-Cÿ '

\r ^&*c£**z
**f\
J$y%ćlt*4ul*^ć' ** c **
y^a ćć>k ^*tx-r 4* ué /^t /^/ ^ iy« „i, • y^Cr^*tc--» -y&iS t^'*£-r	y/jt/^
/"Ç. *^7/. tféóy'&^iy s&csjtt' ćf'vfoć*c_
y&o/yè-ftrfrće^ć' '^*-0 de/**
y*/ÿÿt.
?	Æ.•&>£*’^'° /f&'-
u/fast * ,J?-y 'c	WJ/'^ ■
&’t*^ß~p/'■S^y*'	%*'
'y*yj.'*e&> ai'e^'&^r fi ^ /^f/<
. r	v /7 r\ /> " /) *tr 1.^, * * n.



Preljube đuflie KriÜfcufove l
,Slovenzi in ,Slovenke’
______ Kk/ b 4&0
3 ££&3
jy	f
„jlJ odile popolnoma, kakot' je popolnoma vafh Oslic v’ nebefih :u naf rfmileni Jesuf opomina} nam poboshmft pripo-roška j po Bogi fe ravnali namleli.
Dofti imamo she pobosfinih bukev, ftarih ino novih} ki naf poboshno shiveli ushijo , (o dc fo fpifane veshi del le sa mlade ljudi, ter kashejo , tako rekozh} le perve ftopinje proti nebefam ; sa odraf hene poboshne dufhe nam fhe v’ f lovenf ki befedi bukev pomankujc, ki bi jih k’ vifhi poboshnofli ravnale.
Odrafheni ljudje slo radi poboshno shiveli mudijo} 1er fe jim sgodi, ko mulopridnimu drevju y ki v' vigredi ffpomladi alj valhhkij
lepo sveli, ob škafi poletne vroshine oflabi, in nobenigu fadja ne prinefe. Nekateri mosh, hi je v’ fvojih mladih tetah prav gorezhe Bogu flushil, fe je ohladil, vef po freien. Marfkatera shena je v’ poboshnofti selo oflabela, ki je deklisa vfa Bogu vdana ino poboshna bila. Is shlahniga sv e tj a mladih dni fadu shednofti per moshih ino shenah ni — in to je shaloft, ker Jesuf govori: Drevo, ki dobri g a fadu ne prinefe, bo vfekano in v’ ogenj ver-sheno,a — Lepe bukve Filoleja naj bojo torej pofebno odrafhenim Kriftjanam isroshene, klerik sa nébefhko kraleftvo ino njega pr aviso kaj fkcrbi.
Imenitne ino nikolj dofti prebrane bukve poboshnofti fo Tornasti a Kempens ar j a: Iloj a sa Kri fl u f a m. One dufho bogabojesho ftorijo , in bogabojcshoft je sashelek kerfhanfke modrofii. Bogabojcshoft pa neklirc dufhe prevesti bojeshe ino ftrafhlivc flori, jim marfkateri. tudi nevdrn, ftrah dela, ki jih v’prevelike dvome ali svible sakople, is katerih fi pomagali ne vejo. Takim dufhatn je Filoleja prav ljubesniva prijatelza ino fvelvavkaj ktira jih, is bogabojeshofii nevarniga ftrahu v’ pr e-fvesh.no ljubcsen boshjo petja, ino pokashe,
Y
kako tihi ov ek vfakiga fiumi, ludi imeniten ino premoshen, lehko poboshno silici, ne pofvelno, naj fi je ravno na fveli. — Oh, kako je lega potreba! —
Poboshna dufha hodi na senili vedno pred Bogara, in Bog ji daja Indi v’ pofvetni bridkefti okuf hali nebefhke fladkofti : Bres poboshno fti bi bile tudi riebe ja le pekel.
Ne dajle fe molili tore), ljube duflie, od pofcelne modrofti, ki vam poboshnoft rada oftuda. Kakor slavo planino zidove kit oblizhje ras jvelli: lak rasdeni prava poboshnoft krift-jana, de je ljub Bogu ino vftm pravizhnim ljudem:	„Poboshnoft je sa vfe dobro
pravi fv. Paul: ker obljubo fedajniga ino prihodniga shivlenja ima.<( Ino to je prava modvoft.
Dolgo dolgo fo she skeleli fkerbni dufhni 'paftirji, fofebno pa pridni fpovedniki : prelepe bukve fveliga Franzifhka Salesja ; ktirim je Filoleja ime, bogoljubnim dufham v’roke dati ; s daj fo nam jih dober prijalel poflovenili. Hvalo jim vejmo sa lo! Nar bolji hvalo pa bo, de bukve fkerbno beremo, fe po Ijitbesni-

NI
vili naukah ravnamo , pa ludi molimo drugi sa drugiga.
Tako bo (udi ,Slovenz in vfaka Slovenka siriva Filoleja, lo fe rezke, dufha, ki ììoga lubi. „In kdor mene ljubi, govori Jesuf, lega ludi jas ljubim, pa ludi moj Ozke njega ljubi, in bova pri-fhi a ino per njemu pr cbiv al a.(C Amen.
n t o n ,S l o m f h e k, Vosenifhki fajmofhter.
U V © m*
L j u b ! e n i brave z !
Beri, j) r o f i m te, leta uvod, k’ f v o j i m u
kakor k’mojima vefelju.
--—--------
Vertnarisa Glissera je saflopila «vêtisse, is katerih je venze in fnopke pialla, tako umno verflUiin slogati, de fo Je, zhe ravno smeraj ene ino tajifle, tako slo med febo raslozliile, de imeniten okrasni: 'Pavsanja s’ vfim foojim farbami prijetno raslizhne slet/e ni samogel pofnemali. Tako tudi fveti Duh, ki nam f kos pifme ino befede feojih flushavnikoe toljkanjjhne nauke od poboshnojli daruje v’njihovo podvuzhenje tako zhudno rasUzhuojt rasliva , de je nam nauk, zhe ravno eden in tajifli, savolj Jcoja siege vender J Uno raslozhen raskasuje. Jes tedaj ne morem, pa tudi nozhem in nej'mèm v’ lej vodbi kaj drusiga vuzhiti, kakor drugi, ki fo pred menò od le rezhi pifali. Vodam ti, ljubi bravez! ravno tajifle zvetize ko drugi, vender je fnopik, Jtateriga jim is njih fpledel, savolj raslizhne sloge, .od njihovih zhiflo drugazhen.
V Ji Jkoraj, ki fo od poboshnojli pifali, fo jif kali tajifle poduzhili, ki fo fe savfim feetu odmakniti p vfàj fo takj'hno poboshnojli iizhili, katera popolnoma odpovedi /veta pot napravili. Moj namen nafprotje pa, tajifle vuzhiti, ki per pofvetnih opravilih, v’ fredi Jboje shlahte, ja zelo, ki v' me f tih in na kraljevih dvorih shivijo, savolj foojiga flanu eno k olj k o priflojnoft ( imenitnoJI) v snnan jim /casati morajo, in Je sgovarjajo, de 'savolj okoljfhin Jvoji-ga flanu na poboshnofl fhe mifliti ne morejo, ker menijo, de kakor od selifha, od vertnarjov, palma
Vlil
Krifufa imenovanega, po perpovedi, občna shiral ne jagode okiifiti ne fme, tako tudi obeden po palmi kerfhavj'ke poboshnofi fegati ne fme, dokler v' JU-fki pofcetnih opravil shiveti mora. Jes pa hoz/iem takim polčasa ti, de, kakor o frige v'fr edi morja rosone-ino isrejcne, obenc kaple morfke vode v’ f'roje saklepnize ne dobijo; de, kakor je kolj morfka roda grenka ino flana, Je vendar v’ kelidonfkih otokih (ki fo v’ Jredi mor ja j fladki fudenzi sn ajdi jo, m sadnizh, de kakor neke mufhize J'kos ogenj in piamen letajo, in fi vendar f rojih pertitniz ne sa-Jmodrjo: tako tudi Jerzhna in flanovitna duj'/ta samore v’ drushbi s' fretam shiréti, bres de bi kalne valove taf figa pila , de samore fudenze fladke pokosimofli zelo med flapmi pofvetne grenkobe najti, ino v’ f 'redi f kos sharezhi plamen fvetoviga poshe-ienja tekati, bres de bi fi perule fvetiga poshrk-nja, s' Merim po poboshnofi hrepeni, vshgala. lesbico je to sa ref ) pa ravno sato shelim, de bi fi nekteri bolj gorczlie, kakor Je je doflej godilo, k' temu per-sadcvali, — kaker.fi tudi jes j'am per rji Jvoji fla-bofi persadevam, Jkos to fpifanje, dobro voljo taff ti podpirat, ki fo ter dno Jklenili, Je na pot poboshnojli f puf iti.
Te vodke pa nifem s’ n amen am pif al, de bi vlif-vjena na J'oetlo perfida, ampak k’ temu delu Jim bil tako le napeljan: ,She ni dolgo, de je nelca dobra ino pofhlena dufha, od milo fi boshje perganjana bila, pot poboshnofi na f opiti. Sato me je profila, de bi ji vodnik ino pomoziinik bil; in ker Jim she dolgo poprej veliko nagnenje k’ pravi poboshnof i per njej sagledal, Jim jo, kar f im samogel, J'kerbno uzhil. In kedar f/m jo she Jkos rje vodbe poboshnojli po njenih sheljah ino po njenim Jlanu prevodu, Jim ji nekatere nauke f pijane sapujlil, de bi fi ona Jama v’fili fvetovati samogla. Ona je pa pos-ßicj nekima imenitnimu, vrzhenimu ino J'velimu duhovnima te pijme pokarala, kater je Jposnal, de bi tudi' drugim dufham k' pridu bile, in me je slo nad-
legoval, naj jih vtifniti dam. Lohka mu je bilo, me pregovoriti, ker je njegova perjasnoft zhes mojo voljo, ino njegova uzhenoJI zhes mojo sajlopnojl veliko samogla.
l)e bi te pifma k’ v echini pridu f Insilile, ino sa branje prijetni) he bile, firn jih pregledal, sverfil\ino s' enokoljkiini opombi ino nauki pomnashil, kakor Je mi je potrebno rdelo : pa v’ ref nizi, fkoraj fe rje to ni tako puf ilo Jloriti, kakor bi bilo potrebno. Sa-torej ne najde/h v' tih bukvah nizhejar do kraja sdelaniga: najde/'h le s ber naukov, katere s’ rejni-zhno dobro voljo dačam , ino rasloshno no sa f opno raslagarn, koljker Je je dalo. Na lepoto befedi fhe mij'lil ni fern, ker imam drusiga do fi oprarti.
Filoteja je, h’ kateri v’ želim podvuzhenju govorim, ker, kar feni v’ sazhetku le sa eno dufho pi Jul, sa rje oberniti shelim, ino h’ lem perimka potrebujem, ki fe vjaki dufhi perleshe, katera poboshno s hi ve ti skeli: ime Filoteja pa pomeni b o g o ljub no du J'h o.
Ker tedaj v' želim tem fpifu dufho pred ozimi imam, ktera fe Jkos kopernezhe poshelenje po poboshno fi k’ ljubèsni bosliji vsdigniti shelt, firn to vod-bo v' petere bukve rasdelil. V’p er vi h firn fku-fhal /kos nektere opombe ino vadbe to poshelenje dujiie k' terdnimu fklepu preobernili, kar Je po f povedi zhes zelo shivlenje Jkos rejmzhno obljubo sgodi katero f veto obhajilo nafopi, kjér fe fvojimu Sveli-zharju, kateriga je prejela, savfim srozliiifha, vja f rezilna v’njegovo ljubtisen Jlopi. Potem, jo h’vij'hi popolnojli vodivfhi, ji pokashem dva veljka perpo-mozhka , Je zhedalej bolj s' boshjim velizhaf vatli fkleniti. Pervi tih perpomozhkov je J'veta molituv, po kateri ljubesniri Dog k’ nam pride; drugi prejemka f vetih sakramentov, po kterih naj' na -Je vlëzhe. Irto v'tem obfojê druge bukve. Tretje bukve ob-Jëshejo rje, kur je Filoteji k' fpolnenju tajifihzhed-nofi potreba, katere jo k' hitri dofegi popolnojli perpeljajo, raslagarn ji pa le bolj to pofebno, kar
hi fama ne hìla lohka nqjdla, in (udì ne ir fcdjim Jerzu sapasUa. S h terte bukve imajo namen, ji nektére sanj k e fovrashnika njeniga srdi zhanja odkriti, in jo uzhim, kako Je jih samore isogniti, in Jrezhno Jroj pot prav varno hoditi. V’ petih bukvah saklizhem Filotejo d J amoto, naj fi tamkaj po-zliije, Je oshivi ino fi noro mozh pridobi, dalej in dalej po fesi poboshnofi hoditi.
'/Jiudno je, pofebno pa v’ nafhih zhafih,defe po navadi reka: Le klo/litarzhanam in takim duhovnim, ki Jo poboshno shirati ozhitno obljubo forili, Je fpodobi poj ebne, isbrane vaje alj regelze pi-Jati, kako Je poboshno shivi; tit/a fhkof ne vtegne, ki mu je toljka J'hkoßja v’fkerbi, kolika je moja. Toljka fkerb zhloveka rastreje, de Je kaj takiga ni v fan lotiti.
Pa vender ti povem, preljubi bravez, kar imeniten fc. D io nisi govori, de Jo pofebno fhkof je dolshni sa dafhe fkerbeti, kako naj v' poboshnofi rafejo. ki fo^kakor Serafini nad Angele, oni nad vje ljudi povij/Mili, in feoji dni nar bolje k’ timu obernejo, de dufhe poboshno shieeli uzhijo. ,Sliko/je ino zérkveni uzheniki pervia zhaj'ov J'o J'v ojo J'lusii-bo gotovo toljko ljubili, ko mi, pa vender nijb mudili r dofi pobo slinili dufhfhepofebej voditi, ki Jo fe njih prijaš ni J'ker bi priporozhilo, kar fe is njih lifoo alj pifmov vidi. Apofaine Jb v’ tem pofnèmali, kateri, Zhe Jb ravno imeli shetoo vfiga fveta v’ Go/Jodovo shitnizo fpravljati, fo fi. vender prav fkerb rio ino s’ pofebno rado f jo nektire klufe isbrali. Kdo bi fhe ne vedel, de Jb bili Timotej, Tit, Filemon, Onesim, fveta Tekla ino Apia pofebno ljubleni duhoejki otrozi imenitniga fvetiga Pavla; kakor foeti Marko ino fveta Petronila tudi Jvetiga Petra. ,Sveta Petronila je bila, kakor f pr izliujeta imenitna uzhenika Baroni ino Galoni, fimo duhovfka hzhér fvetiga Petra. Ali ni tudi fe. Janes poboshnej gofpej Elekti pifal, k alj'i V"’ ref nizi je teshavno, dufhe pofebej voditi; pa vender je to le tolashbe polna teshava, kakor shonji-
Xî
Ham na polji ino branžam »’ vinogradi, M fo le tiflo-krat pran dobre volje, kadar imajo dela dovolj. Per tim opravili fe delavzam forze od Ijubesnivofli oshiv-Ija ino pokrepzha , ravno kakor fe v’ frezhni Arabji tiflim godi, ki imajo difhavo z im et nofiti. Pcrpove-dajo, de zhe tigrovka eno fnojih mladih na poti najde, ki ga je lovez na pot vergei, de bi Jlarko pomudil, s’ drugimi pa odifhel, ga hitro nadene, naj bi fhi\ tak teshko ino veliko bilo, ino ga v’Jv oj berlog f krije, ker jo Ca tesha v’ teki zlo ne pomudi, ter ji ljubesen materna tesho polajfha, ino fhe bolj priganja. Sa koljko vezhi ljubesn ino vefelje bo ozhetno Jerze obzhutilo,sa dufho fkerbeti, ki po pravizi popolnoma shiveti sheli. ,Sprijelo jo bo, kakor ljubesniva mali, ki fvoje dete v’ narozhji pejìje , ino teshe feojga ljublenza J'he ne obzhuli.
Ozhetniga ferza je pa vender le k' temu potreba. Sa to apoßelni ino vfi pravi opojlotj'ki moshjè fvoje uzhenze ne le otroke, ampak otrozhizhe imenujejo, de bi s’ tim imcnam pojtasali fvojo tjubesnivojl do njih.
Ver-li v fig a liga rad fposnanì, ljubi bravez, de fhe poboslmi nij'im, naj fi ravno od poboshnofli pi-J'hem, pa vender v' ref niz i is ferza shelim poboshen biti, ino ravno la moja snoti’ajna shelja mene priganja, tudi tebe uzhiti, poboshno shiveti, sakaj neki vifoko uzhen ino imeniten mosh pravi: „Dobro je, oko fi hozhefh fam navuzliiti, de fhtudirafh; fhe bolji, zhe poflufhafli; nar boljfhi pak, ako Jam druge uzhifh„Goflokrat) fe perpeti, govori fo. Auguf 'litin v’ nekim pifmi k’ fvoji duhovfki hzheri Florenzji, de ravno s’ tem saflusliimo farni prijeti, Z-he drugim daj amo, in .kedar druge uzhimo, de fe farni fkos to svuzhimo.u
AlekJander, neki nar imenilnejfhih kraljev, je dal salo kompatro, ktero je JoJebno rad imel, Ape-letu, nar imenitnejimu obrasniku alj malerju isobra-siti. Njo prav isobrasili alj smalati, to inora prav pogoflo pogledati; in ravno fkos to J'e je v’ njo sa-gledal ino loljko saljubil, de fe je Alekfander njega
vfmilil, ker je njegovo shivo Ijtibesen /posneti, irto mu je nar IjubesnivJ'hi prijatelzo J’cojga ferza sa sheno dal. „De je ,Sander to fiorii, govori imeniten pifar Plini; nam lepj'hi prizha, koljka dufha je Akkfander bil, kakor fhe toljko imenitne vojfke, v’ katerih je Jnoje nafprotnike premagal
Potem torej jes miflim, ljubi bravez-, ker firn fhkof, de tudi Bog koz-ke, naj preljube,suino podobo, ne farno z-hednojli Jploh, ampak rija nar bolj Ijub-lene prijatel-ze, /vete poboshtiojli, v’ zidove/hkirn ferzi upodobim, ulj smalam. Ino prav prav rad fe liga lotim, nekaj sa to, de fvojo dolshnojl pokorno dopolnim; nekaj sa to, de fe bo f 'vete poboshtiojli podoba tudi v’moje Jerze vtijiiila, dokler jo drugim popij'kujem. Ali dober Bog ljubesen do p ob o s lino JU, v’ mojim ferzu sagledal, morde jo bo tudi mojmu Jer-zu vekomaj sa drusho dal.
Kedar je sala, framoshlina Rebeka Isakove kamele olj velbljudi napojila, je pojlala njegova neve fia, 1er je prijela siate uhane ino per flâne , ktire je po-flal, Po tej pripódobi tudi jes savupam od nejkonzh-ne milofii boshje, de bo dober Bog mojo duj'ho milo pogledal, ino sa J'vojo nevefto isvolil, ker njegove drage onzhize k’ potokam poboshnojli vodim, de mi bo siate bej'ede /roje Joete lubesni v’ moje vuf lieta govoril, in moji roki mozh dal, Jrezhno sgotoviti. ,Samo v’tim obfioji prav sa prav refnizhna poboshnofi, katiro meni ino vfim f inaili ino hzheram nja J''vete ssèrkve dati, Boga prof im, 1er v fe fvoje pij'ma, J'vo-je dela ino befede, fvoje shelje in mifli sa vfelej njej isrozhhn.
V’Anesi na /vete Marije Magdalene v’leti 1609.
I s p o r o z h e n j e
fvetiga fpifavza Franzifhka Salesja.
• » %. '*■<. .
O Josuf vfmilcni, moj Gofpod , moj Odref ličnik ino moj Bog! Pred noge tvojiga velizhaflva fe vershem, ter liTte tih bukev tvoji flavi pofve-tim ino darujem. S' fvojim blagoflovam vfe be-fede v’njih oshivljaj ; de fe bojo duf he , katerim fim jih pi fai, fkos mozh tvojga blagoflova po njih rasfvetlile , kar jim, pofebno pa to preferzhno shelim, naj bi sa mene tvoje nefkonzhno vfmi-lenje naprofili, de bi jes, ki na tim fveti drugim B°t poboshnofti kashem, faj na unim fveti vekomaj ne savershen ino vframoten ne bil, ampak naj bi s’ njimi fklenjen vekomaj tebi vifoko hvalno pefem pel , befedo , ki jo per vfaki te-sbavi ino ftifki fedajniga shivlenja ? pokasati tebi fvojo sveftobo, is zeliga ferza na ref glaf sashenem , rekòzh :	Jesuf naj sli ivi! Naj
shivi Jesul! shivi le ino kraljuj v’ nafhil» ferzah od vekoma do vekoma. Amen,

Prija sna roka p o bo slin o s Inveli.
P e F v e Ii m k. t e
Potrebne opominbe ino vadbe, ktere dufho od njeniga perviga posheljenja po poboshniiu shiv-ienji noter do terdniga fklepa, prav boga-bojezhe shiveti, vodijo.
FERVA POSTAVA.
P o p i f prave p o b o s h n o ft i.
ne, ljuba Filoteja! poboshna shelifh bili, ker po kerfhanfko isrejena, dobro vefh, kako prijetno fe zb o d n oft poboshnofti, pred ozhnri boshjiga vclizhaftva fveli? Ker pa tudi mali fpregledi v’ sazbet-ku kaziga opravila po malim v’nesmerno israftejo, tako de fe vzhafi popraviti vezli ne dajo, tako ti je narprej potreba vediti, kaj deje prav su prav zhed-noft kerfhaufke poboshnofti: sakaj, ko bi tebi bilo to nesnano, bi fe tebi lehko sgodilo, de bi fi sajfhla, in po poti kake neumne alj prasne poboshnofti hodila , kakfhuih je veliko, defi je ravno prava po-boshnoft le ena fama.
Hi
Avreli *) je vfako obljizhje fvojih podob tiftim fiheufkiin enako isobrasil; katere fo mu bile uarbolj vfliezhe ; tako ii vpodobi tudi vfak, poboshnoft po fvojim nagnjenji ino po fvojim dosdevanji. Kdor fe rad poiti, fe poboshniga dershi, de fe le poiti, naj mu bo forze tudi polno nar grenkej.ga fovrafhtva. ’S gole sinernofti ii ne upa jesik v’vino, fbe v’vodo ne pomozhiti, ne boji le j)a , ga, obrekovaje iu opravlaje, v’ kri blishttiga vtopiti. Drugi fe b rótti--liiga meni, ker vfak dan lepo fhtevilo molituv ismo-li, z hé ravno kmalu po tem fvoj jesik odvéshe, de fe v’ ojftrih, prevsetnib in sauizhovanih befedah zhes domazhe in ijudfke raslije. Ta deli obilno milofhno is fvojiga shepa, alj ne perpravi fe, krotkoft is fvo-jiga ferza deliti. Uni nafprot rad odpufli rashalni-kam , alj le ojftroft pravize ga perpravi, de plazita pofoduikain. Vft ti ljudi fe fploh sa pobosbue der-sbijo: pa nifo.	,Savlovi hiapzi fo Davida v’ nje-
govi laftni hifhi ifkali: Mihola pa, ki je lef v’poftel poloshila, in ga s’ Davidovim oblazhilam sakrila, j ib je vflepila, de fo menili, David bolen pozitiva tanto. Tako fe jih dofti s’sunanjimi poboshnimi deli pokrije , in fvét jih ima sa refuizhno poboshtte ino hrumite, alj té ljudje fo le podoba iti lenza po-boshnofti.
Prava ino sbiva poboshnoft, moja Filoteja! je le na ljubesen b o s lij ~,sesidana; iu prav sa prav tudi poboshnoft drusiga ni, koker prava ljubesen do Boga, pa ne ljubesen , kakorfhna ft bodi, sakaj bosh-ja ljubesen, ki tiafhim dufltam lepoto deli, fe imenuje gn a da, to je, dopadlivoft: ker na ozhéin boslt-jiga velizhaftva ftri dopadlive. Nam ta ljubesen tnozh podeli, dobro ftoriti, po tem fe ji delavna ljubéseu pravi; zhè fe pa na to vifhtno popolnofti vsdigue, de naf ne le kar podbada, dobro ftoriti, ampak taji-fto tudi fkerbno, pogofto iu urno opraviti, potem do-
Avreli, neki ftari obratnih »Tj malar.
hi irae: p o b o s Ii n o ft. Shtruzi *) ne lete nikdar , kokofhi teshko, nitko in poredkim, golobi iii laftov-ke pa letajo velikokrat hitro ino vil'oko ; tako fe gréfhniki nikder ne vsdignejo do Boga; sméraj fe vertijo na nifkiin bliso senilje ,— is ljubesui do sem-Ije. Ljudje, fploh dobri imenovani, ki fe fhe po-boshuofti nifo prijeli, fe vsdignejo ti z er fkos dobre dela do Boga, pa le malokdaj, in tedaj fhe teshko ino pozhafi; poboshue dufhe letijo doftikrat, hitro ino vifoko k’Bogu nakvifhko. V’kratkim: uizhefar dru-siga ni poboshnoft, ko shiva, biftra urn oft, po kateri delavna ljubesen fvoje delo v’ naf dopernefe alj tajifto mi v’ njej hitro in is ferza dopernefemo, in kakor je delavni ljubesui laftno, naf k’fpolnovanju vfih in vfake sapovedi boslije napeljovati, tako je tudi poboshnofti laftno, naf napeljovati, de bi tajifte hitro in urno fpolnovali. Toraj fe tudi tajifti, ki vfih sapoved boshjih ne fpolnuje, dober in poboshen imenovati nemore; ker, de bomo v’ refnizi dobri, in refnizhno poboslmi, rasen delavne ljubesui fhe s iii v e urnofti k’ delam ljubesui potrebujemo.
Ker dalej poboshnoft drusiga ni, kakor gorézlia ljubesen, torej Ari, ne le, de fino hitri, delavni ino fkerbni v’ fpolnovanju vfih boshjih sapoved; ampak ona naf podshge, de hitro ino is ferza toIjko dobrih del ftoriino, koljkor jih le samoremo, zhe tudi nifo ravno sapovedauc , ampak le* fvetovane, alj is snotranjiga ras-fvetlenja pokasauo. Säkaj, kakor zhlovck, ki fhe ni sdavuej osdravil, le tako dalezli gré, kakor dalezh mu je potreba, in fhe tudi to le pozhafi ino teshavuo , tako ftopa grefhnik, kije fhe le od tvoje krivize osdravil, le tako dalezli, kakor dalezh mu Bog sapové , in fhe tako dalezh le teshavuo iuo kefno, dokler sadnizh poboshnoft dofe'she. Po tem pa, kakor popolno sdrav zhlovek, ne hodi lo
3
*) Nar vezhe tizc, po i — 3 zente tcshkc; tudi ,SIitrâvfi imenovane.
£ar, ampak tudi teka in f Itak a po poti boshjih sapo-ved, ino fhe zelo zhcs gre, in tezhe hite po itesi svelizhavniga fveta in nchéfhkiga rasfvetlenja. ,Sploh ïôzlii le delavna ljube,sen od poboshnofti tako malo îozlii, kakor platnen od ognja; pofebno, ker je delavna lubésen duhovni ogenj, ki, zhd vifoko gori, poboslmoft poflane. Delavno Ijnbcsen tako tedaj, od poboshnofti nizhcfar ne perdobi, kakor le plamen, kater jo , ne le v’ fpolnovanji boshjih sapoved , ampak tudi v’ ftorjenji svelizhavniga fveta in nebcfhki-ga .vdajanja hitro, delavno ino fkerbno obdershf.
»KUGA P»,SX ,1 V A.
Od laßnoß in imenitnoßi prave po-
lt o shno fti.
Trfti ki fo Israelove otroke hotli scftrafhiti, de bi fe v’ obijnbleno deshelo ne podali, fo jim pravili, de tifta deshela fvojc prebivavze poshira; to fe pravi, de je srak alj luft v’ njej tako ftrupen, dc bi ne bilo mogozhc v’ njej dolgo shiveti, ljudje fo pa tako ftrafhni ino veljki, de druge ljudi kakor, kobilze soblejo. Tako ljuba Filotcja! fvét obrekuje fveto poboslmoft, kar jo kolj more , popifuje poboshne s’ kiflitu , sluiloftniin in sopernim obrasam , in glafno osnantije , de poboslmoft ftri slialoftne in vfe sopente ljudi.	Kakor ila pa Josue in
Kaleb oziatilo prizliala, de obijublcna deshela ni 1« sdrava in vfa prijetna, ampak njo imeti, fladko ino vefclo: tako nam tudi fam IV. Duli fprizhuje, in nalit Svelizhar fam fkos fvoje bosbje vila naf vuzhi, de je •poboshuo sliivlenje prijetno , frezliuo ino prijasuo »h ivi e nje.
Ref vidi fvet poboshne fe polliti, moliti, sani-ahovanje voljno nofiti, boluikam ftrezhi, vbogint da-
Tovati, zhuti, jeso krotiti, fe s’flabim nagneujam vojfkovati, fe prepovedanima vcfelja sdershuti, ir« 'fhe drusih takfhniti del veliko dopernafhati, ki fo fame na febi teshavne in soperne; aij suotrunje in ferzhne brumnofti fvet ne vidi, ktera vfe te dela po-iajfha in poflajfha. Poglej zbebele na titilli, *') grenek je fok, kteriga is nje dobijo, alj po fvoji laftno-fti ga v’ fladek med fpremeue. O pofvetuesh! ref ref, veliko britkiga najdejo poboshne dufbé v’vadbah fvojiga premagovanja, alj zelo v’ tih vadbah fpre-menijo bridko premagovanje v’ fladkoft iu prijetno!!. Plamen in gorezlie baklé, kolefa ino mezhi fo fe sde-îi prijetne zvetize in difhave muzheuzam, — salo, ker fo bili, poboshni. Samore pa mozh poboshnofti nar grosovitnifhi muke in zelo farno fmert s’ prijet— noftjo flajfhati, kaj vfe ne bo v’ delali zheduofti tsa-mogla? Sladkor Czuker) nesreli fad flori fladek, iu odusamc sreliinu vfe grenko ino fhkodlivo, Pobosh-noft je pravi duhovni fladkor, ki delam po ko rje nja bridkoft, in vefelju vfe fhkodlivo odvsame; ona od-shene od bolnih otoshuoft, od bogatih Iakomnoft, od ilifkanih inaloferrJinoft, od frezhnih prevselnoit od pufhavnih shaloft, od perljadnih rasvujsdanoft; vro-zhina je po simi, rofa po leti; ona vé obilnoft po-fefti in revfhino poterpeti; zhaft kakor sanizliovanjo ji je enako svelizhovavno ; in fkoraj smeraj prejema s’ enakim ferzam vefelje iu shaloft, iu uaf napolni s’prezhudno prijetnofijo.
Poglej Jakoba leftvizo (lojtro); (sakaj zinilo prilizhiia je poboslmimu shivjenju). Dve ran te po flrani, med kterima fe na kvifhko hodi, in v kte-ri fo klini vdelani, li sasnumvajo molituv, ki fprofi, boshjo ljuhesen ; — in Sakramente, po katerih nam dojde. Klini drusiga nifo, kakor ftopnje delavne lju-hesui, po katerih fe od ene zheduofti do druge fto-pa, alj fkos dobre dela, k’pomozhi iu preneshbi
*) Timfa, limian, difhczha rosha.
blishnigà doli gré, alj zelo tudi fkos fveto preniifii-lovanje noter do prijctuifhe fklenitve s’ Bogara povs-tligue. Gledaj tedaj Filotcja! na lifte, ki fo na left-yizi: ljudje fo s’ angeljfkirai ferzi, ali angelji v’ zblovéfhkih telefah. Z lie ravno tudi ne mladi, fe vendar vii niladifhki fvctijo, ker duhovna mozli in urnoft v’njih gofpoduje. S peruti fo obdani, sa letati, in fe vsdignejo fkos fveto premifhlovanje k Bogu nakvifhko ; tudi imajo noge, de fc v’ fvetim ino prijasnim sadershanju s’ ljudmi fprehajajo- Lep in vefdl je njih obras, ker pohlevno in prijasno vfe nate vlezhejo ; gole fo njihove noge, roke in glava, kor konez njihovih mifli, nagibov ino djanj le v’tim ob-ftoji, Bogu dopafti. Drugi udje telefa fo pokriti, vendar le s’ vfo lepo in lehko obleko , ker tudi ta fvét in pofvctne rezili vshivajo; ali vçndar le vfe priprofto, ker Je kakor metno gredozhi vshivajo, kar jim je po njihovim ftanu potrebuiga. Tako fo po-Loslini. Veruj mi, ljublenaFiloteja! poboshnoft js pri-jetuoft vfih prijctnoft, kraljiza vlili zhednoft, popol-noft delavne Ijtibesni. Je ljubesen mleku enaka, tako je poboshnoft fladkoba; je ljubesen drag sillabimi kamen, tako je poboshnoft ognjen lif h ;. zhe je ljubesen imeniten palsam , tako je poboshnoft njena difhava, in fizer via prijetna difhava, ki krepzha ljudi, iu angelje rasvefeli.
TRETJA P © S A Ï A-
De fe poboshnoft s’ vfakim ftanam in p o k 1 i z a m da fkleniti.
Bog je sapovedal oh ftvarjenju selifiiam, de naj vlako po fvojini plemenu fad r di; tako tudi vkasuje ktiftijauain, shivim selifiiam v’ fvoji zoritvi, de naj
Sl
vfak po fvojini ftauu in poklizu fad poboshnofti per-liefe. Drusa/,hi mora sa poboshnoft shlahtuik, u.ustnik, rokodelez, druga/,hi hlape/,, vojvoda-, druga/,hi dekle, omosheua, vdova fkerbeti; ia ue la to, obud-ba k’ poboshnofti fe mora mozliem, opravkam in dolshnoftim vfakiga prilézhi. Ljuba Filoteja! ali bi fe fp o d obilo, ko bi fhkof, kakor pufhavnik famotuo shi-veti hotel? zhe bi fi sakonfki po kapuzinarfko obeni-ga prem osli e n j a ne shirali, alj ko bi rokodelez, me-' njkiu enako, zel dan v’ zerkvi tezhal; menih pa zeli dan blishnimu na 1 luslibo ftal; alj bi ne bila takfhna . poboshnoft fméfhua, napzhna, neprenefliva ? Vendar » fe vezhkrat ta narobnoft pergodi, in fvét, ki pravo poboshnoft in takfhno nerodnoll vfe eno dershi, godermi, in zinne vi poboshnoft, zhe ravno ona vfih
i.	tih napak kar nezli ni kriva.
Ke, ue Filoteja! poboshnoft nlzhefar ne firati, zhe je le prava, ampak le fhe vfe bolje naredi; in zhe fhe poklizu karkolj sa enga zhloveka vflavlja, j gotovo je napzhna. Zlibela, pravi Ariftotel, *) sesa is /veti/, fvoj med, zvetize pa kar nezli ne pofhko-I du j e, ampak kakor jo je vfo zvetezho najdla, tako jo pufti. ,She vezli flori prava poboshnoft; ne le, de cbcnimu poklizu alj opravilu ni nafprotna, am-ü pak olepfha ino osaljfha fhe vfaziga. Versi bakfheu sillabica kamen ako hozhefh, v’ med, fhe le boli 11-fhezh bo; tako poftane tudi vfak v’ fvojim poklizu prijetnéj, bolj ko poboshnoft sli’njim véshe. Sakonfki fe ferzlineji ljubijo, podloshui fo gofpofki podlosh-uifhi, vfak flan je prijetnifhi sli’ njo.
Vuzhiti alj térditi, de poboshnoft ne flifhi v’ fhotore vojakov, v' jifpe rokodelzov, v dvore kra-Ijov in v’ hifhovanje sakonfkih, bi bila grosna srao-ta, in zelo krivovcra. Ne rezliem, Filoteja! de bi fe meniflika poboshnoft s’ rezhenimi ftauovi drushila, pa ragcu meiiiihke pobosiniofii jih je fhe dolli, tiftim
1	1	o
*) Ariftotelj nekdajni imeniten modrijanez.
L
i	hi •
prilizlinih, ki v’ pofvetiiih poklizah slavijo. Te «ra 'fo nam prizhe v’ftari savesi: Abraham, Jsak ino Jakob, David, Job, 'fobija, Sara, Rebeka in Judita; in v’ novi savesi fo shiveli fv. Joshef, Lidia in Tv. Krifli-pin popolno fveto per rokodelftvi ; fveta Marta, Monika, Akvila, Piifzila per hifhovanju; Komeli, ,Sela ftjan, Mavrizi pod vojafhkim orosbjain; Konfiitan-lin , Helena, Ludovik, Amadej in Edvardi na fvojih trouah. In fhe to fe je sgodilo , de fo nekteri v’ famoti, katira je k' dofegi popolnofti tako prilizhna pobosbuoft sgubili, in de fo jo potem v’ fretti fveta sopet nasaj dobili, ki fe sa popolnoft tako nevarii vidi. Lot, v! meftu zhift, je v’ famoti v’nezhiftoft padel, pravi fveti Gregor. Bodimofi tedej , kjer ho— zhemo, po poboshniin sbivlenju samoremo in ,i <ora~ mo hrepeneti.
,Š H T E E ï A I» © ,S TF A V A.
Od potrebniga vodnika na pot in j>o poti poboshnolti.
Ke je mladi Tobija povelo dobil! v’liages fe podati, je rekel: „Pota ne snam.“ „Tak idi,“ mu od-vifhzlia ozhe, „pa lì pojifhi koga, de te bo fprem-ljal.u Ravno to rezhem tebi, moja Filoteja ! irnafh refnizhno voljo, na pot poboshnofti ftopiti, pojifhi li fpremljavza, v’zheduofti dobro vterjeniga, de te bo vodil. Nauk Naukov je ta. „Ifhi fi, kar samorefh, voljo boslijo fposnati,“ pravi poboshni Avila , ,,ne~ bofh jo tako gotovo fposnal , kakor na poti pouishne pokorfhine, ktere fo fe vfi poboshni fvoje dni terdno dershali, in jo fkerbno perporozhali.“ Ko je fv. mati Tcresia vidita, kako ojftro fe brumna shena Katarina Kordaanka pokori, jo je skelela pofnemati,
de fi je ravno fpovcdnik prepovedal; in slo ji jo mikalo, ga ue vbogati. Bog ji je pa enkrat rekel: ,,Moja hzhi ! ti hodifh po dobrim in varnim poti. Ti gledafh na pokoro, ktero una dela, pa ljubfha mi ja tvoja pokorfhina. “ Tudi je ljubila to zhednoft tako ßlo, de fe je rasen pod pokorfliino proti tvojim pred-poftavljenim tudi fhe pod pofebno proti nekimu veli-kimu boshjirnu flushavniku fkos obljubo savesala, de ga v’ vlili rezheh vbogati liozhe. In k’ veliki tolash-bi je njej , kakor mnogim poboshnim dufhain pred njo ino sa njo dolblo, ki fo, Bogu fc bolj podvre-zbi, tvojo voljo volji njegovih flushabuikov podvergli ; katero ponishnoft fveta Katarina is Siene v’ tvojih pogovorih vifoko lividi.
Sveta vajvodnja Elisabeta fe je vdala sa vfim v’ pokorfbuo in v.odbo fvojga uzhenikaKonrada; in ime-nitnifhih naukov eden, ktire je imenitni kralj, fveti Ludovik pred tvojo fmertjo fvojimu fimi dal, je ta: 5,1’ogoflo fe fpoveduj, sberi fi vuzheniga fpoveduika, ki te bo uzhjti saftopil, kar ti je v’prid.
Sveft prijatel, „pravi fveto pifmo ,“ je mozliua tramba; kdor ga je najfhcl, je saklad najfbel. Sveft prijatel je sdravilo shivlenja in nevmirjožhnofti; ki fe Boga boje , ga najdejo. Te faoshje befede kakor vi-difh, nevmerjezhnoft pofebno sadenejo, h’kateri pred vfim drugim, sveftiga prijatla potrebujemo, de nam lvetuje, nat opomina, ino fkos shivleuje varno vodi, de ne pademo, alj v’sanjke hudobniga fovrashuika ne sajdemo. Kakor saklad modrofti, naf bo v’ nafhili teshavih , nadlogih ino padzih varval; kakor sdravilo bo nafhe ferzo v1 duliovnib bolesnih krepziial in tolasliil, pred uefrezho naf obvarval, liafho dobro v’ boljfhe lpreobražhal ; in zlie naf kakfhna bolésen naleti, vbranil, de naf ne bo k’fin črti peljala, sakaj on naf bo is nje refhil.
Pa, kdo bo tega prijatla najfhcl? „Tifti odgovori modri, ki fe Boga boje;“ to fe pravi, pouishui, ki v’ duhu raflit’ refnizhno shelijo. Ker ti je tedej toljko na teni lesliezhe, Filoteja! ta fveti pot pobogh-
nofti ß' kakim dobrim vođnikain naftopiti, tako prof: Boga prav gorézhe, de ti eniga po. Ivo ji volji podeli ; in nikar ne dvomi, ko bi ti moral tudi, kakor mlaj-fhimu Tobijatu, angelja is iiebéf pollali, dobriga in sveftiga vodnika ti bo podelil.
Pa kakor angelj tebi tudi mora biti, to je, zhé fi ga najfhla, ga ne imej kar kakor zhloveka, in ne sauafhaj fe toljko na-nj in na njegovo vuzhenoft, kakor veliko vezh na Boga, ki bo po tvoji milofti fkos tega zhloveka s’ tabo govoril , in v’ njegovo ferzo kakor v’ njegove ufta poloshil, kar ti je k’ svelizhanju ; poflufhaj ga torej, nezh drugazhi, kakor angelja boshjiga, ki’s nebel' ftopi, de bi tebe v’ nebo vodil. Vfelej mu bodi via odkritoferzlma iu svefla: odkrivaj pred njim, kar imafh dobriga alj hu-diga nad febó , bres vfe hinavlhine ino svijazlmofti, in tako bo dobro, — kar imafh, prejifkauo, ino okovarjeno, hudo pa poboljfhauo ino osdravleno; ou te bo v’ shalofti krepzhal in tolashil, v’ vefelju te predersnofti varval. Veliko savupanje imej na-nj, fklenjeno s’fpofhtovaujam , tako de fpofhtovauje ne bo savupanje mdnjfhalo, ino savupanje ne fpofhtovanja vftavljalo. Savupaj mu s’ fpofhtovaujam hzhére proti ozhetu; fpofhtuj ga s’savupanjam fina proti materi. V’ kratkim, ta prijasnoft mora mozhna ino fladka, vfa fveta, vfa n o bos lina , mora vfa bosbja, vfa duhovna biti.
„Torej, isvolji fi eniga ismed tavshent,“ pravi Avila; jes pa pravim, ’s med detet tavshent; sakaj, manj jih je, kakor fe da povedati, ki bi bili sa to opravilo. Napolnjen mora biti s’ delavno ljubesnjo, s’ vuzhenofijo ino modroftjo; bi ene teh laftnoft ne imel, bi slie bito nevarno. Torej ponovim : Proti sdihova-je sa njega; in, zhe fi ga prejela; potem sahvali boslijo velizhaftvo sa-nj, oftani mu ftanovitna, in ne jifhi ti drusiga; ampak hodi priprofta, ponishna ino savupliva, sakaj tvoja pot bo vfa frezhna.
PETA POETAVA.
De fe s' zhiflienjam dufhe sazheti ni o r a.
„Zvetize fo fe v’ nafhiin kraji perkasale,“ pravi slienin v’ vifoki pefmi, „zhaf fnashenja .'n shetve je prifhel.“ Kai fo zvctize nafhiga terza drusiga, moja Filoteja! kakor njegove brumne shelje ? Kakor liitro fe torej te prikashcjo, mora roka sa ferp prijeti, de fe vfe inertve in nepotrebne dela ’s nafhe ve-fti poshenjejo. Hzlii ptujza, ktera fe je fmu Israelza sarozhili kotla, je moria fushnofli oblazhilo iflczhi, nohte poresati, lafe oftrizhi. Tako mora dufha, ki ]io zliafti hrepeni, lievefla boslijiga ,Sina pollati, fta-riga zliloveka iflézhi, in greh sapuflivfhi, noviga ob-lezhi, potem vfe napolleje, ki jo od boshje ljubesni nasaj dershijo, obresati ino is pot fpravitf. Sazhetek osdrave obftoji v’ ozhifhenju kervi.
Popolnama ozhifheni kar na enkrat fo bili, fve-H Pavel, fveta Katarina is Genue, fveta Magdalena ino Pelagia, in fhe nekaj malo drusih. Alj takfhno ozhifhenje flifhi med zhudeshe, in je tako malo navadno v’ kraljeftvi gnade, kakcr vftajenje mertvih v’ kraljeftvi nature; ne fmemo fe torej na-uj sanafhati. Navadno zhifhenje ino sdravlenje trupla kakor tudi duha gre le pozliali, in fizer od 1‘topnje do fiopnjc naprej.
Perute lizer imajo angelji na leftvizi Jakopa vender ne letajo, ampak ptt verfli ftopajo is ftopnje na ftopnjo gorj in doli. Dufha, ktera fe ’ s greha k’ poboshuofti vsdiguje, je enaka juterni sarji, ki v’ fvojini ishodu ne preshene na enkrat teme, ampak ie pozhafi. Sdravje, le pozhafi sadobleno , je var-nifhi in ftanovitnifhi, pravijo sdravuiki. Bolesni fer-Z£* ravno kakor bolesni telefa kakor na konju in na
jjofliti perdérejo ; pa k’nogam in prav pozhafi odklopijo. ,Serzhna tedaj, in *pa vfa poterpeshliva , mo-lafh ]ier sazhetku tega dela biti, moja Filoteja! O kako 1'hkoda je sa tifie duflie, ktere , ko fo le eu-zhaf v’ poboshnofti vadile, fhe nekatere flabofiinad lebó vidijo , in savolj njih vfe ferze sgubijo , tako, de fkoraj od sazhetiga shivlenja odftopiti miflijo ! Pa v’ enaki uevarnofii fe snajdejo, ki fe. po uafprot-ni fkufhnjavi jifhejo pregovoriti, de fo Tvojih po-grefhkov vshé pervi dan zkifhenja profii’ portali, le torej sa popolne dersbijo, in fhe bres perut letati sazhnó! — O Filoteja! saréf v’ veliki nevarnofti te-zbijo , nasaj parti, kér fvojiga sdravnika prehitro saputiijo. „Ne vrtani, poprej, de fe dani“ pravi prerok, „vrtani, kedar li shé lèdei.“ Pazh je on lam ta nauk dobro fpolnil, ker, zhe ravno ozhifhen ino omit, vnovizh sa zliifhenje sdihiije.
Dufho zhifìiti, moramo le s’fmertjo nehati. Ne sgubimo terza savolj. fvojih pogréfhkov, sakaj nal'ha popolnort obftoji v’ tem,. de le sh’ njimi vojfkujenio; vojficovati sh’njimi fe pa ne moremo, zhe jih ne vidimo, pa tudi premagati jih ne, zite jih ne frezha-lno. In nafha premaga ne obftoji v’ tim, de bi jih ne obzhutili; ampak v’ tim, de v’ nje ne pervolinro.
Ne pervolimo pa v’ nje, dokler fmo od njih nad-legvani ; in tudi moramo v’tim duhovnim boju-vzhafi ranjeni biti, de ob pouishnoft ne pridemo; pa vendar premagani ne bomo, drugazhi, zhe shivlenje alj ferzhuoft sgubimo. Pa per vfim tim nam ne morejo ne nepopolnofti ne odpufllivi grehi duhovno shivlenje odvséti, le fkos fmertui greh fe sgubi. Le to nam mora torej v’ fkerbi biti, de nam savolj malih pogréfhkov ferze ne opade. „Refhi me, 0G0-fpod,“ je klizal David, !„bojezhnofti in maloferzh-nofti !“ Koljka frezha sa vaf v’ tim boju, de vle-I c j premagati samoremo , zhe fe le vojfkovati ho-zhcmo !
,S II E" ,S 'ff A I“ O ,S T A V A.
Od p e r v i g a z h i f li e n j a d u f h e, ali od z h i 1 h e n j a f m e r t n i h g r e h o v.
Fervo, fillio potrebno zhifheuje , je zliifhenjc greha, in perpomozbik k'timu fv. Sakrament pokore. Pojifhi li torej boljfhiga fpoveilnika k’timu, ko morelli; ino vsemi v’ roke ene tiftih bukviz, ktere lo lialalli v’ to sloshene, veft k’ zhifti fpovedi perpra-viti. Tak finie bukve fo piluli Ludovik Granafliki, Bruno , Aria, Augeri in drugi. *) Pasno beri ene alj druge tih bukev , in obdershi fi v’ fpomiuu, na kar te lpomnijo , de bi bila kdaj fiorila, od pervc mladofii noter do dcnafhnig.i dneva. Zhć fe pa na fvoj fpoiniu ue sauefefh, fi pa sapifhi, kar li liudiga nad febó najfhla. In kedar lì tako vfe grehe vkup fpravila, sanizhuj tajifte in 'odpovej fejim s’nar ve-Zho grivengo , katero samore tvoje ferze obuditi, in preipifli sraven, de fi fkos greh gnado boshjo sa-pravla, fvoj del v’ nebefhkiin kraljeftvi sgubila, fe fushno pekla fiorila, in fe vezhni ljubesni bosliji od-povedla. ,Saj vi di f h, F i 1 o t e j a ! de od fpovedi zeliga silivlenja govorim, katero fzer vfakitnu potrebno ne dershim vendar pa terdini, de ti bo v’ tim sazlietku k’velikimu pridu, in sato ti jo perporozhim, kar saniorem. Doftikrat fo navadne fpovedi tajiftih, ki po fplofhni fhegi fveta shivijo, polne nar vezhili pre-grófhkov; velikokrat fé ne perpravijo, alj laj ne do-
Sa ,SIovcnze fe v’ novifhih molitnih bukvah, kakor v’ d u f li n i pallii, s hi vi en j a f rezilni poti sa mladenzhe, v'li e r f h a nf k i m divifhtvi v’ duhovnim tovarfhi i, t. d, dobri nauki k’ fprafhovanju vefti najdejo.
fii fkerbno; vezhkrat nimajo potrebne grivcnge , in fhe ’s fkrivno voljo fe podavajo k’ fpovedam, i'e po ipovedi sopet k’ grehu poverinii, pofebno, zhe fe nozhejo priloshnofli greha sogibati, in potrebnih per-pomozhkov k’ pravimu poboljflianju shivlenja prijeti. V’ vféh téli okoljfhinah je fpoved zeliga shivlenja k’ potolashcnju dulhe filno potrebna. Rasen tega nam fhe pa fpoved od zeliga shivlenja veliko perpomore, de farni febe prav fposnamo, de fe pretezheniga shivlenja framujemo, in boshjo miloft obzhudujemo , katera je tako dolgo s’ nami poterplenje imela , polo-lashi nafhe ferza, in nam podeli dufhni mir; obudi v’nam dobre fklépe, da perloshnoft nalhimu duhov-nimu ozhetu, naf opomniti in nagovoriti na to, kar je nafhi dufhi nar bolj potrebniga, in nam podeli ferzhnoft, de fe mu v’ prihodnih fpovedah s’ vfim savupanjam odkrijemo.
Ker od popolniga ponovlenja nafhiga ferza, ran zeliga fpreobernenja nafhih dufh k’ Bogu govorim, tako lehko fposnafh, ljuba Filoteja ! de ti fplofhno fpoved od zeliga shivlenja perporozhiti moram.
,SEDMA DO,S TAVA.
Od drugiga zhilhenja, namrezh zhi-fhenja nagnenja h’ grehu.
Israelfki otrozi fo fizer vfi fhli 's egipfhke de-sliele, to de ne vfi radovoljno in vefélo , torej jih je tudi nekaj od njih shé v’ pufhavi po sapufhenim zhebulu fluku) in mefenih lonzah Egipta nasaj hrepenelo, Ravno tako fe tudi fpokorniki snajdejo, ki fo fzer greh sapuftili, nagnenju pa fe ne odpovedo; fklenejo, ne vezh grefhiti, pa le nekak otoshno vsa-mejo od grefhniga vefelja flovó. ,Serze fe odrezhe
grehu, in fe v1 refnizi Iozhi od njega, pa vender fe fhe vezhkrat po sapufhenim kraji osirajo, kakor Kotova shena po ,Sodomi. Sdershijo fe greha, kakor bolniki dinjih buzh, katerih le satone jedo, ker jim je sdravnik s’ fmertjo proti!; vendar jim to sder-shanje, teshko pride; radi od njih govorijo, in pre-mifhlujejo, ali bi ref bile tako nevarne, jih shelijo vfâj poduhati, in sa frezhne imajo tifte, ki jih jefti fmcjo. Tako fe bojezhi in leni fpokorniki sdershijo en zhaf greha, pa vfi shaloftni; radi bi fmeli grefhiti, ko bi le vczhuimu pogublenju odfhli. S’ ferzhnim vefeljam od greha govorijo, in grefhnikc sa frezhne dershijo. Mosh, ki fe je miflil mafhovati, fpreoberne fizer per fpovedi fvoje naprejvstje, pa v’kratkim ga vidimo med fvojim p ri j d tli, in flifhimo , s’ kazim vefeljam od fvoje pravde govori , in pravi, de ko bi ga lirah boshji ne sadershal, bi bil (o ulj uno fiorii; de je pofiava boshja tako teshka , fofebno kar odpufhanje «adóne, in sdihuje, de bi vendar bilo perpufheno, fe mafhovati. Ta mosh je she fizer sunaj greha, alj od nagnenja h’grehu je vef omrdslicn ; sunaj Egipta, alj po fvojim posheljenju fhe noter, in sdihuje Po zhcfnu in luku, kateriga je tarn do fitiga vshival; kakor shenftvo, ki fvojo prcgrefhno ljubesen fzer «anizhuje, pa vendar s’ vefeljam neframne pcrliso-•Vavze okolj febe vidi. Ah! v’koliki nevarnofti takfh-ni ljudje tézhijo!
Moja Filoteja! ker fi fklenila, poboshno sliiv-lenje sazheti, fe ne fmefh le kar grehu odrezhi, ampak morafh tudi fvoje ferze od vfake gréfhne ijubesni savfim ofnashiti; sakaj rasen nevarnofti, sopel v’ gréh ìiasaj palli, bi to kalno (jnotnn j jnagnen-je tvojiga dulia vedno flabilo , in ga tako teshilo, de bi ti flcoraj nemogozhe bilo, fvoje dobie dela urno, gorezhe ino pogoflo opravljati, de fi ravno v’ lim shivlenji poboshnofti obftoji. Duflie katere fo pot pregrehe sapuftile, pa fe fhe nifo savfim nag-uenja snebile, fo po moji niifli bledizlinim dekle'tam podobne; zhé ravno nifo botane, fo vendar v’ vlili
fvojih delali vfe ofoshne, jed jim ne difhi, nimajo pokojniga fpanja, fe foie j ijo bres vefelja, in bolj lasijo kakor .hodijo. Sakaj ravno tako opravljajo une dul'he dobro s' tako veliko duhovno safpanoftjo, de fvojim redkim in porednim dobrim delam vfo lepoto odvsaipejo.
© ,§ M A I' O .S T A V A.
Od p ti p o mo z h k o v k’ tima zhifhenja.
Pervi perpomozhik in podloga tega drusiga zhi-fhenja je, de ti prav v’shivo pred ozhi poftavimo neisrc.zheno fbkodo, katera is greha is-haja To pripelja k’ pravi ferzhui ino refnizhni grivengi. In ta, zhe je fhe tako majhina (de je te prava), naf ozhifli, zhe jo s’ fvetim »Sa kram e n tam pokore fkle-nemo, popoinama od vfakiga greha , ino poverh tega fhe vlako nagneuje h’grehu v’naf satare, zhe je globoka ino siliva. She majhino fovrallitvo flori, de zlilo veka, kteriga fovrashimo, s’ sopernim ferzatn pogledamo in fe njegove tovarfhije ogibamo, je pa to fovrafhtvo veliko, potem fe ne sogiblcmo kar njega s’ velikim sanizhovanjam, ampak tudi njegovi tovarfhi, snanzi in prijatelj fo nam .superni, in vfe, kar naf na-nj fpomni. Zhe tedaj lpokornik fvoj greh le s’ majhinim, de fi ravno refnizbnim fovrafht-vsm «griva , fzer v’ refnizi fklene., nezh vezli gre-fhiti; zhé ga pa s’mozhno in veliko grivengo sgriva, potem sauizhuje ne le kar greh, ampak vfe, kar k’ grehu napeljuje alj h’grehu flifhi. Torej inorino,[moja Kiloteja! fvojo grivengo ino shaloft, kar bo mogo-zhe v’febi mnoshiti, de fe bo tildi zhes vfe, kar h’ grehu flifhi, ras-fhirila. Tako je fpodila velika fpo-koiniza Magdalena per fvojim fpreobenienju vfe ve-
felje in dopadenje, katero je kdaj nad grcbam imela, tako sa vfiin od febe, de fe fhe vezli fpomuiti ni botta na-nj; tako je pokasal David, de mu ni le kar Sveli, ampak de fo mu ludi v ti poti ino ftesc greha «operni; in v’ tim obftoji pomlajenje dufiie, katero ravno ta prerok ponovienju orla nameija-(perglihujç).
De ti to grivengo perdobifh, vadi fe 1'kerbno v’ naflednih p r e m i fh 1 o van j ah, kateri.bodo, z h e fe bofh fkerbno v’ njih vadila, fkos pomozh boshje gnade vefgreh in vfe pregreflino .ljubesen v’ tvojim fcrzu saterli. ’S tega namena (im jih sloshil. V'faki dan eno premifhlovanje vsemi, in po verfti, kakor fo tu-kej; nar boljfhi je sjutraj, sakaj ta zhaf je sa vfako opravilo dufhe nar bolj priloshen. Ponovi ga tildi vczhkrat zhes dan. i£he fhe pa obeniga praviga sa-popadka od snotrajne molitve nimafh, pa beri poprej, kar je v’ drugih bukvah od uje pifaniga.
'DEVETA 1* © ,S T A V A.
P ER V O P R E MI ,S H E O V A. N J E. Od Svarjenja.
Priprav a.
1.	,Spomni fe, de fe v’ prižliejozhnofti boshji
snajdefh.
2.	Proli Boga sa rafvetlenje.
Deli p r e m i f h 1 o v a n j a.
1.	Premifli, de te pred malo let fhe ni na fveti kilo, in de je to, kar ti sdaj ti, eno sgolo nezh bilo.
— Kje fva midva tedaj bila, moja (kifba! — Tako dolgo je she fvet ftal; — in od na-j ni bilo-fhe fledu ne!
3.	Bog te je is tega n e 7, h potegnil, de te je vpodobil tako bitje, kakorfhno (i sdaj. To je fiorii, ne kakor de bi te bil potreboval;—le ’s goliga vfmi-lenja in dobrote.
3. Prendili Tvoje bitje, katero ti je Bog dal; nar imenitnifbi je med vfini’ vidnim’ furarmi, ima mozh, vekomaj biti, in Te s' bos lij im velizhafivam pojtulnaina fkleuiti«
ObzhutJeji ino f k 1 e p i.
1.	Ponishaj Te globoko pred Bogam, in rezi is dna.Terza s’kraljevim pevzam:	„GoTpod! jes Tnn
pred tebó kakor golo nizh; kako ti na-rae miTlil, de fi me ftvaril?“ O mojaduTha, pogresnjena fi bila bresen vezliniga ne/.h ! in The sdaj bi v’njem bila, ko bi te ne bil Bog ’s njega potegnil; in kako bi v’ Um nezh s’tebo bilo?
3. Sahvali Boga, in rezi:	O moj veliki,
moj dobrotlivi ,Stvarnik! Kako Te ti samorem sadoTli sali valiti, de fi me is nezh vsdignil, in po Tvoji milobi vpodobil k’ bitju, ktero tim. Kaj samorem fto-i it i , tvoje Tveto ime vredno zhaftiti, ino tvoji bref-k o n zimi dobroti Te sahvaliti?
3.	O Tram o ti Te. Pa oh! moj ,Stvarnik ! na-mcfto, de bi ti bila Tkos ljubesen ino pokorThino po-vernila in Te s’ tebo Tklenija, tim Te Tkos napzhno po-sbeljenje zhes te vsdignila, Tebe od tebe lozbila, te sapuftila in Te s’greham sdrushila, in fim na 1 tvojo Tezbno dol roto tako malo porajtala, kakor de bi Ti nikdar ne Lil moj Ttvarnik.
4.	Po ni sli uj Te pred Bojgam: O moja du-Tha! vedi, de je GoTpod tvoj Bog, de te je "ou Tam v podobil, in nifi Tama od Tebe Tvoje bitje dobila. GoTpod, moj Bog! jes fim delo tvojih rok!
Ter dno naprevsćtje.
N c zli vezli toraj iiozhein fama febl dopafii, ker fama is felie zliifto niizh liifcm. Sakaj le povsdi-gujefh prah in pepel? De fe fvoje prevsetnolli isne-bim, hozhem k’fvojimu ponishanju to ino uno fiorili, — hozhem to, in takfhno sanizhovanje prene-fti ; — fpreobemiti hozhem fvoje shivlenje, in pofih-inal fvojimu ftvarniku svefto flusliiti, in ga hvaliti, de mi je imenitno bilje zhloveka podelil. Savlim hozhem fvoje shivlenje na svefto dopolnenje njegove fvete volje oberniti in fizer fkos pripomozhke , ktcri fe mi bodo pokasali, in sa katire hozhem fvojiga du-liovniga ozitela vprafhati.
K o n z h a n j e.
1.	Sahvali Boga. Povelizhuj, moja dufha fvojigaBoga, in vfe, kar je v’meni naj njegovo fve-to ime hvali: sakaj njegova miloft me je is nizh potegnila , in njegova dobrota me je Avarila.
2.	Darovanje. Tebi o Bog! darujem fvoje shivlenje, ktero li mi podelil: is zeliga fvojiga ferza liga darujem ino pofvetim na vfelej.
3.	Prof linj a. O Bog! poterdi me v’tih obzliut-lejih in fklepih. O vifoko pozhefhena Deviza! pri-porozhi jih vfmilenju fvojiga ,Sina, kakor tudi vfe tajifte, sa katere imam dolshnoft moliti. Ozhe nafh. Z h e fh ena M aria.
Po dokonzlianim premifhlovanju fi naberi fnopik slilahtiih zvetiz poboslinofti is opravleniga premifhlo-vanja, in fi ga brani, de ti bo zel dan prijetniga duha poboslinofti dajal.
D E ,S E T A PO ,S X A V A.
DRUGO P RE MI ,S H L 0 V A N JE.
Od namena k’ k ter im u (mo ft varjeni.
Priprava.
1.	Midi fe v’ prizlio Boga.
2.	Profi Boga sa rafvetlenje.
Deli p r e m i f h 1 o v a n j a.
1.	Ni te Bog ua fvet poftavil, kakor de bi tebe potreboval, ker mu zelo k’ nobeni mn pridu niti; ampak, de bi to fvojo iniloft in velizhaftvo podelit ter fvojo dobroto nad tebó rasodel. Sato ti je dal um, de bi ga fposnala; fpomin, de bi na-nj miflila; voljo, de bi ga ljubila; mozh domifhlenja, de bi fi njegove dobrote predpostavljala ; ozhi, de bi zhu-deshe njegove vfigamogozhnofti gledala ; jesik, de bi ga hvalila, in sato tudi vfako drugo mozh dufhe.
2.	V’tim namenu ftvarjena in našemijo postavljena, bi fe moria vfih del snçrshati in sogibati, ki
fo teinu konzu nafproti , in tajifte, ki k’ temu konzu * nizh ne perpomorejo, kakor prasne in nepotrebne sanizhovati.
3.	Premifli, kako nefrezhen je vender fvét, ki na to ne inifli, ampak naprej shivi, kakor de bi mifiil, de je le sato ftvarjen, de bi hifhe sidal , drevje fadil, bogaftva sbiral, in neumnofti pozhenjal.
Obzhutleji in fklepi.
1.	Oframoti fe in ozhitaj fvoji dufhi njeno revfhino ino 1'lepoto , ktera je bila doslej tolika, de je na njo malo miflila ali zelo nezh. Govori ji tako naprej: Oli, na kaj (im miflila, moj Bog! ker na f tebe nifem? Žhefa fnn fe fpomnila , zlie firn te posali ila ? Kaj fini ljubila, zlie te nitim ljubila? Oh, s’ i'efnizo bi fe bila iméla militili, in tim fe napolnila
s’ nezhimurnofijo; fvetu tim flushila, kteri je le sato, de bi meni flushil.
2.	Daj fio v o fvojimu popréjfhnimu sliivlen-ju. Mifli, vfiga pomena in prida prasne ! odpovem le vam, gnufne in nezhimerne opombe ! odre-zliem fe vam, nesvefte in hudobne tovarfhije, sa-pravljene ino nefrezhne flushbe, uehvalcshue pia— zjrila , filile prijasnofti !
3.	,Sp reo berili fe k’Bogu, Le ti, o moj 'Bog, moj Svelizhar, bofh v’ prihodnje sazlictek in
k o n e z vlih mojih mifel. Nikdar vezli nima moja dufha kaj mifliti, kar bi ti bilo sopemo. Vfe dni inojiga shivlenja ima moj 'fpomin velikoft tvoje mi-lofti pomniti, ktero.fi tako dobrotlivo meni delil, Ti h vefelje moji ga ferza, ti prijetnoft moje ljubesni!
Sanizhovati hozliem toraj te in une neumne kratkozhafe, ki fo me dofihmal tako vefelili; te in «ne prasne opravke, s’kterim tim fvoje dni saprav-Ijala , te in une nagibe, ki fo moje ferze vklenjeno dershali, in v’reftiizi hozhem te in une pripomozhke «afproti obrazhati.
«
K o n z h a n j e. *
t. S h v a 1 i f e B o g u. k i t i j e k’ t a k o v i -fokiniu konzu ftvaril. Ha fe ti me, o Gofpod ftvaril, de bi vekoma nesmernoft tv oj ga velizhaftva vsliivala. Kdaj je bom vredna, in te po vrednofti zhafiila ?
S.	D'arovanje. Tebi, o dobrotlivi ,Stvarnik! (e obzhutleje, te fklepe s’ fvojo zelo dufho in ferzam v’ dar prinefem.
3. Profhnja. K' tebi sdihujem, o Bog! fprejmi miloftlivo moje sdihleje ino shelja. Blago-flovi s’fvojim fvetim blagoflovatn mojo dufho, de bo, po saflushenjn predrage kervi, ktero je tvoj Edino-rojeni na ftebru fvetiga krislia prelil, te fklepe fpolnila.
Naberi fi sopet duhoven fnopik zvetiz po-boshnofti.
E IV A J ,S T A P O ,S ï A V A.
TRETJO PREMI,SHLO VANJE. Od dobrot bos h ji h.
Priprava.
1.	Mifli fe v’ prizho Boga.
S. Profi ga sa rafvetlenje.
Deli p r e ra i f h 1 o v a n j a.
t. Premifli darove telefa, ktere ti je Bog podelil, kakfhuo telo, in kakfhue pripomozhke, lahko shiveli, in ga ohraniti, ti je dal; kakfhnu sdravje in pripufheno vefelje, kakfhue prijatle ino pomózhi. Premifli to dobro, iti poglej , koliko jih je, ki fo gotovo boijfhi od tebe, de tih dobrot nife prijeli; ker nekteriin popolno telo, sdravje, ali kak-
fli e n ud manjka; drugi fe pa v’ saframovanju, sani/, hovanju ali sgubi pofhtenja snajdejo; flie drugi bridko vbofhtvo tcrpijo, de bi fe pa ti v’ enaki nc-frezhi snajfhla, ni pripuftil.
2.	Premifli darove dulia. Koliko bedafiih, neumnih in norih ljudi je na tein fveti! Sakaj ne fli— fhifh tudi ti v’ njihovo fhtevilo ? — Salo, ker lije Hog pofebno rnilofl fkasal. — Koliko jili je, ki fo vfi nevedni bres vféga dobriga sadershanja israfli, boshja previdnoft je ofkerbela , de ii ti bila pofhte-no isrejena.
3.	Premifli fhe dobrote, ktirc je tvoja duflia prijela. OFiloteja! otrôk zerkve ti, od otrozhjih nog te je Bog v’ fvojim snanju uzhiti dal. Koljkokrat li je ganil tvoje ferze, in te je klizal fkosi snotran-jo rafvetlenje , predzhutke ino nagibe k' fpreober-Henju? Kolikokrat ti je tvoje grehe odpnfiil? Kolikokrat te je reflui is nevarnofi vezhniga pogublen-ja? Ali ti ni dal v’ pretezhenih letih zbala in p ri -loshnoft, sa svelizhanje fvoje dufhe fkerbéli? Preglej pridno vfe leto, in valila bofh, kako poln mi— lofti ino dobrote je Bog proti tebi bil.
Obzhutleji ino fklepi.
1.	Obzhuduj dobroto boshjo. Oh kako dober in ljubesni poln je moj Bog proti meni! Oh kako mil je! Kako bogalo, oGofpod! je tvoje ferze yfniilenja, in kako obilno persanafhenja! O moja du-Iba, osnanujve dobrote, ktire nama je fkasalGolpod.
2.	Obzhuduj fvojo nehvaleshnoft. In kdo fim jes, de fi ua-ine miflil? Kako velika je moja nevrednoft ! Oh, tvoje dobrote fim s’ nogami teptala; tvojim gnadam nezhaft delala; v’ flabo ob-razhala in sanizhovala tvojo nesmérno dobroto; bresnu tvoje guade ino vfmilenja fim bresen fvoje nehvaléshnofti nafprot ftavila!
3.	Oferzhi fe k’ hvaleshnofti. Sbudi fe, moje ferze, ne bodi vezh nesvefto in nehvaleehno
fvojimu vifokimn dobrotniku. In kako Li ne inolia odslej moja duflia Bogu podlostma Liti, ki je toliko zhudcshov ino dobrot nad meno 1'kasal!
4.	O Filoteja ! Sdersbi tedej fvoje telo od (eh in unih flad , in d a rii j ga v’ fluslibo IVojiga Boga , ki je toliko sa-lij fiorii. Oberili vie mo/,h troje datile k’ timu , fkos te ino une potrebne priporno/,like ga fposnati , in v’livaleshHofti na-nj mifliti. Obra-/,huj fkerbno vfe pripomo/bke, ktere ti zerkuv ponuja ; le svelizhati in Boga ljubiti. V’ rcliiizi , fiali o vi I n a liozhem v’molitvi biti, fvete Sakramente velikokrat prijeli, boslijo befedo poflufliati, in dopolniti, kar me svelizhavno fvctovanje in snotranje raf-vetlcnje uzliita.
K o n z h a n j e.
1.	Sahvali Boga sa snanje, ktero ti je od tvojih dolshnofl podeli!, in sa vfe dobrcte, ktere je kdaj pri kasni.
5.	Daj mu fvoje ferze s’ vfimi njegovimi fklep-mi v’ dar.
3.	1'rofi ga, de bi te pokrepzhal, de bi jih fkos fmert njegoviga edinorojeniga ,Siua, dopolnila. Sdihuj sa priprofhnjo prezhifte Divize ino ,Svetnikov.
Naberi li sopet fuopek zveti poboshuofti.
DVA S A J I A P O ,S T A V A
S H T E It T O P R E M1, S H L 0 V A N J Q. Od greha.
Priprava.
1.	Mifli fe v’ prizho Boga
2.	Profi ga sa rasfvetlenje.
Deli p r e m i f h I o v a n j a.
1.	Midi, kako dolgo je she, de grefhifh, iu glej kaka fo fe od lifiiga perviga sazhetka pregrehe v' tvojim ferzu lianinosliile; kako 11 jih vlaki dan proti Itogli, proti fami Cebi, in proli blisbniniu fkos djanjebefede , sliclje ino mifli limosinili.
2.	Premi Hi fvoje grefhno nagnenje, in kako h le i>o njem ravnala. In is lili dvéh delov premifh-lovanja bolh fposnala , de velikoft tvojih grehov Ihtevilu lafov tvoje glave, in zelò pefka v’ morji pretesile.
3.	Premifli fofebno greh grehov, namrezh oj o nehvaleshnoft proti lîogu, ki fe zhes vfe druge grehe rasliva ino jih v’ nesmérno pavikfha. Poglej tedaj, koliko dobrot ti je Ilog podelil, in kako fi vfe dobrotniku nafprol v’ hudo óbrazhaln. Poglej fofebno, koliko suo tra nji h opomb li sanizhova-la, koliko dobrih nagibov ti v’ nemar p u fi ila. In y- el ó fhc , kolikokrat ti prejela fvefe Sakramente, iu kje je njih fadje? Kaj bo is tiftih shlahlnih kamnov, s’ kterimi te je tvoj nebefhki sheuiu otepfhal? Vfe lo fo tvoje pregrehe pokrile ; in s’ kakl hno pripravo k jih prijela? Mifli na fvojo nehvaieshncft, de jeltog tolikokrat tebi naprot prifhel, sheljeu, te rcfhili, ti ti pa le dalezh pred njim beshala, fvojimu pogu-blenju naproti.
O b z h u 11 c j i i tl o f k I e p i.
1. O fra moti farno feb e sa voljo fvoje rcv-fliine. O mojltog, kako finem upati, p red tvoje ob-iizhje ftopiti? Oh, drusiga liifem, kakor savershik 1'veta, kakor bresn poln nehvaleshnofti in hudobije! 'Pako tedaj ni le eniga pozhutka, le ene niozhi moje dufhe, katire bi ne bila fkasila, oflabila, onemarla? Pako zelo eu dan ni v’mojim shivlenju pretekel, v’ kterirn bi ne bila tako hudoben fad liofila? Ali fim
tako moria dobrote fvojiga ,Stvarnika , kerv fvojiga Svelizharja povrazhovali?
2.	Profi sa o d p u f h a nje, in versile kaker sgubleni fin , kakor Magdalena ali kakor una pre-fheftniza k’ nogam fvojiga Gofpoda. OGofpod! vfmi-li fe te grefhne dufhe, o Bog, shivi fludenz vfmi-lenja, vfmili fe tega nevrcdniga ferzaj
3.	,Skleni, fvoje shivlenje poboljfbati. Xik-dar vezh, o Gofpod! sdaj in nikdar nozhem vezli, fkos mozh tvoje gnade , fe grehu vdati.
Oh, le prevczh fini greh ljubila: al j sdaj ga fovrashiin, in te objamem, oh Ozhe vfmilenja! Le tebi hozhem shiveti ino vmreti.
4.	,Se grehov pretezheniga shivlenja snebiti, fe jih hozhem ferzhno ^obtoshiti, in jih hozliem do nar inanjfhiga is fvoje dufhe ispoditi.
5.	Kolikor samorem , fi hozhem persadjati, vfe israfiike tajifiih is fvojiga ferza popipati, fofebno te in une, ki me nar huje nadlégvajo.
C. Torej hozhem vfe pripomozhke , ki mi bodo fvetovani, pridno v’to obrazhati, in nima fe mi kedaj dofti sdéti, naj fiorini kolikor hozhem v’ popravo tolike krivize.
K o n z h a n j ev
1.	Sahvali Boga, ki je noter do te ure nate zhakal, in te svelizliavne inifli v’tebi obudil.
2.	Podaj mu v’ dar fvoje ferze, de fvoje dobre inifli v’ fpolnenje fpreobernefh.
3.	Profi ga, de bi te pokrepzhal. i. d.
TRISTAJ,STA POETAVA,
PETO PREMASI! LO VANJE. Od fraerti.
Priprava.
Mifli fe v’ pri/.ho Boga.
Profi ga sa njegovo gnado.
3.	Portavi fi naprej , kakor de bi na fmertni porteli leshala, bres vfiga upanja, sopet osJraviti.
Deli preraifhlovanja.
1. Premifli. de dneva fmerti nihzher ne ve. O moja duflia, gotovo pojdefii enkrat is tiga tvoji-ga shivota. Alj kedaj? Po sirni, po leti? v’mefti , 'la desheli? Pov dnevi, ali po nozhi? Neprevidama ali previdama? ,Skos kako bolésen ali fkos hitro 'lakljuzhbo? Bofh imela zhaf fe fpovedati, ali ne? Ti bojo tvoj fpovednik alj duhovni sdravnik prizhe-jozhi ali ne? — Oh, od vfega tega nam nizhefar 'li snano; le eno verno, de vrnerli borno, in bres raslozhka prej kakor menimo.
S. Premifli, de bo lvet po tem sa-te sa vfikdar nehal biti: Nobeniga fvetâ ne, bo vezli fa-te. Pred tvojim ozhmi bo sginil! In ravno tako je! sakaj v’ tiftim trenleji fe nam bodo vefelje, ne-v.himurnoft, ,'pofvetni kratkozhafi in prašna ljubeseu kakor fcrzhae podobe in rnegie s de! e. Oh, jes ae~
umna , dufha ! sa kakfhnc zhenzharije , sa 4vokfinie iieumBofii firn fvojiga Boga rashailla! — Gledala Loffi tezhâf, de li Boga sa prašno nizh sapuftila, Nafproti pa fe ti bodo takrat poboshnoft iu dobre deia filno prijetne ino -imenitne sdéle. O sakaj liifim ta toliko lep in prijetni pot hodila! Takrat fe bodo grehi, ki fe ti sdaj .tako rnajhini sdijo , kakor gore pred tebo vsdigovali, iu majhiua bo le tvoja pobçs’.iuoft.
3.	Premifli shalofìno flov<5, kteriga bo tvoja dufha na vezhno semlji dala. Na vezhno bo flovo vsela od bogallvo in nezhiinurnofii, od tovarfhij in kratkozhafov, od vefelja, od prijatlov in fofedov, od shiafiie, otrok, fosàkonfkiga od vfakiga viduiga bitja; sadnizh zelò od fvojiga laftuiga sbivèta, kteriga bo vfega blediga, fulriga, nesuauiga, gerdiga in fmerdliviga sapuliila.
4.	Premifli nagloft s’ ktero bojo to truplo vsdignili in ga pokopat hiteli; in de, kedar bo to ftorjeuo , fvet malo vezh na-te miflil bo, de bo nate tako malo pomnil, kakor ti tajifiih, ki fo slie vinelli. Bog mu (nje) daj vezhni mir! fe bo reklo, in s’ tem bo konez. O fmert, kako potreba te je premifliti, kako nevfmilena in grosovitna lì!
5.	Premifli, de bo dufha, potem ko bo enkrat od tvojiga telefa lozhena, na delno ali levo iti sazhela. O moja dufha! po kterim poli fe bofh ti i.s telefa fpuftiia? — V’refuizi, po nobenim drugim, ko po tifiim, po kterim fi tukaj lioditi sazhèla.
gsrjjp O b z h u t I e j i ino f k l e p i.'
1. Sdihuj k’Bogu, in versi fe v' njegove O zh et o ve roke. Oh Gofpod! vsemi me ti-fti ftrafhni dan v' fvojo fveto hrambo. Daj, de mi bo tifila ura prijetna ino mila, in ogreni mi raji fko3 bridkofti vfe druge ure mojiga sbivlenja.
3.	Sanizhuj f-vdt. Ker ne véra ure, v’kte-
ri fe bom od tebe, o fve’t! lozhiti morala, tudi no-z iem vezli na tebi vlliti. O dragi prijatli in snanzi! pnpuftile, de vaf pofelunal le s’ fveto prijasnofij» ljubim, kfera zelo vezbnoft terpeti satnore. Sa-kaj bi fe s’vami tako savesala, de bi ta savesa enkrat na vezimo morala rasvesana biti?
Pripraviti fe bozhem k’tajifti resni uri, in li is 'fe mozbi pervade vati, de fiorini ftopinjo v’ vezbnoft Ji’ mojimu svelizhanju. Okovariti li hozliem fvojo veft, irar fe bo dalo, in ta in uu pogrefhek, dokler je žliaf, popraviti.
K o n z h a n j e.
Sabvali Boga sa fklepe , ktere fi fkos njegovo gnado fiorila; daruj jih boshjimu velizhaftvu, in vno-'izli k’ Boffu sdihuj, de bi ti po saflushenju linerti Jesufa Kriftufa, frezhno fmert dodelil. Klizhi tudi na priprofhnjo divifhko Mater ino fvctnike. Oz lie nafli . . , Zhefhena Maria . . .
Naberi li duhoven fuopik zvetiz sa fvoj pokop.
,SlITIRjVAJ,STA P«,STAVA.
,SHE;STO PREMljSHLOVANJE.
Od fojbe.
Priprava.
1.	Mifli fe v’prizho Boga.
2.	Profi ga sa rafvetlenje.
Deli p r e tu i f h 1 o v a n j a.
1.	Sadnizh, kedar je zhaf pri kraji, k ter! g-a je Bog tej sernlji odlozhil, in po velikim fhtevili ftrafhnih predsnaminj, pri kterih videnja ljudje od iirahu odrevenê, bo ogenj is nebel' na zelo sernljo planil, zelo njeno poverlmje vsligal in v’pepel fpre-meuil , in obena od vlili vidnih rezili ne bo njegovim sliertju odfhla.
3. Po tim valu platnna in blifkn bodo vfi ljudje žele semljc is pokopalifh vitali, rasen fittili, ki To she poprej uitali ; in prikasali te bodo na glaf ve-likiga angelja v! Josefatovi dolini. Pajemnafta! kako raslozhni! obdani s’ lifhezhimi teleti zhaltf eni, s’ gnufobnimi in pregerdimi teleli drugi.
3.	Premini fvetlobo velizhattva , v’ kteri bo nar-vikfhi fodnik prifhel, obdan od viih angeljov ino fvetnikov. Pred njim fe bo lilbal fvelleje ko l'onze', krisli, kakor bander gnade pravizhnim, kakor sna-minje flermenja hudobnim.
4.	Po tem bo 1'kos fvojo firafbno b e fe do. kfe-ra fe bo kar na enkrat fpolnila, fodnik dobre od hudobnih odlozhil. Na fvojo defno bo poftavil ene, na fvojo levo druge. Vezhna lozhituv! po kteri fe nobena obeh trum zelo vezhnoft vezli s’ drugo ne snide! —
5 Je lozhituv konzhana, in fo bukve veftt odperte: ozbitno fe po tim vidi hudobija ino sanizho-vanje grefhiiikov, ktoriga fo proti Bogu fkasovali; pa ravno tako fe tifili pokora pravtzhnili in pomozh gnade bosbje v’ njih: sakaj nizhefar ne ho te zhaf fkritiga. O Bog! koliko oframotenje sa ene, kolika tolashba sa druge!
6.	Premifli sadne befede obfojcnja' zbes’ hudobne: „Prozìi, vi prekleti, v’ vezlini ogenj, ki je h u d i zb u in n j ege vi m ang el jam pripravljen.“ Tehtaj te tešhke befede, ljuba Filote-j a ! — „Prozìi!“ veli. O befeda vezltne savershbe! ki jo Bog zlies te nefrézhue gromi, ktire na vezhuo
fprcd fvojiga obl j z lij a pahne! „Preklete“ jih imenuje. O moja dufha, kakfhno prekleftvo ! Prekle-b.vo, ki vfe obfeshe , in vfe slo sapopade. Prekleftvo, ki ne ho nikdar nasaj vseto, ki vfe zhafe, oh! zelo vezhnoft obfeshe. — „V ve zli ni ogenj!“ fhe priddne. Rasglcj jo, moje ferze! to veliko vezhnoft! O vezhna vezhnoft terplenja, kako ftralh-n a fil
7.	Premifli nafproti obfojenje dobrih. „Pridite“ veli fodnik. O fladka beféda svelizhanja, b’ ktero naf Bog k’ fcbi vabi in naf v’ narozhje vezhne milofti vsame ! „Pridite b 1 ago f 1 o vij e n i niojiga Ozheta!“ O svelizhavni blagoflov, ki vfe blagoflove v’ febi imafh ! „Pofedite kraljeftvo, bivam je od sazhetka fveta p ri p ra vie n o.“ O neisrezhcno velika miloft, sakaj, nobeniga konza ne posnd to kraljeftvo.
O b z h u 11 e j i ino fklepi.
(. Trcfi fe moja dufha! zhe to premifiifh. O Bog! kdo me bo sakrival lifti dan, ko fe bodo zelo ftebri nebef ftérmë trefli !
S.	Prekolni fvoje grehe, ki te edino samogo-lifti dan v' lue s en viezhi. Ob, farna fe liozhem s daj fediti, de ne bom enkrat obfojena. „Sprafhati ho-zhem fvojo veft, fe o Ir oshi ti in poboljfhati, de me »e bo tifti ftrafhni dan fodnik pogubil. ,Spovedati fe bozhem, in svelizhavni nauk gori vseti! i. t. d.
K o n z h a n j e.
Sahvali Boga, ki ti je pripomozhke dal de bofh tifti dan bres fkerbi, in ti je zliaf pokore dodelil.
Daruj mu fvoje ferze, de bi to pokoro fioriti samogla, in profi ga sa pomozh de bi jo dobro borila. Ozhe nafb. Zhefhena Maria.
Xaberi ii fnopck poboshuofti.
PETÏA JjSXA PO »ST A V A.
,8 E D M 0 P R E M I ,S H LOV A N .J E. Od pekla.
Priprava.
1.	Mifli fe v’.prizho Boga.
2.	Ponishaj fe, in profi sa boshjo pomózb.
3.	Milli fi mélìo, vfe temno ino od shve-pla in fmerdljive fmole sherezho, polno prebi-vavzov, kterih nobeden vjiti ne more.
Deli premifhlovanja.
Kakor v’ kakim nefrezhe polnim meftu, fo po-gubleni, v’ globozhini peklenfkiga bresua, kjér na vlili fvojih obzhutkih in udih neisrezheue muke terpi-jo. Sakaj, kakor fo vfe pozhutke in ude h’ grehu obrazhali, terpijo tudi na vfili fvojih pozhutkih fhtra-fengo, ktera gré gréhu. V’ fhtrafengo sa krive in posheljavne poglede morejo sdaj njihove ozhi nar oftudnifhi poibatti hudizhove ino pekel gledati. Njihove ufhefa, ktire fo nekdaj s’tolikim vefeljam pre-grefhne befede poflufhale, ne flifhijo sdaj drusiga, ko jok, krik in sdihovanje obupa. Ravno tako drugi pozhutki.
2.	Pa rasen tih marter terpijo pogubljeni tukaj fhe nesmérno vczbi od vfili drusih, sgubo nani-rezh fvetlofti boshje, od katere gledanje fo na veko-
ina odlozheni. Je Abfolonu te sli oj padlo, tfbìizhja ivojiga prijasniga ozheta »e gledati, kakor is .deshe-le isgnanimu biti, o Bog! kako nefkonzlmo tes h k a |'o fiie lé ta fhtrafinga, na vekoma od gledanja tvojima prijetniga in miliga obljizhja odlozhenimu biti!
3.	Premifli fofetmo vezhjiofi lili fhtrafnig, kar 8l'e zelo pekel preftrafheu fiori Oh! z h e nam shé w°Iha v’ uliiefa, ali vrozhine kakllme male bolesni n°zh tako dolgo in tako teshavno flori; kako ftrafh-1,;l flie le bo nozli bres vfiga konza v’tolikaujih težavah? Vezimo obvupanje, preklinjanje ino bref-konzhni togot rodi ta vezlmoft.
Obzhutleji ino fklepi.
Poftrafhi fvojo dufho fkos befedé preroka Isaia: O moja dafha! ali bi samogla ti vekoma shivéti v tej brefkonzhui sherjavki, v’ tem sherézliim ognji? Ali; bi liotla Boga vekoma grefhati?
,Sposnaj, de fi te fbtrafinge v’refnizi saflushi-lrt, iu kolikokrat! — No, tako fe hozliem sdaj na drug pot podati; sakaj bi fida doli proti timu bres-n i ? —
Po filiti fe toraj hozliem v’ tih in unih okolifbi-'tali, Ue v' greh ne padem, ki fam to vezimo fmert •ni p eni e le.
Hvali, daruj, profi i. t. d.
,S ÎS E ,S T XAJSIA PO« '1' A V A.
0 ,S M 0 P R E MI ,s II LOVA NJI.
Od fvetiga raja.
Priprava.
2. Mifli fe v’ prizho Boga.
2. Profi ga sa njegovo pomozh.
Deli premifhlovanja.
1.	Mifli fi lepo, jafno nozh, in srlej, kako prijetno je, nebo s’ brefhtevilnitn’ in filno raslozhnim svesdami gledati. Mifli fi k tej lepoti fhe lep jafen (lan; vender tako, de fvétloba fonza svesdino in mefizhno lepoto ne fkrije, in vender fniéfh miniti, de vfa ta lepota fkupej proti vifoki prijetnofti fvetiga raja kakor prašna rez h sgine. Oh, kako vreden je ta kraj nafhih shelj ; kako polne velizhaftva je to mefto !
2.	Premifli shlahtnoft, lepoto ino mnoshizo meft-lanov in prebivavzov te frezhne desliele, milione miljonev angeljov, Kerubinov, Serafinov, vfe trume apoftelnov, inuzhenzov, fposnovavzov, diviz in fvetih shén. Bres vféga f lite vila je ta drufhina. Oh, kako frezlma je ta tovarfhija! nar sadnji med njimi je lepfhi viditi, kakor vfe lepote fveta; koliko vefelje fhe le, jih vfe na enbart viditi! Ino, o Bog! kako frezhni fo! Vfikdar pojo fladko pefeiu vezhne Iju-besui; bres preneha fe fprehajajo, napolnjeni s'vezli-
no ra.loftjo! Eu(lrui'im delijo flatlkolli ki[uimajo imena (tic sa isrezhi), in s h ivi j o v’ vefelju prefrezhue ino ucraslozhlive drushinc.
3.	Premini sadnizh njihovo imisrezheno irczho, vedn:) Boga vshivoti, ki jih vekoma s’ Tvojim šililo prijasnim videnjain rasvefeluj:;, in fkos to ne-fkonzhno TladkoTi v’ njih »ve (hrza vliva. Oj frezaa, vekoma s’Tvojim Sazhetkain fklojenimu biti! VeTe-fim ptizhizam enako m jajo in pojejo tamkaj v' Tapi vezhniga boshanTtva, ki jih od vlili ftrani s’ ueisre-shenim vefeljam obdaja. Endrusiga premagujejo brcs Vfe ii evofliljivofti v’ livaluiz ih, Stvarniku v’ zhaft. „Bodi nam vekoma hvalen, o u.ifli mili, nafh previsoki Stvarnik in Olrefhenik, ki ti tolike ljub esili poln (i » naf, in nam Tvojo velizhaTtvo toliko dobrotno delifh !*‘ In nafproti blagoTlovl Bog s’ vezhnim blagoflovam vic Tvoje Tvetniko : „Bodite vekomaj blagoflo viene, vi moje drage Ti Varl, ki Tt; mi toliko «veTto flushile, in ki me vekoma s’ toliko in uefpre-11 cliljivo ljubesnjo hvalite.“
O b z h u t i e j i ino f k 1 e p i.
1.	Obzlinduj ino hvali leto nebeTliko deshelo. Oj kako lep li, moj nebefhki Jerusalem, iti kako li’ezhni To tvoji probivavzi!
2.	Oz.hit.ij Tvojimu Terza , de je bilo doslej tako inlazlmo, in je tako dalezh od tega prcTIavniga prc-bivalifha sajfhlo. —• Sakaj, oh, tim Te tako «laies:i odmaknila od moje nar vikThi Trezhe? O jes revna! sa tako prasne , sa tako kratke vefejj » ti.n sapuftila .lesero in jeserokr.it tifte v /.line in bivTkonzhne Tlad-kofti! Kjé firn imela p imet, de Tun, nezhiinurnc in saiiizhovavue sludje lpolniti, vezhnih sliclj vredne bogativa sanizhovala !
3.	S d i h ûj 's dna Tvojiga Terza po tiftim pre-Tr e zimini prebivaliThu. O moj dobrotljivi , moj mr VikThi GoTpod ! ker je tvoji miloTti «Popadlo, moje
3
fi o p î n j e na tvoje pote napeljati, nikdar in nikdar te nozhem od njih nasaj overniti. Vsdigni fe du tli a moja! in hale kje gori k’ ncfkoiizhniin pokoji, hiti gori proti ohluhljeni desheli svelizhanja ; kaj hozhelh dalej v’ tim revnim Egiptu ?
Ogibati fc liozhem tih iu onih rezhi, ki me od liga pota odvrazhajo alj nasaj vlezhejo. Nafprot ho-zhein te in une rezhi fioriti ,, ktere me v’ tej pre-1'rezhni hoji podpirajo.
Sahvali, daruj, protr.
,SE»VAjr,STA PO,STAVA.
DEVETO PREMI,SHLOVANJE.
V’ k t e r i m fi d u f h a n e b é f a s y o 1 ir
Priprava.
1.	Mifli fè v’ prizbo Boga.
2.	Ponishnj fe pred Bogam, in profi ga,
de te rafvéti.
Deli p r e m i fh 1 o v a n j a.
1.	Mifli fi-, de bi bila na kakim travniki, zhifto fama ’s fvojim angeljam varham, kakor nekdaj mladi Tobija na poti v’liages, in tvoj angelj bi ti na kvifli-kim pokàsal odpert paradish s’ vfim tim vefeljani, kte-ro je bilo v’ poprejfhuim premifhlovanju od fv. raja popifanoj od edol pa bi ti pokasal pekel a’ vfimi ta-
jiltim’ firaflmim’ režimu,klire io Itile v’prcmifhlovanji °d pekla popifaiie. kedar li fe v’ duhu na Ulti kraj podala,, in prod fvojjga angelja pokleknila, potem premifll r
2.	Kako refnizhmo Je vender, do v’ frodi- med Ivelim rajam ino peklom iìojifli, in ile oboje im ito odperlo ftoji, to fprijeti po tvojim isvoljeuji.
3,	Prcmifli, de ho isvoljcnje, klelo sa eniga sij dr n giga lih dveh 'krajev, sdaj na tém fvetu Ito-' idili, tam na unita fvetu vekomaj terpclo.
4.	Premifli, de zhe ravno oboje tih dveh krajev odperto lioji, te po tvojim isvolenji fprejeti, in, de ii je ravno Bog perpravljen, eniga ti is pravize, drusiga is milofti. dati. vendar neisrezheno slieli, de bi ii ti fveti raj is volji la ÿ tudi tebe tvoj angelj s" vi o m o zh j o kje lili, in vedno Boga sa-te proli, de bi tt gori pomagal.
5,	Jesuf Kriftuf gleda is nebéfhkih vifliitv s’ e zlimi gole milofti na-te, ino te preferzhno klizhe:’ );Pali, o ljubljena' dufha! k’ vezhnimu miru, pridi v’ uarozhje moje milofti, ktera ti je v’ preobilni ljubo.s-ui, nevmerjezhe fladkofti pripravila.“ Poglej s’ ,notranjim ozliini fvojiga duha prezheftito Divizo , ki tvo' jo dufho po materno vabi: „Oj moja lizhi! ne.sani-zlinj vrozlie shelje mojiga ,Sina, tudi ne tolikanj,mojih sdihlejov sa-te, ker s’njim v’ preferzhnih sheljah sa tvoje svelizhanje gorim.“ Osri fe gori k’ fvetni-bam , ki te tako preferzhno oponnnajn; k’ milionam Iv etili dufh, ki te tako milo vabijo, tako ferzhno sbe-1'jo, de bi tvoje ferzo, enkrat s’ njimi fklenjeno, Boga vekomaj* poveiizhovato , in ti kashejo, db pot v nehefa ni tako tesliek, kakor ga fvdt popifuje.
„Veruj gotovo, ljubljena prijatelza!“ klizhej:>
^ tvoji (luflii, „kdor pot pobosbnofli dobro pogleda, po kterim fino mi femkje priflili, lio vidil, de fino ikos neisrezheno fladkeji vefelje v’domovino riadatti dofhle, kakor jih kdaj fret dati samorc.
I s v o 1 e n j e.
