čevljar letnik XÌX občinska knjižnica I april 197£ ------- 4 glasilo delovne organizacije tovarne obutve a w ■ v trzic Torek, 27. marca 1979: Veter je razganjal dežne kaplje na vse strani. Iz deževne ujme so pritekli mladinci, zadnji nosilci štafetne palice v kranjski občini. V imenu mladih iz Tržiča jo je prevzel naš najboljši smučar Bojan Križaj. Do Tržiča so nato štafeto nosili mladinci iz Se-benj, Križev, Pristave in učenci osnovne šole Križe. Pred paviljon NOB jo je prinesla Slavka Trstenjak, predsednica osnovne organizacije ZSMS Tržič mesto. Mlada članica ZK je prebrala tudi pozdravno pismo našemu dragemu tovarišu Titu. Bliža se 27. april, dan, ko je bila leta 1941 na pobudo in pod vodstvom KPS ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. To je bilo zgodovinsko dejanje slovenskega naroda. Nastala je iz življenjskih potreb zasužnjenega in razkosanega naroda. Bila je enotno vseljudsko osvobodilno gibanje, junaško je izpeljala prvi boj pod vodstvom komunistične partije. Kot je OF v revoluciji in borbi povezovala široke ljudske množice, jih danes strjuje njena naslednica množična fronta SZDL. Štafetna palica na dvorišču »PEKA« VSEM BRALCEM ČESTITAMO OB DNEVU OF - 27. aprilu DELAVSKEM PRAZNIKU - 1. maju DNEVU ZMAGE - 9. maju IN ŽELIMO CIM VEČJE DELOVNE USPEHE Hiša dr. Josipa Vidmarja na Večni poti v Ljubljani, kjer je bila ustanovljena OF. Prireditev pred paviljonom NOB se je začela s koračnico v izvedbi tržiške godbe. V kulturnem programu je sodelovala folklorna skupina Karavanke, pevski zbor osnovne šole Križe, Mladinsko gledališče in mlada kitaristka Romana Ogrin. Slavnostni govornik na osrednji prireditvi je bil predsednik občinske konference ZSMS Tržič Marko Valjavec. Nadaljnja pot štafete je imela izrazito delovni poudarek. Mladi iz Bombažne predilnice in tkalnice Tržič so jo ponesli skozi tovarno, pri zgornjem vratarju pa so jo sprejeli mladi iz naše delovne organizacije. Štafetno palico so med gostim špalirjem od zgornje vratarnice do prehoda v ZLIT toplo pozdravili naši delavci. Proti Kovorju so štafetno palico nosili učenci osnovne šole heroja Bračiča in mladinci iz Kovorja in Zvirč. Mladina dragemu tovarišu Titu 87. rojstni dan) v Železarni Ravne na Koroškem. Šla bo skozi tisoče mladih rok. Spremljajo jo najboljše želje, najlepše misli in obljuba mladih od Triglava do Djevdje-lije, da so in bodo ob tovarišu Titu, svojemu največjemu učitelju in vzgojitelju. ROJENA V REVOLUCIJI, V BORBI PREKALJENA Bojan Križaj je štafetno palico v podvozu na odcepu za Radovljico predal mladincem iz Radovljice. Štafetna palica je svojo pot začela 25. marca (natanko dva meseca pred predajo tovarišu Titu za njegov SKOZI TISOČE ROK Z ISTO ZELJO VREDNOST TOČKE IN USPEH DELOVNE ENOTE V skladu s pravilniki o delitvi osebnih dohodkov TOZD in DSSS, je višina mesečne akontacije osebnega dohodka odvisna tudi od uspešnosti opravljenega dela in gospodarnega ravnanja s sredstvi v posamezni delovni enoti. Ob uspešni izvršitvi planiranih nalog in gospodarnem ravnanju pri uporabi in porabi sredstev ter predmetov dela so tekoče akontacije osebnega dohodka lahko samo večje in to do 15 % na vrednost akontacije osebnega dohodka po drugih merilih. S pravilniki je tudi določeno, da se v primeru slabšega uspeha delovne enote, to je dosežene vrednosti točke pod 100%, vodi obveznost te delovne enote za vrnitev več porabljenih sredstev za akontacije osebnih dohodkov, vendar je ta obveznost lahko samo do 5 %, ostala več porabljena sredstva pa bremenijo dohodek TOZD ali DSSS. V primeru, da je dosežena točka nad 115 %, pa se vodi pravica te delovne enote, da porabi tako doseženo sredstvo, med letom za namene določene s pravilniki, ob koncu leta pa za izplačilo dodatnih osebnih dohodkov. Tudi tu je postavljena omejitev in sicer je za te namene možno uporabljati sredstva do 120 % vrednosti točke, vsa več dosežena pa gredo v dobro dohodka TOZD in DSSS. Pri obravnavanju doseženih vrednosti točk v posameznih delovnih enotah so bila iznešena različna mnenja in pregledi na doseganje vrednosti točke, zato želim najpomembnejše vplive na doseganje te, poljubno obrazložiti, še posebej zato, ker so ti istovetni, oziroma enako vplivajo tudi na dosežen dohodek TOZD in DSSS. Akontacija osebnega dohodka je najprej odvisna od količine opravljenega dela vsakega posameznika in pa seveda dogovorjenega vrednotenja opravljenih nalog. Poleg količine opravljenih nalog mora biti merilo za akontacije osebnega dohodka tudi njihova kvaliteta. V pripravi je dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, s katero želimo dati več poudarka, oziroma večjo težo kvaliteti, kot je to sedaj, pri vseh nalogah kjer je možno vzpostaviti odvisnost osebnega dohodka od gospodarne uporabe in porabe sredstev. To so torej v kratkem opisana merila akontacije osebnega dohodka, po katerih je ta odvisna od prispevka vsakega posameznika k dohodku. Posebno pri delitvi osebnih dohodkov v naši delovni organizaciji, je delitev teh glede na prispevek k dohodku skupine delavcev organiziranih v delovne enote. Uspeh posamezne delovne enote izračunan po merilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, je tesno povezan s prispevkom te delovne enote k dohodku TOZD in DSSS. Prav ta del delitve osebnih dohodkov želim v nadaljevanju še posebej obrazložiti, tako za delovne enote v neposredni proizvodnji, kot tudi za delovne enote, ki z opravljanjem nalog omogočajo potek proizvodnje. Tretji del delitve osebnih dohodkov je odvisen od doseženih rezultatov dela, izraženih v doseženem dohodku. O teh akontacijah osebnih dohodkov med letom in dokončnem obračunu teh z zaključnim računom, se odločamo ob obravnavi doseženih rezultatov, poznani pa so nam pod imenom tretja delitev. Glavni namen tega sestavka je prikaz vpliva na doseženo višino vrednosti točke. Če jih poskušam opredeliti za delovno enoto v neposredni proizvodnji so to: 1. Izdelana in oddana količina proizvodov ter kvaliteta teh 2. Racionalno koriščenje delovnega časa 