SVOBODNA SLOVENIJA leto (ano) lxviii (63) • stev. (n°) 14 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 22 de abril - 22. aprila 2010 SKUPNO IZHODISCE SKUPEN CILJ OBISKAL NAS JE Minister dr. Žekš med nami ALENKA JENKO GODEC o-rga^iza^^^sk'ßga svc^a z m^^i^^-ro^, ^-r. Bo^^janom Žckscm, v soboto 17. ap-^^la 2010 v Slovenski hiši v Buenos Aircsu. Danes se nahaja med nami minister slovenske vlade, ki ima na skrbi razmerje in sodelovanje med matico in diasporo. Obiskuje nas, da bi na licu mesta spoznal nase življenje, uspehe, težave in tudi nase potrebe, kaj nam lahko, ali kaj nam mora Slovenija nuditi, in kaj lahko in tudi moramo mi nuditi Sloveniji. Vaša prisotnost, spoštovani gospod dr. Žekš, nam ojači zavest pripadnosti Sloveniji in slovenski državi in nam vzbuja upanje, da bo v prihodnje to razmerje vedno bolj plodno. Slovenija, kot mlada država, je morala in še mora reševati vrsto vprašanj. Med te spada tudi razmerje do tistega dela naroda, ki živi raztresen po raznih državah. Postopoma, korak za korakom, se je že ogromno naredilo na tem področju. Z veseljem in hvaležnostjo ugotavljamo, da imamo poseben zakon o Slovencih izven meja matične države. Izdelana je bila Strategija odnosov Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. V vladi je mesto ministra, ki je pristojen za to skrb. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pozitivno deluje: organizira seminarje za učitelje, novinarje, kulturne animatorje in arhivarje; sofinancira projekte, široko podpira delovanje naših ustanov. Poseben Svet, s predstavniki Slovencev vseh kontinentov, deluje v sklopu slovenske vlade. Mnogo se je že storilo, a gotovo je pred nami še veliko dela, v medsebojno korist. Ob tej priložnosti Vam za vse to izrekam zahvalo v imenu povojne organizirane slovenske skupnosti v Argentini. Emigracija je važen ud telesa vsake države, ki v primeru Slovenije predstavlja kar 20 odstotkov celotnega slovenskega naroda. In ta del more in mora postati eden stebrov narodne politike. V dobi globalizacije je proces medsebojnega dopolnjevanja na gospodarskem kulturnem in duhovnem področju bistvene važnosti. Močna emigrantska skupina lahko igra odločilno vlogo v uveljavljanju Slovenije v svetu. Razni primeri gospodarske izmenjave to še potrjujejo. To so gotovo predvidevali ustavodajni možje, ki so s petim členom slovenske ustave zagotovili podporo emigraciji. Važno pa je tudi razmerje matične države do posameznih skupnosti. Vsi vemo iz lastnih izkušenj, da še tako dobro zakonsko besedilo ne rodi pričakovanega učinka, če s strani odgovornih, na eni in drugi strani, ni pozitivnega namena, razumevanja in blage volje. Posebno pozornost je treba posvečati temu, da izvajanje zakonski določil ne bo podrejeno političnemu ali ideološkemu predznaku, kot se je že včasih dogajalo. S hvaležnostjo ugotavljamo, da nas v teh pogledih Republika Slovenija upošteva kot skupnost s svojimi posebnostmi in izrazitimi značilnostmi. Mi namreč nismo gospodarska emigracija, ki je šla od doma za boljšimi življenjskimi pogoji. Smo sad in potomci politične odločitve ob koncu druge svetovne vojne in revolucije, ko je del naroda izbral tujino kot edini način da si ohrani življenje in svobodo. Hočemo, da se nas spoštuje v naši istovetnosti in našem načinu delovanja. Zato se veselimo vaših večkrat ponovljenih besed: ,,Vsi so naši". Kar zadeva našega zadržanja do drugih slovenskih izseljenskih ustanov v Argentini Vam zagotavljamo, da se dobro razumemo z vsemi skupnostmi, ne glede na čas prihoda ali izvor. Po svojih močeh in skupnih potrebah sodelujemo z vsemi v meji naših zmožnosti in okoliščin. Sami ste bili priča tega sodelovanja in razumevanja. Prav tako mislimo, da je smotrno, da v Sloveniji iščemo in se naslanjamo na ustanove, ki nas bolje razumejo in so nam bliže po zgodovini in izvoru. Smatramo, da bi bilo škodljivo združevati jih proti njihovi volji. Pred oči nam stopa vaša izjava dnevniku Večer, ko ste govorili o skupnih manjšinskih organizacijah in menili, da je združevanje dobrodošlo, sodelovanje potrebno, a nikdar por pritiskom. Tudi v tem pogledu pričakujemo razumevanje s strani Urada in Slovenije. Smo Slovenci, smo del naroda in mnogi tudi slovenski državljani. Hočemo biti dejavni na odru naše in narodove usode. Odprti smo za dialog, ki nas lahko obojestransko obogati, saj imamo vsi, narod v domovini in mi daleč na tujem, skupno izhodiščno točko, ki je naša Slovenija; in skupen cilj, ki je ohranitev slovenstva in slovenskih vrednot danes in tudi za prihodnje rodove. Spoštovani gospod minister. Veseli smo vašega obiska in smo hvaležni zanj. Skupaj se zavežimo v namen plodnega medsebojnega sodelovanja. V tej zavezi bodite dobrodošli med nami. Bog vas živi! Od 8. do 20. aprila je trajal obisk, prvi v njegovem mandatu, ki ga je v Argentini, Urugvaju in Braziliji opravil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, prof. dr. Boštjana Žekša. V teku bivanja v Južni Ameriki je minister Žekš razvil izredno dejavnost. O posameznih točkah in srečanjih smo že in bomo še poročali. Namen tega opisa pa je podati splošen pregled čez celotno njegovo delovanje. Dr. Žekš je prihitel v spremstvu soproge gospe Ane, ter vodje kabineta Anje Lorenzetti in svetovalke Polonce Flego. Že takoj v petek 9. je zjutraj obiskali Rožmanov dom in se srečal z njegovimi domovalci. Zvečer istega dne pa je otvoril razstavo, posvečeno slovenskemu arhitektu Viktorju Sulčiču. Glavni opravek sobotnega dne je bila udeležba na vseslovenskem srečanju v okviru praznovanja 200 obletnice majske revolucije. Na razstavne prostoru Majske avenije si je minister ogledal razne štante in razstavne panoje slovenskih društev. Pogovarjal se je tudi z rojaki, ki so prihiteli na ta praznik. V večernih urah pa je prisostvoval zaključnemu Minister dr. Žekš navdušeno ploska nastopajočim na nastopu in se tudi javno zahvalil Argentini za vedno dobrosrčen sprejem slovenskih vseljencev. Po končanem praznovanju pa je povabil na večerjo predsednike vseh slovenskih ustanov v Argentini. V nedeljo ob 10.30 je odšel na obisk prekmurskega društva Bernal, kjer sta ga sprejela predsednik g. Juan Banko in ga. Ester Cmor, ki tamkaj vodi prekmurski arhiv. Zvečer pa je obiskal Slomškov dom v Ramos Mej^ji (glej stran 3). V ponedeljek, 12. je bilo na programu srečanje z argentinskim ministrom za znanost, tehnologijo in proizvodne inovacije Dr. Linom Baranaom in z direktorico CONICET go. Marto Gracielo Roviro. Isti dan se je srečal tudi s profesorico prof. go. Mojco Jesenovec, vodjo lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu. Ob 17. uri pa je pohitel na obisk Slovenskega podpornega društva Triglav, kjer ga je s sodelavci sprejel predsednik g. Fernando Leskovec. Zvečer je bil v rezidenci veleposlanika RS pose- Nagovor zbranim v rezidenci Veleposlanika ben sprejem v čast obiska ministra. Vabljeni so bili učitelji, profesorji, znanstveniki in intelektualci slovenske skupnosti. Tam je minister tudi nagovoril vse navzoče in se jim zahvalil za trud in delo v