1.	Opekel, fovrashiin (e s d a j ino vekoma; fov-rashim tvoje fhtrafiuge ino martre, fovrasliim tvojo preftraflmo vezhnoft, in fofebno fovrashiin tvoje pre-klinovanja in kletve, kterc vekomaj proti fvejiir.u Bogu vsdigujefh.	,Svoje zelo forze ino fvojo dufho
oliernem k’ tebi, o prijetni parodisti, o vezimo v li— zbali vo, o vodna frezhai Na vfelaj li s volim fvnj • l'elo ino prebivalifhe v’tvojih lepih in fvelih prebiva-lilhah, v’tvojih nebefhkih ino svoljenih fliotorih.
S, Hvalim, ino objamem, o moj Kog! vfmi-Itnje, ke mi ga toliko dobrotlivo ponujafh. U Jesuf, moj Svelizhar! s’ livaléslinim forza m objamem tvojo vezimo Ijubesen, in vsamem felo in prcbivalifhe, kte-ro li mi v’ prefrezhnim Jerusalemi pripravil, in fofebno sa to li ga isvolim, de te bom tamkaj vekoma hvalila ino ljubila.
3. Vsemi gnade, ktere ü prezbiila Deviza ino fvetuiki ponujajo; obljubi jim, de hozhefh po poti k’ njim hoditi; podaj fvojimu angelju varhu fvojo roko, de te bo vódil, ino ferzlmo nagovarjaj fvojo dufho. k’ tej isvolitvi.
& ,§ M A fi S r A a* O ,S T A V A.
DEjSETO P R E M 13S H L O V A N J E.
V' kterim fi điifha poboslino shivlen-je is v oli.
Priprava. 1. Mifli fe v’ prizho Boga.
2.	Ponisliaj fe pred Boshjim obl j iV.Iij n m ,
in profi Boga sa njegovo (Veto pomózh.
Deli premifhlovanja.
1.	Midi fi, de bi fpet bila na kakim proftornim travniki, fama ’s fvojim angel jam , in poleg1 febe bi vidil i fatai)a, fedezhiga na prav vifokim troni od trum Pokeiifkih duhov obdaniga, okolj in okolj njega bi pa fl do velika minski/,a pofvetnjakov s’odkrito gl ivo, ki bi mu sdaj fkos ta, s daj fkos uni greh vftrezhi j i i k ili. Glej na abrase vfih nefrezhnili dvornikov tc-S'< gnufobuiga kralja. ,Stekli od fovrafhtva, nevofh-ijivofti in j ose fe penijo eni; drugi endrnsiga vbijajo, Hrepene/,iii in premiflilaj izbi drugi gorijo bog,diva na kup fpravljati ; uni, vii nezhimnrnofti vdani, zelo nobeniga drusiga vefelja ne posnajo, kole neumno in nepridno. ,She drugi fa vfi v’ inefem poshe-lenje samifhljcni, in gnijejo od shivinfkib shelj. Glej, koko fo vii lires miru, lires reda, lires modre limnobi- Glej, kako vfi endrusiga zhertijo, in fe le po sunanje, na golufiv vi les med febo ljubijo. Nefrezh-110 ? ino od tega prekletiga kralja ftifkauo kraljeftvo vieifh, ki te k pomilovanju ghie.
2.	;Ya defnim poglj nafproti Jesufa krisbaniga, ki s’ prcferziino ljubesnjo sa te revne fushne fatano-ve s d i h u j e , de bi bili odklenjeni is te velike ftifke, ‘n ki jih ljubesnjivo k’febi klizhe. Glej, truma po-boshnih dufh s’ fvojimi angelji je okoli njega. Pre-mifli lejiolo tega kraljeftva poboshnofti. Oj koliko prijeten je pogled tek divifhkih dufh obajigi fpola, poglej jih, salo trume blifhezha z h es lilije, poglejte liruf.me vdovfkih?, ki fo fe pofvetile fkos shivleuje polno satajcvanja in ponishuofti. Glej verfta tolikanj j kos Sakrament svesaiiih sakonfkih, ki toliko mirno in v nafprotniin fpofhtovanju me! febo shivijo , kar bi lires velike djanfke ljubesni mogozhe ne bilo. Glej, kake te poboshne clufhe fkerbnoft sa zhafno hifho
h' fl-crbndijo sa snotrajiii tempe!, ljub e s en ilo fosa-konikiga s' ljubesnjo do nebeThkiga shenina fklepajo. -1’oplej, kamor koli liozlieTh, vidila bofli vic v' Tve-lim, pohlevnim in prijasnim dershanji, kako Jesufa Tvojiga sapovedvavza pollufhajo , kteriga vlak v'Tvoji' Terze vTaditi slieli.
Tudi Te veTelijo, pa v’mirnim, ljubesni polnim in modrim veTelji , ljubijo Te med Tebó, pa v’ Tvcti, biCMiiadeslini ljubesni. Kdor je smed tega Imimni-ga ljudTtva s’ tcsliavami obloshen , ni prevozil otoškim, in ne sgubi Terzhnofti. Glej sadnizh oziti Sve-kzbarja, ki jih lolashi, in kako vii po njem hrepenijo.
3.	Sapuftila fi doneT Tizer Tkos poboshne in terd-lie Tklepe Tatana in njegovo nefrezhno dorimi, vendar The nifi do kralja JesuTa prillila, tuli To The ne k’njegovo Trezhno 111 fvct.o drufhno poboslmih duTli T! lettila , sakaj smeraj Te The uiesifh v' fr c tl i mod obema.
4.	Prezhcfiita Diviza, Treti Joshef, Tveti I.udo-■vik. TvelaMonika, in j es er in j oser illusili, ki To nekdaj na Tveti shi.véii, (e vabijo, in ti Terze (lajajo.*
5.	Krisliani kralj te klizbe po tvojim imeni: liai i, o preljubjena duTha I pridi, de te bom kronal.“
S v o 1 i t u v. 1 2
1.	O Ivdt! o Tlcpa mnoshiza! Ne, nikdar vezli me uimaTh pod Tvojim banderjam vidili! Sa vTelaj lini Je tvoji neumnofli in tvoji Tlepoti odpovedala. Ti kralj prevsetnofii; kralj vfe neTrezhc, peklenTki duh, odpovem Te ti s’ vfim tvojim nnpuliam, prekolnem te s’ vfim’ tvojim’ djaiijami.
2.	K’ tebi fe obernem, o Tladki Jesuf! kralj jsvelizhanja in vezline zliafti! tebe objamem s’ vfimi mozhmi Tvoje dufhe; tebe molim is zeliga Tvojiga Terza; tebe isvolim sa sdaj ino sa vTelaj Tvojiga kralja ino ediniga GeTpoda. Tebi priTeghem Ttanovituo
sveitobo, tebi fe sa vfelaj podvershcm, zhifto fe podam pod ..pokorfhiuo tvojih fvetih poftav in navedbo.
3.	O prefveta Deviza! moja ljubesniva Gofpa! isvolim te sa tvojo vodilo., fe vltopim pod tvoj bander, in ti obljubim pofebuo zhefhenja.
4.	O fvoti angelj varh ! vpelaj me v’ to fveto sbiralifhe, in ne sapufti me, dokler ne perhodim do te frezhne mnoshize, s’ ktero sdaj ino vekomaj lio-zbem klizati: Naj shivi Jesuf! Naj shivi Jcsuf!
DEY K TX Al .S TA POETAVA.
Kako f e f p o v e d z h e s zelo s h i v -1 e n j e opra v i.
■--------
Te fo tedaj, ljuba Filoteja! k’ nafhimu namenu potrebne premifhlovanja; li jih fkonzliala, ferzhno ino v’ duhu ponishnofii fe podaj k’ fpovedi zhes zelo shivlenje; in na terze ti poloshiin, ne putti fe od-nobeni«a ftraha ali bojezhnofti motiti. ,Shkorpijan 'je, zhe naf pikne, Hrupen; zli e je pa v’olji raftajen, po tem je dobro sdravilo soper njega laftui Hrup. tire h je le tedaj gerd, kedar ga ftorimo, zhe ga pa v’fpoved ino pokoro fpremenimo, po tein je fpodoben ino svelizhaven (to fe pravi, de nun ne more vezli fhkodvati). Griveuga ino fpoved ft: tako lepe, in toliko prijetniga duha, de greh v’ kraj fpravite, iu njegov fmrad odpodite. ,Shimon , gobavi, Magdaleno sove grefhnizo; bosliji Odrefhenik govori pa ravno n.ifproti ter le prijetne difliave v’ mifli vsame, ktero je raslila , ino le od velikofti njene ljubesni govori. Zhe fmo v’ refnizi ponishni, o moja Kiloteja! tako 11 on iio nalil greh nesrezheno sopar», ker j; Bog l-kos njego ra skaljen; obtosliba nafJiih grehov nam bo
jia Radica in veféla, leer fc fkos njo fiog zhafu, (udì obzhulimo neko polajfhanje, zhé sdi avniku fvojo kolesen raslo zli no odkrijemo , ki naf ftifka. Kedar fe i'vojiinu duhovnimu ozhctu blishafh, mifli te zlinf, (ie fe na gtizhu Goleata, pred nogami Jesiifa Kriftu-i'a krishaniga snajdefh, kteriga predraga kri te od vfih Urani lofi, de bi te od tvojih grehov ornila. Sa-kp.j, de fi ni prav sa prav prava kri Odrefhenika, (a-ko jc vender saflushenje njegove prelite bervi, ktera fpokorive dufhc okoli i'povednize obilno fhkropi. Odpri torej rcfnizhno fvoje forze, (ie bol li fvoje grehe, fkos inazh fpovedi is njega isgnala ; sakaj po meri, ka-koi-ggrehi sginjajo, gre saflushenje boshjiga ferplen-ja v uafhe ferze, ga s’ tvojimi biagodari polniti.
Povej pa vfe ]io refnizi , brc« ovinkov in bres svijazli, in fpravi fvojo v lift k’ refnizlinimu pokoju. Potem poflufhaj opomine in vkasila boshiga flushab-liika, in rezr v’ fvojini ferzi: „Govori, Gofpod , sakaj tvoj hlapez (tvoja d e k I a j poflufha.“ V’ refnizi, vczliniga Boga famiga fiifliifh, moja Filotoja! ki je k’fvojini flushabnikam rekel: „Kdor vaf poflufha. mene poflufha.“ Vsemi torej ualledne , vifoko po-terjenje v’ roke, in fkleni s’ njim fvojo grivengo. Vender ga poprej preberi in prcmifli. Preberi ga pasno, in kar f« da, s’ferzam.
D V AI ; S T A POETAVA.
Vifoko potei j en je, s’Uterini fc f k le pi Bogu f lu silil i d u f It i v t i f n e i u pokora fioriti fklene.
..Ker tim jes fpodaj podpifana dufha v’ prizlio vczliniga Boga iti zeliga nebelhkiga dvora premiflila
nesmérno vfmileiije boslije dobrote proli meni, fvriji nar nevreilnifhi in poređnifhi ftvar., klei n je is ni zìi ftvaril, obdershal, obvarval, is tolikih ncvarnofti re-fhiI in s’ tolikimi dobrotami obdaroval ; — ker tim dalej fofebno nesapopodlivo potcrpeshlj voft pretehtala , s’ ktero me je dobrollivi Bog- zelo v’ nojih hudobijah prenefil, me tolikokrat in tako prijasno raf-vctil , k’ fprcobernenjii vabil, in me noter do tega, ...—tiga leta mojiga shivlcnja f toliko poterpesh-Ijivoftjo na eri vengo in pokoro zhakal, de fini fi ravno fkos prev. liko nehvaleshiiofl, svijuzhnoft in nesve-ftolio fvoje fpreobernenje od dneva do dneva odlagala, in njegovo guado sanizhovaje, tako neumno .sbafila: •—ker firn dalej najdi», de lini dan fvojiga fvetiga k orila fvojimn Bogu tako sa vfun darovana in poiVezhrna bila, de bi bilo njegova lfzher, in fini vender, pri vii obljubi, ki je bila (fili dan v’mejim imeni dana, fvoje ferzo tolikokrat, tako nefrezhno in tako ofuidno oger-dila, omadesliovala, in ga bosbjiinu velizbaftvu llafpro-ti vsdigvala in fpridila, — fe sdaj poflednizh fpet fonia v’lebe vbernem; in ker fe s’ želim ferzam pred tron bosbje pravize vershem, fposnain, de fini hudobije rashahniga velizhaftva boshjiga satosbena , prepri-Kliana, in fkos fvoje grebe, sa ktere je Jesuf Kritini' »a krishi vmerl, kriva njegoviga terplenja ino njegove fumiti, in de tim toraj saflushila, na vezhno saver-shena in pogubljena biti.
YTeiuler vfe grelie fvojiga pretezbeniga shivlcnja is Z le duftie in is vfih mozhi, obslialovaje, fe fjiet k’ bronu inilolii ravno tajifliga vezhniga Boga poverneni, in profim sa guado, odptifliaiije ino vfniilenje, kakor budi sa popolno odveso vfiga mojiga dolga, in to sa-Voljo terpl uij i ino (inerti ravno tega Gofpoda in O lre-fbenika moje duflie, na kteriga fe , kaker na mozlino podlogo fvojiga ropanja vpiram, ino (ilii, vezluiimu •blagu v’ mojim imeni obljubljeno, pri fvetim kerfti bklenj no sav. so prave svetlobe ponovim, fe hudizliu, l^etu ino mefu odpovem, ino ylc pekl nfke vdajanja.
îiezhiniu vnofti ino nicfeiic fla Ji sa zliaf in vezlmoft fovrasbirn.
In k’ fvojima milofti in ijabesni |iolniinu B >gu fe uvernem, ter sheljim, isvolim in l'klencm sa vfelaj: fra sdaj in vekomaj ljubiti in mu ftushiti ; mu toraj isrozhim, pofvetiai in darujem fvoj um s’ vfim’ njegovim’ mozhmi, fvojo duflio s’ vfnn njenim premoshen-jam , fvoje telo s’ vfimi njegovimi pozhutki ; in pri-zliam, de ne boni sdaj in nikdar nobeniga dela fvojiga bitja soper njegovo voljo in njegovo narvikfho ve-lizhaftvo obrazhala, ter fe volji bosliji v’ duhu darujem ino v’laft dam, de bi vekomaj njej vdana, pokorna in svefta ftvar bila : tudi nozliem tega fvojiga terdniga fklepa nikdar in nikoli vezli rasdreti ali ob-shalovati. Pa, oh! ko bi fe meni 1'kos vdajanje fov-rashnika, ali is zhlovefhke flabofii kdaj pergodila, de bi timu fvojimu fklepu in tej vdaji, kakor ti bodi, liesvcfta pollala, tako fkleuein ino obljubim, fkos mo/.li gnade fvetiga Duha, fe kar hitro vsdigniti, kakor hitro bom fvoj padez sagledal.i, in fe bres odloga v’ boshjo miloft oberniti. To je moji volji, moja mifel in m ij n 'fpremenliv ino terden fklep, kteriga bres vfi-ga sad u shka in raslazhke fiorini in poterdiin, in fizer v' profveti prizbejozhnofti fvojiga Boga in v’ obljizhji premagavke in vijf kovivke fvete zerkve , fvije m ata— ve, ktera po fvojim flushabuiku to mojo vifoko obljubo poflufha ino fprejne. O vezlini, vfigaiuogozhni in predobrollivi Bog, Ozhe, ,Sin no fveti Duh! krepzhaj me v’ tim mojim fklepu, in d ij to majo ferzhuo in snotranje darituv v’ prijetni difhavi k’ febi gori puliteti. In kér û me v’1'voji ruibfti rafvetil, in mi voljo k’timu fklepu dodelil, dodeli mi flie mazh in guado, ga frezlmo fpelati. O Bog, ti fi moj Big, Bog mojga ferza, Bog moje dnfhe , Bog inojiga duha; takiga te fposuam ina molim sdaj ino vekoma. Naj shivi Jesuf !
ENI NT D V A J jS T A POSTAVA.
K o n z h a v a lega p e r v i g a z h i -f h e n j a.
Po le tej vifoki obljubi zliakaj pasno , in odpri ozili fvojiga terza, de bofli befeile fvoja odvcse sa~ llilhala, ktere fam Oilreflienik tvoje clufhe is fedesha IVoj ■ milofli, gori v’ nebelih, preil vfiaii angelji ino fvetniki sgovori , med tim, de tebi v’ njegovim imeni niafhnik na senili o.lveso delijo. In glej! v’ vefeiji zhes tvojo trezlio vsdigne v’ nesrezlieui radofti zela truma nebefiikib duho.v, velele, duhovne livaluize, ino volili tvojima polvezheuimu torzu, ki je gn idi Ipet vdano po h rol o vik o ljubi mir.
O moji Fil >t j i! kako zhudna pogodba je to, po kleri (oliko frezhuo s.iveso s' vezbnini Bigam Iklenel i, in ker le mu vila Ih , njega in lebe vezhnimu shiv-lenju perdobilh! Po tim drusiga ni Iteriti, kakor de però vsameth, to sa obljubo voljno podpilhelh in po teni flopifii pred aitar, kjer bo nalproti Bog tvojo oilveso in tebi dano obljubo ]) a ra disha pod pilil, in jo lkos Ivoj Sakrament, kakor prclveto snainnje, na tVoje terze poloshil in sapezliatil. Po tim takim bo, ljubljena 1'iloteja! po mojih millah, tvoje terze od greha, in od vlake Ijubesni do greha ozliillieno, Ker 1’c pa vender, savolj nalhe llahofti ino pregrelhne nielj-nofii, k tev a le, dokler tukaj shivlmo, fiz er premagati, pa nikdar sa vfim satreti ne da, ti nagibi toliko lahko v’ nalili dulhi Ipet vzimijo, ti hozhem tukaj Ihe uektere Ive,te podeliti., ki bojo, ako jib da-poluilh, tvojo dullio v’prihodnje od Imerlniga greha *n vlake Ijubesni do tajifliga, ob var vali, de ne bo nik-
dar vezli profiora v’ tvojim ferzi n ajd d„ In kje’r tudi ravno ti fveti k’ popolnimi! zhifhovaiiju vodijo, fio— zhein , poprej, ko tebi jih podelim, ti nekaj od
vifhiga zhifhovanji povedati, h’ katerimu tj napeljati.
tega sli el im,
DVEJND VAJ,STA PO.STAVA.
De fe je tudi od n a g n e n j a do odpuft-livih grehov zhiftiti potréba.
J a fileji ko je dan bolj rasi,izbilo nam kasìie fer-k;do (fhpegel) vfe madesbe na liafuim obrasi; ravno tako tudi, bolj fvetlo ko ljuzh IV,diga Dulia naflio veft rafveti, rasloziinifhi vidimo vfe grebe iiagnenji ino flabofti, ki mfhe ftopinje od prave polioshnolti sadershuvajo. In ravno ta 'ljuzh, ki nam te pre-gréfbke in flabofti kashe, tildi sheljo v’ nafvshge, de jih zdiiflimo ilio odpravljamo.
Naj d la bofli torej, ljubljena Filottja, de rasen finertnih grehov In uagnenju k’tajiftim, od katerih fi fe fkos sgorej raslosheue vadbe ozhiftila, flie marfke-ro liaguenje in nagib do odpuftljlvih grehov v'tvoji dti-fhi tezbi. Sa voljo tega pa ne rezhein , de bofli prave odpuftlive grehe, vender pa, de bofli nagibe in n agilen j a do tuji fili h n ajd la. Sikaj, prav velik raslozhak ji per tem: zhifto in sa v firn bres o.lpufUirih grehov biti! nemoïenn, vfij ne bomo dolgo sa vfm bres njih («fiali, vender pa s im iremo bres ljubesai do odj>ufllivi it grehov biti. In sarei’je v'lik raslo/.hak m id tim, ati kdo enkrat ali dvakrat is vel'lig « f‘rza , in le v’ majhiifili razbeli lishe, ali pa dipadenj: nad lislimi ima, ino v’ferzi vedno nagne nje do t *ga greha redi.
Gl
Torej pravim de fc mora tliifha od vfake Iju-bcsni do opuftlivih grehov zhiftiti, to fc pravi; nikdar ne (inumo is naprejvsetja hoteti, v’ kakfhnim grehu li bodi, oftati, in ga Che dopeniui'iiali. Zhes vfe to, bi bila velika lenoba, vedno kaj Bogu tako sopemiga, kakor je volja, njemu ne dopafti, v’ vefti ohranili. Odpufilivi greli, naj ho majhin kakor ho/.he , je vfe-laj sopem Gofpod - Bogu ; de fi ravno ne tako slo, c. c bi nat' sa to vekoma pogubili hotel. Zim tr.ii jo pa odpufiliv greh sopem, tako volja in Ijubcscn do odpuliliviga greha drusiga n ili e, kakor liaprejvselje , fe boshjimu velizhafivu samerili beteli. Ali je pa litogozhe, de bi fe dobra dufha ne le Bogu samerit’ bolla, ampak de bi zlo vefelje nad tim imela, fe mu sameriti?
To dopadjenje nad odpuftlivim grebam fe po-bosbnofti ravno tako vftavlja, kakor fe dopadenje nad fniertnim grelnim ljubesiii vftavlja; flabi mozlii dulh-, odganja boslije tolashhe, 'odpre duri fkuflinjavain, in de Ü ravno dufha od njega ne vmerje, vender prav *lo boluia pollane. „Vmirjozhe inufhize fpridijo pri-jetntft shlahtniga mašila,“ veli moder. ,Nkos te be-tede kaslie, de mufhize, ki dolgo na mašili ne oflane-jo , ampak le zhes lete, nekaj od njd vsamejn, pa nezli vezli ne fpridijo, ko to, kur vsamejo , ker drugo zdo citane; zhe pa v’ mašili vmerjejo , mu vrednoti vsamejo, in ga fpridijo. Ravno tako je s’ odpuftlivi-mi grehi. Zhe fe vlesejo v’ cluflio, bres , de bi <1 also v’ njej o Bali,. tako jo ne pofhkodvnjo prev zli ; *he fe pa lkos dopadjenje, ktero dufha nad njimi ima, dolgo v’njej dershijo , tako jo obropajo prijetnofti k-piga dulia, munrezil fvele poboslmofti.
Bajki fizer zbcbel ne vmorijo , vender pr.fhkod-v.-jo njihovo med, in s’ tvojimi mresbami medne ze-li/.o tako omotajo, de zhe dolgo ondi uftanejo., zhr-bele fvojiga dela dokouzliati ne morejo. Tako tudi odpufilivi greh liafhe dufhe ne vittori, vender ji pa fi'limit oft fprieli, in omoti fkos fiabe navade in naganja mozlii dufhe tako slo, de fe Litre Ijubesnj, v'
interi poboshnofi obfmji, vi zìi dersliati ne mor,-; to fo uamrezh sgodi, zhe fkos dopadenje, ktariga na I oil-puftljivim grelnim imamo, tajifti ( odpufiiivi greh) v’ nafhi vefti saftaja. Malo ima v’ febi, moja Kiloteja! žlic kako majhino lash isrczhcino, ali /.he fe v’ befe-dah, djanjah , pogledali, oblazhilah, v’' fingi, igrah ino rajah nekoliko prevsainemt), zhe lete duhovne pajke , kakor v’ veft sajdejo sopet ispodimo ino od-s hé n e mo, kakor zhcbele s’ natornhni pajki* po/hinjo. Jim pa perpuftimo, fe v’ nafhim ferzi sapfoditi, in fhe povérh nad tim dopadenje imamo , jih podersha-vati in muoshiti, kinalo bomo fvoj velini med s’paii-j mi vred \ef oftrupnjen in rasdjan vidili. ,Slie ponorim: Ali |e mogozhe, de hi dobra, ferzlma dufha po-padenje v’tim najfhla, fvojimu Bogu biti soperna; d* bi ljubesen redila, mu neprijetna biti, in de bi India, kar njegovim ozliem oftudno fposna?
T UINODVAJ.STÄ PO.S T A V A.
De fe je od n a g n e n j a do neprid-R i h in nevarnih r e z h f z h i ft i t i p o t r e b a.
{gre, rajmje, goftarijc, igrokasi (koniedie) ino 1 iflip ni lamo na febi nezh hudiga, fo le rezili, ktere jioftauejo dobre ali hude po tem, kakor fe jih pollu-shimo; nevarne fo pa vender le, in fhe nevarnifhi je, naguenje do njih imeti. Rezhem ti torej, Filuteja! de je ako je ravno dopufheno, igrati, rajati, fe lifh-pati, fpodobne igrokase gledati, goftarijc napravljati, ali poleg biti, vender poboshnofti mafproti in slo nevarno ino fhkodljivo, Uopadjenje nad tem imeti. M
Uc7.li h ud i ga, to fioriti, ampak, saftopi me dobro, dopadenje nad tim imeti je hudo. Je k’ fhkodi, zhe njivo fvojiga forza s’ takofhniin prašnim in neumnim nagnenji pofejemo, ker svelizlianfkim vtifkam prodor vsamej.o, in foke nafhe dufhe vftavljajo, fc v’ zlied-noflne liagnenjn fpremeuili.
Tako fc nekdaj jNazarcnzi nifo kar v ti g a sder-shali, kar vpjani, ampak tudi grosdja, in fhe zelò nesreliga; ne kakor de bi fe od grosdja vpijanili, ampak kar bi bili, nesrele jagode sobaje, v’ nevarno 11 prifhli, grosdje jefli, in po grosdji pa nar bersli novo ali flaro vino posheljéli. Torej ne pravim, de bi fe unih nevarnih rezin' zelò poflushiti ne dueli, vender pa rezhem, de terza nikdar na-nje obéfiti ne fmemo, zhe nozhemo poboshnod raniti. Ke-dar fe jeleni prevez h trave n ad drsaj o, fe v’godi let' fkrijejo, ker zhutijo, de jim je debeloft na poli, is-béshati, ko bi kje preganjani bili. Kavno tako, zliti fe ferze zhloveka p re vezli s’ unim prašnim in nevarnim nagnenjam obrésha, potem ne more hitro, lahko in ferzhno proti fvojimu Hogu, pravimu konzu pobosh-nofti tekati. Mali otrozi letajo, de jim vrozhe podane, sa metulami, in nihzhe , jim ne sameri, ali pa ni fiiièfhno, ali veliko vezli, shaloftno, zhe od-rafheni ljudje kopernijo s’ ferzhno slieljo po toliko porednih igrazhah, kakor tim jih gori imenoval, in fe fhe v’ nevarnoft podavijo, fe pri njih fpazhiti in pogubiti? Torej ti rezhem, ljubljena Filotcja ! de le je treba od takflinih nagncnj zhiditi, in de d rar-no tide djanja nifo vfelcj poboshnofti nafproti, tako vender velel j e do njih vfelaj fhkotlo pornefe.
jS II TI il N O D V A J,S T A P O ,S T A V A.
De f c je od f 1 a b o fl i z h i H i t i potreba.
Rasen lega, imamo, moja Filutej.i! fhe nektere uatorue nagncnju, ktere prav sa prav nifo ne fmert-lii, ne odpuftjjivi grehi, ker ne is-hajajo is nobenih djanfkili grehov. Imenujemo jih uepopolnofti, in njih djaujam rezhemo pogrefhke in flnbofti. Tako je bila, kakor pove IV. Hironim, fvetaPavla tako slo k’ sha-lofii in otoshnofti nagnjena, <ie je ob fmerti fvojiga nioslia ino fvojih otrok bila v' uevaruofti vmreti. To je bila ncpopolnofl, in nobeden greh, ker je to nng-ncuje soper fvojo voljo v’ febi zhutila. ,St> ljudje , ki fo od ualore lahkoferzhui ; drugi fo k’prepiru nagnjeni, fhe drugi fo fvojoglavni , kedar bi menili Ärusih mifel poterditi; ti fo k’ nevolji, uni k’jesi, drugi k’ ljubesni nagucni, in fploh jih je fìllio malo, v’kterih bi fe nenajfbla, kakfbna, iiepopoluoft. De ii pa ravno fo takfhni pogrefhki vlaki mu kakor per-rojeni in Infini, tako le vender le dajo fkos fkerb-lioft in nafprotue naguenja boljfhati in manjfhati, "m zelo is poti fpinviti ino pregnati. Praviti pofihmal ti hozhem, ljuba Filoteja! kaj ua.ni je treba v’ ta namen fioriti. ,Se je vender poinozh n a j dia, drevela, ki grenke m an tl e Ine rodé, sboljfhati, de fiadke nofi-jo, z ti e fc namrezh pri korenini toliko prcvertnjo, de lok is njih istezhe; sakaj bi ne bilo nam mogo-zhe, tudi fvoje nupzhne naguenja is dufhe pregnati in boljfhi poftati? Obeniga natora ni tako dobra, de bi fkos fiabe navade ne mogla hudobna pollali, pa tudi n obeniga tako hudobua, de bi fe ne dala
nar pervlje fkos guado boslijo in potem fkos pri d— noti in i'.ersadevanje vkrotiti ino premagati. II o-zlieiii ti torej nekterc nauke in vadbe po pitati s’ ktcrinii hofh fvoio dufiìo od nevarnih nagncnj, ne-popolnoft in od vftga dopadctija do odpuflijivih grehov ofzhifiili, in tako tvojo veti zhcdalje bolj pred rfakiin fm e rt ni m greliam okovariti samogut. Bog ti podeli guado . jih dobro oberniti.
M ie st e Ii it Ì4
e.
Bf e k t c r i nauki f k o s ra o 1 i t u v, ino f v e t e Sakramente duflio k'Boga v s c! igni ti.
P E 11 V A P O ,S T A V A.
Od p o t r e li n o Iti molitve.
1.	Ni rezili, de bi ’iiafh um od njegove ne-vednofti, ino nafho voljo od njenih prcgrefhuih nagibov tako gotovo o z hi Iti la, kakor molituv, ki nafho .saltopnoft s’ fvcllobo hostije Ijuzhi rafveti in nal'lio \oijo s’ ognja in nebefhke ljubesni vshge. Ona je voda obilniga blagoflóva, s’ ktero orofeui - fadeshi nafhih d obrili shelj, selenijo ino zvetijo, ki nafho duflio od njenih nepopoluofti opere, in kalne ftrafti nafhiga ferza pofufhi.
2.	Pred vfim drugim ti pa priporozhira »notranjo molituv ferza, fofebuo tifto, ki shivlcnje in ter-pleujc nafhiga G.ofpoda in Sveiizharja saclene. Ako ga velikokrat v' premiihlovanji giedafii, bo tvoja du-fhn zhifto od njega napolneua: njegovo shivlenje fe ti ho odperlo, de hofh lahko njegov isgled pofuema-la. On je ljuzh fvetâ, v’njemu torej, fkos njega in sa voljo njega inorino rafvetieni biti. On je drevó
e?
poshcljcnja, v’ kferiga fenzi fe naj krepzhatno. On jc sliivi ftudenz Jakoba, v kterim fe morjo vfi nafhi m adesivi oprati. Ker ofrozi sineraj fvoje matere po-flufhujo in sa njimi befede isrekati fkufhajo, fe navuzhijo njihovi jesik govoriti.. Tako n» tudi ini fkos premiflilovanje, bliso fvojig.iOtlrefhcnika ofta-jaje, in njegove fvete befede, djanja in uagnenja premifhlovaje, fkos mozli njegove gnade, kakor on, govoriti, fioriti, ino sheleti fe uzhili, Tu moramo ofta-jati, in veruj mi, Filoteja! le fkos te vrate samoremo priti k’ Ozhetu. S:t kaj, kakor nam fteklo alj ogledalo nizhafar vidniga ne pokashe, zhe ni od sadej s’liftam zina ali fvinza oblosheno, tako bi tudi mi boshanftva ne samogli tukaj gledati, ko bi ue bilo s’ prefvetim zhlovefhtvam odrefhenika fklenjeuo, kte-riga shivlanje ino fmert je nar priloshnifhi, prijet-nifhi iu svelizhavnifhi rezil, ki li jo k’navadnima premifhlovanju is voli ti samoremo. Ni fe saftonj Sve-lizliar kruh imenoval, ki je is nebel' prifhel; sakij, kakor vfakoflmo jed s’ kruhatn jcfti moramo, tako moramo tudi fvojiga Svelizharja v’ vfi h fvojili molitvah in djanjab premiflilovati, pregledovati in ifkati. Njegovo shivlenje ino fmert je bilo od muogiterih duhovnih vuzheuikov popifano in v’ dele sa premiflilo-vanje rasdelèno; ino katire ti fofebno priporozhim, io : 'Sv. Bonaventura, Belintani, Bruno, Campilia, ' Budovik Granafhki in du Pont. *)
3.	Oberili vfaki dan eno uro k’ timu premifhlo-vauju,**) iu zhe je mogozhe pervo juterno, ker ob tim zhafu fhe tvoje ferze ni rasnefeno, in je sa volji nozhniga pozhitka bolj urno iu mirno, ko druga-
*) Ti flie nifo poflovenjcni. Do sdaj imamo od zeli-ga shivlenja Jesufoviga le ene bukve: Sgodbe fve-tiga pifma od G. Mat. Ravnikerja, od nje-goviga terplenja Urishove pote, in raslaganje od G. Yeriti; ter poftnc pridge G. Pekcza.
**)^Ifcdar ti dolshnofii ftanu pripuftijo,
fis
ziti. Pa fudi vezli ne oberili na io, ko eno uro, zhe ti (.voj duhovni ozhe na ravnoft drugaz'ii ne sapovéjo.
4.	Ako to premifhl ovanje v’ zerkvi opravti sani or ef h , in tamkaj vezli miru najdefh, ti ho to prav prirozhno, ker te neinorejo ne ozhe, ne mati, ne sa-konfki tovarfh in tudi tovarfhiza, nihzhcr drugi po p r avizi na saj dershati , eno uro v’zerkvi oftati: ker doma, zhe pod pokorfhino fiojifb, teshko eno tako priloshno uro najdefh,
5.	Sazimi vlako, alj snotrajno alj s n naj n o mo-lituv s’ fpominam na prizhej .zhnoft hostijo, in to vfe-loj : in zlies kratko bolh fposnala , h kolikimu pridu ti bo ta navada.
G. Zhe mi hozhefh verjeti in me vbogati moli Ozhe nofh, Zhefhena fi Marija ino Vero po latinfko,’’) vendar le pa vadi vfako befedo v’ iVejim maternim jesiku dobro saftopiti, de, zlie jih ravno v’fplofhnim zcrkvenini jesiku molifh, vender prezhudni fladki pomen tih fvetih molituv s’ufi ra i fvojiga ferza okufiti samorefh. Prav pasno befede s fr o v ar j oj , in obrazka) vfe obzhulleje na tajiftih saflopik. Tudi nikar kititi, de bi jih velikokrat omolila, ampak ifhi , kar molifh, is dna ferza moliti; sakaj en fa m Ozhe nufh, pokosimo smolcn, je mozlmejfhij kakor veliko hitro, kres premiflika s’-shebraiiih.
7. Molituv fv. roshnigakranza ti bo k’velikimu pridu, zhe ga prav moliti salto pi fh ; torej bi bilo dobro, ene tiftili bukviz imeti, ktere nzhijo, kako fe moliti mora. Tudi litanije od nafhiga Svelizharja, od prezhifte Divize, od fvetnikov in druge ultiie molitve, ktere fe v’ molilnih bukvah od duhovnih pa-ftirjov priporozhenih snajdejo, fo k’ velikimu pridu. Zhe ti je pa dar snotrajne molitve dodelen, tako daj tej molitvi sme raj pervo mefio; in ko bi ti po tajifii savolj prevelikih opravkov tvojiga ftanu ali savolj *)
*) To fvetovanje ie le sa tifie, ki vfaj nekoliki sapo-padek od latinfhine imajo, ali Franzosam, Laham idt. terdim ,Slovenzam fe pa ne more priporozliiti,
kaj drusiga ne oft,ilo fhe zhafa sa «fino molituv, naj te (o ne ftraflii ; dofti je, île pred premiflilovanjam ali po tajifiim G ifpodovo molitur, angeljfko zhe-fheuje ino vero molifi). *)
8.	Zhutifli med iiftiio molilvo fvoje forze k’ sno-trajni molitvi ganjeno aij klizano, ne vftavlaj fe timu klizanju ino ohrazhaj po zhafi fvoje ferzo k' snotrajni molitvi, inné boj fe, de uftna molituv ni dopolueua, ktero li moliti fEvienila ; sakaj snotrajna molituv, katero lì namefto uftne opravila, je Bogu dopadlivflii in tvoji (Infili bolj k’ pridu; tega vender od opravila duhovnih urne iniflim; sakaj zhe fi jih po fvojiin fia-uu opravljati dolshna, jih ne fmefh opufhati.
9.	Ko bi fe sa voljo mnogih opravil ali savol-jo kaj drusiga perpetilo, debi zel tvoj dopoldan bres obudbe snotrajne molitve pretekel, (zliefar fe morelli pa vender, kar je mogozhe, varvati), tako glej to opufhbo po poldne ob kakfhui uri, ki je she nekaj dalej po kofilu, domefliti; sakaj ko bi snotrajne mo-lituv kmalo po kofilu, dokler fhe vsilita jed ni ras-djana, saziseli liotla, hi nar bersh sraven sadrémala ; tudi hi bilo tvojimu sdravju fhkodlivo.
Evo hi pa zel dan zhafa k’timu ne uajfhla, tako domefli to sgubo fkos vezhc fhtevilo kratkih in ognjenih molitviz ali fkos branje poboshnih bukur', ino sdrushi kakfhno delo pokore s’ tajiftim, ktero naftopik tiga pogrefhka popravi; in fkleni terdno, prihoden dan fvoje poboslmc opravila s’ novo go-rezhoftjo sopet sazlieti. *)
*) Zhe te tvoj ftan , ali ojftr* obljuba k' fofebnim ra o. litvam ne vés b®,
ÏO
DRUGA P O ,S T A V A.
Kratko n a p e I o v a n j e k' p r e m i f h 1 u v a n-j u 5 in p e r viz h od p riz h e j o z hn o ft i b o s h j e , kar je k’ p r i p r a v i p e r-V o potrebno.
Bebko je pa, moja F i I o t e j a ! đe nobenima sa-papadka od snotrajne molitve uimafh, ker jih je, k’ shalofli, dao daiiafliiii malo, ki bi kaj od nje vedli. Torej ti pokashem tukaj nekaj od nje, dokler fe fkos branje fhe vezh lepili od nje fpifanih bukuv, 1'ofebno pa fkos laftno fkufhnjo vezh uavu/.hifh. Govorim nar pervlje od priprave, ki obftoji v’ dveh delil), kterih pervi je: fe v’ prizhejozhuoft boshja mi f liti, drugi pa, Boga sa p o mi z h klizati.
De fe samorefh v’ boslijo prizhejozhnoft pofta-viti, ti pokashem fhtir pripomozhke, kterih fe lehko v’ sazbelki poflushifh.
Pervi obftoji v’ shivim in paslivim sapopadki prizliojozhnofti bosbje ; to je : v’ preinifhlovanju , de je Bog’ v’vfih rezheh in povfodi prizhcjozh, de ni kraja ne Avari na z lim fvvti, kjer bi on s' fvojo ref-nizlmo prizhejozhnoftjo ne bil. Kakor ptize, kamor kolj letijo, povfodi srak najdejo, tako najdemo tudi mi, kamor kolj fe obernemo ali fino, Boga prizhe-jozhiga. Vlak fposna to refnizo , vender fi vfak ne pcrsadene, jo sapopafti. ,Slepzi ne vidijo kralja, ki jim je prizliejozh, vender ft oj i j o s’ vfim fpoflitovanjam pred njim, kakor hitro jim kdo pove, de fo pred njim. Ker ga pa ne vidijo, tudi lahko posabijo, de je pri-zhejozh, in fhe bersh, mu fpodobao zhaft'fkasati
Maju Filo leja:! ne vidimo fixer Boga, ki je pii iiaf, in 4e fi naf ravno vera opomni na njegovo prizhejozhnoft, («ko vender posabimo, ker ga s' iaiiniin ozhmi ne vidimo na njega., in fe noli m o, kakor de bi on prav delezli od naf bil. De fi (udi vemo, de je vlaki rezi ii popolno prizhejozh, pa na to ne miflimo, tako je ravno toljko, kakor de bi tega ne vedli. Torej moramo pred molitvo, fvojo duflio vefelej h’globoki paslivofii in pomifhlenju (e boshje prizhejozhnofti ganiti. Dobro sapopadel je pa kraljevi prerok David to refnizo, ko je savpii: „Zbe ftopim gorj v’ nebela, fitiini, inzhe ftopim dolj do pekla: li (udi tam.“ Na to moramo tudi befede Jakoba oberuiti, kije leftvizo (lojtro) gledaje sakrikuil: „O, kako ftralhen je (a kraj i v’ refnizi, tukaj je Bog, iu jes nifem tega ie-del!“ llezbi je le bolel: jes nifem na to mil'lil ; sukaj ni mu satnoglo nesnano biti, de fe Bog povfodi sn ajde. ,Se podafh toraj k’molitvi, rezi k’ fr oj im u feizu: O moje ferze, ferzo moje! v’refnizi Bog je tukaj !
Drugi pripsmozliik’, fe v’bosbjo prizliejozhnoft mifliti, je mifcl, de Bog ni kar na metli, kjer fe snajdefh, ampak, de je zhifto Ib feb n o v’tvojim ferzi!, v’ dnu tvojiga dulia, kteriga s’ fvojo bosbjo pri— zhejozhnoftjo osbivlja, kar je tam kakor ferze tvojiga ferza, duh tvojiga duha. Ker, kakor je dufha fkos Zde telo raslita, ino v’ viih udah prizhejozha, vender pa fofebui fedesli v’ferzi ima, tako je Bog, zbe ravno vii m rezhéin ]iopolnama prizhejozh, vender je prizhejozh zbifto pofebno nafhimu duhu. Torej je imenoval David Boga ,,Boga fvojiga ferza,“ in fv. Pavel pravi: ,,V njemu shivimo, fe mesimo ino fino.“
Ako tedej to refnizo prav premiflifh, sadobifh veliko fpofhtovaiije do Boga v’fvoje ferze, ki mu je tako popolnoma prizhejozh.
Tretji pripomozhik je: nafhiga Svelizharja preminiti, kako is nebefhkih vifhin na vfakiga zhlove-ka, fofebno na kriftjane, fvoje otroke, in zelo fofeb-no na te ki molijo, doli gleda, ino na njih djatije
ino sad orali a nje pasi. In to ni kako prašno domifh-leiije, ampak gola refniza; sakaj , zhê ga ravna mi ne vidimo, tako vender on od sgorj pasno na nat' gleda. Tako ga je vidil fv. ,Shrefan v’ tvoji muki. Prav torej samoremo s’ nevefto v vifoki pefmi rezili: j,On fioji sa fieno, vidi fkos okno in gleda fkos om-reslije.“
Zheterli pripomozhik obftoji v’priprofti mifli, s’ klero fi lVojiga Gofpoda v’ vjegovim prefvetim zhlo-veflitvu bliso mifümo , kakor ii ka/.iga prijatela naprej poftavirno, in ponavadi rezbemo: „Miflim fi tega ali uniga, kako to alj uno dela; fe mi sdi, kakor de biga vi lil, i. t. d.“ Zlu; je pa prefveti Sakrament allarja pred nami, tedej prizhejozhiioft Jesufa ni le naprej poftavlena, ampak je reliiizhna; sakaj podobe kruha i'o kakor sagrinalo, is sa kateriga nafli ljubo-poln OJrefheuik, v’ refnizi prizhejozh, uaf vidi ino gleda, de fi ga ravno v’ njegovi pravi podobi ne vidimo. Oberili tedej enga tili fhtirih pripomozhkov k’ timu, de IV o jo dufho pred molitvo v’ prizhejozhiioft boslijo poftavifh; vfih fhtirih ni treba na enkrat, eno je dotti sa enkrat, in tega oberili prav kratko in pri— proito v’ ta namen.
TRETJA PO ,S TAVA.
Od klizhanja v’ pomozb, kar je k’ pri pravi drugo potrebno.
Vpomozhklizanje fe tako le opravi. De fe dn-fha v’ prizhejozlmofti boshji zhuti, fe naj v’ nar uisb-nilhim fpofhtovanji prednjega versile, in fe naj zelo nevredno fposna> pred nar vikfhiin velizhaftvain prc- *
*
Livad ; vender pa (Udi naj ne posali, de ravno (a nefkonzlma Dobrota sheli; de bi ga dtifha sa niMoft profila, v’(im premifblovanji mu prav Hirshiti in g» molili. Ako hnzhefli, fméfh tudi kake ognjene befe-' de k’ timu oberniti, poftavim befede Davida: „Ne saversi me o Dog! fpred fvojiga oblizhja, in guada fvojiga fveliga Duha mi ne odvsemi. Naj fveti Jju/.li tvojiga obljizbja zhes tvojo flushabuizo , in premifhlovati hozhem (voje zhudeshe. Daj mi uinetnoft , in premifhlovati hozbem- tvojo p o flavo , in jo v’ ferzi obraniti,1* in druge enako-fhne befede.	Tudi ti bo hafnifo, fvojiga angelja
zhuvaja, kakor tudi fvetnike v’ pomozh klizati, ki fe v’fkrivnofti snajdejo, ktero fi namenjena premifhk-vati, tako samorefh v’ premifblovanji od fmerti nafhi-ga Svelizharja divifhko Mater, fvetiga Janesa, Cveto Magdaleno, brumniga rasbojnika v’p o me zb klizati, de bi ti bilo snotranje ganenje, kteriga fo oni obzliu-' til), podelcno; ravno tako samorefh v’premifblovanji od fvoje fmerti .fvojiga fvetiga angelja varha v’ pomozh klizati, ki ti bo prizhejozh', de bi ti k’timu namenu flushne rnifli vdal. To sadenc tudi vfako drugo fkrivućfi.
,8 H T E R T A P O ,S T A V A.
Od prédpôftaVe fkrivnofti, kar je k’ pripravi t r e t i z h potrebno»
Po tih dveh delih premifhlovanja je fbe tretji, ki pa ni sa vfako premifhlovanje’, in kteriga nekteri domifhlenje kraja, drugi snotranjo nalogo imenujejo; ki v’tim obftoji, de li fbrivuoft, ktero premifhlovati
hozheino, tako pred fvojiga duha pofiavimo, kakor de Li fe v’refuizi ravno pred nami godila. Ako po-ftaviin, Jesufa na krishi premifhlovati hozhefh, fi snafh predpoftaviti, kakor de Li na grizhu Golgate lama Lila prizhejozha , in Li gledala s’ ozhini, kar fe je dan krishanja tam godilo; alj zhe ti je ljuLfhe (sakaj oLoje je eno ino tajifto), kakor de Li fe na metti, kjér fi, Gofpodovo krishanje godilo , kakor fo ga evangelifii popifali. Ravno to velja, zhe fmert premiflujefh, kakor tim te she v’ premifblovanju od nje opomnil, kakor tudi v’ pre-mifhlovanju od pekla ino enakih fkrivnoitiij kjer vidne in obzhutne rezili sraven pridejo; sakaj pri drugih fkrivnofcih,. poftavim, od vifokolti Loshje, od jnienitnofli zhednofti, od konza, k'ktirimu fino ftvar-jeni, in vfih drugih, ki nevidne rezhi v’ febi sapopadejo, fe od tiga vmifhlenja ne more govoriti. Ref je fizer, de nam je k’ povsdignenju do kake fkrivuofti, kakfhna predpoftava ali prilika koriftna, vender jo je vezhkrat teshko najti; in moj namen je le, tebe po priproftimpoti voditi, de fe tvoja dufhna inozh zhes potrebo ne v,peha. ,Skos to predpoftavo tedej sagradimo fvojiga duha med mejnike fkrivno-fli , ktero skelimo premifhlovati , de fi ne ho sdaj fem , sdaj kje sajfhel, . kakor tizo v’klepko saprejo, ali fokola v’jermen denejo, de fokolniku ne vjide. Rekli ti bodo fizer nekteri, de jg boljfhe fe fkos priprofto ntifel vere, alj fkos kako podobo pameti ino duha fe v’ premifhlovanje- tih fkrivuoft povsdignili, alj fi naprej poftaviti, de fe te fkrivno-fti v’ nafhim la fin im snotranjim godijo; vender je to v’ sazhetku vfe preteshko; in dokler te Bog vifhe ne vsdigne, ti fvetujem, Filoteja, dc v’ nifkiin doli oftanefh, kateriga ti jes kashem.
PETA PO ,S T A V A.
0®d pr e v d arj e n j a , kar je dragi del pr e mi 1' h 1 o va n j oï
Po domifhljcnju pride deio saffopnofti, kar p re m if hi o vanj c imeuujemo , in ktero vv tim ob-fîoji, de fkrivnoft- en - alj vézhkrat preiniflimo, de ebzhutleje fvoje Ijubesni k? Boga ino boshjim re-zhéin obernemo ; in v’ tirn fe premifhlovanje od vuzhenja in drugih inifel in prevdarjeilj ras-lozhi, de te nimajo zhednoft ali ljubesen boshjo, ampak kak drug namen sa fvoj zil in kouez; pofta-vim, fi vuzhenoft perdobiti, zhes hakfhno rezh pitati, alj fe od nje prepirati. Kedar lì tedaj fvojiga duha po danim nauku v’ mejo kake rezhi, ktero premifhlovati shelifh, alj fkos mozh domifhlenja, zhe je tajifta obzhutna, ali fkos pripofto mifel, zhe je nevidna, oftavila, sazhni zhes njo mifliti; k’ zhimur v’ sgoraj pokasanih premifhlovanjah zelo is-delane oglede najdefh. Ako tvoj duh v’ kterim deli premifhlovanja dofti Ijuzhi, dopadeuja in hafna najde, oftani pri njemu, in ne hiti naprej; zhcbelam enako , ki ne sapuftilo zvetize, dokler kaj medu v’ njej najdejo, Zhe ti pa en del premifhlovanja ocl-rezhe, kar jifhefh, po tem fe podej po nekterih po-fkufhnjah k’ drugi mu ; vfe to pa opravljaj po verfti ■ priprofio in bres v figa3 prenaglenja.
,$ II E ,S T A P O ,S T A V A.
Od obziru t lej o v ino f ki e po v, kar j c tretji del p r e m i f h 1 o v a n j a.
Premifhlovanje budi svelizhanfke ganjenja v’na-fhi volji, alj v’ obzhutnih delih nafhe dufhe. Tu lem flifhijo: Ljuhesen do Boga, ino do blishniga, shelja po nebelih in po vezhnim svelizhanji, gorezhnoft sa dufh svelizhanje, pofnemanje shivlenja nafbiga Sve-lizharja, vfmileuje, obzhudenje, vefelje, ftrali pred sgubo dopadenja boshjiga, pred fodbo ino peklam , 1'ovrafhtvo greha, savupanje na dobroto ino miloft boshjo, framota zhes nafho pretezheno flabo, shiv-Jenje; in v’ te obzhutleje bi fe moral nafh duh rasli-ti in rafhiriti; kolikor samore. Shelifh k’ timu kako pomozh, poglej v’ pervi del premifhlovanja Go-fpoda Andreja Kapilia,*) in beri predgovor; sakaj vuzhi, fvoje obzhutleje rafhiriti; fhe rasloshnifhi ka-sbe to P. Aria v’nauku od snotranje molitve.**) Vender, moja Filoteja! ni toliko treba, dolgo pri tih fplofhnih ganjenjah fe sadershavati, kakor jih veliko bolj v’ pofamne in pofebne fklepe fpreo-brazhati. Tako bo, poftavim , perva befeda, ktero Kriftuf is krisha govori, tvojo dufhó gotovo k'sveli-zhanfkimu pofnemanju, namrezh k’shelji ganila, fvo-jim fovrashuikam odpuftiti, ino jih ljubiti. Vender ti rezhem , de ima to malo v’ febi, zhe ne ftorifh po-febniga fklepa, poftavim, takiga: „Pofihmal fe no-
*) **) Sbe nißa poflovenjena. V’ dele rasdclene pre-
mifhlovanja imamo doslej lo od 4 poflcdnih rezhi v’ bukvah; Pogled v’ veshnoft imenovanih.
zhem zhes bođezlie L c fed c m'zli vezli j esiti, ki (a alj uni, moj fofed alj moja fofeda, moj lilapez alj delila zhes me govori' , alj zhes sanizhovanje, s’ kterim me ta alj un navdaja; nafproti liozhem to ali uno fioriti, de li ga perdobim alj vtolashim. Tu tako v’ drugih rezliéh. Tako bofh , Filoteja! fvoje po-greflike v’ kratkim od felle odpravka; ker bi d ni gazili le po fplofhnih ganjenjah fhe le zhes dolgo ino tesliko tako dalezh prillila.
,S E D M A POETAVA.
Od premifhlovavniga fkonzhanja ino f n o ji k a duhovnih z v e t i z.
Sadnizh fe fkonzha premiflilovanje fkos trojno opravilo, ktero fe s’nar vezho ponishnoftjo, ki fe da, fioriti mora. Pervo je sahvala, s’ktero Boga sa vfe dobre ganjenja ino fklepe, ki jih je v’ naf obudil, in pa tudi sa njegovo dobroto ino miloft sahvalimo, (itera l'ino v’preniifhleni fkrivnofti najdli. Brugo je darovanje, s’ kterim Bogu njegovo lattilo dobroto ino miloft, fmert, kri ino zhednofti nje— goviga ,Sina s’ nafhimi obzhutleji ino fklépi vred darujemo.
Tretjo opravilo obftoji v' profhnji, s’ktero Boga is dna ferza proti mo, de bi naf imTofti in zhea-notti fvojiga ,Sina vdeleshil, in nafhe obzhutleje in Iklepe blagoflovil, de bi iajifte svetto fpolniti samoten Po tem niolinio tudi sa zcrkuv, sa nafhe pa-ttirje, ša shlahto, prijatle in druge, ino klizhcmo vinci' preblasiieno Divizo, angelje ino fvetnike sa
njihovo priprofhnjo. Sadnizh, fini she opomnil, de fe ima Oofpodova niolituv ino angeljfko zhefhenje , kakor fplofline in potrebne molitve vfih kriftjanvo moliti.
.K’ viini tim fhe priftaviinde fe ima fnopek zvetiz poboshnofti nabrati, in kar pod njim saDtopiin, bom kar rasloshil. Kdor je lepi vert ras-hodil, nerad is njega gré, de bi fi kakih fhtir ali pet zve-tiz ne vtergal, jih obdershati in zhes dan vezhkrat poduhati. Tako moramo tudi mi, zhe fe je fkos pre-niifhiovauje nafh duh po vertu kake fkrivnofti prehajal, vfelej dve ali tri mifli sbrati, ktire fo naf nar bolje vnele in fo nafhimu boljfhanju nar bolj prilosh-ue, de fe jih zhes dan vezhkrat fpomuimo, in fe njihove duhovne difhave naduhama. To fe mora pa kar na inefti sgoditi, kjer fino premifhlovali, kjer fe fhe lehkjO nekoliko pomudimo alj lem ter tje hodimo.
O ,S MA PO ,S T A V A.
,Slie .nektire svelizhavne opombe o<1 p r e m i I h 1 o v a n j a.
Pred vfim drugim, rnorefh, moja Filolejal p® fpolnenim premifhlovanju fvoje dobre fklepe ino mifli v’fpominu obdershati, de jih bofh zhes dan v’ tljanje fpreobernila; sakaj to je prav sa prav fad premifhlovanja, bres kteriga bi preraifhlovanje ne bilo le bres vfiga prida, ampak fhe le k’fhkodi. Sakaj premifhleue, pa ne fpolnene zhednofti vzhali ferze in dufho napihnejo, in niiflimo na sadnje, de Trno she, kar fmo fklenili ; de bomo, kar fe fizer sgodi, zhe fo liafhi fhlepi shivi ino terdui ; to pa Itifo rnikdarf ampak ie nezkimurni ino nevarni, ako
fc v’ djanje ne (premene. Vfe nam tor a j mora na tim leshozhe biti, jih v’ djanjah fpolniti, in v’ta namen priloshnofti ifkati, in ne le te iinenituifhi ampak tudi nar te manjfhe v’ to (iberniti. Ako fini pollarmi fklenil, fko-s krotkoft lì tajifie perdobiti, ki mi naganjajo , jih bom tifii dan ii'kai frezhati in jih prijasno posdraviti; in .zhe jih ne frezham, vfaj dobro od njih govoriti, in sa nje moliti.
Po fpolnenju te ferzhne molitve fkerbno pasi, de fe tvoje forze kje slo ne sadene, drugazhi bi fe ti difha-va raslila, ktero fi v’molitvi fehl nabrala; to fe pravi: dershi fe fhe enziiaf, zhe je mogozhe, v’ Pretim pokoji, saoberni pozhafi ferze od molitve k’ delu, in obdershi, kar fe nar dalej da, obzhutek in duha poboshnofii. Kdor bi v’ dragi ftekleni (gia-sho vati) pofodvi tekozho rezh velike vrednofti dobil, de bi jo domu nefel, bi gotovo vaino fi opal , fe kar «e os eri, ampak bi sdaj pred-fe gledal, de bi fe v’ kak kamen ne sadel alj sderknil, sdaj sopet na pofodno pogledal, de bi kje kaj ne raslival. Tako fe morefh, moja Filoteja1! po premifhlovanju nofiti. Glej in pasi, de fe prezej v’ druge rezhi ne sgubifh, ampak priprofto pred fe glej , ehe te pa kdo frezha, de s’ kom govoriti alj gapoflufhati inorafh, in fe mu cogniti ne morefh, no, tako fe pazh podaj lili, vender tako, de na fvoje ferze emeraj ffledafh, de fe ti ne bo kaj difhave, fvete inotitve, alj nar manj ko mogozhe raslilo.
Morafh fe tudi navaditi, fe od molitve k’ vfa-kimu delu, kteriga kolj tvoj ftan in pokltz po pranzi od tebe tirja, podati, ko bi fe ti ravno sdelo, de fia to delo in pa obzhutleji , ktere fi v’ molitvi imèla, fhe take dalezh vfak febi. Tako mora pravd-iiik (advokat) od molitve k’ sdelavanju pravde, ba-rantavez h’ kupzhiji, gofpodiuja k’dolshuoitim Tvojiga ftanu in hifhnim opravilain toliko pohlevno ino mirno preftopiti snati, de fe njeno, ferze zelo ne skali; sa-kaj ker je eno kakor drugo po naredbi previdnolli *
*
boshje, fe mora v’ dahi! ponishnofti ino poboshuofti od eniga k’ drugimu preftopitL
Tudi fe bo perpctilo, de fe bo kar po pripravi tvoje ferze k Bogu vlezheno in slo ganjeno zlnitilo. Tez, moja Filoteja ! fe zinilo timu obzbutku prepufti. ju ne gledaj na vodbo, ktero ti jes dajani. Kakaj , de ti ravno obzhulleji ino fklepi fplofhno fhe le po jireniifhlovanju pridejo, tako vender ne fiuefh, zlie ti fveli Duh te obzhulleje pred premifhlovanjam polie!!, dalej zlies to rczh premifblovati, korzil in ko-nez premifhlovanja obedeu drugi ni, kakor obzhu-tcnjc obudili.
V’ kratkim; kolikokrat fe bode obzhutenje v’tebi sbudilo, fe vdaj obzhutlejam, in naredi jim proflor, naj pridejo pred premifhlovanjam, alj fhe le po tém. Sakaj, de fini ravno obzhutlejam njihovo Infine] mefto fhe le po premifhlovanju odkasal, tako fe jo to vender le sa to sgodilo , de fini pofamne dele «notranje molitve bolj raslozhno raskasal, ker je fisi e!' fplofhni nauk, de fe ti obzhulleji nikdar ne fme-jo vftavljati, ampak de fe njim njihov tek dopuftiti mora, kakor hitro fe sbudijo. In to ni kar od drugih dobrih obzhutiejov, ampak tudi od sahvale, darovanja ino od profhnje rezheno kteri fe fmejo tudi med premifhlovanjam fiorili, in kteri fe ravno tako malo, kakor drugi vkrajfhati fméjo, zli e jih ravno na kraji premifhlovanja ponoviti moramo. Kar pa vender fklepe sadene , fe morajo vfelej fhe le po ob-zhutlejili delati, in fizer na konzi zeliga premifhlovanja, fofebno , ker fi tcdej pofamne in sunne rezili pred dulia pofiavljamo, ktire hi nam drugazhi ne-varnoft prinefle, fe raltrefti, ko bi jih poprej fiorili.
Pri obzliutlejih ino f k lepih je dobro , le pogovarjati in sdaj Svclizharja, sdaj fvetnike, ki v’fkriv-11 oft flifhijo , sdaj fama febe, fvoje ferze aii grefli-nike sdaj tudi bres-shivne ftvari nagovorili , kakor tudi vidimo, de fo, David ino drugi fvetuiki, v'f voj ili molitvah fiorili.
DEVETA POETAVA.
Od f u li o t e f € r z a med premifhlo v a n j a m.
Ko bi fe (i pergodilo, Filoteja! de bi ne ob-Ehutila ne vefelja, ne tolashbe v'preniiflilovanju, tako te preferzhno profita, ne putti fe sa voljo tega motiti, ampak podaj fe vzhafi k’ molitvi, obtoslii fe pri fvojim S ve li/.barji z be s farno fcbe, fposnaj fvojo lievrednoft, proti ga sa pomozh, kuflini njegovo podobo, zlie jo imafh pred febo, in rezi k’ njemu tifte befede Jakoba: „Gofpod! ne fpuftirn te, dokler me ne shegnafh.“ Alj une, ktire je kananejfka shena isgovorila:	,,lVef Gofpod! firn pfizbek, pa tudi pfji
jedo drobtine, ki is mise gofpodove padejo.“
Drugokrat vsemi kake bukve v’ roke, in pasno beri, dokler fe ti ferze sbudi ino sbrihta, podshi-vi tudi vzliafi fvoje ferze fkos kako sunajno opravilo poboshuefti ; versili fe, poftavim, na obras , fkleni roke krisham na perii , alj objemi britko njartro, zho ti na fami in. Ko bi pa po vfnn tim občne snotrajne tolashb ■ ne obzhulila, tudi f he ferza ne sgubi, naj fi bo ferze f he toliko sapnfheno, ampak perzhakaj v’kaki pobo,simi poftavi pred fvojimBogam. Koliko je dvoruikov, ki po ftokrat v’leti v’ prebivalnizo kralja pridejo, bres upanja, de bi jih ogovoril, le, de bi fe na-nje oserl, in de mu sainorejo fvojo podlosh-noft iskasati. Tako moramo tudi mi, moja ljuba Filoteja! le v’namenu, fvojo dolshnoft dopolnit, ia svetlobo fkr sati, fe k’fveti molitvi podati.
Ako naf boshja .Svetloft po fvoji milofti fkos fvete nagibe iu »notranje talaslienja ogovori, tako je
lo soref nar vezha zhaft in pa nar fladkcjfha radoft sa naf; zhe nam pa te milofti ne podeli, in naf pu-fti zhakati, bres de bi naf ogovorila, enako, kakor de bi naf ne vidila, in kakor de bi v’ njeni prizhe-jozhnofti ne bili, tako vendar ne edftopiino, ampak firmo vitni oftanimo v’ mirni in poboshni poftavi pred to nar vikfho Dobroto ; in gotovo l'e bo na nafho po-terpeshljivoft rniloftlivo oserla, nafho ftanovitnoft v1 njeni flushbi pogledala, in kedar sopet pred njo pridemo , naf gotovo rniloftlivo fprijela , in fkos fladko tolashenje s’nami govorivfhi, nam obzhutiti puftila prijctnoft fvete molitve. Ko bi fe pa tndi to ne scodilo , tako fe s’tim potolashimo, moja Filoteja! (kar je sa naf tudi filno velika zhaft) de fino pri Njemu in pred njegovim fvctiin oblizhjain.
D E ,S E T A P O ,S T A V A.
Juterne vadbe.
Rasen îe te snotranje molitve, ki fama sa fé obftoji, in drusih uftnih molituv, ktire vfaki dan opraviti moramo, je fhe pet drajih krajfhih molituv, ktire fo ko srafliki in veje une vezhe snotranje molitve. Med temi ima, kakor priprava sa vfe dele zeliga dne, juterna molitev pervo mefto. Ta molitev fe ima tako le opraviti:
1.	Moli Boga fvojiga Gofpoda is dnu fvo|iga ferza, in sahvali fe mu, de te je pretezheno nozh ohranil; in ko bi bila v’ tajifti kakfhen greh ftorila, proli ga ponishno sa odpufhauje.
3.	Preinifli. de ti je danafhni dan bil podclen, de bi fi sa vezhnoft kej perdobila , in fkleni terdu» tek zeliga dneva v’ ta ìiame'u oberniti*
3.	Oberili fvnj pogled, na opravila, (irufhno ino perloshnofti, katire fe lehko douef perpetijo, de bi Bogu l'iushila, in okovari fe dobro pred fkufh-iijavami, v’klire bi lehko prifhla, in bi Boga alj fkos jeso, alj napuh, alj fkos kako drugo napzhiioft ra-shalila. Po tém fe perpravi fkos fveti fklép, vfe perpoinozlike , k-tire v’fvoji oblafti imafh, v’ boshjo flushbo ino v' fvoje boljfhanje v’ duhovnim shivlenji iberniti in obudi iiafproti terdui fklép, vfe to opu-fhati, satirati, in premagovati, karkolj hi fe ti snalo soper tvoje svelizhanje in zhaft boshjo pergoditi. Tudi je fhe premalo, le kar fklepe delati , ampak perpravi fi tudi perpomozhke, jih ispolniti. Zhe nam-rezh she naprej vidim, de fe bom moral s' zhlove-kam pezhati, ki je nagel in togoten, ne bom kar f klen i I, fe ne rasjesiti dati, in ga rashaliti, ampak she naprej kos» miflil na krotke befede , de ins sh’jimi naproti pridem, ali fi bom koga pojifkal, ktermi ga vtolashiti pomaga. Ako previdim, de samorem kakiga bolnika obifkati, hozhem na priloshiio uro, na tolashlive befede in na druge okoljfbine mifliti, kako bi mu sa-mogel pomagati. Kavno to velja od drusih pri— loshnofii.
4.	Potem fe ponisliaj pred Bogam, ino fposnaj, de farna od febe nizhefar od vfiga tega fpeljati ne samorefh, kar fi dobro prevdarila ino fklenila, alj, fe hudiga ogibati, alj dobro dopernafhati.
In kakor bi fvoje feree v’ rokah imela, ga daruj s’ vfimi dobrimi fklepi vred boshj fvetlofti , in proti jo gorezhe, de ga naj v’ fvoje varftvo vsame, ino pod-pera, de bo njeno flushbo svefio dopolnovalo; in sditi uj s’ timi alj enakimi befedami k’Bogu: ,,0 Gofpodl poglej to vbogo ino flabo ferze, ki je po tvoji inilofti s'tolikimi dobrimi sheljami napolneno, pa ah! pre-flaho ino prerevno, to dobro fpeljati, po kteriin ko-perui, zhe mu ti fvojiga nebéfhkiga blagoflova ne po-delifh, sa kteriga te, o ti Ožhe vfmilenja! fkos sa-flushenje terplenja tvojiga ,Sina, profi, kterimu v’ zhaft danafhiii dan in vfe dni fvojiga shivleuja po-
freti,'“ 'Kllzhi fhe d alej preb! asheno ’Divizo , fvojiga aiigelja zhuvaja ino fvetnike sa njihovo prìprofhnjo» Vender morje vie te vadbe kratko ilio s’ shivi-mi obzhutki ftorjene bili, ih zbe fe da, fhe prej, ko is hifhe ftopifh, d.e bode fkos niozh te vadbe delo zeliga dné od boshjih blagrov ofhkropljeno. In tega, preljuba Filoteja! ja nikdar ne opu-flr.
E N A J ;S T A P O ,S T A V A.
Od ve z berne vadbe, in fprafho-vanja vedi,
Kakor je potreba pred telefniin kofilam fkos premifhlovanj:;, duhovno kofilo dersliati, ravno tako je potreba pred vezherjo kratko, poboshno ino duhovno vezherjo imeti , faj malo jushno savshiti. Perdo-bodi Û nekoliko zbafa pred vezherjo , versi fe pred Boga ino sberi fvojiga duha pred krishanim Jesufam, kteriga fi fkos snotranji pogled predpoftavi, osbivi v’ fvojim ferzi ogenj fvojiga sjulranjiga premifblovanja fkos liektere sbive sdibleje ponishovanja in fkos lju-besnipoln pogled k’ Svelizharju tvoje dufhe ; alj prehodi fhe enkrat tajifte dele tvojiga sjutranjigi premi fili ) vanj a, ki fo te nar bolje ganili, alj oferzhi fe kak drugazlii, kakor ti nar bolj dopade.
Kako fe ima veft fprafhovati, kar je vfaki ve-zbsr pred fpanjam potreba, je takó vfakimu snano. Potrebno je namrezb:
1.	De fe Bogu sahvalimo, ki naf je zhes dan v’ fvoji milofti obranil.
2.	De prejifbemo, kako fino fe vfako uro prc-tezheniga dneva nofilii; in de bomo to loshej opravili,
jc treba poinifliti; kjé, s’kom, in v’ kakfhnih ilrufh-uih in opravilah de imo bili.
3.	Ako po tim takim najdemo, de fmo kaj do-briga fioriti, fe sa to Logu sahvälimo; ako bi fe pa liafproti naji'hlo , de fmo fe kje v’niiflah, befedah ino djanjih pregrefhili, moramo boslijo ,SvetIofi sa odpu-fhanje profiti, s’terdnim fklepam, fe ob pervi prilosh-uofti savoljo tega v’ fpovedi obtoshiti, in le fkerbna pobuljfhati.
4.	Potem perporozhinio bosliji pievidnofii fvoje telo ino dolilo, zérkev, sli la ht o ino prijatele : pròli— mo prezhafiito Diviso, fvete angelje zliuvaje ino fvpt-nike, de bi sa naf ino zhes naf zhuli, ino vshivamo s’ boshjiin blagoflovam ino milofijo sdrav pozhitek , kteriga nam je ljubi Bog potrebniga fposnal. *
Nikdar fe ne fmé ta vadba opufiiti, tako malo, kakor juterua. Sakaj fkos juterno vadbo odpremo okna fvoje dufhe ,Sonzu pravize: fkos vezherno vadbo jib pa liafproti temam pekla saklciumo.
D V A N A J ,S T A P O ,S T A V A.
Od duhovne famote.
Tu te, ljuba Filoteja, fofebno nagnjeno shelim, moj -fvet poflufliati, sakaj v’ tim nauku obfioji eden nar gotovfhih pcrpomozhkov k rafti v duhovnim shivlenji.
,Spomni fe zhes dan, koijkor je mogozhe, na prizhejozhnoft boshjo, in oberili k’ timu eniga tih fhtirih pripomozhkov , ktire firn ti sgorej pokasal; premifli, kaj ti Bog fiori, in kaj ti ftorifh, in vidi-labofh. deje njegovo oblizhje nepreneharaa k’tebi oberujeiio in de te s’ ozhini nesrezhene Ijubesni Sleda.
O Bog! bi morala klizati , sakaj »e gledam vedno na tebe, kakor ti na me gledafh? Sakaj le ti na me tolikokrat fpomnifh, in sakaj fe jes na te tako redko kdaj fpomniin, oGofpod? Kjéfvé, o dufha moja 1 Bog je najno pravo felo , in kje fve midve!
Kakor imajo ptize gnesde nadrevji, de fe , zhe je potreba, v’nje podajo, in jeleni fvoje germje in gofho, kamor fe fkrivajo in okovarijo, ino ob vro-zhini lonza fenzhnL hlad jifhejo : tako fimorjo, moja Filotcja! tudi nafhe ferza, vfaki dan preüMvalifhe is-brati, in alj she na grizhu Golgate alj v’ ranah na-fhiga Svelizharja, alj na drugim mefti bliso njega savelje jifkati, fi tam od sunajnih opravil pozhiti in odahniti, in fe, kakor v’ mozhnim gradi soper fku-fhnjave okovariti. Blagor dufhi , ki v’ refuizi rezhi «amore k’ fvojiniu Svelizharja : „Ti fi kraj mojiga per-beshalifha, ti moj dobro okovarjen grad, ti moja ftreha pred deskam in fenza pred vrozhino fonza!-'
Ne posabi torej, moja Filoteja ; vcsriikrat v’ fa-molo fvojiga ferza sbeshati, med tim, de fe po svu-Bajnim s’ ljudmi in delam pezhafh. Muoshiza, od ktire fi obdana, te n»; moae is snotrajue famote pregnati, ker je le okolj tvojiga trupla in ne okolj tvojiga ferza ; ferze oftaue smeraj farno , in fizer pri farnim Bogu. Po tim fe je ravnal kralj David dc fi je bil ravno od sunajuih opravkov vef obfiit, kakor fam rasodeva v’ premnogih krajih fvnjih p fallii o v. Tako pravi, poftavim: „OGofpod, vfikdar fini pri tebi, vedno vidim fvojiga Boga pred febo ; k’ tebi firn povsdignil fvoje ozhi, o Bog, ki prebivafh v’ uebefih. Moje ozili fo smeraj k’ Bogu obernjene.“
Zhes vfe to fo nafhi pogovori malokdaj taka resni, de bi jim ne samogli v’ méf ferza odtergati, in ga v’ to boshjo famoto vpeljati.
Ko fo ftarifhi fvete Katarine is,Siene fvoji hzheri zbaf in kraj odvseli, moliti ino premifhlovati, ji je Go-lpod v’ mifel dal, molitven hramizh v’ fredi njeniga ferza narediti, v’ kteriga po duhovno sbeshaje, fe je v’ fredi vfih fvojih opravilov ti fveti in ferzhni farno-
ti prcpufliti saniogla. In kedar je po lim fvet vojfka »lies njo vsdignil, ji to karni7.li ni bilo sopemo, ker fe je, kakor je imela v' navadi rezhti, v’snotrajni braniizh saklenila, kjer fe je s’ fvojini nebefbkini she-Uinam (olashila. Tudi je v' zbali fvojini duhovnim hzheram fvetovala, fkrilo ftanizo v’ Tvojih ferzih ti Besidati in v’ nji prebivali.
Saklizhi torej fvojo duflio vezhkrat v’ nar sno-tranje fvojiga forza nasaj, kjer bofh, dalczh od vlili ljudi is ferza k’ ferzu s’ Bogam od fvoje duflie govoriti , in s’ Davidam k’ njemu rezhi samogla: ,,Zhula fini, in fini pelikanu v’pufhavi enaka poftala. Enaka fini bila pouozhni vrani, ali fovi v’ njenim fhotori, in famotnimu vrabzhu na ftrelii.“ Katere befcde nam po-vcrh njihove befedne saftopnofti (ktera nam kashe, de jj ta veliki kralj v’ navadi imel, fi ene ure perterga-ti, in jih v’famoti premifhlovanju duhovnih rezhi po-fvetiti), fhe v" trojnim duhovnim rasiaganji trojno fa-moto, kakor tri pufhavfke ute kashejo, po kterih fe eanioremo po sgledi nafhiga Svelizharja famotno fpre-liajati, ki je na Golgoti, enak pelikanu v’pufhavi, s’ fvojo kervjo fvojini mertvim otrozhizham novo shiv-lenje dal. V’ fvojini rojftvi, ko je tam v' famotnim hlevi naflie grehe in hudobije objifkoval, je bil enak pouozhni fovi; in sadnizh v’fvojini vnebohodi vrabzhu, ker fe je lozhil, in fe k’ nebefam vsdignil, ki fo kakor ftreha tiga fveta. V’ tih treh felah samore-mo tedaj v’fredi pertifkanja sunajnih opravkov fvoje pufhavfhnize poftaviti. Ko je poboshni (pokojni) Eleazar, knes v’Ariani na Franzofkim dolgo bil da-lezh od fvoje zhifle gofpe-shene, in je ona nekoga do njega pollala, svediti, kako fe mu kaj godi, ji je pital : ,;I,juba shena! prav dobro fe pozhutim ; zhe me pa viditi shelifh, tak me iflii v’ftranfki rani na-fhiga premiliga Jesufa ; tam je moja prebivavniza, tam me vfelaj najdefli. Kje drosi (drugde) bi me sa-ftonj ifkala.“ Te je v’refuizi kerfhaufki vites bil.
T R I N A J ,S T A P 0 ,S T A V A.
Od f v e t i h s d i h 1 e j o v j kratkih gore z h i h molit v7 iz in p o b o s h n i h mili i.
Pertekamo k’Bogu, ker po njem hrepenimo, po njem pa sato hrepenimo, de bi fe per njem fkrili ; podajajo ti toraj nafhi ognjeni sd.hleji in pa duhov-na famota eden drugim roke, oboje pa is-baja is poboghnih mifli.
Hrepeni torej, moja Filoteja! pogofto s’kratkimi ino ognjenimi sdiiileji fvojiga terza po Boga. Obzhu-duj njegovo lepoto, kiizhi po njegovi pomozhi; versi fe v’ duhu pod njegov krish , moli njegovo do-•breto, pofvetuj fe sh’ njim savoljo fvojiga svelizhan-ja, daruj mu po tavsheutkrat na dan fvojo dufiio, «berni fvoje snotranjo oko na njegovo prijetuoft, ponudi mu fvojo roko, kakor malo dete fvojimu ozhetu, de hi te vodil, poloshi ti ga, kakor dnfhezhi rosimi fnopek na perfi; vfadi fi ga, kakor bander v’ fvojo du-fho, obudi tavshent obzhutlejov v’ tvoji in ferzi de fa k’ ljuhesni boshji k’ preferzhni ljubesni tiga nebefh-kiga shenina usligefh.
Kratke ognjene molitvize fe imajo buditi, kakor veliki fveti Avgufhtiu poboshni sheni Probi tretje. Ako fe nafho ferze, moja Filoteja! fludki drushbi in prijasnofti s’tvojim Bogam vda, bo s’difhavo njegovih popolnofti napolneno. Ta vadba ni teshka, ker fe k’ vfim nafhim opravilara in delam pertifne , iiv jih kar nezh ne vfiavlja, fofebno, ker fe v’tej snotranji fa-moti, v'tim snotranjim posdigvanju dolgo ne mudimo; in tak nafho delo no gayfiaju, ampak fhe le gré
so
urarj ođ role. Popotnik, ki fvoje ferze okrepzhati ist fvoje ufta iszhiftiti , nekoliko vina pije, ne bosii da-lej, deli ravno n ek oj 7, lia fa poftiji, ampak fi novih niozhi nabere, de fvoj pot^o tim urnej in loshej dohodi, in fe le salo nekoliko pomudi, de po tein hitreji flopa.
Nekteri fo fi lepo rczli uilnih sdihlejov ljabesni nabrali, ki fo v’ refnizi k’ velikima prida: sij po mojih miflih fe ne dershi ravno tih alj unili befed, ampak govori s’Terzana alj jesikam, kar ti ravno Ijube-sen vda, sakaj vdala ti bo befed, kolikor jih hozhefti. Pri vfim tim je pavender dofti isrek zelo fofebue mo-zbt, ferze vtolashiti; med te grejo ognjeni sdibleji, kterih fo Davidovi pfalmi polni , poboshno sgovorjenje imena Jesuf, kakor tudi vezli isrek gorezhe ljubesni v’vifoki pefmi. Tudi duhovne pefme fo sa to dobre, ako fe pasno pojo.	»
Sadnizh , kakor tifti, ki od zhlovefhke ino na-torne ljabesni gorijo, f ko ruj vfe fvoje mifli na ljubi en o vezh obrazbajo ; kakor je njihovo ferze vedno gore-zhih obzbntlejov polno ino njihove ufte polne hvale sa njo, in zhe nifo per njé, obene priloshnoft, ne sa-niude, fvoje ljubesni po pifmib fkasovati in komaj drevo puflijo, de bi v’njegovo fhkorjo imena fvoje lju-i>esui ne vresali : tako tudi dufbe, ktere Boga ljubijo, ne morejo nehati, na-nj mifliti, po njem sdiho-vati, in od-nj govoriti. Radi bi, ko bi bilo mugolile, fladko in prefveto ime Jesuf globoko v’ferze vfili ljudi sapHali.
Vfe flirt jih v’to vabijo, in ni jo rezht, ktera bi jim hvale njihoviga preljubleniga ne osnanovala; m kakor sa fvetim Autouam fveti Vvgufhtin isrekuje, vfe kar je na semlji, govori, fizer s’mozhezbim, pa vender njim saftoplivim jesikam , od njihove ljubesni s’ njimi, Vfe rezili jih ganejo k’brumnim miflam, is kterih po tim mnogo fbtevilo gorezhih sdihlejov in ferzhnih is-tekov pride. Tukej le nekteri sgledi od i'ga. Ko je fv. Gregor, Nazjanfhki fhkof, kakor je tam fvojimu ljudftva pravil, enkrat na broda morja
S
gprj in dolj hodil, je g'e dai na igranje valov, kako fo, i'e perblishaje broda, ojftrige ino male pulsile, fteble ìnoi’fke trave ino druge drobne rezili, ktere morje ismetuje, na fuhiin puftili, in kako fo drugi, naftop-lvi valovi nekaj tih rezili 1'pet pobrali ino posherli, med tim, de fo fkale okolj smeraj terdno in nepre-maklivo ftale, zhe fo ravno valovi s’vfo filo v’ nje bili. Zhes to je to lepo mifel isgovoril, de fe flabi takot, kakor ojftrige, niorfki polshi ino morfka trava sdaj od teshav, sdaj od toiashb , po tem, ko fi valovi fr c z Ive s’njimi igrajo, pofiliti puflijo, med tim, de inozhne dufhe terdno ino nepremaklivo vfako j ilio pre-ftojijo. Ilio is takih inifli fe je njemu vnelo Davidovo sdihovanje: „Gofpod refhi me, sakaj valovi fo do moje dufhe perderli; Gofpod odrefhi me is globozhine vode; v’ globozhino morjafun fe vtopil, in vihar me je posliérl.“ Sakaj v’veliki ftifki je tezhaf bil, ko je trinog Makfim njegovo fhkofijo na fe potegnil.— Ko je fv. Fui-genzi, flikof v’Rufhpi, pred sbrane Rimfke shlalitne flopil, (pred kterimi je Teodorik, kralj zhes Gote nagovor dershal), in je fvitlobo in zhaftitoft toijko mogozhnih vidil, ki fo po verfti tvoje vrednofti shrani fedeli, je rekel fam par febi: ,,OBog, kak lép mora liebefhki Jerusalem biti, ker fe she posemelfki Rim od takfline fvitlobe lifhil Zhe fe fvetlijo zln.ftlivzi liezhimernofti tiga fvetd v’ takfhni zhafti, kakfhna zhaft fhe le na uuim fveti tifle zhaka, ki refnizo gledajo.“ — Perpoveduje fe od fvetiga Anseima, Kanterburfhkiga fhkofa fktcriga god fe je nekdaj v’ nafhih hribih prezhaftito obhajal) de je zliudoviti dar pofedel, od vfakdanjfhnih perpetilj fe k’ poboshnim mi— fliin vsdigniti. Ko je ta fvctnik enkrat po desheli jesdil, je mlad sajiz, od pfov naganjali, pod konja tiga fvetiga fhkofa sbéshal, kakor v’ farno edino sa-vetje , kteriga mu je ozhitna fmertiia nevarnoft poka-sala. Ko fi pfji okolj konja nad njim lajajozhi, nifo upali n ad-nj pafti, fo fe vfi sazheli nad to zhudno pergodbo fmejati. ,Sv. Anselm fe je nafprot pa jokal, ino je sdihovaje rekal: „Oh, vi fe fmejite, vboga shi-
val fe pa ne ftneji.’ Tako fe naftivljujo fovrashniki. dufhe, ki fo jo po mnogih svijazhah motili hn v’ greh napeljali, okolj nje ob ftnerlni uri, de hi njo v’ fvojo oblaft dobili ino posherli ; ona nafprot fe (refe ino trepezhe , ino povfod pomozhi ino sayctja ifhe, in poftane, zhe ga ne najde, v’ oframotenje fvojih fovrashuikov.“ Tako je rekel, in je jesdil sdiho-vaje naprej. — Ko je veliki Konfhtantin fvetiinu Antona prav zhaftitlivo pifal, fo fe vuzhenzi tiga fvetnika, okolj njega ftojezhi slo nad tim zbudili. On jim jo pa rekel: ,,Kaj fe zbudite, de kralj zhloveku pifhe? veliko bolj fhé zhudite, de vezhni Bog, ni le kar fvojo poftavo vmirjozhim ljudem pifal, ampak de je tudi po fvojirn ediuorojenim ,Siili s’ njimi govoril.“ — Ko je fveti Franzifhko nekdai eno jagnje farno med zhedo koslov sagledal, je rekel k’fvojirn tovarfham: „Glejte kako fe to jagnje krotko med kosli fprehaja! tako krotek ino ponishen je nekdaj nafh Gofpod med fari-fieji hodil.“ In ko je drugokrat vidil, kako je lizh-no jagnizhe od fvineta bila raftergano , je jokaje sa-kriknil: „O majzeno jagnizhe, kak v’ shivo me na fmert mojiga Svelizharja oponinifh.“
Veliki mosh, Franzifhko Borgia, ko je fhe vaj-voda v’Kandii bil, je na lovih jeser poboshnih niifli obudil. „Zbudil firn fe, je rekel posnej de fe feko-lizlii na roko fekolizharja tako hitro nasaj podajo, H oziri sakriti, in fe na kol perpeti puftijo, ljudje fe pa tako vftavljajo boslijimu glafu*!“ ,Sveti Basili je rekel, de zvetliza v’ fredi ternja ljudem ta le nauk daje: „Vejte vmdrjozhi ! nar prijetnifhi rezh tiga fve-ta je s’ shaloitjo sdrushena, uizh ni tukaj bres brid-kofti ; vedilo je zhaloft radofti, vdovftvo sakonu, sanizhovanje zhafti, fkerb rodovitnofti , potrata vifokofti, uavelizhanje vefelju, kolesen sdravju perdrushena.“ „Lepa zvetliza je vertniza, pravi ravno ta fvetnik, pa prav shaloftuiga me dela, keime na moj greh opomina, savoljo kteriga je semlja ^'la prekleta, ternje nofiti.“ Ko je v’jafni polnozhi ,leha dufha v’mali potok gledala, iu je lepo nebo »
»vesdami v’njem vi.!ila, je so vpila: „O moj Rog'! ravno tc svcsde bojo enkrat pod mojim nogami, ke~ dar mi bodefh v’ fvojik fvetih fhotorih prebiv ilfhe napravil ! In kakor fe svesdc na smilji vpudoblejo, tako fe vpodoblejo v’nebefih posemlfki ljudje v’ sitivi h vodah boshje Ijubesni.“ Drug, kije vitlil, kako fo fe-vode potoka naprej valile ', je savpil: „Ne bo po-zbivala vezh dufha moja, dokler fe ne vtezhe v’ morje boshaiiflva, fvoj sazhetek.“ In fveta Frauzifh-ka , ki je lizhen potozhizh premifhlovala, na kteriga brodu je k’molitvi pokleknila, je bila tam v’ duha «umaknjena, i» je vezli krat s’ rahlim glafam te befe-de ponovila: „Miloft mojiga Boga vteka mirno in prijetno ko ta potozhizh.“ Ko je nekdo drugi zvetezh-o drevje vidil, je rekel sdihovaje: Oh! saka j tim le kar jes bres zvetja v’ zerkvi boshji?“ ,She drugi je is-dihnil, ko je pifheta pod peruti kokle sbrane sagle-dal. in je savpil: ,,Ohrani inf, o Gofpod! pod fenzo fvojih perut.“ In fpet drugi je rekel, fouzhuizo pre-mifhlovaje: ,,Kdaj, o moj Bog! kdaj bo moja dufha fhla sa glafam tvoje miiofti?“ in ko fe je oserl na neke zelo ližimo roshize, pa bres vfe difhave, j ■ rekel: „Tako fo moje mifli v’ lepe befede oblezhene., pa bres vfiga fadu ino ispoluenji.“
Vidifli, ljuba Filoteja! kako vfe, kar fe nam v’ tim vmirjozhim shivlenjii v’ toljkanj perloslmoftih po-kashe, sveiizhavne mifli ino fvete sdihlejo obuditi saniere. Gorje jim, ki ftvari od njihoviga ,Stvarnika od-vrazhajo ino v’gridi ohrazhajo ; blagor pa unim, ki llvari v’flavo njihoviga „Stvarnika, ino njih nezliimer-noft v’zhaft refnize obrazhujejo. „Obrazham, je rekel fv. Gregor Nazjanfki, vfe rezili v’ fvoj duhovni prid.“ Beri poboshno grobapif, kteriga je fveti Hi-roniin v’ zhaft fvete Pavle sloshil; prijetno je viditi, kak polna je gorozhih sAihlejov in IVetiii mifli, kteru j; vedno obudovala.
V' tej vadbi duhovne famote in kratkih ognjenih inoiitviz obftoji veliko opravilo brumnofti, Te dome-aieftijo opufbbo viili drujih molituv; njih opufhanje
pa fe ne da f ko s nikake druge pcrpomozhke domefti-ti. Fires njih pazil kar ni snotraniga preniifhlovavniga shivlenja; in le flaho fe bomo lires njih v' djanfkim shivlenji snafliali. Urea njih je pozhilik le p o fio panj e , in delo le sapotikanje. Torej ti prav na ferzo naveshem, da fe tej vadbi is žele dufhe vdafh, iu nikar kdaj od nje ne odftopifh,
,S Iï T I R N A J ,S T A P O ,S T A V A.
Od Cvete malhe, in kak fe ima fl i f h a t i.
1. ,She ti nifem nizh povedal od fon z a vfih duhovnih vadb poboshnofti, od prefvete, previfoke ino h os lij e daritve ino sakramenta fvete mafhe, oferzhja fvete kerfhanfke vére , ferza poboshnofti, dufhe brum-nofti nesrezhene, bresen boshje ljubesen obfcshajo-zhc fkrivnofti, po kteri fe Bog v’ djanju s’nami fiderò, ino nam fvoje nar imenitnifhi darove in gnade podeli.
3, Molituv, tej prefveti daritvi perdrnsliena ima mozh, ki fene da isgovoriti. Sakaj, kakor na f vejim ljubka flonezlia, dobiva dufha obilnoft nebefhkih ffnad od njega, ki jo s’toüko prijetno difhavo in duhovno fladkoftjo navdaja, de ftebrizn preprijetnih di-fhav mire, kadila in vfih dragih mašil enaka perhaja, kakor jo vifoka pefeni Ijubesni popeva.
3. ,Skerbi torej, kar ie premorefh, vfalc dan pri fveti muf hi biti, in s’inaflinikam darituv Odrefheni-ka, Bogu njegovimu Oziietn, sa-te in zelo zerkur pernefti, ,,Vfelej je ondi,“ govori fveti Janes Kri-softom „angeljov truma, to prefveto fkrivnoft zhafti-*! ? in zhe fe v’enakim nameni poleg snajdcmo , tak
ni mogozhc, de bi fkos njihovo prizhejozhnofi potoka iiebefhkih guad ne poft ili deleshni. Kori premagav-ne ino vojTkovavne zerkve fe v' tej prefveti daritvi KriftuTu GoTpodu perdrushijo, de bi fi s’ njim, v’ njem ino p o njem terza Boga, nebeThkiga Ozlieta perdobili in njegovo vftniljenje na nat' oberniti. KakThen prid torej sa dufho , ki s’ Tvojimi poboshnimi obzimtleji ti to drago in toljko posheijenja vredno blago ofvojiti persa dé va.
4.	Zhe ti kak nevftaviven sadershek ne per-pufti, to previfoko darituv tudi s’ tetefam obhaiati, tak Taj Tvoje Terze kje pofhli, de boTh Taj v’duha tam prizhejozha. Podaj Te torej v’kaki juterni uri, zhe ne drugazlii, Taj po duhu v’zerkuv; sdrushi Tvoj namen s’ uainenam vTih kriftjanov, in ftori na meTtu, kjer fi, snotranjo, kar bi fiorila, ko bi v’ zerkvi reT-uizhno pri daritvi Tvete rnaThe bila.
De boTh torej Tveto niaTho, tako v’djanju, kakor po duhovno Tlifhala, fa- 1) od sazhetka do per-ftopa s’ maThnikam perpravljaj. Ta perprava v’tim obftoji, de Te v’ prizhejozhnoft boshjo iniTlifh, Tvojo nevrednoft TposnaTh, in savoljo Tvojih grehov sa od-puThanje profiTh. 3) Od tiga, de inaThnik k’ al-tarju ftopi, noter do evangelja premiTiiluj priprofto in fplofhno prihod in shivleuje naThiga OdreThenika na tim Tveti. 3) Od Evangelja noter zhes Kredo premiTiiluj pridigarTko opravilo naThiga Svelizharja , in poterdi, de v’ veri ino drushbi Tvete katolThke zerkve shiveti ino vmreti hozheTh, 4) Od Kredo do Pater nofier fi vravnaj Terze ino mifli, Tvete Tkriv-nofti terplenja ino Tinerti naThiga boslijiga Jsvelizhar-ja premiThlovati, ki Te v’ti Tveti daritvi po bitju ino v’refiiizi predpoftavijo ; te daruj s’maThnikam ino vfim ljudftvam Bogu Ozhetu k’ njegovi zhafii ino Tvojimu svelizhanju. 5) Od Pater nofier do Tvetiga Obhajila povsdigni Tvoje Terze fkos Tveto hrepenenje, in imej ognjene shelje, s’ nafhim boshjim OdreThenikam Tkos saveso vezhue ljubesni Tklenjena biti. 6) Od Obhajila do konza Te vezhuimu Bogu sahvali sa njegovo
zhlovefhko poftajenjc, sa njegovo shivlenje, terplen-je ino fmert, in sa ljubesen, ktero nain je v’tej pre-iveti daritvi fkasal, in ga profi is dnu fvojiga ferza, de bi savoljo tiga tebi tvoji shlahti ino prijatelani ino zeli zerkvi, vekomaj miloftliv bil, ino prejmi, fe is zeliga ferza ponishovaje, poboshno blagoflov, kte-riga ti Gofpod po fvojim flushabniku podeli.
Ako pa vender hozhefh med fveto mafho fvoje premifhlovanje zhes fvele fkrivuofti po vfakdanjim redi derubati, tak ni ravno potrebno, de bi fe po, vfakim tukaj imenovanim delu ravnati morala; sadofti to, zhe kar od sazhetka fvoj namen na to obernefh, fkos fvoje premifhlovanje ino fvojo molituv to pre-fveto darituv moliti ino darovati, ker fo v’ želim pre-mifhlovanji vfe tifte opravila ali na ravnoft ali le po eaftopnoftž sapopadene.
PE TNA J,STA PO,STAVA.
Od ozbitnih ino fplofhnih p o b o s h n o ft i.
vadb
Rasen figa morafh, moja Filoteja! ob nedelah ino prašnikih, kolikor ti okolifhiue perpuftijo, zcrk-veuim uram, ako fe v’ kori opravljajo in pa vezher-nizam biti prizhejozha; sakaj, ker fo ti dnevi Bogu fofebuo pofvezheni, tak inorino ob njih tudi vezh k’ njegovi zhafti ino hvali fioriti, kakor druge dni. >Skos to bofh obilno fladkoft poboslinofti obzhutila, kakor nekdaj fveti Augufhtiu, ki v’ fvoji ozhitni fpo-vedi fprizhuje , de, ko je v’ sazhetku fvojiga preo-bernjenja zerkvene ure prepevati poflufhal, fe mu je ferze od prijetnofti tajalo, ozili pa v’ folsah plavale. •Ziies to, — in to naj bo sa vfelej rezheno, — zlilo-
reku smeraj vikflii prid in tolasliba is ozbifne flasli-be boshje fvete zerkve, kakor famovoljuih brunmih opravi! isvira, ker jo fam nog1 napovedal, deje sdru-shenje s’ zerkvo zhes vfe famovoljue vadbe brumnoft povikfhovati.
