St. 48.
Glasilo Slovenskega političnega društv
leto
»EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako srede in aabet« o poludne. Cena za vne je « pld., za polu leta 3 gld., za četrt leta JI jrld. 50 kr. — Posamezne številke se dobivajo pri opravuiitvu in v trafikah v Trite po S kr., v fierloi in v Ajdovščini po O kr. — Saroinint, reklamacije in inaerate prejema Opravnlitvf, vla Tarrenti, »Novi tiskarna«.
v?
f. Primorsko
L Jt mIj
n D u*"1 -e PoSlli»jo U« ' fliTirrtntt« »Nuova Tipografla;« vsak mora biti franlciran. Kokopis« D'ez posebna vr	ie ne vračajo. - Inseratt (razne vrste nazna-
nila m poslanice) se zaračnnijo po ^odbl - prav ce»6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr
Po volitvah.
i.
(Konec.)
Žalostno je, da je tržaško ljudstvo politično jako nezrelo; (govorimo tudi o inteligentnejših trgovcih in obrtnikih, katerih Število je največ'} v Trstu) najvažnejši stan v Trstu nema v politiki samostalnih pojmov in postane navadno žrtva političnih doktrinarjev, kakorSni so posebno naši advokatje.
Bili so časi, ko je v Trstu vladal jako konservativen duh in to so bili časi najlepSega napredka nagega mesta; ali pred 25 leti se je tukaj ustanovila po prizadevanju nekega odbora za odrešenje v bližnej Italiji, Btranka, katere začetniki so bili mladi advokatje. Ti ljudje so kmalo imeli svoj list, v katerem so v prvej vrsti zagovarjali zgodovinske pravice Trsta in pa izključivo italijanski značaj mesta. Ta stranka advokatov se je 10 let borila za večino v mestnem zboru in uprav leta 1870. se jej je posrečilo, da je prišla popolnoma na krmilo. Mej tem časom je aranžirala tudi rabuko od leta 1868., kar jo je v javnem menenju še bolj utrdilo.
Ubogemu ljudstvu so se dopadale teorije o svobodi, zgodovinskih pravicah itd., katere so mu advokatje razlagali v svojih listih. Tržačan se je tem ljudem popolnoma u dal j ali v svojo veliko Škodo. Uže nad 15 let je, odkar lahonska stranka v Trstu gospodari; najmogočnejša je bila, ko je glasoviti Hermet, mož, dober govornik, a nič druzega, zvonec nosil. Tržaško ljudstvo po advokatih naučeno na «l'razo», je bilo lehko voditi za nos. Ali kaj je to koristilo Trstu?
Možje, ki so razpolagali čez mestni žep, pitali so ljudstvo s frazami, z mestnimi dohodki pa ravnali tako, da si je marsikateri mestni sve-
PODLISTEK.
Narodne pripovedke.
Iz Spodnje Št irske.
XIII.
Pred mnogimi leti je bil nek mož uže več sto let star nekde v devetej deželi. To zazve tadanji ondotni cesar; želi vedeti, kakošno je živenje tega moža, pošie svojega poslanca do njega. Ta gre in ko k staičevej koči pride, najde Bina onega starcu; kateri po vseh četirih Čez prag one koče kobaca vsled onemoglosti In starosti. Si ti gospodar? praša došli poslanec carjev. Ne, odgovort ta, moj oče je, ki prav sedaj v hlevu konje češe. Poslanec gre in res najde očeta, kateri konje češe; začudi se, ko zagleda starca, kateri je Jrnel bele lase kot kodelja, a vendar bil Se krepak, kakor mož najboljših let. Starec sname kučmo z glave ter se nenavadnemu gospodu globoko prikloni. Zdaj pove poslanec, da je dobil od carja ukaz. zeznati
kakovo je bilo njegovo živenje. To vam lahko na kratko povem, odgovori starec, lii leta — tri dni — vsako leto dvakrat; s tem je živenje moje razloženo.
Poslanec se vrne k cesarju in mu poroči, kar mu je starec povedal. Več dni so premiSljevali besede tega starca, pa
tovalec napolnil svoj žep, in da so mestni uradniki in mestni svetovalci živeli in še živć, kakor bi bili rojeni milijonarji. Pri koritu je dobro biti, in veČini rudečih mestnih očetov je več mar za korito, nego pa za svoboščine, kajti v 15 letih so ti gospodje zaračunili nekoliko milijonov golil, (kakor to ital,, v našej tiskarni izhajajoči list «11 Soldo» s6 številkami dokazuje), ne da bi se znalo, v kako korist. Večne študije za eno in drugo reč so debela plahta, ki menda marsikaj pokriva.
Gospoda, ki pa razpolaga čez mestni žep, razpolaga naravno le v svojo korist in ker je naš župan rudeč, godilo se je, da je ves mestni aparat pri zadnjej volitvi moral delati za Mauronerja, in ker se zna, da je Mauroner potrosil za zadnje volitve več od 20.000 gold., katerih pa sam ni imel na razpolaganje, sumi se po vsej pravici, da je šlo vse to iz prepovedanih virov.
Stranka, pri katerej ni niti sluta o morali, posluževala se je tudi nemoralnih sredstev v dosego Bvojih namenov; denar in sleparija, prevara imela je pomagati, kder ni bilo pravnega naslova. Lahoni pa so se na svoja nemoralna sredstva tolikanj zanašali, da so kakor iz oblakov padli, ko so zvedeli, da je Mauroner tako strašno padel. Vidi se iz tega, da ne znajo niti dobro računiti, in da ta stranka je užo blizo popolnega propada, da bi le nastopila druga odločno patrijotična stranka, katera bi na svoj prapor zapisala dejansko enakopravnost, pa ne take, kakoršno predstavlja «Associazione politica Triestinaa, ki misli, da je uže vse storila, ako je odbila od sebe sum, da ima zveze tudi so Slovani. S kratka: zadnje volitve za državni zbor so pokazale vso zmedenost političnih razmer v Trstu in pokazale tudi, da je
nitMičeni in modri možje niso mogli razložiti pravega pomena teh besed. — Sedaj se cesar sam napoti k starcu, ter mu zapreti: Ce ne pove, in ne razloži besed, ukaže ga obglaviti; starec kakti podložnik njegov se ne upa gospodu svojemu ustavljati in mu razloži one besede.
Car mu reče: »D i tega ne sme povedati nikomur, dokler ne bo njega dvana|st-krat videl. Ko pride car domu, reče poslancem: To ste slabe pameti, če tega ne veste. — Zdaj gre zopet oni poslanec prašat starca, pa tako, da car ni znal; pride in ga spet najde ko konje »čese«; pove, zakaj je spet prišel. Ponudi starcu dvanajst zlatov, če mu pove, kako je živenje njenovo in razloži pomen besed, katerih ne morejo razložiti ni uč^ne glave. Stai cu se zlati dopadajo, in on pove in razloži.
Poslanec pride domu, gre k svojim tovarišem, kateri še niso u^anoli onih besed starčevih; ta poslanec se zdaj naglo oglasi ter v pričo cesarja in svojih tovarišev in drugih reče: Jaz uže znam, ka-koŠno je živenje tega starca, vsi se oglase, naj pove.
On pa reče: Poslušajte. Ta človek nikdar »od tri leta mlajš^gi vina ne pije — od tri dni mlajšega kruha ne je — in dvakrat vsako leto spoved opravi. S tein so vam dovelj razložene besede tega starca, katere so vam glavo belile. Cesar dobro vedoč. da ta poslanec ni teh besed sain raztolmačil, marveč da mu jih j« stari
potrebno, da vlada sama upliva na to, da se ustanovi patrijotična stranka na zdravej podlagi, katero bodo vodili odločni in pametni možje, a no duševni pritlikovci, in ljudje, ki poleg kramarstva ne poznajo ničesa.
Ako vlada tukaj ne umeje svoje naloge, bode Sčasoma Trst res veliko Škodo trpel, kajti lahonska stranka je odgojila v mestu nek duševni proletarijat, katerega more fanatizirati celo za najneumnejše stvari, kakoršne smo doživeli te dni in katere delajo trgovskemu mestu največo sramoto.
Da se pa to žalostno stanje lehko odstrani in hitro zboljša, pokazala nam je baš zadnja volitev, dne 7. t. m. Z magistratovim pritiskom, z vsemi zvijačami in pri vsem tem, da skoro večini podruŽnikov (consorti), kateri so imeli volilno pravico, magistratovi sluge niso izročili volilnic, k ljubu vsem tem zvijačam — je vendar tudi meščanov več glasovalo za Nabergoja, nego pa za Mauronerja, in to govori jasno, da se je velik del rokodelskega in sploh delalnega ljudstva uže naveličal prazne fraze, pokrivajoče zlo-rabljenje mestnega žepa. Vlada naj bi ta položaj izkoristila pnj ko mogoče. To se pa zgodi, ako se enkrat definitivno reši prašanje volilnega prava v Trstu, katero prašanje je jako zmedeno , pa je prišlo vsled zadnje volitve bliže svojemu, našej stvari ugodnejšemu rešenju. Našim Lahonom gre v prvej vrsti za mestni žep. Ta žop pa jim najbolj varuje četrti mestni volilni razred in tega prav lehko Slovenci rešijo na srečo in boljšo bodočnost Trsta. Videant consules! Zadnje volitve so nam in vladi bile jako koristne, ako se hočemo prvi, posebno pa druga iz njih učiti.