okviru skupnosti. Veleposlanik prof. Avguštin Vivod pa je vpeljal še predstavnike novoustanovljenih slovenskih društev. Večer je popestril nastop Slovenskega okteta. V torek je bil na vrsti obisk Mendoze. Tam se je srečal s predsednikom in odborniki Društva Slovencev v Mendozi. Ni manjkalo koncerta Slovenskega okteta v Sala Elina Alba. Nato pa je sledila večerja v prostorih Društva Slovencev. V sredo je minister obiskal Malargüe in tamkajšnji observatorij Pierre Auger. Spremljal ga je posebej dr. Danilo Zavrtanik, predsednik Univerze v Gorici, ki tesno sodeluje s tem observatorijem. Že v petek pa je ministra dr. Žekša sprejel sosednji Urugvaj. Tam je imel srečanje z odborom in člani Prvega slovenskega prekmurskega društva v Montevideu. Sobota 17. je pomenila vrnitev v Buenos Aires in dopoldanski obisk osnovnošolskega tečaja Franceta Balantiča v Našem domu v San Justo. Po sprejemu in nastopu otrok je sledilo kosilo v domu. Popoldan pa je bila na vrsti obisk srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka v Slovenski hiši. Istotam se je nato srečal z zveznima predsednikoma SDO in SFZ in krajevnimi predsedniki obeh mladinskih organizacij, ter zastopniki združenja visokošolcev. Posebno važna točka tega dne je bilo srečanje z Medorganizacijskim svetom povojne slovenske skupnosti v Argentini. Tu je, po nagovoru predsednice Zedinjene Slovenije, Alenke Jenko Godec (objavljen na uvodnem mestu), minister pozdravil navzoče predsednike društev. Sledila so vprašanja in odgovori. Posebej je treba poudariti sproščeno ozračje in odkrit razgovor, v katerem je potekalo to srečanje. Že v nedeljo je minister s svojim spremstvom odpotoval v Brazilijo, kjer je imel v večernih urah v srečanje s Slovenci v Braziliji v prostorih konzulata RS v Sao Pualo. V ponedeljek 19. je minister zaključil bogat (in gotovo naporen) obisk južnega ameriškega kontinenta in se preko Zuricha vrnil v Slovenijo. Včasih morda gledamo na te obiske visokih slovenskih gostov kot nekaj formalnega. A ti osebni stiki, ta neposreden vpogled v življenje in delovanje naših skupnosti je bistvenega pomena, ne le za medsebojno spoznanje in boljše razumevanje, temveč predvsem za boljše sodelovanje v iskanju skupnih ciljev ohranjanja slovenskih vrednot in slovenske prisotnosti v najbolj oddaljenih krajih sveta. Hvala, gospod minister dr. Žekš, za vaš obisk! Težave Kresalove Notranji ministrici Katarini Kresalovi ne kaže najboljše v zvezi z interpelacijo v Državnem zboru. Poslanci DeSUS bodo namreč glasovali po svoji vesti, a ministrice ne nameravajo podpreti, predvideva prvak DeSUS Karl Erjavec. Kresalova po njegovem ni pojasnila sporne najemnine za Nacionalni preiskovalni urad, ki je višja od lizing obroka. Tudi dokumenti, ki jih je pokazal lastnik podjetja Ram Invest Igor Pogačar, po Erjavčevih besedah samo dokazujejo, "da je to precej nenormalno". Morebitno nezakonitost pri takem najemu v konkretnem primeru pa naj, pravi Erjavec, ugotovijo preiskovalni organi. Prvak SNS Zmago Jelinčič je namreč zoper Kresalovo zaradi omenjenega primera podal tudi kazensko ovadbo. Prvak DeSUS sicer ne pričakuje, da bi nepodpo-ra Kresalovi s strani poslancev DeSUS utegnila povzročili koalicijsko krizo. Po njegovih besedah namreč nikjer v koalicijskem sporazumu ne piše, da morajo podpreti ministra, ,,ki v konkretni zadevi ravna dvomljivo". Ne gre namreč za politično temo ali programsko zadevo, ampak gre za konkreten očitek, da je Katarina Kresal najemno pogodbo omogočila svojemu prijatelju Pogačarju, da lahko plačuje lizing obroke za stavbo, je poudaril prvak DeSUS. Da Kresalove ne nameravajo podpreti, je večkrat povedal tudi premieru Borutu Pahorju. Poslanci DeSUS bodo tako glasovali po svoji vesti, pričakovati pa je, ocenjuje Erjavec, da se bodo vzdržali. Stran 2 22. aprila 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI 15 in 50 TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA)- Čas neizbežno beži in z njim se pomikajo v zgodovino imena in obletnice, ki nam ob njihovi omembi sprožijo vprašanje: kdo je že to? Kaj se je že zgodilo? Če za imenom stojijo njegova dela ('po njih delih jih boste spoznali'), potem je lažje ime združiti s časom in prostorom, v katerem je živel. Pred petnajstimi leti (22. aprila 1995) je v Cordobi umrl prof. Roman Pavlovčič. Te vrstice ne morejo veljati za nekrolog, ker o njem ne najdem zapisanih osnovnih življenjskih podatkov v publikacijah, ki so mi dosegljive. V Sloveniji je med vojno po smrti prof. Ernesta Tomca leta 1942 bil med tremi vodilnimi (z Jožetom Marnom in Sebastijanom Kocmurjem), ki so prevzeli vodstvo mladcev. Po vojni je bil begunec v avstrijski taboriščih, odšel v Argentino in se naselil v Cordobi, se oženil z go. Anico in bil srečen oče dvema fantoma. Sam se ni nikoli ,,ven metal", kot se v današnjem slovenskem pogovornem jeziku reče skromnosti. Dr. Jože Velikonja je ob Pavlovčičevi smrti v Ameriški domovini zapisal: v svoji skromnosti ni iskal svetlobe na okrašenem odru, a je v drobnjavi vsakdanjosti zbiral, prebiral, vzgajal in gradil." Lahko pa marsikaj izvemo iz njegovih del. Akad. dr. Kajetan Gantar ga v svoji knjigi spominov Utrinki ugaslih sanj pripozna kot blagega, vendar precej zahtevnega profesorja latinista na begunski gimnaziji v Pegezzu. Vendar je višek njegovega - vidnega - dela najti v obeh izdajah Zgodovinskega atlasa Slovenije. Prvi je izšel leta 1948 prav v begunstvu. Pod njegovim vodstvom in s sodelovanjem njegovih dijakov mu je uspelo predstaviti nekaj ročno izdelanih izvodov, ki imajo danes neprecenljivo bibliofilsko vrednost. So nov dokaz begunstva-izseljenstva o njuni trdni zvestobi in neomajni ljubezni do slovenstva, do slovenskega naroda. Takrat - in še dolgo potem - matična domovina ni imela zgodovinskega atlasa Slovenije; begunci so ga imeli, so ga naredili!!! Pred petdesetimi leti (1960) je izšla druga, izpopolnjena izdaja tega Atlasa v založbi Slovenske kulturne akcije. Ta knjiga velikega formata je v tistih časih veljala za monumentalno izdajo (kot je deset let kasneje bil Martin Fierro). Atlas z devetdesetimi na novo izrisanimi zemljevidi s trijezičnimi napisi, predvsem pa z barvno plastificirano platnico in posebnim listom, na katerem so blesteli grbi štiridesetih slovenskih mest, je spomenik Pavlovčičevemu delu, čeprav so nekdanji dijaki, ki so finančno pomagali do izida, atlas posvetili „spominu slovenske begunske gimnazije v Lienzu", ki jo je takrat vodil ravn. Marko Bajuk. Spomenik, ki ga je najti predvsem na častnem mestu v mnogih družinskih knjižnicah Slovencev po svetu, pa tudi v javnih knjižnicah, kot je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani ali osrednja knjižnica Državne univerze v Cordobi (pod registrsko številko 49589). GB Na Ravnah na Koroškem so pretekli ponedeljek, 12. aprila, odprli nov kulturni center, ki predstavlja začetek drugačnega kulturnega utripa v mestu. Naložbo, vredno okoli 600.000 ev-rov, je občina skoraj v celoti zgradila z evropskimi sredstvi. Občina je bila za ureditev kulturnega centra