Marta Samotorcan
cd Vloga ravnatelja pri spodbujanju timskega dela v vrtcu
^ Uvod
^^	Timsko delo učiteljev, vzgojiteljev in drugih pedagoških delav-
cev izhaja iz priporocil in nacel stroke, narekujejo pa ga tudi psi-hosocialne znacilnosti ucecih se otrok. Timski pristopi so ucin-kovitejši, saj omogocajo lažje prilagajanje ucenja in vzgojno-izobraževalnega dela otrokovim sposobnostim, predznanju, zmožnostim custvenega odzivanja, usmerjanju pedagoških aktivnosti in vecji varnosti otrok. Sodelovanje strokovnih delavcev v timih pa jim omogoca tudi osebni in strokovni razvoj. Timsko delo omo-goca socialne interakcije, kjer se vzgojitelji osebnostno in strokovno potrjujejo, razvijajo nove spretnosti, stališca, se medsebojno podpirajo, razvijajo odprto in pristno komunikacijo, izmenjujejo mnenja, ucne pripomocke, skrbi in odgovornosti. Pozitivni vplivi timskega dela se kažejo zlasti kot (Chivers v Polak 1999):
•	prednost timskega dela za posameznika (prihranek casa, delitev dela, vecje poklicno zadovoljstvo, boljša samopodoba in osebno pocutje),
•	prednost timskega dela za tim (dvig delovne motivacije, vecje zaupanje med clani tima, pristnejša in sprošcena komunikacija),
•	prednost timskega dela za vrtec/šolo v celoti (vecja povezanost delavcev šole, sodelovalna klima).
Ucinkovitost tima je tako odvisna od sodelovanja, medsebojne podpore, prilagodljivosti, komunikacije, zaupanja in visoke motivacije za delo. Interes skupine je v timu pred interesom posameznika. Sodelovanje v timu prinaša clanom obcutek spoštovanja, vrednosti, samostojnosti, spodbuja sprošceno izražanje idej in odprto komunikacijo. Vsak posameznik se v timu izkaže s svojim prispevkom k izpolnjevanju zadane naloge. Timsko delo je zato ucinkovitejše od individualnega.
Kurikulum in timsko delo
Z uvedbo Kurikuluma za vrtce (Bahovecin Kranjc 1999) seje spremenila vloga strokovnih delavcev v vrtcu. Nov pogled na predšol-
skega otroka, ki se je sposoben uciti na njemu lasten nacin, je strokovnim delavcem v vrtcu doloCil novo vlogo. Spoznanje, da se predšolski otrok uci tako, da je dejaven v zato pripravljenem okolju, je pred strokovne delavce postavilo velik izziv. Njihova vloga ni vec posredovati informacije in znanja, temvec pripraviti spodbudno ucno okolje, v katerem bodo otroci pridobivali znanja, spretnosti in navade, usvajali socialne veščine in pridobivali različne kompetence. Potrebno je individualno obravnavati vsakega otroka posebej in mu omogocati napredovanje v skladu z njegovimi zmožnostmi, kar pomeni, da je potrebno otroke opazovati in jim ponuditi dejavnosti v obmocju bližnjega razvoja. Pri tem naj strokovne delavke koordinirajo delo, usmerjajo otroke k dejavnostim, svetujejo in pomagajo otrokom, da bodo zmogli sami. Za tako delo pa je nujno timsko sodelovanje in povezovanje tako znotraj posameznega oddelka kot tudi med oddelki med enotami vrtca. Strokovne delavke timsko nacrtujejo, izvajajo in evalvirajo svoje delo. V Ku-rikulumu za vrtce je timsko delo zapisano kot naccelo timskega načrtovanja in izvajanja predšolske vzgoje.
Ravnatelj in timsko delo
Ravnatelj se pri svojem delu srecuje z razlicnimi zahtevami in je mnogokrat pred dilemo, kakšno naj bo njegova primarna vloga. Naj bo menedžer ali pedagoški vodja? Naj se posveca poslovanju ali pedagoškim vprašanjem in s tem neposredno delavcem vrtca ali šole in otrokom oziroma ucencem? Uspešen ravnatelj v današnjem casu potrebuje oboje. Ko gre za organizacijska, poslovodska
in ekonomska vprašanja, potrebuje menedžerska znanja in spretnosti. Ko pa gre za ravnanje z zaposlenimi, mora biti vodja, ki si zna pridobiti podporo in sodelovanje zaposlenih. Le tako se vrtec ali šola lahko razvija in napreduje v kakovosti.