3. Gospodarna poraba materiala ter storitev in tudi uporaba sredstev za delo. Najpomembnejši vpliv na točko ima prav gotovo izdelana količina proizvodov, torej najmanj izpolnitev proizvodnega plana, več izdelanih količin nad planiranimi zelo hitro povečujejo tudi vrednost točke. Posebej je potrebno omeniti, da se pri izračunu točke uporablja izdelana količina in vloženo živo delo v proizvodih, torej pomembno je koliko je dosežen plan izdelavnih osebnih dohodkov. Kaj vse vpliva na izpolnjevanje planov proizvodnje tu ne navajam, saj so nam stvari poznane. Omenjam le, da je pomembna tudi kvaliteta izdelanih proizvodov. Izdelke slabše kvalitete, ali ni mogoče prodati in ne prinašajo sredstev za osebne dohodke, ali pa se prodajo, pa je njihova cena nižja ob enakih stroških, kar tudi pomeni manj sredstev za osebne dohodke. Večkrat je potrebno opraviti dodatna dela na proizvodih, ker posamezne operacije niso bile kvalitetno opravljene. Tudi to zmanjšuje vrednost točke, saj proizvod prinaša enako količino sredstev za osebne dohodke, kot tisti pri katerem teh dodatnih del ni bilo potrebno opraviti. Poleg omenjene dvojne porabe časa za opravljanje posameznih operacij in s tem neracionalnega koriščenja delovnega časa, pa seveda pozitivno vpliva na točko, če v določenem času izdelamo čim več proizvodov, skratka če dosegamo višjo produktivnost. Za doseganje višje vrednosti točke je pomemben tudi rezultat gospodarjenja v delovni enoti za predhodni mesec. V kolikor je delovni enoti uspelo porabiti materiala kot je planirano, prihraniti na porabi energije pa tudi v čim manjšem obsegu koristiti storitve drugih, potem tako gospodarjenje povečuje sredstva za osebne dohodke in je s tem tudi vrednost točke višja, v obratnem primeru pa nižja. Za gospodarno uporabo sredstev (stroja) je predvsem pomembna pravilna uporaba teh in redno vzdrževanje, saj bodo tako tudi stroški popravil in novih rezervnih delov manjši. Ob izračunu vrednosti točke in analiziranju teh, moramo torej upoštevati kako smo izpolnjevali plane proizvodnje oziroma vloženega dela v tej proizvodnji v tekočem mesecu in kako smo gospodarili v predhodnem mesecu. Le ob izpolnjenem planu in dobrem gospodarjenju bo tudi vrednost točke na željeni višini. Seveda pa v praksi nastopajo tudi kombinacije teh dveh glavnih vplivov, vrednostno opredeljena pa vpliva na povečanje ali zmanjšanje dosežene vrednosti točke. Med proizvodnimi delovnimi enotami je potrebno še omeniti posebnost pri tistih, kjer za proizvode in storitve niso vnaprej določeni normativi materiala in časa izdelave. V teh delovnih enotah se vrednost točke obračunava z upoštevanjem načrtovane vrednosti ure dela in količine opravljenih ur. Take so delovne enote vzdrževanja v TOZD Orodjarni, kjer so prisotni tudi vsi že omenjeni vplivi na doseženo vrednost točke, posebej pa njihova produktivnost in racionalno koriščenje delovnega časa vpliva tudi na uspešnost gospodarjenja v tistih delovnih enotah, za katere opravljajo storitve vzdrževanja. Za opravljanje proizvodne dejavnosti je potrebno izvršiti določene naloge in opravila v neposrednih delovnih enotah kot so DSSS, TOZD Komerciala in tudi v drugih TOZD. Na uspešnost teh delovnih enot in s tem na vrednost dosežene točke vpliva posredno uspeh proizvodnih delovnih enot za katere opravljajo naloge in opravila in pa tudi racionalno koriščenje delovnega časa in gospodarna poraba materiala ter storitev in uporaba sredstev v sami delovni enoti. Nova vrednost, to je dohodek, se ustvarja v proizvodnih delovnih enotah, preko svobodne menjave dela pa se iz tega dohodka prispeva tudi za opravljanje nalog v neproizvodnih enotah. Zaradi tega je že pri izračunu akontacij osebnih dohodkov ta povezanost prisotna, saj je količina sredstev za ta namen odvisna od izdelane količine proizvodnje ob upoštevanju vloženega dela v njej. Prisoten pa je tudi obraten vpliv, saj pravočasno in kvalitetno opravljene naloge teh delovnih enot dajejo osnovne pogoje izpolnjevanja planskih obvez v proizvodnih delovnih enotah. Poleg posrednega vpliva na uspešnost obravnavanih delovnih enot, pa te tudi same s svojim delom in gospodarjenjem vplivajo na svoj uspeh. Še posebej je pomembno racionalno koriščenje delovnega časa, torej določeno nalogo kvalitetno izvršiti v čim krajšem času. Dosežen plan proizvodnje in v celoti porabljen načrtovan čas dela omogoča samo 100 % vrednost točke, torej samo ob večji proizvodnji in manjši porabi časa za opravljanje nalog je mogoče dosegati višjo vrednost točke. Tako kot v proizvodnih delovnih enotah tudi tu vpliva na doseženo točko gospodarnost pri opravljanju nalog v predhodnem mesecu. Načrtovana sredstva za materialne stroške so odvisna od količine proizvodnje, na dejanske stroške pa seveda vplivajo sami delavci vsake delovne enote. Čim manjša je poraba materiala in storitev, več bodo lahko v naslednjem mesecu povečana sredstva za osebne dohodke. Ob obravnavi zaključnega računa smo veliko razpravljali in sprejemali ukrepe za doseganje večjega dohodka. Vse tisto kar povečuje vrednost in je bilo v tem sestavku opisano, povečuje tudi dohodek. Prav to je vsebina naše točke, namreč, že sproti ob obračunu mesečnih akontacij osebnih dohodkov vspostaviti odvisnost teh od dohodka. Ob analiziranju doseženih vrednosti točke pa moramo več razpravljati in predlagati ukrepe za odpravo negativnih vplivov, kajti le tako bo lahko dohodek večji in s tem tudi tisti del čistega dohodka, ki ga namenjamo za osebne dohod-ke. Franc Grašič OBISKALI SO NAS V sredo, dne 28. marca 1979, so nas obiskali študetje Višje tehnične čevljarske šole Zagreb, v spremstvu dekana prof. Dragu-tina Novina in prof. Tomislava Semogji. Ob prihodu sta udeležence pozdravila Jože Gros, pomočnik direktorja za tehnološka in proizvodna vprašanja, in Janko Mladič, vodja TOZD Obutev, ki je skupaj s tehnologom Francem Dobrinom vodil skupino po tovarni. V delovni organizaciji so se zadržali dalj časa in si ogledali celoten potek proizvodnje od razvojnih služb do