Celje - skladišče D-Per 214/1987 glasilo delovne organizacije emo celje leto xxxvn - št. is-ie - is. september <987 REFERENDUM V NASI DO O čem se bomo odločali na referendumu Na referendumu se bomo odločali o spremembah in dopolnitvah naslednjih samoupravnih aktov: - Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sredstev skupne porabe. - Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sredstev skupne porabe - Statut TOZD (DSSS) - Zakon o celotnem prihodku in dohodku - Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela - Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS - Družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS. Kljub temu, da se prepisovanja določil zakonov v samoupravne splošne akte izogibamo, je potrebnih nekaj konkretnih dopolnitev za katere se dogovarjamo samo DO in ki zaradi tega v podrobnosti niso urejene v zakonih. Kako in kdaj odločamo Zaradi razlogov, ki bodo pojasnjeni kasneje, moramo priprave in samo izvedbo referenduma nekoliko pospešiti, tako da je terminski program naslednji: 1. 9. septembra je bilo tolmačenje gradiva predsednikom DS TOZD (DSSS), predsednikom samoupravnih delovnih skupin, predsednika SSA TOZD (DSSS) ter predstavnikom DPO po TOZD in DSSS. 2. 10. septembra so bile seje delavskih svetov, na katerih se je razpisal referendum s predhodno javno razpravo. 3. Javna razprava traja do 22. septembra, vse pripombe pa se obdelajo na komisijah za pregled samoupravnih aktov 23. septembra. 4. Izvedba referenduma 25. septembra. 5. Razglasitev rezultatov 28. septembra. 6. Potrditev rezultatov na DS TOZD (DSSS) do 30. septembra. Zakaj moramo odločati Samoupravne akte spreminjamo bodisi zato, ker OD oz. TOZD sama spreminja akte, ki urejajo posamezna področja, ali pa zato, ker se je spremenila zakonodaja in se morajo te spremembe odraziti tudi v samoupravnih splošnih aktih. V našem primeru seje v glavnem spremenila zakonodaja, in sicer: Kakšne so bistvene spremembe in dopolnitve naših aktov a) V samoupravnem sporazumu in pravilnikih, ki urejajo področje delitve OD 1. Uvaja se pojem »bruto osebnih dohodkov«, kateri se delijo na: - osebne dohodke za živo delo - osebne dohodke na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi (minulo delo) - sredstva za neposredno skupno porabo 2. Skozi oba akta se vedno ponavljajo usmeritve, da je potrebno naše bruto OD planirati in obračunavati (izplačevati) v skladu z zakonom, družbenim dogovorom in letnimi usmeritvami. To je potrebno zato, da ne bi do podrobnosti navajali vseh določil zakonodaje in dogovora (na primer izračun družbeno primarnega obsega OD, da ne bi bili prekoračitelji), ki se bodo letno spreminjala. 3. Več členov, ki govorijo o merilih delovne uspešnosti (ku) se črta, več členov pa tudi dopolni tako, da so v obeh aktih določene le osnove in merila delovne uspešnosti, vse podrobnosti okrog meril, uvajanje novih ter ukinjanje starih meril in podobno pa bo urejal poseben pravilnik o merilih delovne uspešnosti, sprejeman na delavskih svetih. Te dopolnitve so potrebne zato, da lahko v skladu s prakso čim hitreje in neposredno ugotavljamo delovno uspešnost preko v danem trenutku najbolj aktualnih meril. 4. Dodano je posebno poglavje s členi, ki urejajo osebne dohodke delavcev, za katere je ugotovljeno, da so odgovorni za nelikvidnost, motnje v poslovanju oz. za izgubo v poslovanju. V tem poglavju je določen tudi postopek o ugotavljanju stopnje odgovornosti ter seveda konkretno zmanjšanje OD v primerih ugotovljene odgovornosti, ki lahko znaša od 5 % do 30 % zneska povprečnega OD tega delavca, izplačanega v zadnjem trimesečju pred mesecem, ko je sklep o zmanjšanju postal dokončen. Takšno zmanjšanje lahko traja od 3 do 12 mesecev. 5. Zaradi novega pojmovanja minulega dela se vse osnove in načela, ki so dosedaj minulo delo (delovna doba in stalnost), prenesejo v živo delo. To pomeni, da se bodo vsi dodatki oz. OD iz naslova delovne dobe in stalnosti še naprej izplačevali tako kot doslej, vendar ne več pod pojmom »minulo delo«, ampak v okviru živega dela, tako da praktično ni nobenih sprememb pri tem delu OD. 6. Ker smo želeli bistveno bolj stimulirati inovativno delo, le-te spremembe na novo ureja poglavje o osnovah in merilih za OD na osnovi inovacij. V obeh aktih se urejajo resnično le osnove in merila, vse ostale podrobnosti, ki se lahko večkrat spreminjajo, pa se urejajo v po- Vemo, kaj hočemo, vemo, da je naša usoda samo v naših rokah in v naši socialistični samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji sebnem pravilniku, ki ga bodo sprejemali delavski sveti. Omeniti velja, da znaša višina najmanjšega nadomestila (OD) 10.000 din in da se vrednostna lestvica nadomestil za inovacije revalorizira kvartalno, tako da bi se lahko sledilo inflacijskim porastom vrednosti. 7. Zakon in dogovor uvajata pojem novega minulega dela kot integralne postavke v bruto OD. To pomeni, da mora DO ob uspešnem poslovanju namenjati določen del bruto OD za minulo delo, seveda v okviru družbeno sprejemljive mase bruto OD, izračunane po metodologiji družbenega dogovora. Resnična novost vseh dopolnitev obeh aktov so kriteriji in merila, kako se bo razdelila masa OD iz naslova minulega dela, na delavce v naši DO. Predlagata se dve varianti, pri čemer naj tu izpostavimo drugo varianto, ki daje večji poudarek delovni dobi v DO EMO in s tem večji OD iz naslova minulega dela tistim delavcem, ki so dalj časa v naši DO: - OD iz let pred obračunskim obdobjem, za katerega se obračunava minulo delo, izražen v opravljenih delovnih urah. - OD iz tekočega živega dela, Izražen s faktorjem razpona vrednotenja za delo in nalogo, na katero je delavec trenutno razporejen - delovna doba v DO EMO Konkretno se OD iz naslova minulega dela za delavce izračuna takole (varianta 11): - vsota del. ur. zadnjih 2 letx faktor razpona x leta del. dobe DO = število enot minulega dela/delavca - Mada OD za minulo delo: suma enot minulega dela za DO = vrednost enote minulega dela - Vred. enote minulega dela x suma enot minulega dela = izplačani delež OD delavca na podlagi minulega dela. 8. Vse prejemke in izdatke, ki štejejo med poslovne stroške (na primer dnevnice, kilometrina in podobno) bo po novem urejal poseben pravilnik, sprejeman na delavskih svetih. To je potrebno zato, ker družbeni dogovor določa te vrednosti v procentih (na primer za kilometrino 30 % od cene super benzina), in bi bilo praktično nemogoče slediti revalorizaciji teh vrednosti preko referendumov ali vsaj delavskih svetov, zato se bodo v bodoče te vrednosti spreminjale z rastjo inflacije, procenti pa bodo stalni, kot bodo določeni in sprejeti v omenjenem posebnem pravilniku. 9. Poseben člen določa tudi višino OD, ki jih lahko TOZD izplačuje v primeru nelikvidnosti, motenj v poslovanju in izgube, vendar gre tu le za zakonska določila, ki so se izvajala oz. veljala že dosedaj in jih zato nima smisla podrobneje navajati. 10. Zadnja bistvena dopolnitev se nanaša na sredstva skupne porabe, ki se v bodoče delijo na neposredno skupno porabo, zagotavlja pokrivanje vseh dosedanjih tovrstnih potreb, razen sredstev za stanovanjsko izgradnjo in investicije v objekte družbenega standarda, ki se štejejo v posredno skupno porabo in zagotavljajo iz čistega dohodka. Seveda pa so sredstva za neposredno skupno porabo po novem integralni del bruto OD, zato jih bo potrebno v bodoče planirati v okviru rasti bruto OD in jih seveda z dobrim gospodarjenjem tudi ustvariti. Zato se b.o neposredna skupna poraba v bodoče obračunavala tekoče kot osebni dohodki v okviru izračunane družbeno sprejemljive mase za našo DO, ne pa več iz sklada skupne porabe, ustvarjenega iz poslovanja v preteklem letu. Seveda se predlaga, da se tudi v bodoče ta sredstva zbirajo oz. obračunavajo na nivoju DO, tako da bi bile vsem delavcem zagotovljene enake ugodnosti ne glede na trenutni gospodarski položaj posameznega TOZD. b) V statutih TOZD oz. DSSS 1. Novost zakona je, da določa odgovornost organa upravljanja, tj. članov delavskega sveta v takem obsegu, da se sankcija ne nanaša zgolj na odpoklic ampak tudi na OD delavca, ki kot član organa upravljanja ni izvrševal svojih obveznosti vestno in v skladu s svojimi odgovornostmi in pooblastili. Prvič se za člane organa upravljanja določa ukrep oz. sankcija, ki odraža v zmanjšanju OD vse do zajamčenega OD, saj ni sporno, da zakon o združenem delu določa samo odgovornost za samoupravlja Iške funkcije. 2. Naslednja novost je v tem, da se odgovornost razširja ne samo na delavce, ki opravljajo poslovodne naloge temveč tudi na delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in drugih delavcev. Zakon našteva ukrepe (razrešitev, odpoklic, razporejanje, prenehanje delovnega razmerja, zmanjšanje OD, materialna in disciplinska odgovornost), ki jih je potrebno uporabiti zoper odgovorne delavce, ki so z nevestnim in neodgovornim delom pripeljali organizacijo v nelikvidnost, da ima motnje v poslovanju ali pa celo do izgube. Kot bistveno novost je potrebno omeniti vlogo DO, ki se kaže zlasti v tem, da je na eni strani informirana o stanju v temeljni organizaciji na drugi strani pa ima pooblastila, zlasti če TOZD ne stori vseh tistih ukrepov, ki jih določa zakon. 