uspešna na razpisu ministrstva za kulturo za pridobitev evropskih sredstev za sofinanciranje javne kulturne infrastrukture. Nov kulturni center je zgradila ob nekdanjem, deloma že obnovljenem kulturnem domu, z naložbo pa je pridobila okoli 500 kvadratnih metrov novih površin. ,,Glede na razmere na trgu gradbeništva smo za enako vrednost dobili več, kot smo sprva načrtovali", so povedali. Ravne na Koroškem V novem kulturnem centru so med drugim urejeni nova multimedijska dvorna s 120 sedeži, razstavišče in bukvarna z imenom Ajta. Slednjo bo upravljala Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, ki je ime bukvarne izbrala s pomočjo natečaja in predstavlja ime beračice iz povesti Prežiho-vega Voranca Jamnica. Ajta je bila skrivnostna ženska, ki je veliko potovala in je v sebi nosila številne skrivnosti, tako kot knjige, je na novinarski konferenci pojasni a direktorica knjižnice Irena Oder. Bukvarna, ki bo odprta tri dni v tednu, bo obiskovalcem ponujala odpisane knjige iz knjižničnega fonda in rabljene knjige, ki jih knjižnici podarijo bralci. V bukvarni, ki jo odpirajo drevi hkrati s kulturnim centrom, je sedaj na voljo okoli tisoč enot gradiva. Upravljavec kulturnega centra, v katerem je v dveh dvoranah na voljo dobrih 300 sedežev, bo Koroški zavod za kulturo Ravne na Koroškem. V centru bo imel svoje prostore tudi območni javni sklad za kulturne dejavnosti, prizadevajo pa si tudi za vzpostavitev zveze kulturnih društev in ureditev prostorov tudi za društva. Nov ravenski kulturni center, ki so ga odprli v okviru prireditev ob prazniku občine, bo gostil gledališke in glasbene predstave, v prihodnje tudi filmske prireditve, razstave likovnih del in podobno. Pri tem bodo sodelovali tudi z muzejskim razstaviščem na ravenskem gradu, kjer ima prostore omenjena knjižnica. Tekmovanje zborov Naša pesem Kraške jame Društvo za raziskovanje jam Ljubljana letos praznuje stoletnico obstoja. Doslej je v društvu delovalo skoraj tisoč članov, rezultati njihovih raziskovalnih aktivnosti pa se kažejo v okoli 3000 novo odkritih kraških jamah, kar je dobra tretjina vseh znanih jam v Sloveniji. Med vidnejšimi odkritji Društva velja omeniti Renejevo brezno na Kaninu s 1238 metri globine, Brezno pod velbom z 852 metri ter brezno Vandima s 1182 metri globine, so sporočili z društva. Od začetka je društvo dokumentiralo raziskane jame in gradivo zbiralo v Katastru jam, skozi zgodovino pa je velik del naporov usmerjalo tudi v varstvo jam in Krasa. Prav zato ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Med dogodki, s katerimi se je društvo ob svoji 100-letnici predstavilo širši javnosti, je fotografska razstava na razstavnem prostoru Jakopičevega sprehajališča v Tivoliju v Ljubljani. Društvo je 12. maja 1910 ustanovila intelektualna elita mesta Ljubljane, zainteresirana za odkrivanje kraškega podzemlja. V Mariboru se je v nedeljo, 18. aprila, zaključilo dvodnevno tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2010. Kot najboljši ženski zbor in najboljši zbor, ki je prvič nastopil na tekmovanju, so bile nagrajene ČarniCe. Mednarodna petčlanska žirija je z zlato plaketo in 1500 evri kot najboljši ženski zbor in najboljši zbor, ki je prvjč nastopil na tekmovanju, nagradila ČarniCe iz Ljubljane z zborovodjem Sebastjanom Vrhovnikom. ČarniCe so prejele še posebno priznanje za najboljšo izvedbo renesančne skladbe za skladbo Duo seraphim clamabant Tomasa Luisa de Victorie. Prejele so tudi posebno priznanje za izvedbo skladbe, napisane od 20. stoletja do danes, in sicer za skladbo Ave Maria Gustava Holsta. Komorni zbor Krog iz Ljubljane z zborovodkinjo Živo Ploj Peršuhje je prejel zlato plaketo in drugo nagrado v višini 1250 evrov kot najboljši mešani zbor tekmovanja, zlato plaketo in tretjo nagrado v višini 1000 evrov pa je prejel Komorni zbor Orfej iz Ljutomera z zborovodkinjo Romano Rek. Vokalna skupina Ecce z zborovodkinjo Andrejo Martinjak je bila izbrana kot najboljša vokalna skupina tekmovanja in za to prejela 500 evrov, pa tudi zlato plaketo. Primorski akademski pev- ski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane z zborovodjo Primožem Malavašičem je žirija izbrala za najboljši moški zbor tekmovanja, za kar so prejeli nagrado 500 evrov ter srebrno plaketo. Komorni zbor Krog je posebno priznanje prejel za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi, in sicer za skladbo ©ürka je tisa Mojce Prus. Grudnove Šmikle iz Železnikov z zborovodkinjo Marjeto Naglič so posebno priznanje in nagrado 500 evrov prejele za izvedbo sodobne slovenske skladbe, napisane od leta 1980, za skladbo Zima Lojzeta Lebiča. Posebno priznanje in denarno nagrado v višini 500 evrov perspektivnemu zborovodji za strokovno izpopolnjevanje je strokovna žirija podelila zborovodji Mešanega zbora Postojna Mirku Ferlanu. Poleg tega se je žirija odločila podeliti še dodatno priznanje skladateljici Mojci Prus za letošnjo noviteto, napisano za Našo pesem, priredbo ljudske pesmi iz Trnja pri Črenšovcih Neža in kača, so še sporočili organizatorji. Tekmovanja, ki so ga organizirali Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Mestna občina Maribor, Zveza kulturnih društev Slovenije in Zveza kulturnih društev Maribor, se je sicer udeležilo skupno 23 pevskih zborov in vokalnih skupin z okoli 800 pevci. Stvar postaja nekoliko bolj zanimiva. Opozicija se uči iz preteklih napak in bolj stvarno nastopa. Vlada pa spoznava nove nevarnosti in se jim skuša izmikati. Ostaja pa nespremenjeno borbeno stanje, v katerem najdemo le spopadanje, namesto sodelovanja, ki bi bilo potrebno spričo gospodarskega in socialnega stanja. Ali sploh kaj daje? Republikanski sistem deli oblast na tri veje: zakonodajna, izvršilna in sodna. Parlament v tem sklopu predstavlja tisti del, ki naj bi ,,dajal" zakone, po katerih naj se družba ravna. A po koncu novembra, ko je z maratonskim zasedanjem in številnimi izglasovanimi zakoni zaključil delovno leto, ni argentinski parlament izglasoval nobenega zakona več. In kot kaže, bo to vsak dan težje. Po prezgodnjih junijskih volitvah se je namreč razmerje sil spremenilo. Vlada je ostala v manjšini v obeh zbornicah. A z raznimi potezami ji je uspelo, da je omrtvila ustavodajno oblast. V senatu je doslej Menem s svojo stalno odsotnostjo preprečeval možnost zasedanja. V poslanski zbornici pa je neenotnost opozicije povzročila enako omrtvel-ost. Sedaj se je stanje nekoliko spremenilo. Senatorka Adriana Bortolozzi, ki zastopa provinco Jujuy, je sklenila, da ne bo več izo-stajala in je s svojo prisotnostjo pognala senat v delo (mož gospe Bortolozzi je že od nekdaj v dobrih odnosih z Duhaldejem). Res je, da je potem Menem pripomogel, da so potrdili novo predsednico Centralne banke (Marco del Pont), a opozicija je izglasovala zakon o spremembi razdelitve davka na čeke. Tu je nastala polemika, ker vlada trdi, da je za potrditev tega zakona potrebna „posebna večina" pol plus eden vseh senatorjev, ne samo prisotnih. Opozicija pa trdi, da je dovolj samo večina prisotnih. Kdo bo