1TARODA-
7
List slovenskih delavcev v Ameriki«
(The only slovenic newspaper in Ihe eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.)
Stev. 98.
NEW YORK, 15. avgusta 1S03.
Leto X.
Proglasenje neodvisnosti.
Boris Sarafov proglasil neodvisnost Nacedonije.
Turki zasedli vstaško mesto Kruševo. Povsodi krvavi boji.
in«
v Jl>
nili j«' >
vra
ii iti(-( ;reu
g rini k tu< H)ju 't' 11 t ra I •ali
oboda, ali smrt!" glasi • junaških naših bratov Ma-•v in z ljubeznijo do domovine It r z mečem v roki vojujejo isvobojiit v svojo zatirane rotile. Neštevilne žrtve jih ne pla-li jili ne straši dejstvo, da s<> popolnoma osamljeni, da jim i pomaga — ne v svetem boju i nepoznan in iz boja se bo.lo k»»t zmagovalci.
Sofija, 11. avgusta. Bolgarska vlada opaža položaj v Macedoniji iz na j-bo|j pesimističnega stališča in uradniki odkrito trdijo, da je splošno klanje krisi ijanov v Macedoniji neizogibno — mogoče se že prične tekom treh dni, ali pa v dveh tednih. \ lada je tudi prepričana, da je vojska med Turčijo in Bolgarsko neizogibna.
liolgarski zastopniki v Maeedonlji poročajo, tla se položaj izredno hitro poslab-uje. V Monastiru so sedaj L štirje bataljoni turškega vojaštva. Vrliu tega >o vojaki dveh bataljonov nevi šči novinci, na ktere se ni zanesti. Tudi je kaj lahko mogoče, da bode vojaštvo Mohamedancem pri klanju kristijanov pomagalo.
/a si dan j i nepričakovani izbruh vstaje je odgovorna Turčija, ker j • po vaseh iskala orožje. Ker se vodje vstaje boje, da bi vstaši na ta način zgubili mnogo orožja in streljiva, na kar bi bila vstaja nemogoča, so pričeli takoj z revolucijo.
Bolgarska vlada z Turčijo tudi radi tega ni zadovoljna, ker je pori > izrecno prosila, naj pusti macedon-ske vaščane v miru.
Sofijska vlada očita tudi porti, da slednja ničesar ne stori za prepreči-nje prehoda bolgarskih čet čez turško mejo, dasiravno je ob meji štiri -krat toliko turškega vojaštva, nego bolgarskega. Turški vojaki odidejo ob solnčnem zahodu k počitku in mirno spe do jutra, tako, da ponoči delajo vstaši, kar se jim poljubi.
t Jarigrad, 14. avgusta. Sultan jr odslovil svojega vojnega ministra Riza pašo.
Dosedanji vali Monastirskega vi-laj<'ta mora v Tripoli v prognanstvo.
V	Yildiz Kiosku se vrše še vedno pogajanja z ruskim poslanikom Sinov jevom radi umora ruskega konzula v Monastiru. Turčija namerava preprečiti vsmrten je konzulovega morilca, orožnika Ilalima, dočimza-hteva Rusija smrtno obsodbo v svarilo Turkom, liu.ski poslanik tudi trdi tla je odškodnina v znesku $40,000, ktero svoto je turška vlada ponudila vdovi umorjenega konzula, prema i hna in nezadostna.
\esti iz Macodonije so vedno vz nt-mirljiveje. Vsi Macedonci so vsta ši. \ staje so se udeležile celo ženske, ktere je opažati povsodi, kjer se vrše l»»ji med pravoslavnimi in mozlemi. BoI«rarskej vladi bode kljub dobr-j volji težko preprečiti vstajo v prid Maeedoinrcv na domačih tleh.
\ i-ti. iz vstaških pokrajin so h' re'lke, kajti kakor hitro popravi turško vojaštvo brzojav, ga vstaši po
Solun. 14. avgusta. Vstaški Mn t-etlonci so napadli veliko turško vas Kcnati pri Monastiru. Le dvajset ljudi je vleklo, vso druge poklali,
( ivilne in vojaške oblasti v So lunu so »hie 11. t. m. brzojavile v Ca-ragrad, tla se prava vstaja prične eo h- 14. t. m. Oblasti nečejo biti odgovorne za nadaljuc dogodke, ako jim FiUtan takoj ne dopošlje pomoči. Na to je štambulska vlada brzojavno ukazala, naj oblasti nemudoma najamejo 2000 orožnikov moliamedansko vi roizpovesti za službo v Solunu. 10. t. m. so vstaši razvili vstaško zastavo v Konskem pri Gjergjevcli. Vstaja »e širi proti iztoku.
Štiri tisoč vojakov strelja na vstaško mesto Kruševo. Bolgari v okolici Kruševega in Rjeke morajo mnoge prestati.
Kastt rijo napadajo vstaši skoraj neprestano. Krvavi boj se bije tudi v okolici Djavala pri Monastiru.
Iz Cigana v okraju Fiorina se poroča, da so Turki umorili avstrijskega konzula.
V	Monastiru vlada veliko razburjenje, kajti turško vojaštvo je pričelo
....oh! skoro. Skoro če tvoji osvjestit se puci ustat i iivit Jedan drugome nike. cjelivat si lice, za sretfu I^itat se i junačko zdravlje, skoro ljubav LomaČom sreče presilnom buknut, ognjište...
ljudi že izzivati. Francoski in italijanski konzul sta v smrtnej nevarnosti.
Monastir, 14. avgusta. Vstaši so zasedli Kizuro in Pirordero. Mace-tlonci so pri Dobriskem porazili Ški-petare in pri Soroviču so oplenili turško pošto.
Boji se vrše pri Črni rjeki in Gu-menju, kamor je vlada odposlala vojaštvo. Vojaštvo je na potu proti Mitrovici, Solunu in Soroviču.
Carigrad, 14. avgusta. Rusija zahteva. da se morilca ruskega konzula liostkovskega v Monastiru javno vsnirti.
V	Monastirskem vilajetu se bojuje sedaj 10,000 dobro oboroženih i i dobro izvežbanih vstašev, ktero število je mogoče v kratkem početvorili. Turško vojaštvo ima zelo slabo obleko in je povsem demoralizirano. Vojaki se čestokrat branijo oditi na boj proti dobrooboroženim vstašem, kte-rim vojaki celo v bližini vojašnic prodajajo orožje in streljivo. Vstaši zamorejo vsaki čas slobodno nositi orožje preko meje, kajti celo najvišji častniki se dajo podkupiti.
Bolgarsko vojaštvo je blizo turške meje aretiralo generala Cončeva in njegovega prijatelja polkovnika Jankova, ktera sta na sumu, da se hočeta pridružiti vstašem.
Boji so se pričeli tudi v pokrajini Jeni Vardar.
Carigrad, 14. avgusta. Med vo jaštvom in vstaši prišlo je pri Vodeni in Voloiiici do raznih bojev. Vstaši so vojaštvo porazili. Turki so zgubili 140 mrtvih.
Boris Sarafov, vodja vstašev io proglasil neodvisnost Macedonije in vstanovil provizorično vlado.
Vodja anadolskih čet je Bahtjai paša. Uusein paša je vrhovni povel jnik vojaštva med Ostrovim in Flo-rino.
Ko so se vojaki vozili s železnico memo Klišure, so kar trumoma bežali deloma domov, deloma k vstašem
Zeleznično in brzojavno zvezo med Solunom in Skopljem so zopet popravili.
V	Skopeljski okolici so pa bili vstaši v raznih bojih poraženi. Istodobno so pa vstaši požgali več škipe-tarskih vasi in oplenili turško postno poslopje. Odnesli so 2/>,000 turških funtov.
Carigrad, 15. avgusta. Turško vojaštvo je zasedlo mesto Kruševo, kte ro je bilo do sedaj v oblasti vstašev. Mestece je obkolilo 4000 turških vojakov, kteri so dalj Časa streljali na mesto. V okolici Kruševa se še vr.ie boji z vstaši.
Porta je danes dobila vse polno po rt »čil o novih bojih med vstaši in vo jaštvom. Vstaši so z bombami napadli C i umen je, ktero mestece pa še niso zasedli. Zastponiki inozemskih vlad so naprosili porto, da dopošlje konzulom v Monastir vojaško pomol Veliki vezir je obljubil to nemudoma storiti.
Mozlemi v nemirnih vilajetih se prosili vlado, da jim da orožje I»> streljivo, da se zamorejo na ta način braniti pred pravoslavnimi. To dejstvo znači.kako resen in kako pogi-beli en je sedanji položaj v Macedo niji.
Tz Monastira in Soluna se javlja, da bode tamkaj prišlo skoraj gotove do splošnjega klanja kristijanov. V Monastiru so vse trgovine zaprte.
Sodišče v Monastiru je včeraj ob sodilo v smrt orožnika Halima, kteri je umoril ruskega konzula Rostkov skega. Obsodbo so takoj iz-vršili. Ne-cega druzega orožnika so obsodili v 1 kletno ječo.
Vlada je odškodnino za vdovo po kojnega Rostkovskega povišala od
$40,000 na $80,000.
Sofija, 15. avgusta. Vlada namerava v kratkem priposlati evropskim vlastim Statistično Spomenico, v kte rej navaja vae turške grozovitosti v Macedoniji odkar so ruskoavstrijske "reforme" postale pravomočne.
Solun, 15. avgusta. Včeraj o po-lunoči so vstaši z dinamitom razstrelili Železniški most med Florino in Kenali.
V	pokrajini Černarki pojavila se je 1500 vstašev broječa četa.
Prvo rusko podkra-ljestvo.
Admiral Aleksijev podkralj.
irsko časopisje jednoglasno kara kneza Ferdinanda in vlado, ktera se za zatiranje^ maeedonskih Bolgarov ne zmeni. Časopisje sili vlado, naj Macedonce osvobodi iz turškega jarma.
Bel grad, Srbija. 15. avgusta. Semkaj se poroča, da se je več tisoč Ški-petarov napotilo na pomoč turškemu vojaštvu v Kruševo, ktero mesto so Turki zavzeli in vse kristjane pomorili. (?)
Vstaši so v Kuči pomorili več Vlahov, kteri so bili v turškej službi. i -p, ,	, - .	^
či • * - •	i	1 etrograd, 14. avgusta. Rusija it
»kipetari so iz osvete, ker so vsta- '	- . ~ v . ...	J1
.».a,;,!- ii i • tj i • - ; ustanovila v iztocnej Aziji svoje prvo si razdejali albanske vasi Selo m Cvi- ' ni-* i	.	,
- i-	i	, Po« I kraljestvo, ktero obsega veliki
ca, požgali pravoslavno vas Karbon- ,, e„„-- • * •	"
eo in pomorili vse prebivalce.	j sed-ii i" f*™ t!" VT™"
Belgrad, 15. avgusta. V tukaj- ^ ' In'	javlja!
. -	• i	,	, generalni governer.
snjem carinarskem uradu so zaple- , n,wi 10	,	, .
nili veliko množino maeedonskim'	u^l?*™* ^V
vstašem namenjenega streljiva. kte '^ 1	« kterim imenuje pod-
ro je bilo v lesenih zabojih z napi-	T™ ^-i ^
som "železje" in "žeblji".	^ ^ c:ira po.lkraljem daljnih ,
O V' .	. , točnih azijskih pokrajin. Novi nod-Stthja, 15. avgusta. \ esoljno bol-	, , ,	J ' . ______i. . -______? - , , J k™'.] D«<te vrhovna avtoriteta civilne
uprave iztoka, ktere vodstvo ne bode več odvisno od ministerstva. Dolžnost podkralja bode skrbeti za red in varnost v pokrajinah po kterili voui kitajska iztočna železnica. Nadalje mora on skrbeti za potrebe ruskih
Krvavi boji z Indijanci. I T^a^h ul™- "
J	j pokrajinah, ktere meje na potlkralje
Mexico Ciudad, Mexico, 14. nvgu-	stvo-sta. Na Vucatanu so se vršili te dni ' Potlkralj bode zajedno opravičen
krvavi boji med Maya Indijanci in	voditi tudi diplomatične obravnave
vojaštvom. Velika četa Indijancev	1'odkraljestva. ter bode tudi vrhovni
je nepričakovano napadla vojake.	Poveljnik vse ruske vojnet mornarice
kterili je bilo 00 vsmrtenih in ežko	'n vsega vojaštva v pokrajinah in
ranjenih. Vojaki so morali bežati.	v°dah podkraljestva. Tudi par Indijancev je bilo vsmrte- ^ hnlanje podkralja bode nadzoro
nih. Indijanci dobivajo svoje orožje	vahi j »osebna komisija, ktere pred-
iz angležke Honduras. Vlada je vkre-	s«''bnk I>o.le sam car. Politika nove-nila vse "p<3trebno", da zaduši iu.li- Podkraljestva se mt.ra strinjati z
jansko vstajo.	splošno rusko vladino i»o!itiko.
y
Nest dni v čolnu na morju.
^Na višini obrežja Georgije, ugle-dali s,, mornarji new>-orškega parni-ka "Eldorado", skoraj golega dvanajst let nega dečka, kteri je ležal \ malem čolnu. Valovi bi čoln in dečka gotovo ugonobili, ako bi se nesrečne
i i	^-i- i> >	. mu dečku ne približal imenovani nar-
ve vlade prepustili Bahnacedistom in ...i. i.t(.ri-	, -J '	-
konservativcem.	| V / ktfri VOZ' med Yorkom
r\ i 4 • - - - x	-	tialvestonom, Tex. Ivo so mornarii
Odstopivse mmisterstvo je nasto-' priveslali bližje, našli so dečka leža pilo poslovanje dne 7. aprila. Mini- u., tl(>}l !>:, -! - "- fj	d 1
stri so bili: Rafael Sotomajor, Ma- bLen V n t h ""''i l TJ^ nuol Salinas, Anibal Snn Fuente,,	grizel ' " ^^ ^
Vesti iz južne Amerike.
Santiago de Chile, 14. avgusta. — Tukaj je nastala zopet politična kriza. Ministers t vo je podalo ostavko in položaj je precej nevaren. Zmerni liberalci se bodo zjedinili s združenimi liberalci ter bodo vstanovitev no-
Zgubljeni milijoni.
Dwyerjevi milijoni so se razpršili na vse straui.
Karijera Edward L. Dwyerjeva Jt bila zelo romantična. On je namreč včeraj pri newyorskem zvezinem sodišču napovedal bankerot, ker ime $.'»74,835 dolga in — $150 premože nja.
Pred 43 leti vgle<lal je v Connect i čutu luč sveta, kjer se je v ljudskej šoli vzgoje val. Ko je bil 25 let. star. odšel je v Mexico, kjer je vstanovil haziendo 20,000 oral veliko. Pri tem je zaslužil $1,000,000, na kar je odšel v Chicago, kjer je pričel špekulirati z pšenico. Tu je prislužil par milijonov, na kar je postal še bolj predrzen tako, da je končno zgubil vse, kar j. imel.
Rt •ven, kakor miš, odpotoval je v I' lorido, kjer se je seznanil z vojvo dinjo Castelluchia, rodom Newyor canko, ktera je bilo poročena z nekim italijanskim "plemenkašem'\ S 73-letno vdovo se je poročil in priženil več oranži nih nasadov. Devet mese ev kasneje je vojvodinja umrla in njemu ostavila $3,000.000, ktero svo to so mu pa sorodniki njegove stare žene odvzeli.
Na to je odšel Dw^er zopet na za-pad. kjer je vstanovil velike rudniške družbe, ktere so posestnikom do na šale milijonske dokičke, ne da ti imel on kaj od tega. V mehikanski državi Ziieatecas, mšel je Dwjvr srebro, organiziral družbo in oni rovi so največji srelrni rudniki na svetu.
V avgustu 1. 1900 se je Dwyer vr nil iz svojega potovanja po Evropi, na kar je postal mornar brooklynske Navy Yard. Vlada ga je poslala v Manilo, toda čez leo dni so ga od-dovili, na kar je »rganiziral sindikat, kteri je sedaj napovedal bankerot.
Rivas Vacuna in Ricardo Mat to.
Mi nisterstvu so dolgotrajni in veliki štrajki delali mnogo preglavic:-, d oči m tudi predsednik Riesco ni priljubljen.
Na parniku so dečka zdravili in dva dni kasneje je bil že toliko bolji da je zamogel odgovoriti na nekterr. vprašanja. Ime mu je Jose Vegas.
c t^ •	o	-	Borna je iz San Lazaro na Cub..
San Dommgo, rep. San Bommgo.	t-,- r „	i -i ■ 7 i
, ,	, rr> i •	-^i- T J 30 2	dečki veslal na pro
14. avgusta. Tukaj so prišli na sled	,t(l	a., H„ . ,	-
..	, ,	!5<° morje, da bi se kopal. Aa morju
zaroti proti življenju predsednika,	^j., „„ „„51; .. 1. 1 + • --» -	, ,
1 m ■ 1 ii t /,•■> a,	pa ZUhl1 v tok, kteri jih je povedel
generala Alejandro \\ os y Oil. Mno-	seboj. Qstali dc;ki so	pripla-
go ljudi je zaprtih.	vali nazaj na obrežj fod P
Bogota, Colombia, 14. avgusta. — 7n.,i T)i.1v.lt:	- . , . ,
t- 1 - - ■ , ,	. ,	znai Plavati m tako je ostal v čolnu
l godni izid obravnave glede zgradbe v kterem	^ , .
ii	,	,	, ,	kterem ga je morje nosilo 7 dni, nt«
l anamskega prekopa je se zelo dvom- (ja ^ yedel kam
ljiv. Senat je imel sicer vse polno i Jose tr(li, da je ^ ko je ^ ^
morje oblečen, toda pri njem so našli
predlogov glede prekopa, toda dose-daj še nijeden ni rešen. Pred vsem zahte vajo Colombijci za odstop zemljišča $15,000,000, kar znači toliko, kakor, da bi bil predlog zavržen.