3. Novost je razširitev predsanacijskega postopka in ne zajema samo motenj v poslovanju in izgube ampak se začne že v primeru nastale likvidnosti. 4. Novost zakona je tudi v tem, da se močno poudarja možnost ukrepanja družbeno politične skupnosti, ki mora reagirati tedaj kadar TOZD ne začne postopka za odpravo nelikvidnosti, motenj v poslovanju ali izgube v poslovanju. Zakon sicer ne določa katere samoupravne splošne akte mora TOZD uskladiti, zato pa iz same vsebine zakona izhaja značaj samoupravnega normiranja in na tej podlagi je možno ugotoviti katere spremembe so nujne v samoupravnih splošnih aktih. Menimo, da je potrebno uskladiti vse zgoraj navedene akte. V statutu temeljne organizacije ja potrebno spoštovati zahteve zakona glede sprejemanja odločitev na DS, pristojnost organa, ki začne postopek, način vodenja zapisnika itd. V pravilniku o delovnih razmerjih je potrebno opredeliti razporejanje delavcev, ugotavljanje zmožnosti, prenehanje delovnega razmerja, v drugih aktih pa disciplinsko in materialno odgovornost. Uskladitev pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo je posebej določena v tretjem odstavku 89. člena zakona. Gre za novost, ki je bila nepoznana dosedanji zakonodaji. Zakon namreč uvaja sankcijo zoper odgovorne delavce in člane organov upravljanja, ki se kaže v tem, da se njihov OD zmanjša sorazmerno njihovi odgovornosti in sicer vse do najnižje meje, ki ga predstavlja znesek z zakonom zajamčenega OD (prvi in drugi odstavek 89. člena zakona). V samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah in obveznostih med TOZD in DSSS je potrebno opredeliti obveznost po kateri mora pristojni organ delovne skupnosti obravnavati predlog organa SDK ali poslovodnega organa TOZD, o začetku postopka za ugotavljanje odgovornosti delovne skupnosti. 5. Spremembe statuta, ki se nanašajo na planiranje je potrebno spremeniti zaradi spremembe planskega zakona. Razlike glede na dosedanjo zakonsko urejanje te materije so precejšnje in so v tem, da TOZD več ne sprejema svojih temeljev plana, ne sprejemajo se smernice in elementi, prav tako pa Zvezni zakon ne določa več obveznosti sprejemanja SaS o temeljih plana DO, ki so jih sklepali DS TOZD. Ne odločamo se samo delavci EMO, ampak celotno združeno delo Zmotno bi bilo misliti, da se referendumsko odločamo le v naši DO. Nasprotno, v celotnem gospodarstvu in negospodarstvu so že bili ali pa pravkar potekajo referendumi za uskladitev samoupravnih aktov. Zaradi neusklajenosti zakonodaje, dogovora in usmeritev, kako uskladiti akte, je potrebna naglica v vseh delovnih organizacijah, tako kot pri nas. To pa ne pomeni, da se ne da informirati o predvidenih dopolnitvah, če jim le želimo prisluhniti. Po nekaterih tolmačenjih so možni tudi 80 % OD lanskega leta, povečani za inflacijo tekočega leta, če aktov ne bi uskladili do konca septembra. Čeprav takšne skrajnosti niso primerne, se moramo zavedati, da je uskladitev aktov predvsem v našem interesu. Če že za drugega ne, pa zato, ker sicer ob uspešnejšem poslovanju ne bomo mogli izplačevati novega minulega dela (ampak le tekoče živo delo) pa tudi zato, ker ne bomo mogli koristiti sredstev skupne porabe in nekaterih povečanj ugodnosti, ki izhajajo iz določil družbenega dogovora. Na koncu - kaj bomo sprejemali v oktobru na delavskih svetih Kot je že bilo rečeno, se morajo referendumsko uskladiti le trije akti. Vse ostale podrobnosti bomo lahko urejali v pravilnikih, ki se bodo sprejemali na delavskih svetih. Le-ti so: - Pravilnik o merilih delovne uspešnosti - Pravilnih o inovacijah - Pravilnik o povračilu določenih stroškov, ki jih imajo delavci pri delu - Pravilnik o delovnih razmerjih - Pravilnik o disciplinski odgovornosti -Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih - Pravilnik o ugotavljanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka. Gradivo s spremembami in dopolnitvami gornjih aktov je že oz. bo obravnavano in tolmačeno na delavskih svetih v okviru javne razprave. Kako smo gospodarili v DO EMO Celje je v I. polletju letošnjega leta poslovala v pogojih gospodarjenja, za katere so bili značilni visoka inflacija, omejevanje rasti cen in osebnih dohodkov, zmanjševanje domačega povpraševanja, težave s plačili v tujino in devalvacija dinarja v primerjavi s košarico konvertibilnih deviz za 49 % samo v I. polletju. Poleg tega je v letošnjem letu pričel veljati nov obračunski sistem, ki je na področju vrednotenja družbenega premoženja in ugotavljanja uspešnosti poslovanja prinesel precej novosti. Izvajanje sanacijskega programa tudi v letošnjem letu poteka v odvisnosti od omenjenih pogojev godpodarjenja tako, da se trend izboljševanja poslovnih rezultatov ohranja. Ocena poslovnega rezultata DO EMO CELJE prvem polletju ZAPOSLENOST a) Stanje zaposlenih 30.6.86 30.9.8631 .12.86 31.3.87 30.6.87 5:1 5:2 5:3 IN0EWS 1 2 3 4 5 6 7 8 9 2.961 3.000 3.012 3.011 2.982 101 99 99 99 b) Fluktuacija Stanje zaposlenih 31. 12. 86 3.012 Prišli v obdobju 132 Odšli v obdobju 162 Stanje zaposlenih 30. 6. 87 2.982 Osnovne značilnosti po- presegla lanskoletno in tudi slovanja delovne organiza- letošnji plan predvsem na cije v I. polletju 1987 so sle- račun TOZD Posoda. Zaradi deče: znižanja obsega proizvodnje - Proizvodnja izražena v v TOZD Odpreski (ukinitev bruto cenah je vrednostno proizvodnje avtokoles) Ra- UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA v 000 din ELEMENTI Izvršitev l-VI/86 Plan l-VI/87 Izvršitev l-VI/87 3:1 Indeks 3:2 0 1 2 3 4 5 CELOTNI PRIHODEK 16.853.885 28.850.561 29.392.233 174 102 R4 Skupaj 13.299.518 20.781.272 21.537.279 162 104 PORABLJENA SREDSTVA 13.214.040 20.853.354 20.895.652 158 100 DOHODEK 3.689.991 7.997.207 8.496.581 230 106 ČISTI DOHODEK 2.446.295 4.979.557 4.921.098 201 99 Izguba na ČD 98.214 269.523 274 Del ČD za OD 2.110.152 4.524.485 4.469.362 212 99 Del OD za stan. sklad 104.012 245.801 183.095 176 74 Ostanek za sklade: 330.345 209.271 538.164 163 257 Saldo (ostanek - izguba) 32.088 268.641 Rezervni sklad 83.814 192.962 Sklad SP 20.636 84.854 Poslovni sklad 225.895 260.348 Izguba 298.257 269.523 diator, Kotli in Kontejner (padec naročil) in delne spremembe proizvodnega programa, pa je proizvodnja v tonah padla za 7 %. Iz istega vzroka je padla fizična produktivnost za 2,5 %, (vrednostno izražena produktivnost pa porasla daleč nad inflacijo (ind. 229). Oskrbljenost proizvodnje s surovinami je bila razen nekaterih izjem, v celoti vzeto dokaj dobra, kar kaže tudi gibanje zalog, ki je v okviru inflacije. - Eksterna prodaja je kljub padcu v II. kvartalu še vedno 2 % nad planirano, v primerjavi z lanskim letom pa delno pod tekočo inflacijo. Pomeni, da smo prodali manj kot smo proizvedli, to pa je tudi vzrok močnega povečanja zalog gotovih proizvodov konec obravnavanega obdob- c) Planirano štev. zaposlenih - povp. štev. zaposl. - dejansko štev. zap. indeks ja. Najbolj očiten izpad prodaje je prisoten v od preski h, zaradi že omejene ukinitve programa avtokoles, delno pri radiatorjih, fitah in posodi, kjer je vzrok v padcu kupne moči in konkurenci. - Za ekonomske odnose s tujino je značilno, da je izvoz po primerljivem tečaju na lanskoletnem nivoju in da je uvoz manjši od lanskoletnega, vendar smo po veljavni zakonodaji trenutno pasivci. Kljub dohodkovni nezanimivosti smo presegli planiran izvoz za 12%. - Celotni prihodek je bil dosežen v višini 29.392 mio din in je vsled novega obračunskega sistema (izpad DELIMO LAHKO LE USTVARJENO - ZATO USTVARIMO ČIM VEČ! 3.032 3.005 99% 770 mio), izpada prodaje in neplačane realizacije poras-tel za 74%. Nujno bo potrebno pristopiti k intenzivni izterjavi terjatev na domačem tržišču. - Porabljena sredstva so na planirani ravni in večja od lanskoletnih le za 58 % predvsem zaradi visokega porasta salda zalog, ki je odbitna postavka. - Dohodek je tako za 130 % višji kot lani in znaša 8.497 mio din, po prejšnjem obračunskem sistemu pa bi bil za ca. 520 mio din višji oz. le za 6 %. - Pri delitvi dohodka je opazen povečan delež izvajanja za prispevke iz dohodka (iz 17,8% na 18,7%), za akumulacijo (od 0,3 % na 2,2 %) in znižan delež za OD (od 60,6 % na 55,7 %). Povprečni mesečni čisti osebni dohodki na delavca, izplačani v I. polletju 1987, so znašali 181 tisoč din, kar pomeni tudi realno rast v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Obseg izplačanih OD je bil usklajen z družbenimi usmeritvami na področju delitve dohodka in čistega dohodka.Ravno tako je oblikovanje sredstev za skupno porabo potekalo v odvisnosti od ustvarjenega čistega dohodka. - Rezultat doslej omenjenega je pozitivni finančni izid oz. ustvarjena akumulacija na nivoju DO v višini 184 mio din. Ustvarjeno je bilo 454 mio din akumulacije pri šestih temeljnih organizacijah od katerih sta bili najuspešnejši Frite in Posoda ter delno Orodjarna in ERC. Z izgubo pa so poslovale tri temeljne organizacije v skupni višini 270 mio din in sicer Kotli v višini 178 mio din, Radiatorji v višini 58 mio din in Odpreski v višini 33 mio din. Osnovni vzrok izgube pri vseh treh TOZD je v dodatni obremenitvi stroškov pošlo- vahja zaradi revalorizacije in defno porastu neplačane realizacije. Podrobnejša obrazložitev vzrokov izgube s predlogi ukrepov za njeno odpravo bo podana v pred-sanacijskih programih, ki so trenutno v izdelavi. Na tem mestu naj samo omenimo, da je izguba v celoti pokrita v skladu s prvim odstavkom 130. člena Zakona o celot- nem prihodku in dohodku, tj. v breme revalorizacijskih odhodkov. To tudi pomeni, da bomo lahko izplačlevali osebne dohodke v III. kvartalu 87 na osnovi samoupravnih splošnih aktov in v odvisnosti od izpolnjevanja plana. - Preseganje planiranega deleža slabe kvalitete je najbolj prisotno v programu emajlirane posode, radiatorjev, odpreskov in kontejnerjev. Ker je izguba na osnovi slabe kvalitete pomembna stroškovna postavka so že bili sprejeti konkretni ukrepi, zadolžitve in organizacijske spremembe v tej službi. Inovacijska dejavnost beleži precejšen porast saj je bilo podanih 98 novih predlogov v I. polletju 87. V DO STROŠKI v 000 din ELEMENTI Izvršitev Plan Izvršitev INDEKS l-VI/86 l-VI/87 l-VI/87 3:1 3:2 1 2 3 Porabljene sur. in mater. 