Politični ogled. Avstrijske dežele. Dnes se je cesarjevič Rudolf skoz Maribor peljal v Polo, kder se bo mornarskih vaj vdeleževal. — Na Koroškem so v Celovcu tamošnji nemškutarji nekega dr. Edelmanna postavili za kandidata. Koga mislijo Slovenci za držarnega poslanca kandidirati, to še nam ni znano. Nemikutarja menda le ne?! — Ministerstvo snuje postavo zoper skodljivo rabljenje otrok kot delavcev v fabrikah. Odbor trgovinske zbornice v Gradcu se je pa izrekel zoper tako postavo in z tem strašno razžalil delavce. Ti so pri nekem sbodu srdito psovali na liberalne fabrikante in liberalne liste, ki o tej stvari besedice ue črhnejo in se za uboge delavce nikoli ne potegnejo. — Državni zbor je sklican na 4. den septembra. — Graški list nBauernwilleu bil je 8krat skoro zaporedom od vlade konfisciran. — Kat. politična drustva na Tirolskem. potem na Predarlskem, gornjem Avstrijskem, posebno pa na Českem marljivo zborujejo, kar je velike važnosti za bližajoČe se volitve. — Gališki zbor sklen« adreso do svitlega cesarja, v katerej izveka svoje upanje, da dobijo vse dežele svoje pravice nazaj in postanejo. zopet najkrepkejši stebri velike Avstrije. Zoper Ruse in za Turke pa ne zine besedice ne, čeravno turkoljubi močno na to silijo. Česko mesto Hostov je do tal pogorelo. — Nasi ulani dobijo nove sulice ali kopja, ki so bolj dolga od prejšnjib in okovana, da jih ne bo moč lehko presekati. Magjarski prekucuh, stari Košut, je iz Laškega na Ogrsko poslal dolgo pismo, v katerem Magjaie grozno ščuje v boj zoper Ruse in v obrambo Turčije; pravi: nče ne obranimo Turčije, če postane Srbija in Rumunija itd. samostalna in svobodna, potem mora tudi Avstrija propasti'1. To je goropadna neumnost. Ali je Avstiija propala, ker je mali Pijemontez vse italijanske dežele združil v neodvisno Italijo? Je li Avstrija umila, ker je zviti Prajs pograbil vso Nemčijo? Nikakor ne, Avstrija še stoji in bi stala jako krepko ia močno sredi Evrope, ako nje nebi nemški in magjaiski liberalci in politični nfušarji" ali mojstri skaze toliko slabili. Sicer pa se Magjar ne boji za Avstrijo, boji se le za svojo neopravičeno gospodstvo črez druge zlasti slovanske narode. Tega gospodstva bo kmalu konec, brž ko Avstrija svojim zve8tim Slovanom prijazniša postane. — Graničarji so poslali prošnjo do svitlega cesarja, naj jini pomaga do dara, katerega so od njega 1. 1871 prejeli, katerega jim pa sedaj magjarsko ministerstvo vzeti hoče. L. 1871 so namreč cesar graničaijem podarili 30.000 oralov gozda v Petrovaradinski in Brodski županiji z tem da se gozd poseka in spečan denar za gospodarstvenske potrebe v Granici, zlasti za stavljenje železnice od Siseka do Zemuna porabi. Gozd je posekan, denar pa so rzeli magjarski ministri in nečejo dati staviti gori omenjene železnice, ampak bočejo denar porabiti za magjarsko železnico iz Oseka do Mitrovice. V Siseku bil je tabor, kder je 5000 Hrvatov uporekalo magjarskemu turkoljubju in se izjavilo za razdor Turčije, osvobodjenje kristijanov in osyojenje Bosnije in Hercegovine. Vnanje države. Nemško-pruski poslanci, kateri 80 prisli v Beč na pogovor zarad nove kupčijske pogodbe, zabteyajo znižanje colnine na nemiko-prusko železo. Ce se jim to posreči, potem pa naj naši fužinarji le hitro svoje rudokope in fažiae zaprejo. — Francozi piipravljajo za 1. 