,Stopi rada v’ bratovfliine fvojiga domazhiga kraja, fofebno v’ tajifte, kterih brumne opravila k’ ve-zhiitiu dahovnimu dobizhku in daflinima pridu fiushi— jo; fkos to fe bofh 'nekaki Bogu dopadljivi pokorfhi-ni podvergla. Sakaj, zho ravno zerkuv bratvofliin na ravnoft ne sapove , tak jih vender perporozhn, ker jim, de bi fveje dopadjenje nad njihovim pomnoshen-jam na snanje dala, odpuftike in druge dobrote po-deluje. Rasen tega je smeraj delo ijubesni, v’dru-fliini s’ blishniin kaj dobriga opravljati, in njegovim dobrini namenjam raft perdajati. In ko bi vender farni sa fe pofebej ravno tak dobre dela opravljali, in ko bi jih raji fami sa fe opravljali, tak fe vender fkos sdroshenje in dodavik nafhib dobrih del k’ dobrim delam nafhih bratov ino blishnih bosbja zhaft veliko bolj mnoshi.
Ilavno (o saslene vfe druge ozhitne molitve in fvete opravila, li’katerim bi mogli, kolikor samo-remo; fvoj Ialini sgled k’ rafti blisliniga, in fvojo ljubesen k’ povelizhanju boshj.imn in k’ fplofhuimu dubrimu namenu s’ febu peruefli.
,SHE,STNA J,ST A PO,STATA.
De imamo f v e t n i k e z h a ß i t i in v’ p o m o z h k 1 i z a t i.
Ker nam Bog fvoje ras-fvetlenje vezhkrat fkos fvoje angelje podeli, inorino tudi mi fkos nje vezhkrat fvojo poboshue gdikleje k'njemu poflali. ,Svete
(laffic varnih rajnih, ki (o v’ nahefili s’ airgcljzi, i;i kakor uafh Svelizhar |)ravi , angcljain enako, flori j o ludi t) sa nal', ker nain svelizhavne niil'lî vlivaj), in fkos fv.ijo fveto moliluv per Bogu sa naf profij). Sdrushimo torej, moja Kilotoji! Tvoje ferzi s’ Umi iiehefhkimi duhovi ino svelizhanimi dufhàmk Kakor Temali fl.iviz iki s’Velikimi peti vuzliijo, tak lionio Ulili mi po lej fvcli drufhni s’ fvetniki kmalo lak delezh prillili , de homo veliko bolje moliti in hoshj i hvaluize prepevati snali. ,,Hvaluize bom prepeval,“ je rekel David, ,,prcil obljizhjun tvojih angelj ov. “
Zhafti, fpolhtuj ino ljubi s’fofebno ljub e »njo prezhaftito in viToko hvalmo Divizo Marij», ki je kakor mati naftiiga nmvifliiga Brata , naflia prava mati. K’ njej torej moramo perbéjsliati, ino per vfaki per-loshnolii, kakor ujmi otrozhizhi s"popolnim savupaii-jam v’njeno narozhje perlezhi: sdihujmo p o «rollo k’ tej fladki materi, klizhinvo njeno materno Ijubcscn v' pomozh , pers idev ijmo fi! njene vifoke zfiednofti pofnemati, ino redimo refuizlin » olrozlijc obzhufenje proti njej v’ Tvojim ferzi.
,Sesnani fe (udi pr iv pridno s’ fvetimi an«jrclji ; doftikrat jih poglej, kako To ti, zhc ravno nevidni v’ shivlenju prizhej zhi; fofehno pa angelja fhkofije, v’ Iteri shivlfli, kakor tudi ang. lje zhuvaje tajiTtih, s’ kterimi fi, zelò poTebno pa Tvoji ga taflniga. Mdihiij po go fio k’ njim, hvali njih, ino sazimi s’njihovo po-mozhjo vlako duhovno in ludi zliaTno opravilo, de bodo tvojima dobrima namenu dobro raft podelili.
Ivo je imenitni Peter Fuber, pervi mafbuik, pervi pridgar, pervi vuzhenik boshjiga siianja is po-boshne drushbe J.isitfove, in pervi fpremovavez lVeU-ga Jgnazja, sazhetnika (e drushbe, enkrat is Ncmfli-kiga nasaj prillici, kjer je k’ zhafii nalhiga Gofpoda Jesufa velike dela opravil, in j: fkos naflio (Iienc-véfhko) fhkofijo, v’kteri je rojen bil, find, je pravil, de je fkos mnoge krivov ri vdane kraj' potovaje, tieisrezheno tolashenje obzhutil, ker je v vfaki fari
9
angelje’zhuvaje tajifte fare posdravil, in kako jc njih varvauje ino poinozh ozhitno fposnal, ker io ga preti salesovaiijam odfloplenzov (krivovnzcv) varvali, in mu mnoge voljne ino befedi svelizhanja odperte ferzo perpeljali. On je ludi pcrporozhal to bruinno vadbo s’ tako gorezlinoftjo, de je neka tedaj fite mia-da gofpodizhna, ki je to is njegovih Infini h uft fl iflialar fhe-pred f h t i ri mi leti*} to je, vezh ko GO let po njegovi lineiti s’velikim ganjenjam od tega perpovedova-la. Jeft fa m firn fofebno vefelje obzhutil, ko fini lan— fko leto, v’majhini , med hudimi hribi lesln zbi vali Vilarét, v’ kteri je ta veliki flushabnik boshji rojen bil, en altar pofvetil.
Svoli fi ti v’ fofebno nektere fvetnike kterih shiv-lenje te nar bolj nagovarja ino k’ pofnemanju fpotl-bada, ino v’ kterih priprofhnjo fofebno savnpaujo fta-vifh. ,Svetnik tvojiga imena ti je she per kerfti od-kasan bil.
,S E DEM N A J,S TA PO.ST A V A.
Kako f e ima boshja befeda poflu-fhati ino brati.
,Sprejemaj boslijo befedo s’ fpofhtovanjam , aljî jo she v’prijasnih pogovorih od fvojih duhovnih pri-jatelov, alj v’ pridigi savsamefh. Poflufhaj jo smeraj paslivo ino fpotlobno ; oberili fi jo vfelej s’ vfo fkerbjo k’ dobrimu , in ne perpufti; de bi n a-tla padla, ampak kakor shlahtni palsam jo vsemi v’ fvoje ferze, in pof-neinaj s’tim prezhaftlto Divizo, ki je s nar vezlio fkerbjo v’ fvojim ferzi vfako befedo ohranila, ki je bila k’ zhaftl njeniga Deteta ggovorjena. ,Spo-nmi fe
*) 4 lete prej, ko je ,S. Franzifbk te bukye sloshil.
tudi, dc Bog1 befede, ktere na njega obrazliamo, p.> ti meri fprejema, po kteri ini fprejemamo njegove befede ki nam jih po pridgai-jovili uftah govori.
Imej smeraj kake lepe bukve br immolli bliso fete. Med te flifhija bukve fvetiga Bonaventura, Ger-sona, Dionisia Kartusiana, l.udovika Blosia, Ltulo-'ika Granafhkiga, ,Shteleta, Ariasa, Pineleta, du l’onta, Duhovna vojfka, ,Spovedi fvetigaAvgufhtina , Pihne fvetiga. Hironima, in druge takfline. * J Beri vlaki dan nekaj prav pobosbno is njih, in dershi te bukve sa pifme, ktire fo ti fvetniki is nebef pofiali , de bi ti pot kje pokasali, in te oferzhili, fe k’ njim t'a pot podati. Beri tudi sgodbe ino shivlenje IVcinikov , v’ ktenh bofh kakor v’ ferkaii (fhpegli) podobo kerfhanfkiga shivlenja sagledala, iir oberiti li njihove dela po fv oj im liani v’prid. Sakaj, dati ravno Hektare dela fvetnikov sa ljudi, ki v’ fveti shivijo, nifo fkos in fkos sa pofnemati, tak fe vender dajo vezh alj manj T’ prid obrazhati. Tako samorefh, poftavim, famoto perviga fvetiga pufhavnika Pavla v' IVoj ; duhovni ino feftiizhni famoli pofnemati, od ktere lim s hé govoril, in fhc bom. Tako tudi preveliko vbofhtv-o fvetiga Franzifhka v’vadbi vbofhtva, kakor bo dal j sadi raskasana, in tako fhe vezh drugih zhednofti. Nektero popifovanje shivlenja ref da vezh Ijuzhi sa naprave nafhiga shivlenji, kakor drugo.
Naukov polno je, kar to sailene shivlenje' sera-finfke matere Teresje, kakor ne manj popilo vanjo shivlenja pervih poboshnih moshov is sdrushbe Je-sttfove, shivlenje fvetiga Karelua Biromeji velikiga f ii k o fa v’Milani, fvetiga Ludo vika, perpovedi reda fvetiga Franzifhka in vezh takiga. Nafproti, fo flit;
*) Do sdaj fo fhe le bukve od fvete vojfkc v’ na-f tim jesilli ; vfe druge tili pa fhe nifo poflovrn-jene; vender branje Kempensarja , Baragove ino Veritetove bukve vfakimu „Srczhni pot(‘ pa mla-denzkam in „Divifbtvo“ deklizham veliko k’po-bosknofti perpomore,	Fr e ft a v l a v e z.
reo
pa drugi, ki naf bolj k’ obzliuJovanju nagnejo kakor k’ pofiieinanju ferzhijo; piftavim shivienje IVete Marie is Egipta, obeli IVetili Katarin , ene is ,Siene, druge is Genove, fvete Angele, ino enazili, ki pa per vfini tim veliko vefelje do boskje ljubesni podi lijo.
O ,S E M N AJ,ST A P O ,S T A V A,
Kako f e b o s h j e v d i h n j e n j a f p r e-jeti morajo.
Pod befedo vdibnjenje saftopimo vfe snotrajne nagibe, ganjenja, ozhitanja, kakor tudi grivengo, ras-fvetlenje ino fposnauje, ktero Bog v'naf dela, ki v’ fvojih blagodarih po ozimi fkerbuofti ljubesni nalile ferza nagovarja, de bi jih obudil, fpodbódil ino kjfvetnn zhednoftini, k’ liebefhki ljubesni, k’dobrim fklepam, fploh k’ vfimu timu oferzhil ino ushgal, kar naf na poti vezhniga svelizbanja naprej fpravlja. To imenuje v’vifoki pelini nebefhki sheuin: „pred durmi fiati inoterkati; k’ ferzuuevefte govoriti, jo »buditi, zbe f p i ; jo klizati ino jifkati, zhe je od-dòma; jo k’ lVojimu medu vabiti, ino ji pomigniti, de bi jabelka ino zvetlizc v’njegovim verti tergala, pela in 1'voj blagi glaf v’ njegovih ufhefah flifbati puftila.“ Treba mi je prilike , to saftopnifhi raslosbiti.
Sakon savlim f klen iti, fo tri rezin' od n veftne ftrani potrebne. Pcrvizh, fe ji mora volja ras orle ti, drugizh mora ona to voljo sa dobro fposnali, in tret— jizli, v’njo pervoljiti. Tako tudi, zhe Bog v’naf, fkos naf, ino s’nami kako veliko delo ljubesni fpeljati sheH, nam pervizh fkos ras-fve tlenj e fvojo voljo ra-
«odene, d ra g! zli mi tajifn sa dobro fposnamo, in tret-jizh v’njo pervolimo. Sakaj, kakor fo, v’ greh ftopiti tri fiopnje navdol: fkufhnjava, vefelje, ino pervoljenje ; tak fo tudi tri fiopnje k1 zliednofti navsgor ftopiti: vduhnjenje, ki jefkufhnjavi navfproti poftavljeno; ve-felje, ki vefelju liai fkufhnjavo navfproti ftoji ; in pervoljenje v’guado, ki je pervaljeiiju v’greh navfproti.
Naj hi ti vdihuj e nje zelo nafho shivlonje naprej ter-pélo, vender hi mi Biga nikdar ne dopatili, ko hi •oaf tajifto s’ vefeTjam ne napolnilo, nafproti bi pa boshja ,Svetloft bila fkos to ras - s balena, kakor je bili od Jsrae-lzov, s’kterim je, kakor fama pravi, fhtirdefet let bila, njih ganjala , bres de bi oni to nagovarjanje unieti hotli, savoljo kar fe je tudi v’ fvoji j e s i soperfegla, de oni ne bodo nikdar v’njeni pokoj d ifhli. Ravno tako bi shlahtnik, ki bi bit dolgo go-fpodizhne fnubil, po p ravi k i nad njo nevoljen ko bi nikdar noti i v’ponujeno sarozhenje pervoljiti.
Vefelje nad boshjirn vdahnjenjam je she nekoljka ftopiiija k’ boshji zhafii, iu fkos to she sazbenjamo Ijosbji ,Svetli)fti dopafti; sakaj de fi ravnol to vefelje obeno popolno pervoljenje ni, tak je to vender finga ni a pripravnoft k’tajiftimu, in zheje dobro snam-nje, in fploii filno svelizhavno, boslijo befedo, ki je kakor - snnajno vdilinjenje, s’ vefeljam poftufhati, tak je tudi filno sv lizhavno, in Bogu prijetno, snotranje vJibnjenje s’vefeljam fprej jih iti. To je vefelje, od Manga nevefta v’ vifoki pefrni govori: „Moja dufha fe je od radofti v’ meni raftipil i, ko je moj ljubi k govoril.“
Tak je tudi shlahtnik zhes gofpodizhno, kteri ftreslie, prav vefel, in dersbi sa snamnje njene lju-besni, zlie vidi, de ji njegove flushbe dopadejo.
Vender pa le farno pervoljenje svelizhavno delo k' fpolnenju perpelja, sakaj zhe naf guada nagovarja, iu fe mi tiga nagovarjanja vefeliino, per vfim tim pa Vender fvoje pervoljenje Gofpod-Bogu odrezbcino, f no v’ refnizi filo nehvaleshni, iu rashalimo fkos to -l*JShjo ,Svetlofi neisrezheno slo., ker je sauizhovaijje
ioi.jko vézhc. To fe je sgodilo neve’fti v’ vifoki pef-mi: sakaj de fi je ravno prijetni glaf njeuiga prelju-biga njeno ferzes’fveto radoftjo ushgal, tak mu ven-rder ni duri odperla, ampak fe mu je prašno isgovar-jala, sa volj o kar je tudi shem’n v’ pravizhni nevoiji Jiaprej fhel, in jo sapuftil, Ravno tako bi bil s h lab t-nik, ki je gofpodizhno dolgo fnubil, in kteriga fnub-ftva je ona rada vidila, bolj po pravizi nevoljen, kakor ko bi ne bilo njegovo fnubeuje rado videno in dobro fprijeto bilo. Torej fkleni, moja Filoteja, vlako boshj.) vdihnjenje s’ vefelim ferzain fprijeti, in gì fprejaij, keilar pride, kakor poflanza uebefhkiga kralja ki saroke s’ tebo obhajati hozhe. Poflufhdj mirno .njegova fvetovanja, premifhluj Ijubesen, s*Mero to vdihnjenje tvoje ferzo gane, in ljubkuj to fve-toj.ganenje.
Vdaj fe pa vender s’ popolnim Ijubézhim ino fianovitnim perv.djenjam timu fvetimu vdihnjenju, in Bog, klrriga.fi nemorefh sa dolshnika fioriti, fe bo savoljo -liga ljubezhiga vdajanja sa dolshnika dershal. Vender pa, poprej ko v’imenitnih ino nenavadnih re-zhtili v’te nagibe pervolifh, pofveti fe, de ne bofh kje goijfana, s’ tvojim dufhnim vodnikam, de bo pre-jifkal, ali je to vdahnenje refnizhno ali golufuo, fo-febno, ker fovrasbuik, zhe dufho sapasi, kijerozh-*)o k’ pervoljenju perpraviena, rad ji golufije poda, dejo smoti, kar fe pa ne bo nikdar sgodilo, dokler je fvoiimu vodniku v’ ponishnofii pokorna.
•Te pervoljenje dano, po tem je vfe fkerbi jno persadevanja treba, ga ispolniti, in fe k’ ispolnenju vdahnenja opafati, kar je nar vekfhi fiopnja prave zhednofti; sakaj pervoljenje v’ferzi rediti, in ga ne ispolniti, bi fe reklo nograd obdelovati, in ne hoteti, de bi fad pernefei.
K’: vfimu .timu zhudne perpomoro, zhe fe v’ju-ternim premifhlovanji ino snotranji famoti, kakor fini jiii fpredi popifal, dobro vadimo, sakaj s’ tim fe pripravne fiorimo ne ie k’ fplofbni, ampak tuili k’ pofcbui pripravi, vfako dobro delo fpoluiti.
DEVETNAJSTA POETAVA.
O d f v e t e f p o v e d i,
Nafh Svclizhar. je sapuftil fvoji zerkvi fveti Sakrament pokore ino fpovedi, de bi fe mi v’ tajiftiin od vfih hudobij ozlnftili, naj bomo s’njimi fhe toliko krat in fhe tako oguufnjeni. Ne daj torej, mojaïi-loteja! nikdar, de bi tvoje terze dolgo zhafa v’gre-hu ottalo, ker perpomozhek, tako blìshen in tako niozhen imaTli, te ozhiftiti. Levina, ki fe je rifata (leopardu) perdrushila, fe hitro kopat tezhe , de bi fe od fmradu ofnushila, ki fe jo je v’ drufhni s’to shivalo prijel, de bi ne bil lev ras-shalcn ino ras-ferden , kedar nasaj k’ njej pride. Tako fe raj (Infila , zhe je v’greh pervolila, fama febe preftrafhi, ino savoljo fpofhtovanja, kteriga je ozhém boshje ,'SvetIofii dolshna, hitro ozhifti. 0 sakaj vmerjemo dufhne fmcrti, ker tale mozhuo sdravilo nafproti imamo.
Spovej fe v’ ponishnofii ino brumnofti vfaki ofiùi dan*) in zhe je mozhi, vfelej, kedar k1 fvetimn obhajilu g-refh, de bi li ti ravno tvoja veft obeniga fmertni-£a greha ne oziatala; sakaj po ti fpovedi ne sado-kifh kar odpufhanje vfih odpuftljivih grehov, kterilx fe obtoshifh, ampak poverh tiga fhe veliko mazil, fe tajiftlh v’ prihodnje ogibati, veliko ras - fvetlenje, jih fposnati, ino obilno guado, vfo fhkodo domeftiti, ktero fo ti naredili. Vadila fe hofh tudi v’ zhedno-
*) To je sa tifto rezheno, ktcrim fian dopufti, ino ji in fpovcdnik dovolijo.
itili ponishnofti, pokorfhine, priproflofti ino Ijubes-ni, ino v’ farnim djanji fpovedi vestii zhednoft ispolni-ja , ko v’.vfakim drugim. Imej vfi )'j veliko gnufenj; nad grehi, kterih fe fpovcfli, naj ii bodo fhc tako nnajhini, ino terdno naprejvselje, fe v’prihodnje po-holjfliati.
Alnogitcri, ki fe odpufilivih grehov le tako poveriti in le is navade fpovcdujejo, bres milii,- fe e, v Ijo tiga pobnljfhatl, oftanejo zelo shivl nje sitjimi oblosheni, in fe savoljo tiga ob veliko fadu ino gnad (pravijo.
,Se torej oMoshifh, de fi legala, zhe ravno nifi nikomur s’ tim fhkndovala, alj de li kako nelpodobno befedo isrekla, alj predolgo igrala: tak obudi gri-vengo zhes v/e to, in f ki eni, fe v’ tim poboljfhati, sa kaj ref fe s’ fp o vetij o flabo ravna, zhe bi fe Veljkih alj odpuftljivih grehov obtoshili, pa ne imeli volje, fe njih ozbiftiti, ker fpoved vender nima drusiga koiiza. ko nafho zhifhenje.
Sdershi fe tudi tihih (neravnih in prašnih ob-toshh , ktere marfkleri is navade naprej pernefo. Ne lezi: N ili m Boga (ako ljubila, kakor bi ga bila imela: nifirii s’ toljko fjizlinofljo molila, kakor fe fpodobl, nifi m fvetib Sakraincntov s’ fpodobno poboshnofijo prejela, i. 1. d.; sakaj fkos to niz.befar pofamesuiga ne povefb, is zhefar bi (ji o ve dni k fposnati samogel, kakfhna, de je tvoja véft, ko ni zhloveka na semlji, fhc fvetnika v’nebelih ne, kihi ne samogel ravno to rezhi. Pojifhi torij, kaj te napeljava, de fe tak to— Mudi , in zhe fi najdla, potim fposnaj fvoje grehe jiriprofto ino na ravnoft. Tak fe, poftavim, obto-filiifh, <!e nifi blishniga tako ljubila, kakor bi ga mogla : alj pride to kje is tiga, de ti vbogiga v’veliki fili vidila, kterimu bi bili lahko pomagala, in ga po-tolashil.i, in fe ga vender nili vfmilila ? Zhe je tinni (aitò, obl osili fe i>o famesnim in rezi: Vidila Bin vbogiga v’veliki lili, kterimu nillm perpomogla, defi bi mu ravno bila lahko, in fim ta greh fiorila is licfkcrhuofii, is terdobe forza, alj is gauizhovanja,
po tim, l<akar t » veft preprizhn. Tuli fe ne obtoslii lamo, de nifi s’ fp ulobno pobnshnofijo molila; ampak ali Ji bila proflovoljuo v’molitvi rastrefena; ali /,!ic nifi is nefkerbnofti le na zhaf; kraj ino flavo fp minili, kt-ere fe k’ pre-mifSileni molitvi potrebne, in fe potem zel ) profto obioshi , kakor li fvoj greli fposnala, in ne pa i v'lajiflo fplofhnoft, ktera v’ fpovedi k’ ni-zhcferju ne pelja.
J\e bodi ti sadofli , de fvoje odpnfiijfve grebe povbfb, kakor fo farni na febi, ampak p dosili le tudi zhes nagib, kter te je v’nje napeljal* Tak ti ne bodi dolii obtoshba, de ti legala, bres de bi bilo komu kaj fhkodovalo; ampak fhe pcrloslii, ali fe je «godilo sato, de bi fe hvalila ali sagovarjala, ali is obot-liiga vefdja ali is laftnomifli. ,Si fe per igrah pre-grefhila, 'tak raslo,sbi, ali fe je is dobizhkarije ali is vefelja nad kratkim zhafani sgodilo, i. t. d. lias-flavi fhe, alj fi dolgo zliafa sapored v’ hudim saofta-la, ker dolgoft zliafa po navadi greh slo povik-fha ; ker je prav velik raslozhik med hitro nezhimur-noftjo , ki je kje fhlertizo ure nafhe uiifli vnemala, ino med drugo, ki je nafho ferze kje zel dan, ali dva, tri dni madeshovala. Rasodeti fe mora tedaj djanje, vsrok in dolgota grehov; sakaj de ti ravno liifino (lelslmi, v’obtoslienju odpuftlivili grehov boje-zhi biti, in zlo ne vesani, fe jih fpovedovati , tak Vender naj tilt!, kleri slielijo, fvoje duflie prav is-shiftiti , de bi fe s’ tim vifhje h' kcrfhanfki pobosli-nofti vsdignili, fkerbijo , dufhnimu sdravuiku tudi majhino bolesen dobro rasloshitl, od ktere skelijo osdraviti.
Ne fprcgleduj fi (udi rasodevanja tiflili okolj-fliinj, ki fi rasloshili potrebne, dele bo tvoj dolg bolj raslo z'mo pokasal , in povej poftavim vsrok, ki te je v’jeso do koga perpravil. Mi sna kje en zliluvek, ki mi je sopem, beledo is filale povedati, in slo mu RA.merim, in fe nad tim jesim, ker bi mi bit drugi, ki mi je vfhezb , frael bolj kaj ojftriga rezili, bres, de ki mu bil samcril. Torej fe bom zlires to tako ob-
tosliil : Dal firn fe od jese premagati, tako, de firn proti nekomu sanizhlive befede vsdignil, kcr firn mu sameril, kar mi je rekel, ne toljko savoljo befed, ktere je s e: o vor il, kakor veliko bolj sato, ker ga -nife in tcrpeti mogel. In ker je k’ saftopnimu rasloshen-ju potrebno, tudi befede raskladati, tak jes tnifiiin, de bi dobro bilo, povedati, ktere befede fo bile, sa-kaj 7,he fe tako bres v ti ga sadershka obtosbimo, tak ne odkrijemo kar ftorjenih grehov, ampak tudi hude nagnenja, navade ino druge korenine grehov, in tako ti fpovednik popolno snunje nafhiga ferza perdobi, kteriga poravnava, kakor tudi, s’ kterimi sdravili bi fe osdraviti dalo. Vender pa inorino, koljkor je le mogozhe, smeraj tiftiga sakrivati, ki je kaj k’ nafhi-mu grehu permogel.
Tudi posi na marfktere grehe , ki zhifto na fkri-voma v’vefti tizhijo ino gofpodarijo, de fe jih fpovefli Uio od njih ozhiftifh; in beri v’ta namen lepo pasno G. 27. 28. 29. 35. ino 36. pofiavo v’ tretjih , ino 8. pollavo v' fhtertih bukvah. Zhres vfe to fi tudi ne finefh sa kar bodi drugiga fpovednika ifkati, ampak, fi fi enkrat eniga isvolila , tak bodi ftanovitna, ino odgrinjaj mu v’ odfhtetih dnevih fvojo vèft ; od-krij mu ftorjene grehe bres vfakiga sadershka, ino od zliafa do zhafa, kje vfaki mefez, alj vfaka dva mefza enkrat, inu odkrij rasen grehov tudi fvoje nagnjenja, zbe te ravno nifo v’ greh perpravile, po-ftavim, ali te kje shaloft mika, ali kje otoshnoft na tvojim ferzu gloda, ali mikanje k’vefelju, ali k’per-dobleuji zhafniga blaga v’ febi ofledifh i. t. d.
D V A J ,S T A P 0 ,S T A Y A.
Od p o g o 11 i g a f v. Obhajila.
Se perpoveduje, de je Mitridates, kralj v’Pontu, ki je s dra vilo, po njem Mitridat imenovano, is-najfhel, fvojo telò s’tajiftim tako mozhno okrepzha, de, ko je posueje fi hotel s’ ftrupam fam shivlenje vseti, de bi fe rimfke fushnofli reflui, to fpeljati ni samogel. Nafh ljubesni poln Odreflienik je previfo-ki Sakrament altarja vpoftavil, ki njegovo prefveto inefo ino kri v’refuizi v’febi sapopade, de bi vfak, ki ga v.sliiva, vekomaj sliivel; torej tudi vfak, ki ga pogoflo s’ poboshnoftjo prejme, sdravje ino shivlenje fvoje dufhe tako oterdi, de je fkoraj nemogozhe, de bi ga, kaka fi bodi fkufhnjava oftrupila; sakaj ni mogozhe, od tiga inefa shivlenja shiveti, ino na du-fhi valicati; in kakor fla v’ scmljifkim pa.adishi per-va zhloveka fkos mozh fadu shivlenja, kteriga je Bog v’ fredo paradisha vfadil, na telefu bila nevmérjozha, tako ludi uni, fkos mozh tiga prefvetiga Sakramen-ta shivlenja, nikdar duhovne fra erti vmreti ne morejo. Ako fe narmehkrji ino gnilobi narbolj podvershen fad, kakor zhrefhnjc, flive ino jagode, leliko zelo leto obdershijo ako fe s’ fladkorjain fzukram) ali modam povrejejo tako, fe sa ref ni zbuditi, de fe na-fhe ferza, tako fiabe ino revne ko fo, gnilobe greha obvarjejo , ako fe s’ netrohliviin mefam ino kervjo ,Sina boshjiga prezukrajo ino preflajfhajo. O moja Filo tej a ! kaj drujiga, ko omolkniti bodo morii krift-jani., ki bodo v’ p o gubic nje pahnjeni, kedar jim bo pravizhen fodnik pokasal, kako nepotrebno jim je bilo, po dufhi vmreti, ker jim je fkos jed njegovi-ga prefvetiga Telefa, kteriga je ravno sato sapuftil,
tak lahko hilo, slu'vlenje ino sdravje obderhali ! „Sa-k.ij fie vmerli, o nefrczhni jim porezho, „ker fta fad ino shivesh shivlenja v’ vaflii oblafii ftala?“
,(lSveto obhajilo vfaki dan prejeti, nozhem ne hvaliti, ne odgovarjati; vfako nedelo k’obhajilu per-flopiti, pa fvetujein , ina opominam vfakiga, zhe le drugazhi ferze obeniga nagnjenja h’ grehu nima.“ To fo lafine befede fvetiga Avgufhtina, s' katerim tudi jes ne hvalim in ne odgovarjali, vfaki dan fve-to Obhajilo prejeti; to prepodim modrimu ras-fudku duhovniga ozheta, ti diga, ki to fioriti in il! Î ; sakaj ker je k’ tako pogoftimu obhajilu velika fvetoft dufhe potrebna, tak ni varno, ga vfim fploh perporozhiti, ker fe pa ta fvetoft, de fi ravno kaj tiino vifokigi, per inarfkateri brumni dufhi najde, tudi ni dobro, vfaki-mu ga odrezhi ino prepovedati; tukaj fe mora nar snotrajni flan vftkiga pofebej gl‘lati, in nemodro bi bilo, pogoftno vshivanje pref.vetiga Sàkramenta vfa-kiaiu bres raslozhka perporozhiti, nafproti pa ravno tako nemidro, vfakiga sa to graj iti, fofebno, zhe fe po fvetu sveftiga ino svuzheniga fpovednika ravna. ,Silno lep je bil odgovor, kteriga je fvela Katarina is ,Siena tiftim dala, ki fo ji pogofto fvelo obhajilo ozhitale , ter rekli, de fveti Avgufhtiu ne hvali in ue graja (odgovarja) vfakdanjiga obhajila. „Prav,“ je odgovorila, „zhe ga fveti Avgufhtiu ne graja, ga tudi vi ne grajajte: in s’ tim firn sadovoljna.“
Ti pa vidifh, Filoteja! de fveti Avgufhtin slo mozhno opomina ino fvetuje, vfako nedelo k’ fveti— mu Obhajilu perflopiti; flori tedaj to, koljkor ti je mogozhe. Sakaj, k ar nikakfhne ljuhesni do velikiga, in fhe do majhniga greha nimafh, kakor biti mora, tak fi ravno v’takfhnim ftauu, kakor fveti Avgufhtin hozhe, in fhe v’ imenitnifhim, ker nimafh le nobe-niga nagnjenja grefhiti, ampak tudi obene ljubesni do greha, tako de bi fhe vezhkrat, ko vfako nedelo fmela k’ pridu fvoje dufhe fveto Obhajilo prejeti, ako hi fe tvojimu dnfhnimu vodniku koriftuo vidilo.
Per vfim firn, bi pa vender Ulito, zhc ne od troje Hrani, tak pa od Hrani tajiftih , s’ kterimi shivifh , nekteri pravizhni sadershki v' méh prifhli, ki bi tvo-jiga modriga fpovednika napeljali, ti to pogoftuo obhajilo prepovedati. Ako H, poftavim, pod kako po-korfhiuo, ljudje pa, kterim H jol.o.Thino in fpofhto— vanje dolshna, bi tak fiabo p o d u z li e n i ali tako zbudili bili, de fe nad tim fpotakuejo ino po-hujfhajo , zhe te toljkorat pjer fvetim obhajilu vidijo, tak je, vfe prav prevdarili, dobro, nekoljko fe njihovi flabelli vdati, in |0 tim takim le vlake fhtiniajft dni k’ fvetimu obhajilu perftopiti; to je, zhe fe ta so-pernoft s’ nobeno rezhjo premagati ne da. In fploh fe, kar to nadene, ne da nezh gotoviga sa vfakiga naprej pifati, in ravnati fe je le po tim, kar duhovni ozke sa dobro fposnd ; de ti ravno sa gotovo rezili saniorem, de tifti, ki Bogu pokosimo flushili bozhe-jo, fvetiga obhaji a nikd .r dalej, ko od mefza do mifza odloshiti ne firejejo.
Zhe fe modro vedefh, tak te ne bodo, ne ozho ne mati, ne mesh ne sliena od pogoftiga obhajila, na-*aj dersbali. Sukaj, ker dan fvojiga obhajila dolsh-lioft fvojiga Hana s’ oln.no manjfho fkirlnofto ne opravljafh, in tudi niti manj pohlevna ino perjasna proti njim, in jim tudi ebene dolshnofti, naj H bo kakfhna hozhe, ne odrezhefh, tak bo nar bersh , de to od tiga fvetiga opravila ne bodo nasaj dersbali, klero jim nikake flikodc ne pernefe , drugazbi, zhc fo zhe.s vezli fpazheni ino neumni, v’ Meri okuljfhi-ni bi fe jim slic morala , kakor fini she rekel , na lrctovanje duliovniga vodnika nekoljko podati.
Tukaj fiie morem eno befedo sa savesanc alj sakonfke govoriti. Bog je prepovedal v'ftari sa vesi pofodovavzam, ob prašnikih dolg tirjati, vender pa dol— slinikani ni prepovedal, de bi ne fmeli fvojiga dolga tajiftiui plazhati, ki ga tako dan tirjajo. De ti ravno ni kak velik greh, je pa vender nefpodoLno, dan fvetiga obhajila dolshuoft savese tirjati, ni pa nefpo-dobua, ampak fhe k’saflusheuju, ti rja n ju fc podati.
Toraj savolj i ispolnenja te dolshnofti nihzlie ne fine fvctiga Obhajila obropan biti, zlié ga drugazhi njegova poboshnuft k’timu vshiga. V’ sazhetku zerkve fo bili Kriftjani jfvfoki dan per Cvetim obhajilu, de ii fo bili ravno savesani ino s' iadam savese oblagodar-j e ni. Torej fim rekel, de pogoltno obhajilo ne per-liefe obene uadleshuofli, ne ozhetam, ne shenam ne nioshém , ako fe drugazhi dufha, ki fv. Obhajilo prejema, modro ino pametno vede, Dalej tudi mod te-lefnimi bolesui nobene ni, ki bi to Cveto opravila vftavljala, drugazhi, ko bi fe komu prevelikokrat vsdigovale.
Vlaki o Cini dan k’ fvetimu Obhajilu vredno per-fiopiti, je bres isvsetj i potrebno , de je dufha fmert-liiga greha zhifta , ino vfakiga nagn jenja k’odpuftlji-viinu grehu profta, in de fhe poveril veliko sheljo po Cvetim obhajilu v’Cebi obzhuti; vfaki dan perfto-piti, pa morajo zlires vfe to vfe hude nagnjenja ve-zhi del she premagane biti, tudi fe to fmé le na be-1'edo duhovniga Ozlieta sgoditi.
ENAJNODVAJjSTA POETAVA.
Kako fe je obhajati.
Vezherko pred fvetim Obhajilam sazimi fv^'o per-pravo s’ šdihleji fvele ljubesni ino s’ povsdigovaujam fvojiga duha: podaj fe nekaj poprej k’ pozliitku, de bi samogla bolj saranno vftiti, in z h e fe prebudifb po «ozili, o tak li napolni ferze ino ufti s’ blagodu-1'liezhimi befedi pobosbuoflr, de fe bo tvoja dufha s’ difhavo napolnila, nebeflikiga sheuina prejeli. Po-vsdigui fe sjutraj s’ rifokim Tefeliam zhresfrezhofvo-
Ili
jiga savupanja, inftopipo fpovudi, s’veliko sancfhii-vofijo pa tudi v’ globoki pouislinofti kje, in prejemi tifi«- nebefliko jed, ki te k’nevmirjozhnofii redi. ,Si sgovorìla fvetc befede: „G o fp o d !“ *) i fi m vreden (vredna) i. t. d. po tém ne smesi vezli ne glave ne jesika ne k’ molitvi ne k’ sdiliovanju, ampak fpadobno ino smerno odpri fvoje vfta, fvojo glavo pa toljko povsdigni, koljkor je potreba, de bo inafhnik lehko videl, kaj opravlja, prejmi polna vele, vupanja jno ljubesiii Tiftiga, v’kateriga verujefh, v’kateriga vupafii, in kateriga ljubifh. O moja Filo-teja; inil'li fi , de, kakor zhebeliza, ki li rolo nebcf ino slilahtni fok semlje is rosliiz nabdra, in ga v’ med fpreobernivfhi v’ližimo pofodvizo nefe, mafhnik Odreflienika fveta, praviga ,Sinü boslijiga, ki je kakor rola is nebcf perfhel, ino fkupej pravi fin Divise,, kakor rosha is semlje nafhiga zhlovefbtva is-zvedel, is altarja, vsame, in ga — narprijetuiflii jed v’ tvoje ufta poloshi.
In A ga prejela, o tak oferzhi fvojiga duha, de le vsdigne , ino kralja svelizhanja povelizliuje! Pogovarjaj fe s’ njim od tvojiga suotranjiga ftauu, in premil'hljuj ga v’ fvojim snotrajnim, ki fe je savoljo tvojiga svelizhanja kjekej podal. Posdravi ga s’ lëpfho poboslinoftjo, ko ti je mogozhe, ino v’ vAin ivojim vedenji fe tako ravnaj, dele bo vidilo, Bog je s’ tebó,
,Sc pa frezhe, v’ refnizi obhajati, per (veti mafhi ne morefli vdeleshiti, tak fe obhajaj pa faj v duhu, ino s - edini fe v’ gorezhih sheljali s’poshiviv-niiii mefam Odrefhenika.
Tvoj pofledni namen per fvetim obhajilu ti hodi, v’ ljub es ni boshji rafti, in fe v’ njéji krep-zhati ino tolashiti; sakaj v’obzhutji ljubesiii morafli fprejeti ; kar ti edina Ljubesen deli. Pazli v’ nobenim fvojih delj fe nemore Svelizhar toljko Ijubes-niv ino perferzhen fkasati, kakor v’ tim , v’ kterim fe kakor v’uezh dene ino v’jed fpreoberue, de hi
nam dufho prefliinil, in H; s’ ferzam ino Iruplam vernih na tenko fklenil.
Te prafhaj) otrozi fveia (ivrifijatii L; po imenu) saknj fe toljkokrat fveli misi perLIishafh , rezi jim de to floridi, fe tvojih nap; k zkiftiti, fvnje n vfiline .snelliti, v’ tvojih tcshavah tolasliiti, v’ tvoji flabofii podpirati. Povi j jim , dc dvojnim ljudem je pngoft-niga obhajila potreba; po polnim , ki bi (oljko dobro perpravljeni, zhres vfe iiefpametn» ravnali, ko bi fe isvirku ino fiuJeiizu vfe popoluofti ne perblisbovali; ino nepopolnim, de bi sa prav popolno It ifkali ; krepkim (mozhnim j de ne oflahé T fiabim, de fe okrepzhji; bolanim, de osdravijo; sdravim de ne »bolijo; de torej ti, ker fi nepopolna , fiaba ino bolna, lilno potrebuje!'h , fe mnogokrat s’tvojo Popotno lì j o , fvojo Mozlijo ino s‘ fvojim Sdravnikam f k I e -niti; rezi jim, de fe tifli, ki nifo prevezh s’pofvet-nimi opravki oblosheni, naj veliko krat k’fveti misi perblishajo, ker jih delo ne vftavlja, in de pa tudi tifli, ki fo v’ mnoge pofvetne rezhf samotani, to sato naj	ftorijo , k; r jim je	fillio slo potrebno,	sato, ker tifli, ki veliko dela	in fe slo s’	delam	obija, tudi	bolj težimo jedi,	ino vezhkrat	ko drugi
v»!ii vati	mora. Rezi jim ,	de pri vilo k o	fveti	Sa-
krament sato prejeinafli , de bi fe ga prav prejeti »avuzliila, ker fe le redko kdaj delo dobro opravi, v’ k tori m fe vadili nifmo.
Obhajaj fe mnogokrat, moja Fiióteja E koljkor krat ti je le mogozhe, vender le vfelej s’ pcrvoljen-jaai fvojiga duhovuiga ozh ta, in veruj ini, de kakor v’ nafhili hribih (okoij Geneve) sajzi po simi belo dlaka dobijo, ker drujiga ne vidijo in ne vshivajo (sa pij izho) ko fneg, tak bofh tudi ti po vednim zhc-1 henju ino vshivaiiju Lepote, Dobrote ino Zhi-ftote vfa lepa, vfa dobra ino vfi zliifta poftaia.
T i* e t j e I# u k v e«
m-
M n o g i t e r i nauki sa vadbo v’ z h e d n o iti h*
P E R V A POETAVA.
Od sverftenja z h e d n o A.
Äihebeljfka matiza fe nikdar na o gr« d nc fpu-Ai, de bi jo zel roj ne fpremljal , tako fe tuli d e I -javna ljubcsen nikdar ferza ne poloti, de bi s' zelo tovarfhijo vlili drugih zhednofti v’ na-nj ne ftopila , in bi jih v’ njem, kakor vajvoda fvoje podloshne voj-fhake, ne vadila ino jim opravka ne dajala. Vender jim pa opravka ne daja, ne vfim na enkrat, ne vfnn enakiga, ne ob vfakim zhafu, ne na vfakim ni«-flu. Pravizheu je podoben drevefu, ob dravah rek (per odtekanju vode) safajcnimu, ki fad ob fvoji,,, zhafu perrodi, ker ljubcsen, zhe dufho ofhkropi, fad-je zhednofti, in fizer vfake ob njenim zhafu pernefc* „Musika“ veli modri, „defi je farna na febi'prijetna, j* ob zhafu shalovanja nadleshua.“
Velika popakaje, v’ ktero jih dofii pade, ki fo eno a!j drugo pofainesno zhednoft zhiflati fklenili, ino od nje per vlaki peiToshnofti, fhe prav po fvoji termi, fad is-shulili, in fo kakor tifti Ilari modrivzi ali oh enim jokati, alj ob enim fmejati hote, ,She liuj-jiti je ta sieg:, zhe druge grajijo ino krivo fodijo, ki le ne dershijo, kakor oni bres preneha ravno ta-jifte zhednofti. „Vefelite fe s’ vefelimi, ino jozhite le s’jokajozhimi,“ je nauk apoftelna, „sakaj ljubeseu je pnterpeshljiva, dobrotiiva, radodarna, uiodra ino p erpravna.“
Vender fo pa nektere zhednofti take, de fe fko-raj vedno ino povfod opravljati morjo, in de nifo kar farne na febi vfe prijetne , ampak tudi fad vtiii drugih zhednoft polepfhati morjo. Le po redkim fe perlosh-l!oft nakljuzhi, vifokodufhuoft, ferzhnoft ino rado-darnoft fkasati; drugazbi je pa s’ krotkofijo , smer-noftjo, fpodobnofljo ino ponishuoftjo, sakai to fo zlied-nofii, od kterih fe vfako nafhih djanj fvotiti mora. ,So ref nektere zhednofti, ki fo bolj imenitne, ko té, vender je.pa bolj potrebno, te ispolnovati. Tak je fiadkor shlahtuejfhi ko folpa vezhkrat ino bolj fplolt je foli potreba. Torej moramo tih zhednoft vedno lepo rezh perpravljenih ino smeraj per redi imeti , ker jih je fkoraj smeraj ino povfod treba.
Med zliednoftmi fi moramo sa vadbo tille pred vfimi drugimi odbrali, ki ispoluovauje nafhih dolsh-noft sadenejo, ne pa tille, ktere fo nafhimu ferzu z. h c s vfe vfhezhe. ,Sveta Pavla je bila fofebno vlč-zheua, fvojo telo s’veliko ojftroftjo pokoriti, de bi 1 ko s to fladkofti duliovnig'a shivlenja toljko vezh ob-zbutila. Potrebuifhi ji je pa bila pokorfhina proti pre.i-peftâvljenini. Torej jo je fvetiHironim grajal, deje soper iVetov.mje fvoji ga fhkofa fkos nesmerne pokorila fvoje telo flablla. Xafproli fo pa apofteijui, pokliziuii, lveti evaugelj osuanovati, ino dufltam ncbefhki kruli deliti, prav modro fodili, de bi ne fiorili prav, ko bi fvoj fveti pokliz sanemarfhi, fe s’ fkcrbjo sa vboge
pežli.di, de fi je ravno ta zhednoft fama na febi via imenitna. VTfakimu ftanu je potreba kake po feb n e zhednofti; sukaj drngakfhne 'zhednofti fe jlfhejo pev duhovnim vikfliim paftifji, drugakfhne per dcsheljnhu "blafiniku, drugakfhne per sholtiirji, drug ifcfhnc per sakonfki , in fpet drugakfhne per vdovi; in de li ravno vlak vlako zb e d n oft imeti mora, tak vender vfak ne fine vfako enako ispoluovati, ampak vlak naj vfe pofebno tifto zhednoft ispoluuje, ki je v’ fta-ni, v’ kateriga je poklizan, narpotrebnifhi.
Med zhcdnoftmi, ki ne flifhijo fofebno k’nafhi-»iu ftanu, fe morajo liarboljflie, ne narimeiiitnifhi is-brati. Tifte svesde, ki fc le vzhafi vfe pofebne vidijo, ino fe repazhe ali kometi imenujejo, fe nam iploh sdijo vezhe, kakor fianovitne svesde, vender Pa ftanovitnib svesd ne dojdejo ne v’velikofti, ne v’ vred nafti, in vidijo fe velike le salo, ker je njih ftc-sa blisliej naf, in ker fo is bolj porednih rezhi ftor-jene. Ravno tako je nekaj zhednofti, ki fo savoljo tiffa, ker fo blishej , bolj vidne in fkoraj sa prijeti, °d ljudftva vifoko, ino vfe bolj obrajtane, kakor te druge. Tak ijudftvo polaga fkoraj vfelj vezbo vrcd-noft na telefno kakor na dufbno tnilofhno (almosh-no), vezbo na oblazhila pokore, polle, nagoto, bi-zbauje ino drugo pokorjenje sbivota, kakor na krot-koft, dobroto, fpodobnoft ino drugo pokorjenje forza, ki fo vender vfe boljfhe ino shlahtnifhe. Sberi fi torej, moja Filoteja! narboljfhe, in ne narbolj fio— vezhe, narshlahtnifbe, in ne uarvidnifhe, koriftnifhe (uuzuifhe) in ne narzhudnifhe zhednofti.
Dobro je tudi, de fi vfak eno jfofubno zhednoft odbere, in fe v’ nji vadi; ne, de bi savoljo tiga druge opuftil, ampak de loshej fvojiga duha prav ravna, in ga mluzhnofti provarje.
Perkasalo fe je enkrat fvetimu Janesu, Alek-fandrijfkiinu fhkofu prelepa ino zhes vfe prijetna divisa, fvetlejfbi ko fonze, kraljevo oblezbena ino ob-ziraua, s’veuzatn is oljhinib verhizov opledeaa, in
je k* nj c it.-ii tako rekla:	,,Jes fini naifiarifhi hzlii
kralja , me hozhefh fi prijatlizo isvoljiti, tak te boni pred njegovo oblizhje pelala.“ In fvctnik je fposnai, fie je miloft do vbogih, ki mu je od Boga perporo-zlteija, in vdal fe je tej zheduoXti tako savfim, deje savolje liga po zeli zerkvi perimik ,,Junes milofli-nik, to je almoslinik“ dobil. Ko je Xveti Evlogi is Alckfandrije ntozlino slieljo v’febi obzlmtil, Bogu fo-i'ebno flusliiti, in ni sadofti mozhi v’febi najdel, ne po pufhavnifliko shivéti, ne pod pokorfhino drnjiga izblnveka fe podati, je vbogiga, sapufheniga, ino od goli vfiga ftiateniga zliloveka k’ febi vsél, de bi fe per njem v’ Ijubesni ino satajevanji faniiga febe vadil. In de bi to delo Ijubesni bolj popolnoma opravljal, fe je s’obljubo savesal, veveslia, kakor hlapez fvojiga gofpoda fpofhtovati, zhediti ino poftrezlii. Ko fta pa posneje obadva, gobov namrezh ino Evlogi bila fku-fbana, eden drujiga sapufliti, fia fe obadva s’fvetirn Antonom savoljo tiga pofvetovala. On jima je pa djal:	„Nikarta, moja deteta! de bi eden drujiga
supuflila; sakaj , ko fta sbe obadva bliso kraja, bi fe v’ nevarnoft poftavila, tvoje venze sgubiti, ko bi vaj Gofpodov angelj sdrushena ne najdel.“
,Sveti I.udovik, frauzofhki kralj, je bolniflmize objifkaval, ino bolnikam s’ laftno roko ftregel, kakor de bi fe bil k’ timu ponishovanju s’ pifmatn saper-fegel.
,Sveti Franzifhk (Seraffhki) je pa vbosbnoft zbes vfe zhiflal, tak, de jo je fvojo Gofpo imenoval ; ravno tako je bil fveti Dominik v’ pridgovanje vef saljub-Ijen, tak je njegova tovarfhija (réd, ordett j perimik pridgarfka tovarfhija dobila. ,Sveli Gregor Veliki je v’tim imel fofebno vefelje, de je po sgledu velt-kiga ozhaka Abrahama popotnike fprejemal, in je fre-zlte delesben poftal, kralja zhafti, v’ potlobi popotnika poftrezlii. Tobija je opravljal delo Ijubesni, mer-lizlte pokopali, ,Sveta Elisabet, tak vifoka gofpa ko je bila, je po tim koperuéla, kak bi fe samogla bolj 1'oiiishati. Ko je fveta Katarina is Genove vdova
pattala, fe je savfnn ftreslibi po bolnifliuizah vdala, Kafjdu perpoveduj de je bila neka Bogu vdana diviza, ki fe je polna shelj, fe v’ poterpeshlivofti vaditi, k’ fvetimu Atanasju podala, in de ji je on na njeno pr uf Imjo neko vbogo , svavcu ti ga pa reshozlio, ferdilno, sopemo ino vfo neijudno vdovo v' liifho pu-flal, ki je poboshniga dekleta na eno drashila, in ji tako mnogo perloshnofli dala, fe v’ krolkofti ino po-blevnofii popoluama sbrihlali. Tak fe eni timu vdajo, de boluikam ftreshejo , drugi, de vboge prcfker-blajo, drugi, de male otroke kerfhanfkiga nauka Uzliijo, drugi, de smotcnc ino sgublene ovzhize v’ krilo fvele zerkve nasaj fpravljajo, fhe drugi, de Z rkve ino altarje kiuzhaju (zirajo), drugi sadnizh , de mir ino lepo saflopnoft med ljudmi delajo ln v’ tim vfhivavze (fhtikarje) pofnemajo ; ki na mnoge dna ino v’prijetni raslizhuofti fvilo (jsliido), slató ino frebro vfhivavajo ino ene ino druge rosile v’nja fpravijo, sakaj enaka tako fe vdajo une pobosline du-fhe eni laflni ino fofebnj zhednofli, in jo imajo sa dno fvojiga duhovniga vfbivavanja C Thtikanja J na kteriga v’ prijetni raslizhuofti vfe druge zhednofli vfuiv.iv.go, ker tako fvoje opravila ino obzliutleje na fofebni namen fvoje perve ino poglavitne zhednofli obrazhajo, in jih tak lizlinifhi sveiftijo ino softavijo , ino fvojiga sbrilitaniga duha v’ opravljanju vfakc zhednofli 1'kos to rasodevajo,
,,l)e ližimo vfe ftoji v’ obleki fvatovfki,
In rosliza roshizi fvetlobo podeli.“
Žlic nam kako pregreha slo naganja', lak fc inorino, koljkor je kolj mogozhe, v’nafprotui zlied-nofti vaditi, druge zhednofli pa tako opravljati, de vfe na to zhednaft obrazlvamo, tak fe ho sgodilo, de homo fovrashnika premagali, sraven pa tudi v’drugih zliednoftih lép pot naprej perfidi. Zlie firn, p o flavi ni k’ napuhu ali jesi fkuflian , fe moram v’ vfih rezheli k’ pouislmofti ino krolkofti nagibati, ino k’tinni vfe po-bo,sline opravila, kakor fo, molituv, fveti gakramcuti,
ìnodi'oft, ferzhnoft ino sđershnoft o&razhati, sakaj kakor divji prafhizhi, (i popadava« sobe obojlïriti, t.i-jifie na drugih sobeli glodajo ino brulìjo, in fi tako file une druge sobe ojftre ino reshézhe liorijo , ravno tak tudi poboshna dufha, ki je terdno fklenila , popolna pollati v1 eni zhednolti : ktere kakor mozhni-ga orodja potrebuje, naj tajifto fkos fkerbno vadbo na drugih zhednoftih gloda ino brufi , katire bodo ravno fkos to, de uno pervo brufijo, farne bolj po-paluama ino lifhczhe poftale. To fe je sgodilo s’ Jobam, ki je, fe fofebno v’ poterpeshlivofti soper toljkanjfhne fkufhnje , ki fo od vlili Hrani nad-nj pertifkale, vadivfhi, popolnama fvet, in vlili zliedno-fti bogat poftal, Tak fe je, kakor fveti («regor Nazjanfki perpoveduje , neka dufha, ki fe je v’ farni eni zhcdnofti refnizhno ino popolnama vadila, verh kerfhanfke popolnofti vsdignila.
V’ to napeljil on sgléd llahabe , ki je, popotnike s’ veliko Ijubesnjo fprejemavfhi v’ zhafliti fluv perfbla. Vender, fe tak ve, de fe takfbuo pofa-mesno dobro delo pazil vfo pofebno ino s’ veliko gorezhnoftjo ino Ijubesnjo opravljati mora.
DRUGA P O ,S T A V A.
Dalje ravno t i g a nauka od i s -hiranja z h e d n o Û.
Zlies vfe lepo pravi fveti Avgufhfin, de »a-r.hetniki v’ poboshnofti nektire pogrefhke ftorijo, ki fo, zhe jih ojftro po poflavah popolnofti fodimo, sa savrezlii, vender pa hvalo saflushijo , ker fo napo-vedovavzi velike poboshnofti, kteri fhe pot napravljajo. Tak je tifta poredna in hlapzhovfka plafhnoft, ki tiosmćrno bojezhnoft v’dufhah tajiftih naredi, ki io Che io pred nekaj zhafa pregrefhno fteso sapuflili, v tim sazhetku v fig a perporozhenja vredna zhednoft in gotovo snainnje prihodiie zbiftote vefti ; pa ravno tifta bojezhnoft hi fe morala na tiftih grajati, ki fo shc dober zhaf na pravim potu, in v’kteri h fe bi ljub es en moria gofpodariti, ki ta lilapzliovfki flrah fzbafama odpravi.
,Sve(i Bernard je bil od kraja vef hud ino oj-fter proti tajiftim, ki fo fe njegovi vodbi podvergli, in jim je poprej, ko je kaj s’njimi sazhef, napovedal, de morajo shivot islezhi, in kar s’ duham k’njemu priti. Zhe je njih fpovcd fprejel, 'tak jim je a’ neisrezhe-no ojftrofijo vfe njihove flabofti ozhital., zhe fo fhe tako majlnne bile, in je te vboge sazhetuike s’ tolj-ko filo k’ popolnofti fpodbadal, de jih je, namefto, de bi jih bil njej blishe perpeljal, le od uje odpla-fliil: sakaj vfa ferzhnoft in mozh jim je vpadla, ker fo fe po toljko vofki ino Bermi poti s’ toljko lilo p crépu) janc vidili. Moja Filoteja! ogneua gorezhuoft k’
popolni zhiftoti jc liga vclfkiga fvetnika k’ takflmimu ravnanju nagnila, in saref je bila ta gorezhuoft velika zheduolit, pa vender taka zhednoft, ki sa hvaliti ni. Tudi ga je fam Bog v’ fveti perkasni cd trga osdravil, in je v’njegovo forze toljko pohlevniga, perjasniga in prijetniga duha vlil, de je fkos to vef drugazben pofial, in fe je v’veliki shalofti zhes fvojo preveliko resnoft ino ojfiroft obtoshil; in toljko vfmi-len ino ljubesniv je pollai, proti vfakimu, do je vlim vfe bil, de bi vfe Bogu perdobil.
Potim, ko je fveti Hironiin povedal, de je njegova ljubesniva duhovna lizhi Pavla, ne le v’ teléf-nim pokorjenji zhes vezh ojftra, ampak fhe tako vfa fvoje terme bila, de fe fhe nafprotnimu fvetovanju fvojiga fhkofa, fvetiga Epifanja podati ni hotla, m de fe je zhes vfe to od shalofti zhes fmert fvoje shlah-te tako slo premagati puftila, de bi bila fkoraj od njé rmerla fklene sadnizh s’ timi befedami : ,,Lehko bi kdo miflil, de nainefto hvalo te fvetnize popifati, kar njene popake ino flabofti popifujem ; pa Jesufa, kterimu je ona flushila, in kterimu jes flushiti sheliin, sa pri-zho poklizhem , de v’tim ino unim nezh ne rezhem, kar bi ref ne bilo, ampak priprofto, kakor krifljan od kriftjane perpovedujein, kar je od nje povedati, popifujem njeno shivl nje, in jo ne povsdigujem zhes refnizo , in fkasujem , de bi njene popake bile zhed-nofii per kakim drugim zhloveku.“ S’ timi befedami rezhc , de bi bile flabofti ino popake fvete Pavle v’ manj popolni dufhi ime vifoke zhednofti saflushile; kakor je tudi v’ refuizi marfkako djanje, ki je per polaih uepopolnoft, ki bi pa per nepopolnih sa vifo-ko popolnoft velalo. Dobro snamnje je sa bolnika, r.he mu proti iskonzhavauju bolesni noge otekajo, sakaj to prizha, de fe pokrepzhaua natura preobilnih mokrot in shlés igprasnuje; ravno ta nakljuzliba bi pa per sdravim 6bivotu bila slo huda; prizhala bi namrezh, de nalura nima dofii mozhi, mokrote in »blese ras deliti ino rasdjali.
1 Ul
Moja Filjteja! dobro mifel moramo im ti od ljudi, ktire vidimo, fc v’ zhednofti, de li ravno nepo-Iiolnama vaditi, ker fo farni fvetniki vezhkrat ravno v’takih okoljfhinah bili; ti bodi pa le n e preiieh-am a vfa fkerbua, fe v’ zhednoftih ne le s’ vfo sveftobo, ani|iak tudi s’ modrini premi Slikam vaditi, in fe torej savfirn podvershi fvetovanju modriga, in fe ne vpiraj lia ir.odroft laftne glave, ampak na saflopnoft tiflih;, klerc ti je Bog sa vodnike dal.
,Sa tudi nektire rezili, ktire marfkdo med zhed-nofti fhteje, ki p a nikake zhednofti nffoj in od tih ti ludi moram nekaj povedati. Med teflifhijo: samak-lienje, neobzhutnefi shivota, proftoft vfiga terplenja, fkleniluv duflic s’Bogam, odsdigneuje shivota od sem-Ije, fpremenenje in druge tukfhne vifoke rezhi, od kterih nektire bukve govorijo, obetaje, dufho do «gol vidivniga premifhlovanja, k’refnizbnimu perbli-* banju dulia ino k’previfokimu zhesnaturniinu slriv-lenju perpeljati. Te vifoke rezhi, moja Filoteja! niso nobene zhednofti: fa le sgol plazhila, ktire Bog sa »spolnjene zhednofti deli, alj fhe bolj prav rezhi, fo okufki fladkoft prihodniga shivlenja, ktire Bog zlil a— veku vzhafi pokashe, de bi njegove shelje po dofegi »eliga svelizhanja vshgal, ki mu je v' nebefah per-pravlcno. Pa nihzhcr naj takfhuih gnad ne ifhe ino neposheli, ker jih zelò niz': ni potreba, Bogu dopa-dejozhe flusbiti ino ga ljubiti, kar je farno edino j ifkati.
Tudi fo te gnade vezlikrat take, de fe fkos zlilovcfhko persadevauje perdobiti ne dajo, in le zhloveka fame od feb’ polotijo, tak de jih pa fam v’ febi sbuditi ne sainore. K’ vtiinu timu fhe perftavim, de fino le fklenili, pravizhni, poboshni ino bramili ljudje biti, in de fe, ta namen dofezhi, slo guati moramo; naf pa hozhe Bog do tifte angeljfke popol-nofti vsdigniti, prav: potim bomo she tudi dobri an-gelji; sa tuzhaf fe pa vadimo lepo priprofto , ponish-iio ino poboshno v’majhiuih zhednoftih, kterih fi per-dobiti, je Bog uafhiinupersa.lcvanju isrozliil, namrezh
li
v’ potcrpeshlivofiir krctkofii, p o kurjenji feria , po-uishnofti, pokorfhini, vboflitvu, zhiflufli, vfmilenji do vbogiga blishniga, persaneflivofii njegovih liai;oft, fkerbuofii ino fveti gorezhnofti. Prepufiiino tifte nad semeìjl'ke popolnofti dufliaui, ki fo-nad semljo pov-sdignjene,. mi ne saflushimo nobene tako vifoke fiop-nje v boshji flushbi , in «ho to sa vifoko zbali d;.r-sbiuio de mu v’ kuhini ino kruharnizi firezhi, ino njegovi hlapzi, firesheti ino vratarji biti fmemo; per njen.n je po tim leshozhe , a!j nul' hozhe fhe vit. je pov.sdigniti, ino v’ fvojo Ialino prebivalflie, ino k’ fvojimu fkrivnirnn pofvAovunji perpultiti. hi to i’e tudi leliko sgodi.; meja Kiloteja ! sak. j ta kralj zhafti ne plazhuje fvojih fiushabnikov po imenitnofti flushbe, v’ kleri flojijo, ampak po Ijub-es-ni ino ponishuofti, po kteri fvojo llushbo opravljajo. Ko je Savel of!e fvojiga ozheta iikab, je najfhei is-rtelfko kraljcftvo. Ko je Kebeka Abrahamove vel-blude (kamele) napajala, je shena njegoviga fina pollala; ko je Kuta sa sh.e»jzami Boža klafje pobti'-raia, in fe pred njegove noge fpufiila, je bila na njegovo ftrau vseta ino sa njegovo sheuo isvoljeua. Je gotova refniza, do tifti, ki napuhnjeno ino predersno po tii'tih vifokih ino pofebnih guadah hrepenijo, filuo iehko v’smotnjave, ino fleparije subredejo; in ne per-godi fe redko, de taki, ki fe angeljze domifhljujcjo, ihe pridni ljudje nifo, in de fe po vfih ftraneh vezli imenitnofti v’njihovih srekah ino befedah, kakor pa v’ njihovim obzhutku ino djanji snajde. Vender pa ne fmemo nikogar sanizhovaii, tudi ne predersno foditi; ampak moramo fe Boga savoljo vifokih zhednofti drugih ljudi hvaliti, ino v’poiiishnofti po fvoji poredni ftesi naprej iti, ki je fizer nishifha pa bolj varna, ne tako imenitna, pa sa nafhe fiabe mozbi ino nafho rev-hiuo bolj pripravna, ino is katire naf bo Bog na ime-ittne vifhave perpeijal, zhe drugazhi v’ ponishnefti juo sveltoti naprej gremo.
TRETJA PO jS T A V A.
O d p o t e r p e s h 1 j, i v o fl ia
j,Potreba vatu je poterpcshlìvofiì, de boshj» volj ) dopolnivfhi, obljubo dofesln-te.“ Tako govori apoftelj , ino prav tako je kakor je tudi nafh Isvelizhar govoril :	,,V’ fvoji poterpeshlji-
votii bodeta fvoje dul’he ohranili.“ Velika je zlili-* rekova frezlia, moja Filoteju! de fvojo dui ho ohrani. iu popolnifhi, ko je nalile poterpesbljivoft, tol j— ko popolniflii ohraniiiK) fvoje dufhe. Pf-evdari, <1 £? naf je nafh Svelizliar terplonje ino bolezhine odre-fhil, de torej ravno tako tudi mi fvoje svelizhanje v’ torpleiiji ino teshaVah ko variti, ino ras-shalenjs vftavljanje ino vfe sopemo s’ nar vezho krotkofijo, ko aamoremo, prenefti moramo,-
Tvoja poterpeshljivoft ne obfagaj kar voljno pre-nefeitje tiga alj uniga ras - shalenja', té al j une te-shaTe, ampak rastegni fe na vlako, kakorfhna fi bodi, sopenioft, ktero ti Big pofhle. alj perpufti, de te sadene. ,So nekteri, ki fo le takih teshav voljni, katere fo s’ zbolijo fklenjene. Badi prenefejo , de fo v’ voj f ki ranjeni ali- vlovleni , de savoljo fvote vere pr -ganj mje terpé', alj v’ pravdi oboshoje, de jo le ne sgubijo; taki ne ljubijo'teshave , ampak le zhaft, ki ig teshave is— baja*
Pravi flushabnik bosliji pa vfako tcshavo mirno prenefe, naj bo s’njo ofraniotcnje alj zhaft fhlenjena. Vefelje naredi ferzhnimu zhloveku, de ga hudobni sanizhujejo, grajajo ino flabo fodijo, pa grajanje, fiaba fodhe ino preganjanje od poboshnih s’ miru.m fcrzarn prenefti, k’timu flifhi dufha, kije v’rofnizi velik?. Sa v zb dershim krotkoft; s’ ktara je veliki fv. Karel
E ar o m oj ozhilno grajanje nekiga prigarja is filno oj-iiriga reda, is kanzeljue prenefil, kakor vfc, kar je od drugih prentfti moral. Sakaj kakor veliko bolj boli, ïhe zhebela pikne, kakor de komar vbode, ravno lako iiaf vfe huje vtcrne, zlie naf poboshni ljudje sa-Jiizliujejo ino nam nafprot. govorijo, kakor vfe, kar »am kdo diligi flori. Ki n e zb kaj redkiga, zbe dva zhlo-veka,. ki obadva eden in dober nainen, pa vfak Tvojo mifel imata, ojftro eden diugiinu nafprot fiopila ino fe med febo griseta.
Bodi poterpeshljiva, ne le, kar narbujfho teshavo sadene, ampak tudi, kar sadcne okoljfhine ino doletke, ki fo s’ teshavo fklenjeni. Marti: d o bi fhe rad kaj terpel, ko bi fe le bres fiinob samoglo sgo-diti. Ne dene miteshko, de fini oboshal, pravi eden, le to mi teshko pride, de mi savoljo tiga ni mogo-zhç, fvojim prijatlam flrezhi . tvoje otrobe dobro ofkerbeti, ino fpodobno shivéti. En drugi bo ]ia rekel: Sa to fe malo smenim, le to me prahe, de bojo ljudje te mifli, de fini fi fa m tiga kriv. ,Slie drugi bi bil prav vefel, de ga obrekujejo, ko bi le ni-hzher befedazliam ne verjel.
,So flie drugi, ki pravijo, kakor fe jim sdi, de bi she radi prenefli nekaj tiga, kar terpijo, le zelo terplenje jim je sopemo, Tiga nife nevoljni, pravijo, de fo bolani, leto jim hudo dé, de dnarjor nimajo, fe sdraviti dati, alj de fo ljudem nadleshni, ki fo per njih. Jes ti pa pravim, moja Filoteja ! de moremo, ne le v’ bolesni fploh, ampak tudi ravno v’tej bolesni, v’kteri Bog hozhe, ravno ondi, kjer onhozhe, med ljudmi, med kterimi on hozlie, ino s’ vfirtii sopernofimi, s’katerimi on hozhe, sadovoljni biti. Ravno toferezhe od drugih hritkoiu Ti doleti kaka teshava, tak fi jifhi po boshji volji fkerbno na-fnrotne perpomozhke; sakaj drugazhi ravnati, j* boshjo velizhaflvo fkufhati ; je pa to ftorj no , po tim perzhakuj s’popolnim vdanjam, kaj bo Rog naredil. Je njegova volja, de najdena pomozh teshavo premaga, tali fe sahvali Bogu s’ narvezho ponish-
noftjo; je pa njemu dopadljivo, de teshava perpo-mozhek premaga, tak hvali Boga v’poterpeshlivofti.
,Svetujem ti, kar fv. Gregor ivetuje:	,,Te po
pravizi kakiga pregrefhka obdolshijo, kteriga lì v’ refnizi ftJiil, tak fe globoko ponishaj, ino fposnaj, de vezli kakor to obdolshenje saflushifh. Je pa obdol-shenje krivizbno, tak fe isgovori v’kratkofti, in od-kritoferzhno pové, de fi nedolshen, sakaj toljko fpo~ fhlovanja li refnizi ino pa dobrimu sgledu blishniga dolslien ; te pa po tvojim refnizhnim ino pravizhnini isgovori fbe le naprej dolsbijo , potim oftani pa miru, in ne persadevaj fi, de bi tvoj isgovor bil, poterdjen ; sakaj zhe fi dolshnoft do refnize dopolnil, tak jo dopolni sdaj do ponishnofti. Tako ne fbkodjefh ne fvo-jimu dobrimu imenu , pa tudi ne lepi shelji, ktiro morde po pokoju, krotkofli ino ponishnofti 1'erza imafh.“
Pertosbi fe manj ko je niogozhe, zhes krivizo, ktero ti je kdo fiorii; sakaj gotovo je, de kdor to-•ebuje, tudi fplob grefbi; fofebno, ker nam nâfba laft-na ljubesen ras - shaleiije vfelej vez'io ino obzhiit-iiifhi kashe , kakor je v’ refnizi ; narbolj fe pa vari , fvojo toshovanje preit nfhefa takfhnib ljudi penielli, ktire lehko jesa prime, in radi hudo iniliijo. Zhe vupafli, de fe s’ toshovaujam slega snebifh alj potolasbifb, tak fe pertosbi per mirnih dufliah, ki ferzbno ljubesen do Boga imajo, sakaj drugi bi, nameflo tvoje ferze potolasbiti, ga flu le bolj rasdrashili, in namafto tern, ki te bode, ispo-teguiti, ti ga fhe le globokeje v’nogo vtifnili.
Nekteri bolniki, shaloftni ali ras - sbaleni fe fkerbno varjejo toshovati ino fvojo flabo ferze po-kasati; sakaj to bi v’njihovih ozlidh (kakor je tudi v’refnizi) ozhiluo veliko flaboft, ino pomanjkanje inozlii ino ferzbnofti na snanje dalo, vender pa prav slo shelijo , ino s’vfimi umetni ni ovinki befedo take oberniti jifhejo, de bi jih vfak prav is forza pomiloval, in jili, ne le sa slo pobite ampak tudi sa po-tcrpeshlive ino ferzhne dershal. To je saref poter-peshljiveft, pa sljzhefta poterpeshljivoft, ki drujigu
ili,, kakor fillio sio premetena ino islifhpaua hvale-sheljuoft ino prevselnofl. „Imajo zbalipravi Apa-Jic’j, ,.to de uo preti Bogam.“ Pravi poterpeshlji ve* ho toshi zhes ivojo terplenje, ne slieli., de bi ga kdo pomiloval, Lies ovink, refnizhno ino priprofto od nje— g a govori, in sraveu ne sdihuje, ne tosliuje, in ter-ptenja v< zhiga ne kaslie, kakor je, prende (i/, er voljno, zhe ga kdo pomiluje, to pa ne, de lii ga kdo z lies kiifdi pomiloval, ki ga ne ftifka; sakaj v’ tim Kar na ravuoft pove, de liga krislia nima, in uftajie -tako miren med rciiiizo ino polcrpesliljivoftjo, ker tvojo teshay-o fpojBtig., vender pa zhes njo ne tosliuje.
Per fesikanji, ki Je te ,per pohoshnih opravila!) incjbo sognilo, fe fpomiii bded nafhiga Gofpoda .lesala : „Shena v’porodi ima shaloft, zhe je pa porodila , posabi na njo, savoljo vefelja, deje en zhlo-vek na fv-ct rojen.“ Sakaj v’ fvoji dufhi li nar zha-iiitiivfhi dete zeliga fveta, Jesufa Kriftula fpozhela. Brej ko fe raszveti ino vleshe, bofh gotovo teshave ino bolezhine terpela, pa ferzhua bodi, sakaj fj enkrat le imlezliine preftaua, potim te zhaka vezana radoft Cuarvezlio velclje), ker fi takfliniga zhloveka na fvet porodila. S avli m ti bo pa porojen., zhe f: ga .zliifto v’ fvujiiu ferzi ino v’ fvojih djanjili 1'kus poiiiemauje lijegoviga shivlenja isobrasila.
,Si bolna’, tak daruj vfe fvoje bolezhine iuo teshave v’ boslijo flushbo, in ga profi, de bi jih s’ velikim terplenjam sdrushll, ktero je On fam sa te prefitti. Vbogaj sdravuika, jemli rada sdravila, jedi ino druge perpotnozhke savolj Boga,, in fpomni fe «a sholzh, kteriga je on is ljubesui do tebe pil. Äsbeli osdraviti, de bi mu flushila, ne brani fe ter-peti., de lii mu pokorfhuoft fkusala., in 'perpravi fe, 7.iie je tako njegova volja, vtnrefi_, de bi ga hvalila iuo vshivalu. ,Spomni f e , de zhebele, ob zhalu, ko med delajo, od slo britkih selifh fvoj shivesh dobivajo, in de tako tudi mi nikdar delov vezhe krotiti i|to potcrpcshljivofti opravljati, iji tudi medu
sk.aftitlivih zhednofti bolj delali ne samoremo, kakor zlie kruh britkofli vshivamo ino v’ teshavah shi-vimo. In kakor ja med is timijana (limesa) majhnima pa gorjupiga selifha, narholj med vfimi, tako je tudi zheduoft, ki le v' britkofti nar ponishâvnifhih tesliav opravlja, nar imenitnifhi rned vlimi.
sPremifhluj vezhkrat s’ snotranjiini ozhmi fvoji-ga duha Jesufa, krishaniga., goliga, preklinjaniga, opravijaniga, sapufhcniga, ino o I vfakofline tesliave, sbalofti ino bolezhine ftifkaniga, in premifli, de vfe tvoje terplenje ni njegovimu nafproti dershati ne jio velikofti, ne pofhteviiu; in de vfe, karte sa njega kdaj terpeti samorefh, v’ nobeno fhtevilo ne pride, proti teshavam., ktere je on sa te preterpel.
Premifli, de io make (martre) ktire fo nekdaj muzheivzi preftrii, ino tesliave, ktere premnogi ljudje preflojijo, bres vfiga tehtanja vezhi, ko vfe , kar ti terpifh, ino rezi: Oh! moje terplenje je to-lashha, moje bolezhine fo roshe, zlie jih terplenju ino bolczhinam tajiftih nafproti dershim, ki bres po-niozhi, bres tolashenja, bres polajfhanja od lie-fkonzhno vezhih teshav ftifkaui v’ vedni fmerti vfah-n ujejo.
•S HTERÏA POETAVA.
$ d ponishnofti v’ b ti nanj im.
„Idi,“ je rekel prerok Elisej k' neki vbogi vdovi, „vsemi na pofedvo veliko prašnih pofodvi, ino vlij olja v’ nje.“ Milo 11 boslijo v' nafhe ferza fprejeti, moramo tajifte prasne od vfe nezhimurue
livaleshcljnofti imeti. Zhe siilo vili fekolizli druge rn-parfke tizhe sapasi tak sto savrefhi , ino jih oplaflii s’ neko njemu laftiio ino fkrito mozhjo, toraj ga golid ji zlies vie tize Ijuliijo, ino shivijo lires vie fkerbi bliso njega. Tako isplafhi ponishnoft futana, in ohrani guade ino darove fv.diga Duha v’ naihih ferzili, satoraj fo tudi vti fvetniki, fofebuo pa kralj vfih fvet-nikov ino njegova prezhafiita mati to imenitno zhed-lioft zelo pofebno fpofhtorali, ino pred vfimi drugimi zbeilnofimi ljubili.
Nozliimirno imenujem hvalo, ktero fara felli kdo lafn’, ali savoljo zhefar, kar ni v’ naf, ali sa-voljo zhefar, kar je fizer v’naf, pa vender od naf ni; ali sndnizh savoljo zhefar, kar je fizér v’ml’ ino nafhe, pa nesaflushi, de bi fe tiga kdo hvalil, tShlahtnoft imenitniga rodu, veliko velanje per imc-l-iliieli ljudih, fpofhtovanje ljudi, (o rezili, ki nifo v’ naf, ampak ki v’ naihih delizili alj v’ fpofhtovanji dru-jiii ljudi leshé. Eni fe napihujejo , de je groša , ko na satini konji fedijo , veri kap (perufhko , puflilizj is pifaniga perja sa klobukom imajo , ino fo prav ihtiinano obtezheni. Pa kje je fhe kdo, de bi to sa golo neumnoft ne fposnal ? sakaj ko bi she per tim kaj zhafti bilo, tak gotovo nikomuri, ne flifhi, ko konju, tizhu ino shniilarju, In kaj je drujiga ko beba, ki fi zhaft od konja, tizha alj fhivanke pofodi? Drugi miflijo, kdo ve, kaj fo, ker imajo litne berke, gofio ino salo raszlicfano brado, zhedno isralilane lafe , bele ino mehke roke, urnoft ino fpadobnoft v’ plefu, snajdenoft v’ igri alj petji; alj pa nifo ti vfi liavdarjeni in slo perfmojeni, de s’ toljko prašnimi rezhmi fvojo fetzhnoft povsdigniti ino fvoj i zhaft pom-«oshiti ifhejo? Drugi hozhejo, de bi jih savoljo nekoliko plitviga snanja vef fvet fpofhtoval ino zhaftil, kakor de bi moral vfak fe od njih uzhiti, in jih sa tvoje inojftre dershati; in prav po pro vizi jih fholj-fke lefjake imenujejo. Drugi fi; f hop i vij o savoljo fvojo lepote, kakor pavi; in menijo, de ga ni, ki bi fe y nje ne ^saljubil. Vfe to je prav ueflauo, prav
neumna ino prevsctno, ino zliaft, Kt,:re fi kdo sa-voljo toljko minjozhili ino porednih rezhi pervlafti, fe imenuje iiozhimerna, prašna ino nefpametna ziiaft.
Kar je v’refnizi dobro, fe Ijiosna kakor dober palsairi. Palsam fe pofkufha, ali je dober, ako fe po kaplizah v’ vodo fpuflia; pade po tim takim na dnu, in fe tnmkje vfedo, tak ga sa narboljfhiga in narrili ihtnifhiga denoti imo.
Ravno tik fe da fposnati, ali j: en zhlovck v’ refnizi moder, vuzhen, vifokodufhen ino dober; pogleda fe namrezh na to, al j fe njegove dobre Infittoli i na ponishnoft ino podloshnoft obrazbnjo; sakaj v’ refnizi dobre fo, zhe fe tako najde ; zhe pa poveril plavajo, in fe liozhejo ozkem kasati, po tim fo toljko porelnifbi, koljkor bolj sananjiga lifiipa ifliejo. Bifari (j perlai ) ki fe ob vetru alj gromonju ftrijo, nimajo drujiga, kakor sunanjo lupino bifarja, sno-traj fo pa prasni, in nimajo uezh v’febi; ravno tak imajo zhlovefbke zhednofli, ki is napuha, prevset-nofti ino nezhimernofti is - bajajo, le sunanjo liflio-bo do briga, fo pa bres jedra, bres musga ino bres terdnofti.
Zhaftljive flushbe, vifok lian ino imenitnoft fo kakor safran, ki Iepflii israfie, bolj ko je teptan. Ni vezli zhaft, lep biti, zhe fe kdo sato fam febs ogleduje ino balia, lepota le dopale, zhe fe ne kin-zhi (žira); snanje tudi tiftimu ohene zhafti ne pcr-nefe, ki je savoljo nje napihnjen ino fe v’ fholjfkiga Iefjaka fpridi.
Kdor je lehko ras-sha!en, zhe fe ina savoljo njegoviga ftanu dofti velika zhaft ne fkashe, (i le napravi, de j j on s’ fvojo zhaftjo vred sanizhovau ino safnehovan; poverh fhe pa rado pride, de ljudje poprafhkujejo , fodijo ino naganjajo ( kijubjejo ) , fpo-dobiio fpofhtovanje pa odrezhejo; sakaj tak lepa, ko je zhaft, zhe fe kakor dar dobi, tak gerdaje, zhe fe ifiie , tìrja, ino perfiliti hozhe, Kedar fe pav ras-f ho piri, .de bi fe gledal, fe vftrafhi; me J ti n, de fvoje lepo perje rafprollri itn kashe, nad drugimi
deli fvojiga trupla., in tak od vfih ftrani pokashe., karkolj gerdiga na Dvojim truplu ima. Roshe fo lep« dokler v’ senilji korenino imajo , pa ofahnejo, ako v’ roko pridejo. In kakor fe tifti, ki fpavne jabuke le mémo grede ino od delezh duhajo., od prijelniga duha oshi-vijo, drugi pa., ki ravno (o jabuko od blishej ino dolgo vohajo, omoteni, sufpa-ni ino belehui poflanejo : tak rasvefeHjo zli.ifii ludi tijifte prav .prijetno., ki jih le od delezh ino le memo grede vohajo, bres da bi fa sraven mudili, alj fe sa nje gnali, ker fi nafproti tajifii, kdor fvoje fer-ze na—nje navéshe in fe na ujeli pafe, le ofrainotenja ino grajanja na njih nashanje.
S’ Ijubesnj i do zhednofli ino hrepenenj im po nji fe naflia zhednoft sazlme , in s’ ljub es njo po zhafli ino hrepenjenjam po nji fe sazlme nafha porednoft ino malopridnost. Dufhe, ki fo v’ refuizi shlahtue, ne bodo dragi zhaf tratile s’ nezhimernini jifkanjam vifo-kiga flan u, zhafli ino su naj n e vifokofti; one druge opravke imajo, sa uni prašen blifh fe le poftopazhi tergati samogo. Kdor fi samare bifarov navlafliti, fe lic bo po oftrigah saganjal ; in kdor po zhednofli hrepeni, ne bo zhafli jifkal:	Ref je fizer, de fi sama-
re vfak fvojo pofvetno imenitnoft okovariti, in fe v’ nji ohraniti., hres de bi ponishnoft le kolzhkaj ofkru-nil , zhe le .to vfe piiprofto ino bres prepira flori.
Sakaj., kakor tifti bogati barantavzi, ki fe is Peruaufke deshele nasaj v’ Europo uvernejo, rasen slata ino frebra, kteriga fo lì tanikj; perdobili, tudi fhe kako opiza •(merkevzi j ali papigo s’ febó par-pelajo, sato ker je taka rezh tam dober kup, in tudi barko malo obteshi, ravno (ako tudi tiftim, ki po zliednofti hrepenijo , ni prepovedano , de bi ne fmeli fvoje pofvetne imenitnofti, ino zliafti, ktera jim sa tega voljo fliflii, s’ febó vseti, zlie jih le drugazhi te rezili prevezh ne mudijo ino motijo, in zhe jim obene pievsetnofii, obeniga nepokoja, prepira ino krega ne naredijo. Vender jos ne govorim tukaj od nioshov, kterih imenitnoft deshelu sadevo, tudi ne od
nekterih pofebuili okoljfhin, ki velike naflopke imajo; ßakflj v' (ili okoljfhinah mora vfak kovariti, kar mu fliflii; in fe mora s’.modrofljo, s’premiflikain, pa tuJi ,tj’ ljubesnjo ino perljuduofijo vefti.
PETA PO ,-S T A V A.
Od s h o t s a j n e p o n i s h b o ß i.
Vender pa liozliefh, moja Filoleja.! de bi le jes uà poli ponishnofti fhe dalej naprej fpravil; sakaj kar fiai ü do sdaj od nje povedal, je bolj pofvetni pre-kanjenofii kaker ponishnofti podobno. Eni fo, ki nekaj nezbrjo, nekaj li pa ne upajo milofi (guado) p rev d ari ti, ktere jin> je J5og fofebno podelil, de bi kjè po tim ne pollali prevsetni alj fami feb f.;bi dopadljivi; alj v' tim f: fillio slo m »tijo. Sakij , ker po befedah angeljfkiga uzbeuika (Cvetina Tomasha Akvv) n ;rgolo viflii perpomozh, fe k’bos liji Ijubcsni vsdig-liili, v' preiiiiflilovanji boslijih dobrot o loft oj i, tak bomo ludi Boga toljko ferzhniflii ljubili, koljknr bolj njegove dobrote fposnano; in ker naf verli ligi po-febne dobrote bolj fpodbod jo, kakor fplofhne., tak jih moramo tudi teljko pasuifbi premifhl ovati. Gotovo, de naf pred hostij im vfmiljenjam nizhefur (oljko ne pouisha, ko preveliko fhtevilo bosbjili dobrot , pa tuii pred boshjo pravizo nizh toljko ne oframoti, ko veliko fhtevilo nafliili hudobij. 1’remiflimo, kaj je on sa naf, in kaj f.no mi proti njemu fiorili ; in ker ini tvoje grehe po farnim premifhljujemo, fprc-. gl ej m o fhe po farnim njegove dobrote. Ne bojmo fe,
de îiaf to fposnanje boslijili dotrot k' napuhu fpod-bođlo; de le drugazhi refnize fpred ozili ne sgubi-tno, de dobro, kar j.; v’ naf, ni od naf. Alj fo mule salo manj lene ino fmradlive stivali, ker drago ino dufhezhe orodje kralja tavorijo (jiefejo)? „Kaj pa imamo dobriga, de bi ne bili prejeli, in ako fmo prejeli, sakaj bi fe iiotli s’ tim prevsetiti ?“ Nafprot naf fto le stivo fpregledanje prijetih gnad k’ ponish-nofti fpodbada; sakaj fposnanjflori, de fino tvalesli-ni. Ivo bi naf pa vender, zhe giiade boshje fpregledujemo , kakfhna prevsetnoft navdala, tak bo kiualo po nji, zhe fe osremo na fvojo nehvaleshnoft ino na fvoje grehe in flabofti. Zhe fpregledamo , kaj fmo fiorili, ako Bog s’nami ni bil, tak nun bo zelò I e h -ko fjo usuati , de dobro, kar dopernefemo, aitine isvira od naf, niti nafte ni; in tako bo perfido, de fe bomo fizer fvojiga dobriga vefelili , to dobro vefdlo vshivali, per vfim tim pa ie Bogu zhaft dajali, ker je On fam sazhetnik vfiga dobriga.
Tak fposnà preblasheua Diviza, de je Bog velike rezti nai njo fiorii, te fposnanj; jo pa vender le kje saoverne, de farno febe ponisha, in Boga po-veliztuje. „Moja dufha,“ sapoje , ,,poveIizhuje Go-fpoda, sakaj velike rezili je fiorii s’ meno.“
Toljkokrat rczhemo , de fmo golo nizh, de naf ni drujiga , ko revftina, de fmo fin et fvetà; kak bi naf pa vfhiuilo , ko bi naf ljudje per befedi obder-shali, in povfod rasglafdi, de fmo v’refnizi t ik poredni, kakor farni pravimo, de fmo. Pazil tak ravnamo, kakor de bi bé.shali ino fe pofkriii, pa le sa to, de bi ljudje sa nami tekli, in naf pojifkali; fe fpakamo, kakor bi hotli narsadnji biti, in na sadnim konzi mise fedeti, sato , de bi s’ toljko vezto ztaft-ju na fpredni konez bili pofadeni. Prava ponistnoft fe ne napove kakor pouislinoft, in pouishnih befed nima v’uftah ; sakaj ona ni le fkerbna, druge zlied-nofti ffcriti, ampak farno febe bi rada fkrilu , in ko bi fintela legati, fe hliniti, alj blishaiga pohujfhovati, tak bi fhe napuhnjeno ino gis Javo delala, de bi fe le
med takimi deli bolj dobro f k rila , ino zelo ìiesnaiia ino fliegurna shivela. Jes toraj tako le miflim, moja Filoteja; ali ne govorimo zelo nobenih ponishnih befed, alj jih pa govorimo s’pravim snotrajnim ob-zhutkam, ki fe s’ nafhimi befedi zhifto sedmi. y« ponishajmo nikdar ozhi, zhe ne ponishamo s’ njimi tudi terza, in ne delajmo fe nikdar, kakor bi hotli nar sadniflii bili, zhe v’refnizi biti nozhemo.
Po tim nauku fe je tako fploh ravnati, de po noji mifli obeniga isvsetja ni, drugazhi ko bi savoljo perljudnofti bilo, is katire vzhati komu zhaft picd l'elio ponudimo, de fi ravno vemo, de jo fprejcli ne bo. V’ tini pa ni ne svijazhe ne binavfke ponish-nofti ; sakaj v’ tej okoljfliini je priprofta ponudba fpredna zhafli le sazhetek zhufti, in ker mu zelo zhafti dati ne moremo, ne ftorimo flabo, zhe mu nje-nin sazhetek damo. Ravno taka j? s’nekterimi be-fedi is fpofhtovanja , ktire, zhe ravno piav sa prav nifo videti refnizhne , fi vender dofti na refnizi mejijo, zbe ta, kijih isgovori, vender rcfnizhni namen ima, tajifliga fpofhtovati, h’ hterimu jih je govoril; sakaj, de fi ravno takflme befede vezli v’febi imajo, kakor rezhi hozhemo , tak vender s’ njimi nezh kri-viga, zhe je fhega , fploh tako govoriti.
Ref bi pa jes fillio rad, de bi naflie befede na-fbim miflam bile, koljkor m o go zb e, enake, sato , de bi fe mi povfod ino v’ vfih rezhéh po priprofti ino ljubi ravnoferzhnofti ravnali. Zhlovek , ki jc v’ refnizi ponishen, bi rajfhi, de bi mu kdo drug rekel, de je reven ino poreden, kakor de fe fam pravi; faj befede ne odbija, zhe vé, de ljudje ref tako pravijo, ampak s'želim ferzi in poterdi, sakaj, ker fam to terdno vérje, jc vef l, de drugi ravno tako od njega miflijo. Koljko jih je, ki pravijo, de snotraj-no molituv tim prepuftijo, ki fo bolj popolni, ker oni nifo vredni, fe uje dershati, fhe drugi fo, ki Indijo, de fi ne upajo, pogofto k’ fvetimu obhajilu hoditi, ker fe ne fposuajo sa dofti vredne, ti pravijo, de fe bojijo brurnnoft ofkruuiti, ko bi tudi oni,
toljko poredni ino Hubi ljudje1, li olii tramiti biti, ino uni fe branijo, fvoj talent k’flaslibi bo.st ji in o* fvoji-ga blisliuiga oberuiti, ker, kakor pravijo, 1'vojo fla-boft dobro posuajo , in fe prevseti bojijo, ko bi pollali orodje sa eno al j druge dobro , i« de bi-kje, ker druge ras-fvetijo, fami ne bili’ pogubleni. Vfe tb je svijazhnoft ino taka ponishnoft, ki ni le kar lashniva, ampak tudi hudobna; fkesr katero fe podftopijo fptirno in prav svito boshje darove sanizhovali alj faj pod kasanjam ponislinofti fole brni ljub es c n sa fvoje f Ialine dosdevke , a tj» fvoj o lenobo sak riva jo.
,,Posteli snamnje od Boga, ali v’ vifhinr nebef, ali v’ globozhini morja,“ je rekel prerok k’ ma-lopridnimu- Ahazu; ta mu je pa odgovoril: „Jes ne poshiTtm obeniga , in nozhem fkufhati Gofp'oda.w' Oj ga hudobnostmi ait fe ne dela”, kakor bi n arre-zho fp o flit o vanj e do Boga- imel, in vender fe brani-, kakor, de bi ponishert MI, fe sa guado persadevatl, h’ kteri ga boslija miloft vabi. Ali ne ume, de", ako naf ho'zhe Bog s' blagri obdarovati je gotova prevset-noft; zhe fe jim odpovemo; de naf bos h j i darovi-k’ fprejetju saveshej > , in de je ponishnoft, fe temu, kar Big sheli, koljkor samoremo, podvrezhi? .Sliel-je nafhiga Boga je pa ta, de bi mi bili popolni , di bi fe s’njimi fklcnili, iu gapoftiemali, koljkor le sa-aioremo. Prevsetnesh, ki lam na-fe savupn, ima refnizhno d o fri vsrokov, fc- bati, kaj sazheti ; alj po-nishen toljko ferzhnifhi, bolj ko fe flubiga fposiià, iu po tej meri, ko fam febe malo obrajta, ferzhneji pollane, ker je zelo fvojo savupanje na Boga pofta-V*il, kterimir dopade, fvojo vfigamogozhnofi v’uafhi flabofti povelizhati, ino fvojo vfinilénje zhes nafbo revfliino povikfhati, Tòrej lineino v’ ponislinofti ino fret o fit s’ s a vu panj am vfe sazheti, karkolj tajifti, ki naf h e dnfhe vodijo, sa uafh dufhni prid korifhuiga Iposirajo,
,S ■ modrovati, d» tò vemo, kar ne vemo, je uzhitiia’ iieumuoft; in ako fe kdo v’ kaki rezili vuzhe-niga dela,-od k: terc je d - b ro prepr/ztian, de-je ne
Sîîlopi, tak je to prevsđnoft, de ni sa prcnefii ; kar mene sadene , bi fe fhe notel v’ rezhch vuzheniga delati, ktire véni, nafprot bi* fe pa tudi notel nevednica delati. Ako ljubesen tako hozbe , ni le kar to iiafha dolshnoft: de odkrito ino ljubesnjivo blishnimu povemo, kar mu je k’ poduzhenju potrcbuiga, ampak tudi to, kar musa potolashik prav dojde. Sakaj po-nishnoft, ktira zbeduoft fkriva de bi fi jih perbranila, jih rada pufti fvetiti, kakor hitro ljubesen sapove, de fe tako pomnoshijo , povikfhajo in bolj popolne poflaiiejo. In v’tim je enaka drevefu, ki na otoku Tilos rafte, ki zhes nozh fvoje lepe, veitnizam enake roshe sapre, in jih le juternimu fonzu odpre, tak, de prebivavzi tiftiga kraja pravijo, de te roshe po 110-zlii fpijo. Sakaj, ravno tak sakriva ino sopirà poui-shneft nafhe zhednofti ino zhlovefhke popolnofli, in jih odpeta le lami Ijubesui, ktira fe lefhl, ne kakor zhlorefhka, ampak kakor nebefhka, ne kakor sadcr-gliaufka ampak kakor boshja zheduuft, ino je pravo lonze vlili zbeduoft, ktera jih vcfelej gofpoui-uiti mora nafprot pa ponishnoft, ktera ljubesen sa-dershuje, nikdar ni prava ponishnoft.
,7es hi fe notel nevedniga pa (udi ne rnodriga delati, sakaj; zhe mi ponishnoft ne perpufti, fe mo-driga kasati, tak mi priproft ino ravnofeizhnoft brani, fe nevedniga delati; in zhe je prevsetnoft po-nishnofti nafproti, tak je svijazha, saroblenoft ino pazite nje priprofti ino ravnodufhuofti ravne tak nu-fproti. In fo fe tudi nekteri veliki flushavniki boshji nefpamdne kasali, de bi v’ ozheh fveta sanizhlivi bili, tak jih moramo vender le obzhudovati, pa nikar pofnemali; sakaj, gotovo fo imeli fvoje vsroke, po tako nenavadnih potih hoditi, kteri fo jim tolj-ko laftni bili, in fo tato zhifto pofebni, de fi jiii nizhe v’ isgled oberniti ne fine. David je plefal ino fkakal pred fhkrinjo savese bolj kakor fe je po fploh fhegi fpodobilo, ino fite iniflil ni, de bi fe bil ìiefpametuiga delal; sakaj ravnal je tako v’ vfi priprofti ino bres 'figa kriyiga namena, in njegovo
snnajuo pihanje je le nesmerno vefelje njegoviga forza snanilo. Ko mu je loraj Mihela, njegova slična le sadershanje kakor neumno ravnanje ozhi-tala , ni hil ras-shalen, zhe fe je ravno ssnizhnva-liiga vid-l ampak je kar naprej fvojo refiiizhno ino ferzhno vefelje na snanje (lavai; in fhe vef diga fe j' fkasal, de je savolj fvojiga Koga nekoijko saui-zllivanja prenefti find.
Ko bi toraj prefhlo, de bi le savoljo del prave ino ferzlinc brumnofli sa neumno ulj sanizhlivo der-sliali, bo ponishnoft v’(ebi fiorila, de fe bofh zhes lo sanizhovanje vefdila, kteriga nifi li kriva, ampak tajifii, ki te sauizhujejo.
,S H E ,S T A POETAVA.
Ponishno.fl flori, de fvojo Ialino nifkoft ljubimo.