7.775.242 11.038.019 13.258.005 171 120 - odstop plan. cen - 474.882 -2.739.359 Porabljena energija 611.033 955.772 1.054.035 173 110 Transportne storitve 99.771 173.182 193.009 193 112 Stroški Invest. zvdržev. del. sredstev 257.419 517.641 588.390 229 114 Druge proizv. storitve 1.894.918 2.714.799 3.619.419 191 133 Stroški za var. pri delu 90.181 160.083 174.963 194 109 Amortiz. po predp. stopnji 534.907 1.1 22.644 556.797 104 50 Povrač. na delo in z dela 42.895 78.976 78.758 184 100 Izdatki za preh. delavcev 102.883 330.593 296.755 288 90 STROŠKI R 4 Skupaj 13.300.694 20.781.272 21.541.039 162 10 PROIZVODNJA v 000 din Izvršitev l-VI/86 Plan l-VI/87 Izvršitev l-VI/87 INDEKS TOZD Tone Vrednost Tone Vrednost Tone Vrednost 5:1 5:3 6:2 6:4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 FRITE 3.869 1.362.355 3.940 2.443.002 4.060 2.474.852 105 103 182 101 POSODA 4.983 8.423.633 5.321 19.335.742 5.088 19.960.143 102 96 237 103 RADIATOR 2.356 1.759.993 2.170 3.179.427 2.213 3.115.089 94 102 177 98 KOTLI 1.529.214 2.533.694 2.413.364 158 95 ODPRESKI 1.739 908.395 510 549.923 714 798.257 41 140 88 145 ORODJARNA 333.838 749.522 851.446 255 114 KONTEJNER 4.071 1.056.409 4.260 2.318.337 3.752 2.177.210 92 88 206 94 VZDRŽEVANJE 1.390.282 2.360.512 2.584.186 186 109 ERC 83.920 164.417 191.028 228 116 SIT 422.546 539.715 819.200 194 152 SKUPAJ 17.018 17.270.585 16.201 34.174.291 15.827 35.384.775 93 98 205 104 IZGUBA ZARADI SLABE KVALITETE v 000 din TOZD PROGRAM Proizvodnja-Količinsko Enota Skupina mere Od tega sl. kval. % Slabe kval it. Izguba nad planom slabe kval it. po neto PPC FRITE trite 4.019 POSODA alu program ton 154 3 2,0 4,233 emajl, posoda ton 3.676 615 16,7 533.962 sanitarije ton 1.107 9 0,8 2.693 reklamacije 6.262 izmet 34.768 RADIATORJI reklamacije 8.013 emocentral kom. 4.281 26 0,6 1.729 trika ton 670 9 1,34 1.524 emoterm ton 439 33 7,64 5.533 EOR ton 118 2 1,84 592 STYRIA kom. 317 45 14,19 1.285 KOTLI reklamacije 3.842 ORODJARNA reklamacije 201 ODPRESKI kolesa kom. 7.120 18 0,25 554 odpreski ton 484 2 0,4 2.392 reklamacije 18.930 KONTEJNER reklamacije 30.906 SKUPAJ 661.438 IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA Izvršitev Strukt. Izvršitev Strukt. Indeks Elementi l-VI/86 l-VI/87 4:2 0 1 2 3 4 5 Povprečno število zaposlenih 3.004 3.032 Število delovnih dni 133 132 Število plač. dni 137 136 1. Opravljene ure 2.507.435 77,1 2.456.843 75,4 98 - proizvodne 1.277.216 39,2 1.266.615 38,9 99 - režijske 1.230.219 37,9 1.190.229 36,5 96 2. Nadure 87.154 91.005 - proizvodne 64.072 69.129 - režijske 23.082 21.876 3. Neopravljene ure 659.868 20,3 707.439 21,8 107 - odmor 162.879 5,0 159.147 4,9 98 - državni praznik 90.193 2,8 111.137 3.4 121 - redni let. dopust 188.871 5,8 218.271 6,7 115 - hranarina 205.060 6,3 202.605 6,2 100 - ost. plač. izost. 12.865 0,4 16.279 0,5 125 4. Refundacije 5. Neopravljene ure, za katera 6.640 0,2 3.416 0,1 50 prejme delavec nadomestilo OD iz sredstev zdravstven. zavarovanja 17.657 0,5 12.395 0,3 60 6. Porodniška 7. Neopravljene ure, za 55.347 1,7 73.724 2,3 135 katere ni nadom. OD 6.474 0,2 3.275 0,1 50 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR: 3.253.421 3.257.091 SKUPNO ŠTEVILO UR 3.340.575 3.348.096 EMO smo uvedli stimulativ-nejše nagrajevanje koristnih predlogov in pristopili k širši animaciji zaposlenih. Planirane investicije smo v I. polletju finančno realizirali le v višini 9 % zaradi možnosti plačevanja v okviru mesečnega formiranja amortizacije, zakonske omejitve investiranja za neproizvodje investicije in predvidenih vlaganj v novo tovarno frit za izdelavo projektov, odkup zemljišča, geološke in geodetske raziskave šele konec leta. Ure- dili smo skladišče žveplene kisline, nadaljujejo se dela pri liniji za proizvodnjo butik posode in stroja za poliranje nerjavnih pokrovov, nabavljena je bila transportna oprema, dieselski agregati, računalniška oprema, oprema za prototipno delavnico ipd. Na osnovi podane analize poslovanja delovne organizacije v I. polletju 1987 lahko povzamemo naslednje ugotovitve. Ne glede na poslabšane pogoje poslovanja, ki smo jih omenili v uvodu, smo uspeli povečati dohodek, poslovati s pozitivnim finančnim izidom na nivoju DO, povečati lastne vire poslovnih sredstev, oblikovati del poslovnega sklada za obratne namene, upoštevati družbene usmeritve na področju delitve čistega dohodka in izboljšati kvalitativne kazalnike poslovanja v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta. Vse premalo pa smo storili na področju zniževanja deleža slabe kvalitete, izterjave neplačanih terjatev, obvladovanja zalog, boljšega koriščenja kapacitet, hitrejšega prilagajanja zahtevam trga, hitrejšega uvajanja novih proizvodov, boljšega koriščenja kadrovskih potencialov in obvladovanja vseh stroškov poslovanja. Še vedno bi želeli trošiti več kot ustvarimo. Poleg tega se prepočasi prilagajamo novemu obračunskemu sistemu, kar je imelo za posledico poslovanje z izgubo v treh temeljnih organizacijah. Samo s striktnim izvajanjem sprejetih sanacijskih ukrepov nam bo uspelo doseči kvalitativni preskok v uspešnosti poslovanja, se dvigniti nad povprečje panoge in si zagotoviti hitrejši razvoj. Vedno obstaja boljši način dela. Edinega, najboljšega načina ne dosežemo nikoli. Vsako delo se da poenostaviti. Izvajalec ve o njem največ, zato ga najlažje izboljša. Izvajalci smo vsi. Analiza izvajanja sanacijskih ukrepov V nadaljevanju podajamo analizo izvajanja sanacijskih ukrepov po posameznih področjih poslovanja. Sanacijske ukrepe smo sprejeli zaradi poslovanja z izgubo v letu 1985 in jih revidirali ob priliki sprejetja plana za leto 1987. Področje razvoja in investicij -Analiza izvajanja plana novih programov in izdelkov kaže še vedno na zamike planiranih terminov. Ti zamiki so večji pri kompleksnejših nalogah, kjer je v izvajanje vključeno več izvajalcev. Koordinacija teamske-ga dela med službami že daje prve rezultate, kar se kaže na izboljšanju medsebojnih odnosov, izpolnjevanju rokov ter rezultatih razvojne dejavnosti kot celote. -V smislu jačanja sprege med čistim razvojnim delom (do faze prototipov) ter osvajanjem proizvodov je ustanovljena centralizirana tehnološka skupina. Z jačanjem te skupine bo del teh kasnitev sigurno odpravljen. - V okviru te problematike se tudi usposabljamo za celovito vodenje tehnološkega inženiringa orodij, strojev in naprav. - Svojo mesto in vlogo v izvajanju razvojnih nalog je dobila tudi prototipna delavnica. Rezultat je hitrejša izdelava prototipov. Z možnostjo uporabe računalniškega dostopa ON-LINE do večjih bank informacij v zahodni Evropi smo si v DO EMO zagotovili permanenten vir svežih teh-nično-tehnoloških in drugih informacij iz vsega sveta. - V izvajanju so aktivnosti za pospeševanje inovacijske dejavnosti. V začetku leta je bila delno reorganizirana razvojna služba. Del razvoja je priključen programskemu sklopu energetske opreme in bo deloval v okviru službe inženiringa. -Trend povečevanja pri številu inovacijskih predlogov iz prejšnjega leta se veča, za kar so vzrok dodatni ukrepi programiranja, usmerjanja in predvsem povečanja stimulativnega dela. Pred končno izdelavo je tudi sistem planiranja in izračuna inovacijskega dohodka. - V zvezi z realizacijo naložb opredeljenih v srednjeročnih sanacijskih programih kakor tudi letnem planu se naloge na obnovitvi in posodobitvi strojne opreme v orodjarni - vezano na koncept formiranja novega programa MATELI redno izvajajo. - V izvajanju so tudi investicije na razvojnem programu za butik posodo in posodo z niklanim robom. Kasni pa pričetek realizacije v investicijo tehnološke posodobitve tovarne frit, zaradi menjanja nekaterih bistvenih predpostavk iz osnovnega programa izgradnje. Spremembe se nanašajo na sam tehnološki proces, tako, da je v izdelavi novelacija elaborata. Področje materialne oskrbe Izvajanje sanacijskih ukrepov s strani Področja oskrbe je bilo v I. polletju 1987 v globalu za DO zadovoljivo. Ob