Dopisi. Iz Gačnika. (Občinske volitve na Pesnici.) Takšne volilne borbe še menda nikdar ni bilo v naši občini, kakor letos dne 5. maja. Nasproti sta si stali dve stranki, liberalno-nemškutarska in katolisko-slovenska, Od 132 volilcev jih je 94 prišlo na volišče, med njimi skoraj vsi Mariborčani, ki imajo tu kos zemlje, tako n. pr. gostilničar Oehm, ki sicer rad vsprejme od naših duhovnikov in nas kmetov denar in so le ti glavni nje- govi gostje, a ga ni sram bilo voliti proti nam. V III. razredu so zmagali nasprotniki; njih odborniki so: Jan. Gornik, Jan. Jager, Ign. Flucher in Karl Fleischhacker, namestnika Jurij Fras in Miha Alt; v II. razredu so bili izvoljeni kot odborniki nasprotniki Leop. Gierlinger, Miha Drozg, Al. Vollstuben in naš dosedanji velezaslužni župan Fric Šmirmaul, namestnika pa Ign. Kraner in Fr. Polančič. V I. razredu so prodrli naši možje: 841etni, za katoliško in slovensko stvar kot mladenič goreči oče Jožef Weingerl, odločno narodni Leop. Zupanič, zavedni in delavni Jan. Šparl, namestnika pa Pavel Rokavec in Jan. Jarc. Kakor izid kaže, smo Slovenci propadli, kajti naših je 5, nasprotnikov pa 7. Dne 23. maja je bila volitev župana in svetovalcev. S 7 glasovi je bil za župana izvoljen Jan. Gornik, za svetovalce pa Jan. Jager, Miha Drozg in Leop. Gierlinger. Naša občina, največja jareninske župnije, je bila do sedaj v slovenskih rokah. Da je sedaj za nas izgubljena, je zasluga novega župana Gornika, ki je že od februarja lanskega leta, ko so zmagali pri nas prvikrat nemškutarji pri prvotnih volitvah za državni zbor, vedno deloval na to, da bi sam zavladal mesto Frica Šmirmaula, ki je skozi 16 let vodil našo občino in si za njo veliko zaslug pridobil. Pri tej agitaciji sta mu krepko pomagala Jan. Jager in Al. Vollstuben. In vsi trije so pogumno po občini letali okrog in pravili, kako bodo zopet Šmirmaula volili za župana in Gornik sam se je kot goreč (?!) kristjan okrog priduševal, da on nikdar ne vsprejme županstva. Pa še vkljub lažem in zvijačam bi ne bili nasprotniki zmagali, da niso nekateri naSi volilci ostali doma ali pa postali iz mož-besede iiga-možje; prej so obljubili, da grejo z nami, potem pa so tako volili, da jih je nekatere že sedaj sram. Domačinom še toliko ne zamerimo, ker še niso vsi dovolj poučeni, trdni in zavedni; močno pa je užalilo ravnanje Ant. Ferka, posestnika v Kamnici, ki je 2 dni pred volitvijo dal moško besedo, da bo volil z nami, pri volitvi pa še nas pogledati ni hotel. Ko je še bival med nami, je bil vedno zanesljiv Slovenec in celo načelnik kr. šolskega sveta, sedaj pa je toliko žalost naredil svoji rojstni župniji! Predstojništvo ben. samostana v Št. Pavlu je drage volie dalo pooblastilo za našo stranko. Slava i naši krščanski gospodinji Ani Jager, ki se ni ustrašila nasprotnikov, ki so jo toliko nadlegovali, nego ie naši krščanski stranki izročila svoje pooblastilo! Kdo pa je naš novi župan? On je sin obče spoštovanega jareninskega cerkv. ključarja Jan. Gornika, sin sicer slov. očeta in matere, pa Nemec je tak, kakor da bi bil samega Bismarka sin in ropotača Wolfa lastni brat. In mož, ki zametuje svoj lastni narod, iz katerega ie vzrastel, ki zaničuje vero in duhovnike, ki je hotel izbacniti iz odbora očeta Weingerla, kateri ie že 48 let odbornik, Zupaniča, Sekola itd., ki jih cela župnija čisla kot krščanske može, ali je tak mož v današnjih hudih časih sreča za občino, za župnijo? Sodi o tem 60 naročnikov >Slov. Gosp.