Ali nam Slovencem so posebno utrdile moralno moč za prihodnje velike boje.
deilec povedal, gre k starcu in mu očita, da je zapoved prelomil. Starec ponižno vrže dvanajst zlatov. dobljenih od carjevega poslanca na mizo ter reče: Vladar, tu je dvanajst zlatov, dvanajst vaših glav, ker vsak zlat je imel carjevo podobo, jaz jih dvanajstkrat vidim. — Car se obrne in gre proti domu. — Iz tega se imamo učiti, da moramo zmerno in redno živeti, svoje strasti krotiti, B'»gu in carju zvesti biti; če hočemo srečno in dolgo živeti.
XIV.
V starih Časih je bil nek gospodar, kateri je imel hlapca; nekega dne poda gospodar hlapcu kos suhega kruha, trdega kakor kamen ter mu reče: Tu imaš kruha, idi v »šumo« in nama nasekaj drv. Jaz pridem z vozom, da bova domov peljala; hlapec pa reče: OČe, to mi bo pač malo kruha, pa ta Še je tako trd, da se bojim, da se mi ne bi zobje okrhali. Gospodar pa pravi: Saj je suh; kadar ga poješ, napij se, pa boš sit. On gre, vzame sekiro in podere suho jelšo, vržejo v rr lako, katera se je blizu tam nahajala; leže na trebuh, ter svoj suhi kruh grize.
Pride gospodar z vozom in ga pita, kde je kaj posekal; on pokaže: Pa to je premalo, reče gospodar: Ali oče! saj je v mlaki, pa suha je; naj se napne, pa bo za en voz. Gospodar jezen vzame sekiro in drv naseka, hlapec pa pravi: Kaj ste jezni, oče? — mar nisem prav storil? — saj ste vi tudi rekli, ko sera pravil, da mi bo
Lamentacije, i.
Po okolici vre — čuje se od povsod, kar pa ni meniti, da se sedaj kaj slabega kuba, ampak da se je po njej zasvetilo ter da se je zavednost povzdignola. To veseli gotovo v srce vsakega narodnjaka, ki si je zmiraj prizadeval s perom, besedo in dejanjem, da se narodna zavest, spo* znanje pravic v tržaškej okolici razfiiri, da se ljudstvo probudi In pokaže, da ni na zadnjej stopinji mej vsemi, da noče na dalje robovati in se priklanjati tujcem, ki mu prekanjeno dosti obečajo, dajo mu pa le mrvice, ko bo dobro za se ohranili.
Nekdaj so se okoličani možem, ki so tukaj narodno ledino jeli orati, nekako protivili ter jim niso dosti zaupali misleč, da mora vse ostati na onem mestu, kakor je bilo tedaj, daje okoličan ustvarjen zgoli zato, da laške tržaške prebivalce slepo sluša, mestni blagajnici pa davke plačuje. Za resnico, laSki sodeležani, ki imajo v rokah mestni magistrat, delali so ter še delajo s podložnimi okoličani kot Turek z svojo rajo ali svinja z mehom. Ne očitajoč jim sicer, da okoličanom previsoke davke nakladajo (davke namreč, ki gredo v mestno blagajnicoj, smelo trdimo, da se ti nebodi jih treba vendarle preveč šopirijo nad ubozimi okoličani ter da so se jih dozdaj zadnji nekako bali, pustivši jih, naj počenjajo, kar jim ljubo.
Tako so Dedavno razširili mestni po-merij v svojo (mestno) korist; ne bode dolgo, ko bodo skušali okolico, ki jim sicer zdaj mnogo ne donaša, odtrgati od mesta, naj se z bornimi svojimi močmi sama vlada. Ob, kako slabo so užlnoli tedaj, ko Be je imela okolica od mesta ločiti ter postati samostojna, da se niso od teh nasprotueŽev odtrgali 1
Ali kaj pomaga stokati za mrtvim: ločiti seje nam treba od njega in ne ostane nam druzega, nego spomin nanj. V onih časih potreba je bilo mož, ki bi okoličane spodbujali in jim odprli oči, ali ne samo enega, temveč mnogo in iz srede okoli* čanov samihl Bil je sicer kdo, ali ni zadostoval, kder je otrpnelost in nevednost prevelika, ni se jej možno z uspehom
kruha premalo, da je suh, naj se napijem, pa bodem sit, držal sem se vaših besed in enako storil. Zdaj sta drva naložila; gospodar reče hlapcu: Peljaj sam domu, jaz ostanem v šumi. da Še več nasekam, ker ti nisi za to delo; ko pripelješ domu. zmetaj z voza in se vrni; pa dem prednja dva zadaj, zadnja pa sprednj, ker bil je z štirimi konji. — On zmeče z voza in dene prednja konja zadaj k sori prime za vajeti in začne »forati« in biti, pa nič ne opravi ter nikamor ne pride, ker se z mesta ga-notl ne more. Gospodarju se uže dolyo vidi, da se hlapec ne vrne, pa gre gledat, kaj dela; misli da se mu je kaka nesreča zgodila. Kaj delaS? mu pravi; ali oče I saj ste ml tako rekli, naj predna konja zadaj denem in jaz sem vas slušal. Gospodar jezen še bolj od prvikrat spravi konje v red in hlapcu reče; naj nobene besede več ne govori ter se mu hudo zagrozi; gospodar sede spredaj na kola in četvorico fora«, hlapec pa zadaj sedi.
Ko malo od doma prideta, izbije blapec »llnek« (to je železni klinec, ki kolo na osi vzdržuje), kolo začne z osi lezti če dalje bolj, in na zadnje ga izgubita. Hlapec je to dobro vedel, pa ni hotel in tudi ni smel povedati, ker mu je gospodar rekel, da ne sme nobene besede govoriti. Prideta v Šumo, gospodar zapazi, da majnka kolesa, kar se je tudi na zemlji dobro poznalo, ker rezala je gola os globoko v zemljo: Kde imava kolo? zatenči gospodar nad hlapcem. Ali. oČ« 1 doma 8va ga iz-
ustavljati, ampak zadovoljiti se je treba z malim.
V novejšem času se je, kakor znano, samozavest slovenskih okoličanov za nekoliko povišala in upati je, da v tej tudi ostanejo in se ne izdajajo za boren krajcar, kakor se jih je dozdaj mnogo.
Slovenec Remi Tako je mati dejala ... Slovenci smo! udje malega ali vedrega naroda; svoj jezik imamo, ki je pa malo spoštovan od drugih narodov, a to Čislanje in spoštovanja o i strani druzih narodnosti si moramo preskrbeti sami z vstrajnostjo, zavedenjem lastnih pravic, ponosom na našo narodnost. Le tako, verjemite nam, bodemo tudi lepo gledani in, čeprav ne hvalisanj, vendar pa od hvalevrednih in pravičnih mož drugih narodnosti spoznani za zveste in skrbne.
Kaj morejo okoličani se zavedenjem in navdušenjem storiti, pokazali so pri zadnjih volitvah, pokazali so namreč, da da so Še čil narod, ki bode od sedaj vedel se zavedati, ki se bode sovražniku upiral, prepričan, da mu zadnji le išče odnesti še one mrvice državne enakopravnosti, ki so mu pušČene; šel je hrabro v boj dobro vedoč, da ni vse eno, jeli teptan in zatiran, jeli njegov jezik čislan ali zaničevan. Prvi korak je storjen: zdaj pa napred!
In kaj si mislite o kriku, ki so ga na* sprotni Italijani vzdignoli po dokončanih volitvah ? To ni krik in žalovanje, ki ga ima stranka, katere kandidat je za ogromno večino glasov propadel, ampak ta krik je enak onemu, ki izide za lakot umirajočemu. Izvolili so si svoje tri poRlance v državni zbor iz svoje srede, svoje narodnosti, o katerih pa ne misle predobro, ker mlačni so po njih menenju in gotovo ne bodo v državnem zboru predlagali železnice (kar je v sedanjih časih v navadi), ki bi preko velike luže sklepala laško Skornjo s tukajšnimi iredentovcijali boljše polen-tovci; tudi jim iz Beča ne prir,es6 pod pazduho laškega vseučilišča, ki naj bi imelo namen gojiti bodoče ministre za Italijo.