Na svoji poklicni poti sem imela možnost sodelovati z razliCnimi ljudmi za razliCne namene. Ob tem sem lahko preizkušala svoje sposobnosti, strokovnost in tudi osebnostne lastnosti. Vedno sem Cutila potrebo po sodelovanju, povezovanju in imela sem sreCo, da sem se vedno znašla v delovni sredini, ki mi je to omogoCala. Sem delovna, zanesljiva, vztrajna in srCna in veCinoma sem imela ob sebi tudi take sodelavCe. Rada tudi malo tvegam, zaidem na neznano podroCje, ki zahteva veC truda in poguma, na konCu pa me obogati z novo izkušnjo. Ta tveganja so mi omogoCala tudi preverjanje lastnih zmožnosti in mi dajala obCutek izpolnjenosti. Tako pridobljene izkušnje mi koristijo pri mojem sedanjem delu na delovnem mestu ravnatelja in jih prenašam tudi na sodelavCe.
Zavedam se, da vsega ne znam in ne zmorem opraviti sama. Moj naCin in stil vodenja je že od vsega zaCetka usmerjen v tim-sko delo in sodelovanje na razliCnih nivojih. Ožji strokovni tim sestavljajo pomoCniCi ravnateljiCe, svetovalna delavka, vodje posameznih enot in vodja zdravstveno-higienskega režima in organizatorka prehrane ter ravnateljiCa. SreCujemo se meseCno, skupaj evalviramo delo preteklega obdobja, naCrtujemo, pregledujemo Cilje, sredstva, se pogovarjamo o motivaCiji zaposlenih za doseganje Ciljev v LDN in koordiniramo delo. Razdelimo si naloge in tako povezujemo in usklajujemo delo med vsemi enotami.
Na upravnem podroCju so v tim vkljuCeni poslovna sekretarka, raCunovodja in ravnatelj, obCasno pa še pomoCniCi ravnateljiCe ali pa ves strokovni tim. Tu si delimo naloge v zvezi s kadrovanjem, ^inanCnim poslovanjem in skrbimo za nemoteno poslovanje.
V obeh timih imajo udeleženCi možnost predlagati izboljšave na organizaCijskem ali vsebinskem podroCju. (Člani tima si med seboj zaupamo in vemo, da bodo dogovorjene naloge realizirane. Obenem sem kot ravnateljiCa dovzetna za njihove potrebe, jih podpiram ter zagotovim doloCena sredstva in druge pogoje, kadar je potrebno.
Timsko delo spodbujam tudi med zaposlenimi. Vsem zaposlenim veCkrat povem, da smo za uspeh in dobro delo ter poslediCno tudi za ugled vrtCa v lokalni skupnosti odgovorni in zaslužni vsi. Poudarjam, da smo vrteC vsi, ki v njem delamo, da je vsak zaposleni nepogrešljiv, potreben in pomemben, Ce hoCemo, da je delo dobro opravljeno. Timi v enotah delajo samostojno, spodbujam
jih, dame o poteku dela obveščajo. Občasno tudineposredno spremljam delo v posameznih timih, pohvalim dobro opravljeno delo in ga tudi nagradim, kolikor je mogoče. Manj prijetno se počutim, kadar je potrebno delo izboljšati in kadar opazim, da delo znotraj posameznih timov ne teče tako kot pričakujem.
Tudi ob letnih delovnih razgovorih veliko pozornosti posvečam prav povratnim informačijam delavčev v zvezi z uspešnostjo znotraj posameznih timov. Letni razgovori so prilika, da delaveč dobi povratno informačijo o svojem delu, poklični in osebnostni rasti ter tudi, da ga seznanim s svojimi pričakovanji.