,Shc naprej grém iuo ti rezliem, moja Filot ja! de v’ vfih rezheh iuo po vfih krajih fvojo laftuo nifkoft Ijiibifb. Me kje vprafhafh, kaj fe pravi, fvojo laftuo nifkoft ljubiti, tak ti odgovorim , de Latiuzi pravijo nifkofti ponishnoft, ponishnofti pa nifkoft. Z\ìc torej preblashena Diviza v’ fvoji bos lij i hva-. Ijni pefmi pravi, de je Gofpod na ponishnoft 'fvo-je dekle ogledal, in de bode ona sa to od vfih narodov ko blashena hvalena, tak hozhe s’timi befedi rezhi, de je Gofpod s’ niilofijo na njeno ponishanje, njeno majhinoft inoinifkoft pogledal, de bi jo s’guadami hu nebcflikimi blagri napolnil.
Vender je pa zheđnoft ponishnofti zlilfto kaj drujiga kakor nifkoft, S ikaj nifkoft ni drujiga, kakor majhinoft ino nevrednoft, ki v’mf tezhi, bres de na to minimo; zinnia oft ponishnofti je pa nafproti pravo fposnanje ino proftovoljno obftojenje nafhe uavreduo-lti. Vifoki verli ponishnofti obftoji po tim takim v’ tim, de fvojo nifkoft ne le proftovoljno obflojima, ampak, de jo fhe poverit ljubimo, ino li v’nji do-pademo, in tonekjesato, ker nimamo ferzhnofti iuu fposnave, kaj je imenitno, ampak, le l'amo sa to, du hi boshjo fvetloft toljko vifhje povelizhovali ino blish-niga vfe vezli ko fante febe obrajtali. In k’timu ttt nagovarjam; in de me bofh bolj saftopila, tak vedi, de jih je med teshavami, ki naf sadevajo, nekaj takih, ki naf pouishajo , nekaj pa takih, ki naf floro fiavovite.
Kdor fvetiga pufhavuika sagleda v’ ras-fter-gani obleki , ki od mrasu dergezhe, tak zhafti njegovo obleko, in njegovo terplenje gré v’ferze; naj pa kdo vbogiga rokodeljza, sboshaniga shlahtnika, revno gofpodizhno v’taki obleki sagi e da, tak ga sa-nizluije ino safmehuje; in tako vboshtvo ponisha. Ako menih od fvojiga vikfhiga , ali otrok pd fvojiga ozheta ojftro grajanje poboshno ino pohlevno poflufhu, tak to vlak satajenje, pokorfhiuo in o modroft imenuje; naj fe pa kak shlahtnik alj kaka vifoka gofpa proti komu drugimu, ki ji take befede režite, ravno tak noli, tak ne ho te poterpesliljivofti, de li ravno is sgol Ijubesni do Boga pride , nihzhe drugazhi kiizal, ko piafhnoft ino bres - ferzhitoft. In to je fpet terplenje , ki zhloveka ponisiia.
Euiga rak jé na rami! koga drujiga pa na oli-rasi; un je kar reven; ta pa reven in fhe poverit sanizltovan , safmihovun ino ponishovau. Pravim torej , de nimamo kar revfhino sa ljubo imeti, kar fe s’ poterpeshljivofljo flori, ampak de imamo poverit revfhiue fhe ponishanje ljubiti , in to flori zhednoft ponishnofti. Dalej fo med zheduoftmi ene take, de pouishajo, druge pa, de k’ zhafti perpomorejo.
13
Tak fo poterpcshijivoft, krotkofi, priprufioTt ino fama ponislinoft, z li e dnu li i kliic otrozi tiga fveta .sa poredno ino sanizlilive dershijo, nufproti pa modri ft, feizhuofl ino radodarnaft zelò vifoko zeilijo. ,So lu-di djanja ene ino lajifie zhednofli, od kterih fo ene sanizhovaue, druge zhiflaue, Milodariti ino raslia-lciije odpufhati grejo med take djanja. Fervo 'djanjo v fak pov&diguj«, drugo pa fvet sanizhuje. Mlad shlahtnik alj kako mlada g'o J ji a fi naj bodeta fvefta, de bodeta od ljudi fvojiga ftauu sanizhovana ino flabo opravljana, ako fe od rasvujsdanih drufbinj ne dalia v’ napzliuoft sapeljali, ne k’ pjauzhovanju , k’ llitimani nofhi ino pletu perpravUi; faj bojo fbe njihovo lepo sadershanje s’ imeuam hinavfhiue ali lilin-Ijivofti o ge rdi li ; to krivizo ljubiti, fe pravi tvoje po-iiislianje ljubili. Alj pa poftavim: Dolshni fino bolniku objifkovati, pofblejo me,pa k’ bolniku, ki je nar-revuifhi, po mifli fveta je to nekako pouishanje sa me , in to pouishanje bom ljubit; me pa pofblejo k’ bolniku imenitniga ftauu, tak je tole ponislianje ]io duhu, ker sraven ni, ne toljko zhednofli, ne toljko saflushenja, in ljubil bora torej tudi to pouishanje. Kdor v’ fredi fcla ]iade , ima rasen flikode fins safraraovanje, in to pouishanje imamo ljubiti, ,Saj fiio pogrefhkov je nekaj takih, per kterih ni druge flikode, ko pouishanje, in ponishuoft nam lizer ne nalaga dolshnofti, de bi ualafh v’ take pogrefhke padali; to dolshnoft pa nalaga, de nimamo zhes vezli shalovali, zhe fino jih vender fiorili. Med take pogrefhke fidejem neke nepremifhlenofii, ueperljudiio-fti ino oiiufhenja, kterih fe is modrofti ino perljud-nofii varvati moramo. ,Smo fe pa vender prenaglili, ino v’ eniga takih pogrefhkov padli, tak fe mo-pumo tudi v’ pouishanje , ktero is njega isvira, vdati, ino ga savoljo IVete ponishnofti poterpeshljivo prenefti. ,She vezli rezhem : kn bi fe jes bil v’jesi ali v’ rasmifhleuji tako dalezh fposabil, de bi bil kaj nefpodobuiga rekel tako, de bi bil Foga,ino blishniga rasshalil, tak bom to lizer lcrzluio pgrival, iuo tesh-
ko mi ko (a greh padel, fuli fi boni persadjal, kolj-kor boni le sqniogel, lo hudo popraviti; pa ravno tako bom ponishanje, ktero me bo savoljo tiga sa-ddlo, s’ ljubesnjo fprejél, in ko fe to dvoje lochili dalo , tak bi greh is ferz i sgrival, ponishanje pa v’ ponishnofti prenefel.
De fi pa ravno ponishanje ljubimo, ki is - haja is pogrefhka, vender ne fmemo sraven opufliti, po-grefhek vrazhati, ki je ponishanje napravil, in fizer s’perpomozhki, ki fo pravizhni eno po pameti, fo-febno , ako bi is tiga pogrefhka hudi naftopkt is-virali. Ako bi jes na obrasi kako zbudilo rano imel., bom gledal, jo osdravUi, pa vender ne tako, de bi sraven na fvoje poprejfhuo ponishauje posabil. , Sim kaj napzhniga fiorii, kar p a nikogar ni sbafilo, fe tudi isgovarjal ne bom; sakaj, de fi je ravno kaj napzhniga, pa kmalo farno od féb’ mine; torej bi per tim isgovarjanji drujiga namena imeti ne mogel, kakor de bi fvoje ponishanje isgovarjal, to pa pouishnoft nikdar perpufliti ne more; drugazhi je pa, ako firn is nepasuotli alj nepremifhlenofli koga ras - skalil alj pohujfhal, tedaj moram fhkodo s’ref-llizhnim isgovoram popraviti, fofebno ako pogrefhek dolge naflopke ima., in me sapoved ljubesni veshe , pogrefhek satreti. Po vfim tim naf pa tudi vzhafi ljubesen veshe , de v’ prid blishniga kateriinu je nafhe dobro ime potrebno, vzhafi ponishauje odpraviti ifhemo ; kedar je pa tako, pa moramo med tim, de ponishanje fpred ozhi fpravimo, tajifto v’ laftuo duhovno raft v’ fvoje forze sakleniti ino fkriti.
Ali hozhefh vodili, moja Filoteja! ktero po-nishauje jo narboljfho? Tifto je, ti prav raslozhno povém, sa nafho dufho k’nar vezhniinu pridu, Bogu pa nar bolj dopadlivo , ki naf sadene, de na nja ne miflimo , alj klcro je she s’ nafhim flanam fklen-jeno; ker fi ga nifmo farni ishrali, ampak ga prejeli, kakor nam gaje Bog poflal, ki vfelej vfe bolj isbere , kakor mi. Ko bi pa mi farni imeli sa is-birati, tak je uarvczho smeraj narboljfhe; tifio je
MO
pa sa ii ar ve7.hr] der.sluvti, ki je nafliimu nagnenju narbolj nafproti, zhe je drugazhi po nafhiin pokli-rn ; sakaj (de enkrat sa vfekrat povém) : naftio Infìtto isbranje pokasi ino pomatijfha fkoraj vfe natile zhednofti. O kdo nam bo miloft podelil, de bi vender enkrat s’ lUti in velikim kraljam rezhi Bainogli: „Svolil firn fi, rajfbi v’ golpodovi hifhi sanizh-liv biti , kakor v’ fliotorih grefhnikov prebivati.‘‘ IVihzher tiga ne saniere ljublena Filoteja! rasen tifti-ga , ki je, de bi naf povikfhal, tako shivel ino vmerl, de je v’ sanizhovanje ljudi; ino v’ safmeho-vanje ljudftva poftal. Povedal firn ti sdaj eno ino drugo, kar fe ti bo teshko sdelo, ako vfe prav prev-darifh; pa le verjanii mi, flajfhi ti bo, ko fladkor ino med, ako bofh sazhela tako ravnati.
,SED M A P O ,S T A V A.
Kako fe v’ p o n i s h o v a n j i dobro ime ohraniti i m â.
■------
Uvala, zbali ino fluv ne bo zhloveku savoljo kake priprofte, ampak le savoljo kake imenitne zbed-nofti. Sakaj s’ Lvalo hozhemo koga s’ vifokim sa-p ipadkam od Imenitnofti kakiga pofamesniga dobri-ga dela navdati, s’ zbafijo mu na siianje damo, de ga tudi mi vifolco obrajtamo, fluv pa po moji inifli, rirujiga ni, kakor neki lifh dobriga imena, ki fe is v figa fpofhtovanja ino povikfhovanja fkupej fveti, ker fta fpofhtovanje ino povikfhovanje enaka sblaht-nim kamnjam vifoke vreduofti, is kterih, zhe fe
fkleuejo , fluv kakor slitek is — h a j a. Kor pa ponish-ljoft ti®:a ne prcnefe , (le bi farni o 1 febe koj veliki-ga miflili, aIj de bi hotli kaj vezli biti, kakor kdo drugi, tak tudi ne bo dovolila, de bi bili hvale, 7, halli ino flava luko muf, ki le imenihiofti , flifliijo. Vender fe pa vda nauku modriga, ki naf opomina, de naj sa fvoje dobro ime fkerbimo, ker dobro ime ni fpofhlovanje savoljo ene alj druge iinenilnofii, ampak le savoljo navadne pofhtenofti ino pridnofti, ktire nam ponishnoft ne prepoveduje na febi fposua-ti, tudi ne, savoljo njih dober fluv sheljeti. lief bi fe ponishnoft sa dobro ime malo menila, ko bi ijubesen bres njega obftati samogla; ker je pa dobro ime lepa podpera zhlovefhke drufhine , tako de iii ji bres njega ne le v’ noben pridne b!i, ampak bi ji bili poveril lhe savoljo pohujfbanja fbkodljivi , tak hozlie Ijubesen, ino ponishnoft perpufli, de dobro ime shelim«, in de ga fkerbno kovarimo.
In po tim, kakor perje drevja, ki farno na febi malo velja, vender veliko perpomore , ne le drevje lepfhati ampak tudi njegovo mlado la di 7. h e kovariti ravno tak tudi dobro ime, ki farno na febi nima tolj-ko v’febi, veliko sadene ne le sa lepfhanje sbivlen-ja, ampak tudi sa kovaiTtvo nafhib zbednoft, in slic 7.eló, ako fo fbe majziue ino rahle. Dolshnoft fvoje dobro ime ohraniti, ino bili, kar drugi od naf mif-lijo, fpodbada salo Terze mozhno ino s’prijetno filo k’ vfnnu dobrimu. Ohraniva, nujne zbednofli, ljuba Filoteja! ker fo Bogu , velikimu ino narvikfhimu zilu vfih nafhib del dopadljive. Kakor pa ljudje., ki fad perhrauiti shelé, nimajo s’tim sadovolj, de ga v’ fladkorji ovrejejo, ampak ga fbe poverit v’pofodvc saprejo, ki fo sa branjenje prilizhue, tak samoremo tudi mi, de fi je ravno boshja Ijubesen narperva zliu-varka nafhib zbednoft, vender tudi dobro ime, ker je k’temu slo bafuovilo ino prilizhno, oberniti.
,Se pa tak saftopi, de fe v’ti rezhi ne fumino zhes vezli gnati, filiti, ino prefkerbni biti; sakaj kdor je sa obranjeuje fvojiga dobriga imena preobzhutliv
ino prcfkerKen, je tiftini enak, ki savnlja narmanj-fhe bolesnize sdravila pijejo, ter menijo sdravje turanti, ker g a vender le ravno s’tim kvarijo, ino do kraja podkoplej). Ravno tako tajifti, ki s’ vfo preveliko fkcrbjo fvoje dobro ime obraniti ifliejo, pofled-nizli ob vfo zbali z'iifto ino zelò pridejo. Sakaj ta prefkcrbna obzhutnoit flori, de fo polni prepira, Ialine terme, in de nife sa prenditi, in tak farni podkurijo hudobijo obrekovavzjv.
,Spregledanje ino sanizhovauje ras-shalenja ino obrekovanja je fploh vfe boljfhe vrazhilo, kakor ob-zhutnoft, prepir ino mafhovanje: sanizhovauje zelò putlazhi sopernika, jesu ga file pa le olVrzhi. Krokodili fhkodjejo le tiftiin , ki ftrah pred njimi imajo, in v’ refuizi tudi obrekovanje le tiftim fhkodje , ki fe ira boje.
Nesinerni ftrah, fvoje dobro ime’ snubili, osna-nuje, de fe na njegovo terduoft malo sanefemo, namrezh, de fe nam farnim nafho shivlenje dobriga imena vredno ne sdi. Mefta, ki zhes velike reke le lefene mofte imajo, fo vedno v' Arabi, de jim jih bo p;rva povodnja pobrala; mefta pa, ki fo s’ sidanimi moftmi previilene, fe le nenavadno velikih povodni bojijo. Tako tudi kerfhtnfke v’ zhednofli dobro vter-jeue dufhe vfe napadke hudobnih jesikov sanizhuje-j i : ki pa fame fvojo nialovrednoft obzhutijo, per vfa-kin doletku nepokojne poftanejo. Kdor, moja Filo-teja! to ifhe, de bi p.er tebi v' zliafti ftal, bo gotovo ob njo perfbel; pa, kdor fvojo zhaft per ljudeh isborazliiti shcli , kterim je pregreha zhaft no pofh-tenje v,sela, po pravizi saflushi, do kraja vfo zhaft sgabiti.
Dobro ime fe ima le sa sunajui napif dershati, ki iskasuj ‘, kje zhednoft prebiva; zhednoft mora torej smeraj pcrvo zhaft imeti. Rez.be torej kdo, de fl hinavez, ker poboshuo shivifh alj de fi fhléva, ker ra» - shalenje odpufhafh, tak ni drujiga treba, ko fmjjati fe. Sakaj, rasen tiga, de takfhne fodbe le od neumitih ino malopridnih jesikov pridejo, tudi
Klicduufti z-eli nikdar optifiili, ino cd njene fiese odflopili ne fmemo , de lii l’e ravno nraven dobro inié snubilo, fofebno, ker fai sin Taj pred perjani, lo je, euolrajno, duhovno bi.igo pred vfakiiu sunajuim bi i-gam vfakokrat zhiflati moramo. VJiko nam mora sa nafhe dobre ime biti, malika pa venderne finéino in nja uaredlti; in kakor me fmemo ozbefa dobriga zhloveka ms-shaliti, ta[c lì (udi nikolj ne lineino per-sadevati, de bi ozhefu hudobneshi ftregli. Brada je lepota na okrasu nnsha, ino lafji na glavi slične, naj fc pa brada is podbradka, in lifje is glave is korenine populijo, in teshko bodo kdaj vezli na novo israfli zlie fe pa le poreslnjo alj pofn isheju, kmalu fe bodo s p et obrafli, in fke le terdneji ino goftejij: kakor poprej.
Ako nam tedej jesiki opravljivzov,, ki fo po Le-1'cdah Davida sbrufhenim fhkarjam enaki, dobro ime poresbeja alj zhiftp poftrishejo , bodimo kres fkerbi ; sakaj kmalo bo fpet vnovizh, in ne le kar tako lepo kakor poprej, ampak slilahtnifhi ino terdneji israflo. Ako na.n pa nafhe pregrehe, nafha lenoba ino nafhe flabo shivtenje dob.ro ime odvs.amejo, potim bo pazil teshko kdaj vezli vnovizh israflo , ker je is korenine isruto. Korenina pa dobriga imena je dobrota ino p o flit Mij e, ktera, dokler fe v’ refnizi v’ naf snajde , gotovo zhaft, ktera fe ji fpodobi , iaroditi samore.
Sapuftiti moramo tifto nezbimerno tovarfhijo, tifte nepridue 1'hege , tifto neumno prijasnoft, kakor hitro bi nafhimu dobrimo imenu fhkodvati samogle ; sakaj boljfhe je dobro ime, ko jesero prašnih krot-kozhafov. Zhe naf pa kdo savoljo opravljanja pobosli-nih del, savoljo vifhiga persadjenja po brumnofli ino savoljo pota proti vezhuim sakladam fovrashi, obrekuje, alj savoljo tiga gondrà in nam kljubje, po tim le puftimo, naj ti pfjé nad mefzam lajajo, in zhe bodo tudi Bainogli, fiabe mifli od uafhiga dobriga imena narediti, ino tako lafe ino brado nafhiga dobriga flulja poresati ino poftrizlii , fej fe bo vnovizh fpet obrafla, iu fhkarje obrekovanja bodo uafhi' zbafti rav-
u 4
no tako dobro pomagale, kakor vinjilc viufki torti, ktera savoljo njega dober in mnogi fa d obilno positene.
Le vfelej fe na .icso fa Krishaniga obernimo , iu hodimo v’savupanju ino priprofti , vender pa modro ino s’ premiflikam , v’ njegovi fvcti fiushbi; on bo varh nafhiga dobriga imena; in naj tudi perpufti, de nun dobro ime vsamejo, tak nam bo uamefto njega fbe boljfhiga dal; pa tudi savoljo tiga perpufti, de v' fveti pouishnofti rateino, od ktire je en lam lot vezh vreden, ko jesero liber zhafti. Nat' kdo krivizlmo obrezke, tak obrekovanju mirno refnizo nafprot pofu-vimo, zhe po tim obrekovanje pa le naprej gré, pa tudi mi oftauimo v’ laftnim ponishovanji, in nikdar He bomo dobriga imena bolj okovarili, kakor, de ga tako s’uafho dufho v’ bosbje roke poloshimo. ,Slu-shimo Gofpodu v’dobrim ino flabitu flutji, de bomo po tim s’ Davidam rezili salitogli: „Moj Bog! savoljo tebe fe je* sgodilo, de fim bil salramovan, iu de je oframotenje moje oblizbje pokrilo.“
Od tiga pa vender odvsamem nektire gerde ino nemarne pregrehe, kterih obdalslicnja nibziier ter-peti ne fine, ako fe ga le snebiti saniore, kakor tudi nektire perfhone, kterih dobro ime je mnogim ljudem k’ rafti v’ dobrim potrebno. Sukaj v’ taktilni okoljfliiiii fe mora po nauku fvetih uzli nikov poveinj nje dobriga imena mirno ifkati ino tiijati.
1 4.V
O ,s M A P 0 ,S T A V A.
Od krotkoßi proti blishnimu, ino od T r-a z h b soper jeso.
,Sveta krisraa, ktero po apoftolfkim isrozhiÜ fveta zerkuv per fveti birmi ino per drugim blago-’ flovlenji imeti mora, obftoji is oljkiuiga olja ino palsama, ktire dve rezin' med drugim dve preljube zheduofti pomenite, ki fte fe v’ prefveti zhlovezhnofti. Jesufa Kriftufa fvetile , in ktire je nam zelò pofebuo pefporozhil, kakor de bi inoralo uafhe ferzo narbolj fkos tajifte njegovi flusbbi pofvezheno ino njegovima nafledoyanju darovano biti. „Uzhite fe od mene,“ je rekel, ,,sakaj krotek firn ino is ferza pouishen.“ Popolne naf flori ponishnoft protiBogu, popolne krot-koft proti blishnim’; palsatn, kater kakor fini she rekel, med drugimi mokrotami vfelej na dnu pade, pomeni ponishnoft; ino oljkino olje, ki sineraj poveril plava, pomeni prijasnoft ino krotkoft, ki vfe premaga ino vfe zheduofti prefvetli, ker je rosha ljubes-ni, ktira, kakor fveti Bernard govori, v’fvoji popol-hofti zveti, zhe ni le poterpesbljiva, ampak tudi krotka ino prijasna.
Dobro glej, moja Piloteja! de bo tl fkrivni, is krotkofti ino ponishnofti obftojszhi palsam refnizbno v’ tvojim ferzu ; sakaj ena nar veznih smotnjav fov-rashnika je ta, de jih dofti le v’ befeduh ino na lizu te dve zheduofti ima, snotrajnih nagibov pa ne preji fkujej o , in fe sa ponishne ino krotke fhtejejo, de ti ravno nikak nifo. To fe fposnd is tega, de fe per vit fvoji fladkafti krotkofti ino ponishnofti, ki fe lepe
13
kaslicte, vender na enkrat firaffinu na p ubujeni po konzi vsdiginjo, ako le na bodezho befedizo alj nar-inanjfbe rassbalenje sadcnejo. Pravijo, de kdor vrazhbo sa firup, mašilo fvetigaPavla imenovano, v’ le vsame, ne otezhe, ako je od gada pikujen, zbe je le drugazbi to mašilo sillabino ; tak naf tudi krotkoll ino ponishnoft, zbe fo drugazbi te zhednofli shlabt-ne, pred otokam ino vrozliino, ktire rassbalenje rado v'ferzi naredi, obvarjete. Ako otezbemo, kedar naf jcsiki opravlivzov ino sopcruikov piknejo, od ješč,, nevolje ino napuha, tak je to snamnjc, de liafha jiouisbnoft ino krotkoft nifi e sblabtne, ampak vmifli-lcne ino poblinjéue.
Ko je fveli ino kraljevi ozhak. Josbef tvoje brale domu k’ fvojiuiu ozhetu nasaj ispuftil, jim je le ti nauk na pot dal:	,,Ne jesite fe na poti.“
To tudi jes tebi , moja Filoteja! pravim. To otosbno shivlenje je le popotovanje proti ve zlili o — frezhnimu; ne j esimo fe torej med febo po poti: bodimo krotko, mirno ino perjusno s' mnosbizo tvojih bratov, ino fpremljavzov. In prav raslozimo ino lires vliga isvsetja ti povem: Nikolj fe ne jesi, zbe je le koljkanj mogozbe, in nikdar fe ne daj pregovoriti , de bi jesi duri fvojiga ferza odpcrla: sakaj vfe pripre Ilo ino bres vliga saderslika govori lieti Jakob , „de jesa zliloveka ne opravlja boslije pravir ze.“ Ref fe je treba hudimu vfiavljati, ino pregrehe podlosbnili ftanovituo, ferzbuo, pa vender tudi krotka ino mirno odganjati.
Nizhefar ne vkroti ferditiga flona toijko, kakor pogled jagneta, in nizhefar mozli ftrela toijko ne iliavljii ko ovna. Nikdar ne bo fvarjenje, ki je fizer ]ió pameti, pa vender tudi s jeso dano, toijko opravilo , kakor fvarjenje , ki le is fame pameti is - baja. Sakaj, ker je umna dufha po fvoji naturi pameti podlostma, tak JI jo jesa le po fili samore podvre-zhi: ako fe torej pamet v’tovarfhiji si j es o dulhe loti, tako flori farno febc sopemo, sato ker pride v’
ft ibi driifltiiii (iranftva nal njo. V' veliko zhaft in» jia tol ashbo li Ijtrrl(iva fhlejëjo , ako njihovi vajvodi' s'mirno drushbo li’njim pridejo; ako jih pa ohiflnjn v’ drushbi armad, naj fo armade fhe tóljko potrebne sa frczho deshele, tak je njihov prihod neprijeten, ino fhkodliv; sakaj, naj fhe tako fkerbno na poflite-lio sadershanje vojakov gledajo, tak vender ne bodo samogli prevarvati , de bi fe kaj napzhniga neper-merilo, kar ljudem teshko dé. llavno takifio bo, dokler dolgo bo pamet fama1 grò fj) odarii a, ino l'voje kas-" ne, fvarila ino ozhitbe, de fi ravno ojftro ino na--tanzhno, pa vender mirno delila, vfakbo tajifte s’dobrim ferzain fprejel ino sa pravizhne terdil; naj par s febo krcg, jeso ino togoto perpelja, ktire fv. Au-gufhtin njene vojfhake sove, potim fe je bo-do fizcr bali, pa ne jo ljubili, ino njeno laftno terze bo s’ tim slo ftifkano ino tlazheno. Bolj f hi je, p i f lie ravno tajifti fveti Augufhtin Profuturu, pravizhni ino drugazhi perpufheni jesi naftop vbraiiiti, kakor ji ga; naj bo fhe tako inajzena, dovoljiti, ker fe, zite je enkrat snotraj, sa kar hodi isgnati ne da, ker, kakor zelo majzen fadeshzhck lnftopi, kmalo pa korenine dobi, in prej, ko na to miflimo, v’ vcljko drevo israfte. Samore jesa le eno farno nozh p r uaf oflati, in zhc zlies njo fonze doli gre (kar nam apoftel prepove), kmalo fe bo v’ fovrafhtvo fpreverg-la, in hudo bo po tim, fo je snelliti ; sakaj jesen» podpihavzov fe bo k’nji perdrushilo, kiji bodo niozh in raft dajali, ker ferditen zhlovek nikdar fvoje jcse ne dershi sa krivizhno.
Boljfhi je tedaj; persadevati fi, de bres jese slavimo, kakor de bi fe je smerno ino modro pollu-shili ; ako fe naf pa vender le savoljo in fhe ncpo-polnofti ino flabofti tvegama loti, tak je »boljfhi, jo na enkrat odpoditi, kakor fe en zftaf s’ njo modrovati ; sakaj, ona je she taka, de ti, zhe ji le proftorzhek damo, kmalo zel sagrad pofvoji, enaka kazhi, kf je kmalo g’želim truplam fkos, kjer je enkrat s’glavo prebodla. Kako jo bom pa ispodila? me morde r-
prafhafh. — Morafh , moja Filoteja ! hitro, kakor fe smesi, vender ne uepokojno, in tudi ne s’ filo, ampak krotko, vender pa reih o fvoje dufhne mozlii stirati, sakaj kakor ob s-hodeh ni nizh redkiga take viditi, ki s’ mozhuim krizham: „Per miru !“t ve-7,hi hrufh naredijo, ko ljudje, kterim tihoto vkasuje-jo , tak fe tudi vezhkrat periodi, de mi, ko lìtuo je— so polititi ifhemo, vezhi uepokoj v’liafhim ferzi spro-shinio , kakor bi ga lama jesa bila raredila ; in terze, v’tak nepokoj poflavleno, ni v’ ftani, vrzh tebe pregofpodariti,
l’o tim mirnim persadjanji flori, kar je v'fvoji vifoki fiarofli fveli Augufhtin mladimu flikofu Avk-iiliju fvetoval:	„Stori, kar fe mnshu fioriti fpodo-
bi.“ Ko hi fe ti pa permerilo, kar fe je moshu po ferzu boslijim periodilo, ki v’ fvojih pfalmih tako govori :	„Moje oko je savoljo file moje jese
okalueno,“ perbcshi k’Bogu, ino rezi: „Vfmili fe me, o Gofpod !“ de ho fvojo defnizo ist egu il, in tvoj o jeso vkrotil. Boga moramo tedej v’ pomozh klizati, zbe nam jesa naganja, kakor fo ga apoftelni v’ valovih burje ino vetrov klizali; in sapovedal bo valovam nafhiga fcrza, de fe bodo vi egli, ino velika tihota bo pollala. ,She enkrat te pa opomnim, de molituv soper prizhejozho lituo jeso pohlevna ino mirna, nikdar pa nepokojna biti mora ; in to velja od vfih vrazhb, ktire soper ta sieg obrazkamo.
Zhes vfe to, kakor hitro fe savéfh, de fi kaj v’ jesi pozhela , hitro popravi ta pregrefhk s’ kakim djanjum krotkofti proti zhloveku, zhes kteriga fi fe rasjesila; sakaj, kakor soper lash vfelej pomaga, ako hitro hefedo nasaj vsamemo, kakor hitro sagledamo, de nifnto refuize govorili, tak ho tudi soper jeso vfelej pomagalo, ako na enkrat fkos nafprotno krotkoft ta pregrefhek popravimo, ker fe kakor prigovor pravi, nove rane loehej sdravijo, (ko saftarane}.
Kasen tiga fi tudi ob zhafa mirniga pokoja, v' kterim nikakiga mika k’ jesi v’ febi ne obzhutifh ,
lep saloshik krotkofti ino dobrote forza naberi, ino vfe fvoje dela, majhine ko velike s’ narvezho n drli o f(j o opravljaj. ,Spoinni fc sraven , de nevofta v’ vifoki pefmi nima medu kar na jesiku, ampak tudi pod jesikam, to je v’ perfah; ino, de nima fa m med ampak tudi mleko; sakaj ravno tak ni dotti, de bi kar nafh jesik, to je nafha befeda fladka proti blishiiimu bila, ampak fladke morajo biti tudi nafhe zele pcrfi, to je. zelo snotranje nafhe duflie. In ni dofli, de imamo fladkoft medu, ki je vef dufhczh; to je prijasnoft, kedar fmo v’drufhiui s’ ptnjimi ljudmi, ampak moramo tudi imeti prijetnoft mleka do nafhili domazhih ino blishnih fofedov; zhes kar te vfi taji Ili gTosno pregrefhijo, ki fo po drugoti angelj-,zi vidili, doma pa ko sliivi slodeji.
DEVETA POETAVA,
Od krotkofti do fa miga feb e.
Naflepfhi pa s’krotkoftjo ravnamo, ako jo na farni febe obrazhamo, de nikdar zhes nal farne, in zhes nafhe nepopolnofti ne reshimo; sakaj, de li ravno pamet tirja, de moramo zhes ftirjcne grehe grivengo ino fovrafhtvo imeti, tak te vender ta gri-venga nikdar ne fuie v’ rafkazhenje, britkoft, ferii ino jeso prevrezhi. In v’ ti rezhi jih dofti napzhno ravna, ki fe po tvoji jesi jesljo, de fo fe rasjesili, ki fe nevoljni, de fo nevoljni bili, ino gondrajo, de fo gondrali, sakaj ravno s’tim redijo ino obdershu-jejo v’ fvojim ferzi jeso; in zhe fe ravno vidi, de
»kuga jesa pervo joso hsganja, tak vender ta druga jesa sa drujiga ni, kakor, de per nar pervi perlosh-IIolti novi jesi duri odpre in ji pot naravna, de^nizh eni liga ne rczhein, de ta jesa, ta togota ino ras-kazhnaft famiga do febe le napuh sa Tvoj zilj ino latino Ijtibesen sa fvoj sazlietek ima, ki je nepokojna ino Inula, de naf fhe nepopolne vidi.
IVafhe fovrafhtvo do florjenih grehov mora torej nirno, pokojno ino terdno biti, sakaj , kakor fodnik hudobne vie bolj prav filtrata, ako pametno ino mirno fodbo zlies nje fklene, kakor de bi jih v’ jesi ino togoti obfodil, ker, zhe v’jesi l'odi, ne filtrata hudobijo kakorflina je, ampak kakorl'heu je on fa in, tako tudi pii fami febe vfe bolj prav fhtrafa-iiio fkos mirno ino ftanovitiio grivengo, kakor fkos bridko, togotno ino ferdito kfunje, kteriga ue obu-«Lavljamo ; toljko po velikofti greha, kakor po nagibu lvojiga nagnjenja. Tak fe bo poftavim, tajifli, ki zhiltofi fofebno ljubi, savoljo narmanjfhiga prégrefh-ka, ki fe mu je zhes to zhednoft permeril, neisre-zlieuo fam zlies febe jesil, nad velikim opravljaujam, s’ kterini fe je soper blishniga pregrefhil, fe bo pa le fniejal. Nafproti fe bo patifli, ki opravljanje fov-rashi, zhes narmaiijfhe godernjanje proti blishuiinu jesil, pa nezli porajtal na veliko prelomlenje soper zhiftoft. Takfhnih perpetilj je dofli. Vfe to pa od tod pride, de taki ljudje ne fodijo fvoje vefti po pameti, ampak po naklonu fvojiga ferza.
Verjanii [mi, moja Filoteja! de kakor pohlevno jno preferzhno opomiiivanje ozheta veliko vezh zhes otroka saniore, in ga vfe bolj k’ poboljfiiaiiju fpod-hode, kakor njegova jesa ino togota, tako tudi natile ferze , oko fe je pregrefhilo, ino mu mi njegov yogiefhek .s’krqfkoftjo ino pohlevnoftjo ozhitaino, mu vezli pomilovanja kakor jese p ikashemo, vfe vezho grivengo obzhutilo ino bolj globoko prefunjeno bo, kakor bi raskazliena, ferdita ilio nagla grivcuga ke-, daj fioriti s aru o gl a.
Ko biješ, poftavim, Ijobezlio slieljo imel, ne v’ pregrefhek nezhimernofti pafli, in bi bil vender le globoko padel , bi ne ozhital fvojimu .ferzu lija pregreho s’ tim le befedami: Ali itili genio ino nemarna, de li fe po toljkili fklepih vender puftilo v’ nezhi-mernoft sapotegniti! Vsemi konez v’ fvoji frantoti , in ne povsdigni mi vezli kdaj fvojili ozhi proti ne-befain, ti flepo, nemirno, golufno ino fvojimu Bogu nesvefto ferze! — al j š’zli e m drugim takim; ampak jes bi ga s’ pametnimi befedi in kakor s’ pomilovan-jam tako le nagovoril: Vsdigui fe, revno ferze moje' glej v’jamo fva padla, ktere fva toljkokrnt fklonila, fe isogibati. O, -vsdigniva fe., sapufliva jo na vfelej ! sdiliujva k’ bosliji milofti, ino imejva tonino savnpanje., de nama bo pomagala, v’ prihodno bolj ftanovitnim’ biti; in podajva fe fpet na fteso ponisli-nofli nasaj. Le ferzhno! bolj fkerbna bodiva odslej; Bog naj bo podpiral, ino .terrina bova; — lupo tim ozliitanji bi jes refnizhni ino terdni fklep fiorii, nikdar vezli v’ta pregrefhek pafti, in bi k’ timu prave perpomozhke, in tudi fvetovanje fvojiga duhovniga vodnika obrazhal.
Bi pa vender kdo najdel, de s’ tim 'krotkim ozhitanjam fvojiga fera a dofti ne omezhà, tak sna fizer ojftreje ozhitanje ino niozlineje opominvanje v’to oberili ti, de bi fvoje ferze k’ vezhimu framovanju nagnil, vender pa naj po tim ojftriin ravnanji s’krotkejim opominaiijam fklene, ino naj fvojo shaloft in feni s’ ljubesnivim ino fladkim savupanjam na Boga is-konzhâ, kakor tifti velik fpokornik, ki je, veliko shaloft fvoje duflie gledaje, jo s’timi befedi po-krepzlial: „Sakaj fi shaloftna, moja dufha! in sa~ kaj me motifh ? Savnpaj na Boga, sakaj, fhe ga bom hvalil, njega vefelje mojiga obljizhja, fvojiga Boga!“ Vsdigui torej fvoje ferze, ako je padlo, mirno ino krotko , ino fe ponishuj savoljo fposnanja fvoje rcvfhine globoko pred Bogam; in fe zlies fvoj pade/, kar nizh ne zbudi; sakaj per tim fe ni nizli studiti, de je bolesen bolaiia, flaboft fiaba, ino
)-< v fhi n a revna; vender pa obshuluj is vfe mo zlu rasshalenje, kteriga fi Bogu fiorila; obudi veliko ferzhnoft ino savnpanje na njegovo miloft, in ftopi vno.vizh na fteso zhednofli, od ktire fi odflopila.
D E ,8 E T A POETAVA.
D e fvoje dela s’ fkerbnoftjo, vender bres prenagljivofti ino boje 7. h n o ft i opravljati moramo.
—--■-
,Skerbnoft ino pridnoft, s’ k teri mi fvoje dela opravljati moramo, fe od fkerbi, bojezlmofti ino pre-liagljivofti zhiflo raslozhite. Angelji fkerbijo sa nalile svelizhanje ino to fkerbnoft e’veliko pridnoftjo opravljajo, pa vender savoljo liga nifo ne v’fkerbi, ne bojezhi , ne prenagljivi, sakaj fkerbnoft in prid-noft flifhijo k’njihovi ljubesni, fkerbi pa, bojezhnoft ino prenagljivoft bi bile njihdvimu svelizhanjti viiifto nafproti, ker fe fkerbnoft ino pridnoft s’ mirant ino pokojem duha sdrusliiti rlafte; ne pa tako fkerb ino bojezhnoft, fhe manj prenagljivoft.
Bodi torej fkerbna ino pridna v’ vfiii delih fvo-jiga pokliza, moja Filotejat sakaj Bog, ki ti jih je isporo/dii!, hozhe , de jih s’veliko f.karbnoftjo oprav-Jjafh; vender pa zhe je drugazlii mogozlie, ne bodi Lojezlia ino prefkerbna, to fe pravi, ne sazimi jih s’ n ep o (c oj am, bojezhnoftjo ino s’naglizo , ino ne preobrni fe .v' delu, ker vfako prenagljeujc pamet ino
prefodik moti, ino naf vftavlja, rezh, klire fino fe s’ prenaglenjam perjeli, doloro iskonzhali.
Ko je imfli Gofpod Marti ozhital, ji je rekel: „Marta, Marta, ti fi fkerbiia , in fe sheuefh sa ve-Jiko rezili.“ Vidifh! ko hi bila kar fkerbiia, bi fe ne bila gnala; ker je bila pa bojezha ino nepo-kojna, fe je prenaglila in je smotena poftala. In s a volj o liga jo je Gofpod kregal. Vode, ki pohlevno po ravninah tezhejo,.nefejo velike ladje ino dodi blaga, in desh, ki pohlevno na travnike pada, jih flori rodovitne na travi in jagodih; reke pa ino derezhe vode , ki v’ velikih valovih hrufhijo , pokon-zhnjo b I is h ii e okoljze, in ne veljajo sa kupzhovanje, de bi po njih vos il i, ravno tak nalivi ino plohe hudo fhkodo po polji ino po travnikih narede. Nikdar ni delo, ki fe prenaglo opravlja, dobro ofkerbleno.
„,Se sheni, pa fe ne preshcni (Tezi pozhafi)“ je ftar pregovor. „Kdor jo vliva pravi ,Salomon, „je v1 nevarnofii pafti ali fe sadeti.“ Dofti hitro delamo, zhe dobro delamo. Zhmerli vfe vdzhi hrup napravijo , ino fo veliko naglifhi ko zhebele, vender le kar vojfk narede ne pa medu; tako tudi tajifti, ki s’ fklezhimi fkerbmi ino s’ hrupezho delavnodjo delajo, ne opravijo, ne dobro ne veliko. Komarji nam nifo nadleshni savoljo njih niozhi, ampak le savoljo njihove mnogofli; lak naf tudi veliko opravila ne motijo toljko , ko male, zhe jih je veliko. ,Sprejmi torej dela, po verdi, kakor naftopijo, mirno, ino ifhi jih po verdi, kakor pridejo, opravili. Sakaj, ko hi ti hotla vfe na enkrat, aìj vfe krisham ofker-beti, potim bi fe toljko s’njimi trudila, de bi fe vpe-hala ino pod njih tesho opefliala, bres de bi kaj opravila.
YT’ vfih fvojih delih fe vpiraj le na boslijo pre-vidnoft, in ie fkos njo fo naj vfe fkonzhâ, kar fi sa-zhela; ravno jako fi pa tudi persadevaj, de bofh v’ vfi krotkodi tuli dorila, koljkor sainorefh; po tim ti pa bodi fveftv, de-, zhe je bilo tvoje savupanje
terđno, ludi sa tebe vfe dobro istezhe; naj fe tebi dobro alj flabo dosdeva.
Majhinim otrokam enako , ki fe s’ eno roko sa fvojiga ozheta dershijo, med ti iti de s’ drugo per germovizhih jagode alj malino tergajo, primi tudi ti, med tim, de fi s’ eno roko blago tiga fveta sberaTh alj ofkerblujefh, s’ drugo roko vfelej nebefhkiga Ozheta, in vzhafi gorj k’njemu poglej, jeli mu je tvbj opravik dopadljiv. In le vari fe, de njegove roke ino njegove hrambe ne ispuftifh, ali menifh, de bi bres njega vezli nabrala alj samogla. Sakaj, zhe te ispufti, fhc ftopinje ne bofh vezh fiorila, de bi fe ne sadela alj padla. Alj, de s’ drugimi befe-di rezhem, moja Filoteja! ako imafh navadne opravila alj dela ofkerbeti, per kterih ni pofebne pashke ino vpehanja treba, tedaj glej vezh na Boga kakor na delo. ,So pa opravila bolj imenitne, tako de vfo tvojo pashko potrebujejo, tedaj pale vzhafi vmef pov-sdigni fvoj pogled k'Bogu, kakor ladjarji na morji, ki, de bi fpet ua fuho prillili, vezhkrat na nebo ko na morje pogledajo, po kterim fe vosijo; in tak bo Bog s' tebó, v’ tebi ino sa tebe delal; ino to-lashba te bode po delu krepzhala.
E D N A J ,S T A POSTAV A.
Od p o k o r f h i a e.
Le ljubesen je, ki popolnomaft đofc'she, pa pokorfhina, zhiftoft ino vbofhtvo fole prave tri poma-gavkc , ki ju linfe/.Iii pomagajo; pokoifliina daruje naflie fer/,e, z bi Ito fi iiaflio telo, in vbofhtvo nafbo premoshenje ljubcsni ino flushbi bosbji. To fo tri mladike duhovuiga krisba, vzeplene vender vfe tri na flitcrti, ki je fveta ponishnoft. Ne rezhem tukaj ui-z h e far od tih treh zhednoft, kar obljubo sadene , s’ ktero fe jim saveshemo , ker to le ofebe (perfhone) lrakiga reda (ordnaj sadene, tudi ne, kar sadene priprofte obljube od njih; sakaj, de ti ravno obljuba vfim zhednoftam obilnifhi guade ino saflushenja pei -dobi, tak vender ni potrebno, de bi fe jim fkos obljube savesaii, zhe fino jim le drugazhi vdani. In zhe ravno, pofebiio po zhaftitlivi (ozhilni) obljubi, zhloveka na pot populnofli fpravijo, tak je vender, sa dofego p o p o In o fli she dolii, de jih fploh ispoluu-jemo , ker je med potam k’ papolnofti ino famoj po-polnolijo velik velik raslozhek ; tak je vfak, ki v’ duhoven flau alj duhoven red flifhi, na poti populnofti, sa to fhe pa ne popoluama, kakor fe, de bi tak ne, vezhkrat viditi samore. Persadevajva li torej, moja Filoteja! de te tri zheduofti, po tim, ko najin pokliz per pu Hi', dobro dopolii.a, sakaj zhe nnj ravno na pot popolnofti ne poftivijo, tak naj vender peljajo k’ farni popolnofti; po vlirn tin fino tudi vfi od kraja dolshni, te tri zheduofti ispolno-
vati, de fi jih ravno nifo vii enako ispoìnovali dolshni.
Dvojna je pokorfhina, ena je potrebna; dru "-a je proftavoljna. Po potrebni pokorfhini fi dolshna fvojim duhovnim naprejpoftavlenim, papeshu, fhkofu, fajmofhtru, ino njihovim nameflnikam pokorna biti, kakor tudi deshelfkiin naprejpoftavlenim, fvojimu vojvodu fzefarju) ino gofpoffcam , ktere oni zlies deshe-lo poftavijo, pokorna biti morafh sadnizh hifhni go-fpofki , fvojitnu ozhetu, fvoji materi, fvojimu gofpo-darju , fvoji gofpodinji. To pokorfhino imenujemo potrebno, ker fe nihzher ti dolshnofti, fvojim naprej-poftavlenim pokoren biti, odrezhi ne fmé, ker jim je fam Bog po rasiozhnofti ftmu oblaft dal, nam vkasovali ino sapovedovati. Vbogaj torej vfako njihovih povelj, sakaj to je dolshnoft ino potrebnoft, vbogaj pa, zlie hozhefh popolna biti, tudi njihove fvê-te , ino zhe ljubesen ino modroft drugazhi ne fve-tujete, tudi njihove shelje ino nagnjenja. Vbogaj jih, zhe ti sapovejo j 'Iti, alj lì kak kratek zhaf narediti, sakaj, zhe fe tudi vidi, de bi ne bila kaka po-febna zhednoft v’ takih rezlieh vbogati, bi bil pa vender velik pogrefhek, ako bi ne vbogaia.
Vbogaj v’ rezheh, ki veljajo vfe eno; ako ti poftavim, sapovejo, to alj uno opravo oblezhi, po tim alj unira potu iti, peti alj moizhati; in velike hvale vredna je ta pokorfhina. Vbogaj v’teshkih, neprijetnih ino teshavnih rezheh, in tvoja pokorfhina je popolnoma. Vbogaj pofleduizli s’ krotkoftjo bres vfiga isgovarjenja, hitro bres odlafhka, vefelo bres zhmeruofti ino is ljubesni do liftiga, ki je is ljubesni do naf pokoril poftai do fmerti krisha, in ki je, kakor fveti Bernard govori, ,,raj hotel shivlenje kakor pokorfhino sgubiti.‘‘
De fe bofh navadila, lehko fvojim raprejpoftav-lenim pokorna biti, podavaj fe rada v’voljo tajiftih, ki fo tebi enaki, ino vdaj fe njihovim dosdevkatn v’ vfili rezhèh, ki nifo hudobne, in fizer bres vfiga prepira ino laftne terme; fiori tudi rada to , kar tvoji
podloslinî skelijo , dele pamet perpufìi, in vari fe, jih s’ oblaftjo gofpodariti, dokler dolgo lo dobri.
Slo fe moti, kdor meni, de bi kakor menili alj nuna lebko pokom bil, ako fe brani, tiftiin pokor-lhiuo fkasati, ktire je Bog mu naprejpoftavil.
Proflovoljno pokorfhino pa tifto ho vemo, v’kte-ro fe kdo is laftniga isvolenja savéshe, in ktire nam nihzher ne nalaga. ,Sploh li nihzhe ne isvolji fvojiga vojvoda (zefarja), tudi ne fhkofa, tudi ne ozhela ino mater, in fho vfelej ne fvojiga fosakonfkiga; s’ isvolini o fi pa lami fvojiga fpovednika ino dufbuiga vodnika. Alj fe pa kdo, kedar li ga isvoli, s’ obljubo mu v’pokorfhino saveshe, (kakor beremo, de fe je fveta Teresija rasen ozhitno obljublene pokorfbine do vik-fhili fvojiga reda (ordita) fhe s’ priproftoj obljuboj k’ pokorfhiui do patra Grazjana savesala) , alj fe bres obljube pod pokorfhino kakiga zbloveka poda, tak fe ti pokorfhiui pravi, deje proftovoljna, ker is na-lhe profte volje, is nafhiga laftniga isvolenja is-baja.
,Sploh moramo vfakimu napréjpoftavlenimu, kar oblaft sadeue nam sapovedovati, pokorni biti. Pokorni moramo biti vajvodu v’ vfih rezheh , ktire der-shanje deshelne fhegurnofii ino druge ozhitne na-redbe sadenejo, duhovnim uaprejpoftavleuim v’ vfim, kar duhovno vladanje sadéne; ftarifham, gofpodar-jam, fosakonfkim v’vfih liifbnih opravilih; fpovetlui-ku ino dufhuimu vodniku v’ pofebui vodbi iiafhe dufhe.
Pufti il vfe dela pobosbuofti, ktire imafh opravljati, od fvojiga duhovniga ozhetanaprejpifati ; to bo fiorilo, de bodo vfe vezli vredne, ino s’ dvojnoj do-brotoj ino gnadoj obdelene; eno she imajo farne v’ lebi, ker fo brumno, drugo dobijo fkos pokorfhinoft, ktcra jih je naloshila, ino fkos ktire mozh fe bodo opravljale. Blagor pokornim; sakaj nikdar ne bo Bog perpuftil, de bi fi sajfhli.
D V AN A J,ST A POETAVA.
De je z h i fi o ft potrebna.
Zliifiofi je lilija vfih zhednofli, ino povsdign.e '/.hloveka fkoraj do angeljov; niz h ni lepiga , ko le savoljo fnage, fnaga zldovcka je pa zliifiofi. Pravi fe tudi zbifiolii, de je pofhlenoft, ino njeno ohran-jeuje fo imenuje zhaft; tudi ji pravimo, de je bfes-madeshnoft, in njej nafprotni pregrehi, popaka. S’ kratkoina, ima to vfo pofebno flavo, de je nar lep-fhi ino nar fvetlejfhi zheduoft dufbe ino telefa.
Nikdar in nikolj ni perpufbeno nafhe telo v’kaj )i bodi sa eno nezbifto vefelja oberniti, kakor v’ pravi zimi sakonfki savesi, ktire fvetoft po pravizhnim povrazbili pogrefhek popravi, ki is fladnofli is-baja Pa zelò v’sakoni le mora zhifta mifel obraniti, de, zhe ravno v’ispolnovanji tajifte kaj nefpodobuiga lesili, vender volja zhifta ino fnashua oftane.
Zbifto ferze je kakor bifariza, ki niti kaple vode lie fprejme, ako ne pade od neba; obeuiga ìne-feniga vefelja ne samore vsiliti, rasen v’sakonfki savesi, ktira je is nebcf isporozhena. Sunaj savese mu fhe ni perpufheno v’ proflovoljuih ilio poftajozbih mefenih miflib na to miflili.
Kar sadene pervo ftopnjo te zhednofti, tak fe varji, moja Filoteja! pred vlako prepovedano flad-noftjo, naj fi bo, ktira hozhe; prepovedana je pa vfa-ka sunaj sakona, ino zelò v’ savesi sakonfki ako je sapovedam sakonfkim nafproti.
Kar sadene drugo ftopnjo , fi prepovej, koljkor je kolj mogozbe, vlako nepotrebno rasvefeleuje, zhe jc tudi perpufheno.
Kar sadciie trčijo fiopiijo, tak fi ne iinrcshi fvojih obzhutkov lia lporozhciie ino vftvarjene flaüi v’ sakuiiu ; sakaj , de li ravno fo v' zilj in koiiez fve-tiga sakona potrebne, tak fe vender ferze in mifel na nje nikdar navesati ne fine.
Po tim pa tudi nikogar ja ni, de bi mu ta zhed-noft fillio slo potrebna ne bila; ki v’ \dovfkim Itami s Ilirijo, potrebujejo niozhno ferzlme zliiflofii, ki ne fovrashi tar prizliejozhili ino prihoduih pcrloslmofi, ampak ki fe tudi iniflam vfiavlja, ki fe Iuhko savoljo fpoiniua na perpufheno vefelje pretezheniga sakona v’ glavo vfadijo ; in torej fo taktilni sa nezhifle nagibe bolj pripravni. Satorej obzliuduje fveti Augufh-tin zliifioto fvojiga Ijubleuiga Alipa lako slo, ki je me-fcne 1’latli fovrashii in li jih popolnama is mifli fpra— vil, de li mu ravno v’njegovi mladofti uifo nesnane oflalc. In ref,, kakor fe popolnama sdravo ino srelo fadje v' fiumi, v’ pefku, tudi v’ tvojim lahnim perji ohraniti da, ofkrunjeno fadje fe pa fkoraj ni-kak ne obvarje, ako fe ne povreje v' fladkorji ino medu, tako fe tudi zliiflo nepokvarjena zhiftoft da lehko ohraniti s’ enim ino drugim perpomozhkaiu ; nizhefarja pa ni, kar bi pokvarjeno ino ofkrunjeno zhiftoft obvarvati samoglo, rasen brumuofti, ki pa prav velika mora biti , in ki je, kakor fini slie vezhkrat rekel, fladkor ino med terza.
Mladini je priprofte ino prav liataiizline zliifto-fti potreba, tako, de vfako radovedno mifel is fvojiga ferza odsheue ino s’ refnim fovrafhtvam vfako nc-zhifto vefelje sanizhuje, ki v’refnizi vredno ni, de bi ga ljudje posheleli, ker fo ofli ino fvinje bolj pripravne sa-nj, kakor oni. Varvati fe lorej morajo le té zbifte dufhe, de ne bodo nikdar dvojile, de je zhiftoft vfc in vfe boljflii, kakor vfe, kar ji je na-fproti. „Sakaj fovrashuikpravi veliki fveti Iliro-nim, „drashi divifhke ljudi slo slo k’poshelenju, flad okufìti, ino jim jo vfe boljfhi ino vefelfhi naprej po-ftavlja, kakor je, kar jim veliko ncpokoja napravi, ker fi nesnano rezh toijko prijetno niiflijo.“ Kakor
IGO
pa vefha, plamen sagledàje, radovedno okolj nja leta, okuliti, ali je tudi fladek, ker je tak lep, ino od te mifli gnana, ne neha, dokler le v’ nja 1'pufli, in fe per pervim naletu ofmodi : tak fe tudi vezh-krat pufti mladina od golufne ino hudobne shelje po plamenu mefeue fladi prijeti , de po mnogoterih radovednih miflih sadnizh tvojo pogubo v’ nji najde; v’ katerim pa bolj neumno ravna ko vefha, sa-kaj vefhe li lehko miflijo, deje ogenj fladek in prijeten, ker vidijo, de je lep in fvétel, mladina pa vé, deje to, kar jifhe , nefpodobno in liepofhteno, in per vfim tim vender ne neha vifoko vrednoti na neumno ino shivinfko fladuoft polagati.
Kar sakonfke pofebej sadene, tak jim je, (kar fe pa, de bi tak ne, vfe premalo prevdari) zhiftoti slo slo potrebna; ker njihova zhiftoft ne obftoji v’ popolnim sdershanji, ampak le v pravizhni smerno-iti. Kakor je pa, po moji mifli, sapoved: .Tešite fe, pa nikar ne gre f hi te, veliko teshji, kakor zelo nezh fe ne jcsite; in je loshej, fe jé s e sa vfim sdershati, kakor ji prave menike vftavljati, tak je tudi loshej, fe mefcne fladi savfim sdershati, kakor jo med ineniki smérnofti ohraniti, lief imà po-fvezhena proftoft sakonfkiga ftanu fofebno mozh, ogenj posheljenja pogafiti ; pa flaboft tih, kterim je dana, Icliko od perpufhenja v’ rasvusdauje, ino od pravize v’ krivizo sajde.
In kakor fe bogatini najdejo, ki ne kradejo is potrebe, ampak is lakomnofti, tak tudi sakonfkih ni malo, ki fe s’farno nesméruoftjo ino s’grefhnim po-sheljenjam pregrefhijo, de fi ravno po pravizhuim perpuflienji febi savesauiga imajo , s’ kterim bi sa-mogli ino morajo sadovoljni biti; ker je njih poshe-lenje hitrimu plamenu enako, ki femtcrtje divja, vfe poshgé , in nikjer ne obftoji.
Smeraj nevarna rézh oftane, mozline sdravila piti. sakaj zhe fe vezli vsarae, kakor je treba, in zhe nifo prav napravleue, tak ne ho nikolj bres velike fhkode, pavesa gakoufka je bila saporeclana ,
in nekaj filili sa perpomozhek soper liotivnoft namenjena, in ref je prav dober perpomozhek soper njo, per vfLn tim pa vender mozìuio sdravilo, ki torej leliko fliko Ije, ako fe s’ njim prav pametno ne ravnà.
Rasen tiga fe doftikrat »akljuzhi, de savoljo inarfkakiga opravka alj savoljo dolgih bolesni save-saui vfak febe biti morajo. Torej je savesaniin dvojne zhiftofti potreba, eue savoljo popolne sdershnofli, ako fo, kakor firn rekel, eden od drujiga; druge, smeruoft med febó imeti, ako fo po navadno fkupej, ,Sveta Katarina is Siene je med pogublenimi veliko dufh valila, ki fo grosne muke ([martre) terpćle, ker fo fvetofl sakona ofkruuile , in fizer ne savoljo ve-likofti greha, pravi ta fvetniza, ker fte vbijanje ino preklinjanje Boga fhe vfe huje pregrehe , ahipak sa-volj tiga, ker tifti, ki take grehe delajo, fi obene vefti is tiga ne ftorijo, ino dolgo v’njih oftanejo.
Vidifh tedej , ds je zhiftoft vfim ftanovara potrebna. ,,Imejte mir s’vfakim,“ pravi apoftel, ,,iuo fvc-toft, bres ktire nihzher Boga gledal ne bo.“
Pod fvetoftjo fe pa po raslagauji fvetih zerkve-nih ozhetav Hironima ino Krisoftoma, zhiftoft saftopi. Ne, ne, moja Fiioteja! bres zhiftofti nihzher ne bo Boga gledal, nihzher ne bo v’njegovih fvetih fhoto-rih prebival, kdor zhiftiga ferza nima, in kakor Is-velizhar fam govori:	,,Pfi in nezhiftuiki bodo is
njega saperti.“ Blagor njim ki fo zhiftiga ferza, sak a j oni bodo JSoga gledali.
1 4
T ß I N A J ,S T A P O ,S T A V A.
Nauki, zhiftoft ohraniti.
Bodi prav slo urna, fe vfake perloshnofti, ktira k" mefeni fladnofti vabi, isoguiti, sakaj ta sieg le poloti zhloveka, de ne mifli na-nj, in sazhetek, ki zelò inalo] v’ fehi lina., ima hude hude naftopke. Sineraj Ioshej fe mu je isoguiti, kakor fe kdaj sa-vlim od njega fssdraviti.
Zhlovefhke telefa fo pofodvam is ftekla (glasha} narejenim slo enake, kterih ne mormo notiti, de bi fe ena v’ drugo sadevale, zhe||||zhemo, de bi fe nam ne pobile, enake tudi fadju, ki, zhe je ravno bres vfe rane, kmalo madesli dobi, ako fe eno dru-jiga dotika. ,Saj fhe voda, naj bo zliifta kakor Inizile v’ kaki psfodvi, ne bo vezli sa piti, kakor hitro kaka shivad d» njé pride. Ne perpufti nikdar, moja Filoteja! da bi fe te kdo alj is nerodnofti, alj kar is fhale (flipafa) alj le is prijasuofti, dotekati, sakaj ko bi ravno ref s’ tukiai pezhaujaiu, ki je bolj nefpametno kakor hudobno, zhiftoft zelo nepokvarjena oftala, tak je vender le fhkodlivo, ino rosili zlii-ft o fi i njeno shivnoft ino prah zveta odvsame, uefpo-dobuo fe pa dotikati puftiti, fe pravi, zhiftoft do kraja pod kopati.
Zhiftoft tlanuje v’ ferzi, imâ pa telo sa fvojo vlaft. Satorej fe samore sgubiti fkos vfe suuajine pozhutke telefa, kakor tudi fkos vfe mifli ino shelje ferza. Nezhiftoft je , uezhifte rezili gledati , poflu-fhati, govoriti, duhati ino tipati, ako fe ferze tiga vefeli. Apoftel to vuzhi s’kratkimi befedi: ,,Nezhi-fioft fc med vami fhe imenovati ne fine.“ Zhebele
fe ne le merlie ne dotaknejo , ampak flie pred vfa-kim fniradam beshijo, ki od ondod pride, in ga slo fovrashijo.
Nevefla v'vifoki pefmi imà roke, is ktirih mira kaple, ki slrohnenja ino gnjilofti prevarje; nje uftui-zc fo s’sveskam fklenjene, lepoto ino framoslilivoft v’ njenih befedih pomenivtlii; njene ozili fo golobizh-lie ozili savoljo njihove fnashuofti, njene ufhefa s’ «latina trakzi prepletene, v’ snamnje njene zhiftote, njenin nof je Libanonfkimu zedru podoben, kteriga lef nikdar ne ftrohni. Taka mora biti zhifta dufha, fnashna ino framoshliva v’ rokah, uftnizah, ufhefah, ozhéh ilio na želim shivoti.
,Semkaj flifhi tudi befeda, od ktere Ilari uzlie-nik Kafijan perpoveduje, ino ktero je is uft fvetiga Basilija 1'lil'hal, ki je fam od febe perpovedaje enkrat tako le djal:	„Nevem, kaj je shenfka, pa ven-
der nitim divifhki.“ Ref fe zhiftoii toljkoftno sna sgu-biti, koljkorfhna je nezhiftoft, ktira, po tim, ko je vezha alj manjfhi, zhifioft oflabi, orani alj vmori,
,So nektire nepremifhleue, neumne ino mefenc prijasnofti ino perpufhenja, ktire lizer prav sa prav zhiftofti ne rasranijo , ki jo pa vender oflabijo, otnak-nejo ino njeni lepi belôti lifh odvsamejo. ,So flie tudi druge prijasnofti ino perpufhenja, ki nifo le kar nepremifhleue, ampak pregrefhue, ne le kar neumne, ampak nefpodobtie, ne le ielefne ampak tudi mc-fene; in s’ timi fe zliiftoft vfaj slo orani ino pokvari, pravim vfaj, ker tudi vmerje in popolnama konez vsame, zhe te hudobne neutnnofli sadno mozh me-fene fladi v’ telefu obudijo; in zliiftoft fhe nevred-liiflii, gerfhi ino nefrezhriifbi s’ tim konez vsame, kakor fkos kurbanje, prefheftvo ino kervonc franinoli, ker fo te sdaj imenovane gnufobe le grehi, une pa, kakor Tertuljan v’ bukvah od zhiftofti govori, poflia-fti, hudobije ino pregrehe. In take milli je Kafijan ravno tako, kakor jes, de fveti Basili, od take po-fhafti meni, ker sdihuje, de divifhki ni; sakaj jes miflim, de on s’ tim befedi le hude ino iladue mifli
nićni, ktere, ile fi mu ravno nifo telefa omadesho-vale, fo pa vender mu ferze ofkrunile, nad kteriga zhiftnftjo lepe dufhe toljko fkerbno zhujejo.
Ne prijasni fe nikdar s’ neziiiftimi ljudmi, fofeb-ìio zlie fo tudi neframni, kokor fu fkoraj' vfelej, sa-kaj , kakor kosli, alio fe fladkih jedrov s’ fvojiin je* sikam dotaknejo, njih fladkoft v’ grenkobo fpremeui-jo, tako tudi tifti nezhifti ino fmradlivi ljudje fkoraj s’ obeiiim zhlovekam ne govorijo, naj bo fvojga alj drugiga fpola, de bi njegovo zhiftoft kakor fi slie bodi, ne fiabili; basiiifkam enako imajo ftrup v’fvojih ozliéh, fhe zelò, njih fapa je ftrupua.
Nafproti fe pa rada dershi ljudi, ki zhiftoft in zìi e d noli ljubijo’., beri ino premifhluj velikokrat pobo-slme ino brumne rezili, sakaj befeda boshja je zbi-fla, in flori zhifte tajifte, ki imajo dopadenje nad njo; satorej jo David pergîiba to pasu, shlahtuimu kamenu, ki imà laftiioft, platnen poshelenja satreti.
,Sklepaj fe vedno, po duhovno fkos premifh-lovanje , ino v’ refnizi fkos fveto obhajilo s’ kri-slianim Jesufam. Pravijo, de kdor na salifhu, agnus kaftus (zbifto jugue) imenovanim, lesili, zbift in framoshliv poftane, gotovfhi bofb pa ti, ako tvoje ferze na nafhim Svelizbarji poziiival ), ki je pravo ino neomadeshano jague, isvedia , de fe bota tvoja dufha in tvoje ferze fkoraj od vfig.i blata ne-fuasbnofti ino nezhiftofti ozliedila.
,S H TIR N A J jS T A POETAVA.
Iv a k o f e v b o f h t v o v’ duhu v’ Fredi bogaftva ohranili da.
„Blagor jim vbogint v’ duhu, sakaj njih je ne-Jsefhko kralj ftvó.“ Gorje torej bogatim v’ duhu, sakaj njihov je pekel. Bogat v’ duhu je, kdor fvo-je bo ga tl v o v’ ferzi, alj fvoje forze v’Ivo j im bo gufivi ima; vhog v’ duhu jo, kdor nobcnga blaga v’Tvojim forzi, iu tudi fvojiga ferza v’ bogaftvu nima. Tize, simorodzi imenovane, fi delajo guesdc, de fo jabolki podobne, ino puftijo na njih le eno farno majzeno odpertino proti sgoraj , in potim jih fpravijo nu breg morja, in jih drugazhi taku mozhiie in ne-premozhivne, napravijo, de zhe valovi perderejo, kaplize vode v’ njo ne pride. Smeraj plavajo poveril, ino morje gofpodarijo na morji ino v’morji. Tako, moja Filoteja! mora tvoje ferze smeraj nebelimi odperto, bogaftvu ino miujozhim rez hé m pa saperlo hiti. ,Si bogata, tak obvari fvoje ferze fkerh-no pred vfo ljubesnjo do bogaftva, smeraj mora per-vo oblaft obdershati, in v’fredi bogaftva bres bogaftva, in gofpod bogaftva biti. O ne lili fvojiga duha, kije is nebéf, pod bogaftvo semlje, smeraj mora n a dj njim, nikdar pa'v’njim biti.
,Strup imeti, ino s’ ftrupam savdan hiti fo dve zhifto raslozhue rezhi. Mende kolj, vfi sdravüzharji (apotekarji) imajo ftrupe, de jih v’eui alj drugi nak-Ijuzhhi v’ prid obernili sainorejo ; pa savoljo tiga ni-fo s’ ftrupam savduui, ker ftrupa nimajo v’ telcfu am-
pak v’ f-hrambi; tak samorefh tudi ti hogaflvo imeti, bres, de bi bila od njega savdâna, z lie ga uamrezli imafh v1 fvoji hilhi, alj v’ fvoji modini, pa ne v’ferzi, V’ refnizi bogat, sraveu pa vbog v’duhu biti, je prava frezha sa kriftjana, sakaj tako ima frezho boga-ftva sa ta fvct, in sadashenje vbofhtva sa uni fret’
Moja Filoteja! nilizlier nebo kdaj obftal, de je lakomen; vfak odriva to porednoft ino vmasilo ferza od 1'ebe; eni fe isgovarjajo s’ potrebno fkerbjo sa mnogo otrok, s’modroftjo, ktera fvetuje, de naj nekaj premosheuja imamo, in de ga nikdar prevezh ni, ker smeraj kake potrebfhine naftopijo, ki potrebo fto-rijo, fbe vezh imeti: in zelo tajifti, ki ib zlies vfe fkopi, fhe ne verjamejo, de bi lakomni bili, in fhe v’ fvoji vefti ne miflijo, de fo; sakaj lakomnoft je mozhua, mozhna oguenza (léger) ki zhloveka zhe-dalje bolj ueobzhutniga ftori, vezha in bolj vrozha ko je.
Shelifh ftanovitno, gorezhe ino nepokojuo blago, kteriga nimafli, tak pravifh saftonj, de ga ne shelifh krivizhno : sakaj savoljo tiga nifi nizhefar manj lakomna, Kdor ftanovitno, gorezhe ino s’ nepokojo piti sliell, zhe ravno drujiga ne, ko vodo, saftopuo ka-she, de vrozhiufko bolesen ima.
O moja Filoteja! v’ refnizi nevéni; ali bi bila pravizhua shelja, ako bi bogaftva po yravizi pofefti somogli, ktire fo po pravizi koga drujiga; sakaj sdi fe, de bi mi fkos ueprirozlinoft blishniga prirozhno radi imeli. Ali lifti, ki kaj po pravizi pofede, nima vezh pravize, to kar ima, po pravizi obdershati, ko mi, po pravizi skeleti? sakaj sdaljfhamo nafho shel-jo noter do njegove prirozhnofti, ob ktero bi ga radi fpravili? To poshelenje, ko bi fe she dalo rezhi, de je po pravizi, faj ni po ljiibesni; sakaj mi farni bi nikak ne hotli, de bi kdo, zhe tudi po pravizi, blago shelel, ktero mi po pravizi obdershati hozhemo. To je bil greh Ahaba, ki je Nabotov vinograd po pravizi imeti shelel, ko ga je ta fhe po pravizi ob-
dershati ìiotel; unì ga je shelel gorezhe, flanovilno iuo s’ nepokojam, in s’ tim jo Gofpoda rasslialil.
Satéri, fvoje slielja po blagu blisluiiga tako dolgo v’ fvojim ferzi, moja Fitoteja ! de bo on fa m sazhcl sheleti, fe ga sncbiti, sakaj tako njegova sliel-ja ne bo le kar tvojo shelje opravizhila, ampak jo tudi v’ djanje kerfhanfke ljubesui fpremenila, Rad perpuftim, de fvoje blago ino premoshenje pomnoshifh, zhe ga le drugazlii ne le po pravizi, ampak tudi krotko in po ljubesui pomnoshifli. Zbe na pofeftvi fvo-jiga blaga prevezh vififh, zhe fi slo fkerbna sa-nj; fvoje ferze in fvoje mifli na-nj obefifh, in le s’tre-petanjain na to miflifh , do bi ga snala sgubiti, po tim mi pa gotovo verjami, do na vrozhnizi bolehafb; sakaj ki fo vrozhnizhui, pijejo vodo, ki fe jim poda, s’ nekoj goltnoftjo , uruofijo ino sadovoljnoltjo, ki fe per sdravih ne najde sa kar bodi. Ni mogozhe, de bi komu kova rezil dopadla, de bi ljubesui ilo njé ne dobil. Ako ob fvoje blago pridefh, in tvoje ferze savolje tiga slo shaluje, in fe otolashiti ne da, potim, verji mi, moja Filoteja ! slo na njem vififh ; sakaj uizhefar ne prizha toljko od naguenja do sgub-lene rezili, kakor slialoft zhes njeno sgubo,
Ne posheli torej nikdar s’ velikim poshelenjam blaga, kteriga uimafli, ne obefi tuli prevezh fvojiga ferza na tifio, ktero innfh; ne bodi uevtolashliva nad fhkodoj ino sguboj, in po tim snafh vupati, de fi per refuizlinim bogaftvi vboga v’ duhu, in torej frezlma, ker je nebefkko kraljeftve tvoje.
PETNAJSTA POETAVA.
Kako f e v’ pravim b ogaftvi r e f-n i z h b o v b o s h n o shivi.
Obrasnik Çmalar} Parasi je popifal Ate'ufko Jj u (Ift v o prav v’ shivo, kakor ijudi ne enake in ne ftanovitue nature: jesne, krivizhne, fpremenlive , perljudne, dobrotljive, vfmilene , prevsetue ino po-nishne, ferzhne ino bojezbe fkupej. Jes, moja Fi-loteja! bi ti ravno tako rad bogaftvo in vbifhtvo, veliko fkerbnoft sa zbafno blago ino ravno tako veliko sauizhovanje tajiftiga na terze poloshii.
Bodi bolj fkerbna, ko pofvetni ljudje, s’tvojim blagam dobro ino pridno obrazhati; sakaj, povej mi, ali nifo vértnarji kraljov ino velikih gofpodov veliko bolj fkerbni ino pridni v’ ofkerblenji ino lepfhanji njim isrozhenih vertov, kakor, de bi njim v laft f li— filali? Sakaj to? Bet sato, kerfi te verte kakor verte tvojih kraljov ino gofpodov mit lij o , per kterih te fkos te flushbe vftrezhi skelijo. Moja Filoteja! blago , kteriga mi pofedemo , ni nafhe; Bog nam ga je jsrozhil, de ga ofkerbiino, in hozbe, de fad iu prid is njega dobimo ; torej mu s’ to fkerbuoftjo dopad-livo flusbbo ftorimo.
Bolj velika in bolj resna mora torej nafha fkerbnoft biti, kakor je fkerbnoft pofvetuih ljudi sa njih pofeftva, sakaj oni fi persadevajo le is ljubesni do lamih febe, mi pa moramo is lubesni do Boga delati. Kakor je pa ljube,sen do fumiga febe ljubesen polna nepokoja ino lile, tak je tudi fkerb, ki is te ljubesni is vira, nepokojua ino prefilena; in kakor je na-
proti ljubesen boshja krotka, mirna ino pokojna, tak je tudi ljubesen, ki is nje is-haja, krotka, mirna ino prijasna. Imejmo torej to ljubesni polno fkerb-noft sa oliranenje , jn zelò tudi sa potimosheiije fvo-jiga zhafniga blaga, ako fe k’timu perloshnoft na-kljuzhi, in ako natii flanto dopufti, sakaj Bog- liozlie, de is ljubesui do njega tako ravnamo.
Glej pa tudi, dete latina ljubesen ne ogoljufa; sakaj velikokrat fe v’ podobo boslije ljubesni tako slo enako prevershe, de jo je teshko od nje raslo-zhiti. De te tedej ta smota ne vname, in fe fkerb sa zhafno v’ lakomnofl ne prevershe, morafh rasen liga, zhefar firn te v’ pofledni poftavi opomnil, vezh-krat v’ frodi refnizhniga premosbenja ino bogaftva shivleuje refnizhniga vbofhtva peljati.
Odložili tedaj sineraj en del fvojiga premoshen-ja, ino ga daj s’ferzhno ljubesnjo vbogim, sakaj od pofefiva tigaprozìi dati, kar je nafhe, fe pravi, sa ravno toljko vboslinifhi poflati , in vezli ko dafh, vboshnifhi bofh. ,Sizer ti Bog ne bo le na uuim, ampak she na tim fvetu povernil, sakaj nizhefar ne per-liefe zbafnimu blagu toljko blagoflova (jshegtia), ko Bogi v’ ime dajati; pa do zbala, de ti Bog poverile, poflanefh toljko vboshnifhi. Oj ga, fveto ino bogato vboshanje, ktero milofhna pripeljal
Ljubi vboge ino vbofhlvo, sakaj s’ to ljubesnjo bofh v’ refnizi vboga poflala, „ker fino “ kakor fveto pifmo pravi, „enaki rezhém, ktire ljubimo.“ Lju-besen fi flri ljubezhe enake.' „Kdo je bolen de bi tudi jes s’njim ne sbolel?“ Klizhe narodov apoftel. Rezili je pa tudi samogel: Kdo je vbog, de bi tudi jes s’ njim vboshen ne bil? sakaj enakiga ga je fiorila ljubesen tiftim, ktire je ljubil.
Ljubifh torej vboge, tak bofh njihoviga vboflit-va deleshua, in vboslma, kakor oni.
Ljubifh pa vboge, tak fe vezhkrat fpravi med nje, fprejmi jih rada, ino obifhi jih rada: govori rada e’ njimi, in bodi vefela, ako fe ti v’zérkvi, na poti, olj drugde kje perblishajo. Bodi vboslma s’jesikam
15
proti njim, to je: govori s’ njimi, kakor bi med nje flifhala; bodi pa bogataš’ rokami, in podeli jim, kakor bogatejfha, fvojiga premoshehja.
Hozliefh flie vezli fioriti, moja Filoteja ! tak ti ne bodi dofti, de fi vboshna, ko vboshni, bodi vbosh-nifhi, ko vboshni. Kako to? ,Slushàbnik je manj ko gofpod; bodi tedej dekla vbogih, pofireshi njim v’ njihovih poftelah, ak'o fo bolni, in fizer, s’laftnimi rokami, bodi jim kuhariza, in fizer s’ laftnimi istrofh-ki; bodi njihova fhivila (mafhkra) ino periza« O moja Filoteja! flavnifhi je takfhna flushba, ko oblaft z.hes zelo kraljeftvo. Nikdar fe ne morem nazhuditi zhes gorezhnoft, s’ ktero je fveti Ludovik, eden nar-vezhih kraljov pod fonzam , in fizer v’ vfih imenitnih rezheh , ta fvet dopolnil. Velikokrat je ftregel per misi vbogim, ktire je prerodil, in fkoraj vfaki dan jih je nekaj k’ fvoji laftni misi vsél ; vezhkrat je fhe s’ljubesnjo, de je teshko verjeti, jedel, kar je njim oftalo. Ako je bolnifhnize (fhpitale) objifkal (kar fe je velikrat sgodilo), tok je navadno tiftim boluikaro firegel, ki fo bili s’nargrosovitnifhimi bolesni, s’gobami, ranami ino enakimi slegi navdani, ino Sveli-zharja fvetà v’njih fpofhtovàje, jim jo ftregel kle-zhé, odkrit, in je ravnal s’ njimi s’toljko fladko ljubesnjo, ko komaj narboljfha mati s’fvoji m perferzh-no ljublenim otrokam ravna.
,Svéta Elisabet, hzhér vogerfkiga kralja Andreja, fe je velikokrat vbogim perdrushila, fe je vezhkrat v’ fredi med fovjimi gofpodizhnami kakor kakfhna vboga shena oblekla, ino jim je rekla: ,,ko bi jes bila vboshna, bi fe tak le liofila.'* O moja Filoteja! kako vboga fta bila ta kralj in ta vajvodnja v’fvojim bogafivi, in kako bogata v’fvojim vbofhtvu !
Blagor tiftim, ki fo tako vboshni; sakaj njihovo je nebefhko kraljeftvo. ,,Jes firn bil lazhcn , in nafi-tili fte me, firn bil nag, in vi fte me oblekli; pofedite kraljeftvo, ki vam je bilo pripravleno od sazhetka fvetâ.“ Tak bo veliki dan fodbe kralj vbogih ino kraljov rekel.
Nikogar ni , de Li ga per marfkaki prilo^hnofti, kakfhuo pomanjkanje alj fitnoba ne sadéla. Vzhafi pride kak gôft, kterinm bi radi lepo poftregli; in kar ]ii ludi dolslinoft bila, pa ravno tedaj nimamo s’ z'iem. Stiamo imeti kje prashno oblazhilo; pa bi ga kje drosi morali imeti, kjer fe fpodobno oblezheni perkasati moramo. ,Se pergodi, de vfe dobro vino v’ kleti flaj fpremeni in faillie, in le to flabo ino ki-felo fhe oftane. Leliko fmo v’ kakim ptujim kraji, alj na kaki priftovi, kjer vliga po manjka, in kjer ne najdemo, ne pofteie, ne prebivalnize, ne mise, ne po-ftreshbe. ,Sploh , vezhkrat pride , de nam je zhcfar treba, ko bi drugazhi fhe tak prcmoshni bili. Tedaj fmo v’ ref nizi vbosbni v' tim , kar nam je potreba. Vefeli fe takfhnih nakljuzhib, moja Filoteja ! fprejmi jih s’ pripravnoftjo, in prenefi jih s’ vefelim ferzam.
Te sadenejo nefrezhe, fkos ktire vezli alj manj oboshafh, poftavim, hudo vreme, ogenj, povodnje , 1'ufha, tatvine alj kriviza, tedaj je pravi shetuvni zhaf vbofhtva, zhe tako manjfhanje fvojiga premoshenje pohlevno prenefefh, in fe potérpeshljivo ino ferzhno v’ to vboshanje vdafh.
Esav je ftopil pred fvojiga ozheta s’ kofmatimi ino dlakaftimi rokami, tak je fiorii tudi Jakob, ker pa dlake na Jakobovih rokah nifo v’koshi, ampak kar v’rokavi z. ah tizhale , fo fe mu lahko dlake ispulile, bres de bi ga bilo kaj sabolelo, alj vrasilo; Esavove dlake fo nafproti bile njegovi kosili prirafliene, kte-ra in 11 je debela iu kofmata she prirojena bila, in kdor bi mu jih bil puliti hotel, bi ga bil gotovo slo vrasil, iu sio bi bil on vpil fe, josil ino branil. Zhe nam j« nafhe blago kakor na ferze perraflieno, in nam hudo vreme, tolovaj ali kak goljuf kaj od njega odterga , tak toshovanja ino ne volj e ne bo noben konez. Zhe pa blago, kar na fkerhi lesbi, kte-ro.iiam je Bog naloshil, ne pa na nafhim ferzi, potim s’ njim ue sgubimo, zhe nam je vseto , ne fer-za ne rasuma. To je, kar obiazhilo sadene, ra-slozhek med ljudmi ino shi vin o , de je ehivini ubla-
zbilo perrafheno , zhloveku pa kar od sunaj na te-lefi lesili, de ga po fvoji volji oblezhi alj iflezhi samorejo.
,S H E ,S T N A J ,S T A POETAVA.
Od duha bogallva v1 refnizhnim vbofhtvi.
,Si pa v’ refnizi vboshna, oj potim tudi vbosh-na bodi po duhu. Naredi is file zliednoft, iuo oberili fi ta shlahten bifar vbofhtva po njegovi zeli vred-nofti. Njegova fvetloba fe ne fveti bres sagrinala na tim 1'vetu, pa sato ni uizh manj neisrezheno lép in sldahten.
Poterpi, sakaj v’dobri drufhini shivifh; nafh Isvclizhar, preblashena Diviza, apoftelni in premnogi fvetniki obojiga fpola fo bili vboshni, in fo blago sanizhovali, de bi ti ravno lahko bogati bili. Koljko Imenitnih tiga fveta je bilo , ki fo v’ narvezhim bo-gaftvi rojeni, vender s’narvezho fkerbjo fveto vbofht-vo jifkali po klofhtrih ino bolnifhuizah, de fi fe njim je ravno vfe vftavljalo! Veliko fo fi persadeli, de bi ga uajdli; prizhe te refuize fo: fveti Alekfh, fveta Pavla, fveti Pavlin, fveta Angela, ino toljko drugih. Tn glej, moja Filoteja! vboshtvo tebe bolj ljubi, ko une, ker je farno k’ tebi perfido, de ga ni bilo treba jifkati, in bres vfiga persadevanja fi ga najfhla; o tak objami ga kakor dragigaprijatela Kriftnfa, ki je
v’bofhtvi rojen bil, v’boflitvi shivel ino vmerl, in ga je zelo silivlenje sa tovàrfha ino rednika imel.
Dvoje pa je, moja Filoteja! kar tvojo obofhtvo pofebno dobriga v’ febi ima, in kar te Ieliko k’veli-kimu saflushenja perpeljà. Peryo, de te ni is fvojiga laftniga isvoljenja, ampak po farnim perpufhenju boshjim sadélo, de te je tedaj Bog, bres, de bi bila ti s’fvojo voljo le k o lz lik a nj perdjala, v’ boshtvo po-ftavil. Kar pa mi po farni volji boshji prejmemo, mu je vfelej slo slo dopadljivo, de le tajifto s’voljnim ferzam ino is ljnbesni do njegove fvete volje fprejmemo. Kjer je manj nafhiga, tam je vezh bosh-jiga; iu priprofto ino voljno fprijetje kakiga terplen-ja, ker nam ga boslija volja pollile, tajifto nesrc-zheno dobro flori.
Drugo pofebno dobro tvojiga vbofhtva je pa to, de je v’ refnizi vbogo vboshtvo. Vboslitvo, kteriga hvalijo, povsdigujj o, fpoflitujejo, podpirajo, in fkos perpomozh liianjfiiajo, ima marfknj nad febo, kar po bogaftvi dahne, faj ni zelò vbogo; alj vboslitvo, ki je sanizhovaua, sametovano, ozhilauo ino sapufheno je pazh v’ refnizi vbogo vboshtvo imenovati. In taktilno j ; vboslitvo tjftih, ki sunaj klofhtrov shivijo ; sa-kaj ker fi ga nifo farni isvoljili , jim ga tudi nihzher sa kaj ne garajta.	In ravno salo, ker jim ga
nihzher sa kaj ne sarajta, je oboshniflii, ko vbofhtvo Kloflitarfkih, de fi ravno klofhtarfko vifoko vrednoft ima; in savoljo oblube ino namena, is kteriga je is-voljeno, vfe hvale vredno je.
Ne tosili toraj zhes fvojo vboshtvo, Ijublena Filoteja! sakaj mile toshimo zhes kaj takiga, kar nam je sopemo, iu zhe ti je vboshtvo sopemo, potim nifi vezh vboga ampak bogata v’ duhu. Ne tosili, de niinafh potrebne pemozhi, sakaj, ravno v’ tim obftoji imenitnoft vboshtva. Kdor bi vboslien fizer rad bil, do bi le nobene litnobe v’ tim ne obzhutil, bi bil slo liapuhnjen, sakaj, kaj drujiga ho/.lic, ko zhaft vboshtva in dobroto bogativa.
Nc frani oj fe . vboshna Lili, tudi ne Bogi vime profiti. Sprejmi, kar fe ti da, s’ ponishnoftjo, in prenefi s’krotkoftjo, zhe te prašno odpravijo. .Spomni fe goftokrat pota, Uterina je r.aftia ljuba Mati, prefvetaDiviza s’ fvojim ljubim Detelam v' Kgipt fiorila: in koljko sanizbovanja, vbosbtva in teshav ti je tamkaj vsilila! Zhe tako shivifh, bofh v’ fvojim vboshtvi neisrezheno bogata.
,SEDEMNAJ,STA P 0 ,S T A V A.
OJ p r i j a t e 1 ft v o v , in p e r v i z h od li ii d o b n i h.
Med nagibi dufhe ftoji Ijubesen na pervim lnelti ; ona je kraljiza vlih gibljejo v fer/.a, vfe jih prelivari po fvoji laftni podobi, in naf fiori enake tilti rezki, ktero ljubimo. Glej torej dobro, moja Filoteja! de tvoja Ijubesen ne bo huda, sakaj, kinalo bi ti fama bila vfa huda. Ni jo pa ljubesui, ki bi (oljko nevarna bila, kakor j; perj itelfivo , sakaj vlaka druga Ijubesen samore bres nafprotniga podelenja obliati, perjatelftvo je pa na l'amo nafprotno podelcnje sasi-dauo, in torej fe fkoraj nikdar perjatelftvo s’ kom imeti ne da, de bi fe nagnjenja ne fprijele Ordinile.)
1) Vlaka Ijubesen ni perjatelftvo, sakaj leliko koga ljubimo; ki naf nafprot ne ljubi, ino tukaj fe na-fhimu obzhutku pravi Ijubesen, in ne perjatelftvo, ker perjatelftvo v’nafprotni ljubesui obftoji, in perjatelftvo ni perjatelftvo zbe ni Ijubesen nafpxotna. 2.) Tudi fiie ni sadofti, de je Ijubesen nafprotna; perjateli, ki
en drujiga ljubijo, fi morajo ludi iiafprotniga nagnjenja fvefti biti, iu Klic lì ga nifo, tak je le Ijubeseu, pa ne perjatelftvo. In zhes vie to mora 3) kakfhna drushba med njimi bili, na kteri dnJ njihoviga perjatelftva pozhiva.
Po tim pa, kukorfo drushbe mnogitere, fotudi perjatelftva farne mnogitere, te drushbe fe pa raslozhijo po mnogiterih rezheh alj laftuoftih, ktire fe nafproti podelijo ,So lete krive ino nezhimerne, polim je perjatelftvo farno krivo ino nezhimerno, fo pa prave ino refnizhne, tak je tudi perjatelftvo pravo ino refuizhno, in bolj— fhe ko fo te rezhi, boljfhe je tudi lamo perjatelftvo. Sakaj kakor je med, is zvetja narboljfhih rosh nabran, boljfhi ko vfak drugi, tak je tudi Ijubeseu, ki is dobre drushbe ishaja , fillio dobra. In kakor je c v’ Hei-aklii na’ Ponti) nek med, ki je Hrupen, de tifli, ki ga vsbijejo obdivj ijo, ker fe is ftrupuiga se-lifha, velzliji koren alj liljak imenovauiga nabira, ki v’ tiftim kraji slo rafte, tak je tudi perjatelftvo, ki je na uafprolno podelenje krivih ino hudobnih rezhi sa-lajeuo , fkos in fkos krivo ino hudobno.
Sdrushenje mefenih flad je nafprotui nagib in shivinfki fpodbadik, ki ime perjatelftva ravno toljko saflushi, kakor obzhina konjov ino oflov v’enakih okoljfhinah, in ko bi v1 sakonfki savesi ne bilo druge drushbe, ko taka, tak bi v’ nji tudi obeuiga perjatelftva ne bilo, ker je pa v’ nji tudi sdrusheuo shiv-leuje, sdrusheua priduoft, sdrusheno blago ino nagnjenje in pa ueraslomeljiva sveftoba, tak je sakon pravo ino fveto perjatelftvo.
Perjatelftvo , ki je na podelenje pofvetniga ve-felja sasidano, je vfelej neobtcfano, ino ne saflushi imena perjatelftvo, ravno tak perjatelftvo, kije sasi-dano na popoluofti, ki fo nezhimerne, ino v’ refnizi popoluofti nifo ; ker le od sunajnih pozhutkov fvojo vrednoft dobivajo. Pofvetno vefelje imenujem jes taji— fto, ki na ravnoft in fofebno sunajne pozhutke sade-va; kakor vefelje, lepoto gledati, prijetno zhlovefh-
ko gerlo flifbati, potipanje i. t. d, Xezhimerne popolnofti, in take, ki v’ refnizi popolnofti nifo, ime-niijem neke urnofti ino nezhinierne laftnofti, ktire fiaba pamet popolnofti imenuje.
Le pofliifhajmo vezho fhtevilo dekliz, shen ino mladih ljudi, ne sakrivajo in ozhituo rezbejo: ta mlad zhlovek je fillio popolnania, dobro plefbe, igra vlako igro prav prebrifano , hodi verlo oblezheu , poje, deje kaj; je poln fhalj (jiorzov) in fe salo vede. In vrefhaki dersbijo narvezbe perfinode sa narpo-poluifhi ljudi. Ker vfe té laftnofti le pozhutke sa-devajo, tak perjatelftva, ki is njih is-hajajo, po-fvetue, nezbimerne, minljive imenujemo, in bolj prav bi fe jim reklo, de fo neuinnofti, ko perjatelftva.
Takfhne fo vezhi del perjatelftva mladih ljudi, ki imajo fvoje vefelje nad refafto , neobrito (mufta-zliafto) brado, nadkonjmi, nad saljubljeuimi pogledi, nad oblazhili, nad šalim vedenjam, ino nad be-daftim zhenzbanjam; pazh nikomur ne fli f hi takfbno perjatelftvo kakor med mladoft, ktire zhednoft fe fhe ozimila ni, in kterih rasum fhe v’zimi leshi; tudi fo take perjatelftva minljive ko liana ki fe raszedi, ko le fonze perfije.
O ,s E M N A J ,S T A POSTAVA,
O d nezhimerniga ljubo v a n j a.
Ako fe take neumne perjatelftva med perfhona mi nafprotniga fpola sazhnejo, ki fe ne miflijo vseli, tak fe imenuje liezhitnerno ljubovanje (uefranina 1 ju-besen), sukaj ker fo le nesrel fad, alj fhe bolj prav fenza perjatelftva, tak jih savoljo njihove prevelike nezhimernofti ino nepopolnofti nemoremo ne perja-lelftvo ne ljubesen imenovati. ,Serza mashkiii ino shenfküi fo fkos nje vnete, premreshene in med lobo sapletene v’nezhimernih ino neumnih nagnjenjah, ki fo vfe na tifte neumne drushbe ino minlive pri— jetnofti sasidane, od kterili je bilo poprej govorjeno. In de fi ravno vfe to neumno ljubovanje s’ nefram-noftjo ino genio loternijo neha tak vender v' sazhet-ki to ni bila mifel tiftih, ki fo fe v’ enako perjatel-ftvo podali ; drugazhi bi fe nikdar ne bilo ljubovanje fvefovanje), ampak gola nezhiftoft ino gnufoba imenovalo. In vzhali žele lata pretezhejo, prej de taki, ki fo fkos to neunnioft oflepleni, kaj sazhnejo, kar bi zhiftoft trupla savfim ofkrunilo; ker jim je dofti, de li terza le s’ sheljami, sdihovanjam, ljubovanjam iu drugim takimi neumnojftmi, in fiz er is mnogiterih namenov nafitijo.
Eni namrezh nimajo obeniga drujiga namena, kakor de li volzlijo lakoto fvojih ferz s’ ljubesnjo ino nafprotuo ljubesnjo potolashijo, in taki per isvo-Ijenji fvoji ljubesni ne gledajo na drujiga , kakor na tvoje pozhutke, in fe fpuflijo , kakor hitro s’kako prijetno vfebo (pcrfhano) vkup pridejo , s’ tajifio v’
tako ljubovaiije, lires, de bi njeno ferzp a!j sader-shanje prejifkovali , in fe potim v’ te liefrezhiie sanjke tako hudo sainotajo, de fe posnej le s’teslia-vo isvosljati samorejo. Dragi fe dajo is faine pre-vsetuofti v’ take rezili sapeljati, in menijo; de je velika zhaft sa nje, ako ferza s’ljubesnjo vjamejo ino sakujejo. Ker takfhni per tvojim isvoleuji le zhaft sa lVoj namen imajo, tak naftavijo fvoje nireshe ino sanjke na imenitne, vifoke ino flovezha kraje. ,S!ic druge goni saljubljcno nagnjenje ino prevsetnoft fku-pej: in, de ti je ravno tudi njihovo terze k’ljubesni nagnjeno, tak fu vender ne dajo v’ljubesen sapeljati, zhe fe tudi kaka zhaft sraven ne perdobi.
Vie take perjatelftva fo savfnn hudobne, neumne ino nezhimerne:	ker fe s’ grehain soper zhiftoft
kanzhajo, in po tim takim fvoje ferze Bogu, sheni alj inoshu vkradejo , kterim po pravizi flifhi; neumne: ker fo bres pametniga sazbetka ino vsroka ; nezhimerne: ker ni sraven ne dobizhka , ne zha-fti ino vtolashenja. Nafprot pokvarijo zhaf, podkop-lejo dobro ime, in ne pernetu drujiga vefelja, kakor neko tifhanj:;, nekaj hoteti ino vupati, bres, de bi fe prav vedilo, kaj fe liozhe, in kaj fe sheli. Vedno fe dosdéva tim smoteuim lirotam, kakor de bi v’ rasodevanji nafprotue ljubesni; ktira fe jim is-kasuje, kaj fkrivniga, vliga posheljenja vredniga J'krilo leshalo; iu vender prav sa prav nikdar povedati ne mogo, kaj njihove shelja bres kouza shive obdershi, in njihovo ferze vedno s’ nesavuplivoftjo , Uraliani pred sgubo nafprotue ljubesui in nepoko-jam greni.