Panama, Colombia, 14. avgusta. --Vlada ne pusti pošiljati brzojavn i poročila o prekopu v inozemstvo.
Buenos Ayres, Argentina, 14. a v gusta. V Mendozi je bilo včeraj čutiti jak potres. Več hiš in jedna cerkev je bilo razdejanih. Pet osob j< vsmrtenih, mnogo ranjenih. (Men-doza ima 18,000 prebivalcev in je G20 milj oddaljeno od Buenos A.vres.)
Guayaquil, Ecuador, 15. avgusta. Danes se je pričelo zasedanje kongresa. V otvoritvenem govoru se je predsednik Plaza laskavo in pohvalno izrazil o Zjedinjenih državah se veroameriških, ker so slednje svojo
le polovico hlač. Kapitan parnika "Eldorado" trdi, da je bil deček najmanj 7 dni na morju, kajti našli so ga nad 500 milj daleč od Cube. V čeL trtek je dospel parnik v New York na kar so poslali dečka v Vincentovo bolnico, kjer mu dajejo le tek-"u hrano. Coin, v kterem so našli dečka. je 15 čevljev dolg in 4 čevlje ši rok. Ko ozdravi, ga bodo poslali nje govim starišem na Cubo.
651etna nevesta.
"Stara sem 05 let, vdova, mati šestih otrok in imam devet hiš v Mor-ristownu", tako je minoli četrtek nagovorila elegantno oblečena gospa Helen Woods iz Morristowna, nared-'nika v policijske j postaji na zapad-nej 47. ulici, Manhattan Borough v New Yorku.
"Da, in", vprašal je uradnik staro damo.
"Da, jaz želim vaše pomoči", oi-Kingston, Jamaica, 15. avgusti, vrnila je stara gospa, "jaz sem se Severni in iztočni del otoka sta po- namreč v mestu zgubila in iščem polnoma opustošena. V Port Anto- svojega ženina."
nio je na tisoče ljudi brez stanovanja Narednik je bil nekoliko začuden, in hrane. Kolodvori in skladišča so "05 let stara", mislil je sam pri sebi, polna žensk in otrok.	"in išče ženina ž"
Trgovci dajo lačnim ljudem jest*., Nekaj časa ni vedel kaj bi storil, kolikor morejo, tola večina ljudi se toda potem je pozval matrono, kterej mora preživljati še s zelenimi bana- je izročil čudno nevesto belih las. nami, ktere kuhajo na prostem. Toda Matroni je zgubljena nevesta na-tudi zaloga banan bode trajala k voe- znanila, da je njen ženin neki mlad jem še teden dni. Istotake so razme- knjigovodja brooklynske pošte in da re tudi v Annotta Bay, Buff Bay. je prišla semkaj, da svojega bodočega Orange Bay, Port Maria, Manehio- soproga obišče. (Pri teh besedah je neal, Morrant Bay, Bowden in dru- pokazalo sliko, ktero je imela v me-zih pristaniščih. V notranjih krajih daljonu na vratu.) Pri iskanju ženi-otoka je beda nepopisna, kajti nI- na je pa zašla in zgubila denar, kov-jedna kmetska koča ni ostala cela. čeg in vožne listke, na kar je bila Kmetom je vihar odnesel vse imetje, tako zmučena, da se je na neke stop-V Kingstonu nabirajo za ljudstvo nice vsedla. "Danes sem prišla preko milodare, toda lokalna pomoč bode mostu v New York in — evo me I" premajhna.	I Policija je izdala generalni alarm.
Vihar razsaja sedaj v Mehikan- j kteri naznanja, da je "gospa Helen
obljubo izpolnile in dale Cubi neodvisnost.
Po viharju na Janiaiki.
skem zalivu in valovi so prišli že do Pensacolle in Corpus Christi. V kratkem pride vihar do obrežja Tamauli-pas, toda sedaj ni več tako jak.
Naročujto in priporočujte "Glas Naroda". Za oelc leto stane le $3.§Q magali kitajsko vojaštvo.
Woods iz Morristowna "helpless" na postaji na 47. zapadnej ulici.
Boxerji zmagali.
Hongkong, 14. avgusta. V južnej pokrajini Kwang Tung so vstaši pre-
Mnogo dt»žja.
Silver City, New Mexico, 13. avgu sta. Tekom zadnjih dveh dni je tu kaj neprestano deživalo. Del tukaj šnjega mesta je bil preplavljen, tako. da je voda zlasti v rgovinah napra vila mnogo škode. Inogo rodbin je ostalo brez domovja.Škodo cenijo na $100,000.
Kansas City, Mo., 14. avgusta. V sredo zvečer je v zoadnih pokraji nah državo Missour kakor tudi v osrednjej Kansas rusajala nevihta vse vode so hitro narsle. Voda je m. raznih krajih poškodvala železniške ti rove in odnesla dv mostova. Prr Junction City, K ns.je Sm Ay Hili River naras' . . šesti urah za deset čevljev.
Top- Kans., 4. avgusta. Pri Alnii se je podrl žehniški most, ki vodi preko Ilendrick Creeka, v tre notku, ko je vozil poljem eksp- sni vlak Rock Island želmiee. Lokomotiva in ekspresni voz ta padla v vo do. Kurilee je bil nanestu vsmrten strojevodja je težko a njen. Ostali vslužbenci so se reši in preplavali *ia obrežje.
Posebno zasedan kongresa,
Washington, 14. vgusta. Pol-uradno se zatrjuje, d bode predsednik Roosevelt sklieaposebno zasedanje kongresa v okiru. Početko-ma je nameraval skliti kongres novembra. Ob tej prki bodo potr dili reciprocitetno podbo s Cubo.
Root odsl»i!
Predsednik Roosevt ne pričakuje, da bi zamogel vojnegtajnika v svojem kabinetu še nada obdržati. \ Oyster Bayu se zatr.e, da Rootov naslednik ne bode ni? drugi, nego filipinski governer fft, kteri je baje že v to privolil.Soot namerava z novim letom oopiti, mogoče pa tudi že v štirinaja dneh.
Iz naših koUnij.
Zahtev a j o $1 0 0 0,0 0 0. Washington, 1:1. avgusta. V tukajšnjih uradnih krogih nestrpno pričakujejo, kako stališče bode zi vzela vatikanska "vlada" proti rodovniškim zemljiščem na Filipinih. Tozadevne obravnave že štiri mesecu popolnoma počivajo. Reilovniki za-htevajo za zemljišča, ktera so jedno-stavno domačinom <Rlvzeli $12,000, <K)0, dočini hoče filipinska komisija le polovico plačati.
Iz Manile se poroča, da hoče ta-mošnji papežev delegat (Juidi tozadevne obravnave v smislu Tatftovili predlogov hitro končati.
"Occupation Day." Manila, 15. avgusta. Bivši vojaki filipinske vojske so včeraj slavili ta-ozvani "Occupation Day" ali dan zasedenja Manile. V to svrho so pri redili, parado, ktere se je vdeležilo >00 odsluženih vojakov, v njihovih tarih uniformah (Khaki in modre rajee). Po jiaradi se je vršil banket. \ si odsluženi vojaki so v državne] lužbi.
P o 11 a r o j a 1 C i d e n a r j a n -i
L u z o 11 u. Manila, 1:1. avgusta. Na severnem lelu otoka Luzon, v pokrajini Le panto, našla je vlada ponar« jalee denarja na debelo, kajti štiri petine ta-mošnjega prebivalstva so ponarejal.-i denarja. Domačini izdelujejo izključno le bakreni denar. Oni tlebi-jo v tamoŠnjih bakrenih rudnikih. Dobljeni baker potem izrežejo v okrogle novčiče in vtisnejo nanj stare španske denarne znamke. Take novčiče kupijo Kitajci po Il'0 za 1 mehikanski pezo in jih na to na »brežju prodajajo po 80 za pezo. Domačini v Le panto so delali denar še /.a časa Spancev in so prepričani, da to ni nikak prestopek.
Trije delavci namrteni.
Clovolainl. O., t:',, avgusta. Takoj -pri otvoritvi nove peči Cleveland Furnace Co., so bili delavci Frank V i rone, Jurij Peters in Miha K rejci vsmrten i. Ko so peč napolnjevati, padla je na nje 0 ton težka ventila-ljska kupola, ktera jih je na mestu vsmrtila.
Podražitev moke.
Chicago, 111., 15, avgusta. Trust za moko je cene zvišal, ker je baje sedaj žito dražje in ker se zaloge moke zmanjšujejo. Podražitev moko občuti naravno le ljudstvj. Trust prodaja sedaj moko po 20 centov pri sodu dražje, nego popreje, tako, d* Stane sedaj sod moke
kakor hitro pa pride novo žito v mline, bode moka zopet eeneja.
Dosmrtna ječa.
Cynthiania, Ky., 15. avgusta. — Kljub raznim pretnjam in obečane osvete, so včeraj tukaj vendarle obsodili Curtis Jetta in Tom Whiteja, člana tolpe osvetnikov v Jacksonu, Ky., v dosmrtno ječo. Pri naznanilu obsodbe je bilo le malo ljudi navzočih. Sodišče so stražili vojaki, ker je bilo pričakovati, da ljudstvo napade sodišče.
Jett in White sta bila obtožena, da sta uglednega bivšega sodnika Mar-cuma zavratno iz osvefe vstrelila. --Priče je bilo le težko pridobiti, da so izpovedale, kajti bati se je bilo, da jih prijatelji morilcev ne postrele. Glavnej priči, kapitanu Ewenn so iz osvete zažgali hišo.
Jett je vzel obsodbo mirno nazna-nje, dočim je bilo v očeh njegovega tovariša Whiteja opaziti solze.
$12.000 poueril.
Včeraj so zaprli 3fnega knjigovodjo R. Creightona: Brooklyna, ker je obdolžen, da joneveril $12.-000 odvetniške tvrdkTownsend & Wandell v New YorkJetnik je sistematično ponarejalenjiee, ktere je pri Washington Tt Co. prome-nil v denar. Razun a je ponaredil tudi hipoteko za $0. Creighton je oženjen.
Trojni ar.
Wichita, Kans., 14vgusta. Da nes zvečer pričel je iaieznani mo ški, pri koncertu voja godbe, brc? vsacega povoda strel na poslušalce. Vsmrtil je tri anil 10 osofc Končno je tudi samejjebe vsmrtil. Morilec je bil najbržazen.
____
Cas goljufije.
< 'asopisi prinašajo vsaki dan dolge članke o goljufijah, ktere se dogajajo na celem svetu. Posebno dosti goljufij zgodi in napravi se s živili in zdravili. Lahko se trdi, da se zares dosti greši na račun dobrih zdravil in občinstvo se je že lahko samo prepričalo, da nobena ponaredba Trinerjeve ga zdravilnega grenkega vina tistega nikakor nadomestiti ne more. To vino je že mnogo let poznano kel najboljše domače zdravilo. Vse želodčne nerednosti, slabo kri itd. hitro in popolnoma ozdravi. Napravljeno je iz naravnega vina, zdravilnih ze lišč in korenin, ter je tako popolnoma Zanesljivo zdravilo za celi život, ker dobro zdravilo je samo naravnim potom mogoče napraviti. Ne poskušajte nepoznanih, morda celo škodlji-vih zdravil, temveč pijte samo Tri-nerjevo zdravilno grenko vino. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in prr izdelovalcu Jos. Triner, 799 So. Ash land Ave, Chicago, I1L, Pilaen Sta*
mm
wm
mm
Entered January 1902, u second-class matter, Post Office at><61» Tork, N. Y., Act of CoD«reM of March 3d, 1879.
lfGiu^ Nciroda".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik:	Editor: |
ZMAGOSLAV VALJAYEO. Lastnik:	Publisher: I
FRANK SAK8ER. 109 Greenwich St., New York City.
Nh leto velja list za Ameriko ..$8—,
„ pol leta............1.50,
Za Evropo za rse leto . . gld. 7.50, „ „ „ pol lela . . gld. 3-75.
„ četrt leta . gld. 1.80 V K v repo pošiljamo list skupno dvt številki.
,.(jlhis Naroda" izhaja vsak torek, četrtek i« soboto.
,uLAS NAHODA"
(„Yoice of the People")
Will be Issued every Tuesday, Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3.
je na primer na nekterih avstralskih
otočjih kanibalizeni narodni običaj. Se pred 50. lei i je bilo ljudožrstvo na otočju Fidži tako delikatno. da se kuharji človeškega mesa rabili in sa dili rastlini malavi in borodina, ktere povečajo okus človeške pečenke.
Ekspresni parnik "francoske družbe" "LA SAVOIE" odpljuje dne 20. avgusta ob 10. uri iz New Yorka v Havre.
Žrtev militarizma.
0 viharju v Zap. Indiji.
Washington, 15. avgusta. Državni oddelek naše vlade je dobil iz Eort de France, Martinique, naslednji brzo-jav:
Pridelek sladkorja, kakao in kavei Lepi poštni parnik "Ked Star črte" I je radi viharja vničen. Vse rastlinja razdejano. Vse vasi in vsa mesta poškodovana. Na tisoče hiš razdeja
Advertisements on agreement.
oglase do 10 vrstic se plač podpisa in osobnost'
30 centov.
Dopisi brez se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročniko*-prottimo, da se nam tudi prejšnje b; vališče naznani, da hitreje najdeni' naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite na slov:
,.GLAS NARODA",
100 Greenwich St.. New York, Oity — Telefon X795 C®rtla*dt. —
Kanibalizem.
Profesorji ebiea-koga vseučilišč-se od druži h uči-lijakov ločijo v t« -n -da povodom svojih predavanj orne nj:>jo tudi take stvari, ktrn* časni skim poročevalcem izredno ugajajo radi česar je v dnevnem časopisji pogostoma citati na seiizacijonaln način opisana predavanja, za kt^r; se občinstvo istotako zanima, kakoi za kaka linčanja in preganjanja ro parjev.
to vrsto poročil spadajo tudi pr«' davanja antropologa, prof. Starrn. < kte«"»m smo v ''(llasu Naroda' pred "Vei*rajšnjini poročali. Imenovan profesor namreč trdi. da je kanioa lizem v gotovih okoliščinah pri div jih ljudstvih povs«*m opravičen. "«Ta> naravno nikomur ne oprostim", tak<. se je izrazil profesor, "kdor usmrti človeka, da ga potem poje, nikakoi pa ne smatram zločinom, ako st> tudi človeško truplo porabi kot hrana." Tako j«1 bilo namreč v vseli časnikih čitati. Profesor je dosegel svoj na -men in ljudje sedaj govore o njem, baš kakor je želel.
Ako pa o si vari natančneje raz mišljamo uvidimo, da se je profesoi dotaknil vprašanja, ktero je veleza liimivo. Ljudožrstvo v sili, stiski in želji sarm »vzdrževanja je le mali del stvari, ktero za moremo soditi iz ve čili različnih stališč.
Ne glede na to, da je po zatrdilu novejših antropologov dognano dejstvo, da so se prazgodovinski ljudje, ali naši častiti predniki preživljal", že iz navade z človeškim mesom, so razna zgodovinska ljudstva, kulturna in nekulturna, jedla človeško meso radi njihovih verskih nazorov, kajti razne vere so učile in uče še dandanašnji. da je mogoče sovražnika li na ta način (ako se ga poje) ugonobiti. ("est okra t se pa v kanibalskih deželah tudi dogaja, da ljudje truplo pokojnika pojedo zgolj iz spoštovanja.
Dandanašnji imamo kanibalska ljudstva še v Afriki, Aziji. Ameriki (na jugu in severu), Avstraliji in jia Polineziji. Na otoku Sumatri s> neki malajski rod. kteri je relativne precej kulturen, peča z kanibalstvom. dasiravno ima celo svojo književnost. Ljudožrstvo je tam postavno ureje no: ako kak plebejec zapelje soprog«
Med Trebili jem in Pilekom v ITer-egovini se je zgodilo nekaj strašnega. Dne 20. julija sta šla dva bataljona pešpolka štev. 12. na vojaško vajo. Vojaki so bili sevala "kriegs-inaessig" opremljeni, to se pravi, otovorjeni kakor živina, med tem ko so sedeli zapovedniki na konjih in sukali svetle sabljice. "Vežbali" so vojake po golem krasu, ki se tamkaj razprostira in jih podili v "lauf-schritt" sem in tja. Nikjer ni tam »ence, nikjer ni kaplje vode, solnce l»a je žgalo, kar se je dalo. Tudi, ko je postala vročina prav peklenska, ko je bilo vročine f>0 gradov celzija, niso odnehali, niso privoščili vojakom počitka. Gospod polkovnik Toeroek se je naveličal sedeti na konju in sukati svetlo sabljico ter se je odpeljal z vozom domov, njegov namestnik Gruenzweig pa je vojake podil dalje po razbeljenem skalovju in nehal ie šele, ko je polovica vojaštva ležala onemogla na tleh.
Pravo besedo za označenje tega početja je izrekla "Arb. Ztg.", ki imenuje to "vajo" — "Feldmaessigei I "ebungsmord *.