Trudim se biti čim ve č v delovnih sredinah in spoznavati zaposlene kot posameznike. To potrebo čutim še zlasti zadnji dve leti, ko se je naš kolektiv ob odprtju nove enote z desetimi oddelki bistveno pove čal.
Ker se zavedam, da je uspešno delo odvisno od ljudi, ki v vrt ču delajo, veliko pozornost posve čam prav izbiri novih delav čev. Poleg obi čajnih vsebin, ki sodijo v razgovor pred izbiro novih delavčev, vsakemu kandidatu predstavim tudi moja pri čakovanja o timskem delu in ga prosim, da na konkretnih primerih iz svoje prakse predstavi izkušnje s tega področja. Poleg tega se pozanimam o njegovem načelnem odnosu do timskega dela, njegovih kompeten čah in osebnostnih lastnosti, ki ji bo lahko unovčil pri svojem delu v kolektivu.
V veliki ve čini sem izbrala dobre delav če. Verjamem v vsakega posameznika in izkušnje kažejo, da s spodbujanjem, spremljanjem njihovega dela in svetovanjemtudi manj motivirani delav či prispevajo svoj delež k uspešnosti čelotnega kolektiva. Še zlasti dobro timsko delo omogo ča medsebojno podporo, dopolnjevanje in pomo č ter tako omogo ča prispevke posameznikov glede na njihove zmožnosti. Ob timskem delu se ti delavči izpopolnjujejo in so lahko uspešni, ker opravijo tisti del naloge, ki jo najbolje obvladajo, obenem pa spoznavajo kompeten če drugih, se u čijo in tako strokovno rastejo.
Kako se oblikujejo timi v vrtcu
Najtesnejši tim sta vzgojiteljiča in pomo čniča vzgojiteljiče v oddelku. Izvajanje kurikula zahteva, da sodelujeta in se dopolnjujeta pri na črtovanju, izvajanju in evalviranju vzgojno-izobraževalnega dela. Ravnatelj je odgovoren za organiza čijo dela, zato je oblikovanje parov njegova naloga. Sama se o oblikovanju parov pogovorim s strokovnim timom, v časih upoštevam tudi želje strokovnih de-
lavk, Ce so razlogi za spremembo utemeljeni. Vedno pa vsakemu paru, ki ga na novo dolodm, povem, zakaj sem Izbrala prav to dvojico in tudi kaj od njiju priCakujem. Pari so enaki za obdobje nekaj let, tako da spremljajo generacijo otrok v i. ali 2. starostnem obdobju. Seveda pa naravna dogajanja (zaposlitve za d(5, porodniški dopusti ...) v kolektivu pripomorejo, da se pari menjajo pogosteje kot bi bilo potrebno. Pri oblikovanju parov sem pozorna na strokovne kompetence in osebnostne lastnosti obeh strokovnih delavk, na njuna mocna podrocja, odnos do dela in do otrok. Na osnovi teh kriterijev skušam par uravnotežiti.
Za uspešno timsko delo je kljucnega pomena kultura in klima vrtca. V enotah, kjer je klima dobra, so se timi preprosto zgodili. Delovna sredina zaposlene poveže in Iz skupine postopno dozori tim. Zaposleni združijo moci, se povežejo in sledijo skupnemu cilju. Med seboj si zaupajo, se spodbujajo, prispevajo svoje ideje in predloge in delijo zadovoljstvo ob opravljenem delu. Znajo komunicirati, sprejemati kritiko, konflikte rešujejo konstruktivno. Take time imamo v vseh enotah vrtca. Znotraj vecjih enot se oblikujejo timi po triažah ali so kako drugace prostorsko omejeni. V teh ti-mih je veliko delovnega elana, skupaj tako organizirajo dejavnosti za starše ali otroke na vhodu, se dogovarjajo za skupne prireditve in praznovanja, delavnice, delovne akcije, izlete ... Ti timi so obicajno kar stalni.
V vrtcu se oblikujejo tudi timi, ki jih združi posamezna naloga ali projekt. Ti so obcasni in nastanejo znotraj posameznih aktivov ali enot. Tako so v preteklem letu vse vzgojiteljice prvega staro-
stnega obdobja strnile svoje ideje in izkušnje z uvajanjem novincev v vrtec in pripravile dokument z naslovom Uvajanje novincev v vrtec. Tako so obogatile pomemben element naše pedagoške prakse.