odločil? Ostane počasna pot Vrhovnega sodišča (ki je v Argentini obenem tudi Ustavno sodišče). A medtem gre lahko zakon svojo pot in tudi stopi v veljavo. Zato vlada na vse načine išče, kako bi preprečila, da bi zakonsko besedilo potrdila tudi poslanska zbornica, kjer ima opozicija večino. Razni legalni ali pol legalni postopki lahko potratijo dovolj časa, da se vse zavleče v nedogled. V tem stanju se nahajamo danes. Kaj lahko pričakujemo? Ni izhoda, ali vsaj ga ne bo na kratko dobo. Tudi če opoziciji uspe, da izglasuje nekatere zakone, da omeji ofenzivo vlade nad družbo, je predsednica vedno v stanju, da vloži svoj veto na celotne zakone, ali le na posamezne člene. To se je že zgodilo in bo taktika vlade ves čas do prihodnje zamenjave parlamenta, ki bo tudi zamenjava vlade. Tudi ni jasno, kaj bo vlada storila, če še v senatu odpravijo dekret, s katerim je predsednica zasegla fonde deviznega sklada Centralne banke. V poslanski zbornici je proti dekretu glasovalo 140 poslancev; 93 za, 6 pa se jih je vzdržalo. Kje so tisti časi, ko je Kirchner zahteval, da se v zakonskih osnutkih ne spremeni ,,niti vejica". Iskati bo treba torej stranskih poti, če je sploh kaj zanimanja, da država normalno deluje. Lahko pa gre tudi tako naprej. Argentina bo prenesla tudi to stanje, ki sicer odmeva na socialnem polju in v gospodarstvu, a ne paralizira države. Nekateri sektorji se normalno razvijajo; drugim celo kaže na boljše. Žalostno je le, da zamujamo novo zgodovinsko priložnost, da bi se izkopali iz te jame, v kateri se nahajamo. Ko gledamo na svet. Zadnji čas je vlada bolj pospeševala zunanjo politiko. Pretekli teden je gospa predsednica pohitela v Washington, kjer se je udeležila zasedanja vrha o jedrni energiji. Bila je priložnost, da se je sestala z ameriškim predsednikom Obamo. Našo državo je obiskal tudi ruski predsednik Dimitri Medvedev. Kljub prijaznim medsebojnim po-klonom je jasno povedal, da če Argentina ne bo izpolnjevala pogodb dobave mesa, se bo Rusija obrnila na drugega prodajalca. Bo Guiller-mo Moreno še naprej zaviral izvoz? Buenos Aires je obiskal tudi vietnamski premier Nguye Tan Dung. Predsednica mu je ponudila „strateško zavezništvo" in ga proslavila tudi kot moža ,,ki je bil od otroških let član Osvobodilne fronte svoje dežele". In končno je v ponedeljek pohitela v Venezuelo na praznovanje njihove dvestoletnice. Bila je slavna govornica na osrednji proslavi. Tam se je zbrala vsa ,,bolivarjanska" povezava: domači Chavez, kubanski Castro, bolivijski Morales, nikaraški Ortega. Kam smo prišli ^ Maščevanje je sladko. Govorimo o posebni otroški dokladi v višini 180 pesov, ki jih starši dobivajo proti dokazilu, da njihovi otroci redno obiskujejo šolo. Te dni se je raz-vedelo, da bo odslej naprej ANSeS, ki je za to pristojen, priznaval le potrdila državnih šol, ne pa več privatnih. Med temi je ogromno farnih šol, ki so poceni in mnoge štipendirajo otroke revnih družin. Nič za to: če imaš otroka v privatni šoli, pomeni da si bogat in ne potrebuješ doklad - ta je vladna logika. 300 tisoč otrok je v tem stanju. Strupeni jeziki pa trdijo, da je vlada to ukrenila iz maščevanja zaradi kritik, ki je prejema s strani Cerkve. SLOMŠKOV DOM Ko pesem požlahti večer Tradicionalna članska večerja je v nedeljo 11. aprila zbrala številno članstvo in povabljene goste. Odbor Slomškovega doma je tudi letos ob tej priložnosti sprejel nove člane in dal priznanje zaslužnim za opravljeno delo. Polno zasedena in slavnostno okrašena velika dvorana Matevža Potočnika je žarela, saj je sprejemala imenitne goste: ministra RS za Slovence v zamejstvu in v svetu ter spremljevalce, mojstre pevce Slovenskega okteta. Umetnine slikarke Irene Žužek so krasile dvorano in dale večeru kulturni poudarek. Slavje je odprla podpredsednica Slomškovega doma prof. Neda Vesel Dolenc in pozdravila še posebno častne goste: veleposlanika RS v Argentini prof. Avguština Vivoda in soprogo prof. Marjano Hribar Vivod, ministra dr. Boštjana Žekša, častnega konzula RS v Buenos Airesu in častnega člana ter bivšega predsednika Slomškovega doma Hermana Zupana in soprogo Julijo Prebil Zupan ter predsednico krovne organizacije Zedinje-na Slovenija Alenke Jenko Godec; iz ministrstva: Anja Lorenzetti in Polonca Flego, predsednik Univerze iz Nove Gorice prof. dr. Danilo Zavrtanik in soproga ter člani Slovenskega okteta s pianistko Urško Vidic. Predsednik Slomškovega doma Marko Selan je nato predstavil gostom ustanovo: NAGOVOR PREDSEDNIKA „Spoštovani veleposlanik RS in soproga, spoštovani minister za Slovence po svetu, drage članice in člani Slomškovega doma, dragi gostje, bodite dobrodošli v našem Slomškovem domu. Člani Doma smo del emigracije, ki se je po drugi svetovni vojni odločno umaknila pred komunizmom, ki je takrat nastopil v Sloveniji. Smo skupnost, ki ljubi Boga in svobodo. Naši predniki so si prizadevali, da je Slovenija zrasla v tujini na podlagi vere, ljubezni do jezika in svobode. Te vrednote so nam bile posredovane, mi iz druge in tretje generacije smo jih sprejeli za svoje in jih predajamo naprej. Dovolite, da vam na kratko orišem dejavnosti in življenje v našem Domu. Imamo okoli 500 članov, od katerih velika večina zahaja redno v Dom. Ob sobotah deluje Slomškova šola, z okoli 80 učenci je najštevilnejša med slovenskimi šolami v Argentini. Učiteljski zbor vodi prof. Mateja Hribar Šmalc. Imamo tudi mladinski organizaciji dekliško in fantovsko zvezo, ki ju vodi samostojni odbor pod predsedstvom Marjanke Oblak in Andreja Grabnarja. Ti organizaciji si prizadevata za druženje mladine in delo na športnem,socialnem in družabnem področju. V Domu deluje Farni odbor pod vodstvom župnika Francija Cukja-tija, Helene in Jožeta Oblaka ter Toneta Bidovca. Skrbijo za redno bogoslužje v Domu. Splošno organizacijo Doma ima na skrbi odbor, ki mu predsedujem. Sestavljajo ga odseki in organizacije, ki delujejo v Domu. Skozi leto se vrstijo razne prireditve: igre, ki jih pripravlja Gledališka skupina, družinske nedelje, mladinski dan, obletnica Doma, tombole, članska večerja, božično in velikonočno praznovanje, silvestrovanje, miklavževanje in še kaj. Vse te dejavnosti družijo naše člane ne samo na dan dogodka, temveč tudi vrsto dni preje za pripravo. Slomškovega doma, ti otroci potrjujejo, da se splača držati skupaj in delati za rast naše srenje. Vse, kar pri nas vidite je bilo narejeno s skupnimi močmi. Dokazali smo, da je z dobro voljo vse mogoče. To je čisto kratek opis našega življenja v Domu. Še bi lahko našteval a mislim, da je za predstavitev dovolj. Zelo smo ponosni na Slomškov dom in radi zahajamo vanj. Tukaj je košček Slovenije, ki jo ljubimo, saj je domovina naših staršev, starih staršev, Domovina nas vseh! Hvala za obisk. V znak zahvale vam naša skupnost izroča majhen dar." Dr. Žekš se je zahvalil za dobrodošlico in izrazil svoje zadovoljstvo, da se nahaja med nami in besedo priznanja Slovencem v Argentini za njihovo zvestobo domovini. Prosil je za razumevanje pri pričakovanjih do slovenske države, ,,saj je naša