,Sveti Gregor pifhe v’ enim fpifu soper prevset-ne shene zhudin lepo od te rezili. Tukaj eue be-fede, ki zhe fo ravno na shene pifane, vender tudi moshéin v’ prid biti samorejo. „Lepota, kakor ti jo je I5og dal, je sadofti sa tvojiga tnosha, ako fhe pa shelifh, de bi tudi drugim dopadla, in jo hozhefh , kakor rasproflrcno mresho sa vlovtenje plizhov na-ftaviti, kaj bo pa perfido is tiga? Dopadel bo tebi
1 î9
tojifti, kferim bo tvoja lepota dopatila, saljublene poglede bofli s’ saljublenimi pogledi povrazhovala ; potim fe pcrdrushi od kraja neko perjasno iiafrnejan-j', potim na fkrivniin L e le d c ljubesni; pa fkorej bo nafprotna ljubescn saneflivfhi, in fe prevershe v’ bolj s ali opno ljubovanje. Vari i'e, moj befedliv jesik per-povedovati, kaj potim pride; vender fhe pa moram te le befede pervrezhi: ]\ezh kar mladi ljudje ino shene v' takim neumnim ljubovanji pozhno, ni brcs velikima napeljovanja v’ greh. Vfe to hudobno |Iju-bovanje fe dersbi fkupej , alj eno drugo na fe vle-zhe, kakor sbeleso, ki je bilo o ti magneta na fe potegnjeno , fhe vezh drujiga shelesa na fe vlézhe.“
O kako prav govori’ ta veliki fhkof! Kaj mi-f 1 !f]i sazbeti ? K’ljubesni vneli? — Poflufhaj me: Nibzhe ne vname koga s’ ljubesnjo, ki bi po-flednizh fa m od ljubesni vnet ne bil. Kdor v’ tej igri lovi, fe vlovl. Selifhe Aprokfis prime ogenj, kakor ga bliso febe obzhuli, in je v’tim prava podoba nafbili ferz, ki fo tudi kakor hitro obzhutijo,de kdo od ljubesni do njih gori, kmaio od enakiga plamena k’ uafprotui ljubesni perjete. Kaj pa je sbe , sna kdo rezili, zhe tudi ta plamen en trenljej ob-zbulini, de fe le od njega prijeti ne dam? O kako slo fe motifh! ta ogenj ljubesni je mozhneji ino vfe globokeje feshe, ko ti miniti samorefh: le eno ifkro miflifh ti v’ferze fprejeti, pa fe zhudivfha bofh sa-glcdala, kako fe na enkrat zeli ga tvojiga ferza poloti, vfe tvoje fklepe v’ pepel fpremenl , in tvoje dobro ime savfim v’ dim rasshene fraskadi). „Kdo bo pomiloval fleparja,“ pravi modri, „kteriga je kazila piknila?“ In sa njim vpijem jes: O neumni tepzi! ali kje miflite , de ljubesen tako sarotiti samo-rete, de bi s’ njo fioriti samogli, kar fe vam ljubi? Igrati ti hozhete s’ njo , pa nevarno vaf bo piknila ino vgrisnila. In vefte, kaj bodo ljudje k’ timu rekli? Vlak vaf bo saframoval ino safinihoval, de fte ljubesen sarotiti hotli, in de fte is bedaftiga savupanja
ISO
v’nederje nevarno kazini vseli, ki vaf je ranila, ter ob datilo ino zhaft fpravila.
O Bog-! koljka liepota je ven 1er, narshlahtnifhi blago uafhe dufhe tako bres 1'kerbi v’ igro poftaviti, in sa toljko minljive saftave ga v’ nevarnoft sgube djati? Pazh v’ refnizi, maja Filoteja ! sakaj Bog ho-zlie zhloveka le savoljo duflie, dufho pa savoljo [volje , in voljo le famuzli savoljo ljubesni
Joj! koljko manj imamo ljubesni, kakor nam jo je treba, nefkonzhno vezli bi je fhe imeti morii, ile bi samogli Bogo tako ljubiti , kakor gia je ljubiti dolshnoft, in, kakor bi je imeli preobilno, sapravi-mo ino samctujemo mi neumni ljudje fvojo ljubesen sa minljive ino nevredne rezili! Pazh bo ta veliki Bog, ki lije edino ljubesen nafhih dnfh, v’hvalo in sahvalo sa njeno ftvarjenje, oliranjenje ino odrefhenje perdershal, enkrat ojftro rajteugo od tiga neumniga perterganja ljubesni od naf tirj il, kteriga fino na to jj— ko nezhimerue rezili sapravili: in zhe bo she vfako nepotrebno b e fedo v’ojftro rajteugo vsél, kak bo Hm le tiftc nefpametiie, nefpodobue, neumne in fiikod-Ijivc perjatelftva fodil?
Oreh vinogradam ino poljam fiino slo fhkodu-je; sakaj, ker fe delezh ras-fhiri, ino veliko pro-ftora vsame, semlji vid' fok odvsame, in ona potim ne more vezli drugiga selifha dofti preshiveti. Verli tiga je tudi njegovo Iiftje tako gofto, de fhi-roko ino mozlino fenzo napravi, sadnizb tudi vrnem gredozhe vabi, ki, njegovo ladje dobiti ino isklatiti, vfe okolj njega pokvarijo ino pomatidrajo. Ravno tak fhkodljivo je tifto ljubovanje dufhi, sakaj tako mozhno fe je poloti, ino vfe njene fvete pozhutleje tako do zhiftiga ispije, de je njena mozh po tim k’ vfakimu dobrimu delu prefiaba; liftja pa, to je, zhenzhanja, drushovanja, ino saljubleniga fhalobar-jenja je tako fhtevilo , de ji vef dragi zhaf poshre, potim je toljko fknfbnjav, vostréfenja, neumnih mi-fli ino drugih fhkodljivih naftopkov, ktire vedno k’
febi klizhe ino vabi, de fe od njih zelo ferzo ftrali ino pomandrd. ,Skratkoma, to ljubovanje prepodi ne le kar nebefhko ljubesen, ampak tudi lirah bosh-ji , oflabi ferze, in potere dobro ime, je igrazila po-ftopazha, pa kuga terza.
DEVETNAJSTA POSTAVA.
Od p r a v i g a p e r j a t e 1 ft v a.
O moja F i I o t e j a ! ljubi vfakiga zhloveka s’ veliko, s’ ferzhnoljubesnjo ; pa le s’tiltimi perjatelfko drufhino fkleui, s' kterim fe pofvetovati saniorefh od tiga, kar k’ zhednofti pomaga; invezhe, ko to zhed-ltofti , ki fe v’ ti druf hi ni opravljati sainogo , bolj popolno bo tudi perjatelftvo.
Ako fe uzheue snanofti nafprot delijo, tak je perjatelftvo ref hvale vredno; pa fhe vezho hvalo saflushi, ako eden drugiga k’ zheduoftam’, k’ mod-rofti, pouishnofti, ferzhnofti ino pravizhnofti ferzhite.
Ako fe v’ ti tovarfhiji od fvete ljubesni , od poboshnofti , od kerfhanfke popolnofti pogovarjate , o kak shlahtno je potim vafhe perjatelftvo ! Vifoko je, ker od Boga pride; vifoko, ker je njegova fklenitva v’Bogu fklenjena; vifoko, ker bo vekomaj v’ Bogu obftalo. O kak dobro je , she tukaj ljubiti, kakor fe v’ nebefah ljubi ; she tukaj na / tim 1'veti eden drujiga sa ljubo imeti, kakor fe bomo gori na drugim fvetu vekomaj sa ljubo imeli!
Jes ne govorim tukaj od kerfhanfke ljubesni fploh, ktero fmo de vfakiga zhloveka imeti dolshni, le du-
liovno perjatelftvo sadene, kteriga (ukaj menim, po kterim fi dvé alj tri, alj vezh dufh fvojo "poboshnoft, fvoje brunine. obzhutleje uafprot delijo, in kakor eno forze, kakor ena dufha med feboj poflanejo. Kak po pravizi sainorejo takfhne dufbe s’pfulmiftam péti: ,,(llej, kale dobro, kak prijetno je, kjer brati vkup prebivajo.“ Pazh ref, sakaj stilatiteli paisam pobosh-nofti tezhe po vodnim nafprotnim podeletiji is eniga, 1er z a v’ drugo, in v’ refuizi fe da rezbi, de je Bog fvoj blagoflov ino fvoje shivlenje sa vezliue zliafe zhes to perjatelftvo ms lil.
Vfc druge perjatelftva fo , po moji mifli, le fen-ze proti letim, ino njihove vesi proti veliki vfc siati vési fveté brumnofti le fteklafte (glashovue) alj gip-fafte verige (k e t n e ).
Ne fklepaj nikdar drugazhniga perjatelftva, ako ga fklepati miflifh ; sakaj perjatelftva, v’ ktire te natura ino poprejflina dolshuoft vésliete, pofìavim. periatelfke savese s’shlahto, forejenzi, dobrotniki, fofedj ino drugimi fe nimajo savoljo tiga nikdar ne savrezhi ne povegrati. Tukaj fe govori le od perjatelftvo v, ktere ti faina fklepafii.
Snal lii ti kdo rezili, de nimamo zelò nobeniga pofebniga nagnjenja alj perjatelftva do koga pofebej imeti, ker to prevezh ferze nadlegje , duha rastre-fe, in vezhkrat tudi vméf fhe nevofhlivoft obudi. Alj tiga fvéta fe ni prijeti; sakaj, ker fo takfhni v’ pif-mih liekterih fvetih ino brumnih moshov brali, de je pofebno perjatelftvo ino nenavadno nagnjenje klofk-terfkim slo fhkodljivo, tak fklenejo, de je ravno taka tudi sa druge ljudi. Pa velik raslozhek je tukaj. Sakaj v’dobro vredenim klofbtri, kjer je vlili eden in tajifti zilj ino konez le brumnolt, ni obenih pofebnih drushb potreba: drugazbi bi fe leliko, ker bi fe to, kar vfesadené, pofebej ifkalo, od odlezhenja v'ras-dertje sajfhlo.
Tim dufliam pa, ki med fvetam sliivijo, in po pravi zliednolti hrepenijo, je bres raslozhka potrebno, de fe v' brumuim ino fvetim perjatelfivi med fe-
bó fklenejo, in tako ferzi) ij o , podpirajo ino nafprot k’ vfimu dobrimu fpodbadajo. In kakor popotnikain, ki po ravnini fkupej gredo, ni ravno potrebno eden drujiga sa roke dersliati, de Li manj nevarno naprej filli; potrebno pa tifiiin, ki po fterniih ino polfkih potali potujejo ; tak tudi tifiiin , ki fo po klolhtrili, obeniga perjatelfiva pofebej ni potreba; alj potreba gaje tiftim brumnim, ki v’fredi l'véta sbiveti morajo, de po mnogih flermih ino polfkih petah, po klerik hoditi morajo, eden drujiga kovarijo , ino eden drujimu naprej pomagajo. K a fveti ne hrepenijo v fi po enim in tajiftim žili; tudi nimajo vfi enakiga nagnjenja; torej fe je treba odlozhiti, in fi pofebne per-jatelfiva po fvojim nameni delati; in^to je v’ refnizi . odlnzhenje, pa lveto odlozhenje, ki obeniga ras-dertja ne napravi rasen tiga, dobriga od hudobni-ga, ovz od koslov, zhebelj od of, kar je gotovo slo potrebno.
Ne da fe nikak tajiti de je nafh Isvelizhar fvetiga Janesa, Lazarja, Rlarto ino Magdaleno s’ bolj fcrzhno ino pofebno ljubesnjo ljubil; sakaj farno fveto pifmo naf tiga preprizha. Tudi vemo , de je fveti Peter fvetiga Marka ino fveto Petronilo pcrferzhno ljubil, iu ravno tak fveti Pavel fvojiga Timoteja ino fveto Teklo. Vezli ko fiokrat fe hvali fveti Gregor Nazijanzhàu fvojiga perferzhniga per-jatelfiva s’ velikim fvetim Basilijam , ino tajifto s’tim le Lefedami popifuje:	„Je bilo, kakor de bi bila
v’nama obeh le ena dufha, ki bi dvoje truplo shi-vila. In, de fi ravno tifiiin nimamo verjeti, ki pravijo, de je vfe v’ vfi m, tak .fe ima vender nama verjeti, de fva bila oba v’ enim, ino vfak v’ drugim; obedva fva imela edin namen, po zhednofti shiveti, lirepenjenje najuiga shivlenja v’ savupanji prihoduiga bogafiva ravnati, in fe tako fhe pred najno fmerljo od tiga vmirjozhiga shivlenja lozhiti.“
,Sveti Avgufhtin fprizhuje, de je fveti Ambrosh. fveto Moniko savoljo pofebno imenitnih zhednofti, klire
je na nji vi dii, zelò fofebno ljubil, in de je tudi ona njega kakor augelja boslijiga ljubila.
Pa bres potrebe fe sadershujem tak dolgo jper ti rezhi, ktira je fama na febi tak saftopliva. ,Sveti Ilirouim, fveti Avgufhtin, fveti Gregor, fveti Bernard in nar vezhi flushabniki bos lij i fo imeli bres vfiga perterganja fvoje popolnofti, zelo pofebne perjatelftva. ,Sveti Pavel, ki ajdam njihovo, raslozheu-je ozhita, jih dolski, de fo ljudje bres vfe perferzh-nofli, to je, bres vfe pripravnofii sa perjatelftvo ; in fveti Tornasti dershi , kakor vfak dober modrijan, perjatelftvo sa zhednoft. On govori pa od pofebni-ga perjatelftva , ker, kakor on fant pravi, popolno perjatelftvo le majhino fhtevilo ljudi obfezdii samo re. Popolnoft po tim takim, ne obftoji v’ tim, de obeni-ga perjatelftva nimamo, ampak, de obeniga druji-ga, ko dobro, brumuo ino fveto perjatelftvo imamo.
D V A J ,S T A P O ,S T A V A.
O tl r a s 1 o z h k a med pravimi ino krivimi perjatelftvi.
Poflufltaj sdaj, moja Filoteja! prav potrebno opombo. Méd is Heraklee, ki je toljko ftrupen, je na vides sdravimu medu enak; prešlo nevarno je pa, eniga namefto drujiga alj obojiga vkup vseti, sakaj dobrota eniga ne odvsame drugimu ftrupa. Vrano fe moramo v’ takfhnih pcrjatelftvah véfti, fo-
fcbno, ako fo bile is kakerfhniga fi bodi namena med ofebami (perfhouami) nafprotniga fpola vpeljane; sukaj marfkrat o »o lu fa ozile lashi ferza Ijubezhill. Sazhne fe s’ ljubesnjo zhednofti, ako pa ni varnoft velika, fe bo kmalo neumna ljubesen sraven permet-la, ki potim v’ pofvetno in poflednizh v’ mefeno |ju-besen isdivjà ; faj fhe zelo duhovna ljubesen ni bres vfe nevarnofti ; ako fe dofti ne okovari ; deli fe ravno smota tukej ne mora tako lehko vdrushiti, ker zhiflòta in belòta te ljubesni vfako marogo in vfak madesh raslozhnifbi pokashete, ktere fatanova svi-jazhnoft permêtiti liozhe. Ako mifli kaj takiga sa-zheti, fe zlies zhuda svito vede, in fkufha firup nefuage prav fkrivaj ; de fkoraj ni pognali, vinèf fpraviti.
Pofvetno pcrjatelftvo samorefh od fvetiga perja-relftva, in ki je po zhednofti, s’tim raslozhiti, s’ zliini fe med is Heraklee od sdraviga medu raslozhi. Heraklejfki mèd je flajfhi na jesiki kakor navadni med, ker ga volzhji koren preflaji, in pofvetuo per-jatclftvo je s’ premnogimi medenimi befedami, s’ sre-ki saljubljeuih obzhutlejov ino s’prehvaleujam lepote, prijetnofti in drugih laftnoft, ki v’ozili padejo, pre-flajeno; fveto perj.itelftvo je nafprot v’ befedi pripro-fto ino refnizhno , in ne more drujiga hvaliti, ko zhednoft ino guado boshjo , edino podpero, na kteri p ozili va.
Heraklejfki mad naredi, ako fe vshije, omotizo v’ glavi: krivo perjatelftvo naredi omotizo duha, po kteri j’e oinoten v’ zhiftofti ino brumnofti omahovati sazhne , ti nezhifte, suljubljene ino rasvujsdaue poglede perpufti, fe od ljubovanja vname, fe tihim sdi-hovanju po uafprotni ljubesni prepufti, fvoje truplo nekak pofehno napravlja, s’ kteriin v’ ljubesen vabi, fe v’saljublene pogovore, kufhovanje in druge gre-fhne perjasnofti potegniti da, ki fo gotove snamnja ino refnizhni nepovedovavzi blishne fmerti predrage zhiftofti. ,Sveto parjatelftvo im ti le priprofte ino fra-moshlive oziti, lo zhifto ino refnizhno ras o de vanje-
16
dopadenja, le sdihleje sa iiebefa, le fkriviiofii sa lepoto v’ duhu, le sdihovanje savolja premajhiue ljube s n i do Boga; fame gotove snamnja zhiftofti.
Heraklejfki med temni oko telefa, pofvetno pcr-jatelftvo pa oko duha, in li z er tako slo, de ti, ki fe v’nja podajo, dobro delati menijo, med tim de hudo delajo, ino fvoje isgovore, sagovore ino nezhimerne befede sa refnizhne vsroke imajo. ,Se sogibajo lju— zhi, in ljubijo terno; fveto perjatelfivo je pa uafprot biftrigi ozhefa, in fe ne fkriva, ampak fe rado pred brumnimi ljudmi pokashe. Poflednizh heraklejfki med veliko grenkobo v’ uftah pufti, ravno tako fe fkon-zhajo krive perjatelftva s’ liezhiftimi befedami ino she-Jjami, alj per odreki, s’rasshalenjam , o pravljenj a m , golufijo, slialoftjo , oframotenjam ino flraham savoljo nesveftobe; ktero fe vfe vczhkrat s’shivinfko divjoft-jo ino raskazhenjam dodeluje; zhifto perjatelfivo je pa vedno enako fpodobno , enako	perljudno ino
perjasno , in fe nikdar v’ kaj	drujiga	ne
fpremeni, kakor v’ zhedalje popolnilhi ino zhiftifhi fklenitvo ferz; lepa siliva podoba prefrezhuiga perjatelftva med iiebefiikimi prebivavzi.
,Sveti Gregor is Nazijanza pravi, de pav, ke-dar fvoje perute prevsctno rafproftri ino vrefhi, pa-vize, ki ga poflufhajo, slo k'posheljnofli alj hotiv-nofli nagiba.
Ravno tak zlilovek, ki fe kakor pav fhopiri ino lepotizhi, in bres framoshlivofti s’kako shenfko Iju-buje in fhepta bres namena, v’fpodoben sakou s’njo Utopiti, gotovo druge mi-fli nima, kakor jo v’kako nezhiitoft sa peljati. Shenfka, kteri ni zhaft prašno ime, fi bo ufhefa samafhila, de ne bo vréfh tiga pava poflufhala , ne glafu zopernjaka saftopila, ki jo svito omotiti if he ; ga pa pofluflia, potim gorje! sa-kaj , v’ refnizi je to hudo predsnamnje blishne potrate njeniga ferza.
Mladi ljudje, ki fe tako vedejo, napravljajo, ljubujejo ino pogovarjajo, de bi li ne upali, v’tim od lvojili ltarifhov, mosliov, slieu alj fvojih fpovednikov
sapascni liti, dofti na suaiijß dajo, de nobene rezin’ tako malo med febó imajo, kakor fpodobnofti ino po-boshnofti. Prefveta Diviza je oftcrméla, ko je ange-ija v’zhlovefhki podobi sagledala, ker je bila farna, in jo je angclj s’ preveliko, de fi ravno nebefhko hvalo povadiguil. O Svelizhar fvôta! zhiflota oftermi pred angeljam v’ zhlovefhki podobi, in nezhiftota bi le zliloveka ne bala, ki jo, naj bi fe tudi v’podobi angelja perkasal, s’ pofvetno Ino zblovefhko hvalo povsdiguje ?
E NIN D V A J ,S T A POETAVA.
, S varila in vrazhila soper hudo
*
perjatelftvo.
i s*v
Ktire vrazhila fo pa soper mergolivo ljuljko tiga liefpametniga vefovanja ino nezhiftiga ueuino-vanja? Hitro ko fe te lotiti hozhe, oberili fvoje ierze na drugo ftran, in beshi, to nezhimeruoft ref-nizhno saiiizhovàje , h’ krishu , Odrefheuika, vsemi njegovo ternjovo krono in fi fpleti is nje, po befedah ivetiga pifma, ograjo okolj fvojiga ferza, de tifle male lefize ne bodo do-nj mogle. Bodi varna, in fe ja nikak ne pufii v’ kako barautijo s’ tim for-rashnikam.
Ne rezi: poflufhala ga bom fizer, pa nezh vfi-ga tiga ne bom fiorila, kar mi porezhe ; uho mu slie odprem , ferze mu bom pa terdno saklenila, O moja Filotejal oko vari fe sa boshjo voljo, s’ ojftroft-jo v' takih nakljuzhbah; ferze in uho fta prevezh med. feba saresana; in kakor je vfe safionj, reko vftauo-
J ss
viti, kije zlies oJvifle (uà vdol) kake gore fv.ij lek vsela, tak je tudi zlies vfe tesliko vbraniti, ile hi Ijubesen, ki je fkos ufliefa perderla, v’ferzo ne\tek-la. Kose fopijo, kakor vuzheu Alemeon tordi, fkos ufliefa in ne fkos nofnize; ker pa Ariftoteles to ne poterdi, tak ne veni, kter ima, prav. To pazil dobro vem, de nafhe ferze fapo fkos ufliefa dobiva, iti kakor fvoje mifii s’ jesikam ven veja, tak fapo fkos ufliefa dobiva, fkos ktire fe mu mifii drugih ljudi dopeljavajo. Varvajmo torej fvoje ufhefa pred fapo nefpodobnili befedi, sakaj kmalo bi bilo nafhe ferze od njih oftrupnjeno. Nikdar iu nikak ne vsemi kake nefpodobne pouudve (vabe) , le v’ ti edini fami okolj-fhini ti je perpufheno, dc fmefh neljudna, zbudila in groba biti.
Spomni fe, de fi fvoje ferze Bogu darovala, iu fvoje ferze njemu v’ dar permeila. *) Bosliji rop bi bil, mu ga nar maiijfhi del sadershati. Daruj mu ga raji s’jesero fklepami ino naprevsetjami v’ novizh, in fe dershi v’ njih, kaker jelen v’ gofhavi ; klizhi Boga v’pomozh, in pomagal ti bo, in bo tvojo Ijubesen varval, de bo le v’njem in sa njega gorela.
,Si pa she v’ mresho te nefpamdtne ljubesni sa-motaiia; oBog! kak teshko fe bofh premagala ino is-fnula! ,Stopi kje pred fvetloft boshjo; fposnaj pred njoj velikoft fvoje revfhine, fvoje fiabofli ino nezbi-mernofti, in s’narvezhim persadetjam, kteriga tvoje ferze saniore, sauizhuj sazlietek tiga Ijubovanja; od-roti fe jim, odpovej fe vfaki obljubi, ktera ti je v’ta namen dana bila, in flori terdui fklep, fe nikdar vezli v tako tovarfhijo fpuftiti.
*)'Ali s’ obljubo, vedno nesavosana (diviza) oftati , ali s’ miflijo , pofhteno ino lierflianfUo v'sakon ftoplti, ali zlie ti v’ salioni, tajiftiga v’edini sa-vesi s’fvbjim fosakonfluin, pofhteno peljati.
P r e ft a v 1 a v e z.
Kar ti narbolj fvelujein , ji; to, do kraj sapu-ftifh, ako jele koij kanjmogozhe, sakajkakor pravijo, de fe tifti, ktire je gad pizhil, tesliko dajo v’prizho tiftih osdraviti, ki fo zhe tudi kdaj od njega pik— njeni bili, tak bo tudi, kdor j" od ljube,sni ranjen, tesliko od te bolesui osdravil, dokler dolgo je bliso tifliga, ki je s’enakim piknenjam ranjen bil. ,Spre-inenenje kraja slo perpomorc, ogenj in fkcrb alj bolezhine alj Ijubesni pregnali. Mladenzh, od kte-riga fveti Ambrosh v’ drugih bukvah od pokore govori, je perfhet po dolgim popotvanji, ki gaje fiorii, od neumne Ijubesni, v’ kteri je poprej samotan bil, vef osdravljen ino proft in tako fpremenjen na,saj , de, koga j:; njegova nefpainetna ljubka frezhala, ino vprafhala: Alj me ne posnafh ? glej, smiraj firn fhe ta perva ; ji odgovoril je: ,,Ref, de bi tak ne! jes pa vezli nifim ta pervi.“ Oddalfhanje od fvojiga kraja je takfhno frezhno fpremenjenje v’njem naredilo. Tudi fveti Avgufbtin fprizhuje, de, ii shaloft zhes finert fvojiga ljubi'ga perjatela vkrotiti, je Tegafte sapulUl, kjer je perjatel vmerl , in fe v’ Kartago podal.
Kaj ima tifti fioriti, kter prozh ne more? So-gibati fe mora zelo vfakiga pofebniga pogovarjanja, vfakiga fkrivniga zhenzhanja, vfakiga saljubljeniga pogleda, vfakiga nafmejanja, in fploh vfake drushbe in vfakiga napeljvanja, ki bi ta fmradliv in fopazhen ogenj ohraniti alj p o d pihati sanioglo; alj zhe je per-füjen, s’nekdajnim tovarfham pregrehe govoriti, tak mu naj k’ vezhitn s’ kratkimi , ferzhnimi ino refnimi befedi na vekomaj fklenjeno flavo napove, tllafno klizhem vtim, kj fa v’tih nefrezhnih sadergali samotani : rasreshite, ras-fekajte, rasdrobite jih ! Ne pozhafi narasen parati fe morajo take neumne fkle-nitve; raftergatife in,orajo; ne pozhafi odpenjati te sa-vese , ampak raszefniti alj rasresati fe morajo , ker fo traki in vesi sa nizh, Ne fine fe rahlo ravnati s’ tako Ijubesnjo, ki je boshji Ijubesni tako slo nafproti.
,,I)e ti pa ravno po takim vervi te fraaiotne fushnofti raslomim, tak mi fhe vender nek pozhutek
snodane, in fle Ji in marode tioJo fbc sraeraj mina nogah, to je v’fpominu vtifujene oflale!“ Ne, ne, moja Filoteja ! tiga ne bo, ako toljkfhino grivengo zhes fvoj dolg obudifh, koljkorfhne saflushi ; sakaj potim te ne bo obedeii obzhutek fpodbadal rasen ve-likiga gnufenja nad to gerdo ljubesnjo, in na vfun, kar k’ nji flifhi, in profta bofh oftala od vfakiga nagnjenja do sapufheniga tovarfha rasen de ga is gole zliifte kerfhanfkc ljubesni savoljo Boga Ijubifh.
Zhe pa savoljo nepopolnolti tvoje grivenge fhe kaki hudi nagibi v’tebi savftanejo, tak peli fvojo du-fho v’ duhovno famoto, tak kakor firn te fpredi uzhil, in dershi fe v’ nji, kakor dolgo le sainorefh, in fe odpovej s’ftó- ino ftokratnimi povsdigovanji fvojiga duha vfnnu fvojimu nagnjenju, sataji jih is vfe mo-zhi! beri vezhkrat, ko po navadi, duhovne bukve, idi pogofto k’fveti fpovedi ino obhajilu, fe pogovarjaj ponishno ino odkrito s’ fvojiin duhovnim voditc-lam, alj zhe to ni mogozhe, faj s’kako drugo svefto in modro dufho zhes fvoje snotranje ganjenja ino fkufhnjave. Ne boj fe; Bog te bo gotovo od vfake Uradi reflui, ako le drugazhi svefta in ftauovitna v’ vadbi tih zhednofti oftanefh.
Alj pa ni nehvaleshnoft, mi morde nafproti rc-zhefh, tak naglo in tako nevfmileno snanje rasdreti? O jo blago nehvaleshnoft, ki perdobi boshjo dopad-jenje! Ne, ne, moja Filotcja! ni ne nehvaleshnoft, (Uog je moja prizlia, de rcfuizo govorim) ampak le dobrota je, ktiro fvojimu tovarfhu podelifh ; sakaj fvoje vesi raslomivfhi, raslomifh njegove, ker fo bile obeh, in zhe tudi fvoje frezhe na enkrat ne fposna, jo bo pa kinalo po tim fposnal, ino s' tebo, s’ hva-leshnim ferzam pél: „O Gofpod! rasdjal fi moje vesi, daritve hvale ti bom daroval, in v’tvoje fveto ime klizal.“
D V E I N D V A J ,S T A P O ,S T A V A.
,She n ek ti ri nauki od p c rja t cl il va.
,She ti moram od perjatelftva eno potrebno fva-rilo podeliti. Perjatelflvo potrebuje med ljubczhiin terdno sdrushbo, drugazhi fe ne more, ne sazheti, ne obdershati. Torej fe velikokrat pergodi, de s’na-fprotnirn perjatelftvam, po nafprotuim odpiranji terza, ino saiiienjanji obzhutlejov, nagnjenj ino vtifkov tudi fhe kaj drujiga is ferza v’ ferze preftopi. ,Sofebm» fe to tedaj rado permeri: zbe tiftigatudi vifoke obrajta-mo, kateriga ljubimo ; sakaj odpremo njcgoviinu perja-telftvu ferze tako slo, «le s’perjatelftvam tudi njegove mifli ino nagnjenja, ravno take kakorfhne fo, jeli dobre ali hudobne v’ ferze pertifnejo. Zhebele, ki beraklejfki med berejo, ifhejo ref le med, pa, de ne fprevidijo, fesajo ob enim tugi ftrupne laftnofli volzhjiga korena v’ febe, ker na njem medeno roto berejo. Tukaj, moja Filoleja! moramo fofebno befe-do pred ozhmi obdershati, ktiro je Sve.lizhar nafiiib dufh toljkokrat v’ uflabimel: Bodite modri menjavzi in barantavzi ; to je: ne vsemite s’ dobrim dnarjam tudi takiga, ki nezh ne velja, tudi ne s’ shlahtnim slatam poredno slato isberite vfelaj le dobro ismed flabiga; sakaj, kolj redek je, ki bi kakfhne nepo-poluoili na febi ne imel. In sakaj bi morii -pogrefh-ke in flabofti fvojiga perjatcla s’ perjatelftvam vred branjevati? Ljubiti ga saref moramo per vfih njegovih flaboftab, flabofti pa ne fineino ne ljubiti, ne prevzeti; sakaj perjatelflvo ref hozhe podelenje dobrigt,
ne pa hudiga; Kakor tifti, ki is reke, Tajo imenovane, pele k lovijo, slato is pefka odberejo i n o s febó vsamejo , pefek pa na brodi puflijo, tak tudi tifti, ki druslibo dob riga perjatelftva vshivajo, naj petek nepopolnofli odberejo, in nikdar de perpuftijo, de bi te jim v’ ferze vtifnil, ,Sveti Gregor Nazijan-fki perpoveduje med drugim, de to nekteri, ki to fve-tiga Basilija ljubili ino obzhudovali, v’ pofnemanji tako delezh filli, de fo ga zelò tudi v’njegovih sunanjih nepopolnoftah, v’pozhafnim govorjenji, per kterim je globoko miflil, v’podobi njegove brade, ino v’njego-vi hoji pofnemali. Tako vidimo tudi sakonfke otroke, ino perjatele, ki veliko fpofhtovanje do fvojih perjatelov, ftarifhov, ino fosakonfkih imevfhi, jeli is perjasnofti ali is pofnemvavpofti bres-fhtevilue trtaj-hine nepopolnofli v’ nafproluim perjatelftvi eden od drujiga na fe vsamejo.
To fe nikak ne fine sgoditi. Sakaj, vfak she ima dofti tvoje laftne nepopolnofli notiti, pokaj ti bo fhe ptuje flabofti nalagal? in perjatelftvo ne le kar tiga ne tirja, ampak uaf fhe savesujc, eden drugiinu pomagati, de bi eden drujiga od vfakofhne nepopol-noftni refhili. Moramo ref s’nepopolnoftmi perjatela poterpleuje imeti, pa ne jih zhiflati alj zelò pofnc-movati.
Jef govorim tukaj le od liepopolnoft, sakaj grehov ne fmemo na perjatelu ne zhiflati ne terpeti. ,Slabo in hudobno je perjatelftvo , ki vidi perjatela konez jemati, in mu ne pomaga; ga na rani vmirati vidi, in fe britve fvarjenja boji , ga ref hiti. Pravo ino sbivo perjatelftvo ne more s’ greham obftati. Pravijo, de mazharad ogenj vgafue, ako fe v’ uja vleshe ; gotovo pa greh perjatelftvo rasdere, med ktero prebi-vaIjfile poftavi. Zhe greh hitro prejde, tak ga per-j itelftvo s’fvarjenjam fplafhi, de fe ne uverne nasaj ; ako fe pa sazhne sadershavati, in fi liozhe prebivalj-fhe poftaviti, tak bo perjatelftvo gotovo nehalo, sakaj nikdar ne more bres prave zhednofti obftati. Koljko manj je fhe le perpufheuo, is ljubeeni do perjatelftva
grefhiti? Ni vezli perjatel , ampak fovrashnik, ako uaf hozhe v’ gréti napeljati , ako perjatela fpazliiti in v’ pogubljenje l'praviti ifhe ; ino nargo-tovfhi snamnje hudiga perjatelftva je, ako vidimo, de fe s’ kakim zlilovekam d er s hi, ki je kaki pregrehi vdan, naj bo kakorfhna li hozhe. Ako je Ulti, kteriga ljubimo, pregrehi vdan, je gotovo tudi nafho perjatelftvo pregrefhuo; sakaj ker perjatelftvo le na pravi zhednofti jjozhivati samore, mora tukaj gotovo kako neumno le dosdevavno zhednoft a!j pa kako po-fvetno laftnoft v’ozheli imeti.
Perjatelftvo, v’kteriga barantavzi med febo fto-pijo , je le kar po sunanjim pravimu perjatelftvu po-dobno , ker ni fklenjeno is ljubesni do pofeb (perfhonj, ampak is ljubesni do dobizhka.
Poflednizh fte tifte dve boshje isrekc dva tcrd-na ftebra, ki kerfhanfko shivlenje podpirata: ena je isreka modriga, ki pravi: „Kdor le Boga boji, bo dobro perjatelftvo imel.“ Druga pa je befeda fve-tiga Jakoba: „Perjatelftvo tiga fveta je fovrafhtvo boshje.“
T R I N O D V A J ,S T A P O ,S T A V A.
O tl del sunanjiga pokorjen j a.
Nekteri, ki fo naturile mozhi prejifkovali ino od kmetijftva pifali, terdijo, de, ako fe na zelo in fhe mlado niandeluovo jederze kaka befeda sapifhe, in potim fpet v’ kofhizo polosbi ino dobro saperto v’ sctnljo vftidi, vfi mandelui tiftiga drevefa, ki is nja
israfte, tifto befedo vpifaiio ino vtifnjeno imajo. Kar jia jes terdi'm , je to, moja Filoteja! de nitim nikdar sa fittimi potegnil, ki, zhloveka fpreoberniti, s’su-nanjiin, s’ védenjam trupla, oblazhilam ino lafini sazhneje.
Veliko vezli, fe mora, po moji mifli, od sno-traj sazheti. ,,,Spreobernite fe k’mcui,“ pravi Bog, ,,is vfiga fvojiga ferza; moje dete, daj mi fvoje Terze!“ Sakaj ker je ferzo ftudenz vfakiga djanja, tak bo vfako djanje takflino, kakorfhno je ferze. Bosbji sheniu v’vifoki pefmi govori, ker dufho k’fvoji ]ju-besni vabi, tako le: „Poloshi me, kakor pezhad, na fvoje ferze, kakor pezhad v’fvoje narozhje.“ Po pravim govori; sakaj, kdor kolj .Tesata Kriftufa v’ ferzi ima, ga bo fkoraj tudi v’ vii h sunajnili djanjiti imel. Torej tim ti hotel, moja Ijubleua Filoteja! pred vfimi rezhmt to fveto ino prezhaftito befedo: Jesuf naj shivt!“ v’ferze sapifati ino vtifniti, ker tim zelò preprizhan , de bo potim tvoje shivlenje , ki is tvo-jiga ferza, kakor mandelnova drevo is jedcza is-haja, v'vlili fvojih djanjih, njegovim fadu, te befede svelizlianja vpifane ino vtifnjene perneflo : in, de kakor fladki Jesuf v' tvojim ferzi shivt, tudi v’vfih tvojih djanjih ino v’ vfim tvojim sunajnim vedenji shivel, in fe v’ tvojih ozheh, v’ tvojih uftah, v tvojih rokah, ino zelo na tvojih latih rasodeval bode , de bofh samogla s’ fvetim Pavlam rezhi : „Shivim, pa ne vezh jes, ampak Kriftuf shivt v' meni.“ ,Skratkoma kdor fi je ferze zhloveka per-dobil, ti je zeliga zhloveka perdobil. VTemler pa tudi potrebuje farno to ferze, s’ kterim sazheti ho-zhemo, de ga poduzhimo, kako fvoje sunanje sa-dershanje vravnati ino sverftiti mora, de fe ne bo le fama bramitoli v’ njem perkasala, ampak tudi velika modroft in premifhlenoft. Torej ti hozhem tukej nektere kratke nauke popifati.
Ako samorefh poft prenefti , tak bofh prav fiorila, ako fu bofh, ne le sapovedane potine dui, am-
pak tudi fhe ob drugih dueli pofiila: sakaj rasen ìia-vadniga fada, ki dulia povsdigiie, ino mefo vkroti, zhednoft pollinosi», in veliko plachilo sa nebela per-dobi, je tudi lep dobizhek, ako poslireflinoft prema-gamo , ino telo pod pollavo duha fpravinio, in zhe fe ludi zliés sio ne poftimo, fe naf vender fovrashnik vfe vezli boji, ako ve, de fe polliti satnoremo. ,Srede, petki ino fabote fo dnevi, ob kterili fo fi pervi kriftjani v’ jedi pertergovali. Isberi fi torej is tih dnevov liektire sa poft, potim, ko te tvoja pobosh-lioft nagiba, in ti moder prefodik tvojiga duhovniga vodnika fvetuje.
Rad tukaj rezhem , kar je fveti Hironim brum-ni gofpéj Leti rekel: „Dolgi in zhesmerni pofti mi zliifto nizh ne dopadejo, fofebno per tifali, ki fo fhe mladi.“ Is l.ftne fkufhnje fini fe isvuzhil, de, zhe fe mlad ofel na poti ispéha, is ftese ft opit t i f h e : in mladi ljudje, ki li savoljo preojftrih poflov bolehnofii nakoplejo; fe radi od ojftrofli na nichkushnoft ober-nejo. V’dveh okoljfhiuah fe jeleni k’teku nepriprav-ne florijo : ako fo iiamrezh savoljo predobre pafhe predebeli, ali kedar fo savoljo prefiabe pafhe profilili. jVarbolj fmo od fkufhnjav liadlegvani, ako telò prevezh redimo, in zhe ga prevezh oflabimo, pervo ga flori prevsetuiga, drugo pa savoljo flabiga pozliu-tenja otoshniga; in kakor ga ini notiti ne moremo , akoje predebelo, tako telo ne more naf liofiti, ako je prc-fulio. Ta nesmernoft v’poflih, v’bizlianji, v’nofhi fpokornih oblazini is shime in v’ drugih fpokornih delili flori, de narboljfhe leta marfkteriga brumniga v’ flushbo ino ljubesen boshjo nepripravne poftanejo, kakor fe je fvetiniu Bernardu sgodilo, kije slialoval, de je s’fvojim truplain tako ojflro ravnal ; in ojftreji ko fo taki od sazhetka proti fvojimu shivotu , bolj fo na kouzi perfileni, mu fpregiedovati. Ali bi ne bili bolj prav fiorili, ko bi bili sineraj enako, kakor fe njihoviuiu poklizu ino njihovi flushbi perleshe, s'njim ravnali.
Pod in ilclo Habita in krotita melo. Ti je tvoje delo potrebno, alj povikfhuje boshjo zhaft, tak mi je ljub-fhi, de teshavo dela voljno prenafafh, kakor de fe s’ poliam viiijafli. To je tudi mifel fvete zerkve, ki savoljo opravil ki fo Bogu dopadlive, in blishuimu koriftne, takfhne delovze fhe od sapovedanili pofiov proftc isgovorì.
Teshko enima pride, fe polliti, drugimu, b olnl-kam firezbi, jetnike objifkati, fpovedovati, pridgova-ti, shaloftue to lashiti, moliti, in druge takfhne dela opravljati; bolj koriftuo je pa to p er,sad e vanj e, ko uno: sakaj rasen tiga, de oboje enako vpèha, pernefe to bolji fad, kot uno. Torej je, vfploh govoriti, bolj-fhe, truplo bolj, kakor je ravno potrebno, per mozhi obdershati, kakor ga zhes pravizo flabiti: sakaj, mozh mu fhe smeraj lehko odvsameino, kedar liozhemo, dodjati mu je pa ne moremo, kedar in kakor bi bolli.
Po moji mifli bi morali bcfede, ktere ja nafh boshji Odrefheilik Jesuf Krifiuf k’ fvojiin vuzhenzam govoril: ,,Jejte, kar te pred vaf pollavi,“ v’ veliki ' zhafli dershati. Miflim, de je vezha zhednoft, jefti bres vliga isbirka, kar fe pred tepoflavi, in poveriti, po Uteri fe poflavi, najti difhi, alj ne, kakor pa, de bi fi vfelej le liarporednifhi j ul isbrala. Sakaj, de fi te ravno to pofleiiuje vidi, kakor de bi ojftreje bilo, tak je vender per pervim vezli sataj 'lija, ker fe n e odpové kar fvojimu flaju ampak tudi fvojimu is-voljenju; to pa ni majhino pokorjcnje, fvoj flaj po volji vfakiga oberniti, in ga per vlaki perloshnofti premagali. Ilasen tiga je to tudi takfhno pokorjenje. de ga nihzher ne sapasi ; ni nikomuri soperno; in fe v’ shivlenje zhloveflike drtifhne pofebno lepo per-téshe. Eno jed odriniti, po drugi fézhi, vfe okufiti ilio nazheti, in nikjer kaj najti, de bi dobro liapravleno alj ilofti fnashno bilo, od vfakiga grishleja kaj povedati, je snamnje mehkushnofti, ki je le v’ okroshnike (talerje) ino fkléde samifhljena.
Vezli obrajtam fvètiga Bernarda, de je namefta vode alj vina olje pil, kakor de bi bil isnaprejvsetjo
pelinove» pil; sakaj s’tim je na snarije dal, de ni na to mit iil, kar je pil. Ino v’ ti nefkerbnofti na to, kaj bi jedli alj pili, obftoji’ popoluoft ispoluenja tiftiii fvetih befe ili : „Jejte, kar f« pred vaf pollavi.“ Med to pa ref jedi ne fhtejmi, ktere fo sdravju fhkodli-ve, alj bi zelò nafhiga duhà flabo navdale, kakor fe to uekterim pergodf, ako tople, slo difhezhe, okajene ino napihajozhe jedi vshivajo; tako tudi periosti-nofli od - isvsamem, v’ kterih natura polajfhanja ino pomozhi potrebuje, de bosamogla kako vezhe delo k’ zhafti boshji prenelli.	,Stanovitna ino fpametua
niernoft je bolji, kakor dolga polilena sdershnoft, ktera fe pa vezhkrat s’ velikim polajfhanjaru ino ver-litn goftovanjam preterga.
Bizli, (gajshla) s’smernofijo v’ pokorjenje ober-njen, ima prezhudno mozh, hrepenjeuje po brumuofti fpet oshiveti. ,Spokorno oblazhilo is sbime kroti telò slo, vender sakonfkim ljudem, in takim, ki fo bolj flabiga shivota, in tudi tiftim, ki teshke dela opravljati imajo, ni perporozhiti. Vender fe snajo taki ob nar imeuitnifliih zbafih pokore s’ njim pokoriti , ako moder fpovednik k’ timu fvetuje.
N o z h imamo v’ fpanjc obrazhati, in fizsr vfak po potrebi fvojiga trupla, in koljkor je potrebno, de fe po tim z b es dan bedeti da, in potrebne dela opravljati samorejo. In ker nam fveto pifino v’' mnogih krajih, sgled fvetnikov, in sdrava pamet juterne ure kakor narbolje in n ir rodovitnifhi zeliga dne tako slo perporozbajo, in ker je zelò Kriftuf, nafh gofpod, lonze pravize imenovan, preblashenaDiviza pajuter-na daniza svana, tak dershim sa lepo navado , de fe svezher sanili fpat podamo, de bo inoziii drugi dan fvet saràn vitati. (lotovo je ta zhaf narperjasniflii, narprijetuiflii in narpokojnifhi, she zelò tize naf tedaj klizhejo vftati in Bogu hvalo dati. Vsgodaj vftajati ni torej ie k’ sdravju ampak tudi k’ fvetofti,
Balaam je na fvoji oflizi jesdaril im kralja S ilaka ifkal, ker pa ni nizh dobriga v’mifli imel, gaje perzhakal angelj bisliji na poti s’ nagim mczham , de
bi ga vinoni: ofliza pa, ko je atigelja sagledala, le je fplafhena trikrat nasaj savernila. Alj Balaam jo je nevfmileuo s’ fvojo palizo pretepal in jo je naganjal naprej, tak dolgo , de fc je ob tretjim pod Balaamam na tla isdrusnila, in ga po velikim zhudu tak nagovorila: ,,kaj fini ti fiorila, de me she v’ tretje pre-tepafh?“ In sdaj fo fe Balaamu ozhl odperle , in sagiedal je angelja, ki gaje tak nagovoril: ,,Sa-kaj pretepafh fvojo oflizo? ko bi fe ne bila meni vmaknila, bi bil tebe vbil, njo pa shiveti puftil.“ Balaam je pa rekel k’ angelju :	„Gofpod! grefliil
fim, sakaj nifnn vedel, de li fe saper mene na pot vftavil.“ Glej, moja Kilot ja! Balaam je tiga slega kriv, in pretepa vbogo oflizo , kije vender v’v lim tim zhifto nedolshna. To fe mnogokrat v’ nafhim shivlenji najde. Tam je slična , ki vidi fvojiga 1110-sha alj fvoje dete bolano, in kar fe saziale poftiti, fpokorno oblazhilo nofiti, fe bizhati, kakor je nekdaj David v’ takfhni okoljfliiini fiorii. Uj perjateli-za! pokaj tepel'h fvojiga vbogiga ofla, pokaj trudifh fvoje telo? Saj je nedolshno nad slegain, [ki te je sadél, de je Bog fvoj mezh zhes tebe vsdignil; po-boljfhaj le fvoje Serze, ki je tiga mosha kakor malika mulilo, ki je timu otroku jcsero napzhnoft fpre-gledalo, in ga k’napuhu, nezbimeruofti ino prcvsét-nofti redilo. Uni mosh fposiid , de je vezhkrat v’ greh nezhiftofti hudo padel; njegova veft fe kakor nevfmil-jena mafhovavka s’ nagim mezhatn zhes njega vsdig-ne , ga s’ fvetim Uraliani prebôlïi. Hitro fe fa m v’ fc oberile, ino savpije: De bi te, nesvefto mcfó! de bi te, isdajavez od shivota! ti li me fovrashuiku is-dal ! In glej, vef rafkazheu fe loti shivota , in ga oj-ftro terpinzhi s’nesméruirn poftam, s’hudim biziian-jam s’ nepreneflivimi fpokornimi ohlazhili. O vboga dufha! ako hi samoglo tvoje mcfó govoriti, kakor Balaamova ofliza, reklo bi ti: Sakaj tepefii mene, vbogiga revesha? Super tebe farno,moja dufha! vsdi-guje Bog fvojo mafhovavno roko, ti farna 11 prelom-Ijivka! Dokaj me vodifh v’ tifte fiabe porloshnofti?
pokaj obrazhafh moje ozki’ , moje roke, moj jesik k’ nezhiftofti ? j) o k àj me vmashefh s’ neframuiini mifli? Imej dobre mifli, iu obena hudobna sheljafe ne bo v’meni vsdignila. Pajdafhi fe s' zhiftimi ljudmi, in nikdar me moje poshelenje ne bo v1 greli fkufhalo. Oj te, ti farna me mezhefh v’ plamen, in hozhefh, de bi ne gorel; mi pihafh dim v’ ozhi, in hozhefh, de bi ne otekle. In gotovo tudi llog v’ ti okoljfilini k’ tebi govori: Pretepajte , vbijajte ino rasdrobite fofebno fvoje ferza, saknj soper lije fe je moja jesa vshgala.
,Scrbenja fe snubiti in ga is-sdraviti, ni toljko treba, fe vmivati ino kopati, kakor veliko vezli, fi kri in jetrc iszhiftiti. Ravno tak, ako fe hozhemo pregreh rcfliiti, in jih issdraviti, je (iz.er dobro, de telò pokorimo, vender je pa fofebno potrebno, de li ferzo prav iszhiftimo. Satoraj fe nikdar ni podati k’ pokorjenju tclefa, drugazhi, de duhovni vodnik kaj lakiga fvetuje.
,S II T115 N OD VA J;S T A P O ,S T A V A.
Od d r n 1 h n e ino f a ra o t c.
Sa drufhnoj tekati, in fe ja sogibati, nobeno ni pametno nobeno fe ne pcrleshe brumnofti, ki ima. dolshnofti zhlovefhke drushbe lepo rediti, Drufliin fe sogibati, kaslie neko sanizhovanje ino sametovanje Misli ni <ga , jih nalafh jifkati je suatnuje lenobe in vlraglivofti.
Blishniga moramo ljubiti, kakor fumiga febe; mu to ljubesen fkasati, fe ne fmemo njegove to-varfhijc sogibati, v’ snamuje pa, de farni febe ljubi-
mo, moramo fami per febi optati, kedar fino per i'ebi. Per febi fmo pa, kedar fino fami. „Milli fatti tta-fe“, pravi fveti Bernard, „potim na druge.“ Ako te tedaj nizhefar ne veshe , v’ drufhino iti, alj drufhino fprejeti , tak ottani v’farnim febi, in fe pogovarjaj s’fvojim ferzam. Pride pa drufhina k’ tebi, alj te kak pametni vsrok vabi, drufhino obifka-ti, potim, moja Filoteja ! idi s’Bogatil, in gledaj fvo-jiga blishniga s’vefelim ozhefam ino ferzam.
Slabe drufhine fe sovejo tifte , v’ ktire fe s’fiabitn namenam s-baja, pa tudi, ako fo tifti, ki fe s-bajajo, hudobni, nepretnifhleni ino ras-vujsdani;. in tih fe je isogibati, kakor fe zhebele of in obadov isogiblejo. Sakaj kakor fo put, fapa ino flina tiftih ljudi, ki fo od isteklih pfov vgrisnje-ni, fofebno otrokam ino ljudem drobniga shivota nevarne; tak fe tudi ne da s’hudobnimi ino rasvujsda-liimi ljudmi pezhati; fofebno naj bodo tifti prav slo varni, kterih zhednoft je fhe rahla ino nevterdena.
,So tudi take drufhine, ki k’ nizhemuri nifo, ko le, fi. po vtrudivnih opravkih addebititi. In, de fe jim ravno ne fmémo zhifto ino savfim vdati, tak vender toljko zhafa fmemo na nje oberniti, koljkor ga je sa odehniti fi, treba.
,She druge drufhne fo, ki nimajo drujiga namena, ko perljudnoft. Takfhnc fo obifkovanja ino nek-teri s-hodi, ki fe blishnimu v’ zhaft fiord. In zhe nam tudi ni‘treba, kar to sadeue, zhes vezli fkerb-nitn biti, tak vender tudi ne fmemo tak neperljudui biti, de bi fe nezh sa-nje ne smettili, ampak dolsh-ttofi perljudnofii fe mora priprofio dopolniti, in varva-ti fe je sraven vfe neobtefnofti ino lahkomiflenofii.
Sdaj je fhe govoriti od koriftnih drufhin, v’ ktire fe hrumite ino pobosltue dufhe sberajo. O moja Filoteja! sa veliko frezho fi fhtej, ako v’ takfhne drufltne vezhkrat priti samorefh, Vinfke torte, ki med oljkami raftejo , oljnate in po oljki difhezhe gros-djc nofejo; in dufha, ki fe rada med brumnimi ljudmi sadersltuje, mora njihove laflnofti na-fe vseti. Troti
SOI
fami ne mógo iiobeuiga medu naredili, pomagajo pa, ga zhebelam napravljali. Ravno tak sadershovanje s’ brumnirni dufhami nafhi brumnofti mozhno k’ rafti pomaga.
V’vfaki (lrufhini mora vfe odkrito, priprofto , pohlevno ino fpodobno biti. ,So nekteri, ki nizhefar ne ])ozhnejo , kar bi ne bilo tako perfileno, de vfa-kiga nadlegje. In kakor bi zblovek , ki bi nikdar drugazhi ne pregovoril alj ne preftopil, kakor de bi pel ino fvoje flapinje fhtel, s’tim vfakim sopern bil, ravno tak fo tifti zeli drufhni fililo na poti , ki fe ne smesijo drugazhi, kakor le perfileno, in bi rekel, kakor de bi bili na fhkripze ; in kaj jih drujiga tako ravnali, kakor fkriti napiih! Smerna dobrovoljnoft mora smeraj na penim inetti v’ drulliini biti. Svetimu llomualdu ino fvetimu Antonu k’ veliki zhafti perpovedujejo , de fo «ju oblizbja per vfi njuni ojftri fpokornofti vedno s’ vefeljam, dobro voljo ino perljudnoftjo olepfhune bil e ,,jSntejajte fe s’ fniejozhimi, in vefelite fe s’ vefeli-ini,“ ti sopet pravim s’ apofteljnam, „vefeli fe vedno, to de v’ Gofpodu , in tvoja fpodobnoft naj bo vfi m ljudem snana.“ De fe v’Gofpodu vefelifh, mora podloga tvojiga vefelja ne le perpufheua ampak tudi vfa fpodobna biti; to rezhem sato, ker je nekaj rezili, ki fo fizer perpufhene, to de ne savfim fpodobne; in de bo tvoja fpodobnoft srnina , valj fe vfake napake , ki nikjer ni perpufheua. Eniniu sanjko naftavili, de bi padci, drujiga ozherniti, tretjiga sabavljati, nefpa-metnimu kaj hudiga fioriti, je neumna in divje vefelje, in fmejati fe savoljo kaj takiga, je vefelej slo nerodno.
Rasen snotrajne 1'amote, v’ ktiro fe tudi is frode narglafuifhi drufliiuc podati samorefh , kakor firn te she v’ 12. poflavi drugih bukev vuzbil, ljubi tudi refuizhno fanioto; ne debi morala v’pufhavo be'shati, kakor fveta Marija Egipzhauka, fveti Pavel, Anton’ Ars eni ino drugi brinimi ozhaki , ampak sadershi fc nekaj zhafa v’fvoji jifpi, v’fvojim verti, alj drusi kje, kjer fe v’ uarsnotranje fvojiga forza podati ino fvojo
duflio s1 brumnimi ino fvetimi niifli , alj s’ poboslinins branjam rasjafniti samorefh; in pofncmaj v’ tim soleil velikiga fvetiga Gregorja is Nazijanza , ki fai» od feb» tako perpoveduje: „Proti fonzhnimu sabotili fini fe fam s’febó po lirodu morja fprehajal: sakaj treba mi je ti g a polajfhaiija, de fi dulia rasjafnim , in butaro navadnih opravkov od - trefem.“ In potim rasklada tifto svelizhavno liiifel, ktiro tim jes she uekidrusi v’ mifel vsél. Tudi fveti Avgufhtin pokashe od tiga en isgled od fvetiga Ambrosha, ino rezke, de je vezhkrat v’ prebivavnizo tiga velikiga moslia ftopil, ( sakaj to je bila vfakim perpufheno), in de ga je tamkjé preinifhloval, kak je bral; in de fe je z lies nekaj zhafa prav tiho ven podal in miflil, de fe timu velikimu dufhuiinu p alti rj u ta kratek zbal' vseti ne fine, kteriga mu je po pretoljkfhinih opravilih potreba, de fi duha podshivi ino rasjafni. Tudi Go-fpod Jesuf je enkrat rekel apofteljnam, ki fo mu perpovedovali, kak fo pridgovali, in kaj fo flic tint— ji ga opravili: „Pojdite v’ famoto , in fi eno malo odahnite.“
PETI N D V A J ,S TA P O T A V A.
O tl f podob n odi v’ o b 1 a z h i 1 i h.
,Sveti Pavel narozlia brumuim shenfkam O11 sadene tudi moshke) de bi fe fpodobno oblazhile in fe pofhteno, in le kar je prav, lifhpale. ,Spodob-noft v’ obleki ino lifhpanji fe pa ravna po tim , is zhefa, .de je, kak je vresana , in potim, kak je fnashna. ,Snaga mora v1 vfakim nafhim oblazhili bi-
(i, in na obeiiim ne fmcmo, kolikor je le mognzlic , kakl'hiio vmasanje alj nei'iiaslinofl terpeli. ,Sanajua fnaga nckoljko odkriva snotrajiio zhiftolo. Bog l'am sapnvedujc flushabnikum altarji, in lilïiin, kte-rim je perva fkerb sa brumnoft isrozheua, telefno fnashnoft.
Is zhefa, de naj bo oblazhilo, in kak naj bo vresano, to naravnava kerfhanfka modroft po mnogih okoljfhinah, namrczh, po (im, ko je zhaf Ictâ, ftaroft ali flan zhloveka, in kakor pernefe s’febo drufhina alj perloshnofl. Zliafiitlivfhi fe fploh opravljajo ob prašnikih, in (oljko bolj, ko je prašnik velik ino imeniten. Ob zbali pokore , kakor v’ pofti fe oblazhijo priprofto, na shenitninah nolijo fvatovfke oblazhila, in per pokopalifhah obleko shalovanja. Na dvori oblaftnika fe obleka povikfka, ki fc doma per fvojih fpet ponisbati inora. Sakonfka fe fine ino ima, kedar je per moshn, fpodobno lifhpati, ako fe pa lifhpa , kedar moslia ni v’ prizho , tak bi jo bilo dobro vprafilali , komu s’ fvojim lifhpam dopalii shcli. Divizam fe fine nekaj vezli lifhpanj t perpuftiti, de ne bojo savoljo sanemarjenja fnage v’ nolhi fpreg-lcdaue, lires mosha oftale.
Tudi vdovam, ki bi fe fpet rade omoshile, nihzher ne bo sameril, ako fe fhe nekoljko lilhpajo, to de ne bodo kake otrozharij;; na fe navefile, ker fo s h e go fp o dinj e bile, in jiii she vfak sa bolj reine dershi, ker fo she shaloft vdovftva pokufile. Vdovam pa, ki nifo kar po telefu ampak tudi po ferzi vdove poftale, fe ne fpodobi drugo lifhpanjc, ko ponishnofl, fpodobnofl ino brumnoft. Sakaj, nifo prave vdove, ako na to g-rej o, moslié s’ljubcsnjo navdati; ako pa tiga noto, pokaj pa orodje ljubesni s’ febo nolijo? Kdor goftov nozhe, naj ofhtarijno snam-nje is fvifli vsame. ,Starim ljudem fe vfak fmeji, ako fe lifhpajo, la ncuinnoft fe le nad mladim llie nekak prenefti da.
Bodi fnashna, moja Filoleja! in nezhefar ne fine v’ tvoji obleki rasterganiga alj nefpodobnigabili. Snam-
njc je , de tiftc malo obrojtamo , s'kterim fe drushi-nio, ako nefpodobno pred-nje pridemo; vari fe pa ravno tak, de fe ne bofh ventilarla, fhopirila ino ^sciavo oblazhila, kakor de bi ti ob pamet fido. Dershi fe sme raj , koljkor fe kolj da, priprofti ino fpodobuofti, ki v’refnizi narbolj lepoto povsdigne, in neprilizhen obras narbolj sagovarja.
,Sveti Peter fofebno mlade shenfkc opomina, de fi nimajo iafov ferklati, kroshlati, fpletiati, ino kodrati. Moshkimki fo fe tak omehkushili, de to ne-fpametno lifbparijo ljubijo, vfak pravi, de fo fe pohabili. In ako zbiftoft sheufek, ki fe fhopirijo , nih-zber vifoko ne obrajta, tak fe faj toljko rezili samore , de jo v’tej lifhpariji ino v’ tih noroftih saglc-dati ni. ,Se fizer isgovarjajo, de nizhefar hudiga ne miflijo. Jes pa odvifhzham, kakor lin she nekdi tirasi, de pa hudizb vedno kaj liudiga mifli. Jes bi rad, de bi moji brumai, kakor tudi moje bramilo sme-raj, narboijfhi, pa ne narbolj imenitno in narbolj slifbpano v’zeli drufbini oblezbeni, in kakor v’bukvah prigovorov ftoji, s’prijetuoftjo, fpodobuoftjo ino zhaftitoftjo olifhpani bili.	,Sveti Ludovik pravi s’
kratkimi befedi, de fe imamo po fvojim liani ooliti, de modri ino brnmui ueporezhejo: ti ftorifh prevezh; pa tildi ne mladi ljudje: ti ftorifh premalo. Ako pa mladim ljudem s’ fpodobuoftjo ni sadofti, tak fe je po miflih modrih ravnati.
sor,
,S H E,S T I N D V A J ,S T A POETAVA.
Od pogovarjenja, in fixer pervizh , kakor od Boga govoriti moramo.
,Sdravniki fi po fpregledanji jesika veliko snan-je pcrdobijo, kak s'sdravjam zi: lo veka fiojl, ravno iak fa ludi naflie befeile rcfuizhne kasavke, kak fe naflia dufha pozhuti. ,,Po fvojih befedahf1, pravi Isvelizhar, ,,bofh opravizhen, in po fvojih befedah bofh pogubljen! Hitro feshe roka po tiftim deli telefa, ki naf boli, hitro jesik porezhi, ktero ljubimo.
Ako torej Boga perferzhno Ijubifh, moja Filo-teja! tak fe bofh velikokrat s’ fvojimi domazhimi, fofedi ino perjateli od nja pogovarjala. Ne dvomim, de bi ne, „sakaj ufta pravizhuiga bodo modroft pre-mifhlovale , in njegov jesik bo fodbo osnanoval.“ in kakor fe s’ fvojimi majzhknimi uftmi zhebele le medu dotikajo, tak bo tudi tvoj jesik vedno od prevelike fladkofti fvojiga Boga oflajen, in nikdar ne bo vczhe fladkofti obzhutil, kakor, ako zhaft ino hvala boshjiga imena zhes tvoje uftnize tezhe ; kar fe od fvetiga Frauzifhka (,Seraffhkiga) pravi, ki je vedno fvoje uftnize is-sesaval ino oblesaval, ako je fladko imé boshjiga Gofpoda isrekel, kakor de bi is fvojih uftniz narvezhi posemelfko fludkoft is-sesal.
Govori pa vfelej od Boga, kakor fe bosbji lvetlofii fpodobi, to je s’ podobnoftjo ino s’ poboshnoftjo in ne s’ laftno dopadljivoftjo, tudi ue s’ glafam pridgarja , ampak v’ duiiu krot-kofti , ljubesni ino ponishnofti, in roti , kakor dobro saftopifh, (po isgledu nevefte v’ vifoki pefmi) zbudilo fladek med poboshnofti ino nebefhkih rczhi, po kaplizah, sdaj v’ uho eniga, sdaj drugi-
«a, in profi Boga is dna fvojiga forza, de bi to fve-lo l'ofo v’ ferze tajifiih vtifnil, ki te poflufiiajo.
Zlies vfe pa, to angcljfko opravilo krotko ino /jubesnivo opravljaj, ino ne s’ lindimi befedi, ampak veliko vezh takofhno, kakor Bog nebefhko prijetne befede dufham vdaja ; sakaj z hud n o mozh ima Iju-besnivoft ino prijasno dopovedovanje dobre rezili, in filno vabi ino vlezhe ferze na fe.
Ne govori torej nikdar hitro in le is kratkiga zhafa od Boga ino brumnofli, ampak, ako govorifh, tak bodi v fa poboshna, in mifli dobro, kaj govorifh. To ti rezhem, de fe ]ired neko prevsetnoftjo, klira je nektcrim ljudem laftna, ki fe med brumne fhte-jejo , in per vfaki perloahnofti, bres, de bi na to miflili, v’ fvete ino gorczhe befede is-hopernijo in potim fhe miflijo , de fo réf takfhni, kakor njihove befede kashejo, kar pa v’ refnizi ni tako.
J S E D E MIN 0 D V A J, S T A POETAVA.
Od fpodobnofti v’ befedi, ino od fpofhtovanja, kteriga fino ljudem dolshni.
----O----
„Kdor fe v’ befedab ne pregrefhf,“ pravi fveti Jakob, „je popoln zhlovek.“ Bodi slo slo fkerb-na , de ti nikdar kaka nefpodobiio befeda is tvojih ufi ne ujide; sakaj ko bi jo tudi ti is obeniga hudi-ga namena ne isgovorila, fi jo snajo patifti, ki jo flifhijo, vfe drugazhi rasloshiti. Nefpodobna befeda, ki pade v’flabo ferze, fe v’njem ras -1'hi ri ino li proftor perdobi, kakor kapla olja, ki na fukno pade; in vezhkrat fe forza tako poloti, de ga s' lav-
shciiterimi nemarnimi mifli ino fkufhnjavaini napolni. Sak oj, kakor telefni ftrup fkos ufia noter pride, tak pride ftrup ferzà fkos uho , in vfmertenja je jesik kriv, kije ftrupno befedo isgovorii, in ko bi tudi ispljuvan ftrup ne bil ferza poflufbavzov oflrupil, ker je dobro okovarjeno bilo, tak ni ftrupu perpifati, de ferza nifo bile po njem vmorjenc.
Nibzber mi naj nafproti ne rezhe, de v'tim nizliefar hudima ne mifli, sakaj vezhna refniza, kteri fo gotovo vfe zhloveflike mifli snane, na ravnoft pravi, „de ufia to govorijo, zhefar je ferze polno.“ In naj bi she mi nezli budigane miflilf, pa gotovo fov-rashnik nafbiga isvelizhauja veliko liudiga mifli, in vfe fkrivaj te hude bcfede na to občine , de ferze zhloveka s’ njimi prebode. Pravijo', de kdor od an-gelizhnih korenin vezhkrat kaj vshiva, vedno lepo ino dufhezho fapo ima, ravno tak fo bcfede tifiih, kterim fpodobnoft ino zhiftoft v’ ferzi prebivate, vedno fpodobne prijasne ino zliifte. Nefpodobne ino nerodne rezili nam fhe isgovarjati apoftelj prepoveduje, in nam pove, de „dobriga sadersbanja nizliefar tolj-ko ne popazili, kakor nefpodobno govarjenje.“
Pa vfe ftrupnifhi fo le te nefpodobne befede, ako fe sakrivano, tenko ino, na dvojo tiran isgovarjajo ; sakaj tcnji ko je pf hi za, losliej gré v’telo; in bolj ko je nezhifta befeda isglajena , globokeje fe bo v’ ferze v t i fu ila; in kdor meni, de fe s’ taziini befedi ko obtefan v’ druflini fkashe, v’ refuizi ne vè, sakaj fo drufbne. Sakaj drufbne morajo biti zhbelnimu roju enake, ino fe morajo sa to fkleniti, de med prijasuiga ino fpodobniga pogovarjenja vkup fpravlja-jo, ne pa kakor broj óf, ki fe sa to fklenejo, de gnilo inerbo is-sisâjo. Ako ti bedak nefpodobne befede blodi, daj mn ohzhutiti, de je tvoje ufhefa ras-sbalil, in fe kam drugam oberili, in fióri kaj druji-ga, kar te uninoft uzhi.
Ena i s m e d narflabfhih lafinoft, s’ kterimi samore ierze navdano biti, je laftuoft saframovavzov. Bog prešlo to pregreho fovrashi , ino jo je she vezli-
Krat ojftro kasu il (filtrata!). Nizhefar ni ljubesni, 1'lic ve zb po bramnofii tako nafproli, kakor sanizho-vanje Llislmiga. Nikdar pfti safmehovanje ino rafra-movanje ni proflo od tiga sanizho vonja ; torej je velik greli , in po provizi pravijo bogoflovi (to je v’ boslijih rezheh svuzheni), deje saframovanje nar-liujflii rasshaljenje, ki 1'e blishnirau s’befedo fioriti saniore; ker je drugo rasshaljenje fhe vender s’nekakim fpofhtovanjam rasshaleuigu fpremljano, to fe mu pa s’ ozliitnim sanizhovanjatn naredi.
,Shale (fhpati) ino opletene befede, ktire fi dru-ibina s’ fpodobno dobrovoljo ino s’ vefeliin ferzam med febó dovolji, flifhijo k’zheduofii, ktero fo fiari gerki evtrapelja imenovali, mi bi ji pa vefela krat-kozhafnoft rezili samogli; s’ njo ti kratkozbaf delamo fpodobno ino prijasno nad nakljuzhbi, ktire is zhlovefhke nepopolnofti is-hajajo. Vender je pa gledati , de to fpodobno vefelje v’ saframovanje ne isdivja. Saframovanje naf namrezh nagiblje, fe is sanizhovanja blishniga fmejati; dobrovolja pa ino fhala napravite prijasno fmejanje is dobriga ferza ino is prijasnofti, sdrusheno s’ kako snajdeno fhaljno befedo. ,SvetiLu-ilovik je rekel fvojim duliovnam, ako lopo kalilu od vifukih rezili s’ njim govoriti hotli. „Sdaj ni zhal' vuzheno govoriti, ampak li fkos kako vefelo befedo kratkozhaf narediti, vfak naj fpodobno kremlja, kar fe mu ljubi.“ To je rekel is prijasnofti do imenitnih goftov, ki fo kako vefelo befedo is ufi fvojiga kralja Tlifhati skeleli. Pa, moja Filoteja! dopernefimo ure kratkozliafa vfelaj tako, de fvete vezhnofti sraven ne sapravimo, ampak fi jo s’brumnoftjo oko varimo.
—-----------SE*»-
0 ,S E VI I N o D V A J ,S T A PO ,S T A V A.
Od k r i v i 7, h n i g a fojenja.
,,Ne fodit.!, de no bote fojeni,“ pravi Odrefhenik nafliih dulh, „ne pogubljajte, de ne bote pogubljeni.“ ,.Xe fodite,“ pravi fveti apoftelj , „ne fodite pred zhafam, dokler Gofpod pride, ki bo fkrivnoft teme rasodei, ino fvćte fera odkril.“ O, kak slo fo superne Gofpod-Boga predersne fodbe! Predersne fo fodbe zhloveflikih otrok, ker obeden ni fodnik drugiga, in ker li s’ fvojimi fodbi oblaft liafhiga Go-fpoda in nar vikfhiga fodnika laftijo. Predersne fo »lalej njihove fodbe , ker narvezha hudobija greha v’ nameni ino shelji fer/.a leshi, kar je pasa ref nam popolnoma fkrito. Predersne fo dalej, ker vfak inni s’ tim dofti opraviti, de fa m febe fo dl , ni mu torej potrebno li fu d. h o zhes blishniga po krivizi 'lattiti. Ako nozhemo enkrat fojeni biti, je ravno tak potrebno, de drugih ne fodimo, kakor, de farni febe fo-dimo. Sakaj, kokor nam Jesuf, nafh Isvelizhar, eno prepove, tako nam njegov apoftelj drugo sapové s’ tim bcfedmi : „Ako bi mi farni febe fodili , bi ne bili enkrat fojeni.“ Pa delamo, de bi tak ne! ravno na-fprot ; nikdar ne henjamo delati kar je prepovedano, in fodimo fvojiga blishniga per vfaki perloshno-fti; in nikdar ne Borimo kar nam je sapovedauo, nikdar namrezli fami febe ne toshimo.
In tako m »ramo na vsroke gledati, is kterih nafhe krivizhne fodbe isvirajo de jih vfiavimo. ,So ljudje, kterim je gorupo, britko ino neperljudno terze kakor perrafheno; in takfhni ogrenijo vfe kar vidijo ino flifhijo, in fpremenijo po befedah preroka fodbo v’pelin, ker od blishuiga nikdar drugazhi, kakor s’ ojftrofljo ino grenkoftjo ne fodijo. Slo potrebno je takim, de v’ roke dobriga duhovniga sdravui-
18
ta s d ravnika pridejo; sakaj ker jim je ta grenkoba 1'crza naloma, tok je sio tesliko premagati, in de ii ravno sa uje ni greh ampak le nepopolnofl , tak je vender le nevarna , ker predersuo fodbo ino opravli-vofl v’ dufho vpelja, in jima gofpodarftva prepufti. Predersno fodijo eni, ne is grenkobe, ampak is na-puha, ker mi f lij o , de 1'vojo /.hait sa toljkor poinno-shijo, sa koljkor zhaft blishuiga pomanjfliajo. Na-])uhnjeni predersui duhovi fo ti, ki fe farni lobe ob-zhudujejo, ino v’ fpofhtovauji fumiga felle tako vifoko Plavijo , de vfe kar nifo oni, sa majhino ino nezhvred-no dershijo. „Jes liifem tak, kakorfhni fo drugi ljudje,‘£ je rekel tifta perfmoda od fariseja. ,So fhe drugi, ki pa nifo tako ozhitno napuhnjeni, aiupak kar s’ nekim laftnim dopadjenjam hudo na drugih gledajo , tako, de to dobro, ktero miflijo, de na febi imajo, s’ preferzhuim vefeljam okufhajo ino drugim okufhati ponujajo. In ta dopadlivoft nad farnim febó je tak fkrita in nenajdljiva, de, kdor nima prav bi-itriga ozlrefa, jo ne bo sapasil, in fhe zelo tifte ne vejo sa-njo, ki fo od nje vneti, ako jih tiga ne preprizlramo. Eni fo, ki fe farni febi perlisujejo , farni febe isgovarjajo , ino fi fvojo hudo véft s’tim to-lashijo , de fodijo, de imajo drugi ravno tako pregreho nad febó, alj fhe pa kakfhuo vezhi, ko oni, in menijo, de nijhov greh savoljo velikiga fhtevila liuti o d e I n i k o v ne bo tako hudoben.
Nekteri pa kar savoljo tiga vefelja radi predersno fodijo, de bi fe modre iskasali, Ki sadershanja ilio nagnjenje drugih ljudi s’ farno saftopnoftjo istuh-tati samorejo. Ako vzhafi k’ nefrezhi s’ fvojirn fojen-jani refuizo sadenejo , potim rafte njih predersnoft in vefelje , fe v’ti hudi navadi fhe bolj isbrihtati , tako slo, de je tesliko, jim jo vftaviti. Drugi fodijo is hude ftrafti, in miflijo smeraj dobro od tiftih, ktirc ljubijo, in smeraj flabo od tiftih, kti-re fovrashijo , rasen v’ eni farni zhudni pa vender refnizhni rezhi ne, namrezh, kjer jih preobilna ljubeeen k’ hudi fodbi zhes rezh napelja, ktero
ljubijo, lu (o je saref nerodni naflopik juezhiftc , nepopolne, smotene ino bolne ljnbesni, namrezh ajfran-ju, ktero, kakor je vfakimu snano, savoljo eniga fa-miga pogleda, kakiga maliga uafmejanja druge ne-sveftobc in prefheftva obdolsbi. Pofleduizh tudi bo-j.zhnoft, zhaftishelnofl ino druge dufbne flabofti veliko k’ natolzovanju ino prcdersnim fodbam perpo-m o rej o.
Vender, kako fe da tukaj nafprot[ravnati? Pravijo, de fe tifiimu, kdor je foka od selifba oliusa pil, ki v’Etiopi rafe, sdi, de povfod kazhe ino ftrafhne poflrafii vidi. Tak tudi tifti, ki fo ftrup napuha, lie-vofliljivofii , zhaflisheljnofti, ino fovrashtva posberli, obuto rezili ne vidijo, ki bi fe jim ne vidilti hudobna ino nizh vredna. Ki fo un fok pili, morajo potim vino is palmoviga fadja piti , de jim smota prejde, tim poljudnim pa naprot vpijem: Pijte, koljkor sa-morete cd vina Cvete ljnbesni, pregnal vam bo ger-<ii fok, l.i vaf h’ kazhjim fodbam napeljuje. J.jube-sen fe boji, na hudo sadeti, veliko manj ga bo lama ifkala, in ako v’njega sadene, tak odverne od nja ob Ij izlije, kakor, de biga ne valila. In site per pet vim perkasanji saklene oziti, poprej kakor ga flte savfttn vidi, in ntifli potim v’ fveti priprofti, de ni hudo, ampak le kar fenza ltudiga. Ako je pa vender perfiljena, ga fposnati, tak fe hitro prozìi oberile, in lì persadeva, njegovo podobo is fpomiua fpra-viti. Ljubesen je gotovo sdravilo sa vfak sieg, po-fe b n o pa sa tiga. Slatenizhnlmu fe vlaka rezil sdi romena , in kdor fe te bolesui snebiti sheli, pravijo, de fi mora p n Ititi na podplate selifbe kelidonium imenovano, pervesati in ganekaj zhafa liofili. V’refnizi, navada, predersno foditije duhovna slateniza, ki ozhem bolnih, ki fo s’njo navdani, vfe rezhi hudobne predpo-ftavi. In kdor od nje osdraviti sheli, mora sdravilo, ne na ozili, ne na um, ampak na ferze, ki fo prave noge tluflie, poloshiti. Je tvojo ferzo krotko', tak je tudi tvoja fodba polna krolkofti, jc ljubesni
polno, tak bo tudi tvoja fodba. Tri prezhèdne sglo-de ti od tiga prejpoftavim. Isak je rekel, deje Rebeka njegova feltra. Abimeleh je pa vidil, kak je s’ njo prijasno ino preferzhno ravnal, in kinalo je ob-fodil, de je njegova shena. Hudobno oko bi bilo raji lodilo, de le njegova vlazhuga, alj pa, de zhe je njegova 1'eftra, njuna prijasnoft po pravizi ni; Abimeleli je pa vfc bolj s’ ljubesnjo fodil. Tudi mi, moja Filoteja! moramo smeraj tako ravnali, in koljkor je mogozhc , vfe v’ prid blishniga raslagati. In ko bi imela ena rezil fto flraui, tak jo moramo smeraj od nerlepfhd ftrani pogledati. Marija Diviza je bila blagoflovleniga telefa, ni fi samogel fveti Jo-shef tiga sakrivati, ker jo je pa od druge ftrani polno fvetofti ino angeljfke zhiftofti vidil, mu nikak ni bilo mogozhe verjeti , de bi bila ona samogla s’ prelomljenjam dolshnofti fvoj ftan fpremeuiti, in je fklenil, ko jo je od fe ispuliiti hotel, fodbo Gofpod-Bogn prepuftiti. De lije imel veliko vsrokov slozhe-fto od prefvete Divize iniflili, tak vender ni hotel, fodbo zhes njo fkleniti. Sakaj to? — Ker je bil, kakor fveti Duh od nja prizha, pravizhen. Ako ti pravizhen ne more sakrivati ne djanja ne namena ka-kiga zfhloveka, kteriga drugazhi sa poboshniga posila, tak fi vender nikdar fodbe zhes njega ne ofvoji, ampak jo prepufti famimu Bogu. Tak je tudi kri-shan Isvelizhar, ker pregrehe tiftih, ki fo ga na krish perbili, ni samogel sagovarjati, vender njihovo hudobijo pomaujfhal, in jih je s’neveduoftjo is-govarjal.
Ako tedaj greha isgovarjati ne moremo, tak ga vfaj v’ pomilovanje saobernimo, in ga perpifhimo vsroku, ki je fhe narloshje preuefti, nevednofti alj pa zhlovefhki fi a botti.
Alj pa zelo nikdar ne smemo fvojiga blishniga fo d iti ? —iVak, v’refnizi, nikdar. Bog fa m fedi kri-vizhne v pravizi. ,Sizer fvojo fodbo tudi fkos glaf gofpofke nafhim ufhefain snani, gofpofke fo njegovi flushavuiki ino toimazhi; pa tudi tene finejo drugazhi
isgovoriti, kakor, kar fo fe ko njegovi raslagavzi od njega liavuzhili. ,Sodijo drugazlii, in ravnajo po fvo-jini laftnim nagnjenji lak ref farni fodijo, in hojo torej tudi farni obfojeni. Sakaj zhloveku farni mu na febi je prepovedano, druge fodili.
Pogledauje alj fposnanje ene rezhi fhe ni obena fodba, sakaj fodbaniora, faj po jesiku fvetiga pifma, vfelaj kak vsrok imeli, ki je inajhiu alj velik, refnizheu alj le dosdevan , ki fe mura poprej preji fkati, kakor, de fe samorc ino find fodili. Torej tudi fveto pifino giravi : ,,kdor ne vdrje, je shd lojen,“ salo ker z bes njegovo pogubljenje ni obeniga dvoma. Ali torej ni oben greli, ako zhes fvojiga blishniga dvomimo? — Ne, sakaj ni prepovedano dvomiti, ampak le loditi je prepovedano, vender pa tudi niperpufheno dvomiti ino natolzovati, ako naf ne lilijo prav imenitni vsroki ino fprizhanje na to; drugazlii bi bilo dvoinenje ino natolzovanje predersno. Ko bi bilo kako hudobno oko Jakoba gledalo, ko fc je per fhtepihu perljudno s’ Rahelo menil, alj vidilo, kako je Rebeka uhalnize ino rozhne vesila od plujiga Eleazarja v’ lifti deshcli fpre-jela , bilo bi gotovo od tiii dveh sgledov zbiftofli flabo miflilo, ino vender le lires vfiga vsroka. Sakaj, ako je djanje tako, de fatuo na febi nezh ne pomeni, tak je predersno natolzovanje, kaj liudiga is njega fkle-liiti, drugazlii, zbe fhe vezh takih okoljfhinj sr a ven pride, is kterili fe to djanje bolj gotovoisprizha, kak-fhno , deje. Tud je predersna fodba , ako fe is eniga Jami ga djanja 1'klepa, kakflien je drugazlii zhlovck, ,Skoraj le bom pa zhes to rezil bolj saflopno isgovoril.
S’ kratkoma, komur je sa lafino veft refnizbna fkerb, fe v’ predersno fodbe zhes blishniga ne bo lehko ispuftil. Sakaj, kakor fe zbebele, ako v’meglenim vremeni oblake sagledajo, v’ fvoje panje nasaj povernejo, ino.fvoj fpravljen med predelavajo, tak fe tudi mifli bruinuih dufli ne fputiijo v’ kalne ino sanio-taue pravde iuo v’ meglene djanja fvojiga blishniga , ampak, de li fvojih ozhi ne nafmetijo, fe potegnejo
an
v’ fvoje laftiie forza uasaj, de dobre fklepe fvojigalali-nìga poboljl'hauja ofkerbijo ino ispolnujejo.
Le dufha, ki jo ni nezh prida, fi: s’fodbimi sliiv-lenja drugih pezha. Pa ne finefh mifliti, de to tudi 1 ille sadeiie, ki imajo dolshnoft na fvojo hifho, alj pa zelo na zele okoljze aìj deshele gledati, sakaj ena nar vezbih dolshnofti, ktire na vefti imajo , jih ojftro veshe, vedno zhujezho oko nad drugimi imeti. Takfhni naj fvojo dolshnoft s’ ljubesnjo ino krotkofijo is polnujejo, drugazhi pa naj bodo fami v’ febi saperti.
DEVETIN D V A J ,S T A PO,STAVA.
Od opravljanja.
Is predersnih fodb is-hajauepokoj, sani/.hovanje Idishniga, napuli, laftna dopadlivoft ino jesero drugih slo slo fhkodlivih naftopkov, med kterimi je opravljanje, prava kuga zhlovefhkih drufhinj na pervim nielli. O de bi jes imel sherezh ogel od fvetiga altar-ja, de bi fe dotaknil s’ njim zhlovefhkih ufi, jim njihovo hudobijo odvset, in njih greh o ozhiftit, kakor Serafin ki je ufta preroka Isaia ozhiftil! Kdor bi opravlivoft is semlje fpravil, bi vezho fhtevilo pregreh krivize odvsél.
Kdorkolj dobri fliiv fvojiga blishniga po krivizi perkrajfha, je, rasen greha, ki ga flori, k’povern-jenju savesan, in to povernjenje fe fpremenuje kakor fe opravlivoft raslozhi; sakaj nihzlier ne samore s' ptujim blagam v’ nebefa, in med vtim zhafnim blagam je dober fluv narboljfhe. Opravljanje je nekakfhen vboj. Sakaj trojno je nafhe shivlenje: duhovno, ki v’ guadi boshji obftoji; telefno, ki fe po dufhi obdershi,
iu drufliinfko , ki i'c lo v’ zhalìi ino v’ dobrim flulji ohrani. Opravljiviz vezhi dei s’ farnim enim vbodlejani fvojiga jesika ob enim trojni vbojjdoperiiefe: vrnori po duhovno fvojo laftuo (Infilo, dalej dufho [tiftiga, ki ga poflulha, ino fpravi tiftiga , nad kterim jesik brufi, ob drufliinfko shivlenje. ,,Sakaj,“ kakor fveti .Bernard govori, ,,imata oba hudizha perfebi, opravljivez ino njegov poflufhave/. ; enimu tezhi na jesiku, drugimu zhepi v’ vfhefu.“ David pravi ud opravlivzov: „Ofh-pizbili fo fi jesike, kakor kazlic.“ Kazhe imajo, kakor Ariftoteles pravi, viizhnat jesik, ki fe v1 dva konza neha. Ravno tak jesik ima opravljivez, sakaj, kakor ga positene, prebode ino olimpi ubo pofla-ibavza ino dobro ime tiftiga, od ktcriga govori.
Sarotim te torej, moj i preferzlino Ijibljenaf Filo-teja! de nikar kdaj koga ne na ravnofi, ne po ovinkih ne opravljafh; vari fe vender zhes vfc fkerbno , de ne bofli nikdar koga ne ismifhienib pregreli in hu-dobji obdolsliiia, pa tildi ne njegovih fkrivnih ilio fkritih grehov rasnafbala, in de tudi tiflih ne bolli povikfhala, ki fo «nani, ne dobrih del v’ hudo rasla-gala, alj dobro, ki ti je od koga snano, tajila, alj s’ hudobnim nainenam sakrivala alj s’ befedo pomanj-fhala. Sakaj, dvojiit greli je, legati, in sraven tudi blishnimu fhkodovati.
Tifti, ki poprej de koga opravljati sazimejo, hvale vredne rezhi od njega kvafijo , alj pa kakfhno majhino lizlino befedo alj kvanlo vmef vèrshejo, fo narbolj sviti ino narbolj ftrupui opravljivzi is med vlili, kar jih je. „Povem , de ga ne ljubim eno malo, pravijo poftavini, in deje drugazhi, moder zblo-vek , pa kar je ref, je ref, gerdo je ravnal, deje lako nesveftobo dopernefel. Ona je ref dekle lepiga sadershanja, pa sapeljati fe je dala,“—in druge take opletene liefe d e. Kdo ne vidi tukej svijazlie? Kdor s’lokam ftrelati hozhe, potegne pfliize k’ febi, kar saniore, pa le sa to, de jo po tim s’ vezho inozbjo isftreli. Tak fe tudi sdi, de taki opravljivzi pfhizo opravljanja k’ febi vlczhcjo , pa le sa to, de
fe bo po lini terdueji pognala, in globokeje v’forze poflufhavzov vtifuila. Opravljanje, ki fe v’fhalah do-pernafha, je fhe bolj uevfmileno, ko vfako drugo. Zikuta *) farna na febi ni obeden hitri ftrup, ampak le pozhafi fhkoduje, in fe fhe da s’ vrazhili pregnati, alj zhe fe s’vinata smefhana fpije, potim je vfako vrazhtvo saftonj.
Tako tudi opravljanje, ki bi Itilo drugazhi per enim ufhefu noter, per drugim ven fhlo, kakor prigovor pravi, terduo v’ ferzih prizhej tzhih oftane, ako fe s’premeteno ino finefhuo befedo oflajfha. ,,0:i imajo,“ pravi David, ,,gadji ftrup na fvojih jesikilt.“ Ako gad pikne , fe od kraja obena nevarnoft ne per-kashe, in ta ftrup napravi neko prejetuo shegetanje, fkos kteriga fe ferze ino oferzhje raslegne, tako de vef ftrup v’ fe posisd, in potim je vfako vrazheuje prašno delo.
Ne rezi; un je pijanz, tudi, ako fi ga pijauiga vidila, tudi ne, de je prefheftnik, ker ti ga v’ tim grehi sapasila; tudi ne, de je kervoframnesh , ko bi ga bila v’ ti pregrehi salesila, saka) eno fatuo tljati-jc fhe ne flori imena. c ,Sonze je enkrat obftalo, de je Josuetovo premaganje povelizhalo , enkrat fe je pa otemnilo, de je fmert Odrefhenika ohshalovalo, pa komu bo v’ glavo padlo, rezili, de fe fonze ne mesi alj de je temno. Noe fe je enkrat vpijanji , Lot en drugi krat, iti pofledni je fhe enkrat kervo-framuofl dopernefel; vender ni bil pijanz, ne eden, ne drugi, in pofledni nobeden kervoframnesh, tak malo kakor fveti Peter kervoshejen, ko je enkrat kri prelil; alj pa bosltji preklinjovavez, ko je enkrat po krivim perfegel. De kdo od ene zhednofti alj hudobe ime sadobi, fe je moral v’ nje she koj vterditi ino fe navaditi. In fhe tedej , ako bi bil kdo v eni pregrehi dolgo siti vel, bi fhe Iehko laslt go-
Trobeiika , neko selcilo, veliko »el i f be, ki po fen-zah rado rafte , ino hud ftrup ima*
voril, kdor Li ga hudobuig'a imenoval: ,Shimon, gobov, je Magdaleno grefhnizo imenoval, ker je 1'he pred kratkim grefhuiza bila; vender je ozliitno legal, sakaj, ni bila vezli grefhuiza, ampak fveta fpoliotni-za, satorej jo je Odrefhenik nagovarjal.
Tifti bedaft farisei je dersbal zoljtiarja sa ve-likiga grefliuika, in flie morde sa krivizbuika, pre-fheftnika ino tatu1, pa kak fe je molil, sakaj ob tajitii uri je bil opravizhcn. Kako samoremo sa gotovo lorditi, de je tajifti, ki je vzheraj grefhuik bil, fhe donef, ker je dobrota boslija tako velika, de je en trinik sadofti, guado boshjo fprofiti ino dobiti? — Vzherajfhni dan ne fine nikdar denafhuiga follili, pa tudij danafliui zhes vzherajflmiga ne fodbo fklcniti; sadni dan je tajifti dan, ki zlies vfe druge fklcne.
Torej ne samoremo nikdar rezhi, de je kler zhlovek hudoben, de hi fe ne poftavili v’ nevariioft, krivizo govoriti. Kar rezhi samoremo , ako govoriti moramo, je, deje to al j uno hudodeto It o ril, de je ta al j ta zhaf flaho shivel, de sdaj fiabo ravna, nikdar pa ne moremo od vzheraj na donef, alj od do-nef na vzheraj, veliko manj pa na juter fMeniti.
Ako je pa ravno treba slo fkerbeti, de blishni-ga ne opravljamo, tak fe nam nizh manj ni treba uafprotniga greha varvati, Sakaj eni grejo tako da-lezh, de, fe opravljanja isognili, zelò hudobijo hvalijo, ino dobro od nje govorijo. Ako je kdo v’refnizi opravljivez, tak ga ne isgovarjaj s’tim, de bi ga odkritoferzhuiga imenovala; ne rezi od perfhonc, ki je ozliitno liezhlinerua ino prevsetna, de je vifo-kofevzhna ino fiiashna, in ne imenuj nevarne tovar-1‘liije nedolshno prijasnoft. Ne lepotizlii liepokorfhi-no s’ imenam ferzhnoft, alj napuha s’imenam odkri-toft, alj nezhiftoft s’imenam perjaftvo. Ne, ljuba Fi-loteja! ako fe hudobije opravljanja isogniti hozhemo, tak ne fmemo drugim hudobijam potuho dajati in jili nagovarjati, ampak moramo na ravnoft ino bres ovink buia imenovati, kar je hudo, in grajati kar je gra-
10
Janja vredno; tako damo Bogu zliaft. To de fe ima vie lo tako le godili.
De fe hudobije drugih po pravi/.i ino v' prid grajajo, mora frezha tiftiga, od kleriga fe govori, alj frezha tiliih, k’ kterim fe govori, tako potrebovati. Perpoveduje poflavim kdo pred mladimi de-kletzi nefpodobno perjasnoft med tim im to, nju oziatilo neframnc befede ino vedenje; ako «daj te hudobije odkritoferzhno ne grajam, iuo ifheiu sagovar-jati, tak bodo nedolshue dufhe, ki me poflufhajo s’ lini napeljane, kadar perloshnoft pernefe, tudi kaj takfhniga pozheli. Njihova frezha torej potrebuje, de te rezili kar na enkrat ravno grajam, ako ne previdi»! kako perloshnoft, ob kteri bi to dobro drlo fbe k' vezhimu pridu ino k’ manjfhi fhkodi tifiih fto-rili samogel, od ktcrili fe govori.
Verh liga fhe tudi moram pravizo imeti, z bes kaj takiga govoriti. Ako tim eden narimcnitnifhih v’ drufhni, ino molzhim, tak fe vidi, kakor bi jes to hudobijo poterdil, firn pa eden pofiednih, tak mi ne gré, druge folliti. Naj bo pa drugazhi, kakor ho-zlie, tak moram vender vfelej vfako befedo dobro .dobro pretehtati, de ne bom farne ene prevozil govoril. Grajam, poftavim, prijasno pezhanje tiftiga rnladenzha s’ uno deklizo, o Filoteja! kak uatenzh-no moram tehtnizo dersiiati, de fe sa e n funi laf ne sarajtain. Je le kar majzeno dosdcvanje, tak ne bom drujiga, ko to rekel; je le ena priprofta ne-premifhicnofi, lak (udi brfedze ne perftaviin; ako pa ni ncneprcmifhljcnoft, ne refnizbno dozdevanje iiudiga, ampak rezbi flojijo le tako, de bi kakimu hudobnimu ozhefu perlosbuoft k.’ opravljanju dati za-mogle, tak bom, alj zhifto molzhal, alj pa drujiga ne rekel, ko to, kar je. Jesik v’ mojih uftah je, med tim, de od blishniga govorim, kakor kopjizu (fulzliiza ojfter noshizh) v’ rokah zdravnika, ki med zhutnimi nitkami ino shiiami resati hozhe. Vres . ktero delam mara tako natenzhno premerjena biti, de ne rczhem manj ne vezli, kakor je. 1’ofiednizb fbe
morcfli p a na to dobro gledati, de, ako hudobijo tepefh1, zhloveku, ki jo j; fiorii, koljkor morefli , persanafhafh.
lief fe fmé od nemarnih, ra.snefhenih ino ozhit-nih grefhnikov ravnoferzlino govoriti , ako fe to drugazhi v' duhu ljubesni ino vfmiijenj.i, ne pa s’ predersnim napuham alj s’ dopadenjam nad ptnjimi popnki godi: to pofleduo je enamnje poredniga ino sauizhliviga ferza. Isincd tiga odvsamem pred vfan ozhitne sanizhovavzc Boga ino njegove fvete zerk-ve ; sakaj take moramo v’ hud fiuv fpnavijati koljkor kolj samoremo, to fo odlozhcni sdrushki krivovcrzov ino odpadnikov ino njihovih poglavarjov; ljubesen naf lili, de sopcr volka sa pomozh vpijemo, ako je med ovgami, de fe odpodi, naj bo, kjer fi hozhe.
Koljko fe jih tudi predersne, kralje ino oblaft-nike prezenjati ino follili, ino zclc ljudflva obrekovali, po tim, ko fe jim sdi. Moja Filotcja! ne flori te napake nikdar, sakaj rasen rasslialjenja boshjiga, ki je vefelej sraven , loi fe lebko tudi v’jezero sa-derg in fitnob s’ tim samotola,
,S!ifhifh zhes koga flabo govoriti, tak fe sileni, koljkor fc po pravizi ino fpodoimofii da, de fe ta obdolshba «e bo sa gotovo verjela; ako fe to ne da, tak isgovarj ij namen obdolslieniga ; in ko bi fbo to ne bilo mogozhe , tak pa ra.s o deni pomiljovanje do njega, in opomni drufhne ,• de kdor ne pade, (o le goli guadi bosliji sali valit i ima, Vravna-vaj s' kako pohlevna befedo alj djanjani , de fe b> opravljive?, fposnal, in povej kaj dobriga od rasshnleniga zhloveka, ako ti je le kaj dobriga od njega guano.
TRIDESETA POETAVA.
,She nekaj naukov od pogovarjanja.
Naflie befede morjo biti pohlevne, priprofte, od-kritoferzhne, ravne, neobledne in pa refnizhne. Vari fe pred dvojeftranfkimi, svijazhafiimi ino hinavfki-mi befedami; de fi ravno ni dobro, vfelej refnizi ra-sodeti, pa vender ni nikdar perpufheno , soper ref-nizo govoriti. Navadi fe, nikdar s’ premiflikam legati , ne, de bi fe isgovarjala, ne is kakiga drujiga vsroka, in ne posabi, de je Bog — Bog refnize. ,Si kje is nepremiflika kaj lashnjiviga rekla, in samo-refh pogrefhek s’ nasaj - vsetjam befede popraviti, tak hitro popravi, refnizhni isgovor ima veliko vezli prijetnofii ino mozhi, fe isgovoriti, kakor Iash.