Drugi tim si je zadal nalogo pripraviti brošuro z naslovom Vrhniške otroške poti. Zastavljeni cilj so realizirali v enem letu. Vsak clan je imel svojo nalogo: opisati in pripraviti nacrt in predstavitev ene izmed poti skupaj z otroki; dogovor o skupni obliki in znakovni opremi vsake od teh poti, dogovor za tisk, promocijo, sodelovanje s turisticnim društvom. Vsak clan tima je svojo nalogo odgovorno opravil in prispeval k skupni realizaciji zastavljenega cilja.
Poseben tim je tudi svetovalni tim za otroke, vkljucene v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomocjo. V njem se združujejo strokovne delavke oddelka, kjer je vkljucen otrok s posebnimi potrebami, svetovalna delavka, pomocnica ravnateljice pa tudi zunanji sodelavec (defektolog, specialni pedagog, logoped ...) in starši otroka. Ta tim spremlja otroka in opravlja vse naloge, ki so potrebne za njegov optimalen razvoj (nacrtovanje ip, izvajanje dodatne strokovne pomoci, pomoc v oddelku, koordinacija in usklajevanje med posameznimi udeleženci...).
Podobno sodelujejo vzgojiteljice v posameznih projektih, ponujenih s strani zunanjih institucij (Varno s soncem, Turizem v vrtcu, Unicefovi projekti, Fibbonaci...).
Strokovni delavci in hišnik v eni naših enot sodelujejo v timu, ki ureja naravni ucni prostor s cutno potjo v neposredni bližini vrtca in bodo tako omogocili otrokom neposredno izkušnjo vseži-vljenjskega ucenja in trajnostnega razvoja. V tem timu sodelujem tudi sama. Gre za projekt, ki je sofinanciran s strani Evropske skupnosti in zahteva tudi veliko administrativnega dela. Tako smo si naloge znotraj tima razdelili glede na pristojnosti. Strokovne delavke so si razdelile vsebinski del naloge. Skupaj z otroki so pripravili idejne nacrte za posamezne naravne koticke: mini barje, skalnjak, cvetlicni vrt, zelenjavni vrt, vrt dišavnic in zelišc, cutna pot. V tim smo povabili še zunanjega strokovnjaka - vrtnarja, ki nam je svetoval, kako naj te razlicne biotope smiselno razporedimo na za to namenjenem prostoru. Sodeloval je tudi pri neposredni izvedbi. Vse ideje je bilo potrebno tudi natancno opisati, dolociti cilje tega projekta, merila za preverjanje ciljev, roke za izvedbo in pripraviti ^inancni nacrt. Pri pripravi dokumentacije so sodelovale strokovne delavke, seveda pa je bila tu pomembna tudi moja vloga - predvsem sem izpolnjevala razlicne obrazce in pripravljala dokumentacijo ter skrbela za povezavo z zunanjimi sode-
lavci. Poleg priprave za prijavo na razpis je bilo potrebno pripraviti natanCne popise vseh predvidenih del in materialov, pripraviti fl-nanCno konstrukcijo in razpise za posamezna dela. Vse to je bila moja naloga. Med samim izvajanjem del je tim spremljal delo zunanjih izvajalcev in se sproti dogovarjal o posameznih konkretnih rešitvah. Tu je bila nepogrešljiva vloga hišnika, ki je predlagal do-locene tehnicne rešitve v zvezi z vodno crpalko in sistemom za zalivanje. Ker je bilo znano, da bomo del investicije morali pokriti tudi z donatorskimi sredstvi, so clani tima iskal tudi donatorje. Tu smo bili kar uspešni, saj so nam razlicni donatorji priskrbeli skale, zemljo, pesek, rastline za posamezne biotope. Seveda pa smo skupaj z otroki posadili tudi razlicne rastline in pripravili vse potrebno za otvoritev našega novega dela igrišca. Timsko so strokovne delavke vodile tudi portfolio nastajanja tega naravnega koticka in pripravile prispevek za objavo v lokalnem casopisu. Prav tako bo timsko delo potrebno tudi pri dogovarjanju in delitvi dela ob zasajanju in obdelovanju zelenjavnega vrta, ob košnji, cišcenju ribnika, grabljenju listja in pri dopolnjevanju in vzdrževanju tega naravnega koticka v naslednjih letih.