Torej še z svojimi poslanci uiso zadovoljni; kako naj bi bili pa z našim, ki je naše krvi ter se poteza za pripoznanje enakopravnosti nam Slovencem, ki imamo, četudi smo majhen narod, do nje vendar le pravico. To bi bil absurdum. Navajeni kvakati in na vse grlo kričati na vse, kar po slovanskem diši, naj bi sedaj molčali, ko smo jim republikanca Mauronerja iz višine preljubljene njihove Cikorje vrgli, ko smo se nauduŠili in sklenoli posvetiti vsakteremu, ki bi se predrzuol nam kratiti, kar nam gre po božjem in človeškem pravu? O, gotovo ne bodo molčaii in uže zdaj ne molče o tem, ampak razjarjeni so in od jeze škripljejo s zobmi, ali vse zaman. Sest let bode moral gospod Mauro-ner svoje kamenolome nadzorovati in svoj žolč izlivati na svoje delavce, predno napoči dan ko— štrbunkl — pade Še mnogo globokejše, nego pri sedanjih volitvah, ako se le še zdrzne na volišče kot kandidat postaviti.
Ni se tedaj čuditi, da nam Lahi (in to zagrizli in liberalni (?), progressovi ali
gubila. Zakaj pa povedal? Nisem se upal: ker ste reki., da moram molčati.
Takoj idi po njega in ga prinesi sem: Ali. očp ! nestl ga ne morem, ker je preteško, će pa ga bom kotal, pa me še dalj ne bo nazaj. Gospodar mu pravi na to: No pa vzemi najjačjega konja, da ga na kooji prlnesefi. Hlapec pride domuskonjem tn izbije špico iz potača, ker drugače ga ni mogel na konja vzdignoti; natakne ga konju na ščujak in potem ono špico zopet zabije, in sedaj hajdi nazaj. Prinese kolo na konji, kakor mu je gospodar zapovedal, v šumo; ali sedaj začenjata kolo jemati z Šinjaka onega konja, pa ga nista mogla z njega spraviti; hlapec pa ni hotel povedati, kaj je storil doma s kolesom, da je Špico izbil. Gospodar ga praša: Kako si pa naložil kolo? Hlapec: Jaz De vem; gor je Slo, dol pa ne gre; gospodar mu spet pravi: Kako pa bova zdaj na treh potačih peljala domov? Hlapec: Oče I konju glavo odse-kajva; gospodar: Kako pa bova s tremi konji peljala drva domov ? — Oče, lažje bova s tremi konji drva domu peljala nego pa na treh potačih. Hlapčevo obvelja in najjačjemu konju glavo odsekata. Ko pa drva domov pripeljata in vrh drv konja, zadere se žena: Kaj sta storila, oba se mi poberita od hiše, ter klepeče, kakor bi vodo spuščal na mlinska kolesa. Gospodarju se to preveč zdi in reče hlapcu Vzemi svoje stvari ter sepoberi od mene vražjaduša 1
(Konec prlh.)
lačni pri «Alabardi», «Albi»,«Dipendentiju» in drugi takej gomazni sodelujoči Lahi, ker več sort jih je več ali manj rudečib), zavidajo edinega poslanca, Ivana Naber goja, ki bode vestno In nepristransko za stopal kolikor mu bode mogoče svoje vo-lilce, naj si bodo katerekoli narodnosti.
Politični pregled.
Notranja dežele.
Drzavnczborske volitve so bile zadnj! tedeu izvršene. Kakšen je njihov izid? Mi menimo, daje vladalahko z njimi zadovoljna in da tudi konservativnej stranki ni neugoden, če tudi se je nadejala večjega vspeha. Ojačili so se vsekako one stranke, ki vlado podpirajo, opozicijelne stranke pa so na zgubi. Vrste na desnice so se okrepile in enoliko so zgubile one na levici. Pri volitvah se je posebno jasno pokazalo to, da mej avstrijskim prebivalstvom zaupanje do levici zelo pojemlje, ker v več krpjib, kder so bili pred Šestimi leti levičarji skoraj soglasno izvoljeni, dobili so ti pri zadnjih volitvah le nezdatno večino, Mož izmej skrajne opozicije je bilo izvoljenih malo, a ti bodo prav levici delali večjo preglavico, nego desnici in vladi, ker so odc*pkl prve. Goroninijev klub je ostal , kakoršen je bil doslej, in temu se pridruži nekoliko divjih; ta klub utegne bitk najnestalnejše, ker omahoval bode mej levico in vlado, prvej se nerad popolnoma odpove, drugej se pa zop*t ne bo postavljal po robu, ker vidi, da to ne bi v prid bilo deželam, katere poslanci tega kluba zastopajo. Mala antisemitsko-demokratlčna stranka bo brez dvoma večkrat glasovala z desnico, nego z levico, ker demokrati so sploh pošteni ljudje in se jim gnjusijo taka dela, kokoršnih imamo mnogo očitati levici. Ni dvoma, da bo dr. Kronaweter zopet hudo šibal levičarje zarad njih vladohlepnosti, da jim bo očital, da imajo svobodo le zase, za druge pa slepo pokorščino, da del ijo le v lasten dobiček, ne pa v blagostanje avstrijskih narodov. Lienbacherjev klub ima le tri može ,ne ostane mu tedaj druzega, nego da se oklene desnice. Rusini imajo le enega poslanca; Poljaki in Čehi pa so se zdat-no okrepili. Iz vsega tega smemo sklepati, da bo novi držsvni zbor hodil po istej poti. kakor zadnji državni zbor in da se tedaj tudi vlada v prihodnjih Šestih letih ne premeni. Mladi Plener b® tedaj moral še Čakati.
V gosposko zbornico, kakor se Sliši, bosta neki poklicana Stremayr in baron Pe trinio.
Na Dalmatinskem je Lahonstvo po polnoma pobilo, hrvatsk i narodna stranka je pri državnozborskib volitvah zmagala na vsej črti; vseh devet poslaneev je poročilo grofu Hohenwartu, da so mu na razpolaganje. N.č niso opravili Lahoni, če tudi se jim je pridružila Brbska stranka; ta nenaravna zveza je pač obžalovanja vre dna, ker je Srbom nečastna pogubonosna. Srbi naj se družijo 'a brati, s prijatelji svojega naroda, ne pa z onimi, ki delajo na to, da ga zatr6 in zamore. Naj bi jih ta zasluženi propad ztnodril in'privedel na pravo pošteno pot. Mej Lahoni v Dalmaciji je vsled njihovega propada strašno vpitje; draženje i nezaslišano obrekovanje; Lapena, ki je Še v soboto zvečer mislil, da zmaga v velikem posestvu, hotel je, ko je opo-lunoči zvedel, da je propal, kar brez odloga na Dunaj odpotovati, da tam vse svoje pristaše na noge spravi, a pozneje se je premislil, morebiti se je zbal, da se njegovo rogoviljenje vendar le zajezi i se mu lahko poplati — s plavo polo.
Na Dunaji so zopet prišli na sled velikej tatvini. Karol Harres, menjičnega oddelka splošne depositne banke, načelnik Izneveril je nad 80.000 gld. na škodo te banke. Vsled tega so zaprli njega in Se dva druga, ki sta na sumu, da sta sokriva. Harres je zaigral v malej loteriji okoli 150.000 gld.; to je policija opazovala in Iz tega je prišla tatvina na dan.
železnica i\ Mostara v Met kov ič se je 13. t. m. slovesno odprla. Vlak se je iz Mostara odpeljal zjutraj ob osmih ter dospel ob desetih v Metković, kder so ga prebivalci naudušeno pozdravili.
A Hrcegovini se izseljujejo tisti Muha-medani, ki so pod turško vlado živeli od ropa, posebno od živeža, kateri je bil namenjen za turške vojake, pa so ga oni navadno poropali. Ker zdaj ob ropu ne morejo več živeti, zato se izseljujejo.
V nanje dežele.
Mejnarodna sanitetna konferenca t Rimu je bila 13. t. m. zaključena. Avstrij. ski poslanec je predlagal, naj se 16. novembra zopet snide, kar se je skoraj soglasno sprejelo.
O anglelkej ministerskej kri%i imamo ta le poročila. Gladstone je 12. t. m. v spod-njej zbornici naznanil, daje kraljica sprejela odstop ministrov in k sebi poklicala Salisbury-a, ki je zdaj pri kraljici. 13. t. m. pa poroča »Standarda,' da je Salisbury prevzel kraljičino naročilo, naj minister-stvo sestavi.
15. t. m. se poroča uradno, da je Sa-lisbuiy sprejel naročilo, naj sestavi mini-sterstvo. «Times» dostavljajo, da je storil to pod pogojem, da veČina spodnje zbornice do prihodnjih volitev, ki bodo meseca novembra, ne bode delala težav novej vladi. V »Morning Post« je Salisbury izjavil, da bo Gladstonove dogovore glede Avfganistana spoštoval, v Egiptu pa energično postopal. — obe zbornici ste seje do petka odložili, ker do tega dne utegne Salisbury ministeistvo sestaviti.