Saj je pa tudi "vspeh" te vaje pri grozen. Devet vojakov je že med vajo umrlo, šest vojakov je umrlo »v bolni-•i, petdeset jih leži v bolnici in e< bore s smrtjo, Štirje pa se pogrešaj«i — ali so jih pistili mrtve ležati v kakem jarku, ali pa so se skrili in poj lejo rajši kot dezerterji v ječo, kako: la bi bili na hercegovskih pečin;;!; končali svoje mlado življenje. To ji "vspeh" te "vije" med Trebi njem i'i Hilekom; hujš je, kakor v vsaki pra vi bitki.
Vi i j i io minhterstvo jeclja v ofici-j al nem komun kčj ti nekaka opravičevanja, budimp'Štanski koresponden ■ni biro pa ina toliko nesramnosti la kvasi o p*trebi taeih naporni! vaj, češ, saj j< v vojni vse mogoče la pride voja-tro v tak položaj.
Ni vredno, ta bi se na to einičn »rezstidnost bulimprštanskega kores ^ondeiičnega u ada le z besedico od govorilo, kajti to je očitno in bre/ | Jvoma, taka "vaja", ki zahteva taki i rtev, ni bila nepotrebna, iiili se n< la opravičiti, k;ijti to. kar se je zgo lilo. ni bila vaja to je bil umor.
Neiteviluokraf se je v parlamenti!
kf fJ<»Von!o <1 tn>iu« nju vojaštvu
Ivadar je prišla /aka pritožba na ra/. r<,vor. vselej .>< zastopniki vojneg: ninisterstva sloresno izjavljali. <la s< vse pritožbe ne$n<>varic in patetičn« leklaniovali, kalo lepo, blago in oče sinovi narodov
< tvsk« > /.daj >
je
ravrt
enknt drastično izkazal
toliko vr. Ud ia zatrjevanja.
Marsikdo si )<».!<> vprašal, kako ii lilo vendar mrroee da <e je kaj *a-cega zgodilo.
Odgovor na o je lahek: Fzrok i t reberst vo. \sak major bi rad |H stal podpolkopik, vsak polkovniK general. Pri vakih vajah se ocen j s ie zmožnost ofrirjev |»o izvežbanos vojaštva in z;o vežbajo in vežbaio ljudi, da le t(»rej pridejo. "-Okrog Frebinja l>odo i t os kome vaje in zn e vaje sta polovnik Toeroek in pod polkovnik < Irinzweig vežbala svoi ojake toliko <pa, da sta jili pognal i 1"» v smrt, 50 i v bolnišnico in sin ili se jim nir. saj so vojaki sani Slovaki.
Kri teh uboli žrtev kriči do neb;', vriči po mašA-anjti — ali zam; -Nikjer v Evro bi ne trpeli, da osta te nekaznova), ako ka brezveslei itieir na eni sai vaji spravi 35 ljudi v- smrt, 50 ljucpa pripravi ob zdrav ;e, pri nas paiaže oticijalno opravičevanje vojne! ministerstva in bu-limpeštanskej. korespondenčnega irada, kako zoščenje imamo priča iovati. če panuent ne poseže vmes N'a srečo zbore sedaj ogrski parla-.nent in ker snnirli in bolni vojaki »grški državkii. je vsaj upati, pridejo ter a**re v parlamentu na razpravo. Pmgalo seveda ne bodi nič, saj tudi Bo* nič pomagale rax prave v duiukem parlamentu, p*\
kaeega rndže (glavarja), ga usmrtijo! |<terili se je fetlilo delovanje fem
in pojedo; ista kazen velja tudi za izdajalec domovine, za ogledu lie in j sovražnike, ktere vjamejo z orožjem v roki.
Povsem drugačno je pa kanibnl-stvo v zapadnej Afriki, kajti me 1 tem. ko je na otoku Sumatri uravna no po zakonih in določbah vere, v zapadnej Afriki ni nič druzega. nego nekako živinsko poželjenje. kajti tukaj se rabi meso jetnikov in sužnjiv istotako, kakor pri nas goveje in c Nemčiji konjsko ter pasje meso. Kar tiče ameriških kanibalov, slednji dandanašnji, zlasti ob veletoka Kio Maranon in v Selvas v južnej Ameriki i" v mehikanskej Califor-niji (Tiburon) jedo človt-ško meso osvete. d očim naši Eskimovci
(lalgoczvja. eba je dobiti potov sredstev, da ft>odo za take dogodke odgovorni voelji vojne uprave lahko kli<-ali rodgovornost — sicci -stane vse prtarem,	"SI. N.
se i«1
T©k>vaJni tepež.
San Franco, Cal.. 15, avgusta Veliki tekmoaii tepež med Jeffri" ?om in Co rtom se je končal -:mago prvegs
V gledal i ši*' bilo nad 10.000 gle-laleev, kteri plačali $54,000 vstop-aine. Tepež je pričel ob 9. uri :večer. Tak*ri prvem nastopu ie pokazalo, je Jeffries še vedno ■iren in Cor; zelo previden. P»-i <irt!enland i ji jedo človeško pečenko le I devetem nas;i je bilo opaziti, da v skrajne.i sili. ako jih v to prisili la- je jme] Corbjle še malo moči, de kota in nevspešni lov na tulnje.	čim ga je piesetem nasto]>u Jeff-
Splošno je pa ljudožrstvo razšir- ries pobil na. Ko je zopet vstal ieno v notranjih deželah Avstralije dobil je še < udarca, tako, da je in po velikem d*lu Polinezije. Tako postal za nafn boj nezmožen,
"VADEKLAND" •dpljuje dne 22. avgusta ob 10. uri iz New Yorka v Aaitwerpen.
Najnovejši ekspresni parnik "KAISER WILHELM II." odpljuje dne 25. avgusta ob V28. uri iz New Yorka v Bremen.
nih. Ljudi ni mnogo vsnirtenih. Zveza je nepopolna."
Proti zamorcem.
Whiteboro," Tex., 14. avgusta. Včeraj so tukaj skušali linčati necega zamorca, kar se jim pa ni posrečilo.
Radi tega so pričeli zamorci kar trn Vožnje listke za te parnike prodaja inoma mesto ostavljati. Kakor hitro F r. S a k s e r. 109 Greenwich je serif vjetega in rešenega zamorca St., New York. Za ekspresne par-lovedel na varno, napadli so beli za- nike si je preje potreba zagotoviti morski del mesta in pričelo se je vse- ! prostor, ker so po navadi prenapol-transko streljanje. Na to so b«. Ji njeni in obilo potnikov zaostane. Na-ukazali zamorcem, naj mesto neiuu-' znanite nam odhod rotom brzojava doma ostavijo, radi česar so vsi vlaki *>a nflS Pokličite telefonu: 3795
polni zamorcev.
Evropejske in droge vesti.
Certlandt, ako ste na kaki postaji v y Yorku. Dobro si to zapomnite.
Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo
svt Barbare
v Forest City........Pennsylvania.
lakorporirano 31. januarja 1902 t PennsylvaiijjL,
Odborniki:
Joh*t žittdansi^ predsednik. Martin Kastelic, podpredsednik. John Telban, I. tajnik. Anton Trelc, II. tajnik. Martin Muhič, blagajnik.
Gospodarski in računski odbor:
Anton Germotšek,
jsiartin gekčman,
Josip Gorenc, Josip Zalau.
Dopisi naj se pošiljajo I. Cl j, 1'eimsvlvania.
tajniku: J. T<dl.an, F.ox 007, Forest
Glasilo J?GLA.S NAKGHA".
KJE JE?
Havre, 15. avpusta. Francoski par !iik ''Bordeaux", kteri je včeraj do-, .	, .
Jpel iz New Yorka, se je na morju za n]effOV M!,OT na;) Ka Maffovolina-
Matija S o d j a, doma iz Borel pri Karlovcu na Hrvatskem; v Ameriko je prišel dne 27. aprila 1002 in sieer v Crested Butte, Colo. Kdor ve
znani t i : Marcns Sodia, Crested Butte, Colo., ali pa "Glas Narodu", (look)
PRISTOPILI:
K postaji štev. 1. Forest City, Pa.. Matija Murinčič. Ivan 1'ivk. I ran
Svizci, Ivan Siihadolnik. Valentin Kralj. K postaji štev. 2, Jenny Lintl, Ark.. Ivan C>eej»ek. K postaji štev. '5, Moon, Pa.. Alojzij Okorn. K postaji štev. Denninjr, Ark..' Fran Zupan. Alojzij Ošrir. K postaji štev. 7, Weir City. Kansas, Nikola j Simončič. K postaji štev. 10, Coketon, W. V a.. Josip (lospodarir. Ivan Zui>ančič Mile Bulič.
Sprejeti (lne 2. augusta 190."».
I v a 11 To 11» a n. I. tajnik.
POMOCBOLNIM!
Profesor Collins dobiva pripo-znanja od vseh strani.
Občudovanja vredno je, da zamore jeden človek otreti toliko solza z očes olmpanili, vtišiti to-liko vzdihov 111 ljndi o]>rostiti skrbi. Na stotine bolnili ljudi zateče se sedaj k dobro poznanem zdravniku profesorju Collinsu in od teli jih je le malo, da jih on v zdravitev ne sprejme. On prične le tedaj zdraviti, ko je prepričan, da zamore dotienika ozdraviti, inaee mu pa naznani, da bi bilo škoda denar proč metati za zdravitev in zdravila. Ljudem, kterih ni mogoče y«č ozdraviti, svetuje, kaj jim je storiti in kako naj
žive, da si svoje življenje podolže.
zadel s parniki "Augustin Normand in "Francois I.". Oba slednja parnima sta poškodovana.
Petroprad, 15. avgusta. Knez Mer--čenski, kteri nedavno v svojem časniku "Graždanin" napadel ruske pokrajinske oblasti, je bil od vlade strogo grajan.
Paris, 13. avgusta. Priče pri sodni >br avnavi preti Humbertovim soj včeraj dokazale, da sta bila dozdevna j uilijonarja Crawford — brata MmeJ I lumbcrtove, namreč Komain in Krnile Dourignac. Notar Dnpuy,' ieteri je delal zapuščinsko listino za milijonarje Crawforde, je v osobi Romain I>auripnaca spoznal svojega i)ivšc*Ka klijenta in goljufa.
Trst. 13. avgusta. Parnik avstrij- . skega Lloyda "Poseidon", je na sir -;kem obrežju obtičal v pesku. Pot-! niki in mornarji so se rešili. Parnik je zgubljen. ("Poseidon" je mali par- ; iik. 3<;S4 ton tovora; dolg je bil 3S(J' e vi je v in zgrajen leta 18.S.r>.)
Pnris, 14. avgusta. Včeraj so po-■copali lit žrtev katastrofe na tukaj-ujej pod ulične j železnici. Trupla lamreč ni nihče zahteval. Krste so Tiriiusli v prefekturo, ktero so ])rei-tačili v kapelo. Vse krste so bile »krašene z vene i, ktere sta darovala uesto in vodstvo podulične železnice. Na to so mrtvece odpeljali v cerkev .Votre Dame, kjer so se vršile verske ■eremonije, na kar so žrtve na ra-cnih pokopališčih pokopali.
Rostoek, Nemčija. 14. avgusta. V nalej vasi Muenvhshagen pričela je goreti hiša gospe Witto\ e. Iver pa otroci niso mogli rešiti, odšli so .»osestnica in <5 možkih v hišo. Takoj na to se je nad njimi podrla stre-!ia. \'si so zgoreli.
London. 14. avgusta. Lord Salis-iuirv je nevarno zbolel, vendar pa njegovo stanje ni baš kritično. 'Lord Salisbury je bil augležki minister->ki predsednik.)
Madrid, 14. avgusta. Podadmiral ("ervera, kteri se je v Santiago de Cuba podal ameriškemu brodovju ]V »dstopil in pojde v pokoj.
Rim, 14. avgusta. Vezuv je pričel včeraj močneje bljuvati, radi česar -o okoličani ognjenika vznemirjeni. Skoraj neprestano je čuti podzemska irronienje. Iz nove odprtine teče lava v dveh tokih navzdol, tako, da je že veliko zemljišče pokrila. Jeden tok se hitro bliža vasi Ottajano. Ljudstvo ->e zbira v cerkvah in na prostem.
Rim. 14. avgusta. Kardinala Ram-polla in Mocenni sta včeraj odj>rIa <obe pokojnega papeža. Tu sto na-•da par milijonov lir, ktere je hranil papež "za »tare dni".
Belgrad, Srbija, 14. avgusta. Kralj Peter je baje zapretil, da bode odstopil, ako se častniki ne prenehajo med ~eboj prepirati.	j
Madrid, 14. avgusta. Kralj Al-fonzo je nevarno zbolel. Zdravniki ••o mu prepovedali kopati se in jezditi. Kralj je jetičen in ne bode dolgo vžival "veličanstva".
Berolin, lf>. avgusta. Pri vojaških "vajah" 51. brigade (Wuertembergl ; v Stuttgartu, je zbolelo 80 vojakov,1
iil^in ^ temveč obiščite osobno ali pa pišite profesorju Collinsu, kteri iz opisa bolezni takoj spozna, kaj vam je in
Na tisoče in tisoče dopisov, kteri so vsakomur na razpolago, najbolje doka-
sostnir;i sužnjev.	'
Rim, 15. avgusta.
Ljudje vprašujejo, kako je mojroče^ da profesor Collins toliko število pacijentov s tako dobrim vspeliom zdravi. To je za ista d i vno. Danes morda ni mesta, kjer bi ne bilo nekoliko l judi, ktere je profesor Collins ozdravil. To dokažejo mnogoštevilni dopisi, v kterih se njegovi pacijenti zalivaljajo profesorju Collinsu za ozdravljenje. Kdor pa tega učenjaka osobno pozna in je opazoval način njegovega zdravljenja, se temu ne bode čudil, kajti profesor Collins ni le obdarjen z neobičajno znanostjo in učenostjo, temveč on je tudi dolgo vrsto let proučeval težke bolezni 111 izdravil za te bolezni. Poleg tega je on dobra, pravična in poštena duša. Profesor Collins se ne ozira na to. je li kdo siromak ali bogatin in ali dobi za svoj trud veliko ali pa majhno nagrado, temveč on vsaeega svojih pacijentov zdravi, kakor najbolje zamore. On vsako bolezen z največjo pozornostjo proučava. Radi tega. je njegovo ime poznano med vsemi slojaini ljudstva. Cestokrat prihajajo k njemu tudi zdravniki, da se ž njim posvetujejo o posebnih boleznih.
ZDRAVI VSE BOLEZNI.
PR0EFS0R COLLINS ZDRAVI VSE M0/KE, ŽENSKE IN OTROČJE BOLEZNI, NOTRANJE ALI ZUNANJE, AKUTNE IN KRONIČNE.
. Z veliko pozornostjo se peča s zastarelimi boleznimi, kterih drugi zdravniki niso zamogli ozdra viti. Veliko skušnjo ima zlasti v zdravljenju naslednjih bolezni:
Pricetck jetike, astma, želodčne bolezni, bolezni na jetrih, mehurju in ledvicah, rane vseh vrst, revmatizem, katar, bolezni na maternici, kostolom itd., itd.
ZDRAVI SP0LSKE BOLEZNI V NAJKRARJŠEM ČASU ZA VEDNO. Ako živite r nesrečnem zakonu, pišite njemu.
Veliko skušnjo ima o nalezljivih tajnih boleznih, tako da ga kličejo v bolniee, kadar zdravniki ne morejo bolniku pomagati.
WE OBUPAJTE,
V žveplenem rovu pri Catanisetta na Siciliji, vneli -o se plini, tako, da 500 delavcev ni z:imoglo priti na prosto. Trije delavci so bili vsmrteni in mnogo je ranjenih.
Rim, 15. avgusta. Papež Pij X. je izjavil, da bode stanoval v istih pr> ■torih, kakor njegov prednik. Kupili ni 11 bodo drugo pohištvo.
Ker je že tisočere ozdravil, ne
dočim je radi vročine na mestu mrtev. Avstrija in Nemčija sta zaista "najmoderneji" po- taka zdravila morate vživati.
zuje, s kakim vspeliom profesor Collins zdravi in pomaga bolnim ljudem, obupajte, kajti on vam bode pripomogel zopet do zdravja.
Ne metajte proč denarja in ne gubite časa, ampak v vsakem slučaju bolezni takoj pišite prof. Collinsu po nasvet. Opišite natančno svojo bolezen, ne zamolčite ničesar, naznanite svojo starast, spol in kaj oziroma kje vas boli. Iz tega bode profesor Collins spoznal vašo bolezen in vam odgovoril. S zdravljenjem ne odlašajte, pišite takoj, ker drugače bode to imelo slabe posledice za vas in tem težavneje bode vašo l»olezen zdraviti. Mali ogenj lahko pogasimo, toda ko se razširi, je težje gasiti. Tako je tudi z l»o-leznijo. Ako so vas zdravili že drugi zdravniki, ne da bi vas ozdravili, ne obupajte in se s polno nado ter Xeapelj. 15. avgusta. Duhovnik ^rez sramožljivosti obrnite na prof. Collinsa, kteri o vseh dopisih vestno molči. On le one dopise priobči^ Milene je stoprav pred smrtjo pap:>- o kterih mu bolniki dovolijo, da tako izdajo spričevalo o dr. Collinsu. /n Leona ostavil vladajočemu pape/11 S0,(MK) lir. Duhoven je umrl, sedaj pa
tožijo njegovi sorodniki na razveljavljen ie oporoke. Pokojnega papeža zastopa Kampollov odvetnik.
Angležko slovnico imamo zopet v zalogi. Stane 40 centov s poštnino vred.