De fe ravno,s’ umno obrazhbo refuiza vzhaii modro ino pametno sagerne, tak tiga vender druga-zhi ne fmemo , kakor v’ takih ókoljfhiuah, v’ kterih je to savoljo boshje zhafti ino flushbe potrebno. Prašen te okoljfhine fo take premetenofti nevarne; sa-kaj fveto pifino pravi, de „fveti Duh ne prebiva v’ lashnjivim ino dvojnim ferzu.“ Obena premetenoft ni tak lepa in ljuba, ko pripoftoft, Pofvetna modroft ino mefena svijazhnoft fle blago otrok tiga fveta, boshji otrozi pa ne hodijo po ovinkih , in bres vfake gerbe je njihovo ferze. ,,Kdor pripofto hodi, hodi varno pravi moder. Lash , dvojnoft ino fpakarija fo smeraj gotovo snamnje flabiga ino poredniga 1er za.
,Sveti Avgufhtin pifhe v’ flitertih bukvah fvoje ozhitne fpovédi, de fte njegova dufha in dufha nje-goViga perjatela le ena dufha bile, in de mu po
1'merti liga perjatela shivlenje ni bilo sa prenefii, ker s’polovizo liufhe ni liotel dale.j shiveti, ravno tok i'e pa vmreti bal , de bi njegov perjalel do kraja ne vmerl. Vender fo fe mu posneje (ko je sbe niosh-ki krili jan pofial) prtsnajdenc in prcprijasne sdéle, iorej jih je v’ bukvah nasajvsetja nasaj vsel, in jih imenuje golo ncuinnofl. Vidilh, l juba Filotija ! kako ojflro je la velika ino lepa dufha od pofilenih befedi miflila. Svefloferzhnoft, priproftoft ino rav-noferzhnoft io ref sala sala lepota kerfhnnfhiga slavljenja, David pravi: „Djal fima pasili hozhciu: na fvoje pole, de fe s’jesikam ne boni fpoleknil. OGofpod! poftavi firasho pred moje ufia , in s’duri sapri moje uftnize.“
Prav koriftna opomba fvctiga Ludovika j‘ la , le: nobenimu sopergovoriti, drugazhi ko bi is pervol-jenja kak greli alj kaka druga fhkoda vfiala, to je rekal, vfakofhen kreg ino prepir prcvarvati. Ako bo pa potrebno, de komu sopergovorimo, alj fvojo mi— lei njegovi nafprot poftavimo, lak fe moramo s’veliko krolkofljo ino snajdenofijo vedeti (vélìi) , brcs , de bi hotli ferzu blishniga lilo fioriti , iu sbé zelo , ker fe s’ lilo nizli ne opravi.
Malo govoriti, kar liari modri toljko pcrporo-zhajo, ne obftoji v’ tim, de fe malo befedi isgovori, ampak, de le malo nepotrebnih befedi rezhe. Sakaj v’ govorjenji fe ne gleda toljko na f lite vilo kakor na veljavo befedi, in meni fe dosdeva, de fe je per obema nesinernofti treba larvati. ,Se prcmodriga ino prerefniga kasali, ino v’ drufhni nizli k’ nafprot-nimu pogovori prirczhi, kasbc, kakor fe meni s tl i, ncsavupuoft v’ drufhno, alj kako sanizhovanje is napuha: nafproti ]ia smeraj zhenzhati ino norze predajati, ino drugim nobene perloshnofti perpuftiti, de bi fe po shelji nakramljali, je suamnje nepre-mifhljenofti ino otrozhnofti.
jSvetimu Ludoviku fe je tesliko sdelo , ako fo fe v’ drufhni fkrivaj pogovarjali, kakor de bi fe kaj pofvetovali, fofebno per misi, de bikjékdo ne miflil, de
aaa
fe od drugih flabo govori. „K’dor je per misi v dobri drufliui, je rekelin ima kaj vefeliga alj kratkozhafniga povedati, naj glaliio pové, de bo \fak flifhal; je pa kaj imenitniga, tak naj molzlii. in ne govori od liga.
E NINT RID E, S E T A POSTAVA.
OJ kratkozhafa ino fprelajfhanja, in 1 izer pervizli kar je perput'heniga ino pofhteniga.
Vzh a fi moramo fvojimu duini nekaj pozbitka dati, in fvoj shivot s’ kukim kratkozhafam poshivc-li jvSvetiga Janesa Evangeliita je enkrat, kakor Kali-jan dopoveduje, nek lovezh sapasil, ko je ravno je-rebizo na roki dershal, in fi s’tim kratkozhaf delal, de li je prijasno s’ tim tizham igral; in lak ga je lovez vprafhal, sukaj on, toljko imeniten ino 1'vet inosh s’ toljko porednimi ino nevrednimi rezhini zbal' trati. Nainefto odgovoriti, ga je nafprot fveti Janes vprafhal: „Sakoj ne nofifh smeraj fvojiga lozna na-petiga? Salo, mu je odgovoril lovez, ker bi smeraj napet ino vkriven fvojo uruoft sgubil, kadar bi mi narbolj potreben bil. Tak fe pa tudi ti ne zbudi, mu je rekel apoftel, ako jes fvojimu duhu nekaj po-zliitka od dela ino persadevanja dovoljim, in fe ne-koljko fprelajfham, de fe po tim toljko vifhi k’ premiflilovanju 'sagiiatij saniorem.j Gotovo je to napzhno, ko bi tako ojfiri, neobtefaui ino neperljud-ni bili, de bij ne pcrpuftili ne febi, ne drugim kak-fliniga fprelajfhauja.
Jafniga sraka fe nadihali, fprcliajali, v’vefeliin, prijàsnim pogovori fc rasvefcliti, pifkati ali brenkati, peti, na lovftvo ili, fo takl'hni kralkozhafi, (le le s’ njimi fprelajfhati drujiga ni (riha, ko lepo mođrofti ravnali, ktera vlaki rezhi njeno velilo, njciiin zlui', kraj ino mero odložili.
Igre, v’ klerih le urnoft shivota ino sbrilanoft saftopuofli brilita, kakor palm metati, palm isbijati ino pcrftregali, v’ zilj letati, fhpaue vle/.hi, fo farni na fcbi nedolshni ino perpafheni kralkozhafi. Le fe je treba sraven nesmernofti variati, v' tim kar sadene
i.haf, ki fe na to oberile, ino v' tim, kar fe na igro flavi; sakaj, ako fe prevezh zliafa v’ kaj takiga oberile, tak ni vezh fprelajfhanje, ampak golo delo, tako de li sraven ne oddehne ne duh ne truplo, ampak oba fe fhe le bolj vtrudita ino omotita. Ako fe pet ali zelo fheft ur f lipani vlczhejo, tak bo igr a v z vel' \truden, kedar od igre vftane. Predolgo s’ palmam igrati, ne isbrihta shivota, ampak ga le vpeha. .Se prevelik dnr.r v’igro poftavi, tak lahko igravati v’la-komnoft sugne, in rasen tiga ni po pravizi, na take poredne ino malovredne sbrifncfli velik dnar poftavi-ti, kakor je prebrifnoft v’ igri. Pred vlim pa dobro glej, moja Filoteja! de li na take rezili duha ne na-veshefh ; sakaj, naj bo shé igra pofhtena kakor ho-zhe, tak vender smeraj na p z Im o oftane , fvoje zelo ferze ino vfe fvoje pozhutleje tajilii namigniti. Me rezhcm, de hi ne fmeli per 'igranji fvojih mifli per igri imeti, (sakaj drugazhi bi nam ne bil kratek zbal per njih) ampak le pravim , de ji ne fincmo zeliga terza podali, velikiga posbeljenja po nji imeti, le ne-smerno sraven vefelili, in po nji kopcrncli.
D V E N 0 T RID E jS E T A PO,STA VA.
Od p i- e p o v e d a n i g a igranja.
Kozkuti (kobrati, barHati), kvartali, ino s’đrugi!,! takimi igri fe pezhati, per kteriii le tifti dobi, kateri-mu fe permeri, nifo le, kakor plef, nevarni kratko-Kliafi, ampak fo she faine tia febi hudobne alj kašlji-ve, in torej tudi po desheljfkih ino duhovfkili poftavah prepovedane. Me morde vprafhafh: Kaj je pa she toljko hudiga s raven? — tak odgovorim: dobizhek per tih igrah ne pade po pameti, ampak po frezlii, in vezhkrat lift dobi, ki po fvoji sbrifnofii ino pre-metenofii nizh ne saflushi. Pamet je (orej sraven saframovana. „Pa fino fe tako med 1'ebo pogodili,“ pravil'h. — Ref je, alj (o je le toljko sadelo, de dobizbkar drugim obene krivize fioriti ne fine; in is tiga liie ne is-haja, de bi (a pogodba s’ igro vred nefpametna ne bila; s.ikaj flava, ki bi menila plazhilo sbrifanofii biti, politane tukaj plazhilo frezlie, kteri obeno plazhilo ne flifhi, ker ne is-haja od igravza.
Vetli tiga imajo te igre ime, de fo kratkozhr.fi, ino fo sato tudi isnajdene : vender nifo nizhefar manj, ko kralkozhafi, ampak fo Je pollino triidenje. Sikaj, ali ni to trudenjj, ako je duh fkos vedno pasljivoft napet, alj fkos vedno iiepokojnoft, bojezhnoft ino je-so flifkan? Ali fe najde bolj shaloflua in bolj otosh-na pasljivoft, kakor je pasljivoft igravzov? ,She go-aoriti ne finejo med igro, ne feiincjati, ne kafhlati, de lii jasa med njimi ne vftala.
Poflednizh obftoji vefelje per igri v’ edinim do-bizhku; ali pa ni to vefelje zhes vfe hudobno, ki le is fhkode ino nevolje foigravza is-hajati samore?
,Sramotno s.üef je tako vefelje. Is tih treh vsrokov t'o torej igre prepovedane. Ko je veliki fveli kralj Ludovik saflifhal, de njegov brat, Anshuvfki kncs s’ Balteram, Nemurfkiin Gofpodam igra, fe je per vii tvoji bolcsni is poficle vsdignil, i'e je sapotikdje v’ njihovo jifpo podal, je popadel dcfko, na kteri fta igrala, s’ kobri ino dilanili vred, in je vergei ule fku-pej, v’ veliki jesi nad obema fkos okno v’morje. Ko je fveta ino zbifta diviza Sara s’Bogam od fvoje nedolshuofii govorila, je rekla:	„Ti véfh, o (Jo-
fpód! de fe nikdar nitim s’igravzi pezala.“
trinotride.seta po,stava.
Od plefov in diligili perpuflicnih , vender nevarnih kratko/,hafov.
1'lefi, de fi ravno nifo farni na febi pregrefhni, fe vender h’ grehu slo iiagnujejo, kakor fe fploli imajo, in fo torej slo slo nevarni. Napravljajo jih po nozhi, v’temi fe pa prav rado kaj ternniga ino hu-diga med vefelje pertepo, ki je po fvoji naturi fililo slo k’ hudima nagnjeno. Tudi fe sraveu oh enim naprej bedi, in tak fe juternc ure prihodniga dneva, in s' njimi perloshnoft sguhi, Itogli v1 tim zhafi flu-sliiti. In s’kratkim je in oftaiie neumno, dan v’nozli, Ijuzli v’temo, in dobre dela v’ uapzhnofti fpremen-jati. Vfak ti persadeva, de hi vezli liezhiinernofti k' plefu pernefel, in nezhimernoft je tako velika priprava h’ grcfhnimu shivlenju ino k’ lievarnimu ino grefhniinu sesiianju, de fe per plefu vezbi del saziale.
Ilezhem ti, od plefa, Fiioteja! kar sdravniki od gob. Narboljfhi, pravijo, fo sa nizh; ludi jes ti re-zliem, de narboljflii plef veliko ne velja: ako pi ino-rafh gobe jefti, tak glej, de bodo dobro napravljene Ako ti iS kakiga vsroka, soper kteriga fé ne morelli lehko isgovoriti, na plef iti inorarti, tak dobro poglej, de bo plef dobro perpravljen. —„S’ zlii.n bi pi moral perpravljen biti?“ S’ fpodobuoftjo , refnobo ino dobrim n amen ani.	Malo jih v s bij ino malo kdaj
(pravijo sdravniki od gob), sakaj, kakor ,dobro fo shé napravljene, tak je she to ftrup, ako jih je mnogo. 1’lefhi malo ino malokdaj; sakaj, ako dru-gazhi ravuafh , fe poltavifh v’nevarnoft, de ti bo plef prevfhezh poftal.
Ker fo gobe polne s es .iv k ino mnjhinih odper-tin, tak lehko vef ftrup posesajo, ki fe hliso njih »najde ; in fo bliso kazh , tak lehko njihov ftrup na fe potegnejo. Plefi ino drugo enako ponozhno s-hi-jaiije vlezhcjo fploh vfe grehe iuo napake, ki fo v enim kraji domi, n a fe, kakor prepire, nevofhljivofl, saframovanje ino grcfhhno ljubesen. In kakor fe fkos telefno premesenje plefavzov potne odpertine odprejo, ravno po tej meri fe odpirajo tudi njihove ferzi. ,Se perblisha torej ob taki perloshuofti Hrupna kazila, in vfhepézhe ueframno befedo ;iij saljubljen perlisik v’ uhó, alj pogleda kak mazharad s’uezhiftim pogledam ulj saljubleuiin kinuujaiii, kak lehko fe da ferzo vjeti alj oftrupiti.
Ti uefpodobni kratkozliafi, moja Filoteja ! fo fploh lilno nevarni; odpodijo duha brumnofti, oflabi-jo dufhne mozhi, ohladijo fveto ljubesen, iu isbudi-jo jesero hudobnih nagnjenj v’ ferzi; torej je slo slo velike modrofti timu potreba, ki shé mora sraven biti.
Sdr.ivniki pravijo, de kdor je gobe jpdel, mora pred vfim drugim mozhno ino dobro vino piti; jes pa pravim, de fe po plefu morajo fvete ino svelizhâvne rezili premifhlovati, ki fo v’ftani, nevarne vtifke ras-gnuti, ktere je vefelje plefa v’terze lehko vtifnilo. „Kaj li pa moramo pred duha perpeljati?“
J. Mcd tini, de li plefala, je veliko dufh v’ pekli gorelo, savoljo grehov, ktirc fo per plefu alj savoljo pleta dopernefle.
2.	Veliko menihov ino hrumnih dufh ‘ je bilo ravno v’ tifii uri pred Bogarn sbranih’, fo prepevali njegovo hvalo , in fo obz.hudovali njegovo nefkonzli-iio lepoto. O koljko hlashnifhi fo obernili leti tvoj zhafj kakor ti fvojiga!
3.	Med tim, de fi plefala, fe je veliko dufh v’ veliki finertui fili lozliilo, in veliko jesero ljudi v boji ga fpola je tnpelo hude bolezhine v’poflelah, bolnifhnizah in pod milim nebam na kerzhu, pefku ino kamnu, ino na hudi ogmnzi. Oh, obeniga po-zhitka nifo imeli, ali te ne gane to k’ pomilovanju? — In ali fe zelò nizh na to ne opomuifh, de bofh ramo tako enkrat fama jezhala, med tim, de bodo drugi plefali?
4.	Nafti Gofpod Jesuf, prefveta Diviza , angeli ino fvetniki fo te vidili na plefu. O kak lì fe jim vfmilila, ko fo tvoje ferzo vidili, de fe je (oljko veliki neumiiolli vdalo , in je (oljko na (o otrozhuoft pasilo.
5.	Oh, med tim, de fi tam bila, je zliaf naprej tekel, in fmert je blishej naflopila. Glej, kak fe ti fmeji, in te na fvoj plef vabi, ker bodo sgrivani sdihleji zhes tvoje grehe tvoja musika, in kjer bofh le on fkok fiorila, fkôk od shivlenja v’fmert, ker prc-fiop od zhafa do vezlinofti vefelja alj terplenja le on fam (renk terpi. Te rezin’ sa pervo prevdari, vezli in boljfhih li jih bo Bog vdahnil, ako je njegov Arali v’ tvojim ferzi.
,S HTIiìIN O TRID E ,S E T A POETAVA.
V’ k t c r i h o k o 1 j f h i n a h f e igrati alj plefati fnie.
Plefati ino igrati fc fmd le is fprelajfhauja, ne is nagnjenja, malo kdaj in le na kratko, ne pa do vtrudenja ino oniotenja. Sakaj , kdor bi A is lija navado naredil, bi fprelajfhanje v’ delo fpre-nieuil, „Pa ktere fo okoljfhiue, de fe v’ njih igrati ali plefati fine? ,,4Spodobnih perloshnofti k’ plefu, kakor tudi k’ igram, ki fame na fobi nifo grefline,je vezli; alj malo jih je k’ prepovedanim igram, sato ker fo te vezli grajanja vredno ino bolj nevarne.
Satoraj s’ kratkimi befedaini rezhern : l’Iefhi li shd ino igraj ob takih nakljuzhbah, kakor lirn ti povedal, ako namrezh, fe pofhteui drufhni vftrezhi , modroft in perljudnofl tako fvetjete ; sakaj is dobri-ga namena volji drugih fe vdati, fpreoberne rezhi, ki faine nafebi nezh ne veljajo v’dobre, nevarne v' perpufhenc , in fhe tiftim hudobijo odvsame, ki fo od ene alj druge ftrani kolj hudobne.
Satoraj tudi igre frezhe, ki farne na febi nifo bres graje, grajljive biti nehajo, ako naf pravizhno podvershenje v’ voljo drugih v’ nje perpelja. Poto-lashilo me je, ko fi m v’shivlenju fvetiga Karclna Ba-romeja bral, kako je ,Shvajzerjain mnoge rezili dovolil, v’ kterih je drugazhi vef ojfter bil; in kako je fveti Ignazi, k’ igri vabljen, fe v’tajifte fpufiil.
Tudi fveta Elisabet, vogerfka prinzesija je vezh-krat plefala ino igrala, ako je bila v’kratkozhafnih (Iruflinah , bres de bi bila fvojo poboshnoft kaj po-
fhkodovala, ki fu jc tako globoko v’njeni dufhr oko-reninila, deje, enaka fkalam , ki jeserj Reate ob-davajo , in raftejo, ako jih valovi plufkajo, v’ fredi pofvetne vifokofti ino nezhirnernofti rafla, v’klerih jo je njenin ftan dershal4 Veliki ogenj fe vifbi vsdig-ne, ako ga veter podpihuje, majhiu pa ravno fkos pihanje vetra vgafue, ako fu ne saflone fkerbno s’ pokrivavko.
I'ETlNTIUDEjSETA P O ,S T A V A.
De m o r a in o v’ velikih kakor v' in a j -hinih rezliéh svefti biti.
Bosliji shenin v’ vifoki pefini pravi, de mu je njegova nevefta s’ enim fvojih ozili ino s1 enim Tvojih lafov ferze vropala. Med vfimi su nalij imi udi zhloveflikiga trupla, naj fi bo, kar vmetuo follavo alj njih opravila sadene, ni obeden toljko shlahteu ko oko, obeden nafproti, tako poreden ko laf. S’ tim nam liozhe bosbji shenin pokasati, de mu nifo kar imenitne opravila brumnih ljudi dopadlive, ampak tudi njihove poredne ino nifke deliza, in de, kdor mu po njegovim dopadenji flusbiti hozhe, s’ veliko fkerbjo na to gledati mora , de mu bo ne le v’ vifokih ino velikih, ampak tudi v’ priproftih ino porednih delali flushil, ker mu s’ obojimi cuazlino fkos ljubesen njegovo ferze prijeti sainoremo.
1'erpravi fe torej, moja Filoteja ! velike ino mnoge teshuve in flie zelo muke sa Boga terpeti.

Bodi perpiMvIjena, ako bi njegovi fveti volji dopatilo, ker ti je uarljubfhi ino iiardrajflii, ozhela , mater, fosakonfkiga, otroke , in zelò fvoje ozili ino tvoje shivlenje mu prepuAiti. Dokler dolgo pa vender tebi boshja previdno!) tol j ko obzhutnih in tako velikih teshav ne pofhlje , in tvojih ozili ne terja, ji faj lafe daruj; to fe rezke: terpi s’krotkoftjo majliino ras-nbalcnje , tifto majliino sgubo, tifte majhine fitnobe, ki te fkovi vfak dan sadevajo; sak a j ako fi take maj-hine okoljfhinc v’ duhu ino v’ obzhutku ljubesni k' pridu obrazhafh, fi bofii njegovo ferze savfim pre-ilobila, in fi ga v’f voj o vlaft fpremenila. Tifte vfak-danje dela kerfhanfkiga vfmilenja, tifto glavno kolesen sobjc pobolenje, nahod, zlmierenje fosakonfki-ga, potrup kakiga ftekla (glasba), tifto saframovan-je alj go n d ra nj c , una sguba rokovize ali vobza, una majhina fitnoft, sarano fe k’ fpanju podati, de bo vsgodaj mogozhe poboshne dela molitve alj fvetiga obhajila opravlati , tifta majhina framota, liektire dele poboshuofti ozliituo opraviti, fploh , vfe tifte majhine fitnobze ino terplenje, fo boshji dobroti slo dopodljlvc, ako jih v’ duhu ljubesni fprejmcmo ino preterpimo, ki fvojim sveftim flushabnikam sa fam kosarez vode morje nefkoiizhne radofti ob ta; in keife takfliiie perloshnofti fkoraj vfaki dan nakljuzhijo, tak imamo, ako j ih pametno obernemo, s’njimi velik pet-pomozhek , ti. veliko blaga sa fvojo tlufbo nabrati.
Ko fim v’ sliivlcnji fvete Katarine is Siene bral, koljkokrat je bila v’ duini samaknjena, kakfline vi-foke befede inodrofii je govorila, kakfline prczliud-lie pridgc je dershala, mi je bilo bres vfiga dvoja, de je s’ ozhefani snotranjiga gledanja ferze fvojiga nebeflikiga shenina oropala; pa obeniga< manjfhi tolis bon ja nifiin obzhutil, ko fini bral, deje ravno ona v' kultni ozhotove liifiic v’ ponishnofti pezhcnko fu-kala, jogen vpihala, sakitrila, kuhala, moko k v a ti Ì ■ >, in iia.rporèdnilhi hi finie dela opravljala, s' velikim vefeljam, ki jo bilo s’ perferzhno ljubesnjo <1 o Boga
osliivleno. In nczh manj ne fhtejem kratke ino pri — profie premifhlovanja, ktire je v’ fredi fvojih nifkih ino porednih opravkov dershaia, ko samaknjenja ino vifoke ras-fvellenja, s’kterimi je (oljko mnogokrat hila od sgorej oblagodarvana, in ki lo ji bile morde ravno savoljo (ifie njene ponishnofii ino faine febe sanizhovanja po il eie ne. N'jeue premifhlovanja lo bile pak takfhne le:	Miflila fi je, ko je sa
pzhela kuhala, đe kakor druga Maria Gofiiodu Je-sufu obed napravlja ; v’ fvoji malori je gledala preblasheno Divizo, in v’fvoji h bratih apofleljne, in fe je po takim v’ duhu ferzhila, zelimu ncbefhkimu dvoru flushili, ter je vfe rezili s’prozìi ud n o Ijubcs-nivofijo opravljala, ker ji je bilo gotovo, de je tako volja Narvikfhiga. Ta sgled, fini li, moja Fi-lotrja ! sato pred ozili poftavil, de vidifh, koljko velja,, ako vfe nafhe opravila, naj bodo fhc (oljko poredne, sa v’ flushbo boslije fvcllofli opravljamo Torej li perporozham ; kar narvezh samorem, de lifto jako sheno pofnemafh, kléro veliki ,Salomon tako niozlmo hvali , in ki je fvoje roke na mozhne, sillabine ino imenitne rezhi poloshila, per v fini tim pa ne opuftila, fhpulizo verteti. Na mozhne rczlii je poloshila roko, in s’, fvojimi pcrftmi je fhpulizo vertéla: tak tudi li fvojo roko na mozlmc rezili poloshi ; vadi fe v’ molitvi ino premifhlovauji, v'pogoftniin savshilji Sakramentov; bodi gorezhu, (jnbesen boshjo v’ dufliah obuditi , njih ferza s' dobrimi mifli navdati, in velike ino imenitne rrzlii, po Um, ko tvoj ftan dopufil, opravljati; pa ne po-sabi per Um na fvojo fhpulizo, to fe rezhe: opravljaj uno nifke ino poredne zhednoftize, ki lizlinini voshizam enako ispod krislia raftejo, kakor fo : vbo-gim poftrezhi, bolnike obifkati, domazhc prefker-lieti, s’vfiiiii opravki, ki sravén flifliijo , in s’ ko-riftno priduofljo, ki tene bo nikdar bres dela po-ftopati puflila; ino med timi opravili flori premifhlo-vanja, kakor fim ti jih ravno od fvele Katarine raskasal.
Perlosliiioft, Boga v’ velikih re zli e h f lushiti , je malo, navadne fo pa take, v’ kterih mu v’ maj-liiuih rezheh flushimo. „Kdor bo pa v’ maj hi n ib re-zbeh sveft snajden,“ pravi Odrefheuik, „bo zhes velike poftavljeu.“ ,Stori torej vfe v’ imenu bosh-jim , in vfe bo prav ftorjeno, naj je'fh , alj pijefh, i’pifh alj fi oddéhnefh, pezhenko vertifh, alj kaj drujiga pozhnefh; de fi le vfe pametno uravnafh, bofh zhedalje vezha v’bosbjih ozlieh perhajalà, to fe pravi, ako le sato vfe floridi, ker Bog hozhe. de ftorifh.
jSHEjSTNOTRIDE.SETA PO,STA VA.
De moramo p r a v i z h n i h ino pametnih m i 1 I i biti.
--- o.
Ljudje fe nam le sato rezhe, ker pamet imamo, vender je zhlovek, refnizhno pameten slo kaj redkiga, ker naf latina (jubesen fploh od pameti odtesuje , in naf v’ ftotere in ftotere krivize iu hudobije sapeljâ, ki enako tiftim mnjhiniin lelizam, od kterih fe v’vifoki petini govori, vinograde pokonzha-jo; sakaj ravno sato, ker fo majliiue, fe ne menimo sa nje, ker jih je pa grosno fhtevilo , pu le veliko fhkodo napravijo,
Alj ni to hudobija iu nefpamet, kar ti bom sdaj le povedal? Savoljo kake male ftvarize obfodimo blishniga, sami febe pa izgovarjamo v’ muogih rczheli Predali bi radi vfe drago, kupili pa Sa majhino zen > Hozhemo , de bife s’ blishnim po ojftri praviz.i ravnalo, nam pa vfe fprcgletlalo ino persaneflo. Sheli-
mo , de bi n am naf hi li befed nilizlic flabo lie rasla-gal, fmo pa fililo pikri, zlie kilo kaj dies naf siile.
,Silimo, de bi nam blishnipredal, kar je famium vfhe-zhe; alj bi ne bilo bolj fpodobnò, de obderslii fvoje drago blago, mi pa fvoj dnar? Sa liudo imi vsanie-mo, de fe nafhi filnofii ne vda, ali bine imel on bolj prav, de bi nam sa hudo vsel, de ga nadlegjenio ?
Ako fe v’ kakim opravilu poboshnolli dobro uva-dimo , vfc drugo sanizhujemo , in vfe drugo derslii-1110 sa litzh, ker fe s’ nafliini dosdevkani ne slega. Ako kdo nafhih podloslinih ni lak , kakorflniiga mi skelimo, alj, ako fmo enkrat nevoljo soper njega dobili, ]io tim nam vezli ne vfircshe, naj podme, kar ho/.lie; ne nehamo ga shaliti, in vedno,minimo, kak bi ga ispla/.hali. ,Se nam je pa enkrat kdo is kake naturile prijetnofli perkupil , po tim vfe sogo-varjamo, naj sa/.hne, kar hozhe. ,Se najdejo iju-hesnjivi olrozi, kteri pa sato nikdar dobriga ozitela od ftarifhev ne dobijo, ker kak telefni popazhik na febi imajo; nafprot fe paludi prav hudobni otrazi naletijo, ki fo savdjo telefne lepote Ijublenzhki ftarifhev. Povfod bogate vezh zhiflamo, kakor vboslme, ako tmli nifo , ne imenitnifhiga ftanu , ne h olji biga sadershanja; faj fhe tifti v’ nafhih' ozličh vezli velja, ki boljo obleko na febi ima.	,Svojo
pravizo tirjamo natenzlino , nafprot pa hozhemo, de bi vfak, ki per naf kaj ifkati ima, vef dober bil. Xilizher nàm nima naflic zhafti' sa en Iaf iskrajfliati, in bozhemo, de bi fe nam vfak ponisbei) in pohleven fkasal. Le preradi fe zhes biishniga pertosbi-mo, zhes naf bi fo pa ne fmel nikdar nilizher per-toshili.
Kar mi drugim ftorimo, vifoko zenitno, kar pa drugi sa naf ftorijo, fe nam pa fkorej nezli ne sJf, S’ eno befedo, talci fmo, kakor jerebize is Pafligo-nije, ki dvoj; ferze imajo. Krotko, ljubesnijvo, per-jasno ferzo imamo sa fe, tardo, ojftro in bodezhe far st e imamo sa biishniga. Dvojo tehnizo imamo: eno, de fvoj.) prirozhinft iu laften dobizhak bolj dobro, ko
30

jo mogozhc, s’ njo odtehtamo (jodvagamo), drugo pa, de prirozhnoft ino dobi/.hek blishniga v’ narve-7,ho njegovo fhkodo s’ njo odmerimo. Kako pa fveto pifmo govori? Vfti hudobnih fo is eniga in fhe eniga ferza govorile,“ to fe rezhe, hudobni imajo dvojno terze; in gnufoba je pred Bogam dvojno teht-nizo (vago) imeti, eno ki zhcsobilno vaga, s’ktero kupujemo, drugo pa prelehko , s’ ktero ihijamo ino predajamo.
Moja Filoteja! hodi enoferzhna ino pravizhna v’ tvojih djanjih; mifli fe vfelej na metli blisbniga, in blishniga na tvojim metti, in pravizhno bofh vferas-fodila. Bodi kupovavka, kedar predajat!), in pre-dajavka, kedar kupujefh, in pravizhno bofh kupovala ino predajala. Vfe te krivize te dershijo sa niaj-hine, sato ker k’povrazhilu ne véshejo, in sraven med menjiki natenzhnofti tiga oftanemo, kar nat v’ iltuobe ne perpeljà; vender nat pa te krivize k’ po-boljfhanju vesliejo; sakaj veliki pogrefhki pameti ino Ijubesni fo to, in ref tudi krivize; in nikdar nam ne ho to fhkode preneflo, de dobro ferzhno, pofhteno ino prijasuo ravnamo, in fe s’pravizhnim, dobrim ino pametnim ferzam vedemo. Ne posabi torej, moja Filoteja! fvojiga ferza vezhkrat prejifkati, jeli je proti blishnimu tako kakor shelifh, de bi fcrze blishniga proti tebi bilo , ko bi ti bila na njegovim metli, sakaj (o je poglavitnoft, kar nati.o pamet sadeva. Ko fo zcfarju Trajanu njegovi perjateli ozhitali, de tvojo vifokoft prevezh na nezh deva, ker prelehko vfaki-ga pred fe puftl, jim je odgovoril: ,,Kaj, ali ne bom proti podloshnim tak zefar, kakor bi lì fam ze-farja shelel, ko bi jes podloshen bil?“
jSEDEMINOTIlîDEjSETA l’O.STAVA.
O il p o s h c 1 j e n j a.
K oj vfak vé, de fe moramo poshelcnja ji o grcfhuih rczheli varvati ; sakaj poshelenje hudigu Hof ftori fame hudobne. Jcs li fhc pa poverh liga rc/.bem , moja Filoteja ! ne posheli nezh kaj takiga, kar bi tvoji dufhi lehko flikodovalo, med to flifhij» plifi, igre in inaifkteri drugi kratkozhafi; kakor tudi nezh manj: vifok (lanino zhaflitljive fhishbe, in fhc zelò perkasni ino samaknjenju. Sakaj mnogo nevarnofii, mnogo nezhimernofli ino amoto fc rado med take rezili permete. Ne posheli tudi takih rezili ne, ki fo fhc predalezh, to je takfhnih , ki fe Ihc le zhes veliko zhafa sgoditi samorojo. Ivoljko jih je, ki fi bres v figa prida s’ takimi' sheijami fvoje ferze rastrefejo, in fe v’nevarnoft velikiga nepoko-ja fpravijo. Ivaj pernefe mladenziiu, de fe s’sheljo po kaki flushbi vbija, poprej de zhaf pride. Ako sakonfka slična po nunftvu sdihuje; kaj ji njeno hrepenenje pomaga? Ali ne sapravim ncpridno zhafa, ako blago hlishniga kupili shelirn, poprej, ko ga v’prodaj fpufti? Ako fini bolen, in slo shelirn prid-govati, alj fveto mafho brati, bolnike obifkovali, alj nifo takfbue shelje prasne, ker ne ftoji v’ moji ob-lafii? Tak pa takfhne shelje je proflor prevsamejo drugim sheljam, ktere bi moral imeti; namrezh, shelje, dc bi slo puierpeshliv ino Bogu vdan bil, de bi fa m febi odmeri, pokom ino pohleven v’ fvojini terplenji bil, ker to jo prav sa prav, kar volji boshja od mene liozhe. ,Sploh fo pa nafhe sliclja, kakor nofczhih,
ki v’jefeii viiovizli nabranih zhefhen, in v' fpomladi vnovizh natergauiga grosdja posheljijo.
Nikdar re bom potèTdil, de bi, kdor je k’ dolshnoftam eniga ftanu savésan , kako drugazhuo shivlcnje skelel, ki fe s’njegovim Hanam fklepati ne da; alj de bi kake poboshne dela opravljal, ki fo njegovima fianu vfe nafproli, sakaj to moti ferze, ih mu odvsame rnozh k’ potrebnim opravilam. Ko bi jes po kartnjsarfki famoti p osimi ,ival , fe saftonj tereni s’ posheljenjain, in to posheljeuje je na metti ti-ftiga, kteriga bi v’ refnizi imeti moral, namrezb , dolshuofli fvojiga prizhejozbiga ftanu natenzhno is-poluovati.
In jes bi fhe notel, de bi kdo boljflii safiop-noft in raslozhnifhi ras-fodik, imeti sheli; sakaj sa-iionj fo take shelje , in jemljejo proftor tiftiin shel-jam, ktire bi vlak imeti moral, fvojo saftopnoft in ras-fodik, kakor jih ima, v’ dobro obcruiti; tudi bi Hotel, de bi kdo, Bogu flusbiti, perpomozhkov shekel, kterih nima, ampak, de tifte, kteri fo v’ njegovi oblafti, prav oberne. To sadenc pa le hrepenjenje , ki ferze saftonj terga; sakaj priprofte slielje ne pernefo «bene fhkode, de jih le prevelikrat nimamo.
Ne posheli tudi nobeniga krisha, rasen po velikofti, poterpeshljvofli s’ ktero fi dosdajnje teshave preftala; sakaj srnota je, fi rnartro sheli.di, ako nimamo ferza, rasshalenje prenefti. Ve z 11 k rat obudi fovrashuik velike uhelja po takih rezheli, ki fo delezli, in naf nikolj «adele he bodo, de nam ferze od prizhejozhih rezili odverne, ki nam, take majliiue, ko fo, vender veliki dobizhek pernefti samorejo. V’ nafhim disde-vanji pobijamo pofhafti v’ Afri f lik ili pufhavah, med tim, de naf savoljo uefkerbnofti ntajhine kazile vmo-j ijo, ki fo na nafhih potih.
Ne sheli fi fknfhnjav; sakaj to bi bila gola per-dersnoft, perpravi li pa forze, de jih bofh ferzhno pcrzhakala, in fe jim vbrauiti samogla, kadar fe te lilijo.
Mnegiicre je Ji j) er enim obedi vshivati, pofeb-lio ako jih je veliko, flifkajo vfelej slielodez, in ga poterejo, ako je flab. Ne napolni fvoje dufhe s’ premnogimi fikcijami, ne s’ pofvetnimi, sukaj bi (e do kraja vgonobile, pa tudi ne s’ duhovnimi, sakaj (e bi te prevozil smotilc. Ako je tvoja dufha dobro ozhifhena, in fe vlili fhkodljivih'fokov profto obzhufi, tedaj irnd prav veliki glad po duhovnih rezheh, ino v’ fvoji veliki lakoti sbeli ftotcre opravila poboshno-fti, pokorjenja, ljubesni ino molitve. Dobro snam-nje jesaréfle ta glad, moja Filoleja! vender pa tudi prevdari, ali bofh samogla vfe dobro preshvezhi, kar vshiti hozhefh. Isberi li torej po fvetu fvojiga’đu-liovniga ozlieta is med tol j anjih slielj taji Ite, ktir* s daj ispeljati ino ispnlniti sainorefh, in tiftih fe fta-novitno dershi, potim ti bo Bog druge poflal, ktire bofh ob fvoji m zhafu ispeljati samogla: in tak fine bofh zhafa s’ prašnimi slielj ami sapravljala. .Jes ti pa s’ tim ne rezkem, de bi imela kako dobro sheljo saucmariti; ampak moramo slielje po redi ispolno-vati, in tifte, ki fe s daj ispeljati ne dajo, tako dolgo v kotez forza tirati, dokler njih verfta pride, do tih malov pa lifte ispolnovati, ki fo she srela sa ispolniti. In to ne gré kar od duhovnih, ampak tudi o.! takih slielj, ki pofveluo sadcvajo, ker bi mi drugazhi nikdar ne samogli bres nepokoja in bojezh-nofti sliiveti.
0,S EÜUIK O T RIDEjSE,T A P O,ST A V A.
Podu* h e n j e sa poro z h en e.
„Sakon je velik Sakrament, (jes rezhem) v’ Kriftufu ino v’ njegovi zerkvi.“ Od vlili, v' vlili, ino v’ vfnn, to je, v’ vfih Tvojih delili je sakon v’zliafti dershati. Od vfih; sakaj tudi divize ga imajo v’po-nishnofii zhiflati. V’ vfih; sakaj enako fvet je sakon med vbogimi, kakor med bogatimi. V’ vfim, sakaj fvet je njegov sazhetek, njegov zilj in konez, njegov prid, njegovo snamnje in njegov sapopadik. On je fadni vert kerfhanftva, ki semljo s’ vernimi na-polnuje, de bo fhtevilo isvoljenih v’nebelih enkrat polno. Ohranjeuje sakonfkiga ftanu je torej nari-menitnifhi rezh sa desiielo, ker je sazhetek ino is-virk vfih njunih potokov.
O ko bi vender ,Sin bnshji na vfe shenitninc bil povablen, kakor je bil povablen na tifio ki To jo v’ Kani na Galilejfkim obhajali ! V’ nobenim sakonu bi po tim vina tolashb in blagoflovov ne grefhali. De Te pa, rasen kje v’ sazhetki, fploh grefha, pride le is tiga, ker Adona (jiezhimernofi) namefto bo-shjiga Odrefhenika, in Venero (neframnofi) namefto vifokohvalene Divize v’ fvatovfhino vabijo.
Pravijo, de kdor lepe ino pifane jagnizhe imeti sli eli, jim pifane fhibize naprej dershati mora, ka.br fe drushijo: kdor pa v’ sakonu frezho in blagoflov imeti sli eli, fi mora per shenitvi fvetoft in vifokoft figa Sakramenta naprej poftaviti. Namefto tiga fe pa vado nesmerno rasvujsdanje nied fvatovfke kratko-zhafe, pojedine ino pogovore pertepe. Ni fe torej zbuditi , de tak mnogi hudi naficdki is liga naftopajo.
Boij ko vfe, perporozham sakoufkim nafprotno ljubesen, ktero jim fam fvcli Buh na premnogih krajih fvetiga pifma perporozha. O sakonfki! nizh ni to, ako vam klizhejo: Ljubite fe med febó s’naturilo Ijubesnjo, sakaj to ftori tudi dvoje gerliz; tudi nizh ni, ako vam pravijo ; Ljubite eden drujiga s’ zhlovefhko Ijubesnjo; sakaj tudi ajdje fo to fiorili. Jes vam pa rezhem s’ velikim apofteljnain Pavlam: „Moshje! ljubite fvoje shene, kakor Jesuf fvojo zer-kuv ljubi, in vi shene, ljubite fvoje moshe, kakor zcr-kuvKriftufa, fvojiga Isvelizharja.“
Bog fam je Evo nafhimu pervimu ozhelu Adamu perpcljal., in fam Bog je tudi, ki je s’fvojo nevidno roko pofvezheno saveso vajuiga sakona fklenil, in vaj enijra drugimu perpeljal. Sakaj torej ne ljubita eden drujiga s’ popolnama fvcto, zhifto bosbjo Iju-bcsujo ?
Peni naftopik le ljubesni je neraslozhliva fkla-nituv vajnih ferz. Ako fe dve liojove dili s’ limam fklenete, tak fe liote na vfakim drugim mefti poprej rasklnti dale, ko ondi, kjér fo stimane, deje le lini sa kaj. Jesuf fam je fklenil s’ fvojo laftno kevvjo mosha ino sheno , tarcj je tudi ta fklcnitnv tako môzhna, de fe poprej ima telo od dufhe, ko mosh od shene lozhiti. In ta fklenituv ne veshe tnljko teli fa , kaker ferza, liagncnja ino ljubesen.
Drugi naftopik te ljubesni mara hiti ne rasioni-liva sveftoba obeh sakonfkih eniga proti drugimu. Pezhatniki fo hilf fvoje dni v’ peritane vresani, kakor fhe farno fveto pifmo fprizhuje. To je tedaj fkrivnofl zerkveniga opravila per poroki. ,Skos roko mafhnika blagoflovi zerkuv peritali, ter ga nar prej sličnimi poda, in ga s’ tim opomni, de sdaj fkos mozh Sakran enta njegovo ferze na vfelej sapezhali, tako de sdaj in nikdar, ne ime ne ljubesen kake druge sbcnfkc dari v’ njega najti ne fine, dokler dolgo bo ta shivela , ktera fe mu je sdaj sa sheno dala. Potim poda shenin perftan nevefti, de nafproti naj tudi ona ve, de nikdar ne fine fvojiga ferza
dragima moshkiniu odpreti, dokler dolga bo ta na semlji shivel, kteriga ji je ravno sdaj Bog dal.
Tretji lad sak o n a je radovolin sarod ino rejenje otrok. Vifoka zhaft sa vaf, o vi sakonfki! de Bog, ko fhtevilo dufh mnoshiti hozhe, ki fo pokli-zane, ga vekomaj zhaftiti iuo hvaliti, vaf sa ftreshc-te te vifoke fkrivnofti, vsame, de is vafhe fklenitvc trupla is-hajajo, kterim kakor bifar nebefhke role fkos ftvarjenja dufho vdahne, kakor jo fkos tvojo iapo v’ truplih ftvari.
Imajte torej, o moshje! blago ftanovitno ino prcferzhno Jjubesen do tvojih shen. Satorej je bila shena od rebza perviga mosha vse ta, ki je liarhiishjs terza , de bi jo blago iuo perferzhno ljubil. K’ nika-kimu safraniovauju, ne sanizhovanju vaf nimajo draghili reve alj flabofti vafhih shen ; naj ü bodo na teleti alj na dufhi, ampak vaf fhe le morajo k’ krot-kimu, ino ljubesni polnimu vfmileju nagniti, ker jih je Bog tako ftvaril, de vam fkos fvojo podloshnoft vezli zhafli ino fpofhtovanja dorafte, in de bi jih vi tako sa fovarfhize imeli, de fie ti ravno njihova glava ino njihovi prepoftavljeni. In vi, o sileno! ljubite 1110-«lic , ktire r ani je Bog dal, s’blago, perferzhno, pa vender ludi s’ fpofhtovavuo ljubesnjo; sakaj ravno salo je ftvaril Bog moshe mozhnejiga in vhbjiga fpo-la, in je hotel, de bi shena, kolt od njegove kolti, in meto od njegoviga inef.i, bila moshu p.odloshn i, in ker is njegoviga rebra, ispod njegove rame is-baja, od njega peljaua bila. To podloshnoft vam perporozha fveto pifmo fìllio ino slo, alj ravno to fveto pifmo vam polajfha vaflio butaro , ker no sapové farno, de fe vi s’ ljubesnjo podverslvete, ampak tudi vafhim niosham sapove de morajo fvojo oblah. s’ veliko ljubenjo, dobroto ino perferzhnoftjo is-polnovati. ,,Vi moshje,“ govori fveti Peter, ..ravnajte pametno s’ tvojimi shenami, kakor s'rahlimi pofod-vaini, in jih dershits v’ zhafti.“
Tako slo pa, ko vaf, opomiuam to nafprotno ljubesen, ktero fte eden drugimu dolshui, vedno vik-
fliaü ino îiiiiosliiti, fe vender varjile, de fe ne bo v’ ftrah sa sveflobo (v’ ajfranje) fprevergla'; sakaj nizli redkiga ni, de kakor fe v’ narsblahtnifhih ino /.hi(lu srdih jabukah zhervi saredé, fe (udi is nargorezhi-fIli ino perferzhnifhi ljubesni dvoje sakonfkih ajfrau-je sziini, fkos ktero fe prava ljubesen ftrati ino popazili; sakaj szhafama israfteta prepir ino lozhenje is iijeg'a. (iotovo fe ne lio ondi nikdar ajfranje saziielo, kjer fe prijasnoft na zhednoft vpira ; forej je tudi gotovo snamnje sgol’niefene ljubesni, ki fe je v’ ferzo vkradila, kjer ji je pregrefiina, lieftauovitna, in k' nesavnplivofti nagnjena zhednoft naprot prifhla.
Torej je bedafta hvala perjasuofti, ako jo kdo s' ajfranjarn povikfhati hozhe. Sakaj ajfranje je li/.er fprizhovanje velike, ne pa pollitene ino popolnoma prijasnofti, ker fe popolnamaft perjasuofti na terdnoft zheduofti per ljubljenim zhioveku saiiafha, ajfranje pa nad njo dvomi.
Ako shelite, o moshje! de bi vam vafhe slične svefle bile, tak jih uzhite to zhednoft s'laftnini sgle-dam. ,,S’ kakfihuim zhelain“ pravi fveti Gregor is Na-zijanza, ,,samorete frainoshljivoft od fvojih slien tirjati, ako farni neframuo shivite ? Kako tirjate od njeh, kar jim ne podelite? Kozliete, de bodo zhifle? Sadershite fe fami zhifti proti njim , in vfak naj oli-rani po befedah fvetiga l’etra fvojo pofoduv k’ po-fvezhenju. Ako jih pa vi fami gnufobo uzhite, tak ni zhuda, de vam njihovo rasvusdanje frainoto narodi. Vi pa, o slieue! kterili zhaft j; s’vafho zhifioft-jo in lepi m sadershunjam na tenko fklenjena, ohranite fvojo velizhaft in fe persadevajte sa njo, in ne perpuliite nikdar, de Id rasvusdanje Iilh vafhiga do-«briga imena otemnelo.“
lioj fe vfakiga salcsovanja, naj fe ti fhe lak uiajhino sdì, in ne terpi nikdar krivizhniga perlisa-vanja bliso tebe. Kdor kolj tvojo lepoto in lepo poftavo hvali, tiga fe varji. Sakaj, kdor blago hvali, in ga kupiti ne more, je v’ veiiki tievaruofti, ga ropati. Ako pa kdo rasen tvoje hvale fhe ftabo od tvu-
jig'a moshu govori, ta te hudo rasshali: sakaj ozhit-no je, de tak nima kar niifli ) te sapeljali, ampak te hlie tulli sa napol premagano dershi, ker je kupzhi-ji s’ drugim barantavzain slie napol fklenjena, ako perviga ve/.h nozheino. Shé v’ ftarih zlia-fili, kakor The sdaj notijo shene veliko fhtevilo bifar-jov v’ IVijih ufhefth, in lizer, kakor Plinius meni, savoljo vef Ija , jih roshlati flifhati, kadar fe sade-vajo. Jes pa, ki vem, de je veliki flushabnik bo-sbji Isak divifhki Rebeki sa pervo saftavo fvoje lju-besni, bifarj iv poflal, miflim, de ta fkrivni lifhp pervo pruvizo pomeni, ktero mosh zhes sheno imeti, shena pa svelto ubraniti ima, namrezh uho; de fe nikdar v’ njega ne bo druga befeda alj drugi glaf fprë-jél, kakor le-prijetni ino perjasni glaf zhiftili befedl, ki fo prav sa prav evangeljfki bifarji juterne deshe-le. Sakaj nikdar fe ne fine posabiti, de fe dufha fkos uho oftrupi, kakor telo fkos ufla.
Ljubésen ino sveftoba, med febó fkleujene, fto-rite vefelej nafprotno savupanje. Satoraj fo fveti nioshje ino fvete shene nafprotno ljubovanje v' fvo-jim sakonu smeraj vifoko zhiflali. Tako je bilo vi-diti Isaku iao Rebeko is okna v’ takim perferzhnim ljubovaii.ji sipopadetie, de, ako ravno nezb nefpodob-uiga v’ mef ni bilo, je vender Abiineleh kmalo fkle-liil, de moreta sakonfka biti. Veliki fveti Ludovik, ravno tako ojfter proti fvojimu teletu , kakor perf-rzhen v’ ljubesni do fvoje shene, je bil fkoraj savoljo tiga grajan, de fej; film» slo takfliiiimn Ijubo-vanju prepuftil, de ft je v’ refnizi fhe le saflushil hvalen biti , ki je fvojiga vojaflikiga ino ferzhniga duha v’ take m j hin e dolsluiofti nagniti vedel, ki fo sa oliranjenje sakonfke ljubesni toljko potrebne. Salt aj , de fi ravno takfhino fprizhovanje zhifte ino od-kritoferzhne perjasnofti ferz ne sveshe , vender eniga drugirnu blishje fpravi, ino je prijetna vaba k’ nafprotuim Ijubesnjivim pogovarjanju.
Ko je fveta Monika s’ velikim fvetim Avgufhti-nam nofezha hodila, gaje velikokrat kerfhaufki veri
ino flushbi boshje zhafii pofvetlla, kakor ludi la in prizha , „de je siie pred rojftvam fol boshjo okufil.“ Lep nauk sa kerfhanfke slične, de fad fvetiga sa-kona uaj boshji fvctlofti darujejo, fbe poprej, ko ga fvetloba fouza obfije ; sakaj Bog, ki daritve poni-shuiga iuo voljnima Terza dopadljivo fprejema , ob la-kim zbafi fploh poboshne mifli matere oblagodari.
Prizhe tiga io Samuel, fveti Tomash Akvin, fveti André, Fijesolfki flikof, ino veliko drugih. Mati fvetiga Bernarda, vredna mati takfhuiga fina, je vsela vfako fvojih otrok v’narozhje, in ga jeJe-sufu Kriftufu v' dar pernefla: in od tih malov je vfa-kiga ljubila s’ poboshuim fpofhtovanjam kakor fveto, od Boga ji isrozheuo saftavo, in je tudi tako frezh-na bila, de fo vlili fedmér njenih otrok fvetniki po-' fiali. Kedar pa te preljube flvaiize pozhali k’ paim ti perhajajo, fi morajo fttrifhi persadevati, de njihove ferza s’ ftraham boshjim navdajo. Pazh je to dolsh-IIoft fveta Blanka s’ gorezhim ajfram dopolnila, in vezhkrat je djala k’ fvojimu finu , fvetimu kralju Lu-daviku:	„Rajflii bi vidila, preljubi fin, debi mi per
prizhi vmerl, kakor, de bi kdaj kak fmerteu greh fiorii.“ In tako globoko fo fe te befede v’ dufho liga fveliga fina vtifnile, de ni, kakor fant pravi, noben dan zeliga fvojiga shivlenj i na nje posabil, in ii je vedno persadeval, ta boshji nauk fi v’ prid oberniti.
Rodu nafhili predfiarifhov, is kteriga is-bajamo, tudi pravimo, de je hifha, in tak tudi pravi fveto pifmo, de je Bog porodnim pomozhnizam v’ Kgipti liifhe sasidal; is kterih befcd fe naj uzliimo , ile dobra hifha ne obftoji v’ tim, de fe muogo zhaf-niga blagi sbira, ampak de fe otrozi v’ ftrahu boshjim iuo v’ zhednofti odredijo, In torej naj ne bo nobena 1'kerb, nobeno persadevanje preveliko , ker fo otrozi zhafii tli va krona ftarifhev.
Tak je vganj.ila tudi fveta Monika hudobne nagnjenja lVojiga fina, fvetiga Avgufhtina s’ tako veliko gorczhuoftjo in s’ tako mozhuo ftauovfinoftjo ; de
an
jr. /.lies deshele ino morji sa njim hodila, in vic 1)0Ij frezhna bila, ko mu je s’ Tvojimi folsami fprc-obernjenje fprofila, in mu tak duhovna mali p o fiala , kakor tazhaf, ko ga je, kakor mati pervokrat povila. ,
,Sveti Pavel prepufli fkerb hifhe shenam , in torej marfkter inifli, in to ne bres vsroka, de njihova poboshnoft domazhim veliko vezh n ide, ko po-boshnofl mosliov, kijih, ker fo fploh od doma, ne morejo tako lehko k’ zhednofti uapelovati. Torej tudi ,Salomon v’ Tvojih prigovorih Trezho zelo hiTiie per-vlafmje Tkerbnofli ino pridnofti mozhne shene, ktero v’ tih prigovorih popiTuje.
Beremo v’ bukvah ftvarjenja, deje Isak, ker je njega ino njegovo sheno llebeko Bog bres otrok pu-ftil, k’ Bogu sa nje molil, alj prav po hebrejTkih befedah Tvetiga piTma, de je Thtriz nje k’ GoTpodu molil, de fta tako y’ molituvTki hifhi oba, eden proti drugima obernjena molila. Tudi j : tako opravljena molituv mosha bila vTIiThana. To je pa tudi narviThi in narrod ivitnifhi sdrushenje mosha ino shene, ako Te oba k’ Tveti poboshnofti fkleueta , v’ kteri eden drujiga Terzhiti moreta.
Je nektero Tadje, kakor poftavim kutine, ki je •savoljo Tvojiga gorupiga flaja le dobro, ako je kuhano. ,Shc drugo je, ki Te savoljo Tvoje rahlobe ino mehkobe ne da s-hraniti, ako Te v’ fladkorji alj medu ne povre. Takfhne To flive ino zhoThue. Tak morajo tudi shene sheleti, de hi njihovi mosh je zhes in zhes s’Tladkorjain poboshnofti prevlezheni bili, sukaj mosh bres poboshnoft je vpikra, gorupa in divja s ver. Ravno lak bi mogli moshje sheleti, de bi njihove shene - br.umne bile, sakaj jbres brumnofti je shenThka vfa preTlaba, in v' vedni nevarnofti , od pofhtenofti odftopili, alj tajifio prelomiti.
,Sveti Pavel pravi :	„Nevern mosh bo fkos
verno sheno, in neverna shena fkos verniga mo-sha pofvezhena ker v’ ti tenlni fklenitvi sakona eden drujiga lehko k’ zhednofti ferzhiti samore.
J’a kak velik ho blagoflov sakona,- ako véra inosli in verna shena eden drujiga v' boslijim Ara ini po-fvezhujeta !
Po verh tiga morata eden drugimu toljko pregledati, de fe nikdar oba na enkrat nejesita, de ne bo nikdar krega in prepira med njima. Zheb. le ne bodo nikdar rade tam, kjer le manjk raslega, olj drugi vrefh flilhi; tak tudi fveti Lluli hifho popu-fii, kjér fp fovrafhtvo, kreg, vrifh in befedovau-je 1'lifhi.
,Sveti Gregor is Kazijanza fprizhuje , de fo v’ njegovim zhafu sakonfki vlako leto 'obleinšzo poioke obhajali. Kak slo shelini, debi ta fhega tuili dan da-nafhen povfod bila! ne de bi fe pofvetni kratkozhali in le sa pozhutik sraven snafhli, ampak, de bi mosh ino shena po fveti fpovedi ino obhajilu (!o-fpod - Boga fhe bolj gorezhe ko fploli frezho fvo-jiga sakona v’ pomozh klizala , in fvoje fklepe ponovila, (Voj flau fkos nafprotnn perjasnoft ino svetlo h o zhedaije bolj pofveziidvati, in de bi fi kakor v’ Gofpodu odahiiila, in ti tak butaro ino leshave fvojiga pakli/a polajfhala.
DEVETINTRIDESETA POETAVA.
'Od s a k o n i' k e fpodobnofti.
Sakonfka poftel mora po nauku fvetiga Pavla bres madesha, to fe pravi, bres vfake nezhiftofli ino vfakiga drugiga pregrefhniga omadeshenja bili. Torej je bil 1'veti sakon (udi v’ paradishu n a rua p ervo vpuftavlen , kamor fhe do tiftokrat obeno ras-vujsdanje posheljenja, in tud n izb drujiga uefpodob-niga ni perfhlo.
Med telet noj holivnofijo ino poshelenjam do vabi vanja jedi fe najde niarfkej euakiga , sakaj oboje sadeva telo, de li fe ravno pervo savoljo fvojc filnofti, fpjob rez.be, mefena. llaslosl.il bom torej jio enim , kar od drugiga tak iehko ne povem.
1. Ji'fti je sapovedano, de zhloveka redi ino obrani. Kakor je tedaj dobro, potrebno ino od Boga sapovedano, le sa to jelti, ile fe shivimo ino obdershimo , tak je tudi, kar je v’ sakouu potrebni-ga otroke roditi, in zhlovefhki rod ohraniti, dobro ino fveto djanje, ker je to nar pervi namen sakou-fke fklenitve
3. .Jefti, ne fanio salo, de bi fe shivlenjc ohranilo, ampak de bi fe nafprotna perjasnoft ktiro fino eden d rugi mu dolshni obranila, je zb i (to ('podobno ino vfe hvale vredno; in (ak tudi fveti Pavel na-fprotno pravizhno dopolneuje v’ fvetim sakouu doish-noft imenuj In tak velika je ta dolshnoft, de apo-ftcl ne perpufti, de bi fe ji eden is med njih zlo ne savoljo vadeb poboshnofti , bres proftovaljniga ino neperfileuiga pervoljenja drugiga odrezhi fmel ; kar me je tudi nagnilo, v’ poftavi od fvetiga obhajila
nekaj ođ tig-a rezili. K olj ko manj je fiie perpuflie-no savolji) domifhlenih zhednofti, alj is jese ino ihn volje |fe lajifti odtegniti.
3.	Kakor tifii, ki savoljo dolshne nafprotiie perjasnofii jedó, rado voljno in ne kakor perfileno je-fli, in fhe radojednoft rascdevati imajo, tak fe je tudi v’ sakonfko dolshnoft vfelaj s’ vfo sveftobo ino radovoljnofijo, in fizer ravno tako vdati, kakor de bi savupanje bilo , otroke fpodrediti, de bi fe ravno savoljo okoljfhin kaj takiga vnpati ne samoglo.
4.	Ne is tili dveh pervih vsrokov ampak le sato jefti, de fe radojednoft vtolasbi, je fbe fizer persancfii, pa ne hvaliti. Sakaj sgol vefelj■; telefne iiotivnofti (ob/.hutniga pogona) fhe ni sadofti, de i>I eno djanje savoljo njé hvalo saflushilo, pa dofli, de fe faj persanefe.
5.	Ne kar is radojednofii, ampak s' nesmer-nofijo ino is famngoltnofii jefti, je v e/.h alj manj hudobno po tim, ko je rasvujsdanje ve/,hi alj liianjfhi.
6.	Rasvujsdanje (goknoftj v’ jedi pa ni fatuo v tim, de fe preVezh jedi vsiliva, ampak lahko tudi ▼' tim, kako fe vshivajo. Ni fpregledali, de med , zheheiam tako laftcn in toljko koriften , tajiftim vendar fhkodovati sainore, tako, de od nja s b o 1 i j o kakor fe sgodi, ako ga v’ fpomladi p rcvizh savshije-jo ; in ta nesnicrnoft napravi, de naglizo dobijo ali zelo ponierjó, fofebno ako li fpredno ftran glave alj jia perutnize prevezh s’ tnedam napolnijo. Tak tudi sakonfko sdrushenje, tako fveto , pravizbno, pcrpo-rozlilivo, in tako koriftno ko je sa dashelo , vender v’ enih ino di ligili okolji binali sakonfkiin slo nevarno poftane; sakaj vezhkrat njihove dtifbe savoljo odpuft-livih grehov slo sbolijo in ti bolescn pride is s<'of nesmernofli; vzhafi jih pa tudi popolnemu vmori fkos fmerlni greh; in to fe sgodi, ako fe pofiava, fpodrediti otrok ofkruni alj fpreoberne; in vii taki grehi nakaplejo vezimo pogubljenje, ker lo farni fincrl-ni in vezli i alj manjflii, potim, ko fe od te pollavo vezli ali manj soglie.Sakaj ker je reja otrok pervi
248	*
in narimeiiitnifhi namen fvetiga sakona, tak nikdar ni perpufheno, od poftave k’timu potrebne odftopiti, de fc ravno la namen vezhkrat dofezhi ne da , kakor fe te sgodi kedar gotova nerodovitnoft alj pa nofezlii flau to nemogozho flori. Sakaj tudi v’ takih okolj Hi inali je fhe mogozhe, de je sdrusbenje fveto ino pravizlmo, ako fe le naturila poftava ne prefto-pi, ker nobena rezh tifte poftave ovrezhi ne more, ktero je pervi namen sakona linlosliil. Guufoba pred Bogam je bilo tifto nefranino ino pogubljivo djauje, kar je Onan v’ fvojini sakonu fiorii, kakor befedc fvetiga pifma v’ 38. poftavi bukev ftvarjenja faine prizhajo. In de ti ravno nekteri krivoverzi n a f h i— ga zhafa, flokrat hudobnifhi, kakor nekdanji Ziniki, od klerih fveti Ilironim Cv’ raslaganju lifta do Efe-slianovj govori, terdijo, de je le hudoben namen tiftiga hudobnesha bil Bogu sopern, tak vender fveto pifmo vfe drugazhi govori, in na ravnoft pravi, de je djauje farno na febi nefranino, ino guufoba pred Bogu in bilo.
Bred obedam le na jed mifliti, je snaninje Haloga, geitliga ino iiefraiiiniga ferza ; fhe neframniflii je, po kolilu na vefelje n illiti, ktero fe je per jedi vshivulo, in tvoje mil ii ino befalle s’ fpomiiiaii: na fladnoft ogerditi, s’ kterim fe je vfak grishlej po-shérl, kakor tifi! delajo, ki pred jedjo fvoje ferze na vraleno pezlienke po jedi pa na fklede obcfijo. lief fo taki ljudje pravi kuliinfki vuzlienzi, ki, kakor fveti Pavel pravi, boga is fvojiga trebuha nare-de. Zhçdni ljudje ne miflijo na miso, dokler fe k’ nji ne vfedejo, in fi ismijejo po jjdi roke ino ulta, de bi ne obdersbali ne flaja ne duha savsiiite jedi.
Trapafta sliival je flou, pa po fvoji saftopuofti' nar imenitnifhi, kar jih je na fveti. Le eno rezh ti od njegove zliednote povem. On oftaue, lues debi ti fpremenjal , sineraj per eni flonki, in ji je, kedar ti jo je isvolit, perferzhno dober ; vender fe le ifa-ko tretje leto s’njo sdrushi, iu le v’petih dueli, in lhc tazhaf tako liafkrivfhi, de ga ni nikdar v’ tim
sapasiti; vidijo ga pa fhifti dal), ob kterim kar na ravnoft v’kako vodo bili, kjer fe vef iskoplje, ker bi, de bi fe poprej vfiga ne ozhedil fe nikak vezli k’ fvdji zbredi r.asaj ne poverini. Alj uifo to lepe ino zbedne la lin olii na laki shivali, ki s’lini sakon-fke opomina, de ne fine j O fvojiga ferza na fladnofl obefiti, Meri fe j»o poklizn fvojiga liaiiu vdajo, ampak de po njej kmalo fvoje forze ino fvoje mifli nzhediti ino oprali imajo, de bodo potim druge , zhi-fiejfbe ino vi f lij e zhednofti s’ profiim duham ispol-novati vainogli. V’ lini opominanji obfioji prelepi nauk, kleriga fvcli Pavel Korinzbauani podeli: ,.Zhaf je kratek, tilii torej, ki elicne imajo, naj bodo, kakor de bi jih ne imeli.“ Sakaj po raslaganji fveti-ga Gregorja, ima tifti „sheno, kakor de bi jo ne imel,“ ki fe s’njo fladnoftam sakona tako vda, de fe savoljo njih ne mudi po vefelju duha hrepeneli. Kar je tukaj od ni o ab a rezheno , sadeva nafpreti tudi sheno , kakor ravno tifti Apelle! pravi: „Tifti, ki fe tv (im fvćlani pczliajo, naj bodo, kakor bi fe s’ rjini ne pezliaii.“ Vlak fe Mia torej, po tim, deje njegov pokliz, n’ tim fvetniii pez hali vender pa le tako, de fvojiga ferza na-nj ne perveshe, de tako s’ naglim ino profiim duham Bogu flushiti saniore, kakor bi fe s’ fvelain ne pezhal.
Prava nefrczba zhloveka , govori fveti Avgufh-l in ; obfioji, v’(im de rezili vshivati hozhe, klire bi ii le v’ prid obrazhali moral, in fi tifle v’ prid obrazila, klere bi vshivati imel. Duhovne rezbi fo, de jih vshivamo, telefne le satb, de li jih v’ prid obra-zhamo; ako pa pofledne v’vshivanje fpreobernenio, lak Urli fvojo umno duflio poshivinimo. In lak mi— flini, de fnn vfe rekel, kar lim rezili hotel, in uizh tiga, kar nifim hotel.
,S li T I R D E ,S E T A P 0 ,S T A V A.
Opombe sa vdove.
,Sveti Pavel opomina vfe duhovne pafiirjc v' ofebi fvojiga Timoteja s’ tim le liefe d ami : „Spofhtuj vdove, hi fo v’rcfnizi vdove,-4 Prava vdova biti, fo pa liafledne laftnofti potrebne:
I.	De vdova ni ker pojtelefi, ampak tudi po duhu vdova, to fe pravi, de je iicpremaklivi fklcp fiorila, v’ ftanu zhiftiga vdovftva shiveti. Sakaj vdove, ki fo le lak dolgo vdove, dokler pcrloshnofti ne najdejo, fe fpet omunliiti, fo od moshkih le po telefu lozhene, po volji ino duhu pa s’ njimi fklenjene. Ako fhe poveril tiga , fe v’ flani vdovftva v’ dobrim vterditi, vdovaGofpod-Bogu fvoje telo ino fvojo zhiftoft fkos mozh obljube v’ dar pernefti hozhe, bo fvoje Vdovftvo s’ lepim lifhpam povsdignilt, in fvoj fkleji fhe vfe bolj okovarila; sakaj, ako vidi, de po njeni obljubi ni vezli v’ njeni oblafti, fe zhiftofti odrezhi, ako fe nozhe tudi nebefam odpovedati, tak bo fvoje naprejvsetja tak okovarila, de fhe narmanjfhi midi na novo moshitvo ne bo v’ fvojim ferzi ne sa en trenlej dolgo proftora puftila. Ta obljuba bo po tim takim sa mozhen grad med njeno dufho, ino vfimi miflimi, ki bi fe nafproti vsdignile. Ta obljubo) tudi fveti Avgufhtin kerfhanfkiin vdovam slo perporo-zha. ,She dalej gré flari ino uzheni Origenes; on fvetuje kerfhanfkiin sheuam kerfhanfko vdovftvo fhe v'sakonu obljubiti, ko bi njihovi mosbje poprej ko one farne vmerli, de bodo fhe med vefeljam sakona po zhafuo ftorjeni obljubi saflushenja zbiftiga vdovfl-
va deleshne. Obljuba flori fkos fvojo mcz.li , de vfe djauja , ki is uje is - bajajo , Bogu bolj do-padejo ; povikfha mozh, tajifie ispolnili, in ne daruje Bogu le kar vliga fadja nalile dobre volje, ampak mil daruje ludi dobro voljo faino , ki je kakor drevo v figa nafhiga djauja. ,,Skos priprofto z hi fio ft pofvcli-n:o Bogu fvoje telo, vender fe s’ tim ne odrezhcmo, ob prrloshnofti v' sakon iiopiti ; fkos obljubo zhiftofti ga pa kakor popolni dar prinefemo, bres, de bi Ii kako oblaft sadcrshali, to obljubo nasaj vseli, in poflanemo tak frczhni fusimi ftorjenc obljube.
In saref zliaflitlivfhi je ta fuslmofi kakor vfako kralj; ftvo. Taifun poti idilli opominanja liga velikiga zerkveniga uzbenika; vender tudi sraven skelim, de bi fe frezhne dufhc, ki fe jih prijeti hozlicjo , sraven modro, fveto ino refno vedele, fvoje ferzhnoft dobro pofkufile, Boga sa ras - fvellenje profile, in fe s’ modrim ino brunitimi fpovednikam pofvetovale, sa-kaj s’ vezhitn pridam fe bo potim vfe to sgodilo.
2.	Potim mora pa tudi odrezhenji; druge mo-shitvc zhifto ino priprofto biti, de vdova fvoje ferze ino vfe fvoje sbelje s’vikfbo zhiftoftjo k’ Bogu obcr-niti, iuo fvoje terze s’vfimi njegovimi nagnjenji ino obzhutleji bosbji fvctlofti darovati samore. Nakaj, ako jo slielja, fvoje otroke bolj ofkerbeti, alj kak drugi ji o fv etui namen, od drugiga omoshenja nasaj dershi tak ji sna fr/.cr to zhaft pernefli, alj per Bogu refnizlmo ne, ker pred Boga m nizliefar prave zhafti safiushili ne more , kar fe savoljo Boga ne sgotti.
3.	K’ timu fhe mora vdova, ki hozlie prava vdova biti, proftovoljuo fc od vliga pofvetlliga ino nezhimerniga vefelja odlozbiti ino prozh dershati. „Vdova, ki v’nezhimernofti shivi, je shiva inertva,“ pravi fveti Pavel. Ki vdova liozlie biti, per vfim tim pa vender tlopafli sheli, perlisovavne ino saljubljene befetle poflufha, fe po pletih ino pojedinah potika, lifhpa ino kiuzhi, ino sala bili liozlie, je vdova, krfizer po telefi shivi , po duflti je pa inertva. Kak-
fhcn raslczliek je, jeli je fhkit Adona alj grefhue Ijubesni na kôpu (pufhelzo} is bcliga zhaplinjga perja kakor na kolu isobefheii, alj de is tenkiga paj-zholana, rnreshi enako obias sagrinja: srkaj vezh-krat fe dene k’ povikfhanju iiezliiineriiofti zherno na belo, de fe bolj posna, kar je beliga. Vdova, ki je she svuzhena, kak fe narlosbje nioshkim dopafii da, vfe bolj nevarno fvoje pfhize v’ njihove ferza inezho. Vdova torej , ki v’ neumni lnzhimerncfu shivi, je siliva mertva, in je prav sa prav le prašna podoba vdovftva.
„Naflopil je zbaf, drevje obresovati, sakaj gcr-lizhni glaf fc je v’nafbim kraji saflifhal,“ poje vifo-ka pefern. Obresa pofvetne preobilnofti je vfakimu potrebna, ki poboshno shiveti sheli, pofebno pa pravi vdovi, ki kakor zbifta gerliza fhe folsé pretaka, in po fvojini moshu sdihuje ino sinduje. Ko j: Kocina is Moaba fpet v’Betlehem nasaj perfbla, fo fe shene, ki fo jo v’ sr.zhetku sakona posnale , med teboj poprafhovale : ,,Ali ni to Koema, (kar l'e pravi, sala ino lepa)?“ Ona ie pa djah: „Profim vaf, nikar mi vezh ne režite Noema, ampak imenujte me Mara (jbridko} , sakaj Gofpod me je s’bridkoftjo napolnil.“ To j; rekla, ker ji je njenin mosh vinerl. Tako tudi prava vdova nikdar liozhe lepa imenovana ino posvsdigovana biti, sakaj dofti ji je, deje to, kar Bog liozhe, de bi uamrezh ponishna ino majhi-na bila pred njegovim obljizbjam.
Lampe, ki fo s’ dufhezhim oljarn napolnjene, bino prijetno sadifhijo, kedar plamen vgafne, tak ras-fIlirijo tudi vdove, kterili ljubesen je bila zbifta v’ sakonu, fhe bolj prijetno difhavo zhednofti ino zliiflo-fti, ako njihova Jjuzh , namrezh njihov mosh, fkos 1'niert vgafne. Moslia ljubiti, dokler dolgo je per shivlenji, ni nezh redkigaper shenih, pa ga tako ljubiti, de po njegovi fmerti obeniga drugiga nozhe , to je ftopnja Ijubesni , ki je le [pravim vdovam laft-na. Na Boga savupati, dokler je inosli hifhna podpora, to ni nizh kaj pofebniga, pa na Boga vupati,
keJ.ii' ji je ta podpora odvseta, to je saref velike hvale vredno. Satorej fe na vdovi popolnoft zhed-nofti vfe loshej fposna, ktiro je v’sakonu imela.
Vdova, ki otroke ima, k te rim je fhe njihove delavnofti ino voje potreba fofebno, kar njihovo sve-lizhanje ino zliafiio ofkerblcnje sadene, ne fmé taji-ftih pod obenim isgovoram sapufliti; sakaj na ravnoft pravi fveti Pavel; de je k’ tej fkerbi savesana , de tak tvojim otrokam dobrote poverile, ktiro je od tvojih ftarifhov prejela, in ker je „tajift, ki sa tvoje domazhe, fofebno pa sa tvojo familjo ne fkerbi, fhe liujfhi ko ajd. "‘Kedar pa eukrat otrozi njene vóje vezli m; potrebujejo, potim naj vdova vfe fvoje mifli ino uhelj i sbere, de jih bo s’vifhjo zhiftoto k’ dobri rafti v' Ijubesni boshji obrazhala.
Ako ne bo toljke potrebe, fe v’ sunajne opravila poftavim , pravde podajati, de bi jo, pravo vdovo veft na nje vesala, tak ji fvetujem, de fe jim popolnoma odrezke, in de li naj isvolji, koljkor bo mogozhe mirno, fvoje dela peljati, ko bi fe ji ravno sdèlo, de fi tako narvezh né pomaga. Sakaj prid hrumezbiga shivlenja bi moral v’ refnizi fililo velik biti, de bi prid prefegel, kter is velikiga ino fveti-ga miru is-baja; pa faj pravde in pofvetni prepiri forze rastrofijo, in vezlikrat fovrashnikam zhiftofli duri odprejo , ker fe tiflim vftrezhi, kterih perjas-nofli fe potrebuje, niarfkaj flori, kar je nefpodobni-ga, poboshnofti nafproti ino Ilogu soperniga.
Molituv naj bo vedno opravilo vdove. Sakaj, ker dilige Ijubesni vezli imeti ne fmé, ko le sa Boga, tak tudi f ko raj drugih befed imeti ne fmé, rasen sa Boga. In kakor fe sheleso ne puffi tako slo od magneta na fe potegniti, ako je demant bliso, kakor hitro fe pa demant v'Hran dene, hitro k’magnetu isleti, tak tudi naj ferzo vdove, ki fe ob shiv-lcnju mosha ni sämoglo savlim k’ Bogu vsdigniti, po njegovi fmerti hitro difhavi nebcfhkih rezili naprot hiti, in s’ »evcflo v’ vifoki pefmi rezlie: O Gofpod; s daj ko fini farna tvoja, fi me vsemi savfim v’ fvojo
laft; ,,vlczi mc k’ febi, difbart tvojih masilj naproti tezhemo.“
Zhednofti, fveti vdovi I.iftne, fo : deje popolno fnodobniga saderšhanja , de fe vti zhafti, (Irufhinam ino vfaki uezhimeniofli odpové, vbogim ino bolanim ftreshe , shaloftne tolashi, deklizhe v’ brumnofti vu-z hi, ino mlajfhim shcnain kakor popoln sgled vii h zhednofti fveti. Potreba ino priproftoft naj bo lifhp njene obicke, ponishnoft ino Ijubesen lepota njeniga dj atija, fpodobnoft in perjasnoft zir ujeniga govorjenja, zhiftoft ino framo.shljivoft lepota njenih ozili, in krislian Jesuf edina Ijubesen ujeniga ferzo.
Ob kratkim : prava vdova je v’ zorkvi kakor fpomlad anfka vioiiza, ki zliudno ljubesnjivo dufliezh-noft fkos difhave fvoje poboshnolti fhiriti, in fe fko-raj vedno pod fliiroko perje fvoje nifkote fkrivati ima. Njena teninikafta farba kashe njeno pokorjen-je, dobro is-haja v’hladnih, feuzhnatih ino neobdelanih krajih, de ne fkos pezhanje s’ pofvetnimi ofkrunjena, in de hlad fvojiga ferza bolj okovari pred ognjani, kteriga bi shelja po bogaflvi, zhafti, ali fhe zelò ljubesni v’ nji sbaditi samogla. ,,In frczhna bo,“ pravi fveti apoftelj , ,,ako tako oftane.“
Bi fhe imel marfkei od tiga povedati, vender pa miflim, de bo dofti, ako vdovo, ki slo fkerbi. zliaft fvojiga ftanu ohranili na pasno branje lepih li-ftov opomnim, ktire je veliki fvetiHironim Furii, Salvii ino vfim tiftim shenarn pi fai, ki fo to frezho imele, duhovne hzhére eniga tako velikiga oz.heta biti. Ni-zefar ni njegovim opominjanjam dodjati, rasen to, de prava vdova ne fine tiftih sanizhovati, ki fe v’ dru-gizh, alj zelò v’ tretjizh alj fhtertizh inoshijo; sakaj v’ uekterih okoljfhinah Bog v’ fvojo vezho zliaft tako ravna. Tudi ne fmemo nikdar tiftiga nauka ftarib uzhenikov zcrkve ispred ozili sgubili, de nima ne vdovftvo ne divifhtvo druge zhafti v’ nebelih, ko tifto, ktero jim ponishnoft podeli.
E XIN jS H TI It D E ,S E T A P 0.8 TAVA.
Defeda devizam.
Divize! lc dve Defedi vam imam povedati, drugo najdete kje drugde. Ako gré vallia mifel po zhafniui sakouu, tak ohranite s' vfo fkerbjo fvojo per-vo Ijukesen sa fvojiga mosha. Sakaj, sa veliko go-Ijfijo to dershim, ako fe na mefto zeliga ino odritiga terza takfhno ferze poda, kije od pregrefhne ljube s n i vfe fprideno (snuzano), fpazheno ino vfahiijeno. Vaf pa klizlie vatna frezha k’ zhifti ino divifhki, duhovni poroki, in shelite fvoje divifhlvo na vcfelaj ohraniti:	o tak ohranite s’ narvezho fkerhjo fvojo
Jjubesen sa tiftiga hoslijiga sheniua, ki fam narvik-fha zhiftoft, nizhefar toljko ne ljubi, kakor zhiftoft, in privino vfih rezili, ktera fe mu fpodobi , fofebno pa pervino ljubesni.
Lilii fvetiga Hironima vam vfe potrebne nauke od tiga podelijo. In ker vaf vafh ftan k’ pokorfhno-fii \ eslie, tak fi is voljite vodnika, pod kteriga vodbo bote v’vif liji fvetofti, fvoje ferze ino fvoje teto sa-\li:h boshji fvetlofti darovati samogle.
la i © t° i e !® ii I& ¥ e*
Potrebni nauki sopor navadne f k u f h n j a v e.
P E lì V A POETAVA.
De fc nimamo meniti sa befede p o f v e t n j a k o v.
Kakor liitro otrozi tiga fveta sagledajo rl,- ii fkleaita poboshuo shiveti, bodo jesero pfliiz uarftrup-nifhiga govorjenja ino opravljanja na te fpuftili. Narliudobnifhi bodo tvoje fprerncnjeno shivleuji; sa hiuavfhiuo, fvetohliuftvo ino fpakarijo rasklizali; rekli bodo, de je fvét tvoje obljizhje od tebe odvernil, torej ii savoljo njegoviga sanizhovauja, k' Bogu potegnila; tvoji perjateli fi bodo pak persadevali , zhes vezh veliko, po njih mifli, modrih ino dobrih IVetov tebi podeliti, llekti bodo, de bofb vfa otosh-
na |)oiìaia, Tvojo frezho [ter ljudeh sap,alla, de hufli fitna in ne sa prediali, in de bol h pred zhafam hara, in de bodo tudi tvoji hi fimi opravki savoljo liga saoftajali. lTireko, de na fveti le mora s’ fve-tam shiveti, in deje ludi mogozhe svelizhanim liiti, de fa ravno takih zliudiiih ino majhinih rczhì ne der-sliini. i. I. d.
Moja Kilotcja! vfe to je n/zliimerno, nefpametno ino neumno govorjenje. Tim ljudem ni fkerb ne sa tvoje sdravje ne sa tvojo frezho. „Kn bi vi od liga Tveta bili,“ pravi Jsvelizhar, tak bi Cvet ljubil, kar je njegoviga ; ker pa nifte od tiga Tveta, satorej val’ (v et fovrashi.“ ,S,no vidili imenitne ljudi, ino gofpe, ki To zelo nozh, The zelò vezh nozhi, eno sa drugo per kvartali aij kaki drugi jigri prebedeli. Ali je pa kako opravilo, de bi bilo treba tako refi)o , otoshno ino fililo nanj gledati, kakor na take igre? Ali zhes kaj takiga poTvetni befediže ne sinejo; obeden per-jatel ni savoljo tiga nepokojin ; in savoljo premifhlo-vanja kako uro, alj , ker nckoljko poprej vftanemo, kakor po navadi, de bi Te k’lVetimu obhajilu popravili, vfak v’ sdravnika pertifka, naj naf od otoshnofli ino slatenize osdravi. Tridefet nozhi Te naj per ple-Tu prebedi, in nihzhcr Te zbes to ne potoshi, savoljo prebedenja na Tvcti vezher drugi dan vfak kaflilja ino tosili, de ga grise! Kdo ne fposiia is tiga, deje, fvet krivizhen Toiluik, mehek ino dober proti Tvojim otrokàeî, ojfier pa proli boshjim »(rokam?
Nikdar ne moremo v’lepi saftopnofti s’Tvetam fiati , drugazhi, de Te s’ njim vred v’ pogubljenje vderemo. Nikak iu nikolj ni mogozbe, de bi mu prav fiorili; sakoj fvet Te Tani s’ febo ne saftopi.
...Taues je perfhel,“ pravi [svelizhar, „in ni jedel ne pil, in pravite, de iindhudizha, po tim je pcrfhel zhlovekov ,Sin , in je jedel ino pi, in vii pravite, de je ,Samarijan.“ Gotovo, moja Kiloteja! te bo fvet, ako s’njim krahozliemo, s’njim igramo, plefhcmo, nad nami pohujfhal, iu naf, ako ne ftori-
33
mo, hi nav filine alj pa otoshnofii dolshil. Ako fe .salo oblazhimo, tak bo ven fpravil, de kak fIab namen imamo; ako fe pa bolj poredno nofimo , tak bo berbral, de fino revnih moshgàn.
Ako fe pofhteno vefelimo, bo djal, de fino ras-vujsdani, ako fe savoljo pokorjenja vefelja sdershi-ino, bo f ki en il, de fino otoshni; in ker naf s m e raj le po flrani sleda, ni mogozhe, de bi mu kdaj vftrezlii samogli. Nafhe nepopolnofti povikfhuje, in jih isklizhc sa grehe, fmertne pregrehe dela is Halbih odpulllivih grehov, in pogrefhkc , ki fe nam is flabofti pergodijo preversho v’pregrehe, ktire bi bili is hudobije fiorili. Nameflo de je ljubesen po be-1'cdah apofteljna, dobrotljiva, je fvet hudoben; na— mefto, de ljubesen nizh hudiga ne inifli, mifli fvet le na hudo, in ako ne more nafhiga djanja obfoditi, tak fodi faj nafhe namene. Naj imajo ov/.e rogle alj ne, naj bojo bele ali eherne, davil jih bo volk, de le do njih more.
1’dzhnimo fi, kar fi hozbetno, IVet bo soper naf. ,Smo dolgo v’fpovednizi, tak bo vprafhal, kaj fe nek toljko fpovedovati imamo; fino pa le mala zliafa, tak bo fpletel, de nifmo vfe povedali. Vfako nafho djanjize bo ispasil, in savoljo ene faine (ordite befede fe bo perdufhil,. de naf ni preflati.
,Skerb sa zhafno frezho bo imenoval lakomnoft, nafho krotkoft pa abntnoft; n.ifprot pa porezhe pravi jesi pofvetnjakov, de je ferzhnoft, lakomnofii, de je fkerbnoft, pregrefhnimu pajdafhtvu, de fo fpodobni pogovori; — smoraj satirajo pajki, kar zhebele napravijo.
Pufli ga flepza, naj bòli, dokler fe mu ljubi, moja Filoteja ! nai fe dere , ko pouozhna lova , ki podnevne ptize ftiafbi. Bodimo fianovitnl v’ fvojim naprej's e tj 1 , iiefpreinenlh i v’ fvojih fklepib; nafha flanovitneft bo fprizhala, jeli nam je bilo refuiza, de fino fe Bogu darovali, in k’ banderi poboshnofli
perfegli. Slepimu ognja na nebi fe vidi^ de bi imel enako fvetlobo, kakor prave svesde, pa le hitro sgi-ne, med tim, de svesdam enaka fvetloba oftanc. Tak fte fi tudi binavfhina ino refnizhna poboshnofl nav-sunaj slo podobne, vender i'e dafte v’ kratkim raslo-y.hiti, ker hinavfhina (diene ftanovilnofti nima , in fe kakor dim raskadi, kedar te kvifliko vsdigne, med tim, de je prava zhednoft vedno tcrdna ino ftano-vitna. K’ velikimu pridu flushi , ako fe sazhetek poboshnofti s’ tim okovari, de fe saframovanje ino opravlivoft zhcs naf vs dignet a ; saka j tak odidemo nevarnofti nezhimernofti ino prevselnofti, ki ite enake egipzhanfkim babizam (porodnim pomozhni-zam) kteriin je prehudolien Farno sapovedal, vfe Israelfke fantizbe hitro po porodu pomoriti. Mi fmo fvetu krisbani, ino fv et mora nam krishan biti; sa nefpametne naf fvet dershi, dershimo mi njega sa ueumniga.
I) Il U G A l’ O ,S T A V A.
De nam je f e r * h n i m biti potrebno.
Ljuzh, tak blaga ino ljuba, ko je nafhim ozkem, jih vender blefhi, ako fo dolgo na tem* nim bile, in poprej, ko fe s’ prebivavzi ptujiga kraji spri jasnimo, fe nekaj zbala le nekako bojezhi noftmo, naj bodo fho tak pri jasni ino perljudni s’ nami. Sgodili fe snà, moja Filoteja! de fe bo per tim fpremenjrmjij tvojiga shivlenja marfkak vihar v’ tvojim ferzi vsdignil, in de bo to veliko ino fplofhno
flovo, kteriga fi fycta dala, nek obzliutik shalofti ino otoshuofìi v’ tebi sapuftilo. Ako bi fe to sgodilo, tak te profim, poterpi le nekoljko, sakaj to nizhe-far ne pomèlli; je le ni aj hi no savsetje , kteriga nova rezh s’febo pernefe, knialo bo po nje, in obilna tolashba ti l)o ferzo napolnila Stralodila bofh mende od kraja, de zbaft ino hvalo pogrefhafh, ktero fo neumzi, perlisovavzi ino safmehovavzi tvoji uezhimrr-nofti dajali; ali bi pa hotla vezhno zbaft pogrefhati, kliro ti bo flog gotovo podelil? Sna biti; de fe bodo tifii militivi kratkozhafi ino vefelja, v’ kterih li po-prejfhne leta preshivela, k’tvojiinu ferzu uveruile , de bi ga fpet vneli ino saovernili; ali bi pa mogla fkleniti, de bi fe tifiti frezhni vezhnofti odpovedala, in fe toljko goliifnimu vefeiju vdala? Verjami mi, ako ii ftanovitna, bo tvoje ferzo fkorr.j s’ tako neis-rezheno fladkim vefeljam napolnjeno, de bofh farna fposnala, de je vfa fladkoft fvela le polen proti timu medu, in de en fam dan v’poboshuofti doper-nefhen jesero let pofvetniga vefelj t preleshe.
Vender, li vidifh, kako nefkouzhno vifok je hrib kerfhanfke popolnofti. O Bog! klizhefh, kako mi bo môzhi, na ta hrib priti? Potolasbi fe, moja Filoteja! Ako tifile majbine mufhize, is kterih bodo zhebele, sazhno neko podobo dobivjjati, jih imenujemo zher-vizhe, in tedej fbe ne mogo na zveliize, fhc manj na grizhe ino hribe fe svdigniti, de bi lì méd faine brale, ampak 1'e od tiftiga medu shivijo, kteriga |o jim flare zhebele napravile, in med tim jim s refi) peruta, tako, de po tim zelo okoljzo Iehko obletijo. Tak fino fbe tudi mi mufhize V poboshuofti, in fhe ne moremo, fo svdtgnili kakor je nafha shelja, ki nizh biishje ne feshe, kakor fe v’ vcrii kerfhanfke popolnofti pognati; de pa le fzliafama kako podobo dobimo 1'kos naflie shelja ino nafhe fklepe, potim nam bodo tudi peruta israfle; in torej fmerno upati, de bomo she tudi enkrat duhovne zhebele, in de fe bomo samogli vifhje vsdigniti; tazliaf pa shivimo od medu toljkanjih naukov, krire fo nam pobosbni flari
sapufiili, in profimo iloga, ile l>i nani peruta golo-bov podelil, de nani ne bo fanio mogozhe v’ fedajniin shivlenji letati, ampak tudi v’frezhni vezliiiofii prillo cinica shivleuja pozhivati.
T R E T J A I» O ,S T A V A.
Od 1 a ft n o fi f k u f h n j a v , ino od raslo zh k a raed obzhutenjain ino pcrvo-1 e n j a m v’ t a j i 11 e.
Milli fi, inojaFilotcja! mlado,sillabino knesiuju (golpe), ktcro iijenin mosli pcrferzlino ljubi, in ktcro napeljati, ino bilar sakonfke svellobe ji vseti, kakflien hurioli-nesh 'neframuiga zliloveka pollile, ki bi ji njegovo ne -nianio niil'el odkril. Narprej gerdesh gol'pej namen fvu-jiga gofpodarja rasodene. Po tini dopade ali mersi ta iiiifel gofpej. Poflednizli v1 nja dovoli, alj fe mu odrezhe. Tak pofbiljajo fatali, fvet ino melo dufbi , ktero bosbjimu ,Sinu sarozheuo vidijo , fvoje fkufh-njave ino hude mini, s’ kterimi fe ji 1. greli ponuja; Z. ji dopade, ali ji je sopem; 3. v’ njega per-volji, alj fe mu odrezhe. Sakaj to io kakor (ri ftop-IIje, po kterili fe v’ hudobijo doii Uopi: fkul'hiija-va, dopadjenje nad njo, ino per vo Ijenje. In, de li fe ravno v’ vfakim grehu raslozhuo ne (posila jo, tak fo pa vender zhifto raslozbne v’ relikili ino gnufuih grehih.
Ko U fkufliiijava do kakija greha zelo nafho shivlenje kar naprej terpela, bi fe vender, de bi nam le so perna bila, in bi v’njo ne pervolili, boshji fvetlofti ne samerili. In to sato ne, ker v’fkufhnja-vi nifmo toljko delavni kakor terpezhi, in nikakiga pervolenja v’ tajifto nimamo, torej tudi nikakiga dolga ne mormo savoljo nje imeti. .Sveti Pavel je bil grosno dolgo od mela fkufhan, savoljo tiga pa ni le kar Bogu zliifto nézh sopern |bil, ampak Bog je fhc bil fkos to povelizhan. Blashcna Angela Kolinjlka je obzliutila tako flrafhne fkufhnjave shivota, de na!', ko nam jih perpoveduje, k’ pomiljovanju nagne. \czh inanjfhc nifo bile fkufhnjave fvetiga Franzilh-ka (Seraffhkigaj) ino fvetiga Benedikta, in tako slo fo nad li ja pertifkalc, de fe je eden poternji, drugi po fnegi valjal, de bi fi jih odgnal, in fkos to ni Au le kar nizhefar od gnade boslije sgubila, ampak taji-fia fe je le nafprot veliko veliko v’ njima poin-II osili I a.
Nikar torej v’ fkufhnjavah ferza sgnbi , moja Filoteja ! in ne mifli, de li premagana, dokler fo ti soperne. Imafh tukaj nauk raslozbka, ki med ob-zhulnofijo fkufhnjave ino med pervoljeujam v’ fkufli-njavo obfloji. Obzhutiti jo namrezh samoremo, zhc nam je fhe toljko superna: pervolili v’ njo pa ne moremo, drugazhi, de nam je poprej dopadla, ker jo dopadjenje nad njo fploh ftopuja v’ pervoljenje. Naj nam torej fovrashniki nafhiga svelizhanja fhe toljko ponudb ino obljub delajo, ko hozhejo, naj fhe tako dolgo na podvojah nafhiga ferza zhakajo, de bile jim odpcrlo ; vfe te nezh ne dé: dokler dolgo je na-fhe naprej - vsetje terdno , in obeniga dopadenja nad tim nimamo, je nemogozhe, de bi Boga rasshalili, tak malo, kakor saniore mosh tajifli gofpéj, od ktiçe lim poprej govoril, samerili, de je bila v' nefraitino djanje vablena, ako ni obeniga dopadenja nad njim obzliutila. Vender je fhe pa med dufbo ino tajifto eofpo ta raslozhck, de gofpa samorc potim, ko je uc-framen namen flifhala, zhlovcka, ki ji jc poflau,
saxiali in nizli vezli poflufliali; ni pa vfelaj v' obla-fii daflie, de bi fkufhnjave ite obzhntila, (o mozh pazh ima, de ne pervolji, oko nozlie. Torej nam fkufhnjava nikdar fhkodovati ne more, naj flie tako dolgo in tako lìtuo pertifka, ako nam je le soperna.
Ker poshelenje sadene , ki saniore sa fkufhnja-voj naftopiti, je vediti, de naflia dufha tako rekozli is dveh delov obfioji, nanirezli is sgorniga ino is fpodniga, in de fpodni ni vfelaj pokoril sgominiti, ampak vezhkrat fam sa fe ravna. In tak pride, de fpodni del bres pervoljenja sgorniga poshelenje do greha ima, in to je tifto prepiranje ino vojfkovanje, kteriga apoftelj popifuje, ker pravi, de mefo soper duha posheljuje; de je dvojna poftava, ena, p o flava udov, ino ena duha i. t. d.
Ali fi kdaj vidila kup sharjavkc s’ pepelam pokrito, mojaFilotcja? Ako defet alj dvanajft ur posnej pridemo, ogenj ilkat, ga bomo le neko malo hetvi-ze v’ fredi najdli, in fhe tiga po velikim ifkanji. Vender je pa noter bil, salo, ker fe je najfliel, ino s’tim fe da ife drugo ogelje, ki je shc vgafnilo, fpet oslii-veti. Ravno- taka je s’Ijubesnjo , ki je med velikimi ino grešnimi fkufhnjavami naflie duhovno shivlenje. »Sakaj fkufhnjava rasfliiri poshelenje po fpodnim drli duflie, pokrije, kakor fe nam sdi, zelo dufho s’pepelam, in ljubesen boshjo slo pomanjfha ; sakaj nikjer je she ni najti, ko v’fredi ferza, ino v’sadnim kotrzu a olje, in z< lo fe fhedosdeva, kakor, debije fhe ondi ne bilo, iu treba je veliko ifkanja , prej, de fe ofledi. Vender je v’ refnizi ondi; ker, de ti je ravno vfe krisliam po naflii dufhi ino po nafhim teleti; vender terden fklep imamo, ne v’ greh, ne a’ fkufhnjavo pervoliti, in ker je posheljenje, ki nafhi-mu sunanjimu zhloveku dopade, nafhimu snotranjimu sopemo. In kakor shc nafho voljo obdaja, vender ni v’ nje; in tako fe vidi, de tako posheljenje ni prostovoljno, in torej tudi nikoij greh bili ne more.