republika stara komaj 19 let ..." Domu je izročil spominsko darilo. KO PESEM ZAŽUBORI Mladi pevčki Slomškove šole so ostali v očeh skoraj 2000 obiskovalcem muzikala Hvalnica družine Trapp, kjer so navdušili s svojim petjem. Na veleprireditvi Buenos Aires celebra Eslovenia na Aveniji de Mayo pa so zabavali večtisočglavo množico. Nocoj so dopadljivo prihajali na oder izmed omizij pojoč svojo ,,himno" V Ramosu sem jaz doma. Orkestralna spremljava je obogatila otroške glasove še pri naslednjih pesmih: Preljubo veselje, Šumijo gozdovi Če pogledamo okrog nas vidimo veliko mladih obrazov, otrok, ki zahajajo v Dom. To je velika prednost, saj nam kaže, da smo na pravi poti. Ta mladina je bodočnost domači in Naša koklja. Občinstvo je pevčke in voditelja Marcela Brula nagradila z močnim odobravanjem. SLOVENSKI OKTET Če govoriš o Slovenskem oktetu moraš v presežnikih: najboljši, najstarejši, najodmevnejši in še in še. Zanimiv je manj znan podatek, da se je Slovenski oktet ustanovil na pobudo Slovencev po svetu, rojakov v Združenih državah (l. 1951). ^V sedanji zasedbi Oktet sestavljajo tenoristi Vladimir Čadež, Rajko Meserko, Marjan Trček in Janez Triler; baritonista Jože in Darko Vidic ter basista Matej Voje in Janko Volčanšek. Sodeluje tudi pianistka Urška Vidic. Za nastop v Slomškovem domu so izbrali naslednji program: V prvem delu: Domovini (Benjamin Ipavec), Oče naš (Primož Trubar, Matej Hubad), Večerni ave (Anton Foer-ster), Glejte že sonce zahaja (Anton M. Slomšek) in Na poljani (Vinko Vodopivec). Drugi del: Nocoj, pa oh nocoj (narodna, Fran Venturini), Tam čier teče bistra Zila (narodna, Luka Kramolc), Katrca (Pavel Kernjak), Kaj bi jaz tebi dav (narodna, France Marolt) in Ribniška (narodna, France Marolt). V tretjem delu so izstopale pesmi z razgibanim ritmom in podane v televizijskem stilu, s pridihom ameriške glasbe a s sočnim slovenskim besedilom: Vikend je in jasen dan (Milton Ager, Jože Humer), Veronika (Walter Jurmann, Jože Humer), Moj mali kaktus (Bert Reisfeld, Albrecht Marcuse, Jože Humer), Barkarola iz Hofmanovih pripovedk (Jacques Offenbach, Jože Humer) in Tako pač ljubijo mornarji (Wemer Richard Heymann, Jože Humer). Kot dodatek pa še Madžarski ples in Beneška. Navdušeno občinstvo ni skoparilo z odobravanjem in je spremljalo mojstre pevce z naraščajočim užitkom. Tudi oktetovci so začutili ta stik, ki se je pletel med poslušalci in izvajalci. RAZSTAVA Akad. slikarka Andrejka Dolinar Hrovat je nato predstavila umetnico slikarko Ireno Žužek, ki je z osmimi deli okrasila dvorano in se obenem pridružila glasbenim umetnikom na nocojšnjem slavju in so tako vsi požlahtili nedeljski večer. Z dvema slikama je sodelovala tudi pri žrebanju, kot prvi nagradi. Po mnenju predstaviteljice je Irenina značilnost pri slikanju velika občutljivost pri prepletanju barv s katerimi dosega izraze (,,kjer vsaka barva svoje mesto najde"). Župnik Franci Cukjati se je s pozdravom pridružil slavju in blagoslovil večerjo. Števil na dekleta in fantje so postregli nato z dobrotami z žara in kuhinje (pripravili Franci Miklavc, Carlos Cepeda, Veronika Javoršek in pomočniki). NOVI ČLANI IN PRIZNANJA Odbor Slomškovega doma je letos sprejel naslednje CARAPACHAY Prav fletno se imamo ^ Poživilo se je dogajanje v Carapachayu. Ker bo kmalu praznovanje 50. obletnice Doma je bilo kar nekaj prireditev v zadnjih tednih: 21. marca smo imeli pred mašo križev pot, da bi se poglobili v skrivnost Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Na cvetno nedeljo, poleg običajnega kosila katerega se je udeležilo precej jjudi, smo predvajali film o Škofjeloškem pasijonu. Škofjeloški pasijon je spokorniška pasijonska procesija. Procesijska oblika uprizoritve pomeni, da se kostumirane igralske skupine druga za drugo pomikajo v sprevodu, nato pa na vnaprej določenih prizoriščih odigrajo svoje prizore. Prav igrani prizori, med katerimi so dramsko najbolj oblikovani Raj, Zadnja večerja in Glej človek, pa predstavitev že pripeljejo v območje dramatike. Naslednja uprizoritev bo leta 2015. V soboto, 3. aprila smo imeli blagoslov velikonočnih jedil; naslednji dan, na velikonočno nedeljo je pa bila slovesna sv. maša in pogostitev vseh navzočih z izredno dobro potico. V četrtek, 8. aprila nas je pa obiskal svetovno znani Slovenski oktet, ki je začel s koncerti prav v našem Domu. Bilo je enkratno, kot pred dvema letoma. Najprej je Jože Vidič povedal kaj se je novega zgodilo z oktetom v teh dveh letih, predstavil je dva nova člana, povedal o dogovoru o sodelovanju z univerzo v Novi Gorici, itd. V prvem delu programa so fantje, ob nabito polni dvorani, med drugimi zapeli pesmi „Domovini", ,,Imel sem ljubi dve", ,,Katrca", „Potrkan ples" in na koncu se „Ribniško", ki je bila posvečena ge. Nežki Čampa, ki je prav tisti dan praznovala 90-letnico. Po kratkem odmoru se je oktetu pridružila pianistka Urška Vidič in jih spremljala s pesmi kot „Veronika", ,,Moj mali kaktus", „Barkarola" in ,,Tako pač ljubijo mornarji". Ker ni bilo konca ploskanja so morali dodati še nekaj pesmi. Predsednik Doma se jim je zahvalil z majhnim darilom, Jože Vidič je pa dal lepo sliko, z okvirjem s podpisom vseh članov, ki bo krasila naš Dom. Po koncertu je bila zakuska, dobrot res ni manjkalo; Janez Triler je vzel v roke harmoniko in igral, da človek ni mogel, da ne bi ma[o zaplesal. Ker je poleg ge. Čampa, praznoval v tistih dneh okrogli jubilej tudi Milan Keržič, smo dobili prekrasno torto in zapeli slavljencem (ki se jih je kar nekaj nabralo) ter nazdravili s šampanjcem. Čas je bil za klepet, za navezovanje stikov, za obujanje spominov in še kaj. Čudovit, nepozaben večer ^ hva' Slovenski oktet! V soboto, 10. aprila na prireditvi „Buenos Aires celebra" je sodelovala naša folklorna skupina Maribor z ljubljanskimi, štajerskimi in porabskimi plesi in bilo je res lepo. S polno paro se pa pripravljamo na zlati jubilej našega Doma ki bo 2. maja s celodnevnim programom. Veseli smo, da se je popestrilo življenje v Domu, z navdušenjem delamo in se pripravljamo na ta važni dan za vse, ki smo del doma, za vse ki ga imamo radi. Marjana Pirc nove člane: Javoršek Darko, Kocmur Andrej,Vrečar Simon, Kocmur Jani, Košir Helena in Rossetti Santiago Martin. Če je pri novih članih pogled usmerjen v bodočnost, je pa pri priznanjih obrnjen v preteklost, k članicam in članom, ki so del svojega življenja posvetili delu za skupno dobro, za Slomškov dom. Letos je odbor počastil naše žene: Vladimira Vitrih Brula - sodelovanje v gostinstvu, šoli in gledališču; Francka Tomazin Vester - glasbeno sodelovanje pri bogoslužju; Vladi Brula Selan - dolgoletni pouk v šoli. Z močnim aplavzom so se pridružili priznanju vsi navzoči. Večer je zaključil tango, ples po katerem je naše mesto svetovno prepoznavno. Dva plesna para sta predstavila tango v baletnem koraku, kakor se ga navadno predstavlja turistom, v veliko zadovoljstvo predvsem gostom iz Slovenije. J.T. SAN JUSTO Praznovanje Velike noči v Našem domu BUENOS AIRES IN SLOVENIJA Predstavili smo se Velikonočno slavje smo