Sudana se preklicuje vladno poročilo, da je Kasala pala Mahdiju v oblast. Temu nasproti pa se trdi, da je vstal zopet nov Mahdi iz roda Ahabitov, ki ima uže mnogo privržencev.
V/rancoskej poslanskej zbornici je mor-naričiu minister 15. t. m. naznanil, da je 11. junija admiral Courbet umrl. Seja se je vslei tega v znamenje žalovanja odložila; vzela ga je zolčna vročica, navadna in zelo nevarna bolezen na bregovih vs-hodnje Azije.
DOPISI.
Iz BarkovelJ 15. junija. Za tržaške Slovence znameniti dan 7. junija 1885 je bil i za našo selo nekako znamenit. Ko se je v nedeljo 7. t. m. zvedelo, da je zmaga naša, zagrmel je v Barkovljab gromoviti »živio«, da se je zemlja tresla. Enako morejo zavriskati le hrabri vojaci po končanem ljutem boju. A tudi po morju pred Barkovljami so kričali ribiči »živio«, ter ukali, da seje daleč tja po »našej Adriji« razlegalo. Pevci so začeli peti cesarsko himno. Po končanem veselju, uže pozno v noč, zbrali so se Barkovljanski narodnjaki pred stanovanjem našega »ne-bodisigatreba« capovila ter pričeli vpiti: »Strani s capovilo, strani s čičeml« A da jih capovila loŽje razume, pristavili so v italijanščini: »A basso capoviila, abasso il čicio«. Ako je v omenjenem tičku res kaj možatega, moral bi sam odstopiti, ker vidi, da se mu ogromna večina domačega ljudstva protivi.
Po minolih volitvah je v Salobardi dan na dan čitati napade na vrle naše okoličanske može. Imenovani list napada tudi našega č. g. župnika ter pravi, da se je on ob času volitev skozi tri srajce spotil. To reč je gotovo capovila Šalobardi poročil, reči moramo pa, da je gola laž. Našemu č. g. župniku ni bilo treba se pri volitvah potiti, kajti on je dobro vedel, da bodo volili vsi volilci, spadajoči pod njegovo faro, edino le g. Nabergoja. Kakor pa je vsacemu dušnemu pastirju spodobno, rekel je volilcem: »Volite moža, kateri spoštuje našo vero, našega carja i kateri tudi ljubi našo milo slovensko domovino«. Te besede, katere je govoril naš župnik s krepkim in povzdignenim svojim glasom, napravile so prijeten \tisek na vse Bar-kovljanske volilce, in ko bi jim bili agenti cikorije petake pod nog' metali, naj Mau ronerja volijo, ni jedei ne bi jih bil pobral. Barkovljanski vonl i so se držali besedi svojega spoštovane.'a g. župnika. Ne ve se skoraj za nobrnega pravega Barkovljana, kateri bi Mauronerja bil volil. Naš capovila ni si upal do=ti na javno. Le bolj na skrivnem je služil cikoriji z asistenco svojih dveh neomahlji-vih privržencev tujcev, z Intrigotom in Fragolo (Sangue purlssimo Italiano di Vipacco).
V nedeljo 14. t. m. je bila pa v Bar-kovljah procesija sv. ReŠnjega Telesa, katero je vodil č. g, župnik z asistenco dveh druzih č. g. župnikov. Da je bilo v procesiji vse lepo ter vse v najlepšem redu, ni mi treba niti omeniti. Vsa hvala zato neutrudljivemu g. župniku. Petje novega Barkovljanskega pevskega zbora je bilo vredno na|večje pohvale. A tudi domači godci so svojo nalogo dobro opravili. Tr žaški magistrat je poslal dva svoja uradnika kot zastopnika k procesiji. Zloglas
nega capovila pa ni bilo pri procesiji. Domači so ga pa videli v njegovej botegi, ko je svojim vernim gostom žganje prodajal. Ker ga pa, kakor sem rekel, pri procesiji ni bdo, pravili so si Barkovljtni, da župana danes po trebuhu grize. Nič ne de, ako ga pri procesiji ni bilo. Saj je dobro, da oni človek, koji ne vidi vse leto cerkve od znotraj, še imenovani dan doma ostane. Od druge strani se pa sliši vest, da je capovila razžalll ves Barkovljanski pevski zbor na zelo surov način. Pevci so mu pa nekda pretili, da ga vržejo iz vrat procesije, ako se tam pokaže i capovila se je bal krepkih pesti barkovljan-skih pevcev ter rajši doma ostal. Sploh se pa zadnje dni vedno v svojej »peteša-riji« kot jež po zimi v brlogu tišči. Svoje brezverstvo je pokazal capovila očitno na dan pred Božičem. Rekel je namreč ljudem v tržaškem dijalektu : »Danas se kuha na mojem ognjišči meso kakor vsak dan. Ribe so danes uže zavržek«. Oj ti ubogo človeče I Kaj si bil pa ti, ako ne zavržek ko si se lačen iz Istre priklatil ? Capovila je pokazal javno svojo mlačnost do vere i tudi do Avstrije, kar se lahko dokaže.
Vrlim Barkovljanskim veljakom rodoljubom daje najgrše priimke ter zaničava narod naš. Žato svetujem Barkovljanskim možem, naj nemudoma store potrebne korake, da se capovila za zmirom iz nase vasi odpravi. V tem obziru bi morali vrle naše Križane posnemati. Ker vemo, da bi na magistratu nič ne opravili, obrnejo naj se na vlado. Naj bi se vsa Barkola proti Barkovljanskemu »šnopsarju« podpisala. Barkovljanil Cas je menda uže, da odpravite iz svoje srede človeka, katerega vsa Barkola sovraži. Poskrbite, da bode vam županil mož, kateri bode spoštoval vašo vero, vašega cesarja i sveto vašo domovino. Poskrbite, da vam bode županil mož domačin, kateri vam bode v vašem jeziku govoril I kateremu se ne bode treba »do tal« odkrivati. A tudi slavna vlada bi morala skrbeti, da se ta ptiček odpravi. Saj dobro vemo, da jej je znano njegovo početje. Drugače se v Barkovljah lahko izgredi proti capo vili prigode.
Ise Treltlč dne 14. junija.— Polna dva meseca smo imeli le en zvon v zvoniku, ker dne 13. aprila smo poslali dva prav stara zvona v Ljubljano gospodu Sarnasi, da ju je prelil v dva nova zvonova. — Eden teh d vej i b zvonov je bil star nad 250 let, eden pa še več; kakor ustno sporočilo pripoveduje, bil je mali zvon iz samostana, ki je nekdaj stal na vrhu Fijačke nad S. Ivanom, o katerem samostanu Še zdaj pričajo stare razvaline na omenjenem vrhu. Včeraj dne 13. junija pa je ljudstvo od ranega jutra praznovalo in Željno pričakovalo, kdaj se oglasita nova zvonova, ko je ob 4. uri popo-ludne bilo delo dokončano, začela sta se v prvo »v našem zvoniku glasiti lepodoneče nova zvonova, tako lepo in miio, da je vsacega poslušalca v srce ganilo, da je dočakal tako lepo ubrano novo zvonjenje.
Bili smo ves teden brez zvonjenja, kakor v puščavi; da je pa ljudstvo imelo pravo veselje do tega, priča nam to, ker se je v kratkem času v našej majhnej duhovniji velika svota denarja nabrala.
Nekateri okoličani in celo zunaj nafie okolice so nas krivo sodili in večkrat celo napadali, da smo cikorjaši. A na dan volitve smo to sramotenje dobro zavrnolf, prišli smo vsi — 100 nas je volilcev — vsi do zadnjega prvi na volišče in glasovali vsi brez izjeme za tistega, kateri je vreden, da zastopa našo stiskano okolico, kakor jo |e zastopal na Dunaji vže 12 let in bii pravičen vedno svojim volilcem, Bog ga živi mnogo let!
Šempas 14. junija 1885. — Človek bi menil, da v tej vasi m »ploh v tej okolici, iz katere časniški dopisi so bele vrane — mislil bi, da je tukaj vse v lepem redu in blišču, ker našo vas uže tako Lahoni goriški nazivljejo »Bel passo«, a motil bi se; ker spoznal bo takoj na prvi pogled, da ni tako, videl bode, da naša občinska skozi vas držeča cesta je silno v slabem stanu in da na več mestih rebra kaže in če popraša, kedaj je bila slednjič v redu, vsakteri mu pove, da ni bila, od kar jo je vlada leta 1852. občini izročila, le samo enkrat v dober stan postavljena in sicer za Časa, ko je Županoval nepozabljivi M. P., kateri je znal kot nekdanji okrajni sodnik postavo o priliki nobro izkoristiti. Kaj pa, o drugih občinskih kolovozih po našej širnej županiji še omeniti ni treba, vse Črte so skoro brez izjeme v pravem pomenu besede potoki, nobeden se ne briga za dobro zdrževanje, še manj pa tisti, ki bi moral skrbeti po namenu občinske postave za varno In lahko občevanje po istih in da bi zanikerneže v zmislu za to izdane deželne postave silil k dolžnosti z najskrajnejšimi sredstvi, ki so mu na razpolaganje.