« v naši župniji, sodite o tem vsi, ki ljubite sv. vero in svoj slovenski narod! Žalostno je, da s tem človekom držijo še mnogi sicer pošteni posestniki. Ločili smo se, mi na desno, oni na levo. Kateri so z nami volili, so možje krščanski in slovenski; njim vsa čast in slava! Bog pa daj, da mnogi, ki so bili zapeljani, svojo zmoto spoznajo in se zopet povrnejo v naš krščanski tabor. Dandanes je treba vsaki župniji, vsaki občini celih mož, skozi in skozi krščanskih; vetrnjaki in hinavci so največja nesreča za vsak kraj, kajti vodilo današnjega časa je: Ali z Bogom ali zoper Boga! Vi pa možje, ki ste od naše stranke voljeni v odbor, stojte v njem kakor skala, glejte nasprotnikom na prste, pet vas je, še ne bodo nasprotniki popolnoraa odločevali. Vi ste naSa slava, naš ponos, pa tudi trdno upanje, da Pesnica ni za vselej izgubljena! Iz Maribora. (Konec roparja in morilca.) Očividec priobčuje cenjenim čitateljem podrobneje konec skesanega roparja in morilca Franca Bračkota iz Jarenine. Dne 13. decembra 1897 se priplazi Franc Bračko po noči v hišo svojega tasta. Tast in tašča sta spala. Bračko pa zgrabi sekiro, katera je stala za vratmi ter razbije obema glavi, pobere okoli 100 gld. denarja, prihranek umorjenih, zaklene bišo in vrže ključ v klet, nato gre hitro domov in se vleže — k počitku. — Par dnij po tem zločinu so prijeli orožniki Bračkota in njegovo ženo. — 29. marca 1.1. stala sta oba pred porotniki radi zahrbtnega ropa in umora obtožena. — Francu Bračkotu je bilo dejanje dokazano popolnoma, akoravno je trdovratno tajil, in porotniki so jednoglasno potrdili njegovo krivdo, na kar je bil obsojen na smrt in povrnitev vseh troSkov in Skode. Njegova žena je bila oproščena, ker se ji ni moglo dokazati nobene krivde nad smrtjo njenih starišev. Presvitli cesar so 12. maja 1.1. smrtno obsodbo potrdili in 20. maja ob 9 uri ga je peljal gosp. jetničar spremljan z dvema paznikoma v kapelico, kjer }e Bračkota čakala sodna komisija. Tu mu je sodni svetnik gsp. Trenz naznanil, da v soboto t. j. 21. t. m. ob 6. uri zjutraj bo storil smrt na vešalih in mu ne pomaga nobena prošnja, ker je presvitli cesar obsodbo potrdil. Bračko je slušal te strahovite besede tako mirno, da je bil občudovan od vseh navzočih. Na vprašanje sodnikovo, ako je vse dobro razumel, odgovoril je krepkim glasom: «Da!» Preoblečen je bil v svojo obleko uže v petek zjutraj predno so ga odpeljali k zaslišanju potrditve smrtne obsodbe. Odpeljan v eelico, katera je namenjena samo njemu jednakim obsojencem zadnjih 24 ur, vedel se je mirno in udano. V celici je imel belo pogrnjeno mizieo, na mizi dve goreči sveči in v sredi njih sveto razpelo, dva stola, klop in čedno posteljo. Pri njem v celici bil je orožnik in jeden sodni paznik. Okoli 11 ure je došla pozvana njegova žena s 3 otroci k njemu. Najstarši otrok ima okoli 10 let. — Popolnoma mirno, skoro smehljaje jih je vsprejel, ni ga presunil pogled na jokajoče otroke in ženo. Dajal je otrokom jesti in zabičaval svoji ženi, naj pazi na vzgojo otrok, da bode kedaj kaj iz njih, in da ne zabrede nobeden tako globoko, kakor niih oče. Otrokom pa je rekel: «Kaj boste jokali, saj jaz sem zaslužil mojo osodo!> — Ko se je ločila zvečer jokajoča žena z otroci, — ni oče, mož, obsojenec pokazal solze v svojem očesu. Mirno kakor bi nič ne bilo, odslovil jih je za vedno — od sebe. DoSli spovednik iz reda sv. Frančiška, ga je pripravil lepo na smrt. Udano in skesano se je obtožil vsega, prejel sv. obhajilo in vidno pobožno molil sveti rožni venee. Zadnje popoldne je pokadil okoli 10 smodk, jedel pečenko in suho prašičevino, pil vino in se popolnoma mirno razgovarjal s svojimi stražniki. Rekel je med drugim: «Žal mi je, da morate biti tukaj zaradi mene na straži, če bi imel kaj denarja, bi Vas rad poplačal a nimam ničesar.