začeli s slovesno sv. mašo, ki jo je daroval pater Dr. Alojzij Kukovica. Ob oltarju je bilo mnogo ministrantov, ki so mu pri obredu skrbno pomagali. Pel je Mešani pevski zbor San Justo. Po maši nas je v imenu krajevnega škofa (msgr. Baldomero Carlos Martini) in duhovnikov pozdravil stolni župnik padre Pablo E. Pinto Gros. Nato smo se zbrali v Domu pri velikonočni akademiji. Najprej je izrekel velikonočni pozdrav in voščilo predsednik naše Igor Malovrh, Matija Malovrh, Ignacij Mehle, Marja^n Vombergar, Martin Zupanc in Danilo Žgajnar. V besedah Venceslava Winklerja, Bogumila Gorenjka, Danila Gorinška, B. V. Radoša in Janka Samca se je prepletalo opisovanje slovenske Velike noči s spominom na bridki Veliki petek, pričakujočo Veliko soboto in blaženo Veliko noč. Vsi nastopajoči so korajžno in navdušeno recitirali. Besedilo je priredila Ivana Tekavec in tudi režirala nastopajoče. Med recitacijo sta pela otroški pevski zbor V prejšnji številki smo opisali, kako smo se Slovenci postavili v osrčju Buenos Airesa ob praznovanju 200 let od tako imenovane tokove Slovencev v Argentino, njih vzroke in obseg. Obenem pa predstavi življenje naših skupnosti in kako nadaljujemo s ustanove, prof. Karel Groznik. Za njim so se vrstili pozdravi vseh organizacij, ki delujejo v Domu: ga. Irena Urbančič Poglajen v imenu šole Franceta Balantiča; ga. Nežka Lovšin Kržišnik v imenu Zveze slovenskih mater in žena; Tatjana Groznik v imenu mladine Našega doma; ga. Mici Malavašič Cassullo v imenu upokojencev; gdč. Mika-ela Oblak v imenu skupine mladcev in mladenk in v imenu folklorne skupine Mladika, prof. Mirjam Mehle Javoršek. Sledila je velikonočna akademija v izvedbi mladcev in mladenk Našega doma. Nastopali so: Mikaela Menghini, Martina Miklič, Valerija Oblak, Mikaela Puntar, Katja Urbančič, Niko Grilj, Nace Kržišnik, pod vodstvom ge. Marije Krajnik Štrubelj in ge. Kristine Skvarča Šenk ter Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrej-ke Selan Vombergar. Vso akademijo je povezovala ga. Ema Urbančič Marušič. Oder je bil opremljen po zamisli mojstra Toneta Oblaka z delom fantov in mož Našega doma. Po končani akademiji je pater Alojzij Kukovica molil v zahvalo Bogu, nato pa smo ob živahnem pogovoru zajtrkovali velikonočni žegen. Veseli in Zveličarju hvaležni smo odšli domov, kjer smo po družinah nadaljevali s praznovanjem. AMB Naslovnica triptiha Majske revolucije. Mnogo odmevov bi lahko (in bomo) še omenili ob tem prazniku, ki je pomenil pravo eksplozijo slovenstva pred argentinsko javnostjo. A ustavimo se danes ob enem izmed važnih odtenkov. Obiskovalcem srečanja „Buenos Aires celebra Eslovenia" je bil podarjen zanimiv triptih, z glavnimi podatki o Sloveniji, o Slovencih in o naši skupnosti v Argentini. Skoraj običaj je in navajeni smo že tega, da moramo ob vsakem stiku z znanci, sodelavci ali prijatelji pojasnjevati, kaj in kje je Slovenija, kdo smo Slovenci, koliko nas je v Argentini, kdaj in zakaj smo prišli, in še in še. Triptih ,,Eslovenia, el tesoro verde de Europa" (Slovenija, zeleni zaklad Evrope) na strnjen a zelo popoln način predstavlja našo domovino, jo postavlja v srce Evrope, opiše tisoč petsto let naše zgodovine in zaključi z njeno neodvisnostjo, vključitvijo v Evropsko Unijo in njene mednarodne podvige. Po drugi strani pa opiše vselitvene Del notranjosti tradicijami in zvestobo narodnim izročilom. Triptih je tiskan na močnem, satinira-nem papirju, v čudovitih barvah in vsebuje fotografije slovenskih krajev, pa tudi naše skupnosti: gledališke dejavnosti, zborov, folklore ^ Ob koncu je dodan še seznam vseh slovenskih ustanov v Argentini, od potomcev prvega vselitvenega vala, preko množičnih skupnosti med obema vojnama, do organizacij naše povojne emigracije. Naj pa nakažemo majhno pomanjkljivost: navedeni so tudi slovenski radijski programi in televizijska oddaja; pogrešamo pa seznam tiskanih medijev, s katerimi se naša skupnost lahko ponaša. Pa prihodnjič. Triptih je bil tiskan v 3000 izvodih in je seveda hitro pošel, spričo množice, ki se je udeležila tega slovenskega praznika. Ne bi bil primeren dodaten ponatis? Saj tak pripomoček je dobrodošel ob vsakem koraku in pomaga k prepoznavnosti Slovenije in naše skupnosti. SLOMŠKOV DOM Vzemi si čas ^ Vzemi si čas za premišljevanje. To je vir moči. Vzemi si čas za igro. To je skrivnost mladosti. Vzemi si čas za študij. To je studenec modrosti. Vzemi si čas za prijaznost. To je pot k sreči. Vzemi si čas za smeh. To je glasba duše. Vzemi si čas za delo. To je cena uspeha. Vzemi si čas za dobra dejanja. To je ključ do nebes. Vzemi si čas za molitev. To je pot k Bogu. Vzemi si čas za razdajanje. Prekratko je življenje, da bi bili sebični. VZEMI SI ČAS ... S tem geslom so se 9. maja lanskega leta začela naša srečanja v Slomškovem domu. Skupina deklet in žena smo se na pobudo arh. Tonči Koželnik Malalan in prof. Pavlinke Dobovšek Lenarčič priložnostno zbirale ob sobotah popoldne, kjer so nam z navdušenjem podajali svoje izkušnje in z nami delili svoje znanje lic. Helena Likozar, ki nam je spregovorila o 'Ceremonial y Protocolo'; lic. Emma Urbančič nam je podala Smernice za duševno-men-talno zdravje; dr. Boris Štrfiček nam je govoril o Ženskih hormonih, ga. Marjana Lenarčič Dobovšek pa nam je pokazala kako pripraviti 'sushi'. Vsem predavateljem se iskreno zahvaljujemo. Lepo se zahvaljujemo tudi predsedniku Slomškovega doma, g. Marku Selanu, ki nam je rade volje dal na razpolago prostore doma in vsem, ki ste se teh srečanj udeležile. V prijetni družbi in s sproščenim medsebojnim razgovorom, ki je sledil predavanjem, smo odhajale domov v marsičem obogatene. Ta srečanja želimo še naprej gojiti in omogočiti, da bi se z njimi obogatili še drugi, zato imamo letos v Slomškovem domu zopet na vidiku nekaj koristnih predavanj. Tako bo v petek 23. aprila, ob 19 uri lic. Sonja Tomazin govorila o temi ,,Koga boli hrbtenica"; v nedeljo 23. maja, ob 10.30 uri pa dr. Boris Štrfiček ,,O moških in ženskih hormonih". Vsi lepo vabljeni! M.S. SLOVENCI IN ŠPORT NAGRADA IN PRIZNANJE BENU UDRIHU Slovenski košarkar Beno Udrih je onstran luže prejel prestižno nagrado Oscar Robertson Triple-double award, ki jo moštvo lige NBA Sacramento Kings enemu izmed svojih igralcev podelijo vsako sezono. Nagrajenca izberejo lokalni mediji, košarkar pa mora biti ekipni vodja tako na igrišču kot izven njega, prikazati mora zdrav športni duh, obenem pa se mora zavedati pomena družbeno-koristnega dela. VIZA ZA MUNDIAL Slovenski državljani, ki bodo odšli v Južnoafriško republiko na svetovno nogometno prvenstvo, bodo potrebovali vizum. Vendar pa bo JAR te posebne vizume izdajala po poenostavljenem postopku, ki naj ne bi terjal več kot kak dan. V Johannesburgu bo v času prvenstva tudi začasna konzularna pisarna. DOBER ZAČETEK Hokejska reprezentanca Slovenije je v prvi tekmi svetovnega prvenstva divizije I (skupina B) v Ljubljani premagala Poljsko s 3:2. Zadetke za Slovenijo so dosegli Sabahudin Kovačevič, Tomaž Razingar in Jan Urbas. V drugih tekmah uvodnega kroga je