Vsi napori do danes so ostali hrez-vspešni, če bo je namreč ta ali oni občinar pismeno ali ustno pri politiČnej gosposki pritožil, k večemu se je dalo razglasiti, da kdor bi v 14 dneh ne popravil svojega deleža na tej ali onej črti, di se popraviti na njega stroške; misliš, dragi čitatelj, da po tem ukazu je bilo vse v redu? kratko
nikar ne (vestni in pošteni ohčinarji to store brez nikakih opominov takoj, kadar tirja potreba). Občinski načelnik potem, ko je doba v razglasu postavljena minola, gre in z dotičnim podžupanom, v kojega okoliš spada razglašena cesta, premaršira Isto in vse ostane po tem pri starem; potem ni čuda da je enkrat dopisnik iz Vitovi| v »Soči« pisal, da njih deca ne more redno obiskovati šole v Oseku po takih potih, katere je isti »kozje« imenoval, posebno pa še takrat, ko pretržejo zvezo deroči potoki, koji nemajo skoro nobenega umetnega pre'ona.
Nadejal sem se pri zainjih starešin-stvenih volitvah, da bode sedajni takrat izvoljeni g. župan bolj energično o teh in enakih zadevah v blaginjo občine postopal, bolj nego njegovi predniki, posebno pa ko ima izvrstno moč v občinskem tajniku, kateri [e kos v marsičem in ki zna marsikatero stvar dobro izvršiti, samo da mu dopuščajo okoliščine, torej iz vsega tega ne vem in nemorem sklepati, kdo zadržuje ali pa noče opravljati teh prekorist-nih dolžnosti: g. župana pa poznam, da ne sega prerad v sršenovo gnjezdo, pri vsem tem ko dobro ve, da ga ni še do sedaj nobeden opiknol in za drl žela jeze v njega; torej na delo! Združimo se, da postavimo naše občinske ceste v dober rabljiv stan, za nemarneže pa se obrnimo do pristojne oblasti prve ali druge stopinje, da nam pomore in prisili nemarneže k dolžnosti, naj si bode kateri koli, in če bode še dolgo ta nesrečna popustljivost pn vršitvi tako svetih opravil — vladala, nas potolaži to, ker predno mine leto dni. bodo nove volitve tukajšnega občinskega zakonodajstva (starešinstva) razpisane in takrat, če nas Bog živi, vrli voblci (pa ne Hohenlohevci) držimo se, vam kliče vaš
O bat.
lse ŠtoriJ na Krasu dne 14. junija. (.Zadnji Divatki semenj dne 26. maja.) — Ko sem se napotil z svojim tovarišem po opravilih od državne ceste iz Koblake skozi Žerje, Šinol mi je v glavo na tej grdi cesti dopis iz pod Škratljovce v Edinosti od dne 4. aprila t. L, kako se tam vrli Vipavci močno trudijo za nove ceste; čast in slava takim možem, ki tako za napredek skrbć pri nas na Krasu, posebno v Sežanskem okraju so bile uže pred petdesetimi leti, pod nekim g. Tolmincem, ki je tisti čas bival v Sežani, od vasi do vasi tako lepo ceste vrejene, da se je vsak gospod brez ?krbi po njih vozil. Od kar pa se je okrajni cestni odbor ustanovil, ne gleda noben več za popravo občinskih cest, saj vendar moramo vsi za ceste davke plačavati, tudi tisti občinarji, ko nikdar iz skladovnlmi cestami v dotiko ne pridemo, posebno naša županija Štorje in Kazle in še druge vas1, ki pod Županijo spadajo Rabi mo jih le če kdaj ob velikej suši nt Reko v mlin peljemo, ker sicer v Rušo \ mlin hodimo, pa še tistikrat nismo živenjii varni po tej grdej cesti od Koblaka do Povirja, ker je tako raskopana, da se lahko voz na človeka zvrne. Dokler so po Ko« blaki itueli Sežanci in Povirci pašnike vedno so lepo za cesto skrbeli tako, ' se je lahko vsak gospod brez skrbi , njej peljal, od kar pa so Sežtnci in P virci brezplačno Zercam te paftnike o stopili, žab Bog, ni se spolnil stari slo venski pregovor, ki se glasi: kdor za glaž ta za groš, pašnike so z veseljem prevzeli in od tistega Časa pa do denaŠnjega dne se niso še ceste dotaknoli ampak rajši vozijo in mučijo ubogo živino po Žlebarjiih nego da bi cesto popravili in samo zato ne, ker vedno mislijo, da jo morajo Sežanci in Povirci popravljati. Le ta cesta ni samo za nas Storce važna, temuČ od kar ko v Divači semnje ustanovili, hodijo po njej večidel vsi Kraševci in Vipavci, ker je najkrajša skoz Žerje, pa se vendar nobeden ne briga zanjo. Gg. županje so večidel udje cestnega odbora in se poganjajo le za skladovne ceste samo zato, ker ima večino od njih svoje konjiče, da se lahko po teh cestun vozijo, da se preveč ne pre-tresejo, za občinske pa se nobeden ne meni, naj se ubogi kraški trpin po njih muči, kakor hoče. Čuditi se je c. k. žendar-mariji, da tega ne naznani c.k. glavarstvu, saj tudi oni niso varni, posebno po noči, ker po ten grdih cestah potujejo; saj vender c. k. glavarstvo mora župane nad zorovatl in ukazati, naj bi občinske ceste zbolšali, če ubogi trpin kraški ne more ob pravem času davkov plačati, kako brž pošle gosposka tistega gospodiča v rudečei kapel, da ubogemu kmetiču zadnji kravji rep iz hleva i/.tlra, za kmetlške potrebe pi je tako malo skrbi.
da po Poli-
Domače in razne vesti.
. ■■»©»ovanje. Višji komisar finančne straže Karol Veitze in finaočni komisar Uton vitfz Zimmermann sta bila imenovana za finančna nadzornika, prvi za Puli in drugi za Koper.	1
Tržaški mestni zastop bo
danes zvečer imel zopet sejo; na dnevnem redu bo mej drugimi te U važnlše stvari: Odlok ministerstva o prizivu mestne de-
legacije zoper »veto« deželnega namestnika glede postavljenja mestnega nadzornika za mestne ljudske šole. Predloži s« načrt za trg za mestno hišo. Poročilo tržne komisije glede ustanovitve novega trga, namesto onega na velikem trgu. Poročilo komisije za preskrbovanje vode o njenem lelovanji mej triletno dobo od 1882. do 1885. Pri tej priliki se bo zopet mnogo govorilo o Reki.
Čestitke g. J. Nabergoju. Od
8. junja pa do denes so se vedno predstavljale deputacije raznih društev, ki so prišle čestitat našemu dičnemu J. Nabergoju. V nedelo 14. t. m. se je zbralo pa okolo 1000 ljudi, ki je hotelo javno svojo ljubezen in spoštovanje pokazati do svojega poslanca. Od zgodnjega jutra je bilo polno ljudi pri njem, tako da je komaj ena deputacija o>iŠla, ko je zopet druga došla. Pismenih čestitk je dobil brezštevilno, tako da se nam je čuditi, ker se tako zaupanje v redko kojega poslanca stavi, kakor v Nabergoja. Popoludue so se predstavile deputacija: Tržaškega podpornega in bralnega društva, pekovskega pevskega društva »Jadranska Zarja«, pevskega društva »Zora«, pevskega društva ■ Skala* in mnogih ital. uruštev.
Na večerje zapela »Zoran tri pesni,kojej se je neutrudljivi Nabergoj najsrčueje zahvalil, kmalo potem pride »Skala« in zapoje zopet ta tri zbore. Vidno ganjen zahvaljeval se je g. Ivan Nabergoj, ker toliko znamenj spoštovanj ga je popolnoma iznenadilo. Mej teonom so bili tudi gg. patnotičnih društev italijanskih pri njem, ter iuu izrazili svoje veseJje nad to sijajno zmago, koja je najsijajuejsa v Trstu in tudi v vsej Avstriji. Splon je vidno, da se je za to zmago zanimalo vse, kar je avstrijskega v Trstu, za to pa, tudi »Irre* dento« to tako skeli in peče, da se na vse načine izgovarja. Mi pa bodimo ponosni nad to zmago,ali moramo biti vstrajni in tako delalni, kakor do sedaj će ne še več.
