Grozdni suhac in ofego- Ą0 Izmed Skodljivcev vinske trte postaja eden najnevarnejših grozdnl aukač. Njegove majhne gosenica so znane pod imenom seneni črv in kiseljak. Medtem ko nastopa senenl črv ob čaau cvetja pomladi, zapleta kabrnke in uničuje cvetje, napada njegova druga generacija kiaeljak v poletju kot grah vellka jagode ln jih izvotli do peak. Take jagode prlfinejo tudi gniti in nastane na ta nafiin prt mocnejšem nastopanju prav občutna Skoda. Ta škodljirvec nasim vinogradnikom nt neznan, daairavno na nastopa vsako leto enako močno ter radi tega tudl njegove poškodbe niso vsako leto enako velike. Ugodne podnebne razmere pozimi in pomladl mu nudijo lahko prav ugodne razvojne možnostl, kar ima za posledico, da ae v taklh letih prav posebno močno razsiri. V drugih pokrajinah naSe države Je grozdnl sukaS navadno vsako leto rednl gost vinogradov in ae ga vinogradniki upravičeno boje, kot n. pr. v Dalmaciji, v Banatu, pa tudi okoli Smedereva, pri naa v Sloveniji pa nastopa običajno moCneje le v daljših ali krajših razdobjih. Poznamo dve vrsti grozdnega sukača: enopasastega in križaatega. Dočim nastopa prl naa v glavnem enopasastl, Je tega na jugu že močno izpodrtnil križastl, tako da je tam prvi že redek. NevarnejSl pa poatane drugi, ker ga je težje zatirati kot prvega. Enopasaati grozdnl auka6 ima navadno le dv« generaciji, ki sta časovno točno določenl, tako da se ga lahko ubranimo že z dvema Skropljenjema. Križastl pa naetopa zelo neredno ln ga lahko od maja pa do oktobra dobimo v vaeh razvojnih. oblikah, kot metulja, jajčece, goaenioa in bubo, in ga moramo radl tega pogostaje zatirati. Tudl leta enopasasti grozdnl sukaA bolj v noči ln ga radi tega lahko zvabimo k luCl, dočlm leta krlžasti bolj v mraku in na gn k luči. Radl tega nlma smiala, da bl križaatega skuSali zatiraU z lučml, kl jih obesimo v vlnogradu. Protl tem škodljlveem so — najbolj« obneala araenova aredstva. Medtam ko zadostuja, da protl aenenemu Crvu Skroplmo n. pr. a bordosko brozgo, katerl smo dodali ali apnenl arsanat »areein« all uranlja-zelenllo (pri slednjem moramo zviSati tudl mnoZlno apna v bordofiki brozgl) i noaprazenom all noaprasitom, moremo proti klaeljaku doaecl boljSa uspehe, ako popraSlmo grozdje z arsen vaebujociml praslli, n. pr. »gralitom«, ki tudl dobro lepl na jagodah. Gralit uporabljamo poaebno, ker v tem času Skropljenja i bakreniml akroplvt nl več potrebno. Važno Je tudi, da prašimo o pravem času, to je kaklh osem dnl potem, ko leta metuljček. Letanje metuljčka, kl Je navadno v drugl polovlcl julija, določimo lahko tudl a tem, da obealmo v vinogradu ateklene posodo, v katere denemo razredčen ocet ali JabolCnik. V t« posode sa metuljčkl radi vlove. Tudi moramo pri prašenju pazitl, da ne vdihavamo razpraien prah grallta, ker je atrupen. Radl tega Je dobro, da sl na usta denemo robec.