Madžarska s 4:2 premagala Južno Korejo, Velika Britanija pa s 4:1 Hrvaško. V drugem krogu je Slovenija visoko premagala Hrvaško z 9:1. Slovenija se je z dvema zmagama na turnirju pridružila še neporaženima Madžarski in Veliki Britaniji. Slovenska reprezentanca je v torek v tretjem krogu po podaljšku s 4:3 ugnala izbrano vrsto Velike Britanije. ,,Risi" so prvi dve tretjini po zadetkih Urbasa in Milovanoviča dobili z minimalno razliko, prednost pa so Britanci izničili v 46. minuti, ko so v pičle pol minute zabili dva gola. Tičar je slabih devet minut pred koncem srečanja izkoristil prednost igralca več in slovenski reprezentanci znova priboril vodstvo. V zadnji minuti je Phillips poskrbel za šok v hali Tivoli in Veliki Britaniji priboril izenačenje. Jeglič je na 62. minuti zadel zadnji go in tako je Slovenija priborila dve točki. Hrvati pa so še enkrat nudili sila slab odpor nasprotnikom. Tokrat so bili popolnoma nenevarni Madžarom, ki so zmagali s kar 8:0. G. JOŽE RAZMIŠLJA Slovenec sem Tako je mati d'jala, ko me je dete pestovala. Pa nisem Slovenec samo po materinih besedah, ampak tudi zato, ker se v meni pretaka slovenska kri in ker sem potomec Slovencev. Za starejše in rojene v Sloveniji, je ona moja domovina. Za vse ostale, rojene izven njenih meja, pa je ona domovina mojih staršev ali dedov in sem jo iz hvaležnosti do njih dolžan ljubiti. Da sem Slovenec, so mi pripovedovali tudi v šoli, v cerkvi in v skupnosti. Vse to mi je dalo slovenski pečat. Tega se zavedam, govorim in razumem slovensko govorico in svoje slovensko prepričanje tudi na zunaj pokažem. Ni me sram, da sem, kar sem. Mnogi Argentinci hočejo znati in govoriti slovensko. Oni mi dajejo poguma in volje, da jih posnemam. Ni me sram slovenske matere in sem ji hvaležen za vse, kar se je ona zame potrudila, posebej še za to, ker me je naučila slovensko. Če tega ne cenim, si sam delam škodo, sem staršem nehvaležen in ne izpopolnjujem četrte božje zapovedi. Skupnost je skrbela za to, da lažje ostanem Slovenec v tujem morju. Slovenski Domovi, v njih slovenske šole, igre in mnoge organizacije, so bile ustanovljene prav zato in v ta namen. Tudi Cerkev ima pri tem velike zasluge. Liturgija božje besede in Evharistija v slovenskem jeziku, je nenadomestljiva in koristna za naše ohranjevanje. Mnoge narodnosti vsega tega nimajo in njih člani niso med seboj povezani. Zato se lahko še hitreje izgubijo v tujem morju. Svojega izvora ne smem nikdar pozabiti in ne zavreči. Sem to kar sem in to moram ostati v času in za vso večnost. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI ZARADI RECESIJE — RACIONALIZACIJA NAKUPOV Vpliv recesije na vsakdanje življenje je marca čutilo 64 odstotkov Slovencev, kar je 12 odstotnih točk več kot marca lani. Potrošniki še naprej ostajajo bolj racionalni, recesija pa bo pustila trajnejše posledice v njihovem vedenju, kažejo rezultati pomladnega trženjskega monitorja Društva za marketing Slovenije. Kriza je racionalnejše nakupovalne navade poglobila in te navade ostajajo vse bolj trajne. BREZPOSELNOST Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je bila februarja 10,7 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot januarja, je sporočil državni statistični urad. Registriranih je bilo 99.784 brezposelnih oseb, 0,2 odstotka več kot januarja in 29,3 odstotka več kot februarja lani. Delovno aktivnih je bilo 836.038 prebivalcev, od tega je bilo 749.775 oseb zaposlenih, 86.263 pa samozaposlenih. SLOVENIJA V Čistilnici čistilne akcije so v Sloveniji že tradicija. Vsako leto se na občinski, regionalni ali privatni ravni določi dan, ko se vsi člani teh skupnosti podajo na zbirne točke in si razdelijo kraje, kjer bodo odstranili plastenke, papirje, smeti in vso navlako, ki se je med letom nabrala na cestah in drugih javnih prostorih. Letos pa je poleg teh bila organizirana v soboto, 17. aprila, največja čistilna akcija v zgodovini Slovenije: na 7000 divjih odlagališčih je odpadke čistilo najmanj 250.000 prostovoljcev, kar presega 12 odstotkov vseh prebivalcev. Tolikšno število je preseglo vsa pričakovanja organizatorjev - društva Ekologi brez meja. Po prvih ocenah so zbrali čez 70.000 kubičnih metrov odpadkov, pričakujejo pa, da jih bodo najmanj 80.000. KAKO SE ZAPRE ZRAČNI PROSTOR? Islandija je daleč, a je tudi do Slovenije prišla pošiljka vulkanskega pepela iz tamkajšnjega ognjenika. Posledično so oblasti zaprle zračni prostor in sledile vremenskim napovedim. Odvisno od operativnosti drugih letališč, letala pristajajo in odletijo z mariborskega letališča (ker je ravno v tem času letališče na Brniku zaprto zaradi vzdrževalnih del). In odvisno od vetrov ter vremenskih napovedi, je tudi celoten slovenski zračni prostor od časa do časa nedostopen letalskemu prometu. PO SVETU PRISTOPNA KONFERENCA Hrvaška je na pristopni konferenci v Bruslju začasno zaprla še eno poglavje v pogajanjih z Evropsko unijo -poglavje o prostem pretoku blaga. Tako bo odprtih 30 in začasno zaprtih 18 od 33-ih poglavij, o katerih se pogaja s povezavo. Pristopna konferenca je bila na veleposlaniški ravni, špansko predsedstvo pa junija načrtuje še eno na ministrski ravni. Na njej pričakuje odprtje in zaprtje še več poglavij. LETALIŠČA Vulkanski pepel, ki ga veter z Islandije raznaša po Evropi, je povzročal velike težave v letalskem prometu. Prav zaradi tega je v ponedeljek v Bruslju potekalo izredno zasedanje evropske organizacije za varnost v letalskem prometu Eurocontrol in prometnih ministrov povezave. Od začetka težav z vulkanskim pepelom, te so se začele minuli četrtek, so vključno z nedeljskim poletom odpovedali več kot 63 tisoč poletov. Pepel pa naj bi po zadnjih ocenah letalski industriji povzročil več kot 150 milijonov evrov škode dnevno. POGREB POLJSKEGA PREDSEDNIKA V krakovskem gradu Wawel, nekdanje rezidence poljskih kraljev, kjer so pokopani največji poljski narodni junaki, bodo k zadnjemu počitku položili predsednika Lecha Kaczynskega in njegovo soprogo Mario. Posmrtne ostanke poljskega predsednika Lecha Kaczynskega in njegove žene Marie, ki sta umrla v letalski nesreči 10. aprila, so dopoldne z vojaškim letalom prepeljali iz Varšave v Krakov. Ob cesti na varšavsko letališče se je zbrala množica ljudi, ki so se tako simbolično poslovili od predsedniškega para. Navzoči so na konvoj, ki je peljal krsti, metali rumene in rdeče nageljne, najljubše cvetje pokojne prve dame Marie. V letalski nesreči v Smolensku je umrlo vseh 97 potnikov. Med žrtvami je poleg predsedniškega para tudi veliko visokih poljskih politikov in uradnikov, ki so bili namenjeni na slovesnost ob 70. obletnici pokola poljskih vojakov v Katinskem gozdu. Letalo je iz še neznanih razlogov strmoglavilo. Raziskovalci so že našli tri črne skrinjice. Ruski mediji navajajo vire blizu preiskave, ki pravijo, da je za nesrečo odgovoren pilot. POTRESA Število žrtev potresa, ki je minuli teden z močjo 6,9 stopnje po Richterju prizadel kitajsko provinco Qinghai, se SLOVENCI V ARGENTINI Slovenski šolski tečaji v Argentini V Moronu obstoja