Pišite slovensko in pisma adresujte sledeče:
Prof. E. C. Collins
i
140 W. 34th. St,
New York, N. Y.
,l|l ,11. UPI
Supplement to the Gks Naroda, Vo. 98, August, 15. 1903.
Prvi honorar.
S k!i .iljstvoin človeka, ki je do-si <r«'l v-' na svetu, vrgel se je Karel Parkelj v kup< j južne železnice, pr i ga Dunaj -Trst, ter se je nazaj na >'->1111 - p rek ri/ji niuia rokama in ko lik.»r mogoči- razpetima nogama. k a k<>r da hi hotel cel kupej zapleniti Pri-pustil se je svojim razkošnim sa jijain o divni ugodnosti samostojna ga življenja. o slavi, dostojanstvu it Imgastvii. Saj je imel v žepu mnosrt ob t.ij<'"o, - tolikim naporom priboje vaiio listino, po kteri je bil hrepene s eelim svojim srcem.
V tistem trenotku ga ni bilo sre' nej^ega čl« i veka na prostrani zemlji Sv. t. ki ga je ogledoval od kupejne ga okna. zdel so mu jt- tako rožnat
t:»k«i	mbnl. kid	ior novorojen in vse
	je videl. m	11 je. kakor se mu
	.. .u-stitiljo	e migalo. Saj je bil
11:'	KOSp,Ml —	^T">pod. kakoršen 111
11111 r<	• biti vsiikd	0. O. kako ga bo lo
dom	» s|>,,;tljiv	0 pozdravljali, oče
mati	. >«'strf, vsi	vsi. on pa bode delil
rcsti	milostne	p. »fded«\ kakor uec
njak	— s:>j mor	iijo biti učenjaki rus
	- in vse b<«	le trloriola njepovecr">
aauiT	j;i navdaj	ali» s poštovanjem'
Vso	1.- navad"'-	ljudi, ki se niti di
v i - i 1	e s red n os 1 i	ne morejo povzdii^
niti	še njegov	Sosed, "poveljnik pr.
Sil. Ik	e". kiik.tr	ra šaljivo nazivljajo
ki j«	Že bi 1 nek	olikokrat v vojni te
se ji	■ odlikoval.	^■a IkhIo občudoval
	r deveto sv	tovno čudo. O, kal
1MIV7.		•nt, kako zadoščenj'
	am kruti 0	-odi. ki Ka je doseda
IMlst	ila koprnet	i v trdih okovih o<l
	><ti o<l st	iriš«»v. učiteljev, 0
	ki so njen	u nasproti, bodisi p«
	iei ali po	krivici igrali vlo«-
	liov! /avo	■^t smehljajoče se mi
	mh prmizr.	čila mu je rezek eu
	ij pa nj»	•jrova drapriea, njepo\
	lj viirnli, ki	eremu je v najveejil.
lil'Vil	rnostih ve	iket^ii mesta zvest«
ohra	nil svojo lj	lbezi-n v sreu! Sedsi.i
	i njo bdi	vo kmalu prijailral
v pr	istanišiV,	»0 kterem hrepeni:
iMltrl	n pa se p *i 1 ]e. zivliei	rieiie življenje — da je'
	t a kili sanj	ali se je pupal naT
	I junak, živ	0 je mahal z rokam:
1lT j	- tuintam	plašno govoril san
s , boj. Nikogar ni videl ©kolu sebe. bil i ■ -lep in gluh, kakor pojoč divi I" ' lin, ta! o da ga sopotniki stra hom pogledovali.
Pouosno kakor zmagovit vojsko vodja v-Iopil je v svojo rojstno hišt v K., nedaleč od N. Njegov oče j bil premožen in čislan mož ter j< s tistim v/dildjajem zahvalil Jioga da je privel njegovega sina brez ne sreče na eilj; kajti sin, kteri postane g"-|iod. stane mnogo denarja, sedaj pa ie kiuic - takim izdatkom.
Mlad* mu gospodu Parklju ni bih na tem, da bi takoj bruhnil v svet. Intenzivno učenje slabi, treba se j. oddahniti, malo poleniti se; k večje mu pri očetovem gospodarstvu, ako sila, malo nadzorovati, brez vse skr bi. brez misli, to ni kar tako. On to raj s prva ni nič storil, ali vsaj ni veliko, ker mu je bilo že davno jasno kaj da bode ukrenil.
Tako je preteklo par mesece", v klerih se je Karol Parkelj odpočil.
Ivo je stara lipa za Parkljovo hiS« zopet odi -la svojo ženitno obleko; k« je slavč< k. ki ni nikdar izostal, tam za vodo prepeval svoje, v srce sega j«M-e ljubavne pesmi; ko so na senč natetn vrtu grulile grlice, tam v gozdu pa je kukavica puhajoč prega lij ila svoje tekmeee, tedaj se ji; uda di Parkelj /mislil na resnost življenja. Pomladi pričenja življenje, s po ni l.i d jo naj se stori prvi korak v res iio življenje, korak v prakso.
In kmalu potem se je lesketala n-«. simetrično zidani Parkljevi hiši vsem zahtevam okusa .zadostujoča tvrdkl-na deska z napisom:
K A KOL PARKELJ, diplomiran živinozdravnik.
Oh. zakaj niso živinozdravnik! graduirani! vzdihoval je Parkelj ob prvem pogledu na desko. Saj je bil častihlepen, marljiv mož, in bi se bil ako bi le bilo .šlo, gotovo povspel do viška. Kako lepo bi se čital na-
r
za nekaj svet. za kti jaji
KAROL PARKELJ, klor vsega givinozdravilstva.
<ar je, to je. Prišel jt; bil ravne M-tletij prezgodaj n< tiepriliko naj odgovar merodajui fi ktorji. Vdaj pa je naš Parkelj pričakoval z vročo napetostjo, kaj tla prid". V svojih možganih je videl že v trenutku, ko jt- tvrdkino desko izobesil, svojo ordinaueijsko sobo polno ljudi iskajočih pomoči. Sedel je tam v ele ga nt nem naslanjaču poln dostojanstva, je vlekel na uho, pomikal stol, je vstal, se zopet vsedel ter čital in ogledoval svoje orodje, je operiral io seciral v duhu ter je zopet vstal in parkrat soImi hitro prekoračil ter je čakal eno uro, eno večnost.
Da, kaj pa to? vprašal se je naposled. Li če biti to le praksa? Ali se sedaj, ko znam jaz, jaz živali celega sveta zdraviti, ne najde niti jedne bolne živali na božji zemlji \ Saj dri žavni živinozdravnik nima časa in mi je tudi zagotovil, da se meni v korist rati odpove lečenju bolnih živali, l.i se je zlagal i Mogoče! Vendar bi tega ne verjel; istina pa je, da ča< kam in čakam zaman ter čakam, kakor da b; moralo to vekomaj trperi — ne — ne! Zakaj nisem postal čev-
ljar ali krojač? Ti imajo zmerom dovolj opraviti — ali odvetnik — iu-
odvetnik ne, učenje trpi predolge.-. Pa saj mora tudi živinozdravnik ž" veti. Ako bi ne imel od svojega brega očeta pričakovati nekaj drobiža. bi moral cel svetovni red pro kleti, kakor tudi ljudi, ki so iznašli institucijo živinozdravnikov. Ne, ne — prt neumno, preneumno! Dan gi neva, živinozdravnik pa si lahko zažvižga pesmico, da ga do]g čas ne požre! — —
Drugi dan pa je bilo ravno tako in tretji dan tudi — ne — dan 11" dan je rastla togota Parklja, ki je žt proklel svoje življenje, svoje učenje samega sebe. V svoji besnosti, drugi Orl and o furioso, je prišel skoro tako daleč, da bi bil kmalu svojo tvrdkinc desko. ki se mu je zdela nepotrebna, loli vrgel.
Sedaj pa ni več sedel v ordinaeii-»ki sobi in ni več čakal na ljudi. Izmislil si je kaj boljšega. Ako me kdo potrebuje, me bode že našel, saj ni -■m v Parizu ali v New Yorku, kjer človek čestokrat samega sebe nt najde.
Tako je godrnjal ter se je šel šetat.
Domov prisedši, vidi eleganten vo^ pred hišo.
"(Irofica T. se Vam priporoča", lejal mu je s spoštljivim glasom liv riran sluga. "Poslala je to le priliko, gospoda doktorja lepo proseč la bi se potrudili do nje v grad I i.--"
(Irofica — gospod doktor — grad H. — to jo Parklju izvanredno do-padlo. Tu se bo nekaj zaslužilo, si je nislil, z groficami pa ne pričenja vsaka praksa.
"Zelo sem počaščen", odgovarja vljudno. "Morda je tisti lepi jezdni i on j obolel ali ktera od vaših krasnih krav — li bo treba operaci e--i
"Ne, ne, velečastiti gospod do ctor'*, mu sega sluga vljudno v be s do. "Prelepo angora-mačko milost ive lomi krč in se je bati, da pogine".
Parkelj je komaj skrival svojo besnost. Kaj ga je res hotela nemila ■ >soda za norca imeti! Z mačko naj bi pričel! Mačk ni nikdar maral. Mačka je goljuf na. V pekel ž njo in naj je tudi grofovska angora-mačka! 1'ako žaljenje! C'emu so konjači Ne, akopram me imenuješ doktorja, ie dobiš me!
"Sporočite Vaši milostivi grofici noje rokopoljubje", de a hlinjeno prijaznostjo, "in naj oprosti, da se ne morem poslužiti njene ekvipaže >aj veste — živinozdravnik! — Moj liog! Toliko je opraviti! Cel dan em pisal recepte, sem se moral na vezem zraku malo oddahniti in moram sedaj zopet najsilnejŠe rešiti Kako se moram mučiti — moj Bog! Kako rad bi takoj ustregel — za eno. no recimo, za dve uri sem Vaši milo ti vi grofici radovoljno na razpolag.i-nje. Vi ne morete tako dolgo čakati. I porabil bom lastno ekvipažo. Moj poklon grofici!"
God rnjajoč in preklinjajoč meril jt1 Parkelj svojo sobo.
"Kaj tacega! Z mačkami starih -ikatelj mi pridejo! Preneumno, rajše obesim svojega živinozdravnika r.a klin."
Za dve uri ustavi se grofovs^a kvipaža v največjo nevoljo mladega Parklja zopet pred hišo.
"(Joapa grofica sporoča gospod j loktorju", naznanja sluga, "da se je mgora-mačka žo preselila v več-aoet. Prosi odpuščanja zaradi nad-ležnosti in se za bodoče slučaje toplo priporoča."
"Prokl eta mačka!" olajšal se jo Parkelj. "Na! Prvi uradni posel je srečno rešen. Uffff!" je potem puhal logotnim obrazom in je hitel vun brez vse eape.
-Ivo je zaničujoč cel svet pohajkoval po mestnih ulicah, je srečal go poda Trgovca.
"Ze davno sem Vas mislil obiskati", mu de ta. "Moj pes prepeii-čar ima pokvarjeni želodec, ne je nič in je popolnoma shujšal. Tudi je dobil neke priščeke, ki ga gotovo zelo nadlegujejo."
"Se nisem pričel, pa sem že prišel na psa", šali se Parkelj, kteri je, kakor je bilo videti, na mačko že pozabil, sam s seboj.
"Pes, pes", pravi potem glasno " l'o je zvesta živalica. Pse imam rad. \ am rad postrežem, gospod Trgovec, Li je ta le pea tukaj 3 Prav lep, velik, imenitne pasme." Z važnim obrazom nadaljujoč govori potem, kakor bi predaval. "Kar se tiče priščekov, bo mo zapisali Pix liquida mazilo, gledo želodca pa se brez natančne preiskave ne moremo izraziti, mogoče, da je katsr. morda so gliste, turi. Pepsin je jako dober, grško vino za krepČa-nje, morda bode treba celo operirati
o, koliko pasjih želodcev sem že i z rezal in vsi so zopet ozdraveli! O, lahko se zanesete, kar se tiče opera cij, se nikogar ne bojim."
"Vso čast, vso čast! Brez dvojbe. Morda ne bo tako. Ako dovolite, pošljem Vam jutri psa na dom."
Drugi dan je imel mladi Parkelj pri gospodarstvu svojega očeta polno opravkov. Ta se ni prav dobro počutil in je del svojih skrbi j zvalil na sina. V oddaljenih vinogradih je delavcev kar mrgolelo. Brez nadzorstva delo ne napreduje. Bilo je še dela za1 kake štiri, pet dni. Mladi Parkelj se je ravno pripravljal na odhod, ko mu
/
je deček pripeljal bolnega psa gospoda Trgovca.
T a-le pes mu je bil ravno sedaj prav na poti. V naglici mu je tiste
kjer so bili priščeki, s Pix K-

kraje,
quida mazilom dobro namazal in je potem psa zaprl v svinjak, kamor mu je postavil kiblo vode.
Ko je doma še nekaj naročil, se ie odpeljal.
Ko se je četrti dan potem na po-vratku zvečer peljal skozi mesto, bila je ravno godba. Voz je poslal domov ter se je zabaval ob lepih zvokih glasbe.
Prišedšemu na promenadi v bližino mostu, donesli so od onkraj grozni tuleči glasovi na uho.
Ti glasovi se z glasbo kar nič niso ujemali. Jezno se Parkelj obrne, da bi svoje šetanje nadaljeval, vendar sj ga je ko j nato polastila neizmerna groza. — Njegov bolnik — njegov prvi bolnik! Za Boga! Popolnoma i'-bil pozabil doma potrebno naročiti zastran hrane. Urno je korakal domov. Grozno tulenje pa ga je kar v srce zbadalo. Kako mora uboga žival izgledati! Kako so moji ljudji vendar nerodni! Ali so zaprtje psa v svinjak imeli za novo lečilno meJo-do i Da, tako je, rekel sem jim bil n^-koč, da se ne smejo ničesar dotakniti, kar spada v moj živinozdravniški po klic — pa ti neumni sosedje — neverjetno! Kaj si bode mislil gospod Trgovec o meni! Zavozil sem; globoko sem obtičal v blatu — lep začetek! Moj Bog, moj Bog! Na, ta pozabljivost !
Mahoma je odprl svinjak, pa jo od letel nazaj na tla, da se je zemlja stresla in so njegovi udje zahreščali. | Pasje okostje — groz >vito pasje i ^ okostje je bilo z besnosti > tigra s ta-1 ^ ko silo planilo iz svoje ječe, da je ^ svojega zdravnika na tla podeloj po-j tem pa je dirjalo kakor za stavo pro:i ' ^ L domu. Ko je pomilovanja vreden' ^ q Parkelj pobral svoje boleče ude, je i videl psa že daleč, daleč tam gori. ko S? je pretekel most v par skokih.
"Ta bo lepa!" zdihuje Parkelj ves , ^ pobit. "Moj dober glas je proč. Da bi bil vsaj mogel psa zagrabiti! Gospoda Trgovca bode zadela kap, ko boile videl
svojega psa, kterega je komaj spoznati."
Ko je Parkelj pogledal v svinjak, je živo spominja j oč se jeruzalemskih razvalin, našel od kible le še nekaj oglodanih ostankov, drugo je bilo šlo v pasji želodec. Tudi vrata so bila oglodana in so brezštevilne praske na njih poučile gledalca o brezmejnem hrepenenju psa po svobodi. Da
se gospodu Trgovcu ni smel več pokazati pred oči, to se je zde'o našemu junaku jasno. Skušal se je pred njim kolikor mogoče skrivati, in ako je videl Trgovca proti njegovi hiši iti, je zagledal v njem poosob-Ijeno osveto in se je zalezel kakor te-pen pes.
Vendar — tako stanje nc moro dolgo trajati. Da more Trgovca en krat, kadarkoli in kjerkoli srečati, t*, je neizogibno. Kaj mu naj reče, kako se naj opraviči? Ali hoče samega se be obtožiti, ali celo na druge krivda z vračat i, kakor poreden otrok? Ali mu naj ponudi odškodnine? Bog! Kako je to poniževalno! Ni se mogel sam s seboj zjediniti, proklel pa je osodo v podobi svojega prvega bolnika, kteri ga je še v spanju strašil s svojim pošastnim okostjem.--
Nekaj dni po gorenjem dogodku korakal je Parkelj preko mostu proti mestu. Ali mu ni prišel gospod Trgovec, kakor da bi ga bil kdo klical, nasproti? Parkelj se je prestrašil. Sedaj se prične komedija. Trgovec ga je bil videl, vrniti se, v stran šiniti, to ni bilo mogoče.
"Dobro jutro, gospod Parkelj!" pozdravlja Trgovec že od daleč, od-krivši se. "Iskal sem vas že nekaj po tov--"
"O, prosim, prosim!" jeclja nagovorjeni s čutom človeka, ki pričakuje svojo smrtno obsodbo.	J
"Vaš dolžnik sem", nadaljuje Tr govec, toplo se zahvaljujoč.
Parkelj je čutil v sebi novo življenje. Pričakoval je bil nevihto, mesto nje pa so ga ogrevali vroči solnčni žarki.
"O, prosim, prosim, gospod Trgovec!" pravi ojačen z odklanjajočim smehljanjem. "Nima nač v sebi, — me je veselilo--"
Trgovec sili v njega.
"Boste vendar tako prijazni, da mi naznanite Vaš cenjeni račun."
"Bog obvari!" odvrne Parkelj, dr žeč roko proti njemu. "Bila je ma : lenkost, ni vredno, da se o tem govo ri — nisem ničesar zaslužil." In n« brez bojazni vpraša potem: "Kako st sicer pes počuti ?"