1878 veliko svetovno razstavo v Parizu; poglavitno poslopje za njo je že postavljeno. Angleži so Turku zopet posodili 25 milijonov, da bo se ta laglje vojskoval zoper Ruse in zdatniše pobijal kristijane. Italijani so osnovali posebno družbo, katera bo z parobrodi vozila med Jankinom in Zadarom v Dalmaciji, kar bo našemu avstrijskemu brodnarstvu, zlasti pa Lloivdu v Trstu na skodo. Greški kralj je ukazal 30 milijonov izposoditi, da se takoj nakupi potrebnih vojnih oklopnic in torpedov. Tarki žugajo namre5, ako jim Grecija napove boj, greška pomorska mesta postreljati. — Vladar v Afganistanu, in sosed angleske Indije, je dal vse angleške ogledQhe prijeti, pred kanone privezati, da je strel vsakega na tisočine koscev raznesel. Rnski-rumnnski-Crnogorski-tur-lki boj. Tudi ta teden se ni začel noben odložilen boj, kar je za Turke slabo znamenje. Kajti Rusi dobivljajo vsaki den več pomoči iz Rusije in v kratkem bo tudi večji del carske garde na bojišču ; tedaj bode pa Rusov najmenje 250.000 v Bolgariji, dodajmo se 30.000 Rumunov in če stopi Srbija in Grecija tudi v boj, kakor je videti, tedaj ne dvomimo, da propade turška sila, če Bog, gospod vojskinih trum, daje kristijanom le nekoliko sreče. Temu nasproti vleče Turk vse sile skup in jih žene na bojišče, celd v je5o obsojene tate in razbojnike oroža. Tudi je sultan pozval 50—601etne ljudi pod orožje ter jih hoee kot reservo zbrati 50.000 v Zofiji in Adrijanopolju, 60,000 pa iz Azije v Carigradu. Ali to bo težko kaj zdalo, če bo glavna in redna jegova vojna tepena. Naši turkoljubni listi pravijo, da ima Osman paša v Plevnu zbranih 60.000 mož in v Lovacu 15.000; dalje da Sulejman-paša črez Balkan prodira z 55.000 vojaki proti Trnovi, kamor se tudi Mebemed-paša iz Šumle pomika, ki ima 60.000 pod seboj in v Razgradu še 35.000. Mogoče; ali od Osman-paše že 5 dni ne duha ne sluba in ruski general Skobolev je daleč za Lovacem in -Plevnom prodrl z svojimi kozaki, telegraf prerezal in brani Turkom dovažanje živeža in streliva. Osman-paša utegne lako še v hude zadrege priti; ruski konjeniki so mu te dni itak že_ 1 bataljon pešakov blizu Plevna vjeli. Klanec pri Šipki so Rusi z 5 šancami vtrdili in Trnovo močno zasancali. Cesareviču nasproti pa 8e Turki sami v zemljo zarivajo ter delajo šance od Osman bazarja do Razgrada. Princ-Hasan namerava Cimermana zgrabiti, pa do sedaj še tega ni stoiil, čeravno mu je Fazli-paša iz Kavkaza došeL z 20,000 Turki na pomoč. V Armeniji je Terguzakov odmenjen Izmail-pašo, poveljnika divjih Eurdov, poiskati in uuičiti. Da mu nebi Muktarpasa tega preveč branil, se je general Melikov z glavno. vojsko pomeknol naprej pred Vizin, kder je Muktai-paša zašancan, ter je ondi prišlo do precej oetre praske in je palo 330 Rusov; Turkov pa je obležalo mrtvih 117, ranjenih pa 342. Zvečer ste se obedve vojni vrnile vsaka v svoj tabor, Terguzakov pa je med tem Izmail-pašo potisnil nazaj od Igdirja, kamor je bil že prilomastil. Črnogorci 80 silama Turkom vzeli vse šance okoli Nikšiča in zato se vsaki čas pričakuje, da se bodo tega nevarnega turškega gnezda polastili. Sicer se zbira iiekaj Turkov v Hercegovini, nekaj pa v Kolašinu, ki bi radi padec Nikšiča zabianili, ali prekesno jim hodi, tudi je 5000 črnogorskih junakov šlo jim nasproti. Jhy ^ua:> r._< MŁ..-_.