ugotovitvi povečanja zalog smo konstantno omejevali nakupe pa tudi trend gibanja zalog je bil do kraja II. kv. v upadanju. Zaloge je bilo potrebno prilagoditi zmanjšani porabi, na planirano vezavo pa nam ni uspelo priti. Iznad planirane vezave so TOZD Kotli, TOZD Orodjarna in TOZD SIT Porast cen repromateriala in kooperantskih delov se je v I. polletju gibal v okviru plana, razen na področju: odlepnega dekorja 70 %, bakelitnih delov 120 %, TI02 90 %. Vse večje zahteve s strani dobaviteljev smo reševali oz. usklajevali skupaj z vodstvi TOZD. Področje za proizvodnjo - V prvem polletju 1987 se je delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku zmanjšal od 78,4 % v 1.1986 na 71, 1 % v 1.1987. To je glede na počasnejšo rast porabljenih sredstev od celotnega prihodka na videz zelo ugodno, ne moremo pa obeh rezultatov direktno primerjati, saj je nov obračun precej zameglil sliko. Tako od večjih postavk lahko analiziramo le stroške energetike in vzdrževanje, kjer pa ne moremo biti zadovoljni, saj so ti stroški precej nad planiranimi. Najbolj izstopajo količinska povečanja električne energije, pitne in industrijske vode ter zemeljskega plina, so pa ta povečanja predvsem v TOZD Frite in TOZD Posoda, ki sta edini tudi povečali fizični obseg proizvodnje. Čeprav investicijsko vzdrževanje v prvem polletju vsebinsko ni doseglo planiranega obsega in so bili z mesecem majem vsi posegi izven proizvodnje zaustavljeni, gre tu še vedno za precej visoke vrednosti, zlasti še na srednjih in tekočih popravilih, kar pa je tudi odraz iztrošenosti naše opreme in rokovanja z opremo nasploh. - Vzdrževanje delovnih naprav in orodij v glavnem ni povzročilo večjih zastojev v sami proizvodnji in je slabša izkoriščenost kapacitet posledica premalo naročil iz prodaje ali pa težav z oskrbo. Morda je izjema le zakasnitev pri izdelavi posod za granulacijo frit ter daljše popravilo centrifug, kar je zahtevalo veliko nadurnega dela v TOZD Frite in delno tudi vplivalo na obseg proizvodnje. - Na področju slabe kvalitete je položaj še vedno kritičen pri emajlirani posodi, kjer nikakor ne uspemo stanja bistveno spremeniti. Kljub vsem mogočim ukrepom je slabe kvalitete še ved no za 50 % preveč, zato so delavci TOZD Posoda zadolžili vodstvo DO in vodstvo TOZD za pripravo učinkovitih ukrepov za zmanjšanje deleže slabe kvalitete. - Minimalne tehnološke serije v proizvodnji emajlirane posode so še vedno le cilj, saj bi trenutna prodajna situacija zahtevala krajšanje še tako malih serij, se pa v zadnjem času poskuša dopolnjevati kratke izvozne serije z domačimi naročili, kar je v danih pogojih lahko delna razbremenitev za proizvodnjo. - Urejanje materialnih in časovnih normativov je stalna naloga, odprava napak in ažuriranje določenih postopkov pa sta predpogoj za čimprejšnjo uvedbo analitične kalkulacije. - Fizična produktivnost je sicer na nivoju planirane, je pa glede na cilj 5 % povečanja in glede na rezultat po I. kvartalu precej padla, vendar je treba vzrok iskati predvsem v zniževanju proizvodnje v mesečnih planih, kar je posledica težav na tržišču. Področje trženja in inženiringa - Cenovna politika prilagajanja inflacijskim trendom, se izvaja, potrebno bo predvsem čimprej pristopiti h kreiranju cenovne politike na osnovi selekcije artiklov po metodi pokrivanja, predvsem pa zagotoviti možnost hitrega prilagajanja tržnim potrebam. Tu je mišljeno predvsem zagotavljanje kreativnosti na področju cen, ki ne sme biti zbirokratizirano omejeno s predhodnimi potrditvami s strani organov samoupravljanja in je potrebno uvesti sistem dogovarjanja na relaciji gospodar - direktor TOZD - Trženje. Enako velja za plačilne pogoje, ki pač morajo biti konkurenčni ali pa se v nasprotnem primeru zavedati, da togost na tem področju pomeni izgubljanje tržišča in ustvarjanje prostega konkurenci. - Na izvoznem področju se vsi ukrepi izvajajo in tu ni trenutno nobenih težav z vidika plasmana, nasprotno intenziviranje je še možno, vendar je pogojeno z osnovno poslovno odločitvijo, do katere višine je izvoz še sprejemljiv z vidika praga rentabilnosti. - Optimalno prilagajanje proizvodnje potrebam trga še ni zagotovljeno vendar se relacije izboljšujejo, je pa tu še vedno problematično skladiščenje gotovih izdelkov in urejena odprema. - Aktivnosti področja ekonomske propagande so realizirane, žal pa še vedno ni do končne faze urejen sistem področja informatike. Liste zalog gotovih proizvodov so še vedno nezanesljive, prav tako ni urejen sistem na področju šifer. - Ukrep zagotavljanja naročil za planiran izkoristek proizvodnih kapacitet v TOZD Kotli je inženiring reševal z znižanjem deleža zunanjih storitev, s povečanjem deleža storitev za zunanje naročnike, vendar ni v celoti uspel, saj je na drugi strani še vedno prisotno upadanje povpraševanja za investicijsko opremo. V letošnjem letu smo nabavo materiala prenesli v inženiring, združili razvojne aktivnosti znotraj inženiringa, pristopili k realizaciji širšega povezovanja z eminentimi zunanjimi institucijami in sprejeli dodatne ukrepe za pospeševanje prodaje, vse v cilju zagotavljanja potrebnega nivoja proizvodnje. Področje za kadre, organizacijo in poslovno informatiko - Realizacija nalog in ukrepov kadrovskega razvoja Kvalifikacijska struktura delavcev Stopnja Stanje dec. 1986 % Junij 1987 % Plan 1987 Sre< pl. 1 i in II 1945 64 1910 65 1812 5 III in IV 495 17 494 16 566 T V 420 14 428 14 468 1 VI 89 3 84 3 122 VII 63 2 46 2 92 SKUPAJ EMO 3012 100 2982 100 3060 10 Kvalifikacijska struktura delavcev se do konca junija 1987 ni bistveno spremenila v primerjavi s koncem preteklega leta. Spremembe oz. iz- oj cn cd boljšanje bo nastopilo v III. kvartalu z zaposlitvijo pripravnikov, ki so končali šolanje in visokostrokovnih kadrov, pridobljenih s posebno akcijo. Z zaposlitvijo teh kadrov se bo povečalo tudi stanje zaposlenih, ki je za 30 delavcev manjše kot konec preteklega leta in tudi pod planom za tekoče leto. Fluktuacija delavcev (odhodi iz DO) se v primerjavi s preteklim obdobjem umirja in je za 1/3 manjša kot v istem obdobju preteklega leta. Izrazita mobilnost delavcev znotraj DO pa je posledica organizacijskih sprememb (prenos tehnologij in priprav v DSSS). Odziv na razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1987/88 kaže na uspešnost številnih akcij za pridobitev štipendistov. Na skupaj 178 razpisanih štipendij je prispelo 255 vlog, od tega več kot 50 % za V. stopnjo, okoli 30 % za VI. in VII. ter manj kot 20 % za IV. stopnjo, kjer je ostal največji primanjkljaj glede na razpisane potrebe. Pričakujemo, da bomo še z dodatnimi akcijami uspeli zapolniti vrzeli pri nekaterih deficitarnih poklicih tudi na višjih stopnjah zahtevnosti. V okviru funkcionalnega izobraževanja je poleg običajnih oblik izobraževanja preko zunanjih institucij zaživelo v DO organizirano izobraževanje na področju informatike in uporabe računalnika po posameznih strukturah delavcev. - Na področju informatike je bila pozornost dana izobraževanju (ca. 120 ljudi) ter velikim projektom, kot so kadri z razvidom, glavna knjiga. Delo se postopoma prenaša na integracijo informacij za višje nivoje odločanja (trženje, nabava, analitična kalkulacija, itd.). - Projekt povečanja logističnega sistema je bil zaključen v 1. fazi, ko so bili definirani vsi ključni problemi in oblikovane konkretne naloge za nadaljnje delo. Večja pozornost bo dana organizaciji skladiščenju in odpreme. Področje ekonomike -Zagotovitev realnih kalkulacij za vse vrste EMO proizvodov na osnovi novega modela kalkuliranja je v teku. Tako imenovana »analitična kalkulacija« po posameznih izdelkih, grupah in TOZD je že stekla za TOZD Tovarno Posode. Sprovedba kalkulacij za ostale TOZD bo konča- na predvidoma do 30. 9. 87. Nujno bo potrebno še ažurirati vse tehnološke postopke (normativ dela in materiala), zagotoviti sprotno vnašanje tekočih nabavnih cen v »BAZO« podatkov. V končni fazi je tudi izdelava modela tekočega spremljanja eksterne prodaje po metodi »poslovnega pokritja« ter modela spremljave proizvodnje na osnovi planov prodaje. - Sistem celovite spremljave naročniške (objektne) proizvodnje vključno z dohodkovno in stroškovno spremljavo dejavnosti v Inženiringu in TOZD Kotli je bil izdelan in sprejet v začetku leta 1987. Plani se že izdelujejo na osnovi novih izhodišč, opravljene so bile potrebne inštruktaže delavcev, ki so neposredni izvajalci posameznih opravil, vendar izpeljava sistema še ni zadovoljivo stekla. Zakonska pretnja Sanacije bodo ogrozile zlasti zaposlene in njihove osebne dO' hodke v podjetjih, ki že dlje časa poslujejo z izgubami. Podjetjem z nepokrito izgubo po zaključnih računih je novi zakon o sanaciji in prenehanju organizacij požugal z ostrejšimi pogoji. Bistvene spremembe so zlasti v krajšem roku za izvedbo sanacijskega postopka, pa tudi sredstva za kritje izgub morajo biti kvalitetnejša. Zadnji sanacijski rok je z enega leta skrajšan na 7 mesecev, z izjemo letošnjega leta, ko je sanacija še možna v devetih mesecih. Izgub ni več mogoče pokrivati s sredstvi republiškega ali občinskih skladov skupnih rezerv, ampak morajo