"Hvala, hvala!" odgovori Trgovec uslužno. "Par čisto novih štifletov mi je požrl, ko je prišel od Vas domov — vendar pripisujem to teku, ki sr s zdravim želodcem zopet povernil. Pes je sedaj popolnoma zdrav hvaljujem Vas še enkrat in bodit3 uverjeni, da Vas bom povsod najtop leje priporočil.
Parkelj ni verjel svojim ušesom, te besede zdele so se mu kot največja ironija; ko pa je držal v roki dva petkronska tolarja, ktera mu je bil Trgovec vsilil, je bil uverjen o resnosti laskajočega se priznanja in se je iz polnega srca smejal za odhajajočim gospodom:
"Ta dva srebrna tolarja moram dati v zlat okvir, saj sem ju vendar brez dvojbe težko zaslužili"
Stanje hranilnih ulog:
17 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
okroglo 400.000 kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne uloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila ulagateljem.
Za varnost nlog jamči polet? lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost olog popolna, s ved oči zlasti to, da ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnili otrok in varovancev.
Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York.

'-"Si	1
"3 * *
& v
ft k3 **
Ste
rim * *
ft 13 **
**
ft 13
ftL-3
ft^
*	9
ft^
*	?
ft **
ftk5 **
ftJkS * *
ft^




Q13
EDINI SLOVENSKI 0FICIJELNI AGENT V NEW Y0RKU.
FR. SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y.
j »g »g »e
I V*	- Tjfli	* ifj
* *
Si*-}
*	A
A *
*	«
* *
* *
* A tf £
Oficijelni zastopnik družb:
Bremenskega Lloyda . Hamburg=America Line . Compagnie Generale Transatlantique Holland=America Line . Red Star Line	.
in «J ruzih prekomorskih črt.
Parobrodni in železniški listki so dobiti po najnižjih cenah.
tjJ^ ti" tij"'
KDOR Slovoru pv potuje v staro domovino, najbolje stori, da kupi vožnji listek v NEW
YOllklT, ker ]>otom so lahko odpelješ prvim parni kom in mu ni ]x»trel»a tukaj c"a-kati ter denarje po nepotrebnem trositi.
KDOR 1<OJXil 'z domovine sem vzame ali ž»'li vzeti, najbolje stori, ako se na nas obrne, kt-r bodo toeno postrezen in potnik ima opraviti na vsej orti s poštenimi agentT (ne s kakimi ei^mskinii lialijsuii nii Židi). V NEW YORK dospevšim gremo kolikor le 1110 go«'e na roko in kjer le potreba.
VSE ^ piednosl i trovor^, da naj se vsak Slovenec in Hrvat le edino na nas obrne, kjer
AKO
le prednosti irovor^, da naj se vsak Slovenec in Hrvat bodi' najhitreje, najceneje in pošteno postrezen.
kdo pride v New York na kako železniško postajo in se ne vč kam obrniti, nai gre na postajo k 1 elefoiin in poklice 3795 Cortlandt, ali connect, three seven nine five C'ort-landt in ]u»tem se s nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon plača 15 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
^Dalje pošiljamo najceneje in najhitreje
denarje v staro domovino.
Ogromno rastoči promet nam daje priliko naše rojake CENO post reč i, ohjednem pa tudi dokazuje, da kdor se na nas obrne, je dobro postrezen i 11 se še večkrat 11a nas obrne in drugim enako storiti svetuje.
Cena, hitra in solidna postrežba je naše trgovinsko geslo.
VSAK l>otnik'11:1 i l>ri,1<' 0<1 kteregakoli kraja Zjedinjenih držav ali i/, stare domovine, naj pazi na naš naslov, ulico in številko
IOQ Greenwich Street.
NAJ ne TM>sluSa ""kogar, ako ga tudi slovensko nagovori in drugam vleče, za Slovence je pravi kraj le pri nas. !Nas lahko vsakdo ob kterejkoli uri i>okliče.
PRAV l,a8tori' kdor nam njegov prihod natančno naznani, po kterej železnici pride, to je odhod od kraja in kedaj sem pride, to mu na vsakej železnici povedo.
Za SIS I FPF NftVCF PRIHRANI vsak potujoči rojak, ako naše nasvete uboga in natančno dita t JtS	miilVrtlii pnzi, da pride na pravo številko in ne da novcev preje iz
'	rok, dokler ni povsem preverjen, da je na pravem mestu.
Ubogajte naše nasvete in vedno ste na pravem potu!
FRANK SAKSBRo
109 GREENWICH ST., NEW YORK.
A * + ft
***
+ <t A ft
A <t
Zf-i A ^
A ft
iP * ft
^ft
^pja
ff:v € ft
t ft
^ ft
^
* ft frV * ft
* ft
A ft
A ft
w
^ o
A ft
m *
^ft
A*
&&
A)*
fr Gi A, W
Aft
A* <bft <bft
si a
A ft
1
ss
w
i 11	■cgarr- —i'iw-II1
-1

'J? V.". •»■SBJ«"-^"?------W^P
Pisma ix toplic.
Mt. Clemens, Mich., 27. julija.
Spoštovana gospa!
Mt. Clemens je malo mestece, 21 milj severno od Detroita. Tu so zelo gorke mineralne kopeli, sleherno leto išče tu več tisoč ljudi obojega spola zdravje in samo bolni na revmatiz-mu ali protinu. Mesto samo zase je zelo malo, ali ob drevoredih so lične vile, večina lesene, in nekaj lepih hotelov, vse to je za bolne goste. Sedaj, ko se jaz tu zdravim, ja nas nad 3<»00 tujcev iz raznih držav, da Zidov ne manjka, mi lahko verjamete. Ti ne-odrešenci imajo tu svoje res ta vran te in boardinghouse in se s hebrejskimi napisi postavljajo.
Mineralna voda izvira in je sicer toliko vroča in žvepljcna. da jo morajo mešati z drugo vročo vodo in snovmi, ker v vodi, kakor izvira, nebi bilo mogoče dihati, niti gledati. Strežniki in strežnice za ženske, no-Bijo rožene očala, ker drugače bi jim prehitro oči oslabele vsled vhajajoče-ga žvepljenega para.
Toplice so solidno, čedne, strogo so deljeni možki od žensk; kopljemo se v banah iz bele gline, vsak v svojem oddelku. Toploto je napraviti različno, ker je tudi dotok mrzle vode napeljan; po navadi se parimo od 100 do 104 stopinj. Strežniki bolnike ma sirajo, posebno na udih. kjer bolezen tiči; po kopeli pa gre vsakdo v svoj oddelek na naslonjače ležati, popije kozarec finega, bistrega studenca, ne kar se pravo potenje prične. Po navadi vzemo bolni ljudje 14—21 ko peli. po dve na »lan ni vzeti, človeka zelo zmuči. Kadar človek tako leži v bani in ga strežnik masira, se mu dozdeva, kakor ko pri nas prešiče "mavžajo'*.
Okolica M t. Clemensa je prav lepa in blizo je Miehigansko jezero, kamor hodijo bolniki ribe lovit za dolg čas. V okolici so pristni studenci sladke vode in to bolniki zelo pijo. Veselja tu ni najti. Vsi bolniki se drže klavemo vsled bolečin, veliko jih vozijo v kupčij, ali pridejo po ber-gljah in ob palice vprti, enako ženske. Nekteri izgledajo tako slabo, kakor bi bili prav hudo jetični. Po navadi bolni ljudje ne pijo alkoholnih pijač, večinoma vodo, limonado,i eelzer itd. Zabav ni, po dvakrat na teden igra mestna godba zvečer od 8. do 9. ure; drugače pa potujoči godci hodijo od hotela do hotela in igrajo, ali za te ni dosti businessa, ker bolni ljudje ljubijo mir.
Hoteli so čedni i.i ne predragi; za $2 na dan se dobi čedna solni in trikrat na dan zelo dobra hrana, kar si kdo zbere, v istini zelo ceno se mi to .vid i V postrežba je fina, domači ljudje so zelo prijazni s tujci, no saj pa večino od njih žive. Lepo je tudi St. Joseph zdrav išče. Trgovci in obrtniki nobeno stvar previsoko ne cenijo in ne zahtevajo visokih cen, kar se žal evropskih enaeih zdraviščih čestokrat zgodi. Življenje je zelo enakomerno in je zvečer ob 10. uri vse mestece prazno in vse gre k počitku. Vročine nisem še tu dosti okusil, dva dneva smo imeli gorka, ali večeri in jutra so prijetno hladni. V zabavo imamo tudi po dvakrat na teden "baseball", mladeniči bijejo žogo, kar je č«>dna narodna igra in velja vstop 25c, in tako preje mine čas. Prve dni, ko nisem nikogar po znal, sem menil, da ima tu dan ur. a sedaj jih ima le še po 28 pri meni, ko nisem vajen postavati; čitati in pisati je par ur dovolj.
Zdravijo se razni poklici in stanovi, tako tudi Zidje in Rebeke. Ženske se zelo rade šarijo, kaj rade spreminjajo toalete za na ulico in celo k večerji pridejo v drugej obleki, nego so bile pri kosilu. Da. ta nečim urnost ne pozna meje niti v bolezni! Pogostokrat gremo tudi v Detroit, posebno smo radi hodili gledati igranje r žogo. ko sta dva dobra kliiba igrala in sicer iz Detroita in Chiea-ge; m i noli teden bo bile tudi konjske dirke, a za te nimam interesu.
Ne morem pa zamolčati, da se za dalj časa bivanja v kakem zdravi še u nikdar več ne naselim v hotel, ker tu ni miru. Po noči vedno hodijo po mostovžih in stopnjieah. dasi so p« njih preproge, a vaejedno se vse sliši, dalje je vso noč čuti zvon, ko ljudje kličejo postrežnika za mrzlo vodo. Zjutraj ob 5. uri se prične pa trkanje na razne duri in to traja do 7. ure. Ako ima človek trdno spanje, ga to vzdrami. kaj še le, ko nismo utrujeni. Čez par dni odhajam v Cleveland, O., čez jezero, ker je vožnja cena, potem pa '^roti domu; vstaviti se namera vam v Niagara Falls.
lTpam, in čutim na vsem telesu, d*i si zdravje okrepčujem, posebno ne čutim nikakih bolečin več na ledicah. kar je bilo tiolehanje vsled reymatiz-ma v kriiti. Ako mi bode "čas dopuščal", bodem še kaj pisal, ako pa ne, sem pa s tem ustregel V a še j želji, ako ne povsem, pa mi oprostit«, se bom poskušal drugokrat poboljšati. Ako so ta pisma dolgočasna, je iskati vzroku "dolzega časa", kterega tu pasem in v dolgočasnih fiziognomi-jah bolnih ljudi.
Srčni po::drav i	Vam udani	F. S.
Brez sovražnika. Španski državnik Narvaez je bil od leta 1841 do 1. 18G8 večkrat ministerski preti sednik in seveda vedno le tačas. doki, r ni bil prisiljen, jo iz dežele popihati. Ko se mn je bližala poslej, nja ura njegovega življenja, poklical je k sebi nekega pobožnega duhovnika. da bi ga pripravil za smrt. Ko sta že vse opravila, zahteva duhovnik, naj odpusti vsem sovražnikom. Narvaez pa je začel se nejevoljno obračati in mrmrati. Ko ga nato še enkrat opozori duhovnik, da se mora vdati božjim zapovedim, je rekel jec-ljaje, da nima nobenega sovražnika. "Saj ni—mam no—be—ne—ga so-vraž—ni—ka, saj sem ven—dar pustil vse svo—je sovraž—ni—ke po— strt'—li—ti" je nadaljeval že napol nezavesten.
Maksim Gorki j — igra-1 e e_ Iz Petrograda se poroča, da j< Maksim Gorki j nedavno zaigral v mestnem klubu 27,000 rubljev, koje so mu donesla njegova književna dela. Gorki j ni toraj samo vešč novelist in dramatik, ampak tudi "dober" — kvartač.
Dobro znamenje. "He, natakar, povejte uoi, ali je ptujec videl, da sem se na njegov klobuk v sedel?" — Natakar: "Seveda je opazil — saj seboj vzeli"
Trden želodec ima neki kmetski fant. ki je meseca maja vstopil v bolnico sv. Jožefa v Parizu. Zdravniki so kmalo opazili, da mora imeti nekaj v želodcu. In res so našli pri operaciji več žlic, vilice, roče žeblje, ključ, dolgo šivanko, kos glavnika in še mnogo druzega, vsega skupaj 25 predmetov, ki so bili 230 gramov težki. Pacijent je sedaj popolnoma zdrav. Priznal je, da je požrl že pred več leti vse te predmete, da bi se na ta način usmrtil, ker je mačeha z njim grdo ravnala. Svojemu trdnemu želodcu se ima zahvaliti, da je ostal pri življenju.
ZABTONJ 14 kr^s^ih davil
z vsako uro. l:ra ima pravu ameiikunski ko-e-ovje in pokrov, je s 14 karatnim zlatom pozlač-na, z dragimi kameni oskrbi,ena in regulirana s pismenim jamstvom za 20 let. Naj boljš časomer na svetu in izgleda jednaka pravi
zlati uri za £40. Za nekaj časa damo z vsako uro sledeča krasna darila: 1 dunajsko pipo iz j brezsen£nost. kaP» m. isks j^ene v vrednosti #1.50: 1 cev za. smodke iz prave morske pene 75 ct.; 1 cev za ciga- i rete 50 ct.: 1 usnjat mošujiček za tobak 25 ct.; 1 nikljnsto škatljico za uiigalice 25 ct.; fino' pozlačeno vetezico $ .50: 1 pozlačeno broso 1 par tinih uhanov s kamenčki $1; * kra
Ta križ ozdravljaod rev-matizma, ueuralgije, bolezen v križu, bolezni v glavi, živčne bolezni, otožnost, božjasi,
slaba prebavanja, zgubi jenje teka in bolezni zoIkiv.
r____________________f	_	...... ^	^ ^	Navodilo j
vatnu Lk dico 40 ct ; več poz laže -ih gumbov itd. Uro in našteta darila pošljemo po C. O. D. I . Vsaki dan dajte križ v za £2.99 za možke in $3.73 za ženske ure ter rkspresne s-tro-ke z dovoljenjem, da se blago j T^f-jteC - n^P°'n]e:i z naj-lahko ogitda m na naše stroške nazaj \ oslje, ako ti ne ugaja. Kjer ni ekspresne postaje, po- j boljšim ]esihom za dve misliti se mora svuta z naročilom in tu ki m dodamo še pripraven žepni nož ter pošljemo hlago ■	, otroke zmešajte v registrov, nem zavitku Kdor kupi ;di j roda 6 ur l darili, istemu damo eno uro z darovi j ]esih 2 .v ?v *'rimeru z n jih v n; grado. i iši, ako želiš uro za moikega ali žensko. Piši danes predno je zaloga pošla na i starostjo la križ mora vi-
ATLAS JEWELRY CO., 351 Metropolitan Blo<*, Chicago, 111. j
Naš veliki katalog, v kterem je čez 600 različnih ur, dragocenosti, puške, samokres-, ' Je^wlcu ^Ta °I	T)"1
no*i, pipe., cevi, šivalni stroji :td. pošljemo po sprejemu 4 ct. v poštnih znrmkah.	| mond ^ vefja samo'eden
dolar ter se odpošlje v vsaki
Električni DIAMOND križ,
tudi Volta križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijska, vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Francozko, Skandinavijo in v ''.ruge države, kjer je dobil pripoznanje kot najbolje sredstvo proti mnogim boleznim in jeobito proti revmatizmu.
(r r o z n a ljubimka. Blizu Saiut Etiennea na Francoskem je policija aretovala neko jako zalo Pa-rižanko, ki je tekom treh let zastrupila tri ljubimce, da jih je mogla oropati.
Zveza balkanskih držav. K izni znaki kažejo, da so začeli v Belgradu spoznavati solidarnost slo vauskih interesov na Balkanu in da hočejo poskusiti temu primerno t variti sredstva za varstvo teh i.i-teresov. Zatrjuje se, da je srbski vojni minister Kraljevič, oziraje se na težki položaj Bolgarske v slučaju ine s Turčijo — kteri položaj izvira zlasti iz tega, da Bolgarska ne more postaviti 11a bojišče take armade kakor Turčija — dal v Sofiji zaupno vprašati, kaj bi odgovorila Bolgarska, če bi ji Srbija ponudila vojno konvencijo. Taka vojna konvencija med Srbijo in Bolgarsko bi pomenila prvi korak za ustanovitev zveze balkanskih držav in bi bila seveda največjega pomena za nadaljni razvoj balkanskih razmer.
K- anjsko katoi ^odHorno društvo PfiESV SRCA JEZUSOVEGA
v Clevelandu, Ohio. Odbor za leto 1903 je: Predsednik: John. Saje, 8G JJiemer Street.
Predsednik: John Saje, 87 Iloifman Street.
Podpredsednik-' Anton Ogrinc, 3 .Norwood St.
I.	tajnik: John Avsec, 104 Case Ave.
II.	tajnik: Anton Sepic, Tt>6 St. Clair St.
Blagajnik: Lorenc Petkovšek. ISoVs
E. Aladison Ave. Odborniki: John Gornik, Antou Novak, John Petkovšek, Alojzij Saje.
-MarŠai: Martin Janežič. Pisatelj pohotnih knjižic: Anton tSinole.
Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-niagača Anton in John Simoneič. Društvo ima sejo vsako drugo nedeljo v mesecu r „Jaittea Hali". 17 i ti St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Naslov za pisma je: John Avsec, 104 Case Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Dobro izvežbanih delavcev, Slovencev, Hrvatov in tudi druzih narodnosti se ne branim, potrebujem. Delo ni težavno, je stalno dokler je kaj drobiža, delo je pa tako: izvrstno pivo piti, vsake vrste smotke kaditi, dobro domače vino piti, več vrst žganje ali jeruš piti; kdor zna dobro kegljati, mu ni treba plačati, kegljišče je novo. Prodajam tudi tobak, vsake vrste smotke in tudi tobak za žvečenje. Ako kterega to delo veseli, imam tudi zanj stanovanje na raz polaganje prav po ceni proti „cash' Za obilen ©bisk se oriporoča: JAKOB MAKTINČIČ, salooner.
Summit. Illinois.
Tako in tako.	'
Dekle, ali me imaš še kaj rada| Nadlegoval sem zalo punčiko, Tako, tako, 110 kaj pa da. Odgovorila je smeje se sladko. I )ekle, glej to je lepo, Sedaj sva zopet skupaj. 1'risedi se k meni, lepo tako, I11 na poročni dan — upaj!
Metulj.
liojakom, kteri potujejo skozi Du-rango na Silverton, Jure.y Rico in Tcluride, naznanjava, da sva odprli novo gostilno
avstrijska domovina
poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., naš napis je dovolj velik. Vsakogar bode va postregla z dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkami. Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE,
D ur an go. Colo
Jolin Venxel,
74 Munich St.,
kraj Zjed. drisr. Jamčimo, da Vam Ixxle tako koristil, kaki -r k ter okoli električni pas, kteri velja 10 ali 2okrat večjo svoto. Yrsaki č'*n vsake družine moral bi imeti električni Diamond kriiec, ker ni boljšega in sigurne)-šega sredstva proti vsakovrstnim iKileznim." Tisoče priporočil od ljudi, kterim je la križ pomogel, oziroma jih pojioliioma ozdravel, potrjuje njegovo moč. Pošljite jr »len dolar l>odisi ro Monef ('rdt-r ali v registriranem pismu, za 1 kril ali $5 za 6 križev 11.1: TiieElectric 1 Ha-rroud Cress Co. I >ep. 39, 306 Milwaukee Ave. Chicago
Sprememba. Kot nevesta bil mi je mil tvoj glas. Petje segalo mi je v srce, Sedaj, ko gospodinjski posel oprav-
Ijaš,
M i pa jed iz želodca ne gre.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da sem •tvoril
trgovino z vinom,
in sieer prodajam dobra californij-ska vina in Napa Valley po 40 centov črno vino; belo vino pa od 45 ct. naprej. Vino pošiljam na vse kraje v Zjed. državah. Za obila naročila se priporoča
s spoštovanjem
M. ROGINA,
Box 64, Crockett, California. __SI <W
Anton Kline,
javni notar,
1778 St. Clair St.. Cleveland, Ohio,
*e priporoča Slovencem in Hrvatom za izgotavljanje pooblastil, kopnih in prodajalnih pogodb, prošenj za oproščenje orožnih vaj in kontrolnih shodov, preskrbuje potne liste ter druzih spisov spadajočih v notarsko stroko.
Dalje pošilja denarje v staro domovino po dnevnem kurzu, brzo in solidno. Prodaja
parobrodne in železniške listke.
na vse strani. Parobrodne listke za v staro domovino ali od tam sem. Vsak polnik bode vestno postrežen in v Ns-w Yorku na postaji sprejet in odpravljen na parnik; da mi je vse to mogoče redno, ceno in vestno oskrbeti, sem v zvezi v New Yorku z g. Frank Sakserjem.
Svoji, k svojim! S spoštovanjem llj |
Anton Kkne, javni notar.
Nižje opdpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da eem se preselil iz East Helena, Mont., v Aldridge, Mont., in tu odprl novo
urejeni
saloon«,
v kterim xočim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALLFORNSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE. S spoštovanj ena
MARTIN EL1UH,
Aldridge, Mont., Park Co.
Naravna kalifornijska vina na prodaj.
Dobro črno vino po 35 do 45 centov ga Iona.
Lansko belo vino po 35 do 45 centov galona.
Staro belo vino po 50 ct. galona.
Recsling po 55 ct. galona. Vse s posodo vred kdor kupi 50 ga< I011 skupaj. Naročilom spod 50 galon je potreba še posebej pridejati $2.00 za posodo. Pošljem dobro belo vino 20 galonov za $14; staro belo ali črno 20 galonov za $16 s posodo vred in plačam sam vožnino (freight) v vsaki kraj Zjed. držav.	(4kr.)
S spoštovanjem.
ŠTEFANJAKSHE,
P. O. Box 77, Crockett, California, Contra Costa Co,
Priporočila :
Va5 električni Diamond križ me je ozdravel od revmattzrna v g! a v: po 2 tr fenske: Cleveland, Ollio, ! *P°rabi in bolezen je popolnoma ponehala. I riporočam ga pov:-. rfi svoji:u pri] -t ljenu .,,,..,.,.....(	H. Mm.LKR, Pipestone, Minn,
izdelovalec kranjskih m nemških - j	Moja mati je nosila Vaš električni Diamond kril in v kratk- m ča j U-le. en i,i krč
_ _ ___ __ __ • Ig	vlelodci! in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejŠo nego !i kdr.j t • reie.
JU.cLm7m. O O.I iS !	En. Gau : . I lirKmks, la.
l	Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mnoi^o zdravnil v, i;!ek:rični IHa-
se priporoča rojakom Za izdelovanje m?"d križ to je več pomogel, nego vsa druga zdravila. Ik ni i te t;- i n. u. ~ iljte
1	-	-	mi Se 4 križce.	J. Baik, S utt^art, Ark.
Imel sem več let revmatizem : po 6 tedensl « vporabi VaSe^.i --■" • r. r "i j - r, ti, da ni boljšega sredstva za zdravljenje od revmati'in^.	Pa; i. I \vi-. M..	\\ iss
THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 3'J, - 306 Milwauk^
CHICAGO, ILLINOfS
in popra vi jenje harmonik. Delo napravim na zalitevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, u delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $22 do «45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja aii medenine. Cena tri vrstnim je od £45 do Več in natančno pove:
JOLIN V EN ZEL, 74 Munich St., Cleveland. Oliio-
New Orleans. La., 2S. se^t Cislini gospd \ V pri ibu Vam poši! ;no $5 za pet" električnih križev. Oni. ktere smo popreje rr jeli, so čud-znu delava i. t i -i • ?a r aj-hitrejie priposlanje.	Sestre Benedikt nske, 2S24 I>»iphin* S . N > < >r'.:- ns. l.a.
PAZITE DOBRO NA MOJ NASLOV, ZAPIŠITE SI GA!
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Poforo belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica otl $2.50 do $3 galon a posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo :U*nar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
IJIIi. Rsdovich,
594 Vermont St., SAN FRANCISCO. ( AL.
KADAR POTREBUJEJO SLOVENSKA DKI STVA
ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE i. t. d..
■ WfinVSl	milili d
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, II)., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem Dtvoril novo urejeni
saloon pri ^Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu tq. nlice, kjer ».očim pristno uležano ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, i_ajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (f'ool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel« Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom !
Mohor Mladič^
i 17 So. Center Av., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone i 1722 Morgan.
pišite 'slovenski * j>o moj eenik ali u:ioive, kei vsem pošlji tn l»rez stro škov. Moj 1 tvnlka slovanska.
tO
je
fJtF" Imam na razjxdago obilo iizorcev slovenskih, hrvatskih, čeških, slovaških, rusinskih, litvin skill in poljskih društev.
580 SOUTH C E N T R E A V E N l E , C 11 H A (> O . I L L.
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil
od gospoda J. Stublerja
v Duluth^ Minil.7 217 W. Superior Si.
Točil bodein vsakovrstne dobre pijače imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti luncli.
Prodajam tudi železniške in parol>ro<liie listke ter pošiljam denar v staro domovino. Rojakom preskrbi m delo, kt<*ri delajo po šu-Dnili. Rojake Slovenee in Hrvate, kteri potujejo čez Oiilutli, Minn., vabim, da me blagovoli jo obiskati, ker bodo gotovo zel'» dobro postrežt»ni. |	Se sj>oštovanjem	(31jl;
Josip Scharabon.
JE NAJBOLJA.
Ko dobimo Vaš naslov, poslali Vara hočerre na nro-sto pregledanje naslednjo 1-rasno 14^a atno zlato uro z dvojnim pokrovom, navi-jakom in krasnim amerškim raedaljon^m a n ye in ekspresne stroške. C. O. I). 3/0.12 Jairčim.) 20 let.' Verižica in inedalion 2 vsako uro. To so najboljše ure /a navedeno ceno in izgledajo, ka kor ?I-te ure $40. Ako nam pošljete $3-75 z naročilom, Vam damo tudi fin« žepni nož. J-d"o uro ;astonj. ako kupile i » prodate šest ur. Ženske in možke. Pošljite 4 ct 7»auik za naš veliki cenik s popisom 600 raznih ur, zlatn ne, diamantov, tterskih ur pušk, revolverjev. instrumentom, ks dil ega or> dja in d uzih stvari.
ATLAS JEWELRY CO.,
Dept. X 163 Rando ph St.. Chicago 111.
Anton Rebek,
r lodvorske ulice v Ljubljani,
koneesijonirani zastopni k
Red Star Line.
Slovence zelo dobro in ] »ošteno ^streže pri izseljevanju v Ameri-i.z. Preskrbi [Hit ne liste.
Vožnja z novimi parniki te družbe je ugodna, ljudje so po 4 in 6 v jeduej kajiti, pri obedili jim stre-
Velika zaloga dobrega
^floMcepyina^
— ter—
doma kuhanega žganja.
Naroeila se točno iz vrše.
Kdor bore toraj dobro kapljico vina ali pristnega žganja, naj se obrne na:	(31 jI)
John Kracker-ja,
1199 St Clašr St., Cleveland, 0.
Osreči tvoj dom
s hišnim godbenim zabojčkom
Cenjenim da so
rojakom naznanjam.
HARMONIKE,
ktere jaz izdelujem, v Washingto-nn patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča
John Golob,
(Home Music l!ox). navanimivejšmi m najcenejšim mu/iknličrim instrumentom /a du n. Ti napravi večvrselj-i ne^o orgije ir $ too. V«dro pripravljeno. Igrati 7amore >sakdo, celo olr k. Vsi r»djemalci so zadovoljni, kajti dohili so. kar so t ri-čakovafi. Igra eč n'g. sto komadov, kakor ie 17 imenika, kteri se nahaja v vsakea, zalivčku, ran iilno. Kabi se tudi v cersvah, šolah, pri perskih in drugih društvih za spreroljevanje petja. Zasluži svojo ceno v jed rej noči. S vira vse stare himne, korainice, valčke, polke, četvorke in operne napeve, kakor tudi najnovejše pesmi. Jeden komad zartoreš ponoviH ali pa no-:	. . - . ^ , vega igran. Samo 6 dolarjev v finem zaboju z glasbo. Kdn želi iru pošljemo i?' sbeni
žejo pri pogrnjenih mižali, m treba zabojček po sprejetju $z na račun; $4 plačaš potem. Agenije z>,lužijo mnogo denarja, umivati j)osode. Snrga vlada na P 5 i 2 ct. za cenik, teh parnikih in tudi za ženske je.
ugodno, ker se gleda na nravno _____
vedenje.	I Hojakom naznanjam, da sem se
V New Yorku je moj dopisnik g.*VT(>seu\ iE Aldridge, Mont., sem na Frank Sakser, 109 Greenwich St. iribbinc. Minn., in v družbi k. Fr.
203 Bridge St.,
Joliet, m.
STANDARD MFG. COMPANY,
29 8EEKMAN STREET P. O- BOX 1179. OEPT GU- N-. NEW YORK CITY-
„ .	. , .. .. ITibbinff,---
^ovi parniki te družbe vozijo po Arkota otvoril osem dni.
Sš spoštovanjem	S A-LOOIN",
Anton Bebek,	V kterem vedno točiva sveže, dobro
koacesijonirani agent Red Star Lime, pivo, izvrstna vina in dobre smodke. «« .	——»i——. j Rojake bodeva vedno skrbno postre-
A /\m/\Tfn denarje najceneje Ira gla. Za obilen poset se priporočava
GOTOVE	I B spoštovanjem
NewY -t	(la«) Luka Klun ia Frani: Axk»
Slovencem in Hrvatom v Iiock Springs, Wyo.. in okolici priporočam v obilen obisk
ssclooanL,
v kterem vedno točim sveže Schlitz. Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre smodke. S spoštovanjem
JOS. DEMSHAB, Rock Springs, Wyo.
ejjyr*
t^mi
■	ijjn

I i Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Inkorporirana dne 24. januvarija 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA
kveno streho, od koder so ga prinesli mrtvega doli. Mož je že mnogokrat bil na vrhu zvonikov, pravijo, da je zadnia njegova pot na vrh zvonika bila oseminštirideseta.
Knrz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
URADNIKI:
Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: Josip Agnič, P. O. Box 266, Ely, Minn.
II.	tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: I van Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perxo, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, 115 7tli St., Calumet, Mich. Jakob Zaiutkovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Junij Bnožič, Ely, Minn.
Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem
sodišču. Na 18 mesecev težke ječe je bil obsojen Janez Zupan, čevljar v Križu, ker je lansko leto v jeseni Alešu Kokalju grozil, da ga bode zaklal. Mariji Zupan pa, žugal, da ji bode poslopje zažgal; tudi je letos meseca velikega travna Boga preklinjal; Zupan pravi, da on tega nič nc ve, ker je bil močno pijan. — Janoz Kalan, posestnika sin, v Zbiljah, j« zvečer 1. rožnika v prepiru Francetn Šušteršič dvakrat z nožem v hrbet I sunil. Kalan trdi. da je to storil v silobranu, kar se pa ne strinja z iz . povedbami zaslišanih prič; obsojen j>_ bil na pol leta težke ječe. — Franc« Lokar, delavec v Ljubljani, je dne 2G. mal. travna na Dolenjski cesti br.^z povoda z nožem napadel Ivana Jatie-žica. kterega pa ni zadel, ker se mu Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Josip Agnič, i je pravočasno izognil, na to je dva-P. O. Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem, j krat zamahnil proti Jožefu Kalanu Denarne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, in ga na levi roki težko poškodoval. P. O. Hov 105, Ely, Minn, in l»o svojem zastopniku.	j Lokar j? bil na jedno leto težke ječi
obsojen. — Na eden mesec težke ječe
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
je bil obsojen 17 let stari France Ra
' movž. hlapec iz Hotavel, ker si je 11
ppktoptt t.	J rožnika t. 1. iz zaklenjene skrinjo
lni.-Muiim.	svojega gospodarja prilastil srebrne
N ovo društvo sv. Jožefa štev. 41, East Palestina, O., je sprejeto v J. žepno uro v vrednosti 20 K. — Mar S. K. J. Imena udov so:	tin Ausec, posestnika sin iz Obrha m
Ivan Albreht rojen 1875, Ivan Bradaška 18G3, Ivan Bonče.je hotel odtegniti svoji vojaški dolž-lSr.i). Jakob Erzložnik 1850, Fran Jurjavčič 1873, Anton Jurjavčič \ nosti s tem, da jo je mislil popihati Is77, Gašpar Javk 187.">, Ignac Kavčič 1859, Fran Lekan 1863, v Ameriko; v to svrho mu je njego»
Lovrenc (»meje 1S79, Ivan Liškovič 1874, Ivan Tuš ar 1869, Josip Veeder 1875, Anton Volčič.	Društvo šteje 15 udov.
ODSTOPILI:
i >d društva sv. Cirila in Metoda št. IG, Johnstown, Pa., Jakob Bečaj, Lovrenc Jernejčič, Matija Meh-, Ivan Milavc.
Društvo šteje 77 udov.
SUSPENDIRANI:
Od društva sv. Jožefa štev. 21, Elyria, Colo., Ivan Magoršič.
Društvo šteje 51 udov. Josip Agnič, I. tajnik.!
Drobnosti.
<ig. naročnike, kterim smo do-poslali račune, nljudno prosimo, da blagovolijo naročnino tem preje ko mogoče poravnati, drugače bodemo morali pošiljanje lista koncem meseca vstaviti.
lp ravni št vo.
Iz
Elv.ja, Minn., so nam poroča, da je naš ro^ak Peter Šterk v rovu p<> lii src-il. Vrv vspenjače mu ie vir gala glavo, tako. da je bil na mesti« mrtev. Pokojnik ni bil član kaeega p< hIp<»rem-ga društva.
V A tn c r i k o se je odpoljalo dne ". julija ponoči z južnega kolodvora Ljubljani osob in dne 28. julija ' Hrvatov ter 4:J Slovencev.
V c e r k v i omedlel a. Dne 2f>. julija zvečer je v stolni cerkvi v Ljubljani prišlo slabo postrežniei A. Kovačevi, stanujoči v Bohoričevih ulieali -t. 2s in se je zgrudila na tla. Prepeljali so ju v njeno stanovanje.
glavi udaril j-Jakob Janež, sta ko j. cesti št. 21 \ Jakoba Narobetn. H*ega na Marije Terezije cest. ^ kterim sta bila sprta zaradi in mu prizadejal precejšnjo
S palico p < 2."». julija delavec nujoč na Polen j Ljubljani hlapca stanuj št. f>, Žene, rano.