Afera z slovensko zastavo na Prošeku. V nedelo 14. t. m. bo šli naši pevci poklonit se g. Ivanu Na bergoju.Mej temi pevci so bili tudi »Ska-laši«. Prišli so se zavito zastavo na Opčine. Openski renegat Mirkovič je pa hitro poslal sporočilo po 8 žendarmih ua Prošek, ako Skala razvije zastavo, naj jo koniiscirajo. Rečeno, storjeno. Skala je šla skozi Pro?ek, da se pokloni svojemu poslancu z slovensko trobojuico in s črno rumenim trakom. Ali ženoarmerlja plane iz svoje hiše na »Skalo« in iztrga zastavonošu zastavo iz rok. Ker je bil zastavonoša primoran isto oddati na varnost svojega zivenja, drugače bi se mu bilo slabo godilo, naBtavili so žendarmi bajonete proti njemu, da jo je izročil.
Ko so mu jo iztrgali iz rok, spusti se isti ž«ndarm v tek in zb»>ži s zastavo v kasarno in zatvori za seboj vrata. Ljudstvo seje zbiralo pred kasarno in zahtevalo zastavo nazaj. Prišlo bi bilo lebko do boja, ko bi mirnejši ljudje ne bili postopali pametnejši oi komisarjev, ker oni so uprav ljudstvo zdražili se svojim nepostavnim postopanjem. Komisaiji bi bili morali postopati mirnejše, ne pa narod razburjati in dražiti, ter ga provocirati. Upamo, da bi bilo uže čas napraviti konec tem ho-matijam. Čemu be vedno dajo povodi od one strani, ki bi morala delati mir, za nemir. Zatvorili so tudi enega naših ljudi, ali ker se )e bilo bati v lesnici zelo slabih nastopkov, zato so ga morali žendarmi izpustiti. Narod je potem z vso silo zahteval, naj se da zastava nazaj, ali do denes še nemamo sporočila iz Prošeka, kako se je na dalje godilo. Da »Šalobarda«, »Intipendenie« iu »Populo« celo čiarike o tem pišejo, nam niti povedati ni treba. Zakaj se zoper Slovence vporabljajo vedno nepostavna sredstva, zakaj ne bi za naB bile iste postave, ko za druge narode. Da pa Ginastica pri svojih izletih, kakor tudi pri zadnjem v Devin, vedno prižiga luči, ki značijo italijansko zastavo, tega pa ne Če druga gospoda znati. Zadosti je krivic, ki jih moramo trpeti, kupa je polua, »kipela je črt.
Slovanska čitalnica v Trstu
napravi dne 20. t. m. koncert s tem le razporedom: l.Horny: Popotnica po f-lov, narodnih pesnih; srha vojaška godba. 2. I. pl. Zaje: Ouvertura k operi »Misiav«; svira voj. godba. 3. Tovačovsky: »Bože živi«; poje zbor. 4. Tbomas: Romauca iz opere »Miguonu; svira vo|. godba. 5. I. Bendl: »Svoji k svojim« ; zbor. 6. Meyer-heer: »Fackeltanz«; svira voj nič. godba. 7. I. Kocijančič; »Oblačku«; zbor se sa-mopevom in z dvopevom. 8. Balfe: Duett iz opere »Ciganka«; svira voj. godba. 9. I. pl. Za;c. »Zrinski Frankopan«; zbor. 10. Ambrož: Potpourri »Operettenschau«; svira vojaška godba. Po dovršenem koncertu bode ples. Začetek ob 8. zvečer.
Pericam, brunaricam, inle-karlcam, katere so zgubile kako hišo zarad zadnje volitve, naznanjamo, da bomo skusili pridobiti jim druge boljše hiše, naj se le pri nas javijo, to je v našem uredništvu.
Tržaške novosti s
Krivičen denar. Na policijo je prinesel prodajalec limonade Anton C. krivično
dvajsetico. Ljudje, pazite na denar, da ne boste ogoljufani.
Maslo Jmdente. Dva gospoda nemških imen sta se šia v soboto večer po mestu sprehajat. Do njih sta došla dva potepuha italijanska ter sta prav s temi besedami v laškem jeziku sprehajajoča gospoda napala: Kričite živio Nabergoj za 10 kr. Ker gospoda nista hotela kričati, pričela sta jih pretepati in eden izmej njih je ranjen na Čelu, da se mora zdraviti v bolnici. Tožba je uže uložena proti njima. Ko je došla straža, pasta jo popihala, kakor navadno vsi italjanski pogumneži (?) Ta stvar je naročena od »Unione Ginna-stlca«, da se s tein naš pošteni Nabergoj z blatom ometuje, češ, da se za 10 kr. lehko podkupijo naši ljudje, da ne vedo, zakaj tako kličejo, ampak, da jih za malo denarja lehko obrneš kamor hočeš. Ma fini ! —
Irredentisti. Neki perici od sv. Ivana, je nek Italijan, ki na Aequedotto nasproti Progresso Gaffe prodaja svoje sladčice odpovedal pranje. Ako so Italijani tako
Poštne tiskanice (štampilje) v hrvatskem in slovenskem jeziku mora imeti vsak poštni urad v krajih, kder |e prebivalstvo slovensko in hrvatsko in tuli tam, kder je mešano prebivalstvo, to je itali|anskc-3lovensko ali ital jansko hrvatsko, 13 je te dni objavilo samo poštno vodBtvo v Trstu. Labonski list »L'lstria» je te dni napadovala nek poštni urad v Istri, češ, da je to hrvatska pošta, ker daja tudi hrvatske štampilje. Poštno ravnateljstvo je na to poslalo v omenjeni list uradni popravek, v katerem je čitati, da imajo Slovenci in Hrvatje povsod na Primorskem kder prebivajo mešani z Italijani ali sami pravico, da tirjajo od poštnih uradov slovenske, oziroma hrvatske tiskanice, in da je uradom strogo zapovedano, da drže omenjene tiskanice. To je bil dober tobak Iredentarjem, ob enem pa klic Slovencem in Hrvatom, da se poslužujejo svojih pravic.
M Krasa se nam piše 12. t. m: Pregovor pravi: Suša vzame en kos kruha, moča pa dva, ali ta pregovor za Kras ne
strastni, tudi mi ne moremo biti hladno- velja; pri nas je prav nasprotno, pri nas
krvni, ampak s kakoršnu mero se nam meri, tako jim merimo mi. Slovenci ne kupujte od tacih pijavk, ampak pustite jih naj prodajajo samo svojim patronom, bodemo videli, če jih bode strast minola. Ona perica naj se pa pri nas oglasi, da jej povemo za drugo hišo, kder bode tudi tiste krajcare služila, kakor tam. Okoličani, zapomnite si, kako delajo z vami !
Sram naj ga bode 1 Oni Jurij Katalan bivši podpredsednik f Cikorije, spodil je dva delalca iz dela, ker sta pri slovenskem pevskem društvu. Mi nič druzega ne redamo, nego sram naj ga bode, ker se nam gii|usi o takih izmečkih več pisati. Okoličani 1 eto vam ljubezni »Cikorjašev 1«
Cikorija Hodi nazaj] UŽe Brno zapeli tužen misere na grobu umrle Leopoldine Cikorije, ali glej čuda. nazaj hodi. Še zdi-huje pod težo, ki so jo zvrnoli na njo in grozno trp). Oh I toliko trpi, da si nihče ne more njenih bolečin domišljati. Verzota. Primožič, MiČek Kralj In Škof z Grete še vedno tolčejo na razbito rakev umrle Leopoldine Cikorije. Zamolkli glasovi se čujejo iz nje: Rešite me, otmite me; maščujte se za mene nad onimi, ki so me pokopali. In res, vsi ti apostoli, posebno Primožič, še^agitujejo nadalje. Zadosti jim ni ta blamaža, da so tako sramotno propali, ampak še vedno imajo pogum delati dalje. Ali to se nam čudno dozdeva, zakaj vsakemu prigovarjajo, naj nikar nikomur ne povedo, da ne pridejo v »Edinosti, ali naši prijatelji nam vselej vse sporoče, tako ne ostane nič skrito. Do sedaj smo gledali s paznim očesom na nje ali od danes bodemo pa po Sokolovo motrili vse njihovo delo.
Zgorela je v ulici Androna del moro št, 2, 66letna udova Leonora Muller iz Trsta. Prevrnola je petroljevo svetilnico na se, olje seje zlilo po njej in unelo. Uboga žena je sicer kričala na pomoč, ali pomoč je prišla prekasno. Straži, ki je prihitela, jej je raztrgala obleko raz telesa ali rane so bile tako hude da je kmalu potem vzdabnola dušo. Nesreča nikedar ne počiva.