> Proti orožniku je pa rekel: «Vem, smrt sem zaslužil, a prav mi ni le t6, da bom jaz prvi v Mariboru obešen!* Zvečer je molil pobožno in o pol dvanajstih šel k počitku. Spal je prav mirno do pol četrte ure. Ob tej uri se je Bračko vzbudil, oblekel se, umil, nato pobožno pokleknil proti oknu celice in molil. Ob štireh je došel spovednik, kateri je pozneje maševal v kapelici. Bračko ni bil pri maši, ampak v celici svoji. Boj v petek popoldne za vstopnice k izvrSitvi smrtne obsodbe bil je nepopisen. Oddali so okoli 300 vstopnic. V soboto proti 5. uri v jutro je ljudstvo pričelo se zbirati okoli okrožnega sodišča. Ob 5 in 25 minut pride proti vratom velika postava, debela, črna in zabrehlega obraza, prosi zelo uljudno prostora v gnječi pred vratmi in potolče raočno na iste. Na notranje vprašanje, kdo da je, zaklical je po nemški: «Gospod z Dunaja in moji trije hlapci!» In odprla so se vrata in šli so notri. Vedeli smo takoj, to je «rabelj» in njegovi služabniki. Rabljnu je res podoben. On je šel notri, mi smo pa Se čakati morali, da se vrata tudi za nas odprcj. Točno ob polu šesti uri pride Seta, broječa 105 mož s stotnikom g. Cazafurom na čelu pred vrata. Ko se ista odpro, gredo notri. 20 minut pred 6. uro se odpro vrata za nas. Vsak se je izkazal z vstopnico, jaz in moj g. sodrug kot prva, sva imela lep prostor. Med tem, ko se je ljudstvo pripravljalo k odločenim prostorom, je Bračko pil v celici kavo, katera mu je dobro dišala, le kruh mu ni šel v slast. Oglejmo si priprave. V kotu dvorišča je bil postavljen 2 m. visok kol, za njira pručica s tremi stopnicami, na vrhu kola bila je zabita železna mala kljukica, kamor obesi rabelj vrvico. Vojaki so napravili od kola pravokot. Za vojaki je stalo občinstvo. — Točno ob 6. uri pridejo na prazni prostor gg. sodni svetniki Trenz, Liebisch, državni pravdnik dr. Nemanitsoh, tajnik Dekleva, avskultant Nerad, zagovornik obsojenca dr. Ulrich in zdravnik dr. Leonhard. Za par minut pride jetničar, ter naznani sodnikom, da je Bračko pripravlien. Naznanijo rabeljnu, kateri gre v celico s hlapci in Bračkotu tam roki zveže s črnim jermenom. — Pridejo na dvorišče: jetničar, rabelj s hlapci svojimi, Bračko, mirnih korakov na strani spovednika, kateri mu drži sv. razpelo pred glavo, za njimi orožnika. — Bračka postavijo 3 korake od kola in sodni svčtnik g. Trenz mu prebere še jedenkrat smrtno obsodbo in obsojenec jo je posluSal udano in le pri besedah hudodelstva je dvakrat pobožno obrnil oči proti nebu. Do sedaj ni nič spregovoril. Ko ga sodnik izroči rablinu in hlapcem njegovim, kateri mu denejo na obe roki jermenaste vezi nad koraolcem, je mirno stal in gledal križ, katerega mu je kazal njegov spovednik. Razun rok spredaj, ter vezi na hrbtu vkupaj trdo zvezane, ni imel drugih vezi. Dva hlapca ga zgrabita ter vzdigneta na kol. Sedaj ko mu spovednik Se zadnjekrat privzdigne sv. razpelo, se prikloni Bračko in poljubi križ s tihimi besedami proti spovedniku: «Z Bogom, gospod!» Rabelj mu da vrvico okoli vrata, pomočniki ga potegnejo za roke doli in za 2 minuti je rabelj naznanil, da smrt nastopa. Za 5 minut je navzoč zdravnik potrdil nastopivšo smrt. Pri vsem opravilu ni dal glasu od sebe, niti se ganil ni. Duhovnik iz reda sv. Frančiška je vojakom in množici gledalcev v kratkih besedah, sam ginjen groznega prizora, povedal, da ranjki hudodelnik je lepo spravil se z Bogom in je sedaj vreden, da molimo za njegovo dušo jeden »oče naš in češčena si Marija!> — Vojakom je bilo ukazano: «K molitvi!