šolski tečaj dr. Franceta Prešerna. (...) V tečaju vsa leta poučuje slovensko mladino učiteljica gdč. Mija Markeževa, verouk pa g. župnik Matija Lamovšek. (...) Po Narteju Velikonji ima ime šolski tečaj v Hurlinghamu. Prostore zanj vsa leta z vso dobro voljo in naklonjenostjo daje na razpolago pisatelj Mirko Kunčič v svoji hiši. V tečaju poučuje slovensko mladino učiteljica gdč. Katica Kovačeva, verouk pa g. Stanko Škrebe. (...) V San Miguelu obstoja slovenski šolski tečaj Simona Gregorčiča. Prejšnja leta je v njem poučevala učiteljica ga. Miklavčič-Grudzien, lani je pa v njem prevzela pouk gdč. Mija Markeževa, verouk pa ima Stanko Škrebe. (...) Šolski tečaj Friderika Barage obstoja v Slovenski vasi pri Lanusu. (...) Otroke poučujeta ga. Zdenka Virant-Janova in Lovre Jan, verouk pa g. vikar Janez Petek C.M. in Jože Mejač C.M. (... ) Šolski tečaj Ivana Cankarja deluje v mestu Bera-zategui. Vodi ga učiteljica gdč. Anica Šemrovova, verouk pa poučuje g. Stanko Škrebe. (... ) Tečaj Josipa Stritarja obstoja v San Martinu, kjer je močna slovenska naselbina. Zato po številu otrok tudi šolski tečaj spada med najmočnejše slovenske šolske tečaje na področju Vel. Buenos Airesa. (...) Slovensko mladino v tem tečaju je najprej učila učiteljica ga. Milavčič-Grudzien, za njo pa skrbi za pouk gdč. Katica Kovačeva. Verouk pa je imel do svoje smrti duh. svetnik Karol Škulj, za njim ga je prevzel g. dr. Lojze Starc, sedaj pa poučuje verske resnice v njem g. Jože Jurak. UMETNIŠKA RAZSTAVA Razstava absolventov Umetniške šole Slov. kulturne akcije bo zaključila prvo učno dobo. Razstava bo odprta v soboto 30. aprila ob 19. uri in v nedeljo 1. maja ves dan na Alvarado 350, Ramos Mejia. Razstavljali bodo: Metka Žirovnik, Ivan Bukovec, Tone Kržišnik, France Papež, Drago Šušteršič in Jurij Vombergar. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Rajka Urbančiča in njegove žene ge. Francke roj. Bergant v San Justu so dobili sina. Srečni družini naše čestitke. VSAK TEDEN ENA V A S O V A V C I Vida Jerajeva Potrkali na okno nocoj so ji trije, prijazno govorili vso noč ji na srce. Vso noč so govorili in trkali zaman; kako pa, da ji danes obraz je ves solzan? Ko šel je mimo okna, zaukal je na glas, zaukal fantič pravi in šel k sosedi v vas. Svobodna Slovenija, 21. aprila 1960 - št. 16 RESUMEN DE ESTA EDICION je povzpelo na 1944. Še vedno pogrešajo 216 ljudi. Na redko poseljeno in težko dostopno območje so medtem prispeli dodatni šotori, hrana in druga pomoč za desetti-soče ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo. O potresu pa v ponedeljek so poročali tudi iz Afganistana. Ta je z magnitudo 5,3 ponoči prizadel območje severno od prestolnice Kabul, zahteval pa je najmanj sedem smrtnih žrtev. ANIVERSARIO El 22 de abril se cumplen quince anos de la muerte del Prof. Roman Pavlovčič en Cordoba. ^Quien fue el Prof. Pavlovčič? En Eslovenia fue, tras el fallecimiento del Prof. Tomc en 1942, uno de los tres que tomo el liderazgo entre los jovenes catolicos. Luego de la segunda guerra mundial llego a la Argentina. Lo acogio la provincia de Cordoba, donde vivio junto con su mujer y sus dos hijos. El punto culmine de su trabajo se puede hallar en las dos ediciones del Atlas historico de Eslovenia. El primero de ellos se publico en 1948, en la precariedad del exilio. Bajo su direccion y con la colaboracion de sus estudiantes logro presentar algunos ejemplares manuscritos que hoy tienen un enorme valor historico. En ese tiempo, en el territorio de Eslovenia no hab^a ningun atlas historico esloveno; en el exilio s^ lo hab^a, puesto que ellos mismos lo hicieron. Hace cincuenta anos, la editorial de la Accion cultural eslovena editaba la segunda edicion del Atlas, que contaba con 90 mapas nuevamente trazados con inscripciones trilingües y con una tapa a color plastificada, con los escudos de 40 ciudades eslovenas. Esta obra es posible encontrarla en las mas importantes bibliotecas de Eslovenia y tambien en la biblioteca de la Universidad Nacional de Cordoba. (Pag. 2) ENCUENTRO DE SOCIOS La ya tradicional cena de socios del Slomškov dom de Ramos Mej^a se llevo a cabo el pasado 11 de abril. En esa oportunidad se recibe a los nuevos socios y se reconoce a a gunos de los socios, por el trabajo realizado. En el salon estaban expuestas las obras de la artista Irena Žužek. De la cena participo el ministro para los eslovenos por el mundo, Dr. Boštjan Žekš y otros integrantes de su comitiva. El presidente del Slomškov dom Marko Selan presento la historia del Centro a los invitados especiales. Hubo tambien algunos numeros art^sticos: los ninos de la "Slomškova šola", bajo la direccion de Marcelo Brula, cantaron varias canciones; el Octeto esloveno tambien regalo al publico diversas piezas musicales; y hubo un "show de tango". Este ano fue el turno de reconocer y agradecer el tiempo dedicado al centro de Ramos Mej^a de parte de las socias Vladimira Vitrih Brula, Francka Tomazin Vester y Vladi Brula Selan. (Pag. 3) QUE BIEN QUE LA PASAMOS En el centro esloveno de Carapachay se estan preparan-do para los festejos de sus 50 anos. Aqu^ va un racconto de las actividades que tuvieron en el ultimo tiempo: organizaron un v^a crucis; el domingo de ramos tuvieron un almuerzo y proyectaron la pasion de Škofja Loka (Škofjeloški pasijon - el texto dramatico conservado mas antiguo de la lengua eslovena y el unico guion barroco conservado en toda Europa); el sabado santo se realizaron la tradicional bendicion de los alimentos y luego de la misa de Resurreccion todos recibieron una porcion de potica; el Octeto esloveno brindo un concierto; y en los festejos de "Buenos Aires celebra^" se presento el grupo folclorico Maribor con varios bailes. (Pag. 3) PASCUAS El domingo de Resurreccion fue tambien celebrado en el centro de San Justo. Luego de la misa pascual presidida por el padre Kukovica, donde canto el coro mixto de San Justo, se reunieron en el salon principal del Centro. Tras los saludos de los representantes de cada organizacion prosiguio en el escenario una presentacion que incluyo poes^as y canciones alusivas a la Semana Santa. Al termino, ya estaba esperando, servido en las mesas, el desayuno t^pico esloveno^ (Pag. 4) TOMATE TU TIEMPO... Bajo este lema un grupo de mujeres se reune periodi-camente en el centro esloveno de Ramos Mej^a. En los encuentros del ano pasado los temas, tratados por especi-alistas y profesionales, fueron muy diversos. Desde el ceremonial y protocolo, pasando por temas relacionados con la salud, hasta como aprender a preparar sushi. Este ano, el primer encuentro sera el 23 de abril y tratara sobre el dolor de espalda. El grupo invita cordialmente a otras mujeres, a que se les unan. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Alenka Jenko Godec, Jernej Tomazin, Pavel Brula, Marjana Pirc, Ana Marija Belič, Marko Vombergar in Marija Snoj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires - Argentina / Tel.: (5411) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O