Ves cas izvajanja projekta se je tim sestajal na skupnih sreca-njih, kjer smo preverjali opravljene naloge in dolocali nove; veliko sem komunicirala s posameznimi clani tima, tudi strokovne delavke so se obracale name, da je delo teklo nemoteno. Motivacija za delo je bila izredna, vsak clan tima se je zavedal soodvisnosti, spodbujali smo drug drugega, razvila se je odprta in sprošcena komunikacija, vsak clan tima se je izkazal tam, kjer je bil najbolj kompetenten.
Morda smo premalo pozornosti posvetili koncni evalvaciji. Ta bo nujna, ce hocemo, da bo projekt živel tudi v naslednjih letih.
Spremljali in evalvirali bomo vzgojno-izobraževalni pomen koticka za otroke, njihove odzive, nova znanja, ki jih bodo v tem ko-ticku pridobivali, pomen za otroke z vidika vseživljenjskega uce-nja in trajnostnega razvoja.
Enako pomembno pa je evalvirati tudi delo tima. »Timska eval-vacija je koncna etapa timskega dela in je lahko pomembno iz-hodišce (motivacijski dejavnik) za nadaljnje timsko delo« (Polak 2007).
Pomembno je, da clani tima reflektirajo svoje doživljanje v timu. V formalnih pa tudi neformalnih pogovorih si clani tima izmenjajo mnenja tudi o medsebojnih odnosih, spoštovanju, vrednotah, obcutljivosti za druge, upoštevanju drugih, obcutkih in pocutju ob sodelovanju, aktivnem ucenju, razvijanju spretnosti
opazovanja, poslušanju, konstruktivni kritiki in iskreni, odprti komunikaciji. Zrel tim bo zmogel povezati evalvacijo svojega dela s kriteriji, ki veljajo za ucinkovit tim: zavezanost timu, razumevanje nalog, namena in ciljev tima, zaupanje in spoštovanje med clani tima, produktivnost timskih srecanj, spoštovanje med clani timov, odgovornost za uspeh ali neuspeh, vloge v timu, pojav konfliktov in reševanje le teh v timu, prispevek vsakega clana k doseganju skupnega cilja in komunikacije v timu (Polak 2007). Vsa ta zavedanja bodo izhodišce za nadaljnje timsko delo in krepitev medsebojnih odnosov.
Kako smo na novo oblikovali time ob odprtju novega vrtca
Pred dvema letoma smo odprli novo enoto z desetimi oddelki. Na novo smo zaposlili dvaindvajset strokovnih ter šest tehnicnih delavcev. Toliko novozaposlenih naenkrat zagotovo vpliva na kulturo in klimo celotnega vrtca. Tega sem se zavedala in s strokovnimi delavci smo se o tem v casu gradnje novega vrtca veckrat pogovarjali. Toliko novih ljudi iz razlicnih delovnih okolij (vsi niso bili iskalci prve zaposlitve) nam je predstavljalo resno skrb, kako v novi enoti vzpostaviti tako kulturo in klimo kot je v ostalih enotah vrtca. Kako zagotoviti novi enoti, da se bodo zaposleni cutili pripadne vrtcu kot celoti in da bodo živeli vrednote, ki jih vrtec živi.
Skrbno sem nacrtovala izbor novih sodelavcev, na razgovorih je sodelovala tudi moja pomocnica, da sva se potem tehtno odlocali
o sprejemu, vendar to še ni bila garancija za uspeh naših priCako-vanj.