končnih izdelkov. Ogledali so si tudi TOZD Gumoplast. V naši tovarniški menzi so bili na kosilu. Ob slovesu so se zahvalili za izkazano pozornost. V PREVALJAH NOVA PRODAJALNA Ekipa »PEKO« Prevalje SAMOUPRAVNI AKTI Zaradi sprememb v organiziranju v delovni organizaciji na podlagi zakona o združenem delu in zaradi določenih sprememb v statutih TOZD in delovne organizacije je potrebno spremeniti tudi pravilnik o reševanju stanovanjskih zadev, ki je bil sprejet v letu 1975 z dopolnitvami v letu 1976. V predlogu pravilnika smo uporabili določila dosedanjega akta, ki so se v praksi pokazala kot dobra in so v skladu z zakonskimi določili. Načini reševanja stanovanjskih vprašanj se ne bi spremenili. Sredstva za navedene namene združujejo TOZD Obutev, Poliuretan, Gumoplast, Orodjarna, Komerciala in DSSS, ki bi reševale prosilce po enotnih prednostnih listah, medtem ko TOZD Trbovlje in Mreža rešujeta te zadeve v temeljni organizaciji. Pogoji za pridobitev pravic do rešitve stanovanjskega vprašanja se v bistvu ne spreminjajo, predlaga pa se sprememba meril, po katerih se s točkovanjem uvrsti prosilce v prednostne rede. Za nov akt se predlaga določitev izrednega postopka, ki doslej ni bil določen. Najvišja mogoča posojila, izražena v odstotku od 3-sobnega stanovanja, se ne bi spremenila, seveda pa je višina pri uporabi pravilnika odvisna od sredstev, ki so na razpolago in od števila vlog za rešitev stanovanjskih zadev. Samo zavarovanje posojila ne bi bilo spremenjeno, le v primerih, ko ni mogoča vknjižba zastavne pravice na nepremičnino, bi posojilo zavarovali pri zavarovalni skupnosti, če bodo izpolnjeni pogoji, ki jih postavlja zavarovalna skupnost. Pravilnik je v javni razpravi in pričakujemo na predlog pripombe, da v kasnejšem postopku pri sprejemu akta ne bi bilo nepotrebnih usklajevalnih postopkov. Ivanka Horžen 2. aprila je bila v Prevaljah odprta nova prodajalna PEKO. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki družbenopolitičnega življenja v Prevaljah in zastopniki PEKA. O pomenu nove prodajalne je povedal direktor Janez Bedina in predstavil delovno organizacijo. Prisrčno vzdušje na otvoritvi so ustvarili učenci osnovne šele Franjo Golob iz Prevalj. Folklorna skupina je ob spremljavi harmonike zaplesala nekaj plesov. Nova prodajalna je že tretja prodajalna PEKO v Prevaljah. Prva je bila odprta že leta 1948. Zaradi neugodne lokacije smo iskali nove prostore in odkupili lokal na Trgu 1. Lokacija je bila ugodna. Z ozirom na to, da se Prevalje zelo hitro razvijajo je bilo treba iskati nove možnosti, prostori so bili za današnji obseg prodaje premajhni in nepopolni. Razširitev je bila nemogoča, ker je stavba predvidena za rušenje. Lokal, kjer je sedaj prodajalna je bil zgrajen za tržišče. Je na izredno dobri lokaciji in po obsegu dovolj velik, zato smo ga odkupili. Prebivalci Prevalj in Mežiške doline so tako dobili kompletno prodajalno, sodobno opremljeno in dovolj veliko. V sklopu trgovine je prodajni prostor za čevlje, sekundarne artikle in priročno skladišče. Skladiščni prostor — glavno skladišče je v kletnih prostorih. Mladi plesalci iz Prevalj Poslovalnica »PEKO« Prevalje PEKO V ALŽIRIJI Že dalj časa potekajo dogovori med slovenskimi podjetji in podjetjem SONIPEC iz Alžira o izdelavi ponudbe za izgradnjo tovarne obutve v alžirskem mestu Frendi. Predstavniki iz Alžirije so že dvakrat obiskali delovne organizacije, ki sodelujejo pri ponudbi, projektiranju in izgradnji tovarniških zgradb z vsemi spremljajočimi objekti, šolanju kadrov, montaži tehnološke opreme in vodenju proizvodnje do normalnega obratovanja. Dogovori o sodelovanju potekajo v pozitivni smeri. 0 naši udeležbi pri izgradnji tovarne v Alžiriji bomo pisali v prihodnjih številkah. Danes pa nekaj podatkov o Alžiriji. Demokratična ljudska republika Alžirija je po velikosti druga afriška država. Zavzema srednji del severne Afrike. Več kot sto let je bila francoska kolonija. Po dolgoletnih krvavih bojih si je leta 1962 priborila neodvisnost. Alžir se lahko razdeli na dve različni coni: Severni Alžir, ki zavzema 300.000 kvadratnih kilometrov in ima 750.000 prebivalcev. Sicer pa ima Alžirija okoli 15 milijonov prebivalcev. Zanimiv je podatek, da ima Alžirija verjetno najmlajši narod na svetu, ker je 54 % prebivalcev mlajših od 18 let. Motiv iz Alžira Prebivalci so Arabci in Berberi (predvsem Kabili). Glavno mesto je Alžir (AL Djazair). Veliko mesto in luka je Oran (Ova-hran) in Canstantine. V obalnem pasu prevladuje mediteransko podnebje z blagimi vlažnimi zimami, toplim in suhim poletjem s povprečno letno temperaturo 25 stopinj Celzija. Proti jugu nastopajo ostre razlike v klimi, maksimalna temperatura naraste tudi v senci na 45 stopinj Celzija, pozimi pa večkrat zapade tudi sneg. Poleti piha tam južni veter, ki izsuži vso vegetacijo. Take ostre temperaturne razlike onemogočajo rast, plodnih je samo 130.000 kvadratnih kilometrov primorskega pasu, proti jugu pa 170.000 kvadratnih kilometrov stepe, primerne za rejo ovac. V Sahari je suha tropska klima z velikimi temperaturnimi razlikami in peščenimi viharji. Padavin ni po nekaj let skupaj. Glavni poljedelski proizvod je pšenica, ječmen, južno sadje, dateljni, krompir, razna zelenjava, vino, olivno olje in sladkorna pesa. Redijo govedo, ovce, koze, konje, kamele in pernate živali. Alžirija ima nafto (1,6% svetovne proizvodnje), zemeljski plin, železno rudo, fosfate. Industrija je v veliki meri predelovalna, toda razvija se kemična, gumarska in metalurška. Predsednik OO sindikata TOZD Budučnost tov. Ignac Kru-šelj SKUPŠČINA SINDIKATA 17. marca je bila v TOZD Budučnost skupščina osnovne organizacije sindikata. Skupščini je prisostvovalo 700 delavcev in gostov. Obširno poročilo o delu sindikata je podal predsednik izvršnega odbora sindikata tov. Krušelj Ignac. Sindikat je v preteklem obdobju delal izključno na temeljih in smernicah Statuta Zveze sindikatov Hrvatske, Jugoslavije in kongresnih dokumentih ZSJ. Posebna pozornost je bila posvečena