* in molili smo vsi bledi in zbegani od prizora, iskreno molili za odislo spokorjeno dušo. — Zadoščeno ie svetni pravici! Koj po 7 uri ga je rabelj snel s kola in hlapci so Bračkota položili v pripravljeno krsto. Ljudstvo, vojaki in orožniki so odišli. Vrvico, s katero je bil obešen Bračko, je rabelj razrezal na koščeke in dal vsakemu Se tam stoječemu, tudi jaz hranim še kosec, ki mi bo y spomin, kam se pride po nepravi poti. A. J—a. Iz Slov. goric. (O b C i n s k o.) Evo Vam č. gosp. urednik — novega puščavnika! Ne mislite, da jih imate že odveč. Sicer Vam ne bodem brenkal na take strune, kakor oni puščavniki, ki že delj časa samotarijo; vendar upam, da tudi iz moje kolibe vsprejraete nekaj vrstic! Glejte, dopada se mi to življenje, zatoraj sem si kupil «rešpetlin», brez kojega novodobni puščavnik ne more živeti, ta mu je potreben, kakor ribi voda. Na Veliki torek bil je namrefi bojni ples v lepi občini Kremberg; bila je volitev novega občinskega odbora. Že ob 7. uri sem jel vrteti moj «rešpetlin», ušesa pa imam silno — tenke. Ker so se nasprotniki na podli in strastni način pripravljali, da bi starega, občespoštovanega predstojnika, mnogoletnega naročnika «Slov. Gospodarja« (nasprotniki itak niso — naročeni nanj) — ugonobili, naj vatn bralci popiše moj «rešpetlin», katerega sem že vadil nekaj dnevov pred volitvami, kako se jim je to ponesrečilo. V naši občini bi se jih več rado vsedlo na županov stol, na katerem sedaj sedi častiti starček g. Alojzij Ornik, v zadovoljnost vseh poštenih občanov. Agitirali so na vse mogoče načine, neka žena je imela mnogo opraviti, bržčas bi rada slišala, da bi se ji reklo — gospa .županja; da bi se to zgodilo, takrat bi bilo — gorje za nekatere siromake v občini. Jeden je obljubil poštenemu kmetu J. Ž. goldinar, ako bi na dan volitve ostal doma, kaj se pa ni na iezo nasprotnikov zgodilo; ta možek, akoravno bi rad videl pezdir v očesu našega predstojnika, bruna v očesu svojem pa ne vidi; morda se ne spominja, kako so ga farani sv. Ane hvalili, da jim je cerkev sv. Ane — prekrstil za sv. Jerneja, kaj to oomeni, zna on sam in tudi mi. Spet drugi je obljubil poštenemu J. M. šestkrat zastonj vožnje, ako bi njega volil, plačevalo se mu je piti, a volil je z našimi, hvala mu! Zbobnali so tudi Nemce iz Cmureške lare, bili so dobri, akoravno gluhi in «šantavi». To sem videl skozi «rešpetlin». No, na dan volitve ob 8. uri sem ga vrtel na vse strani. Tu in tam se pokaže kaka pohlevna ovčica in gre posamezna na volišče. Prvi trop je vodil vitez Jurij Kleinberski. Drugi so primahali od severa in so zborovali pri drvah gosp. predstojnika. Tako dobro organizovani so priklestili na volišče, kjer so pohlevne ovce čakale — volkov, naši so kar ostrmeli. Ker je bilo mej volilci mnogo Nemcev, so se na vprašanje dotične točke prebrale v nemščini. Takoj se je K. zagrozil: <Mi smo Slovenci!* G. S. je odgovoril: «Bodem pa prečital, seveda tudi v slovenščini, hvala Bogu, da znam, vi pa, •da bi le zmiraj bili tako dober Slovenec, kakor na dan volitve?» K. pa se ie pri tera malo krenil, tako je namreč prišlo puščavniku na uho. Volil je najprej III. razred, v katerem smo častno — zmagali vkljub pritisku Nemcev, kateri Se niso znali imenovati imen, katere je K. nasvetoval. V II. razredu smo za dva glasa padli, a v I. zopet častno zmagali. Torej smo dobili 7 glasov, a nasprotnikom so ostali 3 glasovi. Sedaj napnem «rešpetlin» in pokukam vanj ter vidim: kakor bi nasprotnike s kropom polil, so Jo z Nemci popihali, in so bojda imeli žalostno južino zaradi — poraza. V odbor so voljeni našinci gg. Alojzij Ornik, Jožef E. Seyfried, Janez Kmetič, Jožef Breznik, Jurij Žugman in France Tomažič; a nasprotniki: Franc Feiertagg, Janez Karner in Jurij Semlič. Ker ta trojica, kakor je moj »rešpetlin* dokazal, se ni nadejala županovega stola, je Jt>il dne 13. aprila voljen predstojnikom zopet g. Alojzij Ornik, a svetovalcem Janez Kmetič in Jožef Breznik. Naših šest čvrstih slovenskih narodnjakov nai Bog živi mnoga leta v korist lepe ob6ine Kremberg. Zmagali srao, in vrgli nasprotnika ob tla! Moj <rešpetlin» >pa si 6. g. urednik »Slov. Gospodarja«, kateri je naš ljubček — prihranira za prihodnjič in do tačas ostajam Vaš zvest puščavnik Milivoj. Iz St. Jurija ob Taboru. (II. občni zbor katoliškega političnega druStva za vranski okraj) se je vrSil dne 22. maja popoldne. Po običdjnem pozdravu navzočih je predsednik v kratkih potezah narisal politični položaj od lanskih državnozborskih volitev, ob katerih se \e upalo, da se bo sklenilo toliko in toliko za kmete koristnih postav. A nič se ni sklenilo, temu uzrok so Nemci, ki hočejo imeti nadvlado nad vsemi narodi v Avstriji, zlasti nad Slovani. Govoril je dalje bolj obširno o delo•.vanju druStva, katero je v preteklem letu priredilo štiri shode; ieden je bil po krivici prepovedan. Za-to je tudi poslednjič omenjal, da je treba gosposko radi Boga spoštovati in ubogati, a tudi z vso eneržiio se posluževati nasproti njej po božji in človeški postavi zajamčenih pravic. Pororočilo predsednika, tajnika in blagajnika se je vzelo na znanje. 0 izvolitvi novega odbora poročam na drugem mestu. Na-to ie č. g. Franc ZdolSek izborno govoril o podraženju žita in o kupčiji ž njim na borzi. Cene žitu ne dela kmet, kateri je pridela, marveč špekulantje, zlasti židovi na borzah, kateri večkrat Se pšenice od rži ne znajo ločiti. Na borzi se namreč ne prodaja tako, da bi se brž po kupčiji izročilo žito kupcu, ampak sklene se kup in pogodba, da se bo žito še le čez toliko in toliko dnij izročilo. To je tako imenovana termin-kupčija, ker se določi nek gotov rok, n. pr. 20 dnij, ieden mesec itd. Kupec pa, ki je tako žito kupil, do tistega roka na vse mogoče načine dela, da bi ceno kolikor mogoče visoko nagnal, vsaj tako visoko, za kolikor se je sam pobotal, ali še višje, da bi potem dobiček delal. Seveda omeniti se mora, da se žito na borzi kupuje samo v velikej množini n. pr. po 500, 1000 in 2000 meterskih stotov. Za-to ti špekulantje cene določujejo, ker trgujejo samo z velikimi množinami. Jeseni, ko kmetje žito prodajajo, je cena nizka. Ko pa enkrat špekulantje žito od kmetov pokupijo, naženejo ceno, da dobiček deiajo. Isto je s hmeljem. Jeseni ko smo ga mi prodajali, je bil po 70, 80 kr. Ko so ga pa židje pokupili je bila cena kar višja po 1 gld. 20 kr., po 2 gld. in še več. Dalje je govoril tudi o blankotermin-kupčiji. To je kupčija brez vsega blaga, nekaka stava, katera upliva na žitno ceno. Vse to se godi na borzah in tako se cena povišuje žitu, ko ga imajo v rokah samo nekateri kapitalisti. To so nekatere kratke poteze iz govora č. g. Zdolšeka. Vsled tega se je govorilo in deloma tudi sklenilo o priliki izročiti prošnjo kakemu državnerau poslaneu, da bi država vendar že enkrat odpravila to grdo barantijo na borzi. Nek ud je tudi utemeljeval z raznimi razlogi potrebo slovenskega vseučilišča v Ljubljani ter je stavil naslednjo resolucijo, katera je bila seveda soglasno sprejeta: »Možje, zbrani na II. občnem zboru katoliskega društva za vranski okraj, naudušeno pozdravljajo misel, da se ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani, ter prosijo slovenske poslance in vse merodajne kroge, da z vso eneržijo delujejo na-to.« Poslednjič je predsednik shod zaključil z >živio«-klici na Leona XIII. in cesarja Franca Jožefa I.