Zato sem strokovnim delavkam v sosednji enoti, ki je na isti lokaciji kot novi vrtec (med seboj sta povezani s skupnim vhodom, obe pa imata tudi skupno novo telovadnico) ponudila, da se jih nekaj odloci za selitev v novi del skupaj z otroki. Selili smo se nam-rec med letom in druge možnosti, kot da se preseli cela skupina skupaj s strokovnimi delavkami, ni bilo. Ker je bila klima v ob-stojeci enoti odlicna in so bile strokovne delavke zelo povezane in so sodelovale v mnogih skupnih projektih, so se težko odlocile za spremembo, kljub slabšim prostorskim pogojem za delo. Koncno so se štiri vzgojiteljice in štiri pomocnice odlocile za selitev: ene zaradi boljših pogojev dela v novi enoti, druge so potrebovale spremembo, in tretje, ker so želele prispevati k oblikovanju kulture in klime v novi enoti.
Tako smo ob odprtju nove enote sprejeli v novi del šest novih oddelkov ob štirih preseljenih, v stari del pa štiri nove oddelke k šestim obstojecim.
Odlocitev se je izkazala za zelo pozitivno. Klima v obeh enotah se je spremenila, saj jo dolocajo ljudje, ki v njej delajo. Novi zaposleni so prinesli novo znanje, samozavest, komunikativnost, mladost in s tem svežino, ki je spodbujala že zaposlene, le-ti pa so poskrbeli, da so se novozaposleni lažje vkljudli v tok dogajanja in dokaj hitro postali enakovredni clani delovnih skupin. V dobrem letu se je v obeh enotah vzpostavila sodelovalna kultura in dobra klima.
Pri oblikovanju kulture in klime sem se veliko vkljucevala tudi sama, saj sem bila odgovorna, da novim delavkam predstavim na-cin dela, dokumente, ki podpirajo in dolocajo naše delo, prednostne naloge in naloge, na katerih gradimo prepoznavnost vrtca, seznanjala sem jih z organiziranostjo vrtca, ustaljenimi nacini sodelovanja in komuniciranja. Poleg tega pa sem se zavedala, da bo na kulturo in klimo vplivala tudi osebna kultura, ki so jo novozaposleni prinesli s seboj in bo pomembno zaznamovala sobivanje v obeh enotah. Ob tem ko sem bila vec prisotna v teh delovnih sredinah, sem imela priliko spoznavati tudi osebne lastnosti zaposlenih, njihove poglede na posamezne probleme, bojazni, strahove, pa tudi zadovoljstvo, samozavest in pozitivnost. Vecina novih strokovnih delavk je bila mlada, brez izkušenj, vendar zelo zavzetih in motiviranih za delo. Vzgojiteljice in pomocnice vzgojiteljic so na zacetku potrebovale vec navodil, podpore, pomoci, kar sem jim nudila sama, pa tudi sodelavke z vec izkušnjami in daljšim poklic-
nim stažem, ki sem jim lahko predala doloceno odgovornost in so samostojne in suverene na svojem podrocju. Pomembno se mi je zdelo biti dober zgled v iskrenih odnosih, medsebojnem zaupanju in odprti komunikaciji. Znotraj teh novih delovnih sredin so se oblikovali timi, o katerih sem pisala zgoraj. Sprememba je dobro vplivala na zaposlene v obeh enotah.
Zakaj vCCasih timi ne delujejo?
Glede na dobre izkušnje s timskim delom, glede na veliko znanja o timskem delu in spodbujanja k timskemu delu, bi bilo pricakovati, da ta oblika dela živi v vseh delovnih sredinah in da prinaša poklicno izpolnitev vsem v kolektivu. Pa žal ni vedno tako. Zgodi se, da se poleg odlicnega timskega dela v vecini delovnih sredin sre-cujemo s problemom, ko nekaj strokovnih delavk ne zmore timsko sodelovati. Tem delavkam je sodelovanje neprijetno, ne cutijo potrebe po povezovanju in kadar je kljub temu potrebno medsebojno sodelovanje, jih vedno motijo dejavniki, ki jih ovirajo pri timskem delu: ali so prepozno obvešceni, ali nimajo dovolj navodil, ali bi moral še kdo drug kaj narediti...