,S H T E R T A P 0 ,S T A V A.
Dve prav imenitne p ergo d b e od tiga.
Ker je toljko na tim leshezhe, de vfe to prav sapopadefh, ne morem drugazhi, de ti fhe bolj ra.s-loshim. Ali ni moral tifti mladenzh, od kteriga l’\ eti Ilironiin pifhe, pregrosno mikauje mefa obzhutiti, ki je bil na filno mehko poftel djan, s’ fviljnimi trakami (shidauimi pantelzi) na njo pervesau, in potim s' premnogimi ueframnimi vabili, otipanjam ina poveril tiga s'lepoto neframniga sheuftva, kije nalafh sato per njem leshalo, de bi njegovo ftanovitnoft poder-lo, h’ grehu drasheu? Ali je moglo drugazhi biti , kakor de fo vii njegovi pozhutki bili od posheljenju prefunjeui, in de je bilo njegovo dosdevanjè od pri-zhejozhuofti farnih fladnih rezhi vfe vneto? Gotovo de. Vender je pa fkasal med tako velikimi uapad-kimi , v’grosni burji fkufhnjav, in v’toljko perli-sovavni fiati i, ki ga je od vfih ftrani obdali, de njegovo ferze ni bilo premagano, in de njegova volja kar nizh ni pervolila; sakaj ko je vidi!. de fe je vfe soper njega fpuntalo, in de mu ob e den ud telefa ni bil vezli v’ obiafti, rasen jesika, li je fvoj jcsik odgrisnil, in ga je isprunil gerdi sapelivki v’ nbra,s, ki le njegovo duflio s’ fladnoftjo linje nateso-vala, kakor bi kedaj bili samogli rabeljni njegovo telo s’ narhujfliimi mukami natesovati. In ravno salo ga je trinog, ki je obupal, de bi ga s’ telefni-mi mukami premagati samogcl, fkos inefeuo flad premagati hotel.
Prczhudno je (udi popifovanjc vojfkc, ktiro jc fveta Katarina is »Siene v’ okoljfliiui, poprejfhni enaki , preftala. Hudi duii je dobil prepuflienje od Boga, zhiftoft te fvete divizc s’ vlo grosovitnofijo, ktiro snajti saniore, perjeti, rasen tiga, de bi fe je dotakniti linei. Sbudil je torej v’ njenim ferzi liczhiiiih obzhutlejov brcs fhtevila, in de bi jo huje 1'kufhal, je vsel druge duhove teme v’ pomozh , ki fo fe v’ moshkih ino slienfkih podobah pcrkasali, in pred njenimi ozhmi vfako neframuoft, ino djanja inefene flad-nofti pozheujali, ki fe le inifliti da, in ki fo tim ne-framuim delam tudi narneframnifhi befede, pogovore ino vabe perdrushili. In fo bile tudi te uefrainnofti od sunaj , fo vender fkos pozhutke feglc globoko v’ ferze divize, kije bilo, kakor fama fposuà, savfim od njih vneto, de ji drujiga ni oftalo, ko edina sgor-na volja, ki od burje preguufuiga posheljenja ni bila vneta. In slo dolgo jc ta vojfka terpela, dokler fe ji je poflednizh Kriftuf perkasal, kterimu je djala: O kjé fi bil, moj preljubesnivi Gofpód ! ko je moje ferze bilo vfe polno teme ino nefnage? na kar ji je boshji Isvelizhar odgovoril: ,,V’ tvojim ferzi fnh bil, moja hzhi'!“ In kako fi samogél, je odgovorila, v’ ferzi prebivati, ki je bilo tako polno nar gerfhc gnu-fobe; ali je tvoje prebivanje v’ takih nefnashuih krajih? „Pove mi, je djal na to tìofpod, jeli fo te ue-fnashne mifli tvojiga ferza, vefelje alj shaloft, brid-koft alj dopadljivoft v’ tebi napravile?“ Oh, prc-grosuo bridkoft ino shaloft, je odgovorila. „In kdo, je na to Gofpod djal, je rasfhiril to preveliko bridkoft ino shaloft v’ tvojim ferzi, ko jes, ki tim v’ fredi tvoje dufhe prebival ? Verjami mi, moja hzhi ! ko hi ne bil jes sraven bil, bi bile te mifli, ki fo okrog tvoje volje bile, in jo nifo premagati s am ogle, jo gotovo premagale ; vfilile bL te bile, in s’ posheljenjam bi jih bila tvoja proftovolja fprejeta, in bi ti bile duflio vmorile. Ker firn pa jes v’ tvojim snotrajnim prebival, fim obudil to sopernoft ino prnmaganje v’ tebi , po kterili fe ie tvoje
33
le r/c vftavljalo fkufhnjavi , kar !'e je samog-lo, in ker ni (oljko sanioglo, koljkor je hot-lo, je obzhutilo vezho fovrafhtvo do njé, in io Caini»:» febe. Torej l'o ti le voji'kc doflile k’ ve-likimu saflushenjn, obilnimu dobizhku , ino ir,nogi rafti tvoje zhednofti ino mozhi.“
Vidifh, Filoteja! kako je ta ogenj bil & pepelani pokrit, kako f(a fkufhnjava ino posheljenje she zelò v' ferzo perlifnila, ino voljo obdala, ki je s’ fanio po-inozhjo Odrefheuika fkos bridkofl, shaloft ino sani-zhevanje hudiga, fvojo pervalenjo vedno grehu odre-kovala, kijoje, od vfih ftrani o bftopil. Oliog, koljka je bridkoft dufhe, ki Boga ljubi, pa fhe tiga ile ve, ali je on v’nje alj ne, ino ali je boshja ljubesen, sa ktero fe vojfkuje , savfim v’nji vgafnila, ali ne! Alj to je ravno narlcpflii zret popolnofti, uebefhke Ijn-besui, de ljubezhiga nagiba, sa ljubesen terpeli ino fe vojfkovati, bres d; on ve, ali ljubesen ima, sa ktero in fkos katero fe vojfkuje.
P E T A P O ,S T A V A.
Potai as fi e n j e dufhe, ki v’ hudih f k u f h n j a v a h t e z h i.
Moja Filoteja ! tifto filne napadke ino tako molline fkufhnjave Bog le nad tajifte dufhe perpufti, kti-re hozhe k’ fvoji zhifti ino vifoki Ijubesni povsdigniti ; vender pa is tiga ni fkleuiti, de bi fe po tim fmele »anefti, do tajifte Ijubesni priti; sakaj nife pergodilo po redkim, de dufhe, ki fo v’ tako budili fkufhnja-vah bile fianovitne, potim nifo tako svefte bile, kakor bi bile dolshne sa take velike gnade biti, iu fa
bile potim od niajhinih fkufhnjav premagane. To ti povem sato, de bofh vedila, de ako velika fkufh-njava nad te pertifka, Bog kako pofebno guado podeliti hozlie, s’Utero ti rasodeva, de te hozhe pred fvojim oblji/.hjam veliko ftoriti; in de ne fméfh ob takim zhafu biti manj ponishna ino bojezha, in fe tudi ne sanefefh, de bi, ako fi tudi narhujfhi fkufhnja-ye premagala, bres veJne sveflobe proti bosliji fvet-iofti narmaujfhe premagati samogla.
Kakor velike fo tudi fkufhnjave, ki te nadleg-jejo, in kakor veliko je tudi poshelenje, ki sa njimi pertifne, ne bodi fkerbna sa to: dokler tvoja volja ne le fkuflinjavi, ampak tudi poshelenju fvoje per-Tolcnjs odreka, Bog ni fkos to rasshalen. Ako zhlo-vck v’omedlovzi lesili., in obeuiga snamnja shiv-leuja vezli ne rasodeva, fe mu na ferzo roka polo-shi; in ako fe le kako majhino gibanje v’tajiftim ob-zhuti, tak fe fklene, de je fhe sliiv, in de bi fe fhe e’ kako slo dufhezho vodo, aljs’kakim pokrepzhanjam forza fpet k’ febi ino k' niozhi fpraviti samogel. Tak fe tudi vzhatì pergodi, de fé nafha dufha savoljo prevelikih fkufhnjav kakor v’ omedlevzi suajde, in de je ob vfo mozh perfida, in de nima obeniga du-hovniga shivlenja ino obeniga gibanja vezli.
Hozheino pa vedeti, kako s’njo ftoji, polôshimo le roko na ferze; prejifhimo , ali fhe ferze ino volja fvoje dolshnofti ispoluujeta, ino fe vftavljata, v’ fkufli-njavo ino v’posheljenje pervoljiti, in fe sa njima podali. Sakaj dokler je fhe gibanje vftavljanja v’uuftiim ferzi, tak dolgo fmo ti gotovi, de je Ijubesen, shivlenje na-fhedufhe, v’naf, in dejeJesuf, nafh Odreflieuik, de S ravno fkrit ino sagernjen, v’ nafliim ferzi; torej sa-uioramo fkos ftauovitno inolituv , fkos fvete Sakramente ino fkos savupanje na Boga novo mozh sadobiti, ino fpet k’ popolnimu ino vefelimu shivleuju priti.
.S H E .S T A PO ,S T A V A.
Kako samoreta fkufhnjava ino poshelenje greh biti.
Mlad» gofpa, od ktere je bilo fpredi govorjeno, ni nikak kriva nefpodobne ponudbe ktera fe ji je delala, ker je bila, kakor p o flavi ino, soper njeno voljo. Bi bila pa ona fama s’kakim drashenjam zhloveka k’ timu naklepu nagnila, ino bi nemarnesha , ki jo hozho k’ ljubesui vneti, hotla, potim bi bila bres dvojenja famiga hotenja tudi kriva; in ko bi tudi bila rassha-lena Savoljo tiga, bi saflushila vender graje ino kasna (Thtrafnige), In tak fi vzhali mi tudi pregrefhimo savoljo farno - edine fkufhnjave, sato, ker fmo je farni krivi. Ako poftavim, vem, de ined igr oj rad ferdit poftanem, in potim rasfajam ino kolnem, in d,-me farna igra k’timu napelja, potim grefhim, koljko-krati igram, in fim fi fam kriv vfih fkufhnjâv, ki fe mi per igri pergodijo. Ravno tako, ako vém, de mi je kak s-hod (tovarfhija} k’ fkufhujavi ino pa dzu , in fe vender proftovoljno kje podam. Jim fi gotovo vfili fkuflinjàv fam kriv, ki me tam primejo.
,Se je mogozlie posheljenju, ki is fkufhnjave naftopi, vbrauiti , tak je vfelej greh, fe ji vdati, in ta greh je vezhi ali manjfhi, po tim, ko je bilo vefel-j®? ki fe je savoljo njega obzhutilo, ino pervoljenja, ki fe je dalo, vezla alj manjfhi, dal j fili alj krajfhi. tiatovo bi poprej imenovana gofpa ne bila sa isgo-voriti, ako bi bila neframni naklep, ki ji je bil od-kritne le poflufliala, ampak fhe tudi, po tim, ko ga je flifhala, dopadcnje nad njim imela, ino fvoje 1er-
SCO
ze s’njim pafla; sakaj de fi ravno v’djanjc pervoliti ne niifli, tak vender pervoli s’ posheljenjam, kteriga nad ponudbo obzhuli, v’snotrajuo dodelenje fvojiga forza; to je pa vfelej grefhno, fvoje ferzo alj fvojc telo v’ kaj nefpodobniga oberniti, in nefpodobnoft ob-floji tako slo v’ podelenji ferza, de bres tajiftiga ober-nenje telefa oben greh biti ne more.
Ako fi torej v’ kak greli fkufbaua, tak premifii, ali fi nifi te fkufhnjave farna proftovoljno dopeljala. In zhe je tako, tak bo savoljo nevarnofti, v’ ktero fi fe proftovoljno fama poftavila, she faina fkufhnjava greh. To fe pa vender tako saflopi, ako bi fe nani-iC7.1i lebko bila perloslinofti isognila, ino ako fi she poprej fkufhnjavo previdila, ali bi jo faj bila previ-dili moria. Ako pa obene perloslinofti nifi k’fkufhujavi dala; ti tudi ne more nikdar v’ greh sarajtana biti.
Ako fe je bilo mogozhe poshelenju, ki po fkufh-njavi naftopi, vfiaviti , in fe fkufhnjava vender ni vftavila, tako je to smerej kak greh, in vezhi alj manjfhi, po lini ko fino fe kratko alj dolgo v’ njem sadershali, in po vefeljii, kteriga fino nad njim imeli. Zhe tudi kaka shenfka ni obene perloshuofti k’ vcfovanju dala, pa vender dopadenje nad njim najde , tak ni bres greha , ako to dopadenje nima kaki-ga drugiga vsroka, kakor farno vefovanje. Ako bi pa poftavim, vefovavez, ki jo liozhe k’ ljubesni nagniti, prav lepo pifkal, in bi ona lizer nobeniga dopadenja nad njegovim fnutjam ne imela, ampak le nad prijetnim pifkanjam , tak bi ona fizer ne imela obeniga greha , vender bi pa tudi dopadenja nad pifkanjam ne finela dolgo obdershati , de fe ji kje v’ dopadenje nad fnubftvam ne prevershe. Ravno tako malo grefhim ako mi kdo kak svito ismifhlen naklep odkrije , kako bi fe nad fvojim fov-rashnikam mafhovati samogel , in bi jes fizer nad ponujenim mafhovanjatn obeniga? dopadenja ne obzhutil, in bi tudi v’ nja ne pcrvolil, ampak bi mi kar svijazha ismifhleuja dobro djala; vender bi bilo pa tudi nevarno, de bi fe dolgo v’miflah sader-
«liai, sakaj leliko bi me k’ dopadjenju do mafbovan-ja pripeljalo.
Vzhafi fino od kakiga napadka k’ posheljenju prenagleni, ki natvegama po fkufbujavi nalìopi, prej kakor fe prav savémo. To je lehko vezhi , kak dopadljivi greh, ki pa vézhi podane, ako, kedar hudo sagledamo , od kteriga fino obdani, is lenobe en zhaf v’njem saoftanenio , in fe s’poshelenjam tako rekozh pogajamo, jeli bi fe mu vdali, alj odrekli; fhe vezhi srade greh, ako fe ga fpomuimo, in nekaj zhafa is refnizhne lenobe v' tajifiim saodaneino, bres vfiga naprej - vsetja ; ga odpoditi, ako pa zelo proftavoljno ino s’ naprej - vsetjam d op a d e nje nad takim poshelenjam najdemo , tak je to naprej - vsetju sbe farno na febi slo veliki greli, ako je rezh, h’ kteri poshelenje imamo, slo huda. Velika pregreha je sa shenfko, ako neperpufheno vefovauje dershati liozhe, ako ravno nima mifli , de bi fe vlazhugarja \ dala.
;S E D M A P O ,S Ï A V A.
Perpomozhki soper velike f k u f h n j a v e.
Kakor hitro kako fkufbnjavo v’ fvojim ferzi obzhuüfh, ftoriT kakor mali otrozi, ki volka alj medveda na polji sagledajo. Kar na enkrat sbeshijo v’ narozhje fvojiga ozheta, alj v’krilu fvoje matere, alj faj na vef glaf vpijejo »a njihovo poniozh.
Bćslii ii ravno (ako k’Bogu, in sdihtij po njegovim vftniljonji ilio njegovi poniozhi. To je perpo-mozliik, kteriga naf je Gofpod uzhil:	,,Molite, de
v’ fkufhnjavo ne padete.'*
Ako pa sagledafh, de fkufhujava fhe le naprej terpi, alj zelò mozhnej perhaja, potim tezi v’duhu krish objet, kakor bi vidila Jesufa krishaniga pred i'ebó. 1’oterduj , de nikdar nozhefh v’ fkufhnajvo pervoliti, in profi sa pomozh soper njo; in dokler fkufhujava terpi, tudi tvoje terdenje naj terpi, de ne bolh v’ lajilto dovolila.
Vender pa med tim terdenjam ino vflavlenjam nikdar v’ obras ne poglej fkufhnjavi. Sakaj, ko bi ti fkufhnjavo pogledala, fofebno ako je niozhna, bi ona lehko tvojo mozh vklonila,
Rastrefi fi fvojiga duha s’kakim dobrim in pofli-tenim opravilam ; sakaj, ako takfhne opravila pridejo v’ tvoje ferze, in fe tamkej vfedejo, tak bodo fkufhnjavc ino fiabe n'ifli kmalo rasguale.
Poglavitna vrazbba farznijaj soper vfako fhufli-njavo, naj lì she bo velika alj majbina, je, fvoje ferze odkriti, in njegove mifli, obzhutke ino nagnjenje fvojintu duhovnimu voditelu rasodeti. Sakaj ; ▼tifili fi to v’fpomin: perva pogodba, ktero hudi fovrashnik s’dufho fklene, ktero saplu jati hozhe, jo, de naj molzhi, tak tudi tifti, ki sheno alj dekliz« sapeljati boto, tajillim pred vfim prepovejo, de ta naklep nimajo ozhetu alj rao.shu rasodeti, Bog pa sheli per fvojih rasfvetlenjih pred vfim , de naj ta-jifie fvojim predpoftuvleiiim ino vodnikam odkrijemo.
Ako nam fhe po vfim tim fkufhujava naganja, de naf plafhi ino preganja, tak nam drugiga ne ofia-ne, ko terdnim fiati v'fvojim vftavlenji, nikdar pervoliti; sakaj kakor nihzher ne samore deklizha sa «heno dobiti, dokler farna nozhe, tak tudi dufha ne more pofhkodovana biti, naj fhe toljko plafliena, dokler ne pcrvoli.
3Vc podaj fe v’ liikak prepir s’ fvojim fov-rashnikam ; ne odgovori mu nikdar befede, rasen tifte , s’ ktero mu je Kriftuf odgovoril, in ga s’njo oframofil. „Poberi fe prozh , Satan’ le Boga fvojiga (jofpoda famiga moli, in njemu famimu fiushi.“ In kakor zliifta sheua ne fmé neframniinu periisovavzu, ki jo salesuje, ne s’farno befedo odgovoriti, alj v ozili pogledati, tiftiinu , ki ji kaj uefpodobniga do-mifhljuje, ampak ga le naglo sapuftiti, fvoje ferzo k' fvojimu mosliu nasaj oberniti ino mu sveftobo ponoviti mora, bre» de bi fe s’unira v’ narmanjfhi pogovor fpuftila, tak fe tudi poboshua dufha , nad ktero fkufhnjava pertifka, ne fmé v’ oboden prepir alj pogovor podati, ampak fe k’ .lesufu, fvojimu slieni-nu oberniti, njemu v’ novizh sveftobo poterditi, ino fe mu saperfezhi, de bozlie vedno in vezhno njegova biti.
O .S -VI A P O .S T A V A.
De f e m a j h i n i m t’ k 11 f h n j a \ a m v ft a v 1 j a t i moramo.
De fi ravno velike fkuflinjavc s’nepvemaglivo fcrzlinoftjo premagati moramo , in nam je njih prc-vojfkovanje slo sla koriftno, tak imamo vender vzha-ii fhe vézhi dobizhek, ako majhine dobro premagamo. Sakaj , kakor f.) velike fkufhnjave huje ko majhine, kar mozh sadéuc, tok pa tudi majhine huje ko velike, kar flitevilo sadene, tako, de fe ji;n vbra-uiti, ni nizh kaj loslije, ko unim, ki fo nar vézhi.
Voliki ino medvedi fo saref bolj nevarni ko komarji, vender nam ftorijo vfe manj filnobe in nevolje, in tudi nafhe poterpeshlivofti ne drashijo toljko. Lehko fe je sdershati vboja, teshko fe je pa isogniti marf-ktire majhiue jese, h’ ktcri fmo vfe fkos napeljavam. Lehko fe sdershi mosh al j aliena prefhefivan ja, nc pa tako lehko kakija nepraviga pogleda% befedize od Ijubesni, alj kake male prijasuofti, Lehko je moshu alj sheni, obene fiabe tovarfhijc po telefi terpeti, pa ne tako lehko, obenimu dpugimu proftora v’ferzi nc puftiti; lehko, sakonfke sveflobe ne prelomiti, ne tako lehko, sakonfke Ijubesni kar nizli ranili. Lehko je, ptujiga blaga ne krafli, teshko, ne po flrani po njem gledati, in ga ne posheljéti. Lehko je, ne krivo prizhati pred gofpofko, ]ia nc tak lehko, v’ dru-fhni nizli govoriti, kar bi ref nc bilo; lehko je, fe ne vpijaniti, pane tako lehko, smernim biti. Lehko je, fmert drugiga ne sheljéti, pa ne tako lehko, mu kake neprileshnofti ne sheléti; lehko, ga ne opravljati, tesliji, ga ne sanizhovati. S’ kratkoma: vfe te male fkufhnjave, k’jesi, natolzovanjn , ajfranju, n-evofhli-vofli, vefovanju, prašnim fhalam, nezhimernofli, lifhpanju, svijazhi ino k’nefpodobnim miflam fo vodne vojfke tudi sa narpoboshnifhi ino ftanovitnifhi du-fhc; torej fe moramo, moja Filo le ja ! s’ narvezho fkerbnofijo ino pridnoftjo k’ timu vojfkovanju perpra-viti. In terdno mi verjami, koljkor premag mi so-per le te male fovrashnikc dobimo, s' toljkanj salimi shlahtnimi kameni bo krona zhafti okinzhana, ktero nam Bog v’ nebelih perpravlja. Moramo fe torej, dokler fe pcrlnshnolt ne uakljuzhi, fe junafhko s’ velikimi fkufhnjavi bojevati, fkerbno ino pridno tim malim ino flabim vftavljati.
DEVETA P O ,S T A V A.
Kako male 1' k u t' li n j a v e premagali moramo.
Soper lifie male fknfhnjave k' nezhiirernofii, nafolzovanju, nevolji, snljubljenoiii, in drugim takim rczhèin, ki naf vedno nadleshijo , enako komar-jam ino muham, in naf tako rekozh, sdaj v’ liže sdaj v’ nof piknejo , ker je uemogozhe, fe savfim pred njimi okovariti, ni nizh boljfhiga, kakor de fe prevozil sa nje ne smenimo, sakaj ako nam ravno vfe to veliko nadieshnofti lehko napravi, tak nam vender nikdar fhkodovati ue more, zhe fm > le drugazhi tenlniga fklepa, Ilogu sveflo flushiti.
Sanizhuj ton j lake fkufhujave , in fhe ne mifli na nje; pufti jih, naj berzhij > okolj tvojih ufhef kakor komarji, kakor dolgo hozhejo, ino naj letajo okoli tebe, kakor puftinio muham okolj fehe letati, ako te pa piknejo, in obzhutifh, de fe na nekaj zhafa hozhejo v’ tvoje ferze vfefti, tak jih vfe priprofto po-sheni, in fe ne prepiraj s’ njimi, tudi njim ni-zhefar ne odgovori , ampak flori kaj, njim uafprot-niga, fofebno kako delo ljubesni. Sakaj ako hozhcfli mojim befedam verjeti, fe ne bofh nikdar s’ veliko mozh-jo gnala, de hi vlaki fkufliujavi, kakor jo obzhutifh, uafprotno zhednoft vpreti hotla, saknj to bi fe reklo, fe s’ takim porednim sijakam prepirati, ampak, ke-dar fi djanje nafprotne zhednofti fiorila, zhe namrezli dobifh toljko zhafa, de samorefh fkufhnjavo fposnati, kakfhna de je, oberili fvoje ferze vfe priprofto k Jesufu krishaniinu, in kufhni s’ pohoshno ljubesnjo
njegove fvetc noge. To je narboljfha perpotnor.h, fovrashuika v’malih, kakor velikih fkufhnjavah premagati. S a kaj, ker Ijubesen boshja popolnofii vfih zhednoft v’ febi sapopade, in fizer fhè bolj, kakor zliednofii farne, tak je tudi gotova vrazhba alj nrz-nija sopcr vfako hudobijo; in ako fe tvoja dnfha navadi, v’ vfaki fknfhnjavi, v’ to fplofhno savetje bej-shati, tak ji ne bo vezh potreba, vfako pofamesnó fkufhnjavo prejifkati, kakfhna deje, ampak bo, kc-dar fe obdana obzbuti, fe le k’ timu poglavitnimi! per-pomozhku obernila, ktcr je fhe poverh hndimu fov-rashuiku tako ftrafhen, do naf bo rad nehal fkufha-(i, ko vidi, de naf fkufbnjave vfelej k’ti Kog liji Iju-besni peljajo.
D E ,S E T A P O ,S T A V A.
Kako moramo fvoje ferze sopcr fkufh-n j a v e o k r e p z h a t i.
------
Pomifli vezhkrat, ktero nagnjenje v' tvoji dufhi pred vfim drugim gofpodari, in kedar fi ga spasila , sazimi taka shiveti , de bo tifiimu nagnjenju v’ mi-flah, befedah ino djanjih uafprotovalo. Ako poftavirn zhutifh, de nezhimernoft tvoje ferze na fe vlezhc tak premifli vezhkrat zhlovefhko revfhino, kak nad-leshue bodo na fmeifni pofteli te nezhimernofli tvoji vefti; kak nevredne fo shlahtniga ferza; de fe, kakor neumnofti ino igrazhe k’ vezhimu le otrokam perleshejo i. t. d. Govori vezhkrat sopcr nezhimernoft, in ke bi fe ti tudi sdelo, de ti ne gré od fer-
ferza, tak jo vender le sanizhuj, ino govori zlies njo; in tak te ho faj tvoje pofhtenjc savesalo , potim vfelaj soper nezliiinernoft ravnati.
Ako mi vezhkrat soper kako rezil govorimo, farni febe fpodbadaino, jo fovrashiti, de fino ravno od kraja k’ nji nagnjeni bili.	,Stori takih opravil, ki
te prav ponisbajo, koljkor jih morcfh, ko bi fe ti tudi sdelo, de jih le s’ ncvoljo opravljafh , sakaj tak fe navadifh ponishnofti, in oflabifli prevsetnoft. In žlic potim fkufhnjava v’ refnizi pertifne, tak fe ji tvoje nagnjenje ne bo ravno slo perklanjalo , in ti ti ti vczho mo7.h pcrdobila, jo premagati.
,Si k’ lakomnofti nagnjena, premifli velikokrat nefpamet tiga greha, ki naf flori fushne tiftih rezili, ki ib ftvarjeue, de bi nam flushile. Premifli, de 1'e bo moralo ob fmerti vfe sapufliti, in fizer v’ roke takiga, ki bo potim kmalo vfe sapravil, alj pa, kte-rimu bo vezimo pogubljenje perneflo, i. t. d. Govori vezhkrat soper lakomnoft ; hvali sanizh ivanje tiga fveta ; pofili fe, de bafh obilno milofhno dajala, in tam pa tam kako pcrloshnoft sainudila , kaj perdo-biti, in fvoje blago pomuoshiti.
,Si farna k’ljubesni nagnjena, alj pa nagnjena, druge k’ ljubesni nagibati; tak premifli doftikrat, kako nevarno je to vefelje sa tebe ino sa druge, premifli kako nevredno je to, narshlahtnifhi obzhutik nafhiga ferza ofkruniti, in ga v’ kratkozhaf sapra-viti, in kako po pravizi to, ker je gotovo snamnjc duha, ki malo kaj premifli, sanizhovanje saflushi. Ilvali vezhkrat zhiftoft ino priproftoft ferza, in ravnaj tudi po tim, karkolj premorefh; rasen tiga fe pa (Udi sdershi vfake lifhparije ino snanovanja.
*) lier bi bila neftanovilnofti obdolshcna, ko hi po lim fpet po nezhiincrnofii sazhcla ravnati , htero fi s’ ravnimi befedi sanizhovala.
S' čud befcdo: vadi fa ob zhafu miru, to fe pravi, kedar ti občna fkufhnjava k’ tajiftimu grehu, h’ kterimu fi narbolj nagnjena, ne klin lija, v’ mnogih djanjih nafprotne zhednofti; in ako fe obena perlosh-IIoTt k’ timu ne pcrmeri, tak jo fama jifhi, ino ji idi naproti. Tako fi bofh ferze soper vfako prihodno fkufhnjavo vterdila.
E D N A J ,S T A P O ,S T A V A,
Od ne pokoj a.
Nepokoj ni le kar fkufhnjava, je tudi isvirk, is kteriga in fkos kteriga veliko fkufhnjav isvira. Torej liozhein od tiga nekaj raslo,sliuifhi govoriti. Shaloft ni drujiga, ko bclezhiua nafhe dufhe , kije soper naflio voljo v’ naf, naj ta sieg, kakar vboslit-vo, holesen, sauizhovanje od sunaj pride, alj naj bo, kakor nevednoft, fuliota, sopernoft ino fkufhnjava , v’ uafhim snotrajnim. ,Se obzhuti torej du-fha de fe je kak sieg loti, tak ji teshko pride, ga pr e* nefti, od tod je bolezhiua; in torej ima sheljo, fe ga refluii; in v’ vfun ti m ftori vfe prav; sakaj , po nu-tuniim nagibu le vfaki dobro sheli, in fe ogiblje tiga , kar fe mu hudo vidi.
Ifhe dufha poinozhi, fe slega ref biti, le savoljo Boga, tak jo bo s’poterpleujam, krotkoftjo, ponish-iH) it j o ino s’pokojem, ifkala, in fvojc refhenje vezli od dobrote in previdnofti boslije, kakor od laftniga pcr-sadevanja, gnau ja alj pridnofti perzhakala; ako lia tu refhenje ifhe is lafiue Jjubesni, tak ho s’ velikim hrop.mjam ino veliko nagloitjo tajifte ifkala, kakor de
fai t a j i ft c b.ilj ou njeniga persndevanja kakor od boshj« dobrote is-hajali. Nerezhem, de v’refnizi to mifli, re-ahern pa, de tako ravna, kakor bi tako miflila.
Iti zhe po tim ne najde, kaj hitro , kar shcli, pollane slo slo ncpokojna ino nepoterpeshliva, in s' tim prizhejozhiga slega ne le kar liezh ne pomanjfha, ampak ti ga fhe le pomnoshi. Torej pade dufha v’ tak «ssmerni ftrah ino shaloft; in tako ji ferzhnoft savfim opade, de mifli, sdaj bi bilo vfe saftonj. Olej torej, kako shaloft, ki je bila v’ sazhotki pravizhnu, nepo-koj, nepokoj pa nesmcruo shaloft rodi, kar je filno »cranio.
Nepokoj je rasen greha, narvezhi slog, ki sa-more dufho sadeti. Sakaj , kakor snotranjo rasdertj# in punt deshelo zhifto vgouobita, ino jo nesmoshno fiorita, fe fovr*shnikam braniti : ravno tak tudi nafhe terze fkos snotrajni nemir ino prepir ob vfo mozh pride, fi perdobijene zhednofti perhraniti, ino fzha-fama pride tudi ob potrebne perpotnozhke, fe fkufh-njavam fovrashnika rilaviti, ki fi po tim is vfe rnozhi persadeva, po bcfedah prigovora, v’ kalni rodi libiti.
Nepokoj poftaue is napzbniga poshelenja, fe kakiga slega snebiti , alj fi kaj dobriga perdo-biti, kar fe grcfha. Torej nizhcfarja ni, kar bi sieg toljko s-hujfhalo , ino to kar je dobro, foljko odganjalo, kakor nepokoj ino prenaglenje. Tize fe ravno sato v’mreshi samotane oftanejo, ker fe, de fo vjete, sagledavfhe, prevezi» poganjajo, ino s’ filo isvosljati ifhejo, s’zb im fe pa fhe le huje samreshijo. Najdefh torej veliko sheljo v’ febi,fe kakiga slega re-fhitl, alj kaj dobriga fi perdobiti, tak fi vkroti ino vto-lashi pred vfnn drugim tvoje ferze, vravnaj fvoje mifli ino fvojo voljo h’ krotkofti, in4 prepufti po tim fvoji sheli s’ krotkoftjo ino pokojam njen in tek, iu obrazilaj k’ timu potrebne perpomozhke eniga sa drugim lepo po verfti. Jes pravim, s’ krotkofijo ino pokoj«™ j render pa ne s’sanemarnjenjam, ampak bre»
pr c n a gl c lij n , »motenja ino ncpekoja, diugnzbi bi, liamefto dofezhi, kar ifbcfli, vie popazhila, in bolj »motena pofiala, kakor kdaj poprej.
„Moja duflia,“ govori David, „je vedno v’mojih rokah, in nitim tvojih sapoved posabi!.“ Prejifhi le vezhkrat zhes dan, faj vfako jutro ino vfak ve-zher jeli je tvoja duflia v’ tvojih rokah, ali fta ti jo napzhnoft ino liepokoj prevsela. Gledaj, jeli je fhe tvoje forze v’ tvoji oblafti, ali fe je tvojim rokam isinuenilo, de bi fe ka'.imu uapzhnimu gnanjil po ljubesni, fovrafhtvu, uevofhljivofti , posheljivofti, lirahu, ne volji ali vefelju vdalo. Ako fi je v’ refnizi »ajfhlo, tak ga narpoprej pojifhi, peljaj ga v’ prizlie-jozhnoft hostijo nasaj , ino podvershi vfe fvoje ob-zhutleje ino uhelj a pokorfhiui ino vodbi hostije volje. Sakaj kakor ta, ki fe boji kaj dragiga sgubiti, tajifto fkerbno v’ rokih safifnjeno dershi, ravno tak moramo tudi mi s’ (iftim velikim kraljaiti vedno govoriti: O moj Bog! moja duflia je v’nevarnofti, torej ja liofnn vedno v’ tvojim narozhji, in po tim takim niftm tvojo poftave posabila.
Ne perpufti fvojiin sheljam zelò nikdar, ko bi fhe bile tak majhine ino malo pomenlive, te nepo-kojiti, sakaj sa majhinim lii vezhe in vezli pomenljive tvoje forze k’ licpokoju ino smofnjavi bolj pripravno najfhle. Zhutifh torej , de fe ti nepokoj ho-zhc v’ ferze vfeliti, perporozhi fe Gofpod-Bogu, in terdno fkleni, kar uizhefarza pozlieti, kar bo tvoje shelja od tebe bolla, dokler nepokoj savfim ne mine, zhe le ne sadene kaj takiga , kar fe odloshiti ne foie. Ko bi pa kaj takiga bila, tak dershi s’ krotko ino mirno lilo fvoje ferze na fe, in sadershavaj tek fvojiga posheljenja, koljkor fe da, in fhe tedaj na ispolni fvojiga opravila po fvoji shelji, ampak po »dravi pameti.
Ako ti bo mogozhc , fvoj nepokoj timu, ki tvojo dufho vlada (_visha) nlj faj kakimu sanefiivimu perjatelu odkriti, verjami mi, de te bo to kmale
potolashilo. Sakaj tesliave forza odkriti, dojde du-fhi ravno tako k’ polajfhanju, kakor telefu ti »a, ki ga flanovitua vrozhniza trudi, ako fe shili pufha. Je sdravilo zhes vfe sdravila. Torej je tudi fveti Ludo-vik fvojimu finu ta le opominik dal: „Obzhutifh kak ncpokoj v’ fvojim ferzu, tak povej' to hitro fvojimu fpovedniku alj kakimu dragima poboshuiinu zhloveku, in tako bofh potolasheu fvoje terplenje loshej prenefel.“
D V A N A J ,S T A POETAVA.
Od s li a 1 o (1 i.
„Shaloft, ki je od Boga,“ pravi fveti Pavel, rodi pokoro v’svelizhanje, pofvctna shaloft parodi frncrt.“ Shaloft saniore torej dobra alj hudobna biti, po fadu, kteriga v’ nafrodi; de ti ravno, de po pravizi rezhem, vezli hudiga ko dobriga fadu peruefe. Sakaj, dober fad, kteriga shaloft rodi, je famuzh dvojin; lianirezh vfmilenje ino pokorjenje, hudoben je pa fheftir, namrezh : bojezhnoft, lenoba, nevolja, ajfrauje, nevofhlivoft ino nepoterpeshlivoft ; satorej tudi modri pravi: „shaloft jih veliko vmori, in nizli prida v’ nji ni,“ ker sa dvé dobre vôdizc. ki is is-virka shalofti tezhetu, fließ drugih filno fhkodlivih rek is nje dere.
Sa orodje ima fovrashnik shaloft isvelizhanja, de dobre s’ njim v’ fkufhujavo napeljava. Sakaj , kakor , slo persadéva, de hudobne v’pregrehah vfe vfele ob-dershi, ravno tak fe shene, poboshne smotiti, de bi
v’ fvojili dobrih delih shulofini bili , in kakor saniore timu, kar je hudo, le s’ tim raft podelili, ako tajifto kashc, kaker bi bilo vfe prijasno ino prijetno, tak tudi ne samore od dobriga drugazlii odtegniti, kakor] de tajifto kashc, kakor bi bilo teshko ino olosh-no. Prav do shiviga vefeli njega ftariga fleparja,' shaloft ino otoslinoft, sakaj, ker je fam vef slialo-ften ino otoshen, in bo vekomaj stncrej takfhen, pa slieli, de bi mu v fak bil enak.
Hudobna shaloft dufho vfo omoti, jo ncpokoji, sbudi nesmeren firah v’ nji, ji ofkuti inolituv, ftifka ino trudi moshgane, ji odvsame fvetovanje, fklcni-tuv, fodik, in ferzlmoft, oflabi mozlii, in je s’ kratkimi befcdi simi enaka, ki semlji vfako lepoto isa-me , ino v’kteri vfe shivali od sime otcrpnejo; sakaj ona odvsame dufhi vfo prijetnoft, fkcrzhi ino vftavi fkorej vfe njene mozhi.
Ko bi fe ti kdaj nakljuzhilo, moja Filoteja, de bi te ta huda shaloft popadla, tak pa ta le perpomo-zhek soper njo oberili : ,,.Te kdo shaloften , naj moli :‘£ pravi fveti Jakob. Zhifto /fofeben perpomozliek je inolituv; sakaj vsdigne ferze k’Bogu, ki je nafha edina tolashba, in nafiio edino vefelje. Ako pa mo-lifli, ]ia oberili take obzhutleje ino take suotranje ino sunanje befede na to, ki savupanje ino ljubesen bo-shjo sbudijo. Poftavim: o Bog milofti! o predobrot-Iivi Bog! o vfinileni Odrefheuik, Bog mojiga ferza, moje vefelje, moje savupanje, moj sbcnin, preljub-1 oni moje dufhe! in druge takofhne befede.
Vftavljaj fe s’ vfo filo nagnjenju k’ shalofti, in ako fe ti tudi sdi, de je vfe, kar ta zhaf sazli-nefli, merslo, shâloftno ino drevcno, tak vender ne opufti, de bi ne fiorila. Sakaj, zhe vrag, ki naf s' shaloftjo od dobrih del odverniti iflie, sapâsi, de jih le kolj opravljamo, in, de s’ pofiljenim duham fhe vezli saflusheiija imamo , naf bo rad nehal k’ shalofti fkufhati.
Pôji duhovne pefine; sakaj velikokrat je she i* med njih hudi fovrashnik. isbegnil. V’ fprizho je tifii
24
hudi duh, li je Savlu naganjal, kteriga grosovit-Molt je ]>a (Davidov} pfalter odgnal.
Koriftno je tudi, fe sunajnih opravil prijeti, ino s’ tajiftimi koljkor je mogozhe, preinenjati, defe tako dufha od rezhi., ki jo tesili, odtegne, kri iszhifti ino 'greje, ker je shaloft bolcsen ferza , ki vezhkrat od niersle ino fuhe nature is-hoja.
Opravljaj tudi suuajue dela poboshnofti, ako ti tudi nad njimi merseti hozhe ; objami podobo krisha-niga Jesufa; kufhnj njegove fvete roke ino noge, povsdignj ozili ino roke proti nebefain, in vsdiguj fe s’fvojim glufain fkos befede ljubesni ino savupanja k’ Bogu. Takofhne fo poftavim: „Moj.ljubik je moj, in jes firn njegov-a ; moji ljubik mi je fuopek mire, pozhival mi bo na ferzi.“ — „Moje ozhi fe po tebi osirajo, o Gofpod! kdaj. me bofh potolashil?“ — O Jesuf! bodi mi Isvelizhar, — Naj shivi Jesuf, in moja dufha bo shivéla. — „Kdo me bo lozhil od ljubesni mojiga Boga?“ in druge takofhne.
Bizhati fe s’ mero, je prav koriftno so[ier sha-loft, ker sunajna teshava, ktero li farni naloshimo, snotrajno fashbo perdobi, in ker fe dufha, od sunaj bolezhine obzhutivfhi, od uniti odverne, kijosnotraj nâdlegvajo. ,Se pogofti per fvetim obhajili snajti, pa zhes vfe pomaga; sakaj leta uebefhki kruh podshivi terze, in rasvefeli duha.
iiasodevaj vfe nagnjenja, omote, ino vdihnenja, ki od tvoje shalofti si bajajo , fvojimu. duhovnimu vodniku ino fpovedniku v’ponishnofti in r sveftobi, jifhi tovarfhijo ino pogovarjanje s' takimi’, kterim fo pote duha snane, in fc pogovarjaj tazhif flie vezli s’ njimi, kakor fizer.
Saduizh in aadnizh fe pa vdaj v’ boslije roke, in fc perpravi, nadlego fvoje shalofti, kakor pravizhno fhtrafnigo sa fvojo neumno vefelje s’ poterpeshlivofljo prenefti, in ne dvomi, de te bo po svelizhavui fkufhuji Bog od tiga slega refhil.
trisa;i,sta po,stava.
Od duhovni; ino obzhutne toit s h b e , in kak f e j e v’ n j i n o f i t i.
Ho«- obdershi obftajo tifa vclikiga fveta v’ vedili fpreniembi, po fetori fe dan vfeicj v’ nozh, vigred v’ poletje, poletja v’ jefen, jefen v’ simo, iu sima v’ vigred fprevershe; tudi ni nikdar en dan tak ko ta drugi. ,So fonzhni, megleni, deslievni, falli ino vetrovni dnevi, in veliko lepoto podeli ta fprenienljivoft senil ji. Ravno taka je s’ zhlovekam, ki po flarim prigovori fam sa fe majhin fvet flori. Sakaj nikdar ni v’ enakim ftanu, in njegovo shivlenje pretezhe na ti semlji valo-vam reke enako, ki fe v’ vedni raslozhnofti mesijo ino sibl rjo , terga sdaj k’ vupanju vsdignejo, sdaj fkos flrah v’ globnzhino fpuflijo, ga sdaj s’ tolaslibami na defno, sdaj s’ teshavami na levo obernejo , in nikdar ni dan dnevu popolnama enak, faj fhe ura ne uri.
Veliko ima v’ febi ta nauk; gledajmo torej, de med t o Ij k ajninii fpremembami shivlenja vfelej enako ino iiefpremeiiijivo ferze obdershimo. Jn naj fe tudi vfe rezili fhe toijko fpremenjajo , in sdaj takfhne sdaj drugazhne okolj naf fukajo ino vertijo: flauovitni ino «epremaklivi moramo per vfim tim vedno na Roga gledati, in le po njem farnim hrepeneti ino fc osirati. Naj plava barka na klero ftran hozhe, proti jutru alj vezheru, proti poldnevu alj polnozhi, in naj hlidi vetor, kteri hozhe, nikdar ne bo uiagnetova igla*) drugam
*) Magnet fé sbeleio imenuje, ki ima pofebno laftnoft» d« njegoya igla s' enim krajam vedno na polno/,k"
Kasalat Kakor proli f\clii svestii na polno/,Imi okrajni (polnozhnim nebi.) Naj toraj tudi, jes ne rezliem l'amo, okoli naf, ampak zelo v’ nafliim snotrajnim vie krisliani In feniterlje gre , to fe pravi, naj fi bo liafha dufha shaloftna alj velela, naj fe snajde v’fladkofti alj shalofti ino bridkofti, v’ntiru alj prepiru, v’ boslitvi, sopernofti, fulioti, alj v’ blagi tolasbbi, naj jo fonze prcpcka alj rofa osliivlja, vedno mora sdaj in vfelj snotrajnoft nafhiga ferza, ki je nafha magnetnizn, fta-novilno ino iiepreneliavno proti ljubesni Boga , fvojiga livarnika, fvojiga odrefhenika, fvoje edine ino vikflii dobrote hrepenjozhe gledati. „Naj fi shivimo, naj li vmerjemo“, veli apofielj, „vedno fino Bósbji. Kdo naf bo lozliil od boslije ljubesni?“ Ne, ne sdaj in nikdar naf ne bo ni kaka flvar lozbila od boshjc ljubesni; ne revfbinofi ne plafbnoft, ne fniert ne shivlenjc, ne pri— /hejozbe teshave, nefli ah pred prihodnim terplenjam, ne svijazha hudobniga fovrasbnika ne blagri tolashbe , ne tudi bresen farnih revfhin, ne duhovna fladkoft ne dnfhua fubota, nizh nizh naf nima lozhiti od fvete ljubesni, kije v’ Jesufu Krifiufu vterjena.
Ta terdni fklep, sdaj in nikdar, ne od Boga od-ftopiti, ne njegove fvete ljubesni sapuftitije naflii duflii kakor nafprotna tehta pod ftifkoj premnogih nagibov, ki n afte pij« eden drugimu nafprot, kakor jih zhloveflike okoljfhiue perpeljajo. Sakaj, kakor zhbelize, ako »a tratah naglo veterna nje pertifne, hitro kak kamzliizh objamejo, de fe lilipu nekoijko vftavijo, in de jiii pilli neodnefe, tak tudi dufha , ki preblago Ijubesen boshjo s" terdnim fklepam objame, flauovitiia pod neftanovit-nofijo in« fpremembo totashb in tesliav oliane, naj ti bodo duhovne alj pofvetne, sunajne ali suotrajne.
Pa poverh tiga fplofhniga nauka nam jc uekterih tiofebnih oponiemb potreba. •Kezhem tedaj:
no ftran kashte, ako na kaki niti refi , alj pa na o j (tri mi leski. Oberili jo kamor boaliefii , hitro ti bo sopet fvoj polnozhni kraj pokasala.
1. PoboslinofMic obftoji v’ prijetnih obzhutlejih, v fladkofti, v’ tolashbi ino v’ tajiliii obzhutni rablobi Terza, ki naf k’ folsam ino sdihovanju ganc, ino naf s’ nekim vcfeljam per kakim duhovnim opravku navda. Ne, moja ljuba Filoteja! to prijetno navdanje fe slo slo lozhi od poboshnofli. Sakaj , slo veliko dufh je, v’ kterili fc to rahlo obzliufenje vczhkrat sbudi, in ki to tolashbo obzhutijo, de ti fo ravno per v fini tim slo hudobne, in torej zelo nobene ljubesui boslije nimajo, veliko manj imajo potim takim prave poboshnofli. Ko je ,Savel vlngjga Davida na fmcrt preganjal, in je leta pred njim v’ pufhavi, Engadi imenovano, isbé-shal, je perfhel Savci zhiflo fam v’ fkalovino, v’ kteri fe je David s’ tvojimi ljudmi fkrit dershal. David, ki bi ga bil per ti perloshnofli zhiflo leliko vmoril, ga fhe vftrafhiti ni hotel, ampak ga je puftil mirno is berloga iti, in je fhe le po tim sa njim klizal, de hi ga od fvoj* nedolshnofti preprizhal, ino mu pokasal, de je njegovo shivlenje v’ fvoji oblafti imel. Kaj ni ,Savel po tim vfc pozhél fkasati, kako krotko de je njegovo ferze proti Davidu? Ga je imenoval fvojiga fina, fe je na glafjokal, ino sdihoval, ga je hvalil ino fposnal njegovo vifokoferzhnoft; fhe molil je sa-nj, mu je napovedovat zhaft, h’ kteri bo enkrat povsdignjen, in mu je k’ sadnimu fhe perporozhil naflopnike fvoje hifhe. Ali je bilo mogozhe , fe bolj prijasniga ino vkrotcniga iskasati? Vender per vfim tim njegovo ferze ni fpre-obernjeno bilo; in ravno tako grosovitno je Davida preganjal, kakor poprej, ltavno taka je s’ljudmi, ki boshjo dobroto ino terplenjc Gofpoda premifhlovaje, globoko ganjenje v’ fvoji in ferzi obzhutijo, ki jih k’ sdihlcjam , folsam, k’ molitvi ino gorezhim sahvalam' fpodbada, tako, de bi bilo v’ rcfnizi mifliti, njihovo ferzo bi bilo od prevelike poboshnofli prefunjeno; naj pa fkufiuio, kaj je v’ njih, fe bo pa najdlo, de kakor v’ prav vrozhini poletji nagli zurki fizcr v’ debelih kaplah na seinljo padajo, pa nje vender ne premozliijo ampak fe gobe na kvifhko is-shenejo, ravno tak tudi ti mehki obz'iutleji ino (c folge, kina liudobno ferze padejo,
pa ga ne prufunejo, (ajiftimu zelò v’ nobeiifprid jiifo; sakoj po vfitn tim bine dali takfluii zmoteni ljudje faniiga peuesa krivizhniga Maga nasaj, in bi fe ne odpovedali »nimu famimu fpazhenirau nagnjenju* *), tudi bi ne prenefli narmanjfhe neprileshnofti is ljubesni do Odrefhenika, kteriga fo ravno le objokovali. Po pravizi fmemo torej limitino gonjenje njihoviga ferza duhovne gobe imenovati, ker ni le obena prava poboshnoft, ampak vezh-krat ie golufna smotnjava fovrashuika, ki dufhe s’taktilnimi tolashbizami pate ino v’ to napelji, de fo tiga vefele ino si dovoljnc, ter prave poboshnofii ne ifhejo reali, ki v’ fianovitni, ferzhni, hitri ino delavni volji obftojj, ispeljati,. kar fino sa prijetno ho dopadlivo r’ bosbjih ozheli fposnali.
Tak fc bo otrok milo ino bridko jokala, ako vidi, kako fe materi s' kopjizam**)silila predere ino kri is-pufti, pa ravno (i materi, sa ktero tako bridko jo zb« bi ne podalo jubuke alj pofodvizo fladkarij, ki jo ravno v’ roki ima, ko bi je poshelela. Takfhni fo vezhi del liafhi perferzhni obzhutleji pobosbnofli. Ako vidimo, kako fe krislianimu Jesulu fulza vtifne, ki njegovo fveto terze prebode, tak fe bridko jozhcmo. O moja Filofe-ja I pazh prav fioritilo, de tolse zhes fmert ino groso-vituo terplenje nafbiga vfmileniga Odrefhenika tozhi-mo ; pa sakaj mu ne podamo s’ dobrim ferzain jabuke, ktero tako terdno v’ rokah dersbimo, in ktere on tako kIo posbeli, namrezh fvojiga ferza, edine jabuke lju-besni, ktero preljubesnivi Odrefhenik od naf hozlie. Sakaj mu ne darujemo eniga ino drugig.i nagnjenja, kratkozhafa, dopadenja, ktere bi nam rad is rok ismek-nil, pa nam jih ne more, ker fo nafhafladkarija, ktere fmo bolj lakotni, ko njegove nebefhke gnade? Oh, to to le prijatelftva majhinih otrok, ferzhne, pale fiabe, ifosdcvniie, pa prasne fadu. Ne v’tih mehkih ohzhut-
*) Ali ne delajo vftarani pijanzi veshkrat ramo tako?
* *) Hopjize, kopizka , mala fui i za alj jigla , s’ katiro
likarji ali paderji pufbajo.
lejih, ne v’ tih telefnih obzhutkih olftoji prava pobosh-iioft : vezh krat is -bajajo taki obzhutlcji od farne nature , ki je vfa mehka ino pripravila sa vfak obzhutik, kteriga ji vtifniti hozhemo ; doftikrat pridejo tudi od svijazhe fovrashnika, ki uafhimu dosdevanju take podobe vtifue, de bi naf le per njih sadershaval.
Vender fo ti prijetni cbzhutki in ti rahli obzhutleji doftikrat prav dobri ino slo koriftni; sakaj sbudijo slieljo ino lakoto v’ dufhi, oshivijo terze, in rafproft-rijo zhes nafhe poboshne dela neko radoft ino vefelje, ktero nafho ravnanje fhe odsunaj lepo ino prijetna flori. To je flaja, ktero nad boshjimi rezhmi obzhu-tiino, in savoljo ktere je David savpil: „O Gofpod! kak fladkc fo tvoje befede niojimu gerlu, flaje ko med lov’ mojih uftah.“ Jn ref je narmanjflii tolashba, ki nam jo poboshnoft podeli, boljfhi, ko narprijetnifbî kratkozhafi fvetd. Perfi ino mleko gnad bosbjiga she-nina flori jo duflii vfe bolje, kakor uarshlahtnifhi vina pofvetniga vefelja ; kdor je une kdaj okufil, dersbi vlako drugo vefelje sa sholzh ino pdlen. «lu kakor tifti, ki fkifbko selfhe v’ uftah imajo, takfhno flad-koft nad njim obzhutijo, de nifo lazhui neshejni, tak je tudi nemogozhe, de bi duflie, kterim je Bog to ne-licfliko mano snotrajne tolaslibe ino nebefhke fladknfti podelil, kdaj pofvetniga vefelja poshelelc, alj tajili« »’ pravim nafitenjam vshivati samogle. ,So nekoljki prejokufik tiftili neumirjozhih fladkóft, ktere Bog tiftim dufham podeli, kigaifhejo, fo poftajene seruiza, ktere majhnim otroka m daja, de bi jih k’ febi navadil, fo vode, bi ferze krepzhajo, in ktere jim da, de bi jih podshive); in pa tudi are vezhnih plazini. Perpove-dujejo, dejo Alekfander, ko fe je fhe po fredi morja rosil, blago Arabijo narpoprdj po prelepim duhu pri-
) .Sbitjc fo bili svoje dni diviji , pa imenitje ljudje oj katerih fe je govorilo: de lb lehho n dni bre« sbivesha. Po njeh fe ono eeljfho imenuje-
jetnih (lifliav isnafhel, kicrc maje veter nafproti pihal, in de je s'timfcbe ino fvoje fpremljavze vferzhil. Tako dobimo tudi mi velikokrat fladkoft in difhave nebefhke prijetnofli na tim morji vmirjozhiga shivlenja, ki nam gotovo prejokufik tiftili radoft prefrezhne nebefhke domovine podelijo, po kteri sdihujemo ino koperninn.
3.	Morde pa vprafliafh : ker fo nebefhke tolasli-be, ki fo svelizhavne ino od Roga pridejo, pa tudi take, ki uizli ne vershejo, ki fo nevarne ino zelò slo fhkodlive, ki od nature al j famiga fovrashnika is-iiajajo, kako samorem ene od drugih, dobre od hu-dobnih alj prašnih raslozhiti ino rasposnati ? — Kar obzhutke pno nagibe naflie dufhe sadene, tak je fplofhui nauk, de jih is njihoviga fadja moramo fpos-nati. Naflie ferza fo enake dreju; njih nagnenja fo veje, ino njih djanja fo fad. Tilt o forze je dobro, ki dobre nagibe ima, in tifti nagibi fo dobri, ki dobre naftopke ino fvete dela v’ naf ftorijo. Naf tifti rahli obzhutleji, tifti prijetni, in tolashlivi obzhutki ftorijo ponishnifhe, poterpeshlivifhe, krotkejfhe, I ju-besnivifhe ino miloftlivifhe proti blishnim ; fkerbnej-fhe, fvojo poshelivoft ino fvoje fiabe nagnjenja moriti, ftanovitnifhe v’ poboshnih opravilih, pokornifhc ino hitrejfhe proti uaprepoftavljenim, in priproftifhc v’ nafhjm shivlenji, po tim fo moja Filoteja! bres dvoja (zvibla) od Boga; fo pa te prijetnofli le farno «a naf prijetne, naf ftorijo radovedne, pikre, ras-sha-Jive, liepoterpeshlive, fvojoglavne, napitnjene, b.iha-zhafte ino terde proti blishnim; miflimo savolj njih, de fino shé fveti, in fe nozhemo vezli nobeni vodbi ino nobenimu opominanju podvrezhi, tak fo tifti tolashlivi obzhutleji bres vfiga dvoja golufni ino potuhni. Dobro drevo nofi le dober fad.
4.	Ako je nafho ferze od te fladke tolashbe rasvefcleno, fe moramo globoko pred Botam poni-shati. Varujmo fe, de savoljo tih fladkih obzhutkov kič ne rezhemo : Oj, kak fini vender pohoshen! N’e moja FilotejaÏ ti darovi naf ne ftorijo bolj poboshne; sukaj, kakor firn ti allé rekel, poboshuoft ne obftoji
v' tim; lezimo raj: O kak dobrotliv je Bog proti ti-ftim, ki na-nj savupajo, proti dufhi, ki njega ifhe! Kdor ima kerhelj fladkorja (zukra} v’ uftah, ne more sa to rezhi, de fo njegove ufta fladke, ampak, de je fladkor fladek; ravno tak, de fi je tudi duhovna fladkoft prefladka, ino Bog, ki jo podeli, pre-dobrotliv, vender is tiga ne is-haja, de hi tifili po-boslieu bil, ki jo prejme.
5.	,Se moramo flie sa majhine otroke dershati, kterini je mleka potreba, in pomifliti, de fe nam ta fladkarija sa to da, ker nafho ferze, fhc rahlo ino flabo , vabila potrebuje , de fe putii k’ Bogu vsdiguiti.
6.	,Sploh pa in navadno govoriti, imamo te gnade ino blagre s’ ponishnoftjo fprejeti, in jih slo vifoko zhiflati, ne toljko, ker fio fami na febi veliko vredni, kakor sato , ker nam jih boshja roka, materi enako, v’ ferze polaga, ki fvoje otrozhke vtolashiti , tajiftim s’ laftno roko eno sernize fladkorja sa drugim v’ ufta poloshi; sakaj , ko bi otrok per pravi pameti bilo, vezli bi potim perferzhuo Jjubèsèn ino ljubkovanje matere, kakor fladkoft fladkarij zhiflalo.'ïma ref to nekaj v’febi, mojaPiloteja! s’takimifladkoftmi ob-lagodarjeuimn biti; pa fladkoft vlili fladkoft je, lju-besni polno in materno roko boshjo premifhloväti, ki nam jih v’ufta, ferze, dufho ino pamet polaga.
7.	.Smo po tim takim tajifte s’ vfo ponislmoli-jo prejeli, po tim jih obernimo po volji tajifiiga, ki nam jih je podelil. V’ kaj pa miflimo, de nam Bog takfhue fladkofti podeli? —- V’ to, de nam vezli krotkofti do blishniga ino vezh ljubesni do njega famiga v’ naf obudi. Mati da otrozhku fladkarij, de jo kufhka; kufhkajmo tudi mi tiga dobrotliviga Odrefhenika, ki nam toljko fladkoft podeli. Odrefhenika kufhovati je pa to, mu pokorfhinofi fkasati, njegove sapovedi dershati, njegovo voljo is-polnjevati, fe po njegovih sheljah raviiati, s’eno be-fedo, ga v’ pokorfhiui ino ino sveftobi perfcrzhno objemavati. ,Smo po tim takim kak duhovni tolashik
25
prejeli, tak moramo tifti đan fkerbneji biti, dobro ispolnovati ino fe ponishovati.
8.	Verh vfiga tiga fe moramo vzhaft ino vzha-(i takfhnim fladkoftam, rahlim ino tolashlivim obzhut-Jejam odrezhi, fvoje terze od njih odtegniti, ino ter-diti, de, ako jih ravno v’ponishnofti fprejmemo ino ljubimo, ker nam Bog jih pofhle, in ker naf k’njegovi ljubesni fpodbadajo, mi vender prav sa prav ne ifhemo njih , ampak le Boga ino njegovo fveto lju-besen: de ne ifhemo tolashka, ampak tolashuika, ne fladkofti ampak fladkiga Odrefhenika, ne prijetnoft, ampak tiftiga, ki je prijetnoft nebef in semlje : inv' takik mifiah fe moramo perpraviene dershati, de ho-zhemo terdni v’ljubesni boshji oliati, zelo tedaj, ko bi v’želim shivlenji obene tolashbe vezli ne dobili, in de hozhemo na grizhu Golgata ravno tako, kakor na gori Tabor k’Bogu rezhi; O Gofpod! per tebi je dobro biti, jeli fi na krishu alj v’fvojim velizhaftvi.
9.	Poflednizh te opomiuam, de, ko bi ti velika obilnoft takfhuih tolashb, rahlih obziiutil, fols in fladkoft, alj kaj fofebniga v’njih podelcno bilo, fe s’ fvojim fpovednikam svefio od tiga pomenifh, de fe bofli navuzhila v’ taki okoljftavi modro ravnati ino prav vefti ; sakaj sapifano ftoji: „tSi med najfhel, tak jej od njega koljkor ti je potreba.
,S H T I R N A J jS T A POETAVA.
Od duhovne sapufhenofti ino fuhote.
,Stori tedaj, kakor firn ti lavno govoril, moja Filo teja ! ako fi s’ snotrajnim tolashenjam rasvcfelena. Pa ne bo smcraj terpel ta lep in prijetni zhaf, ampak tako fe bofh vzhali vfiga obzhutka poboshnolii prašno obzhutila, de ti bo per ferzi, kakor de bi bila tvoja dufhapufta, nerodovitna ino fulia semlja, bres pota ino ftese, Boga najti, in bres vode gnade, jo pofhkropiti, v’ njeni fuhoti; ki jo flori kakor pre-shgano semlja. O kak reven je vender tak ftan dufhe, fofebno , zhe je bridkoft filno velika sakaj kakor fvo-je dni poboshnirnu Davidu, tako fo tudi nozh in dan tolse njena hrana, med tim, de jo fovrashnik, s’ premnogimi fleparijami v’ obupanje fpraviti, safmehu-je, ter ji pravi: kje je tvoj Bog? na kterim poti ga samorefh najti? kdo ti bo pofihmal vefelje njegove fvetc gnade delil?
Kaj bofh fiorila, tifti zhaf, moja Filoteja? Dobro fpreglej, od kod je sieg" perfhel. Sakaj dolii-krat fmo ti farni krivi fvoje sapufhenofti.
1.	Kakor mati fvojimu detetu ne poda fiad-korja, ako ima glifte, tak nam odvsaine tudi Bog tifti tolashljivi obzhutek, ako fe glifte napuha v’ na* redijo. Dobro mi je o moj Bog! rezi sa Davidam, de ti me ponishal, sakaj ras-shaiila firn te, popre' ko fi me ponishal.
3. Ako saneinarimo, prijetnofti ino radofti bosli-je ljub es ni o pravim zhafu shirati, jih Bog is pra-
vizliue kasni (fhtrafe} nàfhe lenobe od naf odtegne. Israelz, ki je samudii, fi mane na vfe sgodaj nabrati, ti jo po fonzhnim is-hodu ni vezh samogel, sa-kaj via rastajena je she bila ti zhaf.
3.	Premnogikrat leshimo tudi, kakor nevefta v’ vifoki pefmi v’ pofteli telefniga vefelja ino minliviga tolashenja; shenin nafhih duOi terka med tim na vrata nafhiga ferza, naf od snotraj nagovarja, de bi fe poboshuib vadb prav refuo prijeli, mi mu pa ne odpremo, ker nam je shal, to neumno vefelje sapufliti, in fe od liga golufuiga vefelja lozhiti. Torej gre memo, in naf pufti leshati. Ga hozhemo po tim poifka-ti, imamo zhuda dela, prej ko ga najdemo; iu prav po pravizi naf je ta nefrezha sadela, ker fino njegovi ljubesni tako nesvèfti bili, de fmo od iijè odftopili, de bi sa nežhimernim režhmi trga fvetà lajvali (derjahalij. Saj imafh egipfhko moko, torej bofh nebefhko rofo boshje mane leliko grefhala. Zhebe-ie fovrashijo vfak duh, ki je od ljudi nalafh ftorjen, tak fe tudi prijetnoft fvetiga duha ne fklepa s’goluf-nim veleljam fvetd.
4.	Dvojnouftuoft ino svijazhnoft ferza v’ fpo-vedi ino v’ duhovnim ravnanji s’ fpovednikam , tudi fuhoto ino sapufheuoft perpeljâ. Ker fi fvetiga Duha oblegala, tak.ni zhuda, de ti fvoje tolashbe odtegne Ti nozhefh , kakor mali otrozi priprofto ino bres svi-jazhe ravnati, torej pa ludi ne bofh nikdar fladkarij dobila, ki fo malim otrokam namenjene.
5.	Napolnifh fe do litiga s’ pofvetnim vefel-jam, kako fe samorcfh zhuditi, de feti duhovno vefelje potim perfkuti? ,Star prigovor pravi : golobam fo zhefhiije grenko, ako fo she fiti. „Lazhne napolni s’ blagam,‘£ poje preblashena Diviza, „in prasne je puftil bogatine.“ Kdor ima pofvetniga vefelja v’ obilno, ni prilizhen sa duhovno.
6.	,Si fi fadje poprejfhuih tolashb dobro ovar-vala, po tim ti bode fhe novo nateklo, sakaj tiftimu, ki imà, fe bo fhe dodalo, kdor pa niina, kar fe mu je podelilo, ampak je fkos frojo liemarnoft sgubil, fe
mu bo fhe to odvselo, kar nima, to fe rezke, vsele fe mu bodo guade,.. ktere fo mu bile namenjene. Desh. oshivlja le tifto selifhc, ki je fvojp sedenje ob-dershalo, timu pa, kteriga selenje- vezli ne lepfha , odvsame shivlenje, kteriga nima; sakaj zelò vfahne v’ deslievji. Is marfkterih takfhnih vsrokov sgubimo tolaslibo poboshnofti, in pademo v’ pufhobo ino fu-hoto duha. Prejifhimo fi torej véft, jeli uifmo kje v’ enakih pogrefhkih snajdeni. Saftopi me pa, moja Filoteja! de per tim prejifkanji ne fineino preojftro ino prebojezhe ravnati, ampak ako fino per tim opravili fvoje shivlenje po vfi sveftobi prezimili, in korenino slega sapasili, fe imamo hostiji dobroti sahva-liti; sakaj napel je she sieg prozh, ako nam je njegov- isvirk s n an. Ako pa nafproti nizhefar ne naj-defh ; kar bi ti bilo polebuo to fulioto nakljuzliiti sa-inoglo , pa ne prejifkuj dalej , ampak flori, bres de bi fe pò pofebnih okoljfhinah osirala, kar ti bom sdaj-le- povedal:.
1.	Ponishajfè globoko pred Bogam v’fposna-vi fvoje revfhine ino fvojiga n izb. Oh ! kaj firn, ako fini farna febi prepufhena! lief drujiga me ni, kakor ofufhena semlja,,;od vfih flrani rasp.okana, ki po fvojih rasppklinah fvojo sliejo po nebefhkim desini snani, in je med tim od vetra rasnefheua in v’prah rasdjana.
2.	Klizhi k’ Bogu, in profi ga sa njegovo to-lashenje. „Daj mi, o Gofpod! vefelje tvojiga sveli-zhanja uasaj; moj Ozhe! ako je mogozhe, odvsemi mite kelih.“ Odftopi; o nerodovitni féver, in per-lilidi mi, o prijetni jug tolashenja! prehlidi moj vér-tez, tak hode to poboshno vefelje ferza difhave fhiralo.
3.	Podaj fe k’ fvojimu fpovedniku, in vef ftan fvojiga ferza mu odkrij, odgerni mu narfkrivuifhi sa-grinke (fkrivne kote) fvoje dufhe, in poflufhaj fve-tovanje , ki ga bofh dobila, s’ otrozhjo priproftoftjo ino pouishnoftjo. Sakaj, Bog, ki pokorfhino zhes vfe
sot
ljubi, veliko krat fvetovanju , kteriga per tiru «ri Ii , fofebno per voditelih fvoje dufhe ifLemo, preobilne blagre podeli, de fi fe ravno vidi, de bi v’tim obe-den fofebiii prid fkrit ne leshal. Tak je bila voda Jordana Naamanu neisrezheno sdrava, ktero v’ sdrav-je oberniti, mu je prerok Elisej bres pofvetovauja zhlovefhke modrofti vkasal.
4.	Nizhefar pa ni, kar bi po vliin tim, v’ takiii ino enakih Tuli o tih ferzu tako koriftno bilo ino k’ dobrima flushilo, kakor de fe shelja smanjfha, od takih tesliav refhenim bili. Ne, kakor bi bilo prepovedano , priprofto sheljo po refhenju imeti, le pre-vezh ne fmemo po njem hrepeneti, ampak moramo fe, bosliji previdnofti savfim podvrezhi, de fe .bo zelo med tim ternjam, ino med tim sheljam boshja volja nad nami sgodila. Klizhimo torej o’ takih dobah : „Oh Ozhe! ako je mogozhe, vsemi ta kelih od mene,“ pa tudi s’ veliko ferzhuoftjo perftavimo: „pane kakor jes hozhem, ampak kakor ti hozhefh.“ In po tih befedah oftanimo v’ narvezhim pokoji, ko je mogozhe. Sakaj, ako naf Bog v’takim fvetim podver-slienji sagleda, tak naf bo s’ marfkako guado, in s’ marfkakim daram ovefelil. Taka je bila nekdaj s' Abrahainam. Ko ga je Bog vi dii perpravljeniga, fvojiga laftniga otroka Isaka fe obropati, je bil sa-dovoljen s’tim podvershenjam, kteriga je nad njim videl, ga je ovefelil s’pretolashlivim perkasnain in s' premnogimi blagri. Torej režimo v’vfakofhni te,sbavi, bodi ti tele f n a, bodi li dufhna, ino v’vfakim od-vsetji obzhutne poboshnofii, is zeliga ferza ino s’želim podvershenjam: „Gofpod mi je te tolashik dal, Gofpod mi ga je odvsel, njegovo fveto ime naj bo zhefheno.“ Sakaj zhe v’ ti ponishnofli oftanemo, nam bo tvojo fladko miioft f p e t podelil, kakor je s’Jobam fiorii, ki je v’ vlili teshavah ravno te befede v’ vftali imel,
5.	Poflednizh, moja Filoteja! ne fmemo v’obe-ni liofili snotrajni fuhoti ferza sgubiti, in moramo,
med tim, de na povernjenje snotrajne tolaslibe po-terpeshljivo zhakanio, lepo mirno po fvojiin navadnim ])otu naprej iti. Obeuiga djanja poboshnofti ne lineino savoljo tiga opuliiti, ampak moramo veliko vezli 1'voje dobre dela pomnoshiti, in kerfvojimu boslijimu sličnimi nimamo pomokrenib fladkarij (poboshniga vefelja) podati, tak mu podajmo take, ko jili imamo, namrezh fulie ino terde; njemu je vfe eno, zhe je le drugazlii Terze, ki mu jih ponudi, terdniga fkle-pa, ga ljubiti. YT’lcpi ino prijetni fpomladi fpravijo zliebele vezli medu vkup, per tim pa tudi manj mla-dili zhebeliz saplodijo; ker Te savoljo prijetniga vremena tako slo per sbirauju medene rofe na rosliizali mudijo, de isrejenje mladih zhervizhov samudijo. Je pa vigred ojftra ino meglena, tedaj li pa vezli zhe-belj podredijo , pa manj medu napravijo. Sakaj ker v’ oblczhnim vremeni ne inogo okolj letati, de bi lì med liaberale, Te pa s’ tim pezhajo , de Tvoj pleli ohdershijo ino muoshijo. Ravno tak Te vezhkrat naklju-zhi, moja Filoteja! de per naftopu fonzhnate fpomladi duhovnih tolashilj, duflia toljko opravili ima, li ncbefhke rofe nabérati ino jo seslati, de savoljo pre-obilnofti tih fladkih radoft veliko manj dobrih del opravi; med tim, de nafproti v’ fredi duliovne fuliote ino sapufhenofti, po tim ko je fladkiga obzhutka poboshnofti obropana, prave dela poboshnofti opravlja, ino v’fvojiin ferzi pleh pravih zhednofti, kakor po-terpeshljivofti, ponishnofii, radovoljniga potiishanja, vdajanja , ino satajevanja laftne Ijubesni v’ veliki preobiinofti saredi.
Torej fe inarfkdo slo slo moti, fofebno is shen-fkiga fpola, ker mifli , de flushba , ktero Bogu bres vfiga flaja, bres rahliga obzhutenja in fkoraj neob-zhutno fkasherao, boshji fvetlofti manj dopade; ker fo nafproti naflic djanja rosliam enake, ktire fo ii-zer lepfhe ino prijetnifhe, dokler fo shive, pa bol j difhezhe ino mozhneje, kadar fo fulie. Sakaj, de l'o fi tudinafhe dela, v’ tifti rahlo - obzhutnofti oprav-leue, nam farnim prijetnifhi, ker le na nafhe vefele
obzhutleje gledamo, tak imajo vender, v’ fulioti ino sapufhenofti fiorjene , vezho difhobo ino mozh pred Rogam. la nafha volja, moja Pilot e ja! naf ob /.halli fuliote zelò kakor s’ lilo k’ boshji flushbi per-ganja, in tak fe ve , de mora mozhneji ino ftanovitnifhi biti, kakor ob zbafu fladkofti. Mi ravno vezli pofebniga, oblaflniku ob zhafih miru ino med vfimi prijetnoftmi vefelja flushiti-, pa v’ fti-fki vojfke , med prepiram ino preganjanja m mu flusbiti , to je snamnje prave sveftobc ino ftano-vitnofti. Blasheua Angela is Folina je rekla, deje tifta molituv Bogu narprijetnifhi, ki le s’ pofilenjain opravi, in h’ kateri fe ne podamo is vefelja ino uag-nenja, ampak le salo, de bi Bogu dopadli, iuh’kateri naf nafha volja kakor soper nafho voljo pelja, ino vfe nagnenje ino fuhoto , naj fe nam f lie tako vftavlja, polili ino premaga, llavno to velja od vfakiga dobriga delafploh; sakaj vezli snotrajne al suuajne sopernofti ko per njegovim opravljanji obzhutiino , vezh vrednofti tako delo v’ bosbjih ozliéh ima. Manj ko v’ persade-vanju ]io zhednoftili na fvoj latini prid gledamo, bolj fe fveli v’ njem zbiftota bosbje Ijubesni. Rado ino lehko kufinie otrok materi roko, ako mu fladkarij poda, pa veliko ljubesen ji fprizha, ako ji roko kufhne, po tim, ko mu je pelina ali kakfhniga drugiga greukiga foka podala.
ï’ETNAJjSTA POETAVA.
Poterden je ino raslozhnifhi raška sanj e doslej rezheniga s' imenitno sgodfbo.
Tebi (a nauk bolj raslosbiti, ti liozhem nekaj pofcbno lepiga is sgodb fveliga Bernarda (ufcm pofta-viti, kakor fim v’ bukvah nekiga vuzbeniga ino sbri-fauiga niosha najfhcl. On tako govori: Ni.ntzli kaj nenavadniga, de takfbni, ki sazhnó, Bogu.flushiti, in ne posuajo ne odtegnenja.obzhuUie gnade,, ne drugih fprememb is laftne fkufhnje , in tvegamo vfak okufik obzhutne poboshnofli, tifto prijetno Ijuzh grefhajo, ki jih vabi, po boshjim poti hitro naprej tezhi, na enkrat vfe ferze sgubijo, iu.v’, otoshuoftino. shaloft fcrza po-gresnejo. V’ suanju duha svuzheni pravijo, de je vsrok tiga leta, de pametna natura ne more dolgo v’ lakoti, tudi ne bres kakiga rasvefeljenja, jeli liebcfh-kiga ali posemlifkiga obliati; in de kakor fe tedaj duflie, ki po vefelim vsbivanju duhovuiga vefelja fame zhes fe povsdignjene vfim sunajnim rezbem Icbko odpovejo, takfe jim nafprot ludi sgodi, akojimje po boshji naravnavi to duhovno vefelje odtegnjeno, in fe fhc ■poverh tiga vfakiga telefniga tolashenja obropane ob-zhutijo, in fbe nifo navajene, povernenja praviga fouza v’poterpeshlivofli perzhakovati, de fe jiin sdi, kakor bi ne bile ne v’ nebefah ne na senilji, in kakor bi bile v’ vezlini temnoti pokopane. Torej sdilmjejo ino jgzliijo, kakor mali otrozi, ki fe od perf odftavijo, in l'q drugim, fofebno pa farnim febi v’ veliko fitnobo. To
le je periodilo na potovanji, od kteriga govorim, enimu shlahtniku is drufhine fvetiga Bernarda, Gotfridu Pero-netu po imenu, ki fe je LU malo poprej v’ boslijo flushbo podal. Ta tedaj, kar naenkrat vef fuh v’ tvojim snotrajuiin, vfake tolashbe obropau, ino s’ sno-trajnimi temnotami v’ vojfki, je sazhel na fvoje pof-vetne prijatele, shlahto ino salo premoshenje inifliti, in (e bil od takih grosnih fkufhnjav obfiit, ile jih tudi odsunaj ni samogel ve/,h sakrivati ; in ko fe je eden njegovih narb olj filili tovarfhov, to sapasivfhi, mu perblishal, in ga na uho vprafhal: Kaj ti je pa Gotfrid? sakaj fi, soper svojo navado, tako samifhljen ino sha-loften? mu je Gotfrid s’ globokim sdihkam odgovoril ino djal: Oh moj brat! v’ fvojim želim shivlenji ne bom vezli vefél. Leta, nad takimi befedi k’ vfmiljenju nagnjen, ino od gorezhuofti bratovfke ljubesni gnan, fe je hitro podal k’ ozhetu žele tovarfhije, fvetimu Bernardu, ino mu je vfe do kraja rasodél; na kar fe je fveti Bernard, veliko nevaruoft posnavfhi, v’ kteri je Gotfrid bil, v’ blishno zerkuv podal, de bi sa-nj molil; Gotfrid je pa, od shalofti pofiljen, glavo na eu kamen naflonil, ino safpal. Ne dolgo po tim fta fe oba vsdig-niia , eden od molitve s’ isprofheuo guado, drugi od fvojiga fpanja s’ takim vefelim ino prijetnim obrasam, de ko fe je njegov ljubljeni perjatel nad toljkim in tak naglim fpremenjenjam zhudil, in fe sdershati ni mogel, mu prijasno odgovor ozhitati, ki mu ga je malo poprej dal, mu je Gotfrid odgovoril: Zhe tim ti poprej djal, de ne bom nikdar vezli vefél, ti pa sdaj poterdim, de ne bom nikdar vezh shalolten.
Tak je prefhla fkufhnjava tiga brumniga mosha. Obdcrshimo fi pa, ljuba Filoteja ! is te pergodbe:
1.	De Bog tajiftim, ki fe njegovi fveti flushbi vdajo, prijetni prejokufik nebefhkih radoft poddli, de jih od pofvetniga vefelja odtegne, ino k’ hrepeujeuju po fvoji ljubesni oferzhi, kakor mati fvojiga deteta s’ medain k’ perfain pervadi.
2.	De je ravno tajifti predobrotljivi Bog, ki po fvoji modri previdnofti, vzhali mleko ino med tolashb
odvsame, de fe odvajeni, füll pa tezhcn kruli krepke, pobosimofti, kije fkos sopernoft ino fkufhnjave vtcr-jena, jefti navuzhimo.
3.	De fe vzhali med to duhovno fuhoto fililo velike fkufhnjave vsdignejo, in de fe jim moramo s’ ferzhtiofljo vftaviti, ker ne ishajajo od Doga; vender pa fuhoto poterpeshlivo prenefii moramo, ker nam jo Bog k’ nafhi vadbi ino fkufhnji poflile.
4.	De pod snotrajnimi teshavami ne fmemo ferza sgubiti, tudi ne, kakor Gotfrid rezili: „Nikdar ne boni vezli vcfel ;“ sakaj v’ frodi iiozhi fe moramo ljuzhi vefeliti; nafprot pa tudi per narlepfhim duhovnim vremeni ne fmemo nikdar rezili: „Nikdar ne bom vezli shaloften. „Ne; ampak, kakor modri pravi: moramo v’ dobrini zliafi na hudiga mifliti ! Vupati moramo v’ teshavi, bati fe v’ frezhi, in ponishati fe v’ vlaki oko-Ijfhini.
5.	De je ena narboljfhih pomozlii, fvoje terplen-je kakima duhovnima perjatelu od kriti, ki uaf potola-sbfti s a m ore.
Sadnizh fhe perdcnem k’ fkonzhanju te toljkopotrebne opomimbe , de, kakor v’ vlili rezheli, tako tudi tukaj Bog ino fovrashnik nafhiga isvelizhanja vlak IVoj, in vfak d ruga z h c n namen imata. Sakaj Bog' uaf hozhe s1 fuhoto k’ veliki zhiftoti ferza, k’ popolnimu odpove-danju laftne vfhezhnofti v’ njegovi flushbi, ino k’ zeii-mu satajenju fumiga febe, perpeljati; hudi fovrashnik gleda pa s’ fvojim delani na to, de bi mi ferze sgu-bili, febi ino drugim nadleshni poftali, de bi tako fveto poboshnoft v’ sanizhovanje ino ob dobro ime fpravil. Zhe fe pa naukov dershifh, ktere fini ti poprej dal, bodefh s’ fvetirni vadbami med timi snotrajnimi teshavami fvojo popolnoft slo pomnoshila. Poprej, kakor ta nauk f klenem, fhe opomnim, deta nevolja, ta fuliota ino pufhoba vzhafi tudi od telefne bolehnolii is-haja, ako fmo p o davim, od bedenja, od del pokorjenja, od poftov, ali tudi od vtrudenja , safpauofti, teshav in drugih takih fiabofti oflabljeni, ktere, de li ravno od telefa is-hajajo, vender tudi duha ftifkajo, ker ftiidufha
ino telo tako slo meil febó fklenjenà. V’ takfhuili okolj-l'Ili n ali j e treba na to gledati, vezji dobrih del s’ ferzh-nim duham ino s’ sgorno voljo doperuefti; sakaj fe tudi vidi, kakor de bi nafha zela dufhafpala, in de bi bila od dremate ino vtrudenja prefilena, tak fo vender dela liafhiga dulia Bogu.filno dopadljive. V’ tak fini ih okolj-fhiuah.samoreino s’ neveflo v! vifoki pefmi rezhi : „Jes fpim, moje Terze pa bedi.“ In zhe tudi najdemo, kakor fini popréj rekel, manj vetelj a v’ febi, v’ takih okoljfhiuali kaj dobriga doperuefti, fe vdelesiiimo pa vezli zhednofti ino saflushenja. V’ takfliniin slegi ii pomagati, je dobro, de truplo s’ kakim perpufheuini kratkozhafain iuo vefeljam okrèpzhamo. Tako je sapo-vedal fvetiFrauzifhk Serafinfki vuzlieuzain fvojiga reda, fi v’ fvojih delili toljko persanafliati, de 11 fvete gorezh-uofti molitve per njih ne vgonobijo.
Jn, ker imam ravuo tiga zhaftitliviga ozheta v’ niifli, tak fhe opomnim, de je bil on enkrat od take \ elike otosliuofti duha vnet ino ftifkan, de mu jo je bilo v’ njegovim sunajnim vedenji viditi. Sakaj s’tvojimi toVarfhi govoriti, mu ni bilo mogozlie; fe je od njih odtegnil, je fhe vezho sopernoft obzhutil; poftiino telefne fpokomofii fo ga vtrudile, ino zlo nobeniga polajflianja mu ni podelila molituv. V’ tim ftanu je preshivel .dve žele leti, in sdelo fe milje, deje zhifto od Boga sapufhen. Pa sadnizh, ko je ta ftrafhni vihar v’ ponislinofli preftal, mu je Bog v’ enim trenki sve-lizhavui, mir fpet nasaj dal. Ako fo torej narvezhiflu-shabniki v’ takfhne fkufline bili djani, tak fe naj mali ne zbudijo, zhe jih tudi kaj takiga sadene.
Fete to u k v e.
----OwCS>---
'Vadbe ino nauki, dufho ponoviti, ino p o b o s h n o ft v t e r d i t i.
----—*®S---
P E R V A P O ,S T A V A.
®e mo ramò poboshne fklepe vfako leto enkrat s’ timi le vadbi p o n o v i t i.
Pervo, kar je per tih 'vadbah nar bolj pogrebno, obftoji v’ tim, de fposnamo, kako potrebne de fo. Prav lehko odpade zhlovefhka natura od tvojih svelizhavnih fklepov, ker je flaboft shivota tako velika, de dufho vedno tesili ln pod fe vlezhe, ako le fko3 mozh terdnih fklepov na kvifhko ne vsdigue tako, kakor ptize vezhkrat na enkrat na tla padejo, ako fe vedno kvifhko ne vsdigujejo, in perut ne mesijo, de bi fe v’ letanju obdershale. Torej, moja Pilote-ja! ti je treba, de poboshne fklepe, Bogu flu*
silili, vezlikrat ponovifh, de kjé , ako Li lo opuftila, v’ fvoj pervi, alj flie hujfhi fian nasaj ne padefh ; sakaj taka je s’ duhovnim liasajpadenjani, de naf vfelej globokeje vera h e, kakor fmo bili poprej, ko fmo fe k’ poboshnofti povsdignili. JVi nobene ure, naj bo fhe tako dobra, de bi jo ne bilo treba vlaki dan navili, in vfako leto narmanj enkrat zhifto ras-djati, ino vfaki kofez pofebej od rjoviue ofuashiti, ktera fe ga je snala prijeti, vkrajfbane dele isdalj-fliati; polamane popraviti. Kdor torej pravo fkerb s.i fvoje ljubo ferzc ima,	ga naj vfako jutro ino
vfaki vezher s’ poprej pokasanimi poboshnimi opravili v’ Kogu navije, po verbi ti ga fhe pa tudi vezlikrat njegov ftan rasgleda, fvoje snotranje poravna ino popravi, in poflednizh vfako leto narmanj enkrat, zhifto rasloshi, ino vfaki kofez pofebej dobro pogleda, to fe pravi, vfako nagnjenje tajiftiga pofebej fpregleda ino prejifhe , de bo vfe pogrefhke popravil, kteri bi fe v’ njem snajdli. In kakor varar kolefa, pcrefa ino vfe omesljive dele fvoje vure s’ shlahtnim oljarn pomashe , de fe zela rezh losliej kreva, ino ne sarijovi, tak naj tudi poboshna dufha, potim ko je zelo ferze dobro raslosliila, tajifio lepo ponovi, in ga h’ masilam fvetih Sakramentov pokore in Obhajila poshivi. To poboshno opravilo bo tvoje od zhafa oflableue rnozhi ponovilo, ti ferze ogrelo, sclenje tvojim dobrim fklepam, ino novo zvetje zhed-noflim tvojiga ferza podelilo.
Kriftijani pervili zliafov fo fe v’ tim s’ veliko fkcrbjo vadili, fofebno tifii dan, na kterim zerkuv kerft Odrefhenika obhaja, na kterim fo, kakor fveti tiregor, Nazjanfhki fhkof perpoveduje, fposnanje fvoje vdre, ino obljube fvojiga k e lTta zhafiitljivo ponovili. ,Storilno tudi mi tako , ljuba Filoteja! radi fe k’ timu perpravljajino, ino opravljajmo to delo s’ vfo fkerbjo. ,Si tebi toraj, po fvetovanji fvojiga duhov-niga ozheta prilizheu zhaf is volila, in fe nekoljko bolje, kakor fploli, ne le v’ duhovno, ampak tudi v’ refnizhno ftHfpto nasaj potegnila, po tim opravi,
po nauku, kteriga fini ti v drugih bukvah tiga fpi-fa dal, zhes nafledne rezhi dvoje ali troje pre-miflilovanje.
DRUGA P O ,S TAVA,
Preinifhlovanje od dobrote, katero nam je Bog s’ tim fkasal, de naf je v* fvojo flushbo {)®kliza!. j Sklenjeno s’ fpredi poftavleno terdno obljubo.
1 .JPumifli dele fvoje obljube. Pervi del je, de 11 fe fmertnimu grehu na vlelej odpovedala, ga sapuftila, savergla ino safovrashila; drugi, de fi fvojo dufho, fvoje telo, s’ vfim, kar sraven flifhi, fvoje Terze, v’ Ijubesen ino flushbo bosbjo pofvctila ino darovala, tretji, de, ko bi fe ti nefrezha pergodila, fkos kak-fhno grefhuo djanje pafti, fe s’ boshjo guado fpetvsdig-liiti hozhefh. Ali nifo to lepi, pravizhni, fpodobni ino pofhteni fklepi? Pomifli globoko v’fvoji dufhi, kako fvéte , kako pametne ino kako vefele de fo take obljube.
3.	Pomifli, komu fi to obljubila. Bogu famimu fi to obljubo fiorila. Ako naf she pa pametna obljuba, ki jo zhloveku ftorimo k’ispolnenju saveshe, koljko bolj fhe le obljuba, ktero fino Bogu ftorili! ,,K’ tebi, o Gofpod!“ je rekel David, „je moje ferze govorilo; isgovorilo je moje ferze to befedo isvelizhanja; ne, nebom je ne nikdar posabil.“
3.	Poniifli, v’ prizho koga fi to obljubila. Sakaj pred oblizhjain zelila nebefhkiga dvora li to obljubila. Preblashena Diviza, fveti Joshef, tvoj augelj zhuvaj, fveti Ludovik, vfe svolene trume uebefhzhanov fo te gledali, fo sdibovali v’ fvetim vefelji in fo poterdili tvoje befede; in s’ ozlimi neisrezhene ljubesni fo gledali, kako fe je pred nogami tvojiga Odrefhenika tvoje ferze njegovi fveti flushbi darovalo. Zhifto pofebno vefelje je nad tim bilo v’ nebeflikirn Jerusalemu, ino tajifti fpomin fe bo fpet gori obhajal, ko bofh fvoje fklepe s’ refuizhnim ferzam fpet ponavljala.
4.	Premifli perpomozbke, s’ kterimi fi fvojo obljubo ispeljala; o kako ljubesni ino milolti polu je Bog tizhaf proti tebi bil! Povej, zhe ni ref, de fi bila s’ prefladkimi fpodbadki fvetiga Duha k’ ti obljubi vab-lena! — Ali nifo bile is prerahle, prefladke ljubesni vervi fpledene, s’ kterimi je Bog tvoj zholuizh v’ sa-vetje svelizhanja vlekel? kako te je vender s’ hoshjim 1'ladkorjam, to je, f kos fvete Sakramente, molituv ino poboshno branje k’ febi ljubesnjivo filili O glej, glej! moja Filoteja! fpala fi, Bog je pa zhul nad tebo, in je miflil mifli miru ino ljubesni sa tvoje ferze. *)
*) O grefhnik! ko bi v’tvoje roke te bukvize perfide, ko bi vender ti vedil, kaj dufho , fbe tako v’grehe sakopano zhaka, ako ncfrezhne vervi pregrehe ino hudih navad rastergati hozhe, kako saref ni fke vidilo na tim fveti, in ni fbe flifhalo uho na semli radofti in vefelja, ki zhaka dufho na pragi fpreobernenja, na pervi ftopinji k’boijfhimu shiv-lenju , kakor hitro je terdni fklep refnizliniga l'preobernjenja fiorila , pazh kar na ravnoft bi le na pot preobernenja obernil, in odpovedat bi fe hudobiji, ko bi fe ti ravno drashja sdéla, ko vfe blago, ino ljubfha ko shivo oko; sakaj kar vfi grcfhniki fkupcj zelo skivlenje ne vshijejo, ima dui ha, kakor hitro v’ flushbo vezhniga kralja fio-
o.	Poniifli, kdaj te je Bog k’ tim fvetimu fklepu perpeljal. V’ zvetju tvojih let fe je to sgodilo, O kako velika je vender ta frezha, tako sgodaj fposnati, kar smeraj le preposno fposnamo! Koje fveti Avgufhtin v’ fvojim tridefetim letu ta pokliz v’ fvojim ferzi obzhutil, je vef gorezh eavpil: „O vedno Bara ino vedno mlada Lepota, kako posno tim te fposnal! Oh, vidil finite, in te nifi m gledati hotel!“ Pazh bi tudi ti samogla rezili: o ti vezlina fladkoft, de tenitiin poprej okufiia! Pa oh! nifi fhe bila vredna tazhaf ; ker tedaj sdaj guado fposnafh, ktero ti je Bog fkasal, de te je v’ tvoji mladofti poklizal, tak rezi s’ Davidam: ,,Moj Bog! od mladofti ti me rasfvetlil ino moje ferze ganil, hozhem torej dela tvojiga vfmilenja na vékomaj osnanovati.“ ,Si bila fhe pa le v’ fvoji ftarofti poklizana, tak fpos-naj, o inoja Filoteja! to preveliko gnado, de te jeBog po sanizhovauji toliko pretezhenih let, fhe pred tvojo fmertjo poklizal, ino tezhâj tvoje revfhine v’ zhafu vftavil, v’ kterim biti, ako bi tajifii bil dalej terpcl, vekomaj nefrezlina bila.
<>. Premifli naftopke trga pokliza ; sakaj ako fe mi prav sdi, bofh veliko fpremenenje v’febi najdla, ako fpregledafh, kaj fi sdaj, in kaj fi enkrat bila. Alj ti ne fhtejefh to sa veliko frezho, de sdaj po molitvi lebko s’ Bogam govorifh, de veliko sheljo imafh, ga ljubiti, de fi tako mnoge hudobne nagnjenja vkrotila ino premagala, ki fo te tvoje dni motili, in de fi fe tako mnogim greham ino ofkruujeujam fvoje vefti isognila, insadnizh veliko vezhkrat fveto obhajilo prejela, kakor 1'i ga drugazlfi bila, in fi fe s’ isvirkam vezhnih gnad
pi. In to te fhe le ara, pravi nafb, fvetnik, kakfbno fbe le bo plazhilo! Naj bo she tudi flusliba potim vzhafi koj terda, kuja je fhe flush-ba sa pekel , zhes vfe hud pa fam pekel , ki vib hudo , terdo , bridko prefeslie ! —
( P r e ft a v 1 j a v e z ),
ZG
fkleirita? O kako preneisrezheiio velike fo te gnade! s’ tehtnizo is fvetinjfha fo le sa pretehtati; sakaj roka Narvikfhiga je to fiorila. „Dobrotliva roka boshja,“ pravi David, „je s’menó ravnala, njegova defniza me je vsdignila. Blagor mi, ne bom vraerl, shivel bam , in bom perpovedoval zhude njegove dobrote s’ uftmi, s’ ferzam ino s’ djanjami.
Po vfiiii tim premilhlovanji j kije, kakor vidifh , obiln ftudenz svelizliavnih milii, fkonzhaj prav pripro-fto s’ perferzliuo sahvalo ino s’ gorezho molitvijo, kakor tudi s’ terdnim fkiepam, fi te gnade v’ fvoj prid oberniti; in potim odflopi v’ globoki ponishnofti ino s’ velikim savupanjam v’ Boga, in li naprej vsemi, fvoje dobre fklepe po drugim deli tih vadb ferzliuo ino terdno obuditi.
T 11 E T J A P O ,S T A V A.
Od fprejifkanja nafhe diifhe zhes njeno raft v’ poboshnofti.
Drugi del te vadbe je kolj dolg, pa ni ravno treba, de bi ga na enkrat dodelala; fi ga lehko v’ vezli kof-zov rasdeliti, in enkrat fvoje saderslianje proti Bogu, en drugi krat fvoje saderslianje proti fami felli, in fhe en drugi krat fvoje saderslianje proti blishnimu fpre-jifkujefh in pasno premifhlovanje fvojih snotrajnih nagibov sa eno fhterto krat odloshifh.