družbenemu dogovarjanju in samoupravnemu sporazumevanju in politiki razvoja TOZD, družbenopolitičnih skupnosti, Samoupravnih interesnih skupnosti in uresničevanju samoupravnih planov razvoja. Sindikat v Budučnost je vključen v vsa področja življenja in dela delavcev TOZD. Nekatera področja je tov. Krušelj kritično ocenil, predvsem tista, kjer je zakonska regulacija. V takih primerih se delavci ponavadi ne vključujejo v razprave, ampak samo čakajo na določena stališča in jih samo potrjujejo z dviganjem rok. Ta problem opravičuje samo to, da je v TOZD večina mladih delavcev, ki se še niso vključili v delo samoupravnih organov. V bodoče bo glavna naloga sindikata in mladinske organizacije, da prav mlade aktivno vključi v vsa dogajanja. Skupščina je sprejela tudi nekatere sklepe: — Sindikat se mora prizadevati in boriti za stalno rast dohodka na bazi povečanja produktivnosti. — Omogočiti vsem delavcem aktivno sodelovanje v pripravi in realizaciji planov razvoja TOZD in DO. — Nadaljevati in razvijati sistem delitve po delu in rezultatih dela. — Okrepiti družbeno skrb za varstvo otrok in zaposlenih žensk. — Gojiti in razvijati športno — rekreativne aktivnosti. Na temelju poročila se je razvila živahna in bogata razprava. ŠUŠTARIADA 27. prvenstvo usnjarjev, čevljarjev in gumarjev v veleslalomu je bilo 10. marca letos na Veliki planini. Prekinjena je bila šestindvajsetletna tradicija, ko je bil organizator tekmovanja PEKO, tekme pa so bile pod Storžičem in na Zelenici. Že pred leti smo se dogovorili, naj bi se v bodoče tudi druge delovne organizacije spoprijele z organizacijo tekmovanja. Letos je bila prireditelj in organizator tekmovanja konferenca osnovne organizacije sindikata TOKO Domžale, pokrovitelj pa je bil direktor tovarne TOKO tov. Franc Sladič. Merjenje časa in izračun rezultatov je opravila sodniška ekipa smučarskega društva Domžale. Tekmovanja se je udeležilo 19 sindikalnih organizacij s 97 tekmovalci in 62 tekmovalkami. Ekipa PEKO je štela 44 tekmovalcev. Dan prej smo zanje organizirali trening prav tako na Veliki planini. Pri izbiri ekipe smo upoštevali rezultate dosežene na občinskem in tovarniškem sindikalnem tekmovanju, upoštevali pa smo tudi uvrstitve iz preteklih let. Eni bolj, drugi manj tekmovalno razpoloženi, smo se v nedeljo, 10. marca, odpeljali proti Veliki planini. Glavni cilj nam je bilo sodelovanje, čeprav je vsak pri sebi upal na najboljši uspeh. Vreme ni obetalo nič dobrega. Ponujal se je dež. Med potjo nam je počila guma na kolesu avtobusa. Okvara je bila sicer kmalu odpravljena, povečala pa nam je zamudo, tako da smo prišli še komaj ob pravem času. Tekmovanje se je začelo ob 10. uri. Spremljala ga je megla, sneg in veter. Pri izvedbi in tekmovanju so bili posamezni spodrsljaji, kar je zelo motilo tekmovalce. Razglasitev rezultatov, razdelitev pokalov, kolajn in nagrad je bilo v hotelu Šimnovec na Veliki planini. Naša ekipa je v skupnem seštevku osvojila prvo mesto in osvojila prehodni pokal. V trajno last pa smo dobili pokal najboljše uvrščene ekipe. Milan Klemenc je s časom 38,58 dosegel najboljši čas dneva in tako osvojil pokal PEKA. Tekmovalci so za prva tri mesta dobili kolajne in nagrade, med njimi je bilo seveda največ naših. Veseli uspeha smo se poslovili od gostitelja in se odpeljali proti Tržiču. Srečanje in tekmovanje je imelo namen, da v prijetnem tekmovalnem in tovariškem vzdušju še bolj utrdimo medsebojne odnose. Vsi smo tako prispevali k razvoju in popularizaciji delavskega smučarskega športa. Na zaključni slovesnosti je bil dogovor, da bo prihodnje prvenstvo verjetno spet na Zelenici, leta 1981 pa na Kopah v organizaciji OOS tovarne usnja iz Slovenj Gradca. Rezultati 27. prvenstva: ŽENSKE — A skupina 1. Ruparčič Blanka PEKO 2. Dolčič Milena PEKO 3. Bojana Sieve TOKO 4. Lavrič Irena PEKO 12. Meglič Vida PEKO ŽENSKE — B skupina 1. Zajc Erna SAVA 2. Kramar Majda PEKO ZA DAN ŽENA NA KOZARO 8. marec je dan, ko otroci z nežnostjo in toplino izgovarjajo besedo mama in ji podarijo šopek cvetja. T je mednarodni dan žensk celega sveta. Praznujemo ga na pobudo KLARE ZETKIN, ki je marca leta 1910 na mednarodni konferenci v Kopenhagnu predložila tak predlog. Letos smo ga slavili v času intenzivnih naporov pri izgradnji samoupravne socialistične družbe in prizadevanj za ohranitev miru, jubilejnih proslav ob 60 letnici ZKJ in SKOJ ter mednarodnem letu otroka. Za ženske v matični tovarni je bila v dvorani upravne stavbe proslava dan pred praznikom. Nastopil je KOMORNI ZBOR PEKO. V Trbovljah so ženskam pripravili kratek kulturni program učenci tamkajšne osnovne šole — igralska sekcija pri društvu SVOBODA Trbovlje. V Ludbregu so imeli na sam praznik svečani zbor delavcev. V soboto 10. marca pa je 113 žensk odšlo na izlet v spominski park Jasenovac — Kozara. Izlet je organiziral aktiv žensk. 3. Leskovec Metka 12. Benčina Olga 13. Soklič Milena 19. Eigner Marija ŽENSKE — C skupina 1. Jerman Marjanca 2. Pravst Jožica 3. Križaj Marija 5. Stritih Silva 6. Kralj Mila MOŠKI — A skupina 1. Klemenc Milan 2. Podobnik Marko 3. Meglič Jože 4. Perko Peter 5. Josef Smiljan 7. Jerman Zdenko 12. Poljanar Slavko MOŠKI — B skupina 1. Primožič Anton 2. Komac Franc 3. Meglič Jernej MOŠKI — B skupina 1. Primožič Aton 2. Komac Franc 3. Meglič Jernej 7. Meglič Anton 9. Valjalec Marjan 12. Jurjevčič Drago 21. Nunar Marjan 22. Kramar Nande 23. Meglič Tone 24. Meglič Božidar 30. Gros Marjan 34. Bečan Ivan 46. Pretnar Milan MOŠKI — C skupina 1. Šuštaršič Viktor 2. Močnik Štefan 3. Kuhar Anton 4. Meglič Milan 9. Špehar Vili 10. Hladnik Niko 14. Ovsenik Jurij 18. Roblek Pavel 19. BahunJaka MOŠKI — D skupina 1. Stritih Franc 2. Stanovnik Stane 3. Perko Janez 6. Kališnik Janez 7. Švab Vinko 13. Teran Rudolf EKIPNI REZULTATI 1. PEKO 9 SAVA 3! IUV VRHNIKA 4. ALPINA 5. TRIO 6. KONUS 7. KOTO 8. TU Slov. Gradec 9. POLIKS 10. TOKO 11. GALANT 12.-13. PLANIKA 12.-13. UTOK 14. KOSTROJ 15.-16. TU ŠMARTNO 15.