Ko išcem vzroke za tako stanje, ugotavljam, da so razlicni. V oddelkih, v paru te strokovne delavke zadovoljivo delajo, vendar pa na vhodu, kjer delajo, ni prave sinergije, ki jo je cutiti v timih v drugih delovnih sredinah. Kvaliteta dela ni primerljiva z delovnimi sredinami, kjer timsko delajo.
Pri vsaki skupni zadevi, ki se je lotijo, potrebujejo spodbudo nekoga zunanjega, da se naloga spelje do konca. Vloga zunanjega clana je v tem, da posreduje informacije med clanicami skupine, prenaša vprašanja med njimi, pomaga deliti naloge, preverja, ali so posamezne naloge opravljene. Ves cas trajanja timskega dela spodbujam clane take skupine, naj se pogovarjajo tudi o problemih sodelovanja in komunikacije, naj bodo kriticne, vendar poštene v odnosih in naj s svojim profesionalizmom presežejo osebno samozadostnost v korist vecje ucinkovitosti in boljšega dela, vendar to prigovarjanje zaleže bolj na kratki rok. Pravila sodelovanja razume vsak po svoje, med clani te skupine ni prenosa pomembnih sporocil, ni povratnih informacij, pogosto delo ni za-kljuceno do roka. Tudi ko je naloga opravljena, med strokovnimi delavkami ni cutiti zadovoljstva.
Vcasih je tako ravnatelj kljub pozitivni naravnanosti in spodbujanju sodelovanja nemocen ali vsaj ne more rešiti problema cez noc. Timskega dela se ne da preprosto narociti ali zaukazati. Ker
je odvisno tudi od osebnostnih lastnosti, zrelosti in odgovornosti udeleženčev, je včasih potrebno ve č potrpežljivosti, potrebno je vztrajno graditi kulturo in klimo, ki bo postopno pripeljala do sodelovanja. Predvsem je pomemben spoštljiv in strpen odnos, tudi v obdobjih in situa čijah, ko stvari ne gredo tako kot bi si želeli.
Za konec
»Vodenje in upravljanje vzgojno-izobraževalnega zavoda je tako čelosten pro čes, da ga en sam človek - ravnatelj, ne more obvladati« (Mayer 1995). Timi in timsko delo so jedro zdravih organi-začij, še zlasti tistih, ki se hitro spreminjajo (Everard in Morris 1996). Vloga ravnatelja, ki je razpet med menedžerjem in vodjem vzgojno-izobraževalne organiza čije, je spodbujanje timskega dela, poverjanje nalog različnim timom v organiza čiji, usposabljanje ti-movza sistematično delo, pa tudi neposredno vodenje in sodelovanje v timih. Pozoren mora biti tudi na delovne sredine, kjer timsko delo ne zaživi. Dobra kultura in klima organiza čije sta pogoj za timsko delo. Ravnatelj z dobrim vodenjem, s povabilom zaposlenih k sodelovanju, z vzpostavljanjem zaupanja, s pohvalo, pa tudi z jasno vizijo in čilji zagotavlja in omogo ča zaposlenim, da uresničujejo svoje poslanstvo ter tako prispevajo k razvoju, kakovosti in ugledu vzgojno-izobraževalne organiza čije.
Literatura
Bahove č, E. D., K. Bregar-Golobi č in S. Kranjč. 1999. Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo.
Everard, B., in G. Morris. 1996. Uspešno vodenje. Ljubljana: Šola za ravnatelje in Zavod republike Slovenije za šolstvo
Mayer, J. 1995. »Timsko vodenje in upravljanje.« V Menedžment v vzgoji in izobraževanju, ur. M. Velikonja, 65-78. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.
Polak, A. 1997. »Timsko delo na razredni stopnji osnovne šole.« Psihološka obzorja 6(1-2): 159-167.
Polak, A. 1999. »Izobraževanje u čiteljev/vzgojiteljevza timsko delo v šoli.« V Izobraževanje učiteljev za prenovljeno šolo, ur. J. Hytönen, C. Razdevšek Pučko in G. Smyth, 81-88. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Polak, A. 2007. Timsko delo v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Modrijan.
■ Marta Samotorč an je ravnateljiča Vrtč a Vrhnika. marta.samotorcan@guest.arnes.si