Izboljšanje položaja delavcev v VVO in OŠ
V letošnjem prvem polletju so bili poprečni oscbni dohodki delav-cev V vzgojno-varstvenih organi/acijah naše občine 10.004 din in so bili za 667 din nižji od poprečnih OD v VVO na območju Ljubljane in za 862 din nižji na območju SR Slovenije. Tudi v osnovnih šolah naše občine $o bile razlike: poprečni neto OD so bili 13.565 din, v Ljubljani 14.373 in v SR Sloveniji 13.652. Podobni so podatki ludi za pretekla obdobja.
Možnost za delno odpravo tega zaosta jan ja (oziroma vsaj za preprečitev nadaljnjega večanja razlik) je dala revalorizacija pro-gramov SIS družbenih dejavno-sti. SIS otroškega varstva je letos povečal VVO sredstva za OD za 26,55%, v pjimerjavi z letom 1981, SIS za vzgojo in izobraže-vanje pa osnovnim in glasbenim šoli za 25,8 %. Ob tem pa je rra-stal problem, ker tako visoko po-večanje ne bi bilo v skladu z do-govorom o uresničevanju druž-bene usmeritve razporejanja do-hodka. Po določilih tega dogo-vora morajo namreč OD v druž-benih dejavnostih rasti po enaki stopnji kot v gospodarstvu. Ta stopnja pa je bila za polletje le 12,8%.
Izvršni svet naše občinske skupščine je o problematiki raz-pravljal dvakrat in si pri obliko-vanju sklepov pomagal & števil-nimi sistematičnimi podatki, ki so izkazovali dejansko nizke OD v obeh dejavnostih, še posebno v VVO. Zaradi takega zaostajanja in ogrožanja življenjske ravni delavcev v VVO in OŠ je tudi sprejel sklep, da vzgojno-var-stvene organizacije in osnovne šole letos lahko povečuje maso za OD v primerjavi z lanskim letom za 25,8%. Ta odstotek velja seveda le, če je obseg de-javnosti enak kot v preteklem letu. Če je ta povečan ali zmanj-šan (novi prostori, več ali manj vpisanih učencev, več ali manj oddelkov); bo o tem razpravljal občinski komite za družbene de-javnosti in spfejemal ustrezna stališča.
Ob tem dovoljenem poveča-nju mase za OD pa se je v šolah pojavil drug problem. V finanč-nem načrtu izobraževalne skup-nosti je namreč Ie 76-odstotno pokrita obvezna minimalna amortizacija; preostalih 24 % mora kriti organizacija sama. To
pa največkrat pomeni pokriva-rje amortizacije iz mase sredstev za OD. Do tega problema je prišlo zato, ker so nekateri raču-nali (in še vedno računajo), da bo zakon o amortizaciji spremenjen in da šolam ne bo potrebno v ce-loti zagotoviti sredstev za po-kritje amortizacije. Tega pa se-veda ne bo.
Šolam torej ostane, da poiš-čejo notran je rezerve (ki jih pa ni več dosti) ali pa da iz svojih osebnih dohodkov krijejo amor-tizacijo. Ostaja pa trpko vpraša-nje: Zakaj nekdo meče delavcem v OŠ pesek v oči?
Komite za družbene dejavno-sti je na ta problem opozoril ob-činsko izobraževalno skupnost na   seji   skupščine   4.   oktobra
1982. Tudi ena od delegatk iz zbora izvajalcev je zahtevala, da se jirn pokrije amortizacija v ce-loti. Vendar so ta prizadevanja naletela na gluha in nezainteresi-rana ušesa uporabnikov, ki jih to najbrž kdo ve koliko ne zanima, in izvajalcev, ki se očitno sploh niso zavedali,  kaj  sprejemajo.
Kljub vsemu pa ostaja dejstvo, da se bodo osebni dohodki de-lavcev v VVO in OŠ izboljšali in da bo to nekoliko ustavilo nego-dovanje, slabo voljo in odhajanje teh delavcev v druge poklice. Ob razpletu, kakršen se kaže, pa bomo dosegli tudi to, da se bodo osebni dohodki v VVO vsai pri-bližno izenačili z OD v OS. V preteklosti so bili namreč OD na pogojno nekvalificiranega de-lavca v VVO za približno 10—12% nižji od OD na po-gojno nekvalificiranega delavca v osnovnih šolah.
OBČINSKI KOMITE
ZA DRUŽBENE
DEJAVNOSTI