-16. TU ŠOŠTANJ IVV PEKO PEKO PEKO SAVA SAVA PEKO PEKO PEKO PEKO ALPINA PEKO PEKO PEKO PEKO PEKO PEKO TRIO PEKO TRIO PEKO PEKO PEKO PEKO PEKO PEKO PEKO PEKO PEKO PEKO PEKO SAVA TRIO KONUS PEKO PEKO PEKO PEKO PEKO PEKO PEKO GALANT TRIO PEKO PEKO PEKO 65 49 38 34 29 28 26 21 19 17 14 13 13 6 5 5 ORGANI UPRAVLJANJA V LETU 1978 24. januarja lani so bile volitve samoupravnih organov: Skupni delavski svet, Odbor za samoupravno delavsko kontrolo Delavski sveti TOZD in DSSS Odbori za samoupravni nadzor Disciplinske komisije Navajamo strnjeno poročilo o delovanju samoupravnih organov, obširna poročila so bila podana na zborih delavcev. ZBORI DELAVCEV so bili v letu 1978 sklicani 9 krat: — Sprejet je bil pravilnik o osnovah in merilih o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter drugih osebnih prejemkov — v mesecu februarju so bile obsežne razprave o rezultatih poslovanja v 1977. letu — sprejet je bil samoupravni sporazum o prerazporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD združenih v DO Peko — sprejet je bil samoupravni sporazum o združevanju sredstev za finansiranje nalog ljudske obrambe v občini — sprejet je bil samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne porabe na območju občine Tržič za obdobje 1978/80 — sprejet je bil pravilnik o izobraževanju, pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih — sprejet je bil samoupravni sporazum o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino — sprejet je bil letni poslovni sporazum 1979 in pravilnik o delovnih razmerjih. Skupni delavski svet je zasedal 7 krat. ODBOR ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO se je sestal enkrat z namenom konstituiranja. TEKMOVANJE Z ZRAČNO PUŠKO OO ZSMS TOZD Obutev »PEKO« je v sredo, 21. 3.1979, na Ravnah organizirala tekmovanje z zračno puško. Tega tekmovanja se je udeležilo 22 mladincev. Organizacija je bila dobro pripravljena, tekmovanje je potekalo nemoteno. Vrstni red najboljših je bil naslednji: 1. UZAR JANEZ 2. LEBAN JOŽA 3. TERAN RUDOLF 4. POLAJNAR TONČKA 5. KONIČ ZLATO Po končanem tekmovanju so prvi trije prejeli diplome. Z organizacijo tega tekmovanja je OO ZSMS TOZD Obutev realizirala prvi del programa, ki si ga je zastavila januarja tega leta. B.P. NOGOMETNA TEKMA V sredo, 4. aprila, so začeli sezono nogometaši montažnega oddelka 522. Med seboj so se v nogometu pomerili oženjeni in samski. Tekma je bila na športnem igrišču osnovne šole Heroja Bračiča v Bistrici. Vreme je bilo neugodno za tekmo, saj je nogometaše spremljal ves potek tekme mraz in dež. Sodniku sta se predstavili moštvi v naslednji postavi: Delavski sveti TOZD in DSSS so imeli od 12 do 15 zasedanj. Udeležba na sejah je bila 80%. Na odločitve samoupravnih organov ni bilo pripomb. Kot že prejšnja leta, tudi lani ni zaživelo delo samoupravne delavske kontrole in odborov za samoupravni nadzor. Za vzrok in mnenje, kdo naj bi dajal pobude, oziroma konkretne predloge smo vprašali predsednika odbora za samoupravne delavske kontrole tov. MARIJO SREČNIK, ki je dejala: Odbor za samoupravno delavsko kontrolo se je lani sestal samo enkrat, še to z namenom konstituiranja. Ustmene prijave ne obravnavamo, pismenih pa nismo dobili. Letos smo reševali en primer, postopek je še v teku, gre za primer s področja delovnega razmerja. Zakaj ni prijav in kdo naj bi dajal pobude? Vsak ima možnost in je nekako tudi njegova dolžnost da bi opozarjal in podal prijavo, če opazi kako nepravilnost ali dvom v pravilnost določenega postopka. Po mojem ne da nihče rad prijave, ker se mora pod njo podpisati. Ustmeno bi povedal vsak, na čenče pa seveda ne gremo. KEGLJAŠKO TEKMOVANJE Kegljaška sekcija TVD Partizan Tržič je organizirala občinsko TRIM ligo. Nastopilo je dvajset ekip. Iz naše tovarne so se tekmovanja udeležile štiri ekipe in to iz TOZD Obutve moška in ženska ekipa, iz TOZD Gumoplast in TOZD Orodjarne po ena moška ekipa. Najboljše rezultate od Pekovih ekip sta postavili ekipi iz TOZD Obutve za katero so nastopali: Mandič Hilda, Zupan Tana, Rožič Mojca, Benčina Olga (ženska ekipa); Švab Vinko, Nunar Marjan, Nunar Rudi, Jazbec Dušan, Hočevar Marjan, Uzar Janez (moška ekipa) REZULTATI TEKMOVANJA V TRIM LIGI (ženske ekipe) 1. KONFERENCA OOS BPT I. EKIPA 2. TOZD OBUTEV PEKO OOS 3. GOSTINSTVO ZELENICA TRŽIČ OOS 4. KONFERENCA OOS ZLIT TRŽIČ 5. KONFERENCA OOS BPT II. EKIPA 1227 kegljev 1212 kegljev 1095 kegljev 1014 kegljev 1010 kegljev (mnäkp pkinpì 1. KONFERENCA OOS BPT I. EKIPA 2. OOS TOZD OBUTEV PEKO 3. KRAJEVNA SKUPNOST PODLJUBELJ 4. KONFERENCA OOS BPT II. EKIPA 5. KONFERENCA OOS ZLIT TRŽIČ 6. OOS TOZD GUMOPLAST PEKO 7. OOS KOS IN SRPOV 8. OOS OBRTNO PODJETJE TRŽIČ 9. NOGOMETNI KLUB TRŽIČ 10. OOS SGP TRŽIČ 11. OOS TIKO TRŽIČ 12. OOS LEPENKA TRŽIČ 13. OOS TRIO TRŽIČ 14. OOS GOSTINSTVO ZELENICA TRŽIČ 15. OOS TOZD ORODJARNA PEKO 4488 kegljev 4442 kegljev 4438 kegljev 4402 kegljev 4356 kegljev 4295 kegljev 4286 kegljev 4210 kegljev 4179 kegljev 4153 kegljev 4140 kegljev 4012 kegljev 3787 kegljev 3772 kegljev 3749 kegljev Po končanem tekmovanju so najboljše ekipe prejele pokale in diplome. Janez Uzar OŽENJENI 1. Šahovič Hazim 2. Hočevar Marjan 3. Sedaj Vlado 4. Fukc Alojz 5. Mlinarič Ivo 6. Meglič Marjan SAMSKI 1. Zupan Darko 2. Debevc Božidar 3. Geč Stanko 4. Pagon Franci 5. Holnik Stane 6. Dizdarevič Derviš Prvi zadetek je dosegel Šehovič, izenačil pa Debevc; to je tudi rezultat prvega polčasa. V drugem polčasu so se nogometaši ogreli in sledilo je nekaj lepih golov, ki so jih dosegli: Pagon, Hočevar, Zupan, Fuks, Hočevar. Končni rezultat je bil 4:5 za samske. Tekmo je kljub slabemu vremenu dobro sodil sodnik Mirko Ivan Lausegar LITERARNI KOTIČEK GRENKO SPOZNANJE Tanja na delovnem mestu že nekaj časa ni zbrana. Včasih komajda zadržuje solze. Sploh pa je nekako skrivnostna. Njene kolegice rade klepetajo kje so bile, kako so se imele. Pripovedujejo o novih poznanstvih na plesu, včasih zaidejo v disko in podobno. Tanja ima občutek, da je prestara za mednje. No, leta jo ne izdajajo. Nedavno tega je praznovala 25. rojstni dan. Od takrat