Ni potreba, de bi fe to isprafhovanje klezhe opraviti moralo, rasen, »hc kje sazhetek ino konez, kjer snotrajui obzhutek v’ pomozb vsamefh. S’ pridam samore! h druge dele tiga isprafhovanja po hifhi gorj in dolj grede, in fhe s’ vezhim pridam v’ pofteli pred-fe vseti, zlie drugazhi bede ino sbrihtana v’njej le-shifh; vender fe mora v’ takfhuih okoljfhinah popre prebrati. Potreba je pa, de fo leta del nardalej v’
treh dneh ino dvèh nozheh iskonzha, in de fe vfaki dan ino vfako nozh kjé ena ura v’ to obenie. Sa-kaj, ko bi ie ta vadba prešlo pretergovala, in ko bi zliaf med njo predelezh vfak - febi bil, tak bi zelo fvojo mozh snubila, in bi preflabe vtifke v’ferzi, sa-puftila. Po vfakiin deli tiga isprafhovanja fi v’ fpomin vtifni, v’ zhim, de ti tvoj obzhutik pove, de ti gre-fhila, k’ kteriin pogrefhku fi bolj nagnjena, in ktire pofebne pomanjkanja li obzhutila, de fe tajifnh fpo-vefh, savoljo njih pofvetujefh, fklepe delafh, in tvoje ferze okrepzhafh.
De fi pa ravno ni zhcs vfe potrebno , de bi tilde dni, ko to fprejifkanje naredifh , ino dni potiin fe od vfakiga dela odtegnila, ino od ljudi odlozhila, tak vender fofebno proti vezheru to fiori, de lì bolh poprej zh.it perdobila, fe v’ pofte! podati, ino de bofh pokoj, ki je ne le teletu ampak tudi dufhi k’ premi-fhiovanju potreben, vshivala. Zhes dan pa povzdigni vezhkrat tvoje ferze k’Bogu, k’ preblasheni Devizi, in fizer s’ takim obzhutkam k’Bogu. ki bo od ljubes-ni gorel, ino s’veliko sheljo po popolnofti tvoje du-fh e. To fprejifkanje dobro sazheti, te mit li.
1.	V’ prizhejozhnoft bosbjo.
S.	Klizhi fvetiga Duha sa njegovo nebefhko ljuzh ino njegovo ras - fvetlenje v’ pomozh , de fe bofh, kakor fveti Avgufhtin prav fposnala, ki je veliko krat v’ duhu ponislniofti pred Begam savpit: „Uofpod! de bi vender jes tebe fposual; de bi vender lam tebe fposual!“ Tako je vprafhal tudi fveti Franzifhk (Seraffhkij fvojiga Boga: „Kdo li ti, in kdo fini jes?“ Poterdi, de nozhefli sato fvojo raft v’ dobrim fposnali, de bi fe fama v’ febi, ampak de bi fe v’ Bogu vefeliia, tudi ne, de bi fe fama lebe hvalila, ampak, do bi famimu Bogu flavo dajala ino fe mu is ferzi sahvalila.
Ko bi bila kje uajfhla, do nifi ravno slo naprej perfhla, ampak fhe zelo koj nasaj sdurzhala, tak lerdno fkleiii, de fi, savoljo tiga ne puftifh zelò kar nizh terza vseti, alj fkos kako nevoljo ino obupuoft
gorezhiioft ohladili, ampak fe veliko vezli v’ ncvizh in fhe holj oferzhiti, fe ponishati, ino s’ hoshjo po-mozhjo fvoje pogrefhke poboljfhati.
Po tim premifhluj mirno ino tiho, kako fi fe noter do sdajne ure proti Bogu, proti blishuimu ino proti farni febi liofila.
,S H T E-R T A P. O.STA V A.
,8 p r e jif k a n j e sad ershanja n a f h e d u f h e proti Bogu.
Kako ftoji s’ tvojim ferzam, kar sadene fmerfne grehe? Ali ti terdno f klonila, naj fe sgodi, kar fe liozhe, sdaj in nikdar vezli gre f hi ti ? In alj je ta fklep od tvoje obljube noter do sdaj ob enim naprej terpel? Na tim fklepu ftoji tei dna podftàva duliov-niga shivlenja.
2.	Kako ftoji s’ tvojim ferzani, kar sadene sa-povedi boshje? Ali fe ti silijo dobre, ljubesnjive ino prijetne? O moja bzhï’î kdor ima nefpazhen fiaj, in sdrav shelodez, tajifti ljubi sdrave ino samefuje fhkodlive jedi.
3.	Kako ftoji s’ tvojim ferzam, kar sadene odpuftlive grehe? ,Sizer ni nikak niogozhe-, fe jih zelò ino savfiin varvati, ali pa nifi kjé h’ kterimu po-fainesnim pofebno nagnjena, in kar bi fhe huje bilo, alinimafh dokteriga kakfhno pofebno ljuheseu?
4.	Kakfhua je s’ tvojim ferzam kar sadene poboshne opravila ? — ali jih ljubifh ino zhiflafh (obrajtafh), ali fe ti ne dosdevajo teshavni , ali nima f h obeniga mersenja soper nje, h’ hterimu fe ob-zhutifli bolj alj manj vlc-zlieno? Ktera rezh fe vfiav-Ija tvojimu ferzu od tih le? ako hoshjo liefedo po-flufhafh, jo berefh , fe od nje pogovarjafh , tajili o premifiihijefh, k’Bogu sdihujcfh, fe fpovedujefh, du-
hovni fvêt fprejemafh, fe k’ fvetiinu obhajilu pcrprav-Ijafh, ali tajiftiga prejmefh? Najdefh eno ali drugo, k’zliimu fe tvoje ferze manj nagiba, tak fpre-jif-hi, od kod ti to perfkutenje pride , in kaj bi tiga krivo bilo.
5.	Kako je tvoje ferze proti Bogu vneto ? Ali fe ga fponini s’ vefeljam, in obudi ta fpomiii prijetne obzhutke v’ njem? Vcf vefel savpije David: „JSpoin-nil lì m fe fvojiga Boga, in fini fe nad tim rasvefe-Jil.“ Ali obzbutifb v’ fvojiin snotrajuim neko unioft, ga ljubiti, in fofebno posheljenje, to. ljubesen okufi-ti? Ali ne obzhuti tvoje ferzo pofcbno vefelje v’tim, na nefkonzhnoft boslijo, na; njegovo dobroto ino njegovo ljubesnivoft inifliti ? Ako fe med pofvetniini opravili ino liezhimernoftmi na Boga fpoinnifh, ali ne vname tvoje ferze, ali fe ti ne sdi, kakor de bi fe k’ njemu obernilo, in mu kakor nafprot fhlo? Veliko takfhnih dufb je najti.
6.	Ako sakoufki mosh is daljnih deshelj domu pride, in ga slieua naftopivfliiga sagleda, ino njegov glaf savsame , naj bo flie s’ toljkimi opravki preob-loshena ino flie v’ tako potrebnih miflih sadershana, nizli ji ne bo ferza sadershalo, vfe druge raifli fi pufti opafti, in mifli le na naftopivfliiga moshâ. Ravno fak fe vedejo dufhe, ki perferzbno Boga ljubijo. Naj imajo fhe toljko opraviti, kakor liitro fe fpotniu na Bog;i v’ njih sbudi; fkoraj na vfe drugo posabijo, savoljo vefelja, de fe jim je ta prefladki fpomin poverini ; in to jc filno dobro snamnje.
7.	Kako li vneta proti Jesufu Kriftufu, Bogu-zbloveku? Ali obzhutifh posheljenje ino vefelje, bliso njega biti? Zhebelam je vfliezhe, bliso fvojiga medu biti, ofam pa bliso kakiga fmradu; tak imajo poboshne dufhe fvoje vefelje v’ tim, bliso Jesufa biti, ino ob-zliutijo prerahlo ljubesen do njega, hudobne dufhe fe pa le nad nezhimernoftmi vefelijo.
8.	Kakfhno je tvoje ferze proti vifokohvaleni Devizi, proti fvetnikam ino proti tvojinm angelju zhu-vaju? Alijih perferzlmo ljubifh? Ali imafh pofebno
savupanje v’ njihovo varftvo? Ali imafh dopadjenje nad sgodbami njihoviga shivlenja, nad njihovo hvalo, nad njihovo podobo ?
9.	Kar sadene tvoj jesik : kako govorifh od Boga? ali te vefeli, po tvojim ftanu in po tvojim suanji dobro od njega govoriti? ali rada njegovo hvalo prepevafh?
10.	Kar tvoje djanja sadene : premifli, ali ti je snnajna zhaft boshja kaj per ferzi, ino ako te fkerbi , kaj v’ zhaft boshjo fioriti. Sakaj kdor Boga ljubi, ljubi s’ Bogam tudi zir njegove hit he.
11.	Ali te savefh, de bi te bila kdaj savoljo Boga kakimu uagnenju odrekla, ali drugazhi kaj savoljo njega sapufiila? Sakaj gotovo suamnje ljubesui je, ako te is ijubesni do tiga, kogar ljubimo, kake rezili obropamo. Kaj fi pa sapufiila kdaj savoljo Boga?
PETA PO,S TAVA.
,‘S'prejifkanje nafhiga ftanu proti farnim febi.
Kako ljubifh farno tebe ? Alite ne ljubifh prevezh savoljo tiga fveta. Zbe je tako, tak bolh gotovo she-lela , na vtelaj tukaj oftati, in slo fkerbela, te nati «etniji prav okovariti, ako pa nebela ljubifh, bofh pa shelela, alj faj mirno prenefla, to shivleiije, kakor hitro bo Bogu dopadlo, sapnftiti.
1. Ali ljubesen do faine febe v’ lepi redi der-shifli? sakaj le napzlmo ljubesen do fumiga febe nam
pernefe pogubo. Sapovedana ljubesen pa hozhe od naf, de ljubimo dufho vezli ko telo; de fmo bolj f k črhni, 11 zhednoft ko drugih rezhi perpraviti, in de nc-befhko /.haß vezh zhiflamo, kakor pofvetni in minljivi 1'luv. Lepo naravnano ferze vezhkrat rezhe farno k’ febi: kaj bodo angelji rekli, kakor pa: kaj bodo ljudje rekli ?
3. Kakfhno ljubesen noiifh do fvojiga ferza? Ali ti je nadleshuo, ga v’ njegovih flaboAah preuefti? Oh, dolshna ti, mu pomagati ino pomozh prefkerbeti, ako ga njegove naguenja ftifkajo, in morafh savoljo tiga vfe drugo v’ftran djati.
3.	Sa koga fe dershifh, ako fe Bogu nafprot dershifh? ,\i ref, sa nizh ? To fe tak ve, de to ni nobena fofebna ponishnoft, ako fe niufhiza sa nizh der-shi, ako fe s’goro meri alj pa, ako fe kapliza vode s' morjain, alj ifkriza s’fonzam meri; in sa nizh fposna. Prava ponishnoft obftoji p a v’ tim, de fe nezh vezh ne fhtejemo, kakor blishniga, in de tudi ne skelimo od drugih sa kaj vezli dershani biti. Kakfhna je s’ tebó, kari. to sadene?
4.	Kar tvoj jesik sadene, ali fe ne babafh tako alj tako? Ali fe farna febi ne perlisnjefh, kadar fama od febe govorifh?
5.	Kar sadene tvoje djauja: Alj fi nc dopuftifh kakfhniga kratkozhafa, kije tvojimu sdravju v’ 1'bko-do ? To fe pravi: obeniga nezhimeruiga , prasuiga ve-felja? ali ne bedifh predolgo bres pravizhne potrebe? i. t. d.
,S H E ,S T A POETAVA.
,Sprejifkanje ftanu nafhe dufhe proti bi i s h n i m u.
Kar sakonfke sadcne, fe morajo s’ pohlevno, minio, terdno ino ftanovitno ljubesnjo, ino fizer pred vfimi drugimi med febó ljubiti. To sadeue tudi ftari-1'iie ino blishuo shlahto , in tudi fhe perjatele, vfakiga po njegovim redu.
De pa fploh govorim : Kakfhno je tvoje ferze proti blishnimu? aliga Ijubifh perferzlino ino is Ijubesni do Boga? De-to prav umifli, mifli neke fitne ino reslio-zhe ljudi. Sakaj ravno per takih je perloshnoft, Iju-besen do Boga proti blishnimu fkasati, pofebno proti tiftim, ki nam v’ befedi alj djauji kaj shaliga denejo. ,Sprejifhi fe dobro, ali jim je tvoje ferze s’ ljubesnjo vdano, in ako ti veliko vojfko dela, jih ljubiti.
Alj nifi nagla, ako je na tim, od blishniga hudo govoriti, fofebno od ljudi, kterih ne Ijubifh? Ali nikak ne shalifh blishniga jeli fama, alj po kom drugim? Ako ti le koljkanj umna, bodefh to leliko nad febó fposnala.
,S E D M A P O ,S T A V A.
.S p re g 1 e d a n j e nagibov nafhe dufhe.
Ta del lini sato bolj rasdjal, ker fposnava nafiie rafti v’ duhovnim shivlenju v’ njem obftoji; sakaj fpre-jifkanje grehov flifhi prav sa prâv k’ fpovedi sa tifie, ki fi ne persadevajo , v’ dobrim kaj naprej priti.
Vender pa v’ fprafliovanji vfakiga pofamesniga zhlena ne fmemo prebojezhi biti, ampak to delo zliiAo priprofto opravljati, in premifliti, kakfhno je od tih mal, kar fino obljubo Aorili, nafho ferze proti vfakimu pofebej, in kakfhnc bolj imenitne pogrefhke fino timu nafprot fiorili.
De pa vfe to bolj fkrajfhamo, snamo fvoje fprc-jifkanje le kar na fprafbovanje nafliih nagibov oberuiti, in zhe fino preteshavni, vfako pofebej prejifkati, tak lehko, kakor je slie bilo rezlieno fe fprafhujeino, kakfbni fino bili in kako fino fe sadersbali:
V’ ljubesui proti Bogu, proti blishnim ino proti farnim febi.
V’ fovraflitvu greha, kije v’ naf, ino tiftiga, ki je v drugih; sakaj mi moramo pokonzhanje obojiga sbeleti ;
V’ JV oj ih sheljah po blagu, vefelju ino zbafli ;
V’ ftraliu pred nevarnoftjo grefhiti ino zliafno blago sgubiti; sakaj eniga fe bojimo vezhkrat premalo, dru-jiga pa prevezh ;
V’ vupanju, kteriga fino morde prevezh na fvel iuo Avari, in premalo na Boga ino vezhne rezili ftavili;
V’ shalofti, zhe je savoljo nezbimernib rezhi prevelika bila;
V’ vefelju, zhe je zhesmeruo ino savoljo neumnih rezhi bilo;
Kteri nagibi pofleduizh nafhe ferze sadersliujcjo, kteri ga v’ oblafti imajo , in kteri mu uarvezh fhkode naredé;
Sakaj flau fvoje dufhe narbolj fposnamo is nagibov terza, ako vfakiga pofebej potiplemo, in kakor zitrar vfe ftrune fproshi, ino flaboglafne tako uravna, de jih slie nategne alj raspufti, tak moramo tudi mi, ako fmo ftrune fvoje dufhe: ljubesen, fovrafhtvo, poslie-lenje, flrah, vupanje, slialoft in vefelje pofkufliali, pa jih k’ pefini, ki jo peli hozliemo, namrezh k’ zbafli boshji nevbraue najdemo, tajifte s’ pomozhjo gnade hostije ino s’ fretam frojiga duhovuiga ozheta fpet lep» vbrati,
O ,S M A POETAVA.
O b * h n 11 e j i, k t i r e gré] po ispra-fhovanji obuditi.
Ako po mirnim premifhlovanji vfakiga dela tiga fpregledanja pofebej vidifh kakfhua de je s’tebó, potim obudi obzhutke v’ fvoji dufhi tako le:
Sahvali Boga sa majhino poboljfhanje , ktero fi fem od fvoje obljube kje r’ Tvojim shivleuji gagleda-la, iu fposnaj , de je le boshje viinilenje bilo, ktero ga je v’ tebi, in o sa tebe ispeljalo.
Ponishaj fe globoko pred Bogam, in fposnaj, do, ako niti kar neeh v’dobrim dorafla, li fi fama kriva, ker nifi ras - fvetlenju, oferzlieuju ino sna-trajnimu nagibanju svefto - 1'erzhno iuo ftauovituo fe vdajala, ktire je Bog v’ molitvi iu fhe drugazhi v’ teki obudil.
Obljubi, de ga sa te gnade vekomaj hvaliti ho-zhefh, ktire ti je podelil, de bi te od tvojih flabih nagibkov k’ timu majhuimu poboljfhanju perpeljal.
Profi ga sa odpufhanje savoljo nesveftobe, s’ ktero fi te gnade k’ tako majhnima pridu obrazhala. üariij mu fvoje ferze , naj tajifto zelo v’ fvojo vlaft rsame.
Profi ga sa pomozh, mu v’prihodnje popoluama »vefta biti.
Saklizhi v’ pomózh preflavleno Divizo, fvojiga augeija zbuvaja ino fvojiga patrona, fvctiga Joshefa ijio druge fvetuikc.
DEVETA P O ,S T A V A.
Prem ifhlo vanja, fvoje dobre fklepe ponoviti.
,Si fe tako isprafhala, ino fe s’ kakim «najdenim ino modrim dufhuim sdravnikam zhes fvoje pogrcfh-ke ino njihove vrazhbe dobro pogovorila, tak pre-mifli po tim te le prevdarjenja, ino oberai vfaki dan eniga, sa premifhlovanje, ob navadnim zhafu fvoje molitve. Kar pa sadene perpravo in suotrajne obud-be, je pa vfetako, kakor per premifhlovaujih rper-vih bukvah.
Mifli fe namrezh pred vfimi drugmi rezbari v' prizhejozhnoft boshjo, profi Boga sa njegovo gnade, de fe v’ njegovi fveti ijubesni ino v’ njegovi flushbi dobro uftavifli ino vterdifh.
D E ,S E T A POETAVA.
^	5 I»
Per v o prevdarjenje, od .menit n odi n a f h e dufhe.
Premifii shlahtnoft ino vifokofi fvoje dufiie, kije toljkajnim sapopadkam obdarovana, de ne fpas-H» le kar vfiga tiga viduiga fveta, ampak fhe poverh
tig-a, de fo angeli, de fo nebefa, in de je Bog, iu fizcr, de je narvikfhi, nardobrotlivfhi, ino neisrezhe-no popoln; de je vezhnoft, in dejijefhepo vfim tim aliano , kako ji je potrebno na tim vidnim fvetu shi-veti, de fe bo po finerti v’nebefah s’angeli fklenili ino Boga vekomaj vsbivati saniogla.
Sraven tiga ima tvoja dufha profto ino shlahtno voljo, ki samore Boga ljubiti, in ga farno v’(febi nikdar ne more fovrashiti. Poglej, kako shlahtno jc tvoje ferze, in de kakor nobena gniloba ne more zhe-belj sadershavati, ki le po zvetji hrepenijo, in fe per njem sadershavajo, tak tudi tvoje ferze le per farnim Bogu pozhivati, pa od nizhefar flvarjeniga nafiteno bili ne samore. Poklizhi fi proftoferzhno narljubfhi ino narprijetnifbi vefelje nasaj v’ fpomiu, ki ti je kedaj ferze vnemalo, in fodi po pravizi, ali ni bilo vfe polno narteshavnifhi plafhuofti , polno narvezhih fkerbi iuo nepokoja, pod kterimi je tvoje revno ferze bridko sdihovalo.
Oh, s’kako naglizo teka nafhc ferze sa ftvar-mi, in fi mifli per njih fvoje goivzhe shelje vgafiti! In vender mifli, kakor hitro do njih pride, de mora fpet sazheti od kraja ifkati, in de nizhefarja ni, kar bi ga vtolashilo ; ker Bjg ne perpufli, de bi, tako malo ko golobizo, kije is Noetove barke isletela, kje kak kraj najfhlo, kjer bi pozhivati samoglo, dokler fe k’fvojimu Bogu ne poverne, od kteriga is-baja. O kakfhno vrojeno lepoto ima vender nafhe ferze! Pokaj ga torej filimo soper njegovo voljo k’ flushbi flvari ?
Rezi torej; O moja lepa dufha! ti samorefh Boga fposnali in po njem lirepeneti, sakaj bi bolla »’ porednim rezhmi fe sadovoliti ? Do vezhnofii iinafh pravizo , sakaj hi ti bili ti trenki zhafa? Pazh po pravizi je obshaloval med drugimi sgubleui fin, de je, ker bi fe bil lehko s’ sbranimi jedmi per misi fvoji-ga o z beta redil, s’ nefnashniini shivali jefti moral. O dufha! ti samorefh Boga sapopafti: gorje ti, ako
fi b’ zhim drugim , ko s’ njim sadovoljna ! Povsdigni li fvojo dufho s’ timi milii, poftavi ji naprej, de je vezhna, ino vezhuofti vredna, ino obudi novo ferzh-noft v’ nji.
E DNAJjSTA POETATA.
Drugo p r e v d a r j e n j e , od imeni«-nofti zhednoft.
-------
Premifli, de le zhednofti ino poboshnoft tvojo dufho na tim fveti frezlino ftorili sarnogo ! pomifii, kako lepe ino prijetne de fo, in permeri jim nafprot pregrehe, ki jim vfkrish vhajajo. Kak prijetna je poterpuoft proti mafliovanju, krotkoft proti jesi ino divjanju , ponishnoft proti prevsetnofti ino zhaftishelj-noftr, radodarnoft proti lakomnofti, ljubesen proti ne-vofhlivofti, smernoft proti rasvujsdauofti ! S a k a j ta prezhudna rnozh je zhednoftara Jaftna, de dufho b’ nesrezheuo veliko fludkofijo ino ljubesnivofijo napolnijo, ako fino jih ispolnili, ker nafprot pregrehe glo-dajozho bridkoft ino shaloft v’ nji sapuftijo, Noj torej! sakaj bi fe ne gnali , fi duflie s’ to prenesre-zheno fiadkofijo napolniti!
Kdor ima le nektere pregrehe na febi, ni vefel, in kdor jih veliko ima, je shaloften, kdor pa nafprot le nekaj zhednoft ima, she obzhuli sadovolj-noft, in ta rafte s’ zhednoftmi zhedalje vezlia. Opo-bosjino shivlenje, kako lepo, kako fladko, kako pri-jasno ino ljubesnjivo fi ti! ti oflajfhafh bridkofli, ino rasgernefh prijetnoft zhes vefelje. Bres tebe je do-
hro le sieg-, in vefeJje polno îiepokoja, omote ino plafhnofti. O kdor bi te fposnal, pazh bi s’ ,Saina-rijko fe saglafil: „Gofpod, daj mi totevodc!“ Kak-fhen sdihlej je feraffhki materi Teresiji ino fveti Katarini is Genae, de fi ravno ne is enakiga vsroka slo navaden bil.
D VAN A J,ST A PO,S TAVA.
Tretje prevdarjenje, od s g 1 e-d o v f v e t n i k o v.
Premifli isgiede fvetnikov is vlili ftanov: kaj vender nifo vfe fiorili, Boga ljubiti ina njegovi po-boshni otrozi biti? Osri fe kje na zhafiitlive ino v’ fv oj ih fklepih nepremaklive muzheuze! Kakfhne muke fo vender prefiali, tajiftc vitéshko ispeljati. I're-mil'li tifte lepe ino zvetezhe di vize, belf'hi ko lilije na fnagi, ino rudezhifhe ko vértuizs na lubesni. llaj-fhi fo hotle ene v’ dvanajfìim, druge v’ trinajftim, pctnajfìiin, dvajfiim, ino petnodvajftim leti fvoje fia-rofii tavshentcre martre prefiati, kakor od fvojiga fklepa, ne le kar sadene vero, ampak tudi, kar sadene zbafìito prizhanje poboshuofii, odftopiti; ker fo ene raji vmerle kakor de bi diviflitvo sgubile, druge fi pa raji fmert isvolile, kakor de bi fiifkaniin Jtrezhi, martrane tolashiti ino mertve pokopati nehale. O Bog! koliko inozh je fkasal ta rahli fpol, v’ tak-fhuih perloshnoftah !
Oglej fe na toljko fvetih fposnovavzov ; s’ koljk-fhino ferzhnoftjo fo sanizhovaii ta fvet? Kako ne-
premagli?! fo bili v’ fvojih fklepih? Nizhefar jih ni samoglo od njih odtegnili, bres vfakiga sadcrshka fo fe jih prijeli, in fo jih ispnlnovali bres isvsetja noter do Ronza. Kaj ne pifhe vfe fveti Avgufhtin od fvoje matere, fvete Monike ? S’kakfhno ferzhnoft-jo je fvojimu fklepu svetta ofiala, v’sakonuino vdov-ftvi Bogu flushiti ? In kaj nam ne perpoveduje fveti Jeronim od fvoje ljube duhovne h z hi re fvete Pavle, med njenimi toljkajnimi nefrezhami ino ftifki? Kaj bi pa ne bilo nam vfe fioriti, po tim, ko fmo fe na takfhnih zhaftitlivih sgledih rasgledovali ? Oni fo bili, kar fino mi, delali fo sa ravno tifiiga Boga ino sa-voljo ravno tiftih zhednoft; sakaj bi mi v’ nafhim fta-nu in v’nafhim poklizu ravno tiga ne fiorili, fvoj shlahtni fklep ino fvojo fveto obljubo ispolniti?
TRINAJSTA POETAVA.
jShterto p r e v d ar j en j e , od ljubesni J e s u f a K r i ft u f a do n a f.
Premifii ljubesen, s’ ktero je nafh ljubi Odrc-fhcnik Jesuf Kriftuf na tim fveti, fofebno na oljfki gori, ino na grizhu Golgata toljko preftalj. Tebi je fhla ta ljubesen, ino fkos vfe te bolezhine ino tesha-ve je perdobìl od Boga Ozheta svelizhavne napréj-vsetja ino fklepe sa tvoje ferze, kakor tudi vfe nam potrebne gnade, te fklepe ohraniti, rediti, vterditi ino ispeljati. O ga fklepa, kako shlahteu fi ti; ti [fad takfhue matere, fad terplenja m oj i ga Odrefhenika|! O kak bi te moria moja dufha ljubiti, ker ß mojima
Jesufu toljko drag- bil! 0 Svelizhar moje dufhe! vmerl fi na krishu, mi dobre fklepe perdobiti ! Oh , tak mi pa tudi to guado podeli, de raj vmerjem, ko od njih odftopim.
Glej, moja Filoteja! bres vfiga dvoja je to, de je nafh vifokoljubljen Jesuf is lefa krisha doli na tvoje ferze gledal, ino ga ljubil, in de je s’ to Ijubes-Jiijo mu vfe dobro, kar bofh le kedaj imela, in med tim tudi dobre fklepe perdobil. V’refnizi, ljubljena Filoteja! vfi samoremo, kakor Jeremija rezili: „Go-fpod, poprej, ko firn bil (a), fi me vidil, ino me po imenu poklizal,“ sakaj refnizhno, boshja dobrota nam je naprej ofkerbela v’ fvoji ljubesni ino v’fvojim vfmi-1 j en ji kakor fplofhne tako pofebne perpomozhke nafhi-ga isvelizhanja, in po tim takim tudi nafhe fklepe.
Ref, kakor mati sibelo, pelnize, poveje ino fhc tudi varuzhko otroku naprej omifli : tako je boshja dobrota, ko te je sa otroka fi isvolila, na drevu kri-sha tebi vfe naprej omiflila, kar ti je bilo potrebni-ga: tvojo duhovno sibel, tvoje plenize ino poveje, tvojo varuzhko, in kar ti je bilo k’ svelizhanju v’ prid, namrezh, vfe perpomozhke, nagibe ino gnade, s’kterim ona tvojo dufho vodi, in jo k’njeni popolno-fii perpeljati hozhe. Sakaj preobiln takih gnad je vifil nafh Gofpod na fiebru fvetiga krisha.
Oh, moj Bog! kako globoko bi fi mi morali vfe to v' fpomin vti filiti ! Ali je mogozhe, de fini bila od mojiga boshjiga Odrefhenika ljublena in tak perferzh-no ljubljena, de je na mene polebej miflil , na vfe tifte majbine okoljfhnize miflil, po kterih me je na fe vlekel! O, kako bi vender morali mi vfe leto ljubiti, objeti ino v’fvqj prid oberniti. O kako nesrezheno Ijubes-niva je ta mifei: ljubezhe ferze bosbjeje miflilo naFilo-tejo, jo je ljubilo, in ji je omiflilo toliko tavsheut pcr-pomozhkov svelizhanja, kakor, de bi ne bil na obeno drugo dufho na semlji miflil. Kakor fouze, ako en del s etnij e obfveti, tajiftiga nezh manj ne obfveti, kakor de bi semlje nikjer drusi ne obfvetilo, in bi fvetilo ie kar na to mefto, tak je rpiflil ino fkerbel nafh
O dref henik sa vfe fvoje ljube otroke; in je sa vfaki-ga pofebej (ako zelo miflil, kakor de bi na vfe dinge ne bil miflil. „Ljubil me je,“ pravi fveti Pavel, „in fe je sa mene dal,“ravno, kakor de bi rekel: sa mene famiga (ako zelo, kakor de bi sa vfe druge ne bil fiorii. To, moja Filoteja! bi moralo tvoji dufiii globoko vtifnjeno oflati, de bi ti fvoj fklep perferzh-iio ljubila, ino ga redila, ker je ferzu tvojiga Odre-fhcuika toijko drag' bil.
jSHTIRNA J,STA POETAVA.
Peto p r c v d a r j e n j e , od v e 7. h n e 1 j nbe s-ni bos lij e proti nam.
*—-------—**tS2s*=--------
Premifli vezimo Ijubescn, s’ ktero te je Bog Iju-'Lil ; sakaj, fhe popre, ko je .Tesuf Kriftuf ko zhlovek na krisbu sa te terpel , te je bosbja fvetlófl v’ modrim fklepu fvoje milolti fi sasnamvala in te ne-fkonzhno ljubila. Kdaj te je pa Big sazhel ljubili? — Ko je sazhel — Bog biti! Kdaj je pa sazhel Bog biti ? Nikdar! sakaj vfelaj je bil bres sazhetka ino bres konza, in te je torej ljubil od vekomaj. Po tim takim je guade ino darove, ktere ti je podelil, ti od vekomaj perpravil. ,Skos uie preroka govori k’tebi: ,,S’ vezimo Ijubesnjo funte ljubil,“ (ino on govori k' tebi, kakor k’ vfakimu drugimu) „torej fini te is-vfmilenja na fe vlekel.“ Miflil je med drugim tudi na to, fklep, mu flushiti, v’tebi obuditi.
O Bng, kakfhni fklepi! na ktere je Bog od vekomaj miflil, jih vidil, in premeril! !■ ako dragi ino kako ehlahtui bi nam vender morali biti' Kaj vfe bi vender
ini morali perpravleui biti, rajfhi prenefii, kakor od njih odftopiti! lief, nikdar bi ne imeli vezh, fe od njih odveruiti, in ko bi per tim zel fvet moral narasen iti; sakaj zel fvet ne odtehta vrednofti le ene farne dufhe, in pa nobene vrednofti nima dufha bres dobrih f klopov.
PETNAJjSTA POjSTAVA.
jSplofhne po v s tl igo vanj a duha z h es ravno dognane premifhlovanja, in fkonzhanje te vadbe.
O jih, drage f ki ep e ! vifte lepo drevo sliivleuja, kteriga je Bog s’ fvojo roko v’ fredo mojiga forza sa-fadil, kteriga moj Odrcfhenik s’ fvojo kervjo salivati hozhe, de bi raflol in fad perneflo. Tavshentkrat ho-zhem raj vmreti, kakor perpuftiti, de bi mi vaf kdo od-tergal. Ne! nikdar mi nima nezhimernoft, nikdar me-fenoft, nikdar bogaftvo, tudi ne teshava mi moj fklep istergati.
Ti, o Gofpod! ft ga fam safadil; v’ fvojim ozh-nim ferzu fi perbranjoval od vekomaj to lepo drevo sa moj vert. Oli, prekoliko dufli je, ki uifo bile tako oblagrane. Kako fe torej kdaj sadofli pod tvojim vfmilenjam ponishati samorem!
O vaf lepe ino fvete fklepe! ako jes vaf ohranim, ohranite tudi vi mene; ako vi v’ moji dufhi sbivite, po tim bo moja dufha v’ vaf shivela. Slavite tedaj vekomaj, o fklepi, ki fte vekomaj v’ vfmilenji mojiga Boga bili, mudite fe ino shivitc vekomaj v’ meni, liikolj in nikdar nozhem od vaf odftopiti.
,Si tako tvoje obzhutke obudila, potim prevdari, kakfhni perpomozhki bi samogli te drage fklepe ohraniti,) ino poterdi zhaflitlivo, de A jih hozhefh svetto v’prid ohrazhati. Ti perponiozhki fo : pngofla molitur, fveti Sakramenti, dobre dela, boljfhanje pogrefhkov, k ter e fi v’ drugim delu premifhlovanja fposnala, iso-gihanje perloshuoft h’ grehu, ino ispolnovanje opomi-uovanja, ktero lije bilo k’ timu dano.
In potim, vnovizh poshivlena in kakor prerojena sa tavahent in tavshent krat poterdi, de hozhefh v’ tvojih fklepih flanovitna oftati, in kakor bi tvoje terze, tvojo d ut h o in tvojo voljo v’ rokah dershala, jiii pofveti ino daruj Bogu, ino poterduj , de jih hozhefh v’ rokah boshje fvetlofti pufliti, ino v’ vfth rezhéh ino povfod po njenih poveljah ravnati. Proti Boga, de te vfo prenovi , de ponovlenje tvojiga zhaftito isgovorjeniga poter-dovanja blagoflovi ino poterdi. Ivlizhi tudi v’ pomozh preblasheno Divizo, tvojiga fvctiga augelja zhuvaja, fvetiga Ludovika#} ino druge fvetuike.
Ino v’ tim shiviin obzhutenji tvojiga terza te versili k’ nogam tvojiga duhovniga ozheta, te obtoshi tvojih bolj vezhih pogrefhkov, ktere fi od tvoje sadne fpovedi fiorila, in prejmi odveso vfe tako, kakor pervo krat, isgovori tvojo zhaftito poterdenje pred njim, ino ga podpifhi. Po vfim tim pa idi kje, ino sdrushi tvoje prenovljeno terze s' tvojim Sazhetnikam ino Odrcfhe-nikam v’ prefvetim Sakramenlu altarja.
*\ Sveti Ladovih je bil Francofili kralj , in jo torej francofile deshelje fofebni patron , sato ga toljko krat fveti Francifhk Sai, v’ fpomin vsame. Patron nafbiga cefarfiva je pa fveti Leopold, nck-dajni njenin vajvoda ; snafh ga torej bolj fofeb-no chaftiti, in na mefto fvctiga Ludovika v’ pomočil klicati.
S H E ,s T N A J ,S T A POETAVA.
Od miflij kakorfhnih po ti vadbi biti moramo.
Dan tiga ponovlenja fvojigd duha ino dni pote.» bodi fkerbua, tifie od ljubesni sherezhe befede fvetiga 1’avla, Avgufhtina, fvete Katarino Genuanke ino drugih fvetnikov, vezhkrat s’ ferzam ino s’ uftini ponoviti: ,,Ne, nifeni vezli fvoja; jeli she shivira alj vmerjem, ampak fini Odrefhenikova; — nimam obeniga Jef vezli ; nezli ni vezli mojiga: moj Jef je Jesuf; in moje Mojo je, de bi bila njegova. — O nefveti fvét, pazh ti ti vedno ti fant, tudi jes fnn bila sineraj jes faina; pa o<l s daj ne bom vezli jes farna.“ Na, ne bomonevezh ini — mi farni; sakaj vfo fpreobernjeno ferze borno imeli, in fvet, ki naf je pretoliko krat golufal, fe naj «daj fam nad nami go luta, sakaj ker bo nafhe fprco-bernenje le fzhafama sagledaval, naf bo fhe smeraj sa Esave dershal, de fino fi ravno she Jakobi.
Vfe te vadbe morajo globoko v’ nafhim ferzi po-zhivati, ino vfe rahlo ino mirno fe moramo od pre-mifhlovanja ino miflenja k’ nafhim opravilam ino v’ rirufhno nasaj podajati, de fe nam kje nafhe difhezhe olje ne raslije , sakaj globoko ino dobro mora tajifto, de fi ravno bres vfiga telefuiga alj dufhniga riujanja, nafho dufho premozhiti.
jS E D S Al N A J .S T A POETAVA.
OjJgovor na dva uvershka (vgovora) ki bi jih lehko kdo soper to vodbo ftor il.
,Svet, moja Filoteja! ti bo rekel, deje tih vadb pretoliko fhtevilo, de bitajifti, ki bi fe po ujih ravnati hotel, fkoraj nczh drujiga pozheti ne mogel. Oh, moja Filoteja! ko bi she ref drujiga ne pozheli, bi vender le gotovo dofti fioriti, ker bi drujiga ne pozheli, ko to, kar bi moralo na tim fveli nafke opravilo biti. Ali pa ne vidifh, kako je svit? lief, ko bi mi vfe te vadbe vfak dan od konza do kraja dodelati morali, bi nam saréf vfako troho zhafa odvsele; kdo pa pravi, de bi jih bilo treba drugazhi, kakor vfako ob njenim zhafu, ino na njenim mefti, kakor perloshuoft pernefe, opraviti? Koljko poftâv fe snajde v’bukvah deshelfkih poftav ino praviz , ki vfe morajo dopolnjene biti, vender fe pa le dopolnijo, kakor fe farno od feb’ saftopi, le po farnim, kakor perloshuoft s’ l'ebó pernefe, bres , de bi bilo treba, vlaki dan vfako ispolniti. Hasen figa je opravljal David, kralj, s’ premnosimi ino pre-teshavnimi opravki preobloshen vfe vezli poboshnih opravil, kakor fim tijihjes nakasal. ,Sveti Ludovik , kralj ravno tak prezhuden v’ vojfki, kakor ob zhafu miru, in kije prešlo fkerbel, de fe je v’ želim kra-Ijeftvi povfod praviza ispoluovala, in je vfe potrebe velikiga kraljeftva prezheduo vravnaval, je flifhal vfaki dan dve fvete mafhe, je molil vfaki dan s’ fvojim ka-pelanam vezhernize ino fkonzhavnize (Komplete), jj opravljal fvoje premifhlovanja, je obifkal vfak petek
boluifhnize, fe je fpovedaval, bizhal (gajshlal), je preveliko krat per pridgahjbil, je’dershal pregofto krat iVete pogovore, in ni p e H v firn j tim ue ene fame per-loshnofti opuftil, ofkerbeti, jkar je bilo zeli desheli v’ prid, de bifeje ne bil s’ zelo fkerbjo perjel; in per vfim tim je bila vravnava njegoviga kraljeviga dvora vfa lepfhi ino zhafiitljivfhi, kakor kedaj euiga njegovih fpreduikov. Podaj fe torej bres vfe fkerbi v’ to fveto ▼adenje, kakor fini ti ga v’ tih bukvah raskasal, in Bog ti bo dofti mozhi ino zhafa podelil, de bofh fhc tudi vfe druge opravila lehko doganjala, ko bi tudi moral, kakor ob zhafu Josveta,'savolj tvoje duhovne po-mude fonze v’ njegovim teku vftanoviti. VTfelaj veliko in» dofti opravimo, zhe Bog s’nani dela.
,Svet bo fhe perdjal, de jes po želih bukvah ka-shem, kakor bi sa gotovo dcrshal, de ima mojaFiloteja Cdufha, ki fe tih bukuv prime) dar snotrajne molitve, in bo nafprot tcrdil, de niina vfaka dufha tiga darii, in de fe po tini takim ta vodba vfakimu ne perleshe. Ne boj fe, de bi fe jes ne bil na to fpomnil; in gotova ref-niza je, de nima ne vfak daru snotrajne molilve ; pa ravno tako gotova refniza je nafproti, de fi ta dar kolj fkoraj vfak, in fhe ta, ki ima narmanj ras-fodka, samore perdobiti, ako le drugazlii modriga duftiniga »dravnika imâ , in fi sa ta dar toljko persadéva, koljkor je vreden. Ko bi fe pa vender le kak zhlovek suaj-fhel (kar pa miflirn, de fo bo le filuo redko uaraj-malo), ki bi tiga daru zelo ino ne/.h ne imel., mulo pa njegov duhovni ozhe ta pogrefhek s’ tim lehko sa-meftil, de ga poduzhi, s’ kakfhuo pasnoftjo de mora dele tiga premifhlovanja brati alj pofiufhati.
fe
O ,S E M N A J jS T A PO .ST A V A.
Troje poflednih ino prepotrebnih opominov zhes to v od bo.
Ponovi pervi dan vfakiga mefza zhaftitljivo obljubo ki fe v’ pervih bukvah snajde, in fkashi, kakor vfak trink zhafa, de hozhefh po nji shiveti. llezi torej s’Davidam: „Na, ne bom ne vekomaj posabil tvojih poftav, sakaj po njih fi me oshivel.“ In obzhutifh kako mlazhnoft alj drugazhi kako duhovno vfahovanje v’ fvoji dufhi, tak fpet ponovi fvojo zhaftitlivo obljubo, poklekni v’ duhu pouisliuofti, in jo isgovori is dnu terza; in ne bo ti majhina tolashba iu poredno polajfhauje, ki ga bofh po tim obzhutila.
,Sposnaj bres ftraliu ino ozhitno, de hozhefh po-boslina biti; pa dobro me saftopi, ne, de fi poboshna, ampak, de taka bili shelifh, in ne framuj fc navadnih in potrebnih del, ki k’ ljubesni boshji vodijo. Tudi ob-ftoj ferzhno, de fkufhafh, fe v’ premifhlovanju vaditi, de bi raj vmerla, kakor kak fmerten greh fiorila; de mafli terdno voljo, fvete Sakramente prav dofti krat prejeti, ino fvetovanje fvojiga dufhniga sdravnika ^kteriga pa savoljo enih ino drugih vsrokov ni treba vfelej imenovati) ispoluiti. Sakaj, to ferzhno ozhitno poterdenje, de hozhemo Bogu flushiti, in de lino le njegovi ljubesni s’ fofebnim nagnenjam vdali, je Nar-vikfhimu zhes vfe dopadlivo, ki uozhe , de bi fe njega, in njegoviga krisha framovalij potim odreshe to 1'pos-nanje fteso mnogim vabilam , s’ ktcrimi bi naf snal fvet k’ nafprotuim shivlenju savodili, in naf tudi per nafhi zhafti saveshe, po ti fposnavi ftanovitno ravnati. Modrijani fo fe ozhitno sa modrijane isdali, de bih jih vfi per njihovim modrovavnim pokoju puftili; tak fe moramo tudi mi ozhitno sa take ljudi isdati, ki hoto pobesimo shivleuje pelati, de naf bodo pojroshno shiveti
puftili. Ako ti kdo porezhc , deje tudi mogozhe po-boshno shiveti, bres de bi bilo ravno potreba, fe po tih naukih ino vadbah ravnati, tak mu tiga ne odreži, pa prijasno perdeni, deje tvoja flaboft tako velika, de li j« vfe vezli pomozhi ino podpiranja potreba, kakor drugim,
m
»	-S
Ino s daj moja preljubesnjiva Filoteja ! te sa flovo s' poflednimi befedi sarotim, per vtim, kar je fvetiga v’nebefah ino na semlji, per fvetim kerfii, ki fi ga prejela, per divit'hkih perfall, ktere je Jesuf Krifiuf sesal, per ljubesno - gorezhim ferzu , s’ kteriin te je ljubil, per boshjim vfmilenju, kateriga vupafh, idi naprej ino ftanovitna oftani v’ tim svelizhavnim objetji poboshniga shivlenja. JVafhi dnevi ferastekajo, in— fmert Hoji pred durmi. „She buzhi trobenta sa odliod-jo,“ pravi fveti Gregor Nazjanzhân, ,,de fe vfak per-pravi, sakaj fé j a je biiso.“ Ko je mati fvetiga Sim-fronja vidita, de ga k’ fmerti peljajo , je klizala sa njim: ,, ,Sinko, ljubi finko moj! mifli na vezimo sliivlenje, poglej gori proti nebefam, in premifli tiga, ki gori kraljuje; fkoraj bo blishni konez kratki tek tiga shiv-leuja fkienil.“ Moja Filoteja! tako tudi jes tebi kli-zliein, poglej gori proti nebefam, ne sapufti jih nikdar vezh savoljo semlje ; premifli pèkel, in ne versi fe r’ nja savoljo nekoliko trinkov ziiafa ; fpornni fena Jesu-fa Kriftufa, in ne sataji ga savoljo fveta. Ju ako te delo poboshniga shivlenja oteshi, poji s’ fvetim Fran-zifbkam (Seraffhkimj :
,,,SIadkoft inije, kar sdaj terpiin,
K’ fe vezhne frezlic vefelim.“
V’ vfih ferzih ino uftah JESU,S NAJ SUIVI’!
yjcmu bodi s' Ozhctam ino /velim Duham koala, *hajl in flava sdaj ino vekomaj.
A M E N.
i?IE»
MOLITVE PER SVETI M A	I II .
K’ s a k h e t k u.
(Od poboshniga Toma aha Kempzhana )
Prevfmileni Ozhc ! poglej J o 1 j is fvojiga fvetiflia na ta dar, (ki fe ti sdaj fkos roke maflmika, fvojiga flushabnika pernefe) in ki ti je dopadliv; poglej d o I j na to prelveto darituv fvojiga Ediuorojeniga, ktero ti on fam sa naf pred tvojo obiizhjc pernefe. On fam je veliki duhoven, ki fe poloshi na altar krisha, de bi Ba [shivlenjc fveta darovan bil. Savoljo tiga svcli-zliavniga daru bodi donef meni grcfliniku miloftliv! Persanefi meni flabimu ino revnimu, ki savoljo fvojik grehov nifem vreden, proti nebefam pogledati, in ne saflushim vezli, de me semi ja nofi.
Oh! veliko krat fini te rasshalil, ker fini preders-no ino nepremifhleuo soper tvoje napovedi ravnal, govoril ino miflil. Satoraj bi fe fpodobilo, de bi fe ti zhes mene ferdil, in de bi fe vfe ftvarjene rezili «oper mene vsdignile. Sakaj fpodobi le, de flvari timu ne flushijo , ki je tebe rasshalil ino sanizhoval. — Pa, persanefi mi, o Gofpod ! in ne pojdi s’ menò v’ fodbo. Odpufti sapravlivimu finu , ki fe sdaj od revfhine greha nasaj verne, in v’prahu lesili, ter pred tvojim tronam po tvoji milofti vpije in bo tak dolgo po nji vpil, dokler ne bota rofa milofti iu bla-goflov nebefhkih tolaslib v’ semljo njegoviga fòrza padla, ki je she vfe fuho ino od teshe pregreh v’ prah vteptano. Savoljo fvoje breskonzlme milofti nagni k' moni fvoje ubò, in vfliflii moje vpitje.
2S
K i r i e e I e j f o n.
(Is molit, biikue J. Ilauchenbichleija.)
Ti, o Bog tolaslienja , fe vfmili zhes mene! poglej , grivenga ino shaloft f(e pobile moje ferze. V-J'mili fe tiga, ki je, is nezh fivaijen ino v’ grehu fpo-zliet, ko flab zhlovek fpet v’ grebe padel. — Povc-lizhaj nad menò fvoje vfmilenje, ki vfe svelizba, ki na tebe savupajo; le savoljo tvoje dobrote, ne pa savoljo mojiga saflashenja fe bofh nad meno poveli-zhal. Saflushenja ti nimam obeniga pokasati, rasen saflushenja tvojiga preljabiga ,Sina, kije sa naf na krislm vmerl, de bi grebe vfih s’ fvojim ter-plcnjam isbrifal.
G 1 O r j a.
(Hvalna molit uo z-erkue.)
Ziiafi no hvala Bogu na vifokefti, in mir ljudem * na s e nilji, ki fo dobre , fvete volje. Hvalimo te, z lutili m o te, molimo te, povsdignjemo te, sahvalimo fe ti savoljo tvoje prevelike zhafti: Gofpod Bog, kralj nebefbki, Bog Ozke viigampgozlini ; Gofpođ edinoro-jeni ,Sin, Jesuf Krifiaf, Gofpod, Bog, jagne boshje, ,Siu Ozhefa! Ki odjemljcfh gfehe fveta, vfmili fe zhes naf! ki odjemljefb grehe fveta, fprejmi uafbo proflmjo ! Ki fedifh na defnizi Ozbeta, vfmili fe zhes naf- Ker ti fam ii,Sveti, ti fa ni Gofpod, ti famNar-vikfhi, Jesuf Kriftuf s' fvetim Duham v' zhafti Boga Ozbeta. Amen.
Oremus. (Molimo.)
(Montilo Nericce. )
,Stegni o Gofpod zhes naf fvoje fiushavnike ino flushavnize defuizo fvoje ncbcfbkc pomozhi, de bi te s’želim ferzara ifkali, lu k; r pobo,slino profimo, ve-
fi‘Io prejeli. Skos Gofpodu nafhiga, Jesufa Kriftufa, ,Sina tvojiga, ki s’tebé sili vi ino kraljuje v’ edinofti [V e lig'a Dulia, od vekomaj do vekomaj. Amen.
Molituv sa vfe protrebe.
(Is molituvfkih bukuv %haJlitljiciga Petra Kanisija.j
Vfigamogozhni Bog1, kralj sliivih ino mertvih, ktériga premogozhna roka vfe ohrani, oglej fe miloft-livo na vfe tajifte, ktere tvoji dobroti perporozhimo, na nafhe ftariflie, brate ino feftre, na nafho shlahto, perjatele ino vfe druge, ki v’ kaki savesi snanja alj Ijubesni s’ nam ftojijo.
Blagoflovi tudi nafho liifho, liafh kraj ino nafho deshelo ; de bo v’ tajifti oboji fpol ino vfak flati tvojih vernih mirno shivel, ino od dolgov pregrehe odvesan, dolslinofli fvojiga pokli/.a svetto dopolnovati in ti s’ tebi dopadljivim shivljenjam flushiti fi persa-deval. Pa ne farno shivim , ampak tudi vfnn tajifti m , ki fo fc v’katoljfhki veri is tiga fveta lozliili, miloft-livo fpreglej vfe grehe, de bodo med tvojimi fvelni-ki vezimo ljuzh ino pokoj vshivali. Skos Gofpotla nafhiga i. t. d.
E p i ft jë Ì.
C Od fce tiga Franzifhka Salesijanaj
Naj molzbijo pred telò, o Gofpod, vfe Avari l Ti fam pridi ino govori k’ moji dufhi, sakaj glej, tvoj flushavnik poflufba! Navdaj me s’ gorezhofljo prerokov ino s’ljubesujo apoflelnov, in dopolni v’me* ni, kar fi 1'kos nje govoril ino obljubil! Ras-fveti me, o Gofpod, in pati me milofilivo, dokler v’ jeziti vmir-jozbiga sbivlenja jezbim ; sakaj slo potrebujem IjuzliL ino brane ! Tvoja fvefa befeda naj bo lampa, de bo pred mojimi fiopinjami fvetila; in tvoje fveto telò naj bo moja hrana, de ne opefham na potu mojiga popotovanja, ampak frezhiio k’ tebi pridem. Amen.
E v a n g c I j.
(Is molit. kukv. M. Hauberja.J
Jesiif Krifluf! o vfe hvale, zhafti ino Ijubesni vreden; dobrotnik zhlovefhtva, ti edini dober uzhenik, kteriga poflufhati, ti narfvetejfhi sgled, kteriga pof-iicinati imamo! Kako se tebi saniorem dolii gorezhe, kako dofli perferzlino sahvaliti, de ti nam fvoj fveti evan-gclj, vefelo osnanilo nafhiga odreflienja ino isvelizhan-ja is nebef pernefel. O daj, de fe ne ob famuzh po mojih ufhefab raslegal, ampak de fe bo tudi v’moje Terze vtifiiil, vreden fad fpreobernenja ino kerfhanfke pravize obrodil, in fe tako tudi v’ meni rasodél, kakor boshja mozh, ki vfe isvelizha, ki na-uj verujejo.
Kredo.
C Is motit. Luk. Petra ,Silberla ■ )
Ti o Gofpod, imafh befede vezhniga shivlenja, in refniza je tvoja befeda, sakaj ti fi fam vezlina ref-Jiiza. Satoraj, o Bog! verjem kar je tvoji boshji fvet-lofti dopadlu, nam rasodeti; vfe navke, ktire fi fvoji fveti zerkvi isporozbil, ktero fi na fkalo sasidal, in klere ne Lodo duri pekla nikdar premagale, najfefhe loljko fovrashnikov zhes njo vsdigne, sakaj ti fi per naf do konza vfili zbafov. Dalezh naj bo od mene, de bi kedaj fladkafto iu ftrupno zbenzhanje svijazb-nih hinavzov, nevernih befedazhov ino hudobnih kri-voverzov poflufhal, pred katerimi ii kakor predsgrab-iiv.imi volkami v’ ovzhjih oblazhilili fvoje verne fva-ril.. Dalezh naj bo od mene, de bi jih vbogal, ako mi poreko : „Tukaj je Krifluf, alj lam je!“ sakaj jes vem, de fi ti',. o Jesuf Krifluf le v’ fvoji fveti katnljfhki zerkvi, ktero fi v’fvoji kervi poftavil; in tudi tim per-pravien, to fvojo fveto vero s' fvojo kervjó sapezhatiti t)h , obdershi jo o Gofpod, ino poinnoshi v’ meni to vero, ktero fi mi po fvoji niilofii podelil. Amen.
Pred p r i d g o.
(Od M. Hauberja.J
Preljubi Jesuf! O/.bifti ufia tvojiga flusliabnika ki nam v’ tvojim imeni tvojo befeclo raslagati liozhe* kakor fi jih ozili flit preroku Jsai’u ! polcsbi mu fvoje befede na njegov jesik , in ras-fveti mu felze s’fvc-tiniDuham, de bo govoril tvojo befedo k’nafhinin bolj-Ihanju. Odpri pa fudi iiafbe ufhcfa ino nafhe Terza, de mo dobro fprijeli glaf tvojima evangelja.
Pomagaj, ljubi nebefhki Ozile! de bi fa osuano-vavcz, ki je od tebe poflan s’uami vfiuii enkrat fr eli raj dofegel. Amen.
Po p r i d g i.
(Od ramo tijliga.J
,Sin bosbji, Jesuf Krifìuf! fi imafh bcl'edc re-zliiliga sliivlenja, in tvoj flusl.avnik namjih je sdaj *’ tvojo pomozbjo raslagal. Sa li valim fe ti sa nje is zelila forza, ino hvalim tvoje fveto ime.
Pomagaj, r fi ga mo go zli ni Bog! de ne bom le kar poflufbavez ampak fudi ispolnovavez tvoje befede, de ne bom fani febe goluful.
Daj, de mi bo to poduzbenjc v’prid k’ nauku, boljflianju ino pokorjenju v’ vfi pravizi, de pofianeiM popoln in dober sa vfuko dobro delo. Daj, de hodim svefto po tvoji befedi, in de ne ofkruuim tvojiga fvn-tiga imena.
Ako f he v figa prav ne urnim, rasodeni mi, kalmi je fhe potrebno, de pridem k’ popolni fposnjavi tvoje fvelc volje, de bom rodoviten v’ dobrih delih,, ino okrepzhaii s’tvojo mozlija v’ poterpeshlivofti -, la>-k-o de enkrat ob uri moje lineiti isvém, de firn sarei' od tebe prejel befede vezhuiga shivlonja. fkosJesuf« Kriftufa , Gofpoda iiafhiga. Amen.
K’ Darovan j n.
(Od p rezka ßitiga M, Lconharda.J
,Sveti Ozhe, vfigamogozhni, vezliui Bog! fprej-mi dopadlivo leto nevmadeshovano darituv kruha ino vina is mafhnikovih rok. S’njo bo ponovlcna tajifla predraga darituv, ktero je Jesuf Kriftuf na al-tarju krisha k’ fpravi ino sadoftenju sa nafhe grehe dopernefel. Pernefera ti jo sa moje bres-fhtevil-ne grebe, prelomlenja ino nesveftobe , sa vfe shive ino niertve kriftjane, de bo meni ino njim v’ prid ga vezimo shivlenje.
Darujem ti tudi, o nebefhki Ozhe! fvojo saftop-noft ino fvoj fpomin; profiin te , de oboje blagoflovifh, de ne bota pofihmal kaj drujiga fposnaLi ino miflila, kakor tebe, o moj Bog! in kar fi ti nani rasodèl. Darujem ti tudi fvojo voljo, in jo shelitn tako terdno s’ tvojo voljo fkleniti , de bi vezli ne ifkal drujiga ko tebe, liezli ne ljubil bres tebe, nezh vezh ne shelel, kakor kar, kako ino kedaj ti hozhefh. Darujem ti tudi fvojo dufho ino fvoje telò, in vfe kar fini, kar imam, in kar eamorem, O Bog! tvoj hozheni biti odile} na vekomaj. Tebi liozhem shiveti, tebi vmreti; oh ne daj fe uii vekomaj pogubiti. Amen.
Predglafje
„Vere dignum & juftum e f t £<
(Preßacleno.J
Ref fe fpodobi, in je po pravizi prav ino dobro, de ti vedno ino povfod hvalo d : jap,, ; ^ fvcti Go-fpod, vfigamogozhni Ozhe, vezlmi Bog, po Kriftufu Gofpodu nafhiin. Po kterim tvojo fvetloli hvalijo angeli, molijo gofpoflva, pred njo oblafti trepetajo, ia jo mozhi narvikfhili nebef ino blashena Serafinflva s’ sdruslieno radofijo povelizhujejo. S’ kterimi, proti mo, de podelifh nam nafhe glafe fkleuiti, te profiti,
*
fposnati, ilio klizsti : ,Sveti, fveti. fveti Gospod-Bog' ,Sabâot. Polne fo nebefa ino aemija tvoje flave. Ofaiia |io vifhavah. Blagoflovlen, ki pride v' imeni Gofpoda. Ofaua po vifhavah 1
Po Sanktusu.
(Js pi fern poboshniga Tomasha Kenip.J
Predohrotlivi Ozlie ! fpomni fe nefkonzhnc ljube s n i fvojiga ,Sina, kako je fvoje shivlenje v’ finert dal, de bi fvojimu ljudflvu shivlenje perpravil. N iz h fi ni persanefil, de bi grefhnikam vezimo persanelli samogel. — ,Spomni fe njegovima prebridkiga ter-plenjal O kakflino je bilo terplenje, kakfhno saframo-vanje, kterimu fe je podvergel! kakfhne tuge, s’ kte-rim fe je pokoril sa naf od jalliz noter do fmerti na k ris h u ! njegova prelila krije vpila po fpravi grefhnih otrok s’ prefvetim Ozhetum. ,Storil je is fovrashnikov perjatele, in je rasshulnike sa otroke fprejel.
Prefveti Ozhe! dershim ti torej, donef snamnja terplenja tvojiga Edinorojeniga naprej, in fklenem »’ njimi nafhe profhnje ino priprofhnje vfih fvelih mu-zhenzov, ki fo sa Jesufam v’ njegovim terplenji hodili, in vefelo savoljo njegoviga imena kri prelili. — Poglej njegovi fmertui ftrah ino njegovi kervavi pat, »hhferuize ino gajshle, tcrnjovo krono ino fhkerlatni plajfh, sheble ino krish, ino fulizo , ki je preljubo terze prebodita. Te snamnja terplenja fo bile pre-shlahtni iifhp in kraljevi b. ter, s’kterimi je tvoj edi-uorojeni naprej liopil , de hi fovrashne mozlii pekla premagat. To je bilo orodje, s’ kterira je bila fmert pokonzba -a, in s’ kterimi je zbiovefhki rod fpet refhen bil. Savoia tih zbaftitlivib snaminj prernaganja, mi odpufti, Ozhel moje grebe, ino fe me vfmili. — Bodo mi fbkit s opor vlak! greh, ino hramba soper vfe fkufh-njavc. Tvoje bridko terplenje ino finert naj bota, o Jesuf! narfvetejfha rezb moje ljubesni, in narflajfba tolasbba moje dufhe.
M o 1 i t u v f v e t i g a Martina.
,Spomni fe, o Gofpod! Tfih fvojih vernih, in vfmili fe kcrfhanfkiga ljudftva; obvarvaj mafhnifhki fian, ino duhovne drushbe v’ tvoji fveti flushbi; krep-/,haj vfe, ki delajo, tolashi shaloftne, podeli bolnim sdravje trupla ino dufhe ; daj vbogim ino revnim, kar jim je v’ tim shivlenju potreba, perpeli popotnike ve-fele k’ fvojim nasaj, ino poverili po fvoji milofti, kakor dobrotliv Ozlie, vlini, ktere fmo kjeahalfli, pohujfhali :»lj pofhkodovali. Poboljfhaj te, ki fo grefhili, fpre-oberni nevernike k’ fveti veri, perpeli krivoverze k’ edinofti fvete zerkve, ino pokashi jim ljuzh refnize. Pomagaj grefhnikam k’ refnizhni pokori, in ohrani pravizhue ftanovitne v’ dobrih fklepih. Daj nafhim fìarifham, ehlahti, perjatelam ino fovrashnikam, kakor tudi vfim, sa ktere molimo, ino fo fe nafhi molitvi per-porozhili, vfe dobro ; varji jih pred vfim hudim, in jim mozh podeli, de bodo v’ tvoji flushbi ftauovitni noter do konza, dokler po isteku tiga reviriga shivlenja k’ tebi v’ fvojo pravo domovino, k’ vezhnimu plazhilu ina breskonzhni zhafti vfih fvetnikov pridejo. Arne«.
K' povsdigo vanju.
QOd fvetiga Tomasha Akvinata.)
,,V’poboshnofii te molim, o fkriti Bog, o shivi kruh, ki fvetu shivlenje dafh. O daj, de bo moja dufha tebi shivéla.“ Tebi hozhem ehiveti, tebihozhem vtnreti.
„O Gofpod Jesui! omij me nefnashniga s’ fvojo kerrjó, od ktere farna kapliza zel fvét ozhiftiti saniore.“
Jesuf, vfmili fe zhes mene! fkos fvojo prelilo kri na krishi, bodi miloftliv moji dufhi. Amen.
Po p o v s d i g o v a n j U.
(Od poboshniya Tomasha Kempzhana
Prefveti Ozhe! fprejmi darituv fvojiga ,Sina, ki jc tebi toljko dopadlive, k’ nafhimu svelizhanju. Ti l'ara fi fi jo svolil, de bi bila dariluv vezhne fprave , in de bi bila dofti velika sa sbrifauje vfih nafhih grehov. ,Sprejmi pa s’ to darilvo tudi mene nevrednima. Oj ta bashja darituv je narfvetejfha in uarshlahtnifbi ! Vfak dan fe ti daruje po maflùìifhkiìi rokah s’ fveto pobosh-nófljo sa shive ino mertve. Ta darituv naj bo torej ftudenz blagoflova sa ine ino vfe , ki fo moji molitvi perporozhcni, in kterih vero in potrebe (i posnafh. Njih profbnje in difhava njihove molitve fe naj vzdignejo do tvojiga troua, in njim naj dojdejo k’vezhnimu svelizhanju. Pofveti nesrezheuo inozh lete fkrivnofii, ktere zhlovek, ravno sato, ker je od tebe isvolena,-ne fine ifkati isgruiituti, ampak le s’ poboshnofijo zha-fiiti, s’ferzhno podloshnoftjo molili, terdno vervati, in d > konza fvet a ponavljati mora.
O nefkonzhuo shlahtua , o nefkonzbno dopadljiva darituv! ktero je tebi, vezhni Ozhe! tvoj edini ,Sin sa liaf dopernefel, ker je prava, edina in popolna darituv poftal; on ki je fara ueomadeshovan, fveti ino v fi ga greha proft maflmik bil, kterimu ni bilo potreba, poprej sa fe moliti ino darovati, ampak jele enkrat vin eri kakor frednik sa liaf finerti vredne, ki nifina nizhefar imeli ino na želim fveti nizhefar naj dii, kar bi bil i sa fv.oje grehe satnefliti samogli.
Sdaj vezli ne obupam; in nikdar, naj fe fhe tolj-krat moja veft soper moje, d ; fi ravno refnizhue na-prejvsetja ino ferzhne persaJevanja fpet orani, ne bom nehal, osdravo vupati. Sakajsapasil firn ftudenz, per kterim fe ozhiftim, de le do njega pridem; nafhel fim zdravnika, h’ kterimu fpet perbeshim, de ^zdravim. Vem, kje' je moje vupanje, ino vfa moja tashba; Je-sufovo lerplcnje ino njegove rane fo preobilno isviralo mojiga svelizbanja, in vekomaj terdna podloga raojiga savupanjt.
Povelizhuje naj torej đuflui moja tvoje ime sa dobrote brcs mere, ktere ji tezhejo is tvoje predobrotlive ozhctne roke ; vfelaj imajo te dobrote vshgali mi ferze., de hvalo fkasujem tebi ino tvojimu ,Sinu, karkolj sa-juorem.
Pater n o f t e r.
Ozhe nafh, ki fi v’ nebefah i. t. d..
Molitu v.
(Od poboshniga Tomasha Kempzh.)
S’ tvojim boshjim sgledam vferzhen, ino od tvo-jiga duha ganjen ino pokrepzhan, feti vnovizh vdam, in flovo vsamem od vfiga, kar fvet hndiga in nezhi-murniga na febi ima. Vfe neframne ftadi f kutini is zeliga ferza, hndizhove djanja ino vdajanja sanizhu-jem; pofvettmfe pa s’ vfim , kar fi m ino imam , v' tvojo fveto fiushbo. Dneve fvojiga shivlenja fkos svefto is-polnovanje mojih dolshnolt pofvezhovati, eno s’tebo biti, je moja edina shelja, in moja pervafkerb, kteri fe sdaj vdam.
Tvojo voljo popolnama ispolniti, firn perpravlen, fvojo latino voljo popolnama satajiti fkos refnizhno pokorfhino, ktero firn fvoji gofpofki ino uaprejpoftav-lenim iskasati dolshen; sakaj nje vbogati, je tebe vbogati. Vkjouem fe pod njihovo roko, in jim ho-zhem rad pokoril biti, ako fe mi bo tudi teshavuo sdelo, is ljubesni do tebe. To hozhem fioriti, kakor prerojen v’ Kriftufu, ki fe je, de fi ravno Bog in zhlovek, ponishno pod roke fvojiga rednika ino di-viflike matere, fvojiga kerfturka, in fhe zelò pod roke fvojih fovrashnikev vklonil. Tudi fvetovanju ino volji t.ijiftih , ki nifo moji vikfbi fe hozhem fk olj k rat ne bo zhes tvojo -voljo) s’pouishnoftjo ferza ino fveto Ijubesnjo podvrezhi ; in sakaj bi liga ne fiorii, ker jih rajfhi sa modrejfhe ino boljfhe derslum, kskiof .firn fam.
Agnus Dei.
C Od /vete MehCilde.J
0jagne boslije, vfinili fe zhes naf, h) daruj fesa naf fvojimu nebeflikiniu Ozhetu s’ vfo ponishnoftjo ino poterpeshlivofljo, v’ domeftenje vfib zheduofti, kterih mi nimamo !
0 jagne boshje, vfmili fe zhes naf, in darujjfe sa naf fvojimu nebefhkimu Ozhetu s’ vfo bridkoftjo fvojiga terplenja v’ popolno fpravo sa nafhe grebe!
0 jagne boshje, vf.nili fe zhes naf, in daruj fe sa nafBogu nebefhkimu Ozhetu, s’ vfo ljubesnjo fvojiga boshjiga ferza, sa domeftenje vfih dobrih del, ■k-tere grefhamo. Amen.
Ti o Gofpod, vfmileni Bog! posnafh mojo ne-popolnamaft, in ko otrok fe pred tebó pertoshim, de je moja dufha fhe polna ran. V’ obzhutenju fvoje revfhine te profim so potrebno sdravilo k’ popolni osdravi; fej samore tvoja dobrotliva roka vfako rano sazeliti, ino flaboft okrepzhati; o ne odtegni je torej ed mene, fvoje revne firari. Amen.
Gore z ho p o s h e 1 e n j e.
C Od fcetiga Franzifhka Salesijana.J
Jesuf, moj Isvelizhar! po nefkonzhni ljubesni, ki te je nagnila na fvet priti, ino vfe ljudi od vezh-niga pogubienja refhiti, kterimu fo savoljo greha sa-padli, te profim ponishno , flori, de obzhutim v’fvo-jim ferzi mozhni fad tvoje ljubesni; in de njeni ogenj tako mojo dufho preshge, de bo, vfe, kar je pofvet-niga, sanizhovaje, fe vedno proti nebefam povsdi-govala, nizh premifhlovala, ko tebe, na nizh miflila, ko na tebe, nizhefar poslielela, ko tebe, de kakor fi ti is ljubesni do mene na ftebru krisha vmerl, s’ ravno tifto ljubesnjo tudi jes v’tebi vmerjem, iu tako vekomaj shivfm v’ tvojim pofeftvi. Amen.
Obhajilo.
(Od foetiga Franz-iflika KfaverijanaJ
Dufha Kriftufova pofveti me!
Telo Kriftufovo, odrefhi me!
Kri Kriftufova , napo ji me!
Votla is ftrani Kriftufovo, operi me!
Terplenje Kriftufovo, poterdi me!
O dobrotliv Jcsuf, vfliflii me!
V’ Tvoje fvete rane sakrij me!
Od tebe fe iozlriti, ne pufti me!
Pred hudim fovrashuikam varij me!
V’ moji sadni uri poklizhi me!
Potim k’ tebi priti perpufti me!
Pc bom s’ tvojimi fvetniki hvalil te Na vezhne zhafe Amen.
,Sveto radovanje po duhovnim obhajili.
(Od M. Haube rj a.)
O Jesuf, moj Bog ino O dr e f h en i k, tvoj IVcli .Sakrament je saltava tvoje Ijubesni, in fpomin ivojiga bridkiga terplenja ino fmerti sa mene.— Vi-foko livalen bodi Jesuf, moj Sveiizhar, v’ fvetim Sakramentu !
O .Jesuf! ti nam fkäsujefh smeraj fvojo ne-fkonzlfno Ijubesen fkos vedno prizhejozhnoft v’ti pr -zbudni fkrivnofti. — Vifoko hvalen bodi Jesuf, moja Ijubesen, v’ fvétim Sakramentu.
O Jesuf, moj Bog! v’ tebi, kakor sazhetku vfiga dobriga, ino narvikfhim sapopadku vfili popcl-noiti, fposnam vfo lepoto; vfo svelizhanje. — Vifoko hvalen hodi Jesuf, moja narvikfhi dobrota, v petim Sakramentu! ,
O Jesuf! moja Ijubesen! v' dar ti dam fvoje /er že, gofpoduj v' tajiti im s’ fvojo guado, s’ fvojo
ljubesnjo, iu daj, de bom vef tvoj. — Vifoko hvalen bodi Jesuf, moje s vel i zli an j e, v’ fvetim Sakra-uientu !
O Jesuf! moj krishan Svelizhar! kako ti saniorem poverniti tvoje bolezhine , tvojo fnsert, tvojo j ljubcsen! Gorezbnoft mojiga Terza ti naj vezimo sahvalo povrazhuje. — Vifoko hvalen bodi Jesuf, moje edino vefelje , v’ fvetim Sakramentu !
O Jesuf! ti fkriti Bog pod toljko majhinih po-dobali kruha, kako slo fi fe is ljubesni do mene po-nishal! moje ferze ino moji dufha radujeta v’ tvoji fveti prizhejozlmofti.
O Jesuf! moje vezhno dopadeuje, s’ ponish-noftjo ino ljubesnjo kufhnem v’ duhu tvoje rane, is kterili je tudi sa mene kri fprave tekla.— Vifoko hvalen hodi Jesuf, moja ranjena ljubeson, v’ fve-tim Sakramentu !
O Jesuf, ti ljubesni poln kralj ljubezbih ferz , potegni me na fe ! moja dufha je ranjena od ljubesni do tebe! in bolan firn od shelje te vedno bolj ljubiti. Vifoko hvalen bodi Jesuf, pravo shivlenjc moje dufhe v’fvetim Sakramentu!
O Jesuf, ti Bog ljubesni! de fi ravno poln uar-zhiftejfhiga fpofhtuvanja, vender nifi m vreden, te prejeti! Torej fe vershem s’ljubezlio Magdaleno pred tvoje noge. Oh, de bi tolse grivenge is ljubesni vendar ogenj tvoje ljubesni v’ meni pomnoshile. — Vifoko hvalen bodi Josuf, moja zhiftejfha radoft, v’ fvetim Sakramentu!
O Jesuf! ti narfladkejfhi pekoj mojiga ferza! v’ tebi najdem fvoje fvetejflie vefelje, fvojo narflad-kejflio tolasbbo in fvoje popoluaina vefelje, dokler bom samogel tvoje fveto oblizbje v’ nebefah gledati, — Vifoko hvalen bodi Jesuf moja vezhna ljube-sen, v’fvetim Sakramentu!
Hvalen, ljublen ino niolen bodi bres vfiga pre-nebanja, Jesuf v’ prefvetim Sakrameutu altarja !
O Gofpod Jesut Kriftuf! ki fi na altarju krislia v’ fvoji bridki finerti kervavo darituv sa grefhiii fvet dopernefel,. ino k’ fpominu na njo per sadni vezherji prefvcto,. nekcrv.avo darit-uv fvojiga telefa. ino kervi v’ fvetini Sakramente altarja vpoüavil, in. mafhnikam ob-laft dal ino vkasal, tajifto nebeflikimu Ozhetu dopcr-nafliati ino vernim deliti: podeli nam nargorezhifhi poboshnoft do te vifoko hvalene fkrivnofti, de bomo v’ fpoininu na tvoje terplenje ino fmert fad nafhiga odrefheuja in mozh tiga nefkonzbuo safhisbavniga ofra v’ shivlenja in finerti vsliivali. Amen.
,Skos saflushenje nafhiga Gbfpoda Jesufa Kriftu-fa, ino mozh daritve fvete maflie naf blagoflovi vli-gamogozhni Bog, Ozhe, ,Siu noj fvetiDuh. Ino dufhe vernih naj pozhivajo f.kos- miloft boshjo v’ miru. Amen.
Sahvalna molitu v po fveti mafhi.
f 0d poboshnhja Tomasha Kempzhana.J>
O ljubi Ozhe , poln ljubesui ino milofti ! saliva-Iim fe ti s' otrofhkim ferzam , de fi me vezherje Iju-besni ino obhajanja fvoje fmerti miloftljivo vdele-shil. Odpufti mi vfe pogrefhke, ktirih fini fe sraven fkos mlazhnoft in rastrefenoft kriviga fiorii. — Terd-lio fklenem pred tvojim prefvetim oblizhjam, sglcd tvojigaEdinorjeniga vedno pofnemati, in fe mu-, kolj-kor bodo moje mozhi perpuftile, 8-eiiazhili, de fe tako vdeleshim tudi fadu tiga velikiga ino fvetiga ofra. l'odeli mi guado, to naprejvsetje ispeljati fkos ravno tiga nafhiga (Jofpcda Jesufa Kriflufa, tvojiga ,Sina. Amen.
M:ì
P o z 6 e T fi e n j e J e s ul' a po f k r i v n o ft a h n j e g o v i g a krishoviga pota.
I.	O Jesuf, moj foiTnik, sa mene It’ fmerti ob-fojen, debi moja fodba milofiliva bila, — daj ia I jubes ni do tebe krive fodbe mirno poflufhati, nikogar ne loditi, enkrat pa milofilivo fojenim biti.
II.	O Jesut, moj sgled! ki radovoljno krisli objamefh, de bi gasa mene nefel, — pomagaj mi, is Jjubesni do tebe fvoj krish voljno nofiti, proti blishnimu saneflivlm, proti febi ojflrimu biti, in po fmerti piaghilo refnizhnih fpokoruikov sadobiti.
III.	O Jesuf, moja podpera! ki flab pofta-nefh, de pod krisham padefh, meni mozh v’ 1’kul’h-nj.,vah perdobiti, — dershl me, de ne padem; daj mi vfinirenje do flabih bratov, naj de jih vsdigujem; povs-diguj moje mifli k’ nebefhkim sheljam, in povsdigui enkrat mojo dufho k’ nebefhkim fladkoftam.
IV.	O Jesuf ino Marija, moja sveftafprcm-ljovavza! savoljo shalofti, ktero fia obzhutila, ke-dar fta fe frezhala, me fpremljajta po vfih mojih potih, de ftese v’ obljubljeno deshelo ne sgrefhim.
V.	O prevbogi Jesuf! ki hvaleshno pomozii ,Sliimona fprejmefli, — ne daj mi v’ boshtvi godern-jati, v’ bogaftvi fe prevseti, vbogih sanizhovati, in ne-befhkc bogaftva is mifli sgubiti.
VI.	O Jesuf, sheniu zhiftih dufh! ki ti je dar zhille Veronike toljko dopadliv, — podperaj me, de vfe uezhifte shelja v’ febi poterem, in tako vreden poftanem, tvoje lepo obljizhje v’ drushbi zhiftih angelov vekomaj gledati.
VII.	O pot er pes h!i vi Jesuf! ki ne sap uftifh krislia, de ti te ravno na tle ni e z he, — daj, de ne obupani savoljo premnogih grehov, v’ ktere toljkrat nasaj padem , ampak de poterpcshlivo per tebi sdravi-la ifhem, dokler vfim ucvarnoftam odidem.
VIII.	O mil o filivi Jesuf! ki fam poln tesliav, slialoftne sliene tolasliifh, — potolashi mojo dufho, kc-dar fi fvetovati ne ve, in perpelime v’ prefrezhni kraj, v’ kterim folse vezh ne teko.
IX.	O Jesuf, f tano v itni voj f hak, ki fhe krish sa me objemafh, ker ga ucfti vezh ne marefli, — daj fe mi tako dolgo ferzhno vojfkovati, dokler vfili fovrashnikov fvojiga svelizhanja ne premagani.
X.	OJesuf, ti san izhovan kralj, ki fe flezlii ino s’ sholzham pojiti puftifh, — naj mirno poflu-fliani, ako me blishni s’ sholzham sanizhovanja poji, ino krotko prenefem, ako oblazhilo dobriga imena is mene isterga, de plazhilo krotkih sadobim.
XI.	OJesuf, s’ bridkoftjo napolnjen! ker ti vfe ude grosovitno raspenjajo, ino roke noj noge nevfmileno na krisli perbijajo , —■ naj is Ijnbesni do telic vfe teshave vmirjoahiga sbivota voljno prenefem, de mi ga bofh na fedai dan povelizhal.
XII.	O Jesuf, ti krotko jagne boslije! ki fe radovoljuo v’ nafho fpravo vmariti dafh, — naj febi ino fvetu odmerjeni, in le tebi shivim — sdaj ino vekomaj.
XIII O Jesuf, moje sli ivi e nje j ki v’ naro zli ji Marije mertev leshifh,- de bi jes vekomaj shi-vel; — naj bom s’ Marijo rad per tebi, ne le v’ vefelju, ampak ludi v' tesliavah, ker je to golova sa-snamva sveftiga vuzhenftva.
XIV. O Jesuf, moja hrana! ki is ljub esili do mene v’ grobi leshifh, v’ tabernakelni prebivalk," in po prebivanji v’ mojim ferzi lirepenifh ,—daj-, de bo moja dufha nebefhke hrane tvojiga prefvetiga te-
Jefa ino preshlahtne ka vi vodno lazhna; daj de bo to moja iiarflajfhi brana, moja radoft, moja popotniza , de obilni fad pernefem sa vozimo shivlenje. Amen.
(Te molitve fe leliko tudi per Cveti mafhi molijo; sdaljfhajo , ako fe po vfaki en O/.be iiafh ino Zhefhena Marija isaioli, ino sa obli a jo kri-shoviga pota obernejo, ako fe pred vlako pcr-ftavito navadne verfilze: M elimo te, o Kri-ftuf, ino te hvalimo. •— Ker fi fkos fvoj kri s h fvet odrefhil; na konzi pa p or d line r Vfmili fe zhes naf, o Gofpod, vfmi-1 i fe zhes naf.)
P O Z K E ,S H E N J E Jesufa v’ prefvetim refbnim Telefi.
(It pijem ras -fcelteniga Ludovika isr Granade J)
Jesuf Kriftuf! ljubiti te hozhem, — ti moj Bog ino moje vfeT — ljubiti te hozhem, ti moja mozh! ljubiti te hozhem, tr krepkoft moje dufhe! vfelej in vfikdar te hozhem ljubiti, ti nesrezheno yefelje mo-jiga terza! ne febi, ampak tebi hozhem shiveti zel zliaf fvojiga shivlenja, kteriga fi mi, ker je bilo fkos mojo veliko revfhino snubljeno, po tvoji milofii fpet ponovil. Moj ponovlevavez fi ti, sakaj ponovil fi zhlovefhko naturo, ktera je fkos greh zhifto oflabela ino te fkasila. Ti fi moj refhnik, sakaj fkos vervi , s’ kterim fi famiga tebe vcsati pirftil, fi me retini is tiranftva greha, fnrerti, pekla in hudizha, nar-grosovitnifhiga trinoga. Ti fi moj O drefh enik, sakaj, sa ženo tvoje, prefvete kem', ki vfe saklade pretèsile, fi me odrefhil is fushuofti, v’ktero fini fko» greh safhel. Ti fi moj kralj, sakaj fkos fvojiga Duha ti mene posuafh; sa mene fi te vojfkoval, in me is rok mojih fovrashnikov refhil. Ti fi moj m at fili ik, sakaj profil fi, in fhe profiti» pred oblizhjam fvojiga vezhniga Ozheta bres prenehanja sa me. Ti fi moja d ari tu v, sakaj, ti tam fife daroval sa mene iia altarji krisha, de bi poln Ijubesni moje pregrehe fpravil. Ti fi moj freduik, sakaj Bog in zhlo-vck fi, ko prav zhlovek fi perjatel lludi, ko edino -rojen ,Sin boshji sainorefh vfe per Bogu, in torej tudi tam ti samorefh, ko frednik med Boga ino ljudi fiopiti. Ti fi moja glava, ino glava žele zerkve, sakaj ko prava glava podelifh njéj ino »firn njeuim udam mozh, shivlenje ino duhovne shelje. Ti fi moja flava ino moja zhaft; sakaj, sa mene fi zhlovek
j)oftal, in me febi brala fiorii, ker fi me sa tovarfha i'voje nature povsdignil.
Hvalen ino molen bodi bres vfiga prenehanja. — Jesuf v’prefvetim Sakrameutu oltarja. Amen.
Pozhefhenje Marije.
ÇOd y iv Zìrila , AlekJ'andrijfkiga patriarha pred 4400 leti.)
Bodi pozhefhcna od mene, Marija, Mati bosli-ja, prezhaftita varhnja zeliga fveta, fvetilo, ki ne vgafne; fvetlà krona divifhtva, fzepter prave vere! — Bodi pozhefhena Marija , ki fi v’ fvojim divifhkim narozbji Nefkenzliniga ino JVesapopadliviga notila, ti, fkos katero fe prefreta Trojiza zhafti ino moli, fkos katero je shlahten krish Isvelizharja po želim fvetu povsdignjen: fkos katero fe nebefa vefelijo , ange Iz i v’ vefelji topé, budi duhovi v’ beg poganjajo, fkufh-navez premaga, grefhua ftvar v’ nebefa povsdigne, fkos ktero je snauje refnize na rasdertja malikovanja safajeno, fkos ktero verni kerfta deleshni pofla-nejo, ino fe s’ oljarn vefelja pomashejo, fkos ktero fo vfc zerkve fveta vpoftavlene, ino ljudftva k’pokori nasaj perpelane bile; bodi zhefhena , Marija, fkos ktero je edini ,Sin boshji, ki je ljuzh fveta, ti-fte ras-fvetil, ki fo v’temi fmerti fedeli! — Pa kdo samore tebe, zbes vfo zhaft vifoka! po vrednofti zliafliti? —
M o I i t u v k’ Mariji D i v i z i.
LOd Marije Egiptovfke , /pokornize, pred 4400 leti.)
O fveta Divizu ino k ral iz a ! ki fi praviga Boga v’ Mieli rodila, oh! predobro vem, de fe ne fpodobi ino
tvoji zliafli ne perleshe, de bi jes, neframna ino nc-zhifta fvoje vniadeshane ozili k’ tebi povsdignila, in te s’ frojiini nefnushnimi uftmi v’ poniozb klizala, kte-ro vfelaj zhifto divi/.o, in bres madeslia na dufhi ino teleli fposnàm! I’o vfi pravizi je, de bi jes, ki fini polna hudobij, od filage tvoje zhiftofti, ki je bela ko lilija, sanizhovaiia ino saverslieua bita. Ker je pa vendei' Bog, kteriga fi toljko zbudilo rodila, le sa ta zhlovek potili, dj bi grefhnike k’ pokori poklizal, tak vpijem k’ tebi, o prevfmilena Gofpa, fmj mi v’ pomozii v’ mojim sdibovanji, ker zelo nobene druge pomozhi nimam. Vsemi, oKraliza, vsemi me v’fvoje varftvo, in fpravi me s’ fvojim ,Sinam! Ne perpu-fti, de bi jes tajifti Milofti ptuja oftala ktero fi kakor, diviza fpozhela ino rodila, in kije v’zhlovefhki podobi fvojo laftno kri sa moje odrefheuja prelila. O mogozhua Diviza ino oblaftniza , ne saversbi me , in ne sapufti me, ampak obvari me; peli me, kamor kolj ti dopade, pokaslii mi pot svelizhanja ino pokore, ino obdej me s’ ljuzhjo tvoje fvetlobe, de vekomaj vezli ne odftopim od pota isvelizhanja, po katerim te profim , de bi me vodila.
K’ tebi, o divifhka porodniza boshja! sdihujein v’ folsah, ktero fi sa bufednizo ino frednizo isvoljini, .0 ne sanizhnj me, ti moja Gofpa; ne savershi mojih profliinj, ti bresmadesliua! ampak pridi mi v’ pomozii, de pred tvojim oblizhjam vfi fovrashuiki v’ beg sbe-sliijo, ki me preganjajo. Bodi mi vedno hitra po-mozhniza, in zhuj nad meno od vfiii ftrani, de kjé fpet v’ fkufhnjavo in greh ne pervolim, in rop vezh-nig.i pogublenja ne poftanem; ampak de vedno pod savetjam tvojiga inaterniga varftva okovarjena hodim, bres madesba na poti svelizhanja fvoj pot do-ftojiin, in fkos tvojo materno tolashenje prevarva-lia , vfnn sanjkam hudizha ino vfini nevarnoftam na dufhi ino telefu frezhno odidem. Vflifhi me, mati mojiga Gofpoda! in profi bres preneha sa mene grcfhnizo per fvojim prcfladkim ,Siuu; faj li nafba
mali ino pripofhniza, polna ljubesni, milofii ino dobrote, de ne sapuftifh liflili, ki v’ le savupajo. Amen.
jSerzhno posdravlenje boshjc
MATERE ISVELIZHARJA.
(Od sn'cUzhaniga Ludovika Blosjja, agata, pred 300 teli.)
Posdravlena bodi, o Marija, li savupanje sha-loftnili, ti pr.mozh sapufhenih ! Tebi daja ,Sin tako zhaft, de vfe prejmefh, kar profitti, de feti vfe ago-di, kar shelifli. Tebi fo sakladi nebefhkiga kraljefl-va fporozheni. ,Stori, o Gofpa! do bodeta moja (infila ino moje ferzo v’ vfaki burji liga shivlenja vedno na-te obernjena. Tvoji prefladki dobroti isporo-zliiin dufbo in telo. Vodi ino varji me vfe are ino (renke shivlenja, o moj fladki trofht, moj fbkit in moja bramba!
Bodi posdravlena, o preblasheua mati bos!ij,t, moja prefladka Gofpa, ktere fpomin moje ferze v’ fveti radofti obhaja! Profilo te, o Marija, fkos pre-fveto ozlilovezheuje, fkos rojftvo, shivlenje, lerplen-je ino fmert tvojiga nefkonzlmo Ijnbleniga ,Sina, vfmili fe fvojiga revniga flushabnika , sakaj s' tvojim rojftvàm fe je perkasalo vfmilenje, in je s’ tebo ra-flo. Naj fe velika revfhina méne, velikiga grcfhni-ka fkos tvoje veliko vfmilenj- popravi. Daj, opremila mati, de bom tiftim perfiitet, ktere ko fvojc otroke ljubifh , uzhifh, vodifh , redifb ino varjefb. Sa-
kaj ti fi, ino vedno bofh, sa Bogam, moje savupan-je in prefladka tolashba moje dufhe ! o moja preflaj-fha hramba! pridi naprot timu, ki te ifhe, in ftoj mu na ftrani, ki na-te savupa ! Odlozhi mojiga duha od vfiga, kar je pod nebam, in podeli mi preokufek tifte nebefhke, fladke prijetnofti vezhniga vefelja, ki bo moje ferze toljko gorezhefhe k’zha-fii mojiga Boga podshgalo, in vfe nezbiinerno ve-felje na vfikdar ofkutilo, de bom r’ fladkim miru fvo je shivlenje fklenil, ino od tebe vojen, v’ vezimo shivlenje perfliel. Amen.
lim©«
Stran.
Befeda ,Siovenzam .	.	-	. III
Uvod ....... VII
PERVI! BERVE.
Potrebneopominbeino vadbe,
k.teredulho od n j e n i g a per r i g a poshelenja po poboshnim shivlenji noter do ter diliga fklepa, prav bo-gabojezhe shiveti vodijo.
POSTAVK.
I.	Popi/prave poboshnofii ....	15
li. Od la fino fi in imenitnofii prave poboshnofii 18
III.	De J'e poboshnofi s’ vfakìm fianam in poklicani da f Meniti	....	20
IV.	Od potrebniga vodnika na pot in po poti po-
boshnofii ...	.	.	.	.22
V.	De fe s’ chifihenjam dufhe saziteli mora .	25
VI.	Od perviga chi fihenja du fi he, ali od chi-
fi henja fimerlnih grehov	,	.	.27
VII.	Od drugiga chi fi henja, namrech chi fi henja
nagnjenja h’ grehu .	.	.	.28
Vili. Od pripomochkov k' timu chifihenju .	30
IX.	P erv o pr emi fi hlo vanj e. Odfivarjenja	31
X.	Drugo premi f hlovanje. Od namena,
h’ jfaterimu fimo fivarjeni .	.	.34
Str an-
XI. Tretjo premi J' hlo c atije. Od dobrot
boshjih ......	36
XII.	,Shterto premi /hlovanje. Od greha	33
XIII.	Peto p remi J’h lova ti j e. Od/merli .	41
XI V. ,S he J' to premi f hlo v a n j e. Od f)dbe	43
XF. ,Sedmo pr emi f hlov an j e. Od pekla .	46
XVI.	O fino premi J' hi o vanj e. Od fcetiga
raja .......	48
XVII.	Deveto premi/ hlovanje. V’k te rim
f i duf/ia nebe/a isooli .	.	.	.30
XVIII. Deje to pr emi J'hlovanje. V’ k ter im
du/ha poboehno shivlenje isvoli	.	.	32
XIX.	Kako /e /poved zhes zelo shivlenje opravi 35
XX.	Vi/oko poterjenje, s’ kterim/e/ktep : Bogu flushiti duJ'hi vtij'ne in pokoro fioriti
J'klene ......	56
XXL Konzhava tega 'per viga zhi/henja .	.	59
XXII. De Je je tudi od nagnenja do odpußlirih
grehov zhißiti potreba .	...	60
XXIÎI. De /e je od nagnenja do nepridnih in
nevarnih rezhi zhißiti potreba	.	.	62
XXIV. De /e je od flaboßi zhißiti potreba .	64
BRFftE BS 17 M. V 52.
X e k t e r i nauki, f k o s molitur ino f, v e t e Sakra m e n l e d u f h o k' Bo "U v h d i g n i t i.
P O S T A V E.
I.	Od potrebnoßi molitve ....	66
II.	Kratko napelovanje k' premi/hlovanju, in
pervizh odprizhejozhnoJU boshje, kar je k' pripravi pervo potrebno	.	.	.70
lil. Od klizanja v' pomo-zh, kar je k' pripravi
drago potrebno .	.	.	.	.72
IV.	Od predpoßave fkrivnoßi■ kar je k' pripravi treljizh potrebno .	*	.	.73
Sera».
V.	Od prevdarjenja, kar je drugi del premi J'h-
lovanja ......	75
VI.	Od oizhulltjon ino J'klcpoe, kar je tretji
del premi/hlovanja	.	.	•	.76
VII.	Od premi/hlovavniga /konzhanja in/nop-
ha duhovnih zvetiz	.	•	.77
Vili. ,She nektire svelizhavne opombe od premi/hlovanja	.	.	.	•	.78
IX.	Od /uhote J’ersa med premi/hlovanjam •	81
X.	Interna vadba .....	82
XI.	Od vezherne vadbe in J'praJ'hovanja ve/i 84
XII.	Od duhovne /amote	.	•	.85
XIII.	Od /vetih sdihlejov, kratkih gorezhih mo-
lit niz in poboshnih mi J'li	.	■	.88
XIV.	Od /vete ma/he, in kak /e ima /li/hati 96
X Vr. Od ozhitnih ino/plo/hnih vadb poboihnojli	95
XVI.	De imamo /četnike zha/iti ino v’ pomozh
klizati ......	96
XVII.	Kako /e ima boshja be/eda' po/lu/hati
ino brati ......	98
XVIII. Kako/eboshjevdihnjenja/prijeti morajo 100
XIX.	Od /vete /povedi	.	.	. 105
XX.	Od pago/iga /vetiga obhajila .	.	.107
XXI.	Kako /e je obhajati .	.	.1/0
TRETJE BUM.VE.
Mn o g it er i nauki sa vadbo v’ z h e d n o I' t ih.
POSTAV E.
«
I.	Od sverflenja zhednoft	.	.	.	115
II.	Dalje ravno liga nauka .	>	.	.	119
III.	Od poterpeshlivo/i ....	125
IV.	Od ponishno/i v’ sunajnim	.	.	127
V.	Od snotrajne ponishno/i	,	.	.	151
VI.	Ponishno/ /ori, de /vojo la/no ni/kojl
ljubimo ......	.	156
30
S Cr an.
VII.	Kako fe v' ponishovatiji dobro ime ohraniti ima .......
Vili. Od krotkoßi proti blishnimu ino od vrazhb soper jeso
IX.	Od krotkoßi do fumiga febe .
X.	De /roje dela. s’ Jkerbnoßjo, vender bres
prenaglivoßi ino bojezhnoßi opravljati morama .	..	.,
XI.	Od pokor filine	.....	-
XII.	De je zhißoß potrebna _	.
XIII.	Nauki, zhißoß ohraniti
XIV.	. Kako fe vboshtoo v' duhu v' Jredi bagaß-Va ohraniti da
Af. Kako fen pravim bogaßvi rejnizhno vbo— shno s hi vi .	.	■	•
XVI. Od duha bogaßna v' refnizhnim vboshtvi X VII. Od prijateijlcov, in pervizh od hudobnih X VIII. Od nezhimerniga ljubovanja
XIX.	Od praviga perjatelßva
XX.	Od raslozhka med pravimi ino krivimi per-
jatelßvi	......
XXL ,Svarila in nrazhUa soper hudo perju*-telßvo	.	....
XXII.	,She n ek teri nauki od perjatelßva XXIII Od del sunajniga pokorjenja
XXIV. Od drvflineino famote J05F. Od fpodobnojli n oblazhil'h .
XXVI. Od pogovorjen ja, in fizèr pervizh, kako od Boga govoriti moramo XXVII. Od fpodobnoßi v' befedi,. ino od.-pofh-tovanja, kteriga fino ljudém dolshni XXVIII. Od . ivizliniga fojenja-
XXIX.	Od opravljanja .
XXX.	,She nekaj naukov od pogovarjanja
XXXI.	Od kratkozhafa ino fprelajf kanja, in pervizh, kar je pevpuf heniga ino poj h-tvniga ......
XXXII. Od prepavedaniga igranja
140
±45
149
152
155
15*8
162
165
168
172
174
177
181
184
187
191
193
199
202
205
206 209 214 220
222
224
9014607
COBISS e
SLOVANSKO KNJIŽNICA LJUBLJANA
K RA
B 160