M 89ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 Knjižnični katalogi so stari toliko kot prve zbirke knjig ali njihovih predhodnic v najrazličnejših oblikah in na naj- različnejših materialih. Veliko stoletij, pravzaprav tiso- čletij so nastajali podatki o podatkih (zbirkah gradiva) z namenom, da potencialnim uporabnikom omogočijo pre- gled nad podatki ter na določen način tudi popularizirajo uporabo katalogov. Katalogi pa niso nastajali le v okviru knjižnic, pač pa zlasti od časa razvoja tiska dalje tudi v okviru tiskarjev in založnikov. Šele čas svetovnega spleta je omogočil vzpostavitev po- vezav in prenos teh podatkov, ob čemer se srečujemo z različnimi vidiki, zahtevami standardov pri izdelavi teh podatkov ter njihovi medsebojni izmenjavi in primerlji- vosti. Izdelava katalogov je pogojena z zahtevami in pričakova- nji njihovih uporabnikov. Prav zato je njihovo povezova- nje toliko težje, saj podatki, ki jih potrebuje neka skupina uporabnikov za svoj namen in potrebe, ni vedno enaka zahtevam in potrebam druge skupine. Vendar nas ekono- mika izdelave katalogov po eni strani sili k povezovanju in zato poenotenju formatov in standardov, po drugi strani pa teži k enkratni izdelavi bibliografskega zapisa za posa- mezno gradivo ter njeni uporabi za različne potrebe. Raziskava, o kateri želimo spregovoriti v nadaljevanju, poroča prav o tem. Gre za raziskavo organizacije The Research Information Network – RIN,1 ki so jo ustanovili svet za visoko šolstvo, svet za raziskave in nacionalne knjižnice Velike Britanije. Organizacija dela predvsem na področjih raziskav uporabe in dostopa do informacijskih servisov, komunikacij pri učenju in izobraževanju, po- dročju digitalnih vsebin in e-raziskav, raziskav s področja shranjevanja in skupne obdelave gradiva. Predstavljena raziskava je usmerjena v pregled procesa nastajanja bibliografskih podatkov in njihovega pretoka čez verigo njihovih uporabnikov v Veliki Britaniji, s po- sebnim ozirom na posamezne člene v verigi: založnike, posrednike ali ponudnike gradiva in visokošolske knjiž- nice. Poleg tega še podrobneje analizira pretok in kakovost po- datkov za posamezne vrste gradiva: tiskane in elektronske knjige, tiskane in elektronske revije ter članke. Izhodišče raziskave pa je oblikovano z vidika bibliografskih za- pisov, namenjenih knjižnicam visokošolskega in razisko- valnega sektorja v Veliki Britaniji. Poročilo o raziskavi je razdeljeno v dva obširnejša sklopa: • Supplementary notes (dodatna pojasnila k poročilu) z razlago metodologije in objavo vprašalnikov s podani- mi odgovori, • A Research information network report (poročilo) z analizo pridobljenih rezultatov. Ker je raziskava oz. njeno poročilo precej obsežno, se bomo v tem zapisu omejili le na nekatere poudarke, ki se nam po lastnem izboru zdijo pomembni, saj so zanimivi tudi za naše okolje. Vse, ki bi jih vsebina raziskave po- drobneje zanimala, si jo lahko na navedeni spletni strani ogledajo v celoti ali pa si jo natisnejo. IZBRANI POUDARKI IZ DODATNIH PO- JASNIL K PORO^ILU • Raziskava je bila izvedena s pomočjo vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali predstavniki treh skupin, ki sodelu- jejo pri nastajanju in uporabi bibliografskih zapisov. To so bili predstavniki založnikov, posrednikov in knjižničarjev. Vsaka od teh skupin ima rahlo drugačno vlogo in izhodišče pri nastajanju bibliografskih za- pisov, zato so bili tudi vprašalniki delno prilagojeni, čeprav so vprašanja sledila istemu cilju. • Pri izdelavi raziskave je sodelovala skupina več zuna- njih svetovalcev, pri pregledu dobljenih rezultatov pa je sodelovala skupina ekspertov, katere člani pa niso bili prej omenjeni svetovalci. • Za izvedbo raziskave je bila vzpostavljena mreža po- vezav založnikov, posrednikov in knjižnic, ločenih ali povezanih v različnih procesih tudi glede na vrsto gradiva. Ta mreža je podrobneje predstavljena v pre- gledni in obširni tabeli. • Temu sledijo vprašalniki za posamezne skupine oz. BIBLIOGRAFSKI ZAPISI V SPLETNEM OKOLJU PORO^ILO O RAZISKAVI RIN doi:10.3359/oz0903089 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI 90 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 njihove predstavnike (knjižničarji, posredniki, zalo- žniki). • Ključne ugotovitve in priporočila pa so: - sodelovanje pri iskanju rešitev, - prednost vzajemnih katalogov, - kakovost zapisov za e-knjige, - enoten ISBN za vsako verzijo (izdajo) e-publikacije, - nov standard za izdelavo zapisov za članke. IZBRANI POUDARKI IZ SAMEGA PORO^ILA Poročilo je razdeljeno v več poglavij in podpoglavij, ven- dar navedenih poudarkov v nadaljevanju ne bomo ločeva- li na tak način. • V uvodu je izpostavljeno, da je digitalna revolucija prinesla velike spremembe v proces nastajanja in po- sredovanja bibliografskih podatkov. • Ugotovljeno je tudi, da katalogi še vedno igrajo bi- stveno vlogo za visokošolske in specialne knjižnice ter njihove uporabnike, saj te knjižnice preko katalo- gov opravljajo svojo posredniško vlogo v raziskoval- nem in vzgojnem procesu. • Katalogi specialnih in visokošolskih knjižnic niso izstopajoče opazni v spletnem svetu. Poleg tega knjiž- nice veliko zapisov za e-gradivo, do katerega zagotav- ljajo dostop, sploh nimajo vključenega v svoje katalo- ge, zato uporabniki velikokrat sploh ne vedo, kaj jim je na voljo. • V nadaljevanju je podana analiza ocen zapisov za po- samezne vrste gradiva, kot so jih nanizali anketiranci (tiskane knjige, e-knjige, revije, članki). • Ena prvih skupnih ugotovitev je, da prihaja do pod- vajanja dela pri urejanju istih bibliografskih podatkov s strani različnih sodelujočih v teh procesih (založniki, posredniki, knjižničarji). • Poudarjamo še ugotovitev, da se največkrat izpo- stavlja slabe zapise za e-knjige, ki so trenutno najbolj “vroča” zadeva v založniškem, posredniškem in knjiž- ničarskem svetu. • Sledi podrobnejši pregled procesa izdelave in di- stribucije bibliografskih zapisov preko posameznih skupin ter glede na vrsto gradiva. Pri tem izpostavlja- mo pripombe založnikov na format MARC (njegove zahteve in zastarelost), ki ga uporabljajo knjižničarji. Založniki proti formatu MARC postavljajo svoj format XML/ONIX, v katerem oblikujejo svoje metapodatke o gradivu. • Navedena je tudi podrobnejša analiza, katere podatke vnašajo posamezne skupine in katerim namenom ti podatki služijo. • Splet ponuja knjižnicam, da ne ostajajo osamljene organizacije in ne zapirajo svojih katalogov zgolj v svoje okolje, ampak s temi katalogi postajajo del sve- tovnega spletnega okolja. • Kako knjižnice organizirajo svoje podatke (kakšen format), postaja v času spleta vedno bolj njihovo in- terno vprašanje, ki ni podrejeno eni avtoriteti, izberejo pač le eno od številnih možnosti. • Kljub številnim komercialnim ponudnikom biblio- grafskih podatkov obstaja vedno večja težnja ponuditi brezplačne podatke.2 Bibliografski podatki ne bi smeli biti zaščiteni z avtorsko pravico (copyright) ali kako drugače. • Oblika bibliografskih podatkov, ki jo zahtevajo knjiž- nice od preostalih sodelujočih v verigi, ni dovolj teh- ten argument. • Za ureditev oblike teh podatkov bi bilo treba določiti novo definicijo standarda, s tem pa bi prišli tudi do boljših (bolj kakovostnih) zapisov. NEKAJ GLAVNIH UGOTOVITEV ZA KONEC • Sedanji način nastajanja in dopolnjevanja podatkov v verigi založnik-posrednik-knjižnice vodi do podvajanj in nepravilnosti in slabih zapisov. • Dogovoriti se je treba za enoten standard in znotraj njega razdeliti delo glede na to, kaj (katere podatke) posamezna skupina potrebuje ter vnaša. • Obstaja problem slabih zapisov za e-knjige. • Potreben je ISBN za vse e-publikacije (za vsako novo verzijo). • Potrebno je bolj jasno razumevanje poslovnega mode- la za vse člene te verige. Poročilo in naše poudarke je treba presojati v luči visoko- šolskega knjižničnega sistema Velike Britanije, kjer je v uporabi več različnih informacijskih sistemov, ki se “pol- nijo” z bibliografskimi podatki iz več virov, vendar so kljub temu poudarjene ugotovitve zanimive tudi za nas in vredne našega razmisleka. Opombe 1 Poročilo je prosto dostopno od konca junija 2009 tudi na spletnem naslovu: http://www.rin.ac.uk/creating-catalogues (21. 8. 2009). 2 Od januarja 2009 LibLime (ZDA) ponuja prostodostopni servis “biblios.net” s trenutno več kot 3 mio. zapisi. Več na splet- nem naslovu: https://biblios.net/open-data-commons-license (21. 8. 2009). Matjaž Eržen POROČILO