je tako žalostna. Zakaj ne odpre svojega srca, se sprašujejo sodelavke. Bilo je pred petimi leti. Tanja je bila brhek deklič. Ze dve leti je hodila v službo. V šoli ni uspevala. Morala se je zaposliti. Nekega dne je srečala prijetnega fanta, uglajenega vedenja. Naneslo je da sta se večkrat videla, tako mimogrede. Rada se je zapletla z njim v pogovor, o vsakdanjih nepomembnih stvareh. Bežna, naključna srečanja so postala nekam pogosta. Kjerkoli je bil on, je bila tudi Tanja. Enkrat je naneslo celo tako, da jo je s kolegico peljal s svojim avtomobilom. Večkrat je v pogovoru omenjal svojo deklico in sina. Tanja ju je že skoraj poznala, po pripovedovanju seveda. Minili so meseci. Tanja je bila še velikokrat po nekakem naključju tam kjer je bil on. Po dolgem poznanstvu jo je povabil s sabo. Neobvezno seveda in skrivaj. Tanja se je topila od sreče. Prepričana je bila, da je zaljubljena. Brez ljubljenega človeka ji je nemogoče živeti. Srečevala sta se večkrat, med tednom seveda. Sobote in nedelje je vendar moral preživeti z družino. V začetku se je Tanji zdelo to popolnoma normalno. Čez nekaj časa, si ga je želela včasih tudi v soboto zvečer, na nedeljskem izletu ali za praznike. Le kako more biti tak. Samo izgovarja se, da nikakor ne more izpeljati načrta in priti. Neko nedeljo popoldne ji je celo obljubil da bo prišel na dogovorjeno mesto. Toda, ni ga bilo. Z družino je bil na izletu, pa se ni mogel vrniti tako zgodaj, da bi prišel k njej. Tanja je vse bolj izgubljala mladostno druščino. Prijateljice so se omožile, fantje so hodili vsak s svojim dekletom. Bili so srečni. A li je ona srečna ? Seveda, samo kaj je to v primerjavi s srečo, da pokažeš svojega izbranca vsem ljudem. Včasih bi se rada komu zaupala. Toda komu? Domači so sicer nekaj vedeli a so ji zagrozili, da v kolikor ne preneha s to zvezo ali poskusom zveze, bo morala od doma. Mati srčni bolnik, družina stroga, z načeli naj si dekle dobi fanta. Le kaj bodo rekli sorodniki, če bi vedeli, da njihova Tanja hodi s poročenim moškim. Kako se konča taka ljubezen je že večkrat brala v Jani in Nedeljskem Dnevniku. »Nesrečnim« dekletom so svetovali naj prenehajo s takim razmerjem, češ da bodo skoraj gotovo potegnile krajši konec. Tanja je bila prepričana, da bo v njenem primeru drugače. Tanjinemu prijatelju je bila taka zveza kar prav. Brez obveznosti, doma in družine ni zanemarjal, nikoli je ni iskal na domu, sicer pa zakaj, saj mu je bila sama vedno pri roki. Bila je mlada, urejena in prijetnega videza. Petič je praznovala rojstni dan, odkar ga je poznala. Družba je bila bučna. Toda Tanja je bila tako sama, sama. Čas med dvajsetim in petindvajsetim letom je preletela s filmsko naglico. Zadnje čase se njen ljubimec vse bolj izmika ponudbam in prilikam, da bi se dobila. Z njo se pogovarja kot s katerim koli. Je to mogoče. Včasih se je vsaj izmikal in izgovarjal. Očitati mu nima kaj, nikoli ji ni rekel, da bo njen, samo njen. Doma se je vrgla na posteljo. Solze so ji polzele po licih. V njej se je nekaj zlomilo. Prepričana je bila, da ga je imela rada. Tako počasi je premišljevala o sebi, da je minilo pet let. Kaj je izgubila? Svojo mladost »Le kako sem mogla biti taka gos« se pogosto sprašuje, »med prijatelji in znanci nimam kaj iskati, oni imajo svoje družine. Nedeljske popoldneve so najrajši sami s svojimi.« Tudi ona je sama. Prazniki in nedelje bodo tudi za naprej taki kot so bili do sedaj. Kaj pa je izgubil ori? On ni imel kaj izgubiti. Samo priložnost, ki se mu je ponujala je izkoristil. Dali \__________________________________________________________) S KNJIŽNEGA TRGA Predstavljamo vam nekaj priročnikov za ljubitelje cvetja in vrtov. Glede na spomladanska opravila so knjige zanimive za širok krog bralcev. Margot Schubert — Rob Herwit: Cvetje doma Avtorja sta znana strokovnjaka na področju domačega vrtnarjenja. Avtor besedila je Margot Schubert, 340 barvnih fotografij pa je delo Roba Herwiga. Knjiga je namenjena zahtevnim ljubiteljem cvetja, prinaša pa izbor najzanimivejšega cvetja z vseh koncev sveta. Uvodna poglavja vsebujejo splošna navodila o gojenju rastlin in druge podrobnosti. To obsežno in izčrpno delo je primemo darilo za vsakogar. Iz vsebine: Cvetje doma — slike in primeri: Ideal in resničnost. Rastline, ki stoje na oknu. O cvetličnih oknih. Vodna kultura in umetna svetloba. Treba je vedeti: Svetloba, zrak in prostor. Kdaj in kako presajamo? Veselo razmnoževanje. Vrtiček v steklenici. Varstvo rastlin: preprečevanje in zdravljenje. Velika abeceda na 240 straneh. Kratek slovarček. 368 strani, pl. 360 din' Jože Maček: 200 nasvetov za varstvo rastlin v vrtu in sadovnjaku Avtor knjige je zbral 200 vprašanj, na katera najpogosteje iščejo odgovor naši vrtičkarji in sadjarji. Knjigi so dodani škropilni načrti za sadne, zelenjadne in okrasne rastline, vinsko trto ter navodila za varstvena opravila po mesecih. 206 strani, kar. 185 din Aleksander Šiftar: Vrtno drevje in grmovnice Vsebinsko težišče pričujoče knjige je v zajetnem opisnem delu, v katerem je avtor predstavil skrbno sestavljen izbor vrtnega drevja in grmovnic. V uvodnem delu so zanimiva poglavja o lastnostih, rabi, saditvi in obrezovanju, posebno vrednost pa dajejo knjigi številne črno-bele in barvne ilustracije. 80 barvnih fotografij, 90 črno-belih fotografij. 290 strani, pl. 280 din Margot Schubert: V domačem vrtu Že več kot petnajst let spremlja knjiga V domačem vrtu z vedno novimi ponatisi dogajanja na vrtu. Vrtna tehnika se vsak dan hitreje razvija, zato mora ljubitelj vrta hoditi v korak z napredkom. Domači strokovnjaki so za novo izdajo izbor rastlin, kmetijskih pripravkov in orodja prilagodili domačim razmeram. 