podjetja najemati sanacijske kredite, bodisi pri gospodarskih organizacijah ali pri bankah. Ti krediti lahko financirajo največ do 70 odstotkov nepokrite izgube, 30 odstotkov pa naj bi pokrivali s sredstvi brez vračilne obveznosti in z odpisom terjatev. Koliko podjetij v Sloveniji zajema, in koliko jih šele bo, sanacijski val po novi zakonodaji? Podatki slovenske službe družbenega knjigovodstva kažejo, da je v prvem trimesečju izgubarjem uspelo zbrati blizu 20 milijard dinarjev za kritje izgube, tako da je znašala nekrita izguba iz leta 1986 konec marca še blizu 6,9 milijarde dinarjev. Izkazovalo jo je 18 podjetij, skupaj z 2.547 zaposlenimi, od teh pa kar osmim ni uspelo niti delno pokriti izgube. Po stanju konec letošnjega polletja so znašale nepokrite izgube trinajstih slovenskih podjetij še 5,3 milijarde dinarja. Od teh jih je bilo pet v stečajnem postopku, ena organizacija je bila likvidirana, v dveh primerih pa je prišlo do statusne spremembe. V primerjavi z lanskim letom, ko so šle na boben štiri delovne organizacije z blizu 720 zaposlenimi, se zdi, da je novi zakon o sanacijah stanje zaostril že v prvi polovici leta. Težko je napovedati, če bodo zaostrene sankcije proti izgubarjem (poleg odpuščanja zaposlenih so znova namerjene na omejevanje osebnih dohodkov) izvedljive, ker bo novi obračunski zakon družbo izgubarjev, po pričakovanjih, močno okrepil. To so nakazali še sicer zelo negotovi trimesečni poslovni izidi. Iz- gube slovenskega gospodarstva so se v tem času povečale skoraj za 119 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, znašale pa so okoli 110,8 milijarde dinarjev. V službi družbenega knjigovodstva zatrjujejo, da so izgube zabelile nove revalorizacije, ki jih je uvedel letošnji obračunski sistem. Izgubarji so morali namreč na ta račun všteti v porabljena sredstva blizu 87 milijard dinarjev. Ti učinki so pomenili okoli 15 odstotkov porabljenih sredstev pri izgubarjih, medtem ko pri podjetjih s pozitivnim finančnim uspehom niso dosegli 9 odstotkov. Kar pri dobri tretjini organizacij z izgubami so bili učinki revalorizacije, ki bremenijo stroške poslovanja, večji od izkazane izgube. Po prvem trimesečju je izgube izkazalo skupaj 714 gospodarskih organizacij s 144.785 zaposlenimi, kar pomeni petino zaposlenih slovenskega gospodarstva. Po pričakovanjih državnega - knjigovodje bodo verjetno zaradi sezonskih vplivov polletne izkazane izgube že manjše od trimesečnih. Predhodni julijski podatki Službe družbenega knjigovodstva nakazujejo, da bodo polletne izgube skupaj merile okoli 105 milijard dinarjev. Izkazalo naj bi jih 259 gospodarskih organizacij s pri-bližnp 70,4 tisoče zaposlenih. Če številke primerjamo s končnimi poslovnimi izidi lanskih polletnih obračunov, so letošnje izgube več kot dvakrat krepkejše, imelo jih bo skoraj enako število podjetij, vendarle z okoli 20 tisoč več zaposlenimi delavci. Sicer pa je pretežna večina letošnjih izgubarjev že starih znancev lanskih polletnih in letnih obračunov. PRIŠLI SMO V ČAS, KO MORAMO VSAKEMU IZMED NAS, KI NE URESNIČUJE OBVEZNOSTI, KI JIH JE PREVZEL, POVEDATI, DA OGROŽA DOBRO DELO SVOJIH KOLEGOV IN DA S TEM POČETJEM BISTVENO PRISPEVA K SLABI UČINKOVITOSTI VSEH OZIROMA CELOTNEGA KOLEKTIVA. Hannover ’87 Naša DO se že vrsto let udeležuje mednarodnega sejma tehnike v Hannovru. Tako si je letošnji sejem ogledalo več naših strokovnjakov, z namenom, da spoznajo: - novosti na področju transportne opreme - strežne naprave in robotizacijo - merilne in kontrolne sisteme - obdelovalne stroje - strojne elemente - nove materiale in se podrobneje informirajo o karakteristikah nekaterih strojev in opreme za TOZD ORODJARNA. Razstavni prostori sejma so organizirani po posameznih področjih tehnike, kar omogoča boljšo preglednost in koncentracijo sorodnih proizvajalcev. Tako sejem združuje v bistvu več specializiranih sejmov iz naslednjih področij: - energetika: kontrola in prenos - raziskave in tehnologije - mikroelektronika, optoelektronika, računalništvo - elektrotehnika in elektronika - računalniški sistemi za razvoj, načrtovanje, kontrolo in vodenje proizvodnje - industrijska robotika - investicijski inženering - tehnologija transporta (materialov in izdelkov) - orodni stroji in varilna tehnika - ročna orodja - ekologija - posebna razstava posvečena dosežkom Kitajske tehnike. Splošen vtis, ki se obiskovalcu ponuja sam po sebi, je naslednji: Razvoj tehnologij in materialov poteka s strahovitim tempom. Kdor hoče v tej tekmi vstrajati, mora vlagati v lasten razvoj in hkrati spremljati svojo konkurenco. Brez računalniške podpore ni praktično nobene veje tehnike več. Računalniki so prisotni od načrtovanja tovarn, izbire tehnologij do vodenja proizvodnje, kontrole kvalitete in prodaje. Za potrebe TOZD ORODJARNA so bili opravljeni razgovori s proizvajalcem koordinatnega merilnega stroja BN 1015 Ml-TUTOYO. Stroj je opremljen z univerzalno merilno glavo R-PH9 na katero je tudi možna vgradnja laserske merilne glave, ki je trenutno še v preizkušanju. Tudi računalnik (HP 310) omogoča vgradnjo te glave, ki služi za kontinuirno posnemanje izdelkov zahtevnih oblik. K opremi stroja spada še poleg računalnika, tiskalnik (HP 8290 6A), risalnik (HP 7445 A) in pripadajoči programi za merjenje in posnemanje (Geopah, Scanpak). Merilni stroj bo mogoče povezati z našim računalnikom Honeywell kot tudi s postajo CSD-CAM za konstruiranje. S tem strojem se bo tehnološka raven kontrole izdelkov v EMO kot celoti izredno dvignila. Upravljanje stroja je sorazmerno enostavno. Z uvajanjem standardizacije, poenotenja, zamenljivosti posameznih elementov je nujno zagotoviti tudi ustrezno tehnologijo kontrole izdelkov. S proizvajalcem so bili dogovorjeni tudi ostali detajli v zvezi s šolanjem, možo, servisiranjem, rezervnimi deli, potrebnimi prostori itd... Razstavljalcev transportne opreme je bilo manj kot prejšnja leta. Tudi obseg rasztavljenih eksponatov, je bil skromnejši. Prvi vtis je, da je kotalni prekucnik kot izdelek ali sistem dosegel zrelo obdobje eksploatacije in proizvodnje. To pomeni, da ne predstavlja več nobene novosti, kolikor pa jih je, so to manjše spremembe, dodatki in posebne aplikacije kesonov. Letošnji razstavljalci so bili štirje: Meiller, Atlas, Ajk in Ellermann. Meiller se je predstavil z novo serijo nadgradenj in kesonov, prilagojeno za nizke, dostavne šasije. Višina kavlja je tipizirana na 900 m. Sistem je prvenstveno namenjen lažjim kamionom skupne teže od 5500 do 7500 kg in maksimalne dolžine kesona 4500 mm. Za vse razstavljalce je značilno, da dajejo vse večji poudarek na varovanje celotnega sistema, tako nadgradnje kot kesona. S tem dosežejo večjo obratovalno zanesljivost in predvsem varnost. Varovanje je izvedeno na različne načine. Uporabljeni so brezkontaktni inicia-torji (indukcijska ali kapacitativna stikala) ali klasična končna stikala z ustreznim vzvodovjem. Namestitev varovanja je takšna, da omogoča zanesljivo dektiranje nalaganja nadgradnje in kesona. V sklopu fleksibilnih streg so bili predstavljeni roboti in manipulatorji. Ločnica med temi napravami ni izrazita, velja pa, da so roboti po zahtevnostni stopnji programobilnosti in obvladovanju prostora nad manipulatorji. Po ogledu robotov, ki so jih predstavljali tokrat v glavnem le evropski proizvajalci - Asea, Reis, Bosch itd., smo pozornost posvetili proizvajalcem manipulatorjev. Proizvajalci manipulatorjev (Martonair, Parker, Firbo itd...) imajo povečini zasnovano gradnjo na principu zlaganja osnovnih enot (modulov) v celovito strežno napravo. Osnovne enote, ki imajo vsaka svoj pogon pa so pogosto grajene iz namenskih profilov, veznih elementov in standardnih pogonov, ter tipal. Najrazličnejši namenski profili (okrogla vodila, aluminijasti nosilni profili, cevni profili itd...) omogočajo izvajanje posameznih oplikacij v kratkem času. Ogled manipulatorjev različnih proizvajalcev kaže na dokaj enoten pristop h gradnji manipulatorjev. Okvirji teh pristopov so: tipizacija elementov, univerzalnost elementov (isti elementi so uporabljeni pri modulih, portalih, namenski arhitekturi). Posebno področje predstavljajo kotalni vodilni elementi, ki omogočjo gibanje modulov, prijemal, portalov itd... Posebno poglavje pri fleksibilni stregi pa predstavljajo enostavno programobilni krmilniki za pogon in sinhronizacijo gibanjja posameznih modulov ter vključevanje manipulatorjev v delovanje celotnega procesa. Proizvajalcev krmilnikov je bilo na sejmu zelo veliko za razliko kot je to primer pri nas, ko teh krmilnikov ni v serijskih proizvodnjah. Razstavljalci: Infranor, Sutron elektronik, Multitron, Moog itd... predstavljajo krmilja za manipulatorje cenovnega razreda 5-8 tisoč DM, odvisno od števila pogonskih osi, ter digitalnih vhodov - izhodov. Veliko je bilo novitet na področju kontrole kakovosti in novih materialov. Na sejmu smo zbrali ogromno tehničnih in komercialnih podatkov v obliki prospektov in strokovnih brošur. Vsi ti materiali so na voljo v naši strokovni knjižnici. Zaključimo ta članek z mislijo, da je razkorak med nami in tehnološko razvitimi res velik, vendar zopet ne tolikšen, da bi ga z voljo in trdim delom ne mogli premostiti. DIATI CELJSKI PRISPEVEK K INDUSTRIJSKEMU, GRAFIČNEMU IN UNIKATNEMU OBLIKOVANJU Likovni salon je v juliju 1987 pripravil v okviru praznika občine Celje razstavo celjskega industrijskega, grafičnega in unikatnega oblikovanja. Namen razstave je bil vzpodbuditi posluh za po-gumnejše premike v okviru pojmovanja sodobnega industrijskega in grafičnega oblikovanja ter aktivnejšega odnosa do izvirnih oblikovnih vrednot proizvodnega programa celjskih delovnih organizacij. Tudi EMO je na tej razstavi prikazal nekaj izdelkov iz programa EMAJLIRSTVO. To so bili: - novi ekonom lonec, - litoželezna posoda, - kuhalna posoda EMOTON, - ostale izvedbe posode. Ocene k našemu prispevku celjskega industrijskega oblikovanja so bile ugodne. Peter Krečič je takole ocenil naše industrijsko oblikovanje: »Še uspešnješa na tem področju je tovarna EMO z novim loncem Ekonom, posodo in ponvijo iz litega železa in osveženim programom kuhinjskih posod v kvalitetnih barvnih obdelavah oblikovalca Mirka Kneza in sodelavcev.