Nesreča. lOletnl dečko Dragotin Zupančič je hotel skočiti z male ladjice na suho, ali bil je predaleč in tako je pal mej dve drugi ladjici, ter si je stri nogo. Žalostni starši odvedli so ga v bolnico.— Goletni Ivan G. iz Postojne je bil v nedelo tako natrkan, da se je komaj premikal. V tej pijanosti se je spotaknol in tako nesrečno pal, da so ga morali odvesti v bolnico, kder bode težko offlravil. — 35-letnemu PetiU M. iz Dalmacije, delalcu na ladijah, pala j-* težka veriga na noge, ter mu desno nogo strla.
Policijsko. Nek 201etni prodajalec podob iz mulca rodom Tižačan je 55let-neinu tkalcu Antonu Weissu zagnal kozarec v glavo 11 ko močno, da mu je kost v nosu stri. Ranjenca so peljali v bolnico, napadovalca pa v zapor. — Kočijaž G. R. je ukral Katarini R. večo svoto denarja iu 6 zastavnih listkov. Tata so prijeli. — Iz zaloge lesa g. L. in drugov so neznani tatovi odnesli več desk vrednih okolo 20 fr. — Gašparju M. iz Skorkole .so odnesli neznani tatovi nad 200 fr. gotovega denarja. In to od 9 do 10 ure v jutro. V ulici Madonina je prodajalcu tobaka J. P. zmanjkalo 15 piščet. Prijeli so več razgrajačev in tudi potepuhov, ker so bili sumljivi. — Nekojim usmtljenim sestram so preskrbeli ponočna stanovanja.
Narodnemu domu v Ljubljano je poslala »uesetkeberska družba v Trstu« za mesec junij šest gold. 60 nov.
Tržaškim,Slovencem, Izpod Cavna 12. junija. Čestitati moramo našim bratom v Trstu in okolici, od katerih odmeva neutrudljivo delovanje na narodnem polju, katero vzbuja napredovanje mej nagim narodom. Po neutrudljivem delo vanji ste dosegli svoj sveti namen, priborili ste si einago, katera naj bo vzgled vsem vašim bratom po vseh slovenski pokrajinah, in prav tako bodi vaš mnogo zaslužni slavljenec g. Nabergoj vzgled vsem onim, kateri imajo dolžnost braniti pravice svojih volilcev.
Žive li Tržafki Slovani, mnogo let Bog živi poslanca g. Nabergoja.
moča vzame en kos kruha, suša pa dva, ker prav taje premalo pogozdenemu Krasu največji šiba, ki nas tepe skoraj vsako leto bul j a !i manj. Žalostno je gledati rastline v hudej suši; ko se solnce za jutranjo zarjo prikaže, vse pričakuje dežja, še prevzetno ptico pivko žeja pritiska, ker ona ne sme drugače vode piti. nego kar je od dežja nalovi. — Dne 11. t. m. pa smo imeli tak dež, da se ga uže leta in leta ne spominamo. UŽe na jutro so se začeli valiti črn i oblaki od jadranskega morja, naglo je st^mnelo nebć začele so padati debele kaplje in vršelo je v oblakih, kakor bi se toča napravljala, potem pase je ulila. in polu ure lila taka plohu, da se je po vseh poteh koprivske občine valila voda, da je bile groza, in so bili ljude uže v strahu. Ali to se ni raztezalo na Široko, kakor Čujem, bilo je v Koblejglavi in Štanjelu le malo dežja, ko bi ga več bili potrebovali.
Veltkansk bogatin in tržaški trgovec g, ISconomo, mož
ki je bil poprej na Ruskem in ima Še vedno svojo podružuico v Odesi, si je pustil priti iz Ruskega pravo rusko vozno opravo, par brzonogih, črnih konj, ruski faeton in ruskega hlapca nekega Osip Kiriskij, ki hodi po Trstu v originalni obleki ruskih izvožčekov in je sploh jako natanjčen, vesten in tako soliden in omikan mož, da more služiti našim mnogim slovenskim konjarjem le v izgled. — Ta ruski kočija! je vozil nek dan proti Miramaru, a za njim je prišla kočija Strudhofova in on jo je pustil naprej iz kortoazije, ker je mislu, da je notri gospoda. — Ker pa je kesneje ruski kočijaž zvedel, da ni bilo gospode v kočiji in da se je Strudthofov kočijaž hvalil, da je prevozil Rusa, je zadnji v ital. listu «11 Soldo« pozval na slavo vsacega, kedor hoče staviti ž njim, da pride s6 svojim parom konj v 8. nadalje v 9. miuutih iz Trsta v Miramar. V Miramar je 2 uri hoda, in to pot napraviti v 9 minutah, to more le Rus se svojimi ruskimi konji v resnici se ni tudi nobeden oglasil.
Banka "Slovenija*, Oziraje se na sklep občnega zbora prve občne zava-rovalue banke «Slovenije» v likvidaciji potrjenega 23. maja t. 1. od tukajšnje visoke c. k. deželne sodnije kot trgovinskega sodišča, pričenja se izplačevanje ns* vsako polno vplačanih in pravoveljvanib delnic bivše »Banke Slovenije* po 7 gold. na vsako delnico počenŠi s 16. junijem t. 1. — Izplačevanje izvršuje dr. Karol Abačič, advokat v Ljubljani, v svoji pisarni na starem trgu hiš. št. 13 proti izročitvi izvirne delnice ter proti koltkovani pohotni. Ob enem se slavno občinstvo opozarja, da so le tiste delnice Š3 pravoveljavne, na katere se je tudi tretje dopla.ilo 24 gold. ali skupaj 164 gold. vplačalo. Dediči se imajos sodnijskim izročilnim pismom (Ein-antwortungsurkunde izkazati. Za iste stranke pa, katere bi se no konca tekočega leta po svoje deleže ne oglasile, se bodo dotični deleži sodnijsko depozitirali.
Kolera se na Španjskem vedno, če tudi ne prav naglo širi. V Madridu ju zavladal velik strah; kdor le more iz inesta beži; vsled tega so se morali vlaki pomnožiti; šole se poprej zapio, državni zbor hiti kolikor mogoče z razpravo, da poslanci Madridu poprej hrbet obrno. Kralj i kraljica pa sta dala lep vzgled s tem, dasta izjavila, da mej kolero ne zapustita Madrida. Zdravniki tolažijo ljudstvo s tem, da kolera letos ne bode huda, ker so cime, ki so na Spanjskem prezimile, svojo moč zelo zgubile. Najhujša je kolera zdaj v Murciji, kder jih na dan nad li>0 zboli in nad 50 umre. Sploh pa je mrljivost velika, ker znaša 80*L.
Nesreče. Mesto Grodno na Ruskem je 10. in 11. t. m. skoraj popolnoma pogorelo; najiepši deli mesta, mnogo cerkev in \ladnih poslopij je v pepelu; škode je Riino veliko In še velika sreča, da noben človek n| zgorel.
Iz Evrope v Indijo v osem dneh. Ruska vlada je sklenola, da se ima zgraditi velika zahvalnlfika železnica, katero je priporočil general Arenkov in delo takoj začeti in
tako se iivrfil v malo letih veliko delo, o katerem je Hartington v aDglefikem parlamentu z nasmehom rekel, da je utopija. Načrt je zdelal omenjeni general tako natančno, da obsega debelo knjigo ter ga dal natisnot. Iz tega načrta se vidi, da je znašala pot iz Evrope v Indijo do zdaj skoz sueški Kanal 6000 milj ali 24 dni, okoli Afrike pa 10.400 milj, ali 42 dni, Nova pot iz Evrope v Indijo pa bo imela to le črto: Varšava-Moskva-Baku na bval-Diškem morji. Po dvanajsturnem prepe-Ijanju čez hvalnisko morje pa bo držala črta skoz Mihajlo*sk, Kizil-Avrat, Sarak", Herat, Kandahar, K veta ter se potem zveže z vshodnje-indiško železnico pri Bolanu. Po tem takim bo mogoče iz Petersburgu I Kizil-Avrat priti v osem dneh, mej tem, ko ima Angleška do Indije 24 dni.
Pomoč zoper krvotok iz nosa. Francoski časniki trde, da se krvotok iz nosa hitro ustavi, ako se v nosnice vtakne kos zelenega peteršilja. Ker je nasvetovano sredstvo povsod pri rokah ter ni nevarno, zato se lahko Drepriča vsak, komur rada kri iz nosa teče, je li omenjena trditev resnična.
Kniževnost.
Note knjige. Anton Martina Slomšeka zbrani spisi, četrti zvezek so ravnokar izšli v tiskarni družbe sv. Mohor* v Ce-lovci. Izdal je to knjigo župnik Makolski g. Miha Lendovšek. Kako srčno smo hvaležni g. izdatelju za vse knjige dosedaj izišle! Težavno delo to zbiranje, ali gosp. pisatelj je to krasno izvel in vse lepo uvrstil. S tem je postavljen premilemu vladiki večen spomin; gospod pisatelj je pa vreden, da ga zato odškodujemo, ako mnogo teh knjig naročimo. Prva knjiga velja 50, druga in tretja pa po 70 novg, Cetrtej, ki je največja, pa je cena 1 for. pri izdatelju. Drugod po prodajalnicah so pa povsod dražj*.