Zaprli so čevljarskega mojstra Simona (talina, stanujočega v Kri -ževniških ulieali štev. 2 v Ljubljani. Lti j«- nekega dne v pričetku meseca julija t. I. svojo, od njega ločeno žen«. Terezijo (ialinovo, pod pretvezo, da bode iz. njene vinkulirane hranilne knjižice "Knielske posojilnice" v Ljubljani <>oo K dvignil in njej de nar izroeil, pregovoril, tla je šla >. njim k blagajni omenjene posojilnice in se oiuli v knjižico podpisala, na kar j'* 011 brez njene vednosti in zoper njeno voljo celo vIoko v znesku 2200 K vzdignil in si pridržal. Z dinarjem je hotel danes v spremstvu svoje ljubice Konstancije Premkovo pobegniti v Ameriko.
Z n oži i n na Vodnikovi pit*: "Tukaj se dn
s p o leni. V Šiški est i, kjer se blišči na-toči vino ria litre", so 27. julija popoldne ob petih sprli neki rokodelski pomočniki. Govori se, da so doma iz Št. Vida. Seveda ni ostalo pri besedah. Fantje so s<' tudi spoprijeli, pa ne z litri, nego z noži in s poleni. Ko se je za-čulo vpitje in proklinjanje, je bila eestn takoj polira ljndij in jsledali. kako so fantje zares kakor mojstri v pretepanju metali polena ih sukali nože. Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo, da se napadeneu — ki je z drugimi vrini delal "plav" — posrečilo, za preti se v bližnjo hišo. Otroci In ženske so strahoma vpili. Pa je res pravo čudo. da se nobenemu gledalcu ni ničesar zgodilo.
S š k a r p e p a d el je pri Zagorju idar Jos. Orizaj in se na glavi težko oškodoval. Prepeljali so ga v elno bolnico.
de
S tira skočil, je tovorni vlak dne 28. julija ponoči na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški. Pet vagonov, v kterih je bila živina, je nekoliko poškodovanih.
P o d s u 1 o ga je. Pri kopan iu ilovice je dne 28. julija podsulo de lavca kranjske stavbinske družbe Fr. Zupana iz Kosez. Poškodovan je na glavi in na desni strani života. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
brat France Ausec, hlapec v Ljub ljani. preskrbel potni list in vozni list do Lipskega. Martin Ausec pred sodiščem sam priznava, da je mislil kake 3 leta ostati v Aemirki. Obsojena sta bila vsaki na 10 K denarnt globe. — Frančiška Premru, posestnika žena, je dne 25. mal. travna ob činskega slugo, ko je ta zaradi iztei-jatve občinske naklade, vsled občin skouradnega ukaza hotel v hlevu ru bež izvršiti, tako močno sunila v prs.i da je ta padel na drva; obsojena ju bila na tri tedne ječe.
Novice. 25. jul. našli so na straži pred kraljevo palačo v Lizboni stoječega vojaka umorjenega. Kdo ga je umoril, še ni znano. Vlada razširja vest, da se je sam usmrtil. V mestu vlada radi tega velika razburjenost. — Umrl je v Gasteinu škof Warren iz New Yorka. Truplo bodo prepeljali v Ameriko. — S sekiro je ubil neki Linduška v Brnu svojo ženo in tem usmrtil še sam sebe. — Postre-šček Klaus v Draždanih se je podal Ubil se je dne 29. julija popol- v stanovanje svoje žene, ki je živela dne neki hlapec na Rimski cesti t I !oceua od n->e*a' 111 J° vstrelil. Potem Ljubljani. Hotel je v klančevo hišj '3fc usmrtil se samega sebe. — Vlak ie zapeljati voz mrve. Voz se je prevr-i Bovozd v delnicah pri Toplicah na nil in mož je padel ob zid s tako silo.! reskem dveletnega dečka. Iz žalosti da je umrl.	i]l! skoči,a Potem mati v reko Bielo.
..............j— Rumunska princezinja Marija j.
"Letoviški list." ZdraviŠka sporočila naučnemu ministerstvu, d-j komisija na Bledu je letos začela iz- ie pripravljena darovati hišo in 22.", dajati svoj list, imenovan "Letoviški frankov v gotovini, da se vstano list zdravišča Bled na Gorenjskem". vi v Jassyju gospodinjska šola za List je dvojezičen, slovenski in nem- mlada dekleta. — Vlak je zadel pri ški, in prinaša imenik vseh obisko- Noesendorfu na Spod. Avstrijskem \ valcev Bleda.	j voz kmeta Brannederja. Branned. i
——	j je bil takoj mrtev, trije drugi, ki st
S i 1 o v i t mož. Posestnik Ma- . bili tudi na vozu, so težko, trije pp l ija Virant v Črni vasi št. 20. je dne . lahko ranjeni. 27. julija napadel svojo ženo Nežo
Virantovo in svoji pastorki Marijo! Ogrski h on vedski in Nežo Cerarjevo in jim zagrozil s sekiro, da bode vse pobil. Ženske so bežale iz hiše k sosedu in si niso up'i le več nazaj, ker je bil Virant silno razburjen in je po hiši 9 sekiro ra'* bijal. Poslali so v mesto po dva po-lieijska stražnika, ki sta silovitega moža aretovala in odvedla v zapor. Matija Virant živi s s^ojo soprogo v ved nem prepiru.*
Kretanje parnikov. V New York bo dospeli:
Campania, 14. avgusta iz Liverpoola La Savoie. 14. avgusta iz Havre s
1004 potniki. Kaiser Wilhelm der Grosse 25. avg. v Bremen.
Dospeti imajo:
Palatia iz Hamburga. Celtic iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. Bluecher iz Hamburga. Columbia iz Glasgowa. Noordam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm IT. iz Bremena. Koenigin Luise iz Bremena. Vaderland iz Antwerpena.
Odpljuli so:
Cedric 14. avgusta v Liverpool. Finland 15. avgusta v Antwerpen. Lahn 15. avgusta v Genovo. Prinz Sigismund 15. avgusta v Hamburg.
Etruria 15. avgusta v Liverpool.
Odpljuli bodo:
Aurania IS. avg. v Liverpool. St. Louis 19. avg. v Southampton. Ryndam 19. avg. v Rotterdam. ' Bremen 20. avg. v Bremen. La Savoie 20. avg. v Havre. Vaderland 20. avg. v Antwerpen. Columbia 2. avg. v Glasgow. Pennsylvani: v Hamburg. Campania 22. v Liverpool. Oceanic 2G. avg. v Liverpool. Noordam 2<>. avg. v Rotterdam. New York 20. avg. v Southampton. Koenigin Luise 27. avg. v Bremen. Auguste Victoria 27. avg. v Hamburg
La Bretagne 27. avg. v Havre. Cymric 28. avg. v Liverpool. Kroonland 29. avg. v Antwerpen. Ilohenzollern 29. avg. v Genovo. Patricia 29. avg. v Hamburg. ITnihria 29. avg. v Liverpool.
POZOR! rojaki v Pittsburgu in okolici!
Najbolje storiš, ako kupiš nekaj delnic "avstro-ameriškega stavbenega in posojilnega društva", 5136 Ruby St. v Pittsburgu, Pa., kajti z malo vlogo zamoreš prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom.
Podjetje je solidno!	(Ijan04)
BOLNIKI,
ki so se zaupljivo obrnili na UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, se z3-la.-T7-s.l3-1a.3ej o-
Velecenjeni gospod profesor*
South Bend, Ind., 10. aprila 1903.
Pet let sem trpel vsled tajnih boleznij, zaprtja in kroničnega iztoka. Mnogi .drav-niki so me zdravili, izdal sem nebroj denarja za zdravnike in zdramila, toda ' se zastonj. Končno obrnil sem se na vaš zavod in po vporabi samo enega zabojčka po Expressn mi poslanih zdravil, sem ozdravel; verute mi, da vam bodem za to vedno hvaležen.
Peter Skorja.
_ _	San Jose Cal., 3. maja 1903.
Spoštovani gospod doktor:
Dolgo časi mučilo me je trginje po udih. Mnogi zdravniki so nad mojim kroničnim reviuatTzmom obupali. Našel sem ljubo zdravje še le vsled vaših zdravi! ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno vam kot strokovnjaku v tej stroki prav toplo zahvaljujem.	jakob UrbaSi
Copper Cliff. Ont , Canada.
Blagorodni gospod:
S svojimi 28 leti počel sem zgubljati lase in brke. ter sem v t-ku dveh 'el rabil vedno patentirana zkravila vode in mazila, toda brezvspešno. Še le ko sem začul elas o vašem zahodu, pisal sem vam ter dobil po Kkspresu zdravila. k: so mi ne le preprečila izpadanje las, temveč mi celo pospešujejo rast istih. Izčistil sem si tudi kri s temi »dravili.
*	Martin Pehar.
Kakor razvidite iz zahvalnih pisem, ktera mi dan na dan prihajajo, so po Ekspre.su odposlana zdravila našega zavoda povsem zanesljiva in gotovo pomagajo.
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za milostno zdravljenje, nego je nov zavod, ki obstoj; iz zdravnikov vešča ko v. kterih vsak zastopa svoje vrste bolezni. Vsak nov došli slučaj bolezni se najprej v navzočnosti vseh zdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter se potem odstopi dotičnemu zdravniku vešča k u, v če gar stroko spada. Za sledeče bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake:
REVMATIZEM — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOZO — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU. VRATU. ALi NA PRmH — AKO ZGUBITE LASE — AKO STE B0L*| NA ŽELODCU. NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROIDE — SP0LSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU —AKO SlE NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KASLJATE — NE ČUTITE — AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd , itd.
Ste li blizo ali daleč, samo ako imate zaupanje, lahko ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se bode ves v tem zavodu nahajajoči se zbor zdravnikov.
Ako vas ni mogoče ozdraviti, se va5 slučaj ne sprejme in se vam to kratkim potom naznani da ne meče e brezkoristno vašega drazega denarja. Ako ste pa ozdravljivi in profesor strokovnjak oddelka, v kterega spada vaša bolezen, razvidi, da morate takoj s zdravljenjem začeti, pripravil vam bode potrebna zdravila. Zavod vam jih bode po Eksj resu takoj c hI poslal v kterikoli kraj Zjed. držav, Kanade ali Mehike. I,e ta po Ekspresu vam pri-poslana zdravila sprejmite brezpogojno, brez ozira na itak slepo ceno, kajti ona vas bode gotovo ozdravila.
Ako nimate sredstev sprejeti priposlana Vam zdravila, je bolje, da se niti na naš zavod ne obrnete, ker naš zavod ni zavod za „v Boga ime".
Ako ste blizo, pridite osobno, ako ste daleč proč, p:šite v vašem maternem jeziku prejeli boste v istem jeziku i odgovor in navodila. Tu vam je naš naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B'way,
NEW YORK.
Uradne ure : Vsaki dan (d 10 do 12 dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne.
KJE JE t
Terezija F 1 i s, doma iz Gornje Straže pri Novem mestu. Za njegov naslov bi rad zvedel njen brat: John Flis. Rayreton. Alabama. (IDag")
Naročujte in priporočajte .Glas Naroda".
KJE STA? ojzij Zon ko in Martin S r i b a r. oba sta doma iz Krškega; oba sta odšla iz Clevelanda, O., dne avgusta t. 1. Naslove bi rad zvedel: Frank Sotlar, 110:i St. Clair St., Cleveland, O.	(15avg)
Požar v Vinici. V noči dne 24. julija ob S1^. uri zvečer udarila je strela v hlev posestnika Mat. Stre-larja iz Viniee. V hipu je bila vsa s slamo krita streha v ognju. Hlev ni il zavarovan in škoda se ceni do W>00 K.
IT 111 r 1. V starosti 73 let umrl je dne 28. julija v bolnici vsmiljenih bratov v Gradcu vseueiliški profesor fizike in odlični slovenski znanstvenik in filozof dr, Simon Šubic.
Meksikanskim konzulom v Trstu je imenovan naš rojak, profesor Josip Smrdu.
O. ta celjski "f ajerber!" Ni dolgo temu, da se je celjski "fo jerber" peljal malo na izprehod proti Vojniku, ker je nekje pri Laškem go relo, v nedeljo pa se mu je prigodil zopet drug "špas". Gorelo je v Lev-eu. Ker je bilo ravno poldne, so bili "fajerberkarji" tako zaverovani vsak v svoje kosilo, od kterega jih je odtrgala tromba, da so v svoji zaverovanosti celo na cevi pozabili in st brez njih odpeljali gasit. Bili so že skoraj zunaj mesta, ko so se spomnili, da jim manjka najpotrebnejše. Saj pravimo: "o, ta fajerber!"
V L u č a h v Savinjski dolini je v soboto, dne 25. julija ponesrečil neki zidarski mojster s Kamnika. Nesel je narodno zastavo v zvonik, ker je bila drugi dan "lepa nedelja" drvarjev in lesnih trgovcev. Ko je pritrjeval isto, se mu odlomi na polovico petelin na stolpu in ubogi mož je padel na cer-
mmislc i]
je izdal dve naredbi, izmed kteri'h prva ukazuje, naj sč podeli odpust vsem onim delavcem po kmetijah, ki bi se morali kot rezervisti poklicati sredi avgusta k orožnim vajam. Druga naredba pa znatno omejuje rabo nemškega jezika: pismene vloge bodo morale biti namreč v prihodnje vsleJ te na red be sestavljene samo v mad-jarskem jeziku in tudi naslovi pismenih izdelkov, ki so bili dosedaj dvojezični, se bodo morali v prihodnje sestavljati edino le v madjarščini.
KEDO IMA ŽELJO,
da se mu zdravje hitro in gotovo povrne, če je bolan?
Koliko je zidov na svetu. V Londonu je izšla te dni najnovejša svetovna statistika, ki ima natančne podatke o ^številu posameznih narodnosti in veroizpoveda 11 j. Kakor iz le knjige posnamemo, živi v Evropi S,-581,772, v Ameriki 1,680,948, v Aziji 318,077, v Afriki 362,432 in v Avstraliji 17,040 zidov. Vseh Židov v vseh petih delih sveta je toraj skupaj 10,-431,829. Največ Izraelitov ima Rusija, namreč 5,189,401, za njo pa Avstrija, kjer se jih je naštelo 1.994,378. Srečni državi to, ki jih je Bog tako blagoslovil s svojim "izvoljenim ljudstvom."
PRODAM
dvoje povsem novih
—: HARMONIK :—
na štiri glasove. Basi in ostali glasovi so troredni. Harmonike s«» opremljene z najboljšo kovino in lesom. Meh je usnjat in kovan na vogalih. Delo je solidno in izvrstno. Basi: bombardon. Velike harmonike so importirane iz Nemčije in s> tako lepe, da lepših sploh ni. Cena $85.00.
Prodam tudi manje italijanske harmonike na dva glasa za $15. Prve imam dva tedna, druge 3 mesece. Prodam jih, ker odpotujem v staro domovino.	|
(20ag) Matevž Kollar Box 236, Castle Shannon, Allegheny County, Pa.
Da se njemu posreči vsako resno in težko bolezen ozdraviti, prihaja od tod, ker je on posvetil vse svoje življenje in svoj ]>oziv zdravljenju bolnikov; dočim je njegovo glavno načelo, da jih ue le samo ozdravi, temveč x>opolnoma ozdravi ter reši muk in bolečin. On jamči, da ozdravi vsacega bolnika, kteri se mu poveri v svrho zdravljenja, in sicer v najkrajšem času, kar zaniore vsaki čas dokazati in o čemur dokazujejo spodaj objavljena pisma. Zato mu pa tudi vsaki dan pišejo neštevilni po več tisoč milj oddaljeni bolniki, kteri ga prosijo za pomoč. Zadostuje jedno pismo; v njem opišite bolezen, kako se počutite in kje vas boli. Pismo pošljite po pošti na zdolaj označeni naslov, na kar bode 011 temeljito pregledal vaš slučaj ter vam poslal iskreni nasvet in naznanilo, je li mogoče vašo bolezen ozdraviti ali ne.
Glavni zdravniški upravitelj I)R. DRAKE je zvršil z najboljšim vspehom medicinske nauke v najboljših svetovnih vseučiliščih; on si je v največjih bolnišnicah in zdravilnih zavodih pridobil mnogo izkušenj ter je dobil priznanje od zdravnikov, kteri so mu za zasluge darovali naučno povelje ali diplomo priznanja. On zdravi sam vsacega bolnika, kteri se nanj obrne, in sicer ne le s svojim pomožnim zdravnikom, temveč vednoje s špecijalistom strokovnjakom.
POSEBNO PA NAGLAŠAM0, DA NA SVETU NI ZDRAVNIKA, NITI PROFESORJA, KTERI BI ZAM0GEL SAM VSAKO BOLEZEN OZDRAVITI. O SIJAJNEM VSPEHL ZDRAVNIŠKEGA UPRAVITELJA DR. DRAKEJA NE MORE NIHČE DVOMITI.
DOKAZI GOVORE!	,
Tn objavljena pisma svedočijo o njegovem sijajnem vspehu.
Dano 13. julija 1903.
Stanujem 101 2nd Ave., Johnstown, Pa. Spoštovani g. doktor!
Vsakemu rojaku priporočam gl. zdravniškega upravitelja dr. Drakeja, kteri me je po večmesečnej bolezni, namreč k at aru v g'avi, v par dnevih ozdravil, d asi ravno se drugim odličnim zdravnikom to ni posrečilo. Poleg tega me pa dr. Drake ni niti videl, kajti jaz sem mu s samo jednim pismom naznanil mojo mojo bolezen, na kar me je po po-noma ozdra vil. S spoštovanjem	Andrej Slava
Pittsburg, Pa., 15. julija 1903. S pošt. g. gl. zdravniški upravitelj!