« To nam naj bo vzpodbuda za nadaljnje delo pri razvoju novih izdelkov s sodobnim dizajnom. Bojan SEŠEL Litoželezna posoda katero je oblikoval naš sodelavec iz razvojne službe Mirko Knez. Svetovne cene ob nizkem plačilu za delo Povprečne mesečne plače, preračunane v dinarje, po tečajni I isti dne 22. junija letos so znašale v Jugoslaviji 112.349 din, v Avstriji 502.600 din, Grčiji 292.200 din, Italiji 780.000 din, ZR Nemčiji 917.514 din, Franciji 683.989 din, Švici 1,149.687 din in v Španiji 532.350 din, medtem ko so bile v Madžarski 87.000 din - torej le manjše kot pri nas. Med 26 proizvodi oziroma storitvami (od kruha, mesa, pijače, čevljev, TV naročnine ipd. do bencina) pa je za nakup enote posameznega proizvoda (kg, I, kom.), prav tako po junijskih cenah bilo potrebno odmeriti večjo vrednost količine porabljenega delovnega časa kot delavcu npr. v sosednji Avstriji kar pri 23 proizvodih v Jugoslaviji, madžarskemu delavcu pa pri 11 proizvodih. Najbolj drastična odstopanja so npr. pri kilogramu junetine, za katerega »plača Jugoslovan 5 ur in 30 min. dela, Avstrijec 2 uri 35 min., Italijan 1 uro 40 min. Nemec pa le 45 minut. Podobno je pri paru moških čevljev, za katerega plača Jugoslovan 32 ur 20 min. dela, Madžar kar 51 ur 15 min., Italijan pa le 5 ur in 40 min. Bencina raje nebi omenjali, ker ga je dobil Jugoslovan 1 liter za polnih 42 minut dela in je v primerjavi s Švicarjem, ki ga je dobil za borih 4 minute dela, daleč najdražji. Tudi TV naročnina daje značilno sliko. Pri nas terja 11 ur dela, v Franciji 1 uro 20 min., v Grčiji 47 min., dočim jo Španec sploh ne plačuje. Teh nekaj podatkov smo povzeli iz široke razpredelnice, ki jo je objavil mariborski Večer 8 julija, zbrali pa so jih novinarji Tanjuga iz dopisništev iz omenjenih držav. Zamislimo se! Stanje in opis problematike varstva pri delu ter varstva pred požarom v DO EMO Celje v prvi polovici leta 1987 Varstvo pri delu Služba varstva pri delu je tudi v preteklem obdobju opravljala naloge v skladu s predpisi pri čemer je potrebno poudariti, daje bila njena glavna skrb, da se čim prej v praksi uveljavi nov zakon o varstvu pri delu, kakor tudi drugi novi predpisi s področja varstva pri delu. Novela zakona o varstvu pri delu je namreč stopila polno v veljavo ravno v tem obdobju. Poleg že navedenega bo potrebno do konca leta z novimi predpisi uskladiti tudi interne akte delovne organizacije, zlasti interni pravilnik o varstvu pri delu. V delovni organizaciji v prvih šestih mesecih ni prišlo do težjih nesreč, kar je v primerjavi z letom 1986 vsekakor napredek. Povečalo pa se je število lahkih nesreč, kar je potrebno pripisati predvsem spremembi pri uveljavljanju stimulacije, katera se je začela v mesecu marcu izplačevati tudi vsem tistim poškodovanim delavcem, ki koristijo bolniški stalež. Tako so uveljavljali nesreče pri delu tudi delavci, ki so bili v bolniškem staležu po en ali dva dni, kar v predhodnem obdobju ni bil slučaj. Vsi ti ukrepi so prispevali, da se je število nesreč v primerjavi z letom 1986 povečalo za 10 nesreč. Pri raziskavah nesreč so se ponovno ugotavljale vse pogostejše kršitve zakonskih predpisov in varnostnih ukrepov. Zaradi navedenih ugotovitev je služba varstva pri delu kar v 21 primerih zahtevala (v predpisanih ukrepih) uvedbo disciplinskih postopkov zoper kršitelje, vendar so odgovorni individualni poslovodni organi uvedli disciplinske postopke samo v štirih primerih. MESEC 1986 SMRTNE 1987 1986 TEŽKE 1987 1986 LAHKE IZVEN DELA 1987 1986 1987 1986 SKUPAJ 1987 Januar - - 16 14 2 2 18 16 Februar - - 12 15 2 6 14 21 Marec - 1 6 11 10 - 17 11 April - - 16 16 1 3 17 19 Maj - - 10 10 - 1 10 11 Junij - 1 9 15 2 5 12 20 SKUPAJ: - 2 69 81 17 17 88 98 Tabela prikazuje stanje poškodb za vse TOZD in DSSS v primerjavi s I. polletjem 1986. Prikazano stanje potrjuje že znana dejstva, da odgovorne osebe simpatizirajo z delavci - kršitelji varnostnih ukrepov. Povsem razumljivo pa je seveda, da se s takšnim načinom dela razvrednoti delovanje službe varstva pri delu in tako prispeva še k večjemu neredu in nedisciplini na področju izvajanja varnostnih ukrepov. Z opisanim ravnanjem pa odgovorne osebe prevzemajo nase polno odgovornost za eventuelne posledice tudi kazenske v primeru hujših nesreč. Služba varstva pri delu je med ostalim opravila številna predavanja iz varstva pri delu in izvedla preizkuse znanja za 277 zaposlenih delavcev in za 98 učencev na obvezni šolski praksi. Skupno je bilo v prvi polovici leta opravljenih 305 periodičnih zdravniških pregledov za delavce zaposlene na nevarnih in zdravju škodljivih delih pri čemer so bile posamezne TOZD (DSSS) zastopane kot sledi: TOZD Posoda 54 delavcev TOZD Emokontejner 61 delavcev TOZD Frite 1 delavec TOZD Odpreski in avtokolesa 4 delavci TOZD Kotli 97 delavcev TOZD Orodjarna 1 delavec TOZD Radiatorji 2 delavca TOZD Vzdrževanje in energetika 38 delavcev TOZD SIT 17 delavcev DSSS 30 delavcev Skupaj: 305 delavcev Za vse delavce pri katerih so bili opravljeni ustrezni periodični zdravniški pregledi so bile izdelane napotnice z vsemi podatki potrebnimi za VIRI POŠKODB PRI DELU ŠTEVILO PRIMEROV 1986 1987 Pogonski stroji - - Delovni stroji 11 4 Dvigala 1 - Kotli in posode pod pritiskom - 1 Naprave na meh. prenos energije - - Prometna sredstva 1 4 Človek in živali - - Električni tok - - Ročno orodje ali orodje na el. pogon 2 2 Snovi in materiali v trdnem stanju 6 13 Kamen, zemlja, pesek - 1 Železo in vse kovine 38 45 Les in lesni izdelki 2 4 Voda, kisline in lugi 5 1 Snovi in material v obliki plinov 1 - Eksplozivni plini 2 1 Svetlobna telesa, nevarno žarčenje - - Delovna pota 2 3 Delovna mesta na odrih, lestvah, strehah - 2 Poškodbe izven dela 17 17 SKUPAJ: 88 98 Tabela prikazuje poškodbe pri delu po virih v primerjavi s I. polletjem 1986. b- n. b-co co co b- co co b- CD b- TOZD îô T ® 7 o T -5 CO E CO 03 co — ci t co ci :=• ci < y CO O) CD 03 Jo -Jr- LL t— St- < T- ^ O) 3 O) “J T- Ž55 FRITE - 1 - 1 - - 1 - 1 - - - 2 2 POSODA 7 5 8 11 6 5 8 10 6 5 4 8 39 44 ERC ODPRESKI IN AVTOKOLESA 3 - 1 - 2 1 1 - 1 - 1 1 9 2 ORODJARNA 1 - 1 1 1 1 - - - 1 1 3 4 6 VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 2 - - 1 - 2 - 2 - 2 1 - 3 8 RADIATORJI 2 3 2 4 3 - 2 2 1 - - 1 10 10 KOTLI 1 3 2 1 2 - 3 2 - 2 3 2 11 10 EMOKONTEJNER 1 4 - 1 1 1 1 1 - 1 2 4 5 12 SERVIS IN TRGOVINA 1 1 1 1 DSSS - - - - 2 1 1 2 1 - - - 4 3 SKUPAJ: 18 16 14 21 17 11 17 19 10 11 12 20 88 98 Tabela prikazuje stanje poškodb ločeno po TOZD (DSSS) in mesecih v I. polletju 1987 v primerjavi s I. polletjem 1986. izvedbo pregleda. Po prejetih zdravniških izvidih pa je služba varstva pri delu izdelala ustrezna poročila, katera so bila poslana odgovornim osebam v nadaljnjo uporabo in ukrepanje. V prvi polovici leta se je služba varstva pri delu intenzivno ukvarjala s pripravo izobraževanja za delavce, ki ravnajo z nevarnimi snovmi. Pri organizaciji prvega seminarja in preizkusa znanja pa se je že zataknilo, saj se je kljub jasnim zakonskim zahtevam o opravljanju izpitov iz navedenega področja le teh udeležilo manj kot 1 /3 vabljenih. Pri bojkotiranju navedenega izobraževanja pa so prednjačili strokovni delavci iz TOZD Frite. V jesenskem roku se bo tovrstno izobraževanje nadaljevalo, pri čemer pa bo moralo vodstvo področja proizvodnje zaostriti odgovornost in delavce, ki preizkusa znanja za delo z nevarnimi snovmi ne bodo opravili, odstranili iz njihovih delovnih mest. Med ostale pomembnejše naloge, ki jih je služba varstva pri delu opravljala so tudi prijave naših delovišč v tujih delovnih organizacijah pristojnim inšpekcijskim organom. Skupno je bilo prijavljenih pet delovišč. V matični DO so bili pripravljeni pismeni dogovori z izdelanimi ustreznimi programi varnostnih ukrepov in določitvijo odgovornih oseb pri delih tujih izvajalcev v naši DO. Navedenih pismenih dogovorov je bilo pripravljenih sedem. VZROKI POŠKODB PRI DELU ŠTEVILO PRIMEROV 1986 1987 Poškodbe izven dela 17 17 Stroji in naprave s hibami 3 - Motnje v normalnem teh. postopku - - Ročno orodje in orodje na meh. pogon 