380 strani, pl. 240 din Navedene priročnike za pomladanska opravila lahko kupite v vseh knjigarnah, na obroke pa jih lahko naročite pri: Državni založbi Slovenije, Mestni trg 26, Ljubljana. Axel Munthe: SAN MICHELE Axel Munthe (1857—1949), zdravnik in pisatelj švedskega rodu, je zaslovel s svojo knjigo o San Michelu. V njej piše o svoji zdravniški praksi v Franciji in Italiji, o svojih potovanjih, predvsem pa’je knjiga polna razmišljanja in sočutnega doživljanja ob človeških stiskah in trpljenju. To je odkritosrčno napisana izpoved o ljudeh in živalih, o sreči in nesreči, o življenju. Knjigo je prevedel Vladimir Levstik. Pl. 220 din F. W. Deakin: MUSSOLINIJEVIH ŠESTSTO DNI Knjiga znanega angleškega zgodovinarja, ki ga poznamo po delu GORA TRDNJAVA, na stvaren in zanimiv način analizira zadnje razdobje Mussolinijevega življenja, čas tako imenovane salojske republike. V ospredju je njegov odnos do nacizma. Knjiga prinaša nekaj novega gradiva, predvsem pa nakazuje dogajanje v novi perspektivi. To dogajanje je neposredno povezano tudi z našo zgodovino. Knjigo je prevedel Jože Štabelj. Pl. 260 din NAŠI PETDESETLETNIKI MEŽNAR FRANC, kontrolor v končni izdelavi ISKRENE ČESTITKE! NAGRADNA KRIŽANKA SITHEZ, ZGAGAR STROJ ;iJUD5K0 IME IGRALCA RAUERJA FR. PISEC (AUDRE, HAPOVED PREROKBA VALJEH3E ETIOPSKI PLEMIČI HA5L0V DELAVEC V LIVARUI LJUDO- ŽEREC OTOK UA SEVERU SARDIUIJE PRVA HA \mm) ZMEDEH GOVOR ZAPIS V H0TAH n S OTRPLOST ZARADI M RAM GRELEC CEHTRALUE KURJAVE (MT DEL ARABSKEGA POLOTOKA HDKLEARUA ELEKTRAR HA MEBLOVA ŽIMHICA GORIŠEK DAM3AIM IT. PETROKEMIČNI KOUCERU DEPARTMA V VZHODU! FRAUCI3I 0RAU3E VELIKA ČLOVEŠKA OPICA STEKLO ZA EHOOKO, EU0ČHIK POGOJIH VEZHIK AKTOVKA' IME MAPO: VEDOVALA RAHOUG ZAVZETJE OZEMLJA HEPDKLICUI SPORTHIK « ÌWTUALIÌ KAVIRAHU TRDOST, ZAPET05t LJUBKOVAL HO M. IME (EDVARD) OLGA STROJIH MLADA KRAVICA RAHAWHI- U0VA OPERA ŽEMLJA, _gD.E>... RIBIŠKI PRIBOR PISARIJA HEMIRUA DRŽAVA HA BL.VZHODU PI5KAH3E TERAU OLGA M5WK5Ì OR PEVKA (OUDIHAT 5TARA ITAL PLEMIŠKA RODBIUA PIŠI v ČEVLJAR! LIDIJA AMBROŽ ORODJE ZA 5PWAUDE SKANDIWAV. MOŽ. IME 0 E TREHJE 0KRA3UI LJ. ODBOR VIKTORIJA REMIC IME PEVCA PE5TIOJA HEADER VA TI40ST IREWA CEWTRIH SOLO IZ VAJALEC ahgle5ka PL05KOV11A MERA K ZMES ZA KRUH RUSKI REVO LUCIOHAR, UBIT V AIE mmiAv: BlVSl. KAMB05KI DIKTATOR PEKO- LET IGRALEC Za zadnjo križanko smo dobili 63 reditev. Od tega je bilo 10 nepravilnih. Nagrade je izžrebala naša sodelavka iz uredništva Čevljarja Milena Mali. Sreča je bila naklonjena: 80 din BOHINC MARJAN - meh. PUR 60 din JEREBIC SLAVA — izvoz 600 40 din RADON IVICA - 512/1 20 din FUCHS ZDENKA — izvoz 600 20 din JANKO ROZMAN — upokojenec Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 30. aprila 1979. V PRODAJNO MREŽO: Kranj I Tržič II Mozirje Zagreb I Priština Novi Sad II Smederevska Palanka Split II Zemun Titograd Rant Marjeta Gregorec Anica Küster Marjana Šalamon Mirjana Delibašič Nenad Samarđić Rajko Markovič Slavko, Švabič Slobodanka Bendič Jadranka Miloševič Dragana Čađenovič Milica, Ivanovič Stojka, Jon-čič Ljiljana, Milovič Stoja, Savičevič Milan PRIŠLI V TOVARNO: v barvarno 549: v prodajno organizacijo 600: v transport 301: v montažni oddelek 522: v montažni oddelek 523: v montažni oddelek 520: v splošni sektor 200: pripravniki: Nuhanovič Izeta, Nadarevič Mirze-ta Babič Veronika, Makarov Boža, Dolenc Melita Ribič Marijana Perko Suzana, Studen Srečko Debevc Darja Ruparčič Franc, Pajtler Alenka Žnidarič Lidija, Gortnar Iztok TOZD TRBOVLJE 550: Vukeljič Zorka, Toljagič Mira, v gumoplast 540: Dolenc Jože v montažni oddelek 524: Ilič Boro V TOZD BUDUČNOST! 1. Tkalec Franjica 2. Horvatič Vesna ODŠLI IZ TOVARNE: pismeni sporazum: Pušavec Franc, Uzar Aleksander, Povalej Frida po želji delavca: Intihar Ana, Guček Frida, Beganovič Anton, Gaura Manda, Kozole Ivanka, Brborovič Cvetka, Zagorc Alojz, Pagon-Janez invalidska upokojitev: Dolinar Anica, Foršček Mara, Skumavc Antonija, Bukovnik Jakob IZ TOZD BUDUČNOST 1. Rugole Marija IZ PRODAJNE MREŽE: Celje I Pirih Ivanka Gornja Radgona Žalec Kamnik Zenica Klemenčič Hedvika Čoh Frančiška Prezelj Milena Bounovič Mihailo ZAHVALE Upravi tovarne Peko, zlasti pa upravi TOZD Mreža se ob svoji upokojitvi iskreno zahvaljujem za vsezkozi blagohotno razumevanje in pomoč pri mojem dolgoletnem vodstvu poslovalnice II v Ljubljani. Zahvaljujem se ljubljanskim kolegom za dobre želje in darilo ter vsem kolegom in kolegicam iz bazen, konference za tople pozdrave in darilo. Lepa zahvala tudi mojim dosedanjim sodelavkam za vsestransko pomoč pri minulem delu ter za poklonjeno lepo darilo. Vsem in vsakemu posebej želim obilo osebne sreče in čim več poslovnih uspehov pri njihovem bodočem delu. Štefka Poklar Osnovni organizaciji sindikata se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni. Enaka zahvala sodelavkam iz šivalnice 512 za obiske in darila. Jožica Blažič Ob težki izgubi našega dragega sina in brata VINKA DOBRIN se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem iz mehanične delavnice in delovni organizaciji PEKO za poklonjeno cvetje in denarno pomoč. Dobrinovi Ob smrti naše drage mame KRISTINE MEGLIC se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v TOZD POLIURE' TAN in montažnem oddelku 520 za denarno pomoč. Doroteja Križnar in Marjan Meglič Ob odhodu v invalidsko upokojitev, se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v prirezovalnici 512/4 za podarjeno lepo darilo. Še vnaprej želim vsem veliko uspeha pri delu. Francka Grgič V NEKAJ VRSTAH ZSM Hrvatske je začela akcijo MLADI DELAVEC SAMOUPRAVLJALEC. V akcijo so se vključili tudi mladi v TOZD BUDUCNOST. Akcija se je začela 2. aprila in bo tekla vse leto. V njej sodelujejo vsi mladi do 27. leta starosti ne glede na to ali so člani ZSM ali ne. Cilj akcije je, da dajo mladi čim večji prispevek v povečanju produktivnosti, ker je to edini način povečanja družbenega bogastva. Spremljali bodo naslednje elemente: — produktivnost dela — bolovanja — neopravičene izostanke — poškodbe na delu — izkoriščanje efektivnega delovnega časa. Komisija bo spremljala, zbirala in ocenjevala rezultate. Ker gre za akcijo tekmovalnega značaja, se bo posebej urejalo tudi nagrajevanje in stimulacija delavcev. Mladim bodo pri akciji pomagale vse družbenopolitične organizacije TOZD. NOVO NA KNJIŽNEM TRGU Pierre La Mure: MONA LISA Roman o Moni Lisi, lepi Florentinki, ki je pozirala Leonardu da Vinciju za njegovo znamenito sliko, je vsebinsko bogata knjiga. Ni namreč le življenjepis te ženske in njene družine, temveč tudi kratka napeta zgodovina takratne Italije in zgoščena slika Leonardove genialne osebnosti. Knjiga bo izšla letos. Prednaročniška cena za komplet 4 knjig: 800 din Gerhard Prause: GENIJI NA SAMEM To je knjiga, ki nam pokaže velike može, umetnike, znanstvenike, politike nekdanjih časov, s čisto človeške plati, kot zasebnike, ki imajo enake slabosti, bolečine, bojazni in strasti kot vsakdo. Ob teh prikazih pomembnih ljudi v njihovem zasebnem življenju spoznavamo, da so veliki ideali, zgodovinska dejanja, iznajdbe z daljnosežnim pomenom, izredne umetnine vendarle zrasli na čisto realnih, vsakdanjih tleh. Dali, Freud, Picasso, Einstein, da Vinci, Henrik VIII, Goethe, Flaubert, Mozart, Balzac, Rembrandt, Cezar, Cervantes, Dickens, Hayden, L. N. Tolstoj, T. Mann, Churchill, Napoleon, Beethoven, Dostojevski, P.Gaughin, O. Wilde idr. Res je, bili so geniji, bili so izredni, a bili so vendarle tudi ljudje kakor mi. 314 strani, pl. 220 din Ob smrti našega očeta ANTONA GRAŠIČA se delovni organizaciji in sindikatu »PEKA« lepo zahvaljujemo za vence in spremstvo pri pogrebu. Zahvaljujemo se vsem očetovim znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoče hčerke: Mari, Dora, Vika in Zinka z družinami -------------------------------------------------\ V SPOMIN VINKO DOBRIN Tragična vest o tvoji nenadni in mnogo prerani smrti nas je zatekla na delovnih mestih pri izpolnjevanju vsakodnevnih delovnih nalog. Sprva niti nismo mogli dojeti resničnosti te žalostne vesti, saj smo te še vedno imeli pred očmi takšnega, kakršnega smo te srečali v naši sredini komaj pred nekaj dnevi ob tvojem obisku, ko si nam veselo pripovedoval o življenju v JLA in tvojih načrtih za prihodnost. Želel si se čimprej vrniti v našo delovno sredino, med svoje sodelavce in prijatelje, da bi spet opravljal dela in naloge, za katera si se kvalificiral tik pred tvojim odhodom v JLA, govoril si nam da se želiš še nadalje usposabljati pri svojem strokovnem delu in delu v samoupravnih organih ter DPO. Tako mlad si nas zapustil, da težko verjamemo v to bridko resnico. Spominjamo se dni, ko si se učil za poklic strojnega ključavničarja in hkrati aktivno deloval v organizaciji ZSM. Z mladimi sodelavci in brigadirji iz vse Jugoslavije si sodeloval v delovni akciji »Posočje 77«. Vsi člani kolektiva DO Peko, posebno pa še tvoji sodelavci iz mehanične delavnice, te bomo pogrešali. Ostal nam boš v svetlem spominu. Nerazumljivo pa nam je, kako tako mlademu človeku, kot si bil ti, še tako poln življenja, šele na pragu poti zrelega človeka in samoupravljalca, narava nenadoma preseka pot življenja. Zadnje slovo ti velja v imenu tvojih sodelavcev in celotnega kolektiva Peko, tvojim najbližjim pa izrekamo iskreno sožalje. Sodelavci 1. MAJ GORENJSKO DELAVSKO SLAVJE »PRVOMAJSKI TABOR« V BOHINJU Delovni ljudje Gorenjske bomo letos slavili praznik dela 1. maj v Bohinjski Bistrici na skupnem srečanju PRVOMAJSKI TABOR. Ta največja slavnostna manifestacija v zadnjih letih na Gorenjskem, ki jo pripravljajo sindikalne organizacije vseh gorenjskih občin, bo združena z osrednjo slovensko proslavo 40-letnice konstituantne seje CK KPJ in 60- letnice ustanovnega kongresa KPJ, ko bo v Boh. Bistrici tudi svečana seja CK ZKJ pod vodstvom tov. TITA. Ob tej priložnosti bodo odprli MUZEJ TOMAŽA GODCA v hiši, kjer je bila 1939. leta konstituantna seja CK KPJ in izročili namenu veličasten objekt DOM JOŽA AŽMANA. Pripravljalni odbor MS ZSS za Gorenjsko za organizacijo PRVOMAJSKEGA TABORA v Bohinju, bo s svojimi odbori za posamezne naloge v zvezi s pripravami in izvedbo te osrednje 1. majske prireditve^ po skrbel, da se bodo udeleženci in gostje počutili čim bolj prijetno. Izdelan je že celotni program prometa, preskrbe, kulturnih nastopov, zabave in drugih spremljajočih dejavnosti za brezhiben potek in organizacijo srečanja. O vsem tem so že seznanjene sindikalne in druge družbenopolitične organizacije v gorenjskih občinah. Podrobnosti, ki bodo zanimale širšo slovensko javnost, pa bodo objavila tudi vsa osrednja slovenska in gorenjska sredstva javnega obveščanja v drugi polovici aprila. Glede na to, da pričakujejo na PRVOMAJSKEM TABORU nad 10 tisoč udeležencev, bodo na praznični dan sindikalne organizacije organizirale prevoze v Boh. Bistrico s posebnimi vlaki in avtobusi, s čimer naj bi se razbremenil cestni promet z osebnimi vozili. Jubilejne slovesnosti se bodo začele že ob 9. uri dopoldne s svečano otvoritvijo muzeja Tomaža Godca, sledila pa bo svečana seja CK ZKJ in otvoritev Doma Joža Ažmana, katerih se bodo udeležili najvišji jugoslovanski družbenopolitični voditelji. Udeleženci PRVOMAJSKEGA TABORA bodo lahko posredno spremljali potek teh slovesnosti na prireditvenem prostoru pri gostišču DANICA ob Savi Bohinjki, kjer bodo razmeščeni televizijski sprejemniki. Organizatorji so poskrbeli tudi za zadostno število stojnic za okrepčilo, prodajo značk in razglednic. Pozivamo vse člane našega delovnega kolektiva, da se v čim večjem številu udeleže tega velikega srečanja, ki bo potekalo v znamenju najpomembnejših jubilejev ZKJ, naše revolucije in narodnoosvobodilne borbe. PRVOMAJSKI TABOR bo potrditev naše vzajemnosti, tovarištva ter radosti ob mednarodnem prazniku dela. Praznične prireditve in srečanje PRVOMAJSKI TABOR bodo ob vsakem vremenu! Iz tržiške občine se bo PRVOMAJSKEGA TABORA udeležilo približno 500 občanov. Osnovne organizacije zveze sindikatov bodo pričele zbirati prijave od 10. aprila 1979 dalje. Prevoz v Bohinj bo zagotovljen s posebnimi avtobusi, ki bodo odpeljali iz Tržiča na dan praznovanja 1. maja ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Tržiču. Obveščamo torej vse, ki želijo prisostvovati pomembni prireditvi, da se prijavijo pri svojem predsedniku osnovne organizacije zveze sindikatov najkasneje do 20. aprila 1979