Ne morem drugače, nego da se vam javno zahvalim za plemenitost, da ste me od moje stare bolezni na pljučih ozdravili. Boloval sem več nego 5 let. Zdravili so me razni zdravniki in profesorji, toda vse je bilo zaman, dokler se nisem do vas obrnil, na kar ste me kljub oddaljenosti v 35 dnevih popolnoma ozdravili, ne da bi me videli. Srčna vam hvala! Bog z vami!
Nikolaj Ljubič
Indianapolis, Ind., 12. julija 1903. VisokospoŠtovani g. zdrav, upravitelj!
Na svetu ni peresa, s kterim bi z am ogel opisati našo zahvalnost, ktero sem vam dolžen jaz in moja soproga, kajfi njej ste rešili življenje, ktero bi zgubila radi resne bolezni na maternici. Zdravilo jo je več zdravnikov, ali pomagal j?j ni nihče, dokler se ni do vas obrnila. Bolela io je maternica, ledja in kosti, a vi, kteri jo niste niti videli, ste jo po pismenem opisu njene bolezni popolnoma ozdravili. Hvala vam!	Janez Petrovič in soproga.
Ako ste bolni! Ako bolujete za kterokoli, resno, staro, zanemarjeno boleznijo, potem ne obupajte in ne čakajte, temveč pišite v materinem jezikn glavnemu zdravniškemu upravitelju DR. DRAKE-JU.
Zavod je odprt ob delavnikih od 10. ure dop. do 5. ure pnpoludne in ob nedeljah ter praznikih od 10. ure dop. do 1. ure pop. — Pisma naslovite:
DR. E. G. DRAKE
NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION
34 west 36th STn NEW YORK CITY, IN. V.
dmm






Bratje in sestre.
Spisal Hugo Bertsch.
(Dalje.)
Door Lodge, Mont., 17. marca 1901 Ljub? stric Tom!
Mama je mrtva. To tudi Ti veš kajti papa Ti jo pisal. Mama je ž« pred t rt to i tinlni umrla in jaz tega še vedno ne morem verovati. Vsako jutro. ko s«- prebudim, gledam začudeno krog sobe, čemu mama v kuhinji no ropota a krožniki. Potem se spomnim, ah! mama je mrtva. Pri nas je vso tiho, odkar so mama več ne smeja, ne govori, ne kuha in ne pore. •laz zamorem le z glavo majati in vse pogledati, prijeti, kar je bilo mami no, k<> je še živela. Njen molitvenih, rožni venee. njeno obleko. Ah, stric, pri nas je žalostno. Ako bi za mogel pisati, kako čutim, potem bi Ti nad mojim pismom jokal, toda jaz ne znam pisati, kakur čutim. Jaz ne morem živeti brez mamo. Čemu jo šla proč od nas? Čemu jo ljubi Jiog dobro mamo odvzel, dasiravno jo vsi tako zelo potrebujemo'( Molly in Ro s«- moram jaz oblačiti vsako jutro in slačiti vsaki večer. Tudi ju moram umivati in česati. Lilly je tudi š« premajhna. Tommy tudi. Ah, kako je žalostno brez mame. Po noči po več ur bdim .in čakam. Potem zatisnem oči in mislim: mama bode prišla i'i me poljubila, .laz so razkrijem in mislim: mama bode prišla in me to plo zavila. In ko sanjam o njej ter se sredi noči probudim in vem, da j« bilo vse le sanj in da krog mene ni ničesar, nego 1«' dihanje mojih spe čib bratov in sester in ko zunaj tub
ter razsaja veter--ah, stric! ja/.
Ti sploh ne morem pisati, kako sem žalosten. Potem moram vstati in hoditi po mrzlej hiši, kakor duh. Ce-stokrat vzamem mamine stare čevlje seboj v postelj in jih pritiskam na srce, dokler zopet ne zaspim. Stric, nikari me ne izsmehuj in o tem dru gim ljudem ne pripoveduj. In oče je tudi obupan. On noče delati ter nas zanemarja. On je tako hud, da so ga bojim.
Ah. da bi mama saj še enkrat pri šla in se od nas poslovila. Ona se ni niti poslovila. Ona je bila mrzla i m slaba, ko je Šla proč. Lepa, dobr. mama.
Sedaj moram zopet jokati. Mislil sem, da ne bode m mogel jokati, toda sedaj moram zopet.
Ljubi stric! Sedaj moram končati pismo. Želim Ti mnogo sreče i:i dela, da bodes denar služil. Ljubi te*i ' Evi želim zdravje in ljubemu Bert i vse najboljše. Mama je tolikokrat o Vas govorila — in sedaj je mrtva.
Willie Daly
Doer Lodge, Mont., 24. marca 1!>0I Ljubi stric Tom!
Polastilo se me je dom ohol je, tod: tu nimam nikogar, kteremu bi se za-mogel potožiti. Zato Ti zopet pišem. Oče je odšel v gostilno. Odkar j' mama umrla, gre vsaki večer v g<; stilno. On pravi, da brez mame ni more biti doma. Saj je tudi res, d:.' je pri nas žalostno. Ravnokar bij, ura na p<-či devet. Noč je že štiri ure In kaka noč. Sneg. sneg. leti in ne vihta. In tukaj sedim sam. Otroc spe poleg mene. toda Lilli kaslja Ona je bolna. Vsi so prehlajeni, tod: najbolj pa Lilli. Kaj bode z nami Da bi saj ostali v lepej, ljubej domo vini. Potem bi dobra mama še živeh in oče bi ostal doma pri nas. Sed: ga ni nikoli doma. In na nas je visi no hud. Vsaki večer pravi: Dobr« bi bilo, ako bi mi vsi skupaj umrli Nesreča je očeta tako spremenila. \ Pilot Kiiobu je bil dober z nami!
Strie! Sedaj sodim tukaj kraj miu in pišem. Pri sta rej mizi, pred stan svetilko, na starem stolu. Pred sc-boj imam moje Šolske zvezke in črnilo in pero. Vse to smo dovcdli selu.j iz Pilot Knoba. Podobe svetnikov n:: lesenoj steni me glodajo, kakor jh>-preje. In ura udarja, kakor takrat.
O, moja mama! — Kolikokrat sem tukaj v sobi sam sedel, odkar je umr bi. Do jednajste, do dvanajste ure* dokler ni oče domov prišel iz go stilne. Luč som vedno nazaj privil. tako, da jo skoraj ugasnila ter za j<*dno z v peči plapolajočim ognji m vstvarjala tresoče se sence na tleh, na steni in na stropu. In potem hodim od seneo do sence.
O. jaz n% morem živeti brez mam« !
Willie Dal v.
Deer Lodge^27, aprila 1901. Ljubi strie Tom!
Ti hudi stric Tom! Čemu ne odgovoriš i \*saki dan grem v Kellyjevo prodajaln > in vprašani je-li prišlo pismo iz New Yorka. Mož je radi tega že, jezen. Jaz dobro vem, da nam Ti ne moreš pomagati, ker si ram reven. Mi tudi nočemo od Tebe denarja — samo dobre besede, tolažbo in sočuvstvo. Mi smo zapuščeni v divjej, mrzlej deželi — tako zapuščeni.
Ah. stric! Oče mi je strogo ukazal, da Ti novosti ne pišem. On je bil zelo hud, ko sem mu dejal, da sem utricu Tomu pisal dva pisma. Stric Tom nam ne more pomagati in ako
-— - -
mu ti to novost naznaniš, te bodem ubil. To so njegove besede. On se je zelo premeni 1 po mami noj in Petro-vej smrti. On po ves dan igra na karte v gostilni. Vse je zanemarjeno. Mi vsi smo bolni.
Ako bi bil sam, bi že molčal in b! ga ne izdal, toda moje sestre in bratje, ah! oni so bivz vsake pomoči. Radi tega moram že vsled njih govoriti. ker inače bi ne bil dober brat
Lj- bi stric Tom! Mi imamo noro mamo. Hudobna ženska. Oče se je " njo poročil v gostilni. Tam je bih. natakarica. In sedaj je naša nova mama. Oče jo je pred tremi tedni dovedel »lomov in-dejal: "Otroci, te je vaša nova mama in njo moral ' imeti istotako radi, kakor prejšnjo mamo."
Toda mi jo ne moremo imeti radi. Ona .ie zla. Ona koine in laže, ter nikoli ne moli. Mi ne maramo debelo, veliko mamo, ktera je vedno huda. Vsaki dan pravi, da smo ji j mi v nadlogo in naj umrjemo. Da bi saj zamogli umreti. Saj hočemo umreti. Potem bi prišli v neBKsa i;i bi bili pri dobrej, jedini mami za vedno in vedno.
Strie! mi se zelo bojimo. Oče se tudi boji in mora sedaj vsaki dan v rudniku delati. To je še dobro. Po dnevu ga ona ne pusti v gostilno. Zvečer po gresta oba v gostilno, kjer pijeta in plešeta. Vsaki večer. Sedaj sta tudi tam in zato Ti lahko pišem. Toda bodi previden, ljubi strie ii. naslovi list na mene "Willie" in v na očeta. Mister Kelly ve vse o meni. in bode dal pismo le meni. Mistei me ima zelo rad. On mi tla poštne znamke, papir in vse. kar potrebujem. On vedno pravi: "Willie, Tvoja mama je v nebesih, toda tvoj oči je neumen, da je prišel z vso rodbino \ to divjino. Kaj tacega pameten človek ne stori."
Mi smo tudi j edina rodbina v taboru. Dve sta zopet odpotovali že prvi teden. Toda mi ostanemo tukaj, mi smo prerevni in moramo ostati, dokler nam Uog ne pošlje pomoči.
Strie! jaz se t rešeni strahu. Najbolje je, ako sklenem. Na vratih je1 pri pros t a ključavnica in ako prid ■ oče sedaj domov in me najde pri pi sanju! Tudi sem zelo truden.
Zdravstvu j! Jaz molim. Tn Rog nikogar ne zapusti.	Willie Daly.; (Dalje prihodnjič.)
International Munufacturing Company
Box 948, New Torb City, IV. V.
Prip >roča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim družtvam svojo boyalo zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (ijeil Press), žepnih pečatov (Pocket Sea. Press), gcmas ih črk za samostojni tisk v skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižic in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudatjem. tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatubah
od $j.oo dalje.
Grafofoni, fonografi, amateur-foiografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov- ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modern'h jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y.
RABI
telefon kadar dospeš na kako vstajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sakseejt:. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Comoagnie Generale Tra^aMique,
Francos! a parobrodna družba
Matija Pogorele,
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVIC0-INNS8RUK LJUBLJANA.
prodajalec
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Piste ponj.
Cene uram so naslednje:
Ni kol nre 7 Jewels	$f».—
lf> Jewels Waltlsam	$<>.—
Srebrne ure z enim pokro-
Boss ease 20 let garancije : 16 Size 7 Jewels	§15.—
» „ 15 „	818.—
Boss ease 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels
r
825.-830.-
a. Vse zlate nre so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. lilago poši-
vom	812.
Srebrne nre z 2 pokrovoma 81(5. in višje. O p o in b a. naštetih urab
\jam po Express. Yse moje blago je garantirano. Raz prodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se poši Ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naroči>o knjig je napraviti:
M. rOGORELC, Box 226, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod naslovom:
M. Pogorele^
Care of B. Schuette, 52 State St., Chicago, 111.
poštni PARNIKI SO:
,,L* Lorraine", ai d*» vij*k*....................................12.000 ton. 25.000 koojikih raati.
,.La Savoie", „ „ „ -------------------------ra.ooo
t/l-a Touraine"', „ ,, .....................................10.000
.L'Aquitaine", „ „ „ ..................................10.000
„La Bretagne",.........................t............8.000
,,La Champagne",.........................................8.000
,,La Gascogne",.........................................................S.cae
Parniki odpljujejo od sedaj naprej ' ?dnr ct četni ih or, : -uri dopoludnc.
Parntki odpljujov is priacamSča *tv 42 N rt!i	M «":,-
25.000 12.00c 16.000 9.000
p.oro g.oor
*La Savoie
La Bretagne *La Lorraine *La Touraine *La Savoie
20. avgusta 1903. 27. august a 1903. 3. sept. 1903. 10. sept. 1903. 17. sept. 1903.
La Bretagne *La Lo raine *La Touraine *La Savo e
..La l»retagnc"
24. sept. 1903. 1. okt. 11103. S. okt. 1903. 15. okt. 1903. J7. oktobra 1903.
63^ Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
tiUvi« aceneija: Si BROAOUAi NEW \'»!(!.
Holland-iiMERicA Line
(H0LLAX 1)-;. Ji K n l Š !•: A < IfT \)
vozi kraljevo nizozemeko In p-? "to Zpdnjenih držav
med NEW Y0RK0M In ROfltSMMOM preko Boulog.ie-stif-fSer.
Nad 3 > let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
S8 DRO"
Pain Eipeller
kot najbolr-i lek zoper
REUMATIZEM, POKOST1TICO, PODAGEO itd.
in razii^ reumatično
2:1 prilike.	.
SA.nO i 2$cL in 5Oct. v v eh .ekarnah ali pri
F. A.d-i Richter * Co,
21S Pearl Street, New Vork.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! 1 )ol >r< >! Kii]>i t er j »ost reži svojemu možu z lepim kosom ]»eeenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršicu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo.
Telefon: 439 Union.
fl[P Govori se v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se rojake.. in drugim bratom Slovanom	Martin Geršič, lastni
TS-Colo Ston^LioItl.,
NOORDAM, parnik z «1 vojnim vija	STATENDA^, parnik 7. dvojnim
kom, 12,500 ton.	... , ^ . '
RYNDAM, parnik z dvojnim vija-	v,jakom, lo,o()0 ton.
kom, 12,r>(M> ton.
POTSDAM, varnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton«
89 E. Madison. Street,
Chicago, 111.
J. Radmelich
priporoča Slovencem in Hrvatom ■▼oj
saloozi,
436 Watson Avenue, Butte, Mont.
Vedno bodem toeil sveže pivo, fina kalifomiska vina, vsake vrste žganje, prodajal izvrstne smodke in ptujcem postregel s tečnimi jedili.
Za obilen pose* se priporoča J. RADMELICH, 436 Watson Avenue, Butte, Mont. !
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da iman? ivoj lepo urejeni
SALOON,
19S Corner 4th A Bryant Street,
Sau Francisco, CaL
.Vedno točim sveže pivo, dobri kalifornijska v i 11 a, vsakovrstni whiskey ter brandy, line smodkei itd. Preskrbim st;mov:uije in hrano z naj1>oljšo iM>strežbo.
T obilen obisk se pri]K»roča: (3idc>	John Puhek.
^ Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak.
Cena uram :
t Nikel ura........$ 0.00
Ž Srebrna ura......
: ' Screw navijak.....$12.00
Srebrna ura......
z dvema pokrovima $13.00 •■ I Ako želite uro s 15. kamni, potem ir-: priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-|| field" jamčene 20 let:
; 10 Si/e 7 kamnov $15.00 10 " 15 " $1S.0() 3 IS " 7 " $14.00 ti IS "15 " $17.00 p 0 Size ura za dame
« ktnnnov.........$14.00
ftjj Opomba: Vse ure se naj1>o]j5e delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se Tjrinoročam.
Jacob Sf^nich^
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cene ^lej na jiosebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:
DUNAJ, I. Kolo w rat ring io.|INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
T a r n i k i o dpi j 1: j o j o: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz XKW YORKA vsako sredo
----—--—----- ob 10. tii i zjiiTraj.	____
HOLLAND-AMERICA LINE.
39 Broadway, NEW YOB K. 00-'2 Bearhorii St., ( HTCAG0, ILL.


Math. Grahek,
(201—1203 Oor. M^sa in Santa Fee Am,
PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenrkemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalogo
pcerijslega blaga
in železnine 5 v zalogi ima tudi Tri. aerjevo grenko vino.
Pošiljam denarje v start domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-jem v NeW Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lastnik.
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-docku. Pa., ima, svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kecmajerja, Rankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Ki kil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II. tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Bos 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Joe. Pere, Ivan Z^one. Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali." Ivan Troha, Ivan Martinič in Joa. Žefran.
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati.
Društveniki agi tiraj te v prid društva!	ODBOR.
4apr04.
Math. Grill,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Priporočil rojakom evuja
izvrstna vina.
Rndeče vino po 45 ct. jjal., bele po G5 et. pa Ion. Najboljši domači d rož ni k štiri pralone za 811. Za Ohio, Femisylvaiiijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam poso do zastonj. Vino je najboljše vrste ter ga imam sknuaj v sodih ]>o 1200 galon. Pošljem ga ne manj kot 25 galon.
Naročilom je priložiti denar.
Hi
I ^	JŠt_	li -A i.1
(Pjp-pko.litrska parobrodna družba \lv > v. /tia4*)
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, : ^ + ^ ^ * * * Philadelphia in Antwerpenom.
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND <lva vijaka 11S00 ton. ZEELANB............IIO0.1 ton.
KROONLAKD..........12700 ton.
FINNLAN0............127GO ton.

Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antuerpen je jedna najkrajših in najprijetnej.ših za j)otmke iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, tttajt isko. Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge.dele Avstrije.
Iz NEVY YORKA o<lpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri
doiwludne cnI pomola »tev. 14 ob vznožju Kulton Street._ Iz PIIILA-
DELPII1J li vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na:
Office, 73 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.
^Li*-	ife,