1 1 Električne naprave - - Nepravilno urejeni delovni prostori 2 1 Nepravilna in nezadostna razsvetljava - - Natrpana delovišča 1 2 Transportne poti 1 2 Pomanjkanje varnostnih naprav 4 - Nepravilna uporaba oseb. zaščit, sredstev 5 - Višja sila (elementarne sile) 1 - Ni faktorja v delovnem okolju 1 - Nesmotrn in nevaren način del 33 62 Slaba organizacija dela 4 - Pomanjkanje splošne kontrole - - Pomanjkanje ustrez. poklic, šol. izobrazbe - - Pomanjkanje poklicnih izkušenj - 3 Kršitev varnostnih predpisov 15 10 Psihične lastnosti in pomanjkljivosti - - Zdravstvene motnje delavcev - - SKUPAJ: 88 98 Tabela prikazuje poškodbe pri delu po vzrokih v primerjavi s I. polletjem 1986. Služba varstva pri delu je izvajala nadzor nad varnim in požarnovar-nim izvajanjem del tujih izvajalcev del, sproti pa so se odpravljali med delom nastali problemi. Skupno s TOZD Vzdrževanje in energetika se je usklajevalo odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti pri periodičnih pregledih delovnih priprav in naprav, katere je izvajala pooblaščena delovna organizacija IVD. Prevzemi novih delovnih sredstev ter generalno popravljenih delovnih priprav so ves čas potekali tekoče skladno z nastalimi potrebami tako, da ni prišlo do zastojev v proizvodnji. Služba varstva pri delu se je mnogo časa ukvarjala s problematiko varnega dela na stiskalnicah Litostroj v kovinsko predelovalnem obratu TOZD Posoda in s problemom nagibne naprave v TEO Šentjur, kjer je prišlo do hudih napak kljub formalno izdani varnostni dokumentaciji. Poleg rednih pregledov dvigalnih naprav in transportnih sredstev (viličarjev) so se postopoma ponovno začeli opravljati pregledi delovnih priprav in naprav po posameznih TOZD z namenom, da se pomanjkljivosti ugotavljajo in tekoče odpravljajo. Med stalne naloge s katerimi se služba varstva pri delu redno ukvarja je izdelava navodil za varno delo za vsa nova, kakor tudi ostala delovna sredstva, kjer pa se pogreša pomoč neposrednih vodij del. Z meritvami ekoloških faktorjev se je pričelo v TOZD Kotli, celotna naloga pa bo zaključena do konca leta 1987. Opravljale pa so se tudi vse druge naloge, ki so se vsakodnevno pojavljale v DO. Požarna varnost Med pomembne naloge službe varstva pri delu, ki se morajo tekoče izvajati je šteti tudi izvajanje vsakodnevnih požarnovarnostnih ukrepov. Veliko potencialno požarno nevarnost so tudi v preteklem obdobju predstavljali gorljivi odpadki, ki se niso pravočasno odvažali iz DO. Od 11. začetnih požarov, do katerih je prišlo v prvih šestih mesecih, jih je bilo kar 9 v kontejnerjih z gorljivo navlako. Pravih vzrokov navedenih požarov se ni dalo odkriti, vse pa kaže, da gre za namerno zažiganje ali zaradi malomarnega odmetavanja cigaretnih ogorkov v kontejnerje z gorljivimi odpadki. Vsi začetni požari so bili s strani dežurnih članov IGD pravočasno lokalizirani tako, da do večje materialne škode ni prišlo. Skladno s Pravilnikom o organiziranosti varstva pred požarom in o strokovni usposobljenosti delavcev, odgovornih za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so pooblaščeni delavci, ki poleg svojega dela opravljajo strokovne naloge na področju požarnega varstva, opravili ustrezne seminarje in strokovne izpite. Tečaja in izpita ni opravil samo pooblaščeni delavec iz TOZD - SIT. Služba varstva pri delu je tekoče izdajala in potrjevala pismena dovoljenja za uporabo odprtega ognja na mestih, ki niso ognjevarno urejena, tako za naše kot tudi tuje izvajalce del. Slednje je služba varstva pri delu vnašala tudi v pismene dogovore pri delu tujih izvajalcev v DO EMO. Z izdajo navedenih dovoljenj so bili istočasno predpisani ustrezni preventivni požarnovarnostni ukrepi. V mesecu juniju je služba varstva pri delu skupno z izobraževalno dejavnostjo pripravila 5 seminarjev za usposabljanje gasilskih trojk za vse TOZD razen TOZD Kotli. Izobraževanja se je od 205 vabljenih delavcev udeležilo 165. Vsi udeleženci so bili poleg teoretičnega dela iz področja požarne preventive seznanjenih tudi s praktično uporabo ročnih gasilnih aparatov. Za zaključek je potrebno poudariti, da bo v bodoče potrebno zaostriti odgovornost pri izvajanju požarnovarnostnih ukrepov na vseh nivojih, da ne bi prišlo do nepredvidenih katastrofalnih posledic, ki jih lahko povzročijo požari večjih razsežnosti. Vodja službe varstva pri delu Šorn Milan, varn. ing. Od vsakega posameznika je odvisna bodoča pot našega kolektiva Maraton »Franja« šestič Tudi letos sta »Rog« in Nedeljski s pomočjo krajevnih skupnosti priredila v počastitev dneva vstaje 6. kolesarski maraton »Franja« v dolžini 160 km. Ta maraton profesionalec Primož Čerin, Krka in Rog s svojima ekipama, pa Bojan Križaj, itd. Start maratona, na katerem je sodelovalo 1940 tekmovalcev, je bil v Tacnu. Do sodi med najtežje in najbolj množične kolesarske prireditve pri nas in v svetu. Maraton je bil letos že drugič odprt za vse kolesarje, tako za rekreativce, aktivne tekmovalce in profesionalce. Udeleženci so prišli iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Na startu se je pojavil tudi Brezovice je bila vožnja zaprta, nakar je bil leteči start. Pot je vodila kolesarje skozi Logatec, Idrijo, Cerkno, in čez osem km vzpon na Klad-je kamor je prvi pripeljal Primož Čerin. Sledil je spust v Poljane in naprej proti Škofji Loki, Skoručni v Tacen. Prvi je ciljno črto prevozil Pinterič (Rog) pred Primožem Čerinom. Na tej preizkušnji tudi tokrat ni manjkalo naših kolesarjev, ki so dosegli naslednje uvrstitve po kategorijah: moški do 30 let: Zimšek Andrej - 162. mesto v času 4:19,14; Roj-nik Robert - 267. mesto v času 4:38,42. V tej kategoriji je bilo uvrščenih 727 tekmovalcev. moški od 31 do 45 let: Jurc Rudi - 49. mesto v času 3:53,36; Smeh Srečko - 185. mesto v času 4:34,39; Audič Srečko -385. mesto v času 5:18,19. Uvrščenih je bilo 617 tekmovalcev. moški nad 46 let: Škapin dr. Rudi - 40. mesto v času 4:38,52; Gostečnik Ivo - 55. mesto v času 4:48,18; Tominc Ivan - 80. mesto v času 5:05,36. Uvrščenih je bilo 182 tekmovalcev. ženske nad 30 let: Terglav Tanja - 22. mesto v času 6:32,25. Uvrščenih je bilo 25 tekmovalk. III. Savinjski kolesarski maraton 9. avgusta je kolesarski klub Žalec pripravil tretji tradicionalni maraton po cestah Savinjske doline. Dolg je bil 70 km, pot pa je vodila kolesarske zanesenjake s štartnega mesta pred blagovnico Nama v Žalcu preko Vinske gore v Titovo Velenje, nato preko Gorenja v Mozirje, pa na Žakovec v Rečico, Nazarje, Letuš, Braslovče, Polzelo in skozi Gotovlje na cilj, nazaj v Žalec. Vzorno organiziranega maratona se je udeležilo 738 kolesarjev, med njimi seveda tudi člani naše kolesarske sekcije. Za EMO so pedala vrteli: Smeh Srečko, Kos Črtomir, Gostečnik Ivo, Jurc Rudi, Tominc Ivan, Sel-čan Vili, Prezelj Miran, Zim- Odlazek ¿tanko in Kmecl Kadrovske vesti Erih. od 1. 7. 1987 do 31. 7. 1987 acva _ Sprejeti na delo: JAKOP Breda, KRALJ Marija, ARTNAK Hedvika, LESKOVŠEK Martin, ŠPLAJT Martin, VURUNIČ Radomir, MOHAR Anton, JAKŠE Dušan, GAJŠEK Darko, GUČEK Bojan, - vsi TOZD Posoda; ŠALEKER Melita - DSSS - Trženje; KOS Brigita - DSSS - kontrola; ZUPANC Marta - DSSS - druž. stan.; KOLEŠA Andrej -DSSS - kontrola; JUTERŠEK Mitja - Orodjarja; KOVAČIČ Silvester- Kontejner; GORENAK Ivan, DOBO-VIŠEK Aleksander - oba Kotli. /sHS Iz DO so odšli: ČEH Aleksander, STANKOVIČ Mladen, GAJŠEK Stanislav, MUHA Darijan - vsi TOZD Posoda; LAKOTA Faruk - Kotli; MIKOLA Robert - Radiatorji. Savinjskega maratona sta se tokrat udeležila tudi Govek Valentin in Vengust Miran, sicer naša stara Upokojili so se: ŠAJN Amalija - Posoda; KOŠEC Viljem - Odpreski; MAVHAR Janez - DSSS - nabava; PONDELAK Ivan -Vzdrževanje. Premeščen iz TOZD v DSSS KRISTAN Milan iz Servis in trgovina v DSSS - inženiring. znanca s smučarskih tekov. Na žalost se kljub glasnim predhodnim napovedim ni udeležil maratona Planko Oto, kajti prespal je start ob osmi uri, zagotavlja pa, da se mu to ne bo več zgodilo in da bo prihodnjič zanesljivo z nami. Rudi JURC Pihalni orkester vabi k sodelovanju V skladu s programom dela in željo pridobiti k sodelovanju čimveč mladih, organizira Pihalni orkester EMO s pomočjo ZKO in glasbene šole iz Celja izobraževanje za vse mlade, ki se zanimajo za tovrstno glasbo. Izobraževanje je brezplačno, potekalo bo pod strokovnim vodstvom priznanih in izkušenih glasbenih pedagogov. Ker smo prepričani, da med mladimi Celja in okolice še vedno obstaja zanimanje za tovrstno obliko glasbenega udejstvovanja, vabimo vse zainteresirane, da se odzovete našemu vabilu in se nam priključite, tako, da bomo v prihodnje skupaj nadaljevali tradicijo uspešne tovarniške godbe, katere začetki segajo v leto 1945. Vse podrobnejše informacije v zvezi z izobraževanjem oziroma pristopu h godbi na pihala je moč dobiti pri tov. Adamič Slavku (tel. 32-112 interna 624). Pričakujemo vas! Pihalni orkester EMO IZ DELA IZVRŠNEGA ODBORA DELAVSKEGA SVETA Izvršni odbor DS DO je na svoji seji dne 1. septembra 1987 potrdil na podlagi 50. čl. družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji (Ur. I. SRS št. 18/36) naslednje zneske povprečnih stroškov ugotovljenih v drugem trimesečju 1987: 1. DNEVNICA - stroški - cela dnevnica nad 12 ur 8.919 - din - polovična dnevnica od 8 do 12 ur 4.585 - din - znižana dnevnica od 6 do 8 ur 3.346 - din 2. STROŠKI ZA LOČENO ŽIVLJENJE - stroški za ločeno življenje (iz 57. čl. družbenega dogovora) znašajo: - stroški za stanovanje 72.432 - din - stroški za prehrano 80.271.