»Oče naI« je druga knjiga Izdana po R. Milicu v Ljubljani. V nijednej poŠte-nej katoliŠkej hiši ne bi smela ta lepa knjižica manjkati. Gena jej je no pošti 65 kr. Sloveni! sezite po teh knjižicah.
Salj ivi Slovenec. V založbi Ognjeslava pl. Kleinraajerja in Feod. Bamberga, izšla je 192 strani obsegajoča knjiga, ki velja mehko vezana 60 n. Knjižica je jako okusne zunanjosti in polna najboljših kratkočasnic, ki so vzete večinoma iz narota. Najtop-leje priporočamo i to knjižico si. občinstvu, ker je to prva zbirka svoje enakosti.
Tržno poročilo.
Kava — cene jako trdne; kupčija pa prav mlahova.
Sladkor — vedno v dobrem obrajtu, cene trdne.
Vse drugo blago se le malo prodaja in po nespremenjenih cenah. Tudi je jako slabo upanje za lokalno kupčijo.
Borano poročilo.
Državni papirji iskani po viših kurzib.
Dunajska IBorsa
dne 16. junija
Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld	50 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 83 »	20
Zlata renta......108 »	fiO
5V0 avst. r^a .... 98 »	65
Delnice narodne banke . . 859 •	—
Kreditne de'"'ce .... 288 .	60
London 10 lir sterlin
Napoleon.....
C. kr. cekini . . . . 100 državnih mark .
124
9 5
85'/, . 86
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zim praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°f, Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po.......8'l4"l(
Posojuje na državne papirje avstrij-
sko-ogrske do 1000 gl, po . . . 4*/4°l( više zneske v tekočem računu po .............
Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883.
Št. 28.
Razglas.
Podpisani cestni odbor daje mitnico postavljeno ob skladovnej cesti Škofllje - Lokov-Razovica po javnej dražbi, ki bode 25. junija od 10. do 12. ure predpoludne v Lokvi (Corgnale), v najem na tri leta t. j. od 1. julija 1885. do 30. junija 1888. Klicna cena je 800 for. na leto.
Dražbene pogoje si lehko vaa-kedo ogleda pri podpisanem cestnem odboru.
Cestni odbor*.
V Selani dne 25. maja 1885.
Načelnik.
LA FILIALE IN TR1ESTE
deli' I. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
per comnueroio ed Indastria.
VERSAMENTI IN CONTANTI Banconote: 3' V/o annuo interesu verso preavviso dl 4 glornl 3'r, >■ • ■ » • 8 • 3'||»» » • • ■ 30 »
Per le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente, 31 c.or-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 °u aniitio Interesse verao preavviso di 30 glornl 3'i4» » » » » » 3 neti 3'i; » » > • ■ » 6 • Banco Giro: Ban onote 27,°/o »opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest. Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Apram, franco spese.
Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupona Vi°/o Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesso da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra K*/o provvigione per 3 mesi. » efTetti 6°/0 interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trleate, 1. Ottobre 1883	(6-)
Assicurazioni generali
x Trsiu
(društvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je raŽtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti totSi — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. DruŠtvpna glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih	f 21,006.641-33 Glavnica za zavarovanje Žive-
nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457 98 Plačana povračila:
a)	v letu 1S84	f. 8,637.59<>13
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1881.	f. 178,423.338*51
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in popoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se^dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, scala III. v prvem nadstropji.
P	A NT. PLESCOVICH
^Jjl	vbiralec in popravljavec otgelj, gla-
p=J	sovirov in armonijev.
Mil	Popravljavec mekanikc vsakovrst-
pjJ	nih muzikalnih instrumentov.
jSjjl	TRST,
Via Nuova Št. 20, II, nadstropje.
Na prodaj je ^f ^r,!!'"
jak» lepem kraju, najlepše vredjena in vpeljana. Več se poizve pri na§»ru uprav-niStvu. (Tiskarna Dolenc, Via Torrent* 12).
•S25ZnSZSZS2S252SZSaSZ5Z52SZSZSZ5!5Zt
Agencija za posredovanje
u službah i kod stanovanja
E. GEROMINI-JA
priskrbuje službe svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuće, po najugodnijimi pogodbami.
Piazža Ponterosso br. 2. I. kat.
•Z525Z5mS£525Z5Z5l25Z5E5Z525252525Z5f
OOOOOOOI
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE s' oooupa di tutte le operazlonl dl Banoa« di Canbio valute.
a) Accetta versamenti in conto corrente: Abbuonando 1' interesse annuo per Banconote 37i °/o preavviso di 5 giorni 4 ,	„ . 12 »
41/« a sei mesi fisso
per Napoleoni 3't, °/0 con preavviso di 20 giornl 3'/ „ .. „ , 40 . 3'1» m » ,t »3 mesi
4......6 .
Godranno dell'interemo aumsntato le lettora in circolazione c»n & giorni d i preiivusodftl 6 noTombrd a e. quell« con ti giorni dal 13 giornl • auelle con j4 giorni dal tU novembre a. c.
IM BANCO GIRO
abbuonando II 3°/0 interesse annuo sino (jualunque somrna; prelevazioni sino a liorini 20.000 a vista verso chdoue; importi magciori preavviso a valiti la Borsa. — Conferrna dei versamenti in apposito libretto.
ner tu tti i versamenti fatti a qualsiasi ora d' ullicio la valuta del medesimo pinrno.
AMNume pol proprl cor-rontisti l' incasso di Cambtali per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia loro assegni per quexte ultime piazze ed accorda loro lefacolta di domiolllare e Je tti presto la sua cassa frn noo d* ogni «pe«n pop OMSI. bj incarica delVartjuitto e della tendita di eflfetti pubblici, valute e divise, nonch6 deli' incasso d'assegni, cam-biali e coupons, verso '/i'/o di provig-Rione.
c.) accorda at snoi committenti la facolta di depositare effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis Vincasso di coupons
alta scadenza.
La Filiale della Banca Union
l^oziono Moroi) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.	2—2
OOOOOOOOOOiOJ
Elija. Treves
izreže kurje očesa brez vse bolečine.
Stanuje ulica delle Beccherie Št. 13. Odprto je od 3 do G ure nopoludne. Piazza Rosario Št. 3, I. nadstr.
Na leto.akose Ij&đ^^Hp abonira plača m m	le 2 for.
FIIAKC JERMEN o 1 pri je novo
pekarno
v ulici Corsia Stadion, v hiši, kder je bil i poprej gostilna Ctrvo d' oro. — pri porod« tudi odbor delniškega podpornega druStva v namen, tla se posebno Slovenci pri njem poslu-7iijpjo. ker ie mož po-iporW vreden in izdeluje izvrstni kruh po primerne] ceni.
Tovarna v Požunu
G. i. prir. tovarna
l TfiflusKo & G.
DUNAJ. _ V Triti Corso 709-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih oblek za gospode in spalnih sukonj, obleki za dečke I« majhna otrok«, plašče in obleke za deklice in otroke
v najelegantneji in najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejSi modi uprav la to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine In izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po Čudno nizkej 16-24 stalncj tovariikl oenl
Filiala pri
v TRSTU Corso St. 709-2.
(Tovarna v Prosnioah
ŽELODČNE BOLEZNI
je mogoče HITRO in POPOLHOMA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi Želodčni pijači. Da si tlovek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pafi ni tako lehko, posebno dnndene8, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke.
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič družega, nego škodljiva imes.
Edini JeruzalonoMkl balzam si ie zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne Živca hitro kri-pčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdm-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balzam bogat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n.'ga ugodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebavljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsak i j bolezni v črevesju
Steklenica z navodom vred stane SO novcev.
GLAVNA ZALOGA v LEKARNI
G. B. PONTON/
v GORICI.
Zalofffos v Trstu v lekarni G. B. Rovis, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gtneiner, v Korminu v lekarni A. Frau-7.ni i. v Tominu v lekarni E Pnlisca.
Komoditeta in ekonomija
zadnja, novost.
Pečati z automatlčnim aparatom so dobro rabljivl zarad natanjčnosti in hitrosti, s katero se moro tiskati ž njimi in -arad trajnosti, ali vendar že preveč stanejo. Pečati na roko so bolj ikouomični, ali trebajo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatični pečat *Merkur»
kakor je tukaj naslikan pa ima v»e prednosti au-matičnih pečatov, a zarad pripnste konstrukcije iu lahkote stane le fr S.&O*
Novi pf čet MERKUR z autoraatičnem barvilom dobi se le v	64-20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4
Y RSTU.
LaKiniK. drufttTo .KDINOST« — lzdat«ij in odgovorniurfldnik: VIKTOK DOLENC.
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu