398
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Včeraj se je začel zopet državni zbor. Zbornica je po kratki debati sprejela predlog poslanca Gros-a, po katerem se voli cdbor 18 udov v pretres Berolinske pogodbe. Tudi ministri so glasovali za predlog. Zdaj bodo tedaj Herbstovci v zbornici poslancev nadaljevali zarad zasedbe Bosne in Hercegovine tisto komedijo, ki jo je Herbst pričel v delegaciji. Tu se bode pokazalo, ali prejme grof Andrassv zaupnico ali nezaup-
nico za svojo politiko; to pa je uže danes gotovo po besedah Andrassvevih, da Bosna in Hercegovina ostanete Avstrijski deželi, kajti Turčija nikakor ni v stanu izpolniti onih pogojev, ki bi jej dali Bosno in Hercegovino nazaj. — Za zasedene potrebščine v letu 1879. je delegacija Avstrijska  dovolila   za zdaj   20   milijonov   gold.
—  Ministrov novih še ni in, kakor se sliši, bodo stari ostali   do novega leta.
—  Grof Hohenwart je v Pragi, in kakor nova „Presse" poroča, ki marsikaj vedeti hoče, kar ne ve nobena druga živa oVuša, je neki zato šel v Prago da bi zvedel, ali pridejo Cehi v državni zbor ali ne.
Iz Zagreba. — Častni kanonik gosp. Matija Me s i 6, prvi rektor hrvatskega vseučilišča, slavni povestničar, značajni rodoljub, umrl je v 53. letu svoje starosti 5. dne t. m. po dolgi bolezni. Pogreb 8. dne t. m. bil jo sijajin, in kako da ne bi bil? — vsaj pokojnika opla-kuje vsa domovina. Na grobu njegovem imel je pro-rektor dr. V o j novic krasen govor in velika množica pričujočih klicala mu je v grob „slava!"
—  Deputacija Bosenska, ki gre cesarju poklonit se v Pcšt, je došla v soboto v Zagreb, kjer so mile jim goste slovesno sprejeli. Kakor ,,Obzor" piše, je med njimi cvet naroda Bosenakega različnih ver: prvi dostojanstveniki katoliški in pravoslavni, najodličnejš begovi muhamedanski.
Iz Budapesta. — Ogerska ima uže novo minister-sterstvo, katerem Predsednik je Tisza, al „Pest. Lloyd" ne prerokuje mu dolzega obstanka zarad politike njegove, ki se je zdaj zasukniio tako, da zagovarja aneksijo Bosne in Hercegovine.
Iz Berolina. — Dne 7. t. m. je Nemški cesar, vr-nivši se v svoje glavno mesto, sprejel deputacijo mestnega zastopa. Pri tej priliki je rekel: „Po srečni svoji rešitvi sem se zamislil v svoje preteklo življenje ter prašal se, sem li vreden bil rešitve. In tu sem zapaz 1 marsikaj, najprvo, da bo treba v postavah izdatnih prememb. Do dobrega je dokazano, da je v Evropi na široko raztegnjena zarota z namenom: s sveta spraviti vse vladajoče glave. To je zaamenje, da manj k a vere, in tega je kriva odgoja mladine. Ta odgoja mora biti na veliko bolj trdni in globoki verski podlagi in v tem obziru je s šolami pri nas slabo, treba jih bo pre-strojiti v bolj verske šole." —
Iz Bosne. — Vitezu Sto v. Jakšiču, c. k. nadpo-ročniku, hrabremu vojaku v bitkah tukajšnjih, seje posrečilo, na svoje stroške prvi parobrod spraviti na derečo reko Bosno, po kateri so se dozdaj vozili samo majhni turški „čamči". Polovica pota iz Samca do Do-boja je uže z Gorenjskimi fanti srečno provoziL Za oskrbovanje naše armade bo Jakšičevo podvzetje neizmerne važnosti, zato slava energičnemu gosp. Jakšiču in čast in hvala tudi našim vrlim Gorenjskim fantom !
—     V Banjiluki so 28. novembra opoldne prvikrat po 400 letih na veliko veselje tukajšnjih katoličanov zapeli zvonovi v zvoniku katoliške cerkve.
Iz Petrograda 10. dec. — Včeraj je car pri obedu na čast vitezom Jurijevega reda napil zdravico Nemškemu cesarju, katerega je imenoval prijatelja svojega, ki junaštvo Ruske armade najbolje pozna in čisla.