- din 3. POVPREČNI STROŠKI ZA PRENOČIŠČE - za hotele B kat. ali nižje kat. po računu - za hotele A kat. ali višje kat. po računu, vendar največ 8.048 - din - brez računa 3.659 - din 4. KILOMETRINA z veljavnostjo od 1.9. 1987 dalje. 132,32. din Sporočila sodelavcev Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem in sodelavkam iz Montaže TOZD Posoda Iskreno zahvaljujem za dragoceno in nepozabno darilo, ki mi bo trajen spomin. MARIJA MAHNE -0- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Radiatorji za lepo darilo in izkazano pozornost. SLAVKO KOLAR -0- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem svojim sodelavkam in sodelavcem iz alu oddelka in ostalim prijateljem za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Obenem želim vsem skupaj še obilo uspeha pri nadaljnjem delu in mnogo medsebojnega razumevanja. VIKI PAVŠNER -0- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD ORODJARNA za izkazano pozornost in vsem iz TOZD in DO želim veliko razumevanja in delovnih uspehov. Hvala. MARTIN JAUŠOVEC -0 - Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Radiatorji za lepo darilo in izkazano pozornost. IVAN ZDOLŠEK -0- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem svojim sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Vzdrževanje in energetika za izkazano pozornost ob slovesu in dragoceno darilo, ki mi bo trajen, nepozaben spomin. Vsem v delovni organizaciji želim še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. FRANC BRAČIČ »Srečala sta se z Abrahamom« Pred nedavnim sta praznovala 50-letnico rojstva naša sodelavca Flis Anica in Kvartič Marjan. Ob tako pomembnem jubileju so jima sodelavci čestitali in izročili spominsko darilo, seveda pa tudi pokramljali o tem in onem, na koncu pa so dogodek ovekovečili še pred objektivom. KVARTIČ Marjan (3. 8. 1937) - TOZD Posoda, skladišče gotovih izdelkov, montaža. Zaposlen v EMO od 1.10.1954. FLIS Anica (24.7.1937)-TOZD Posoda, skladišče gotovih izdelkov, montaža. Zaposlena v EMO od 15. 6. 1964. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame JUSTINE BENKOČ se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in ji darovali cvetje-. Še posebej se zahvaljujem vsem v skladišču gotove posode. Žačujoča hčerka Stanka s sinom, možem in ostalimi sorodniki ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta Mihe ŠEKORANJA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda in TOZD Odpreski in avtokole-sa za izraze sožalja, darovani venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi OOZS ter godbi na pihala DO. Žalujoča hči Ana Gajzer in sin Slavko z družinama ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Posoda - obrat gotovih izdelkov, zavijalnica za izkazano pozornost in darilo, ki mi bo vselej drag spomin. Vsem pa želim še veliko uspehov pri delu, zdravja in medsebojnega razumevanja. Lenčka GAVEZ ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Gustija KOVAČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Orodjarna za izraze sožalja, za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. žalujoči sin Milko z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame JOVANKE BORENOVIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem notranjega transporta TOZD Posoda za izraze sožalja in izkazano pomoč. Žalujoči sin Mirko ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene in mame, MARIJE RAJH, se iskreno zahvaljujemo vsem njenim sodelavcem in prijateljem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebno hvala za poslovilne besede ob odprtem grobu. Mož Jakob s sinovoma ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža in očeta HOSTNIK Mirkota se iskreno zahvaljujem vsem njegovim bivšim sodelavcem in sodelavkam iz Montaže za izkazano pomoč in izrečena sožalja, prav tako Godbi na pihala ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Hedvika z otrokoma ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame Terezije CIGELŠEK se najiskreneje zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem obrata predelave kovin in oddelka družbenega standarda za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeno zadnjo pot. Še enkrat iskrena hvala za vsestransko pomoč. Žalujoči hčerki Olga in Cvetka z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta Mihaela VERDEVA se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, za darovano cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči otroci: Štefka, Mici in Miha z družinami ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta Jožeta KAURIČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam iz računovodstva TOZD, predstavnikom DPO DO in vodstvu DO za izraze sožalja, darovano cvetje, pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujem tudi članom godbe na pihala za zaigrane žalostin-ke. Žalujoča hči Jožica KOVAČIČ Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Humor »Kupil sem novo stanovanje,« ves navdušen pripoveduje Savinjčan svojemu prijatelju. »Pridi pogledat! To je zadnji krik arhitekture! Pomisli, pozvoniš lahko z nogo, s čelom, z brado, z laktom ...« »A tako, normalno, z roko se ne da?« vpraša vabljeni. »Lahko, ampak saj vendar ne boš prišel praznih rok?« -0- »Gospod, stopili ste moji ženi na nogo, pa se ji niste nič opravičili. Zahtevati moram zadoščenje...« »O, prosim! Tamle v kotu sedi moja žena. Pojdite k njej, stopite ji na nogo in se ji nič ne opravičite!« Kmet pride k spovedi in prizna, da se je izneveril svoji ženi. »Kolikokrat?« ga vpraša župnik. »Gospod župnik, prišel sem se spovedat, ne pa bahat,« odgovori gorenjski kmet. -0- Nekdanja sošolca se srečata v Parizu. »Odkod pa ti tukaj?« vpraša prvi. »Sem na poročnem potovanju!« »Oho, potem mi boš pa pokazal svojo ženko.« »To pa ne bo šlo. Ostala je doma, kajti za oba bi lahko bilo poročno potovanje predrago.« -0- Vaški učitelj se je napotil v mesto. Prav tedaj pa ni bilo nobenega prevoznika. K sreči pa je prišel mimo mesar, ki je kupoval živino. »Hej ali bi me potegnili do kolodvora?« vpraša učitelj. »Le gor!« Pred kolodvorom pa vpraša učitelj: »Koliko ti dolgujem za prevoz?« »Hm, kaj na rečem, običajno dobim za vsako svinjo po sto din.« -0- Vaški poštar se je tik pred policajem zvrnil s kolesa. Pisma in kartice so se razsule po cesti. »Ali je na pošti še veliko takšnih tepcev?« je vzvišeno vprašal policaj. »Ne, jaz sem zadnji, vsi ostali so že pri policiji,« se je odrezal poštar. Rešite za zabavo V0JAŠ.KA ENOTA POUK- VERE T« ASURA l¿ TEKSTU AUSLEŽto SVET. PIVO iOlskA lCAZEM DELUlif pqa£a sr. SIOVAMOV MAS POlOTOK, EW0 IVE -HAVIIC lOOm1 UPUlV IZCEDEK DREVES URADVA OblEKA KJHOVUIKOV ■DODATEK 16 POODÍ&! SWESIWA _________ z&oRNTl im. popot. s-roPMA PESUlk, AŠKERC ^bRiMUlA RASUINA KARioVAc. NORVES. PRISTANI E'0'E VZICUK m n>m-BORMH DEL MollfflSA CRlAcilA AVTOM WEN- m , EDVIU ANbERLIt SREDŠTVC zA pEMAZ. % UHETUIS.KA «AlERlTA V HUHTMII Šef natakarici: »Preden poberete krožnike izpred gosta, vprašajte, če morda želi še juhe!« Natakarica gostu: »Želite še juhe?« Gost: »Prosim.« Natakarica: »Je nimamo več.« -0- V Žalcu skromno oblečen tovariš ogovori starejšega Savinjčana: »Gospod, mi daste pet jurjev za avtobus?« Savinjčan: »Pripeljite ga, jaz ne bom kupoval mačka v Žaklju...« -0 - Kmečka dekla je v trgovini kupila dve liziki. »Ali boš to dala svoji gospodinji?« jo radovedno vpraša prodajalka. »O, ne, te bodo za našega sultana, ki mi vedno lepo poliže krožnike, da jih sploh ni treba pomivati!« Bilo je vroče poletje in kmet si je poleg postelje postavil vrč jabolčnika. »Hej, žena, ko bom žejen me zbudi!« »In kdaj bo žejen?« »Ko me boš zbudila.« -0- Pred železniško postajo je potnik ujel edini taksi. Močno je lilo, zato se je srečen pogreznil v sedež. »Prav žal mi je,« reče voznik. »Morali boste izstopiti.« »Le zakaj?« »Pri nas veljajo strogi predpisi. En taksi mora vedno stati pred kolodvorom.« -0- Gorenjec stoji nag pred zdravnikom. Noge so mu polne modric. »Aha, športnik ste, torej! Naj ugibam: nogometaš, hokejist, vaterpolist, kaj drugega?« »Ne, ne, igrali smo tarok, tovariš zdravnik.« (; I .i:'/-Vl.fr:; ie f i é i S SPALkiO VREČO KI IMATE KAJ ISKATI V HOTELU A KAT E GOT? I JE •' Saj to iji spalma vreča to je vreča z deuarjem . Odvetnik sporoči svojemu klientu: »Vaš teta umrla, stop, vi edini dedič, stop, naj jo pokopamo ali kremiramo?« Brž je prišel odgovor: »Oboje, stop, nočem tvegati!« -0 - Andrej, navdušen hribolazec se je vračal z gorenjskih planin z obvezano glavo. »Plaz,« so ga sočutno vprašali prijatelji. »Planšarica!« je odvrnil Andrej. -0- Vlado po desetih letih sreča nekdanje dekle. Poklepetala sta in med drugim mu je potožila, da je že vdova. »Vidiš, kakšna sreča, da se midva tedaj nisva poročila,« se je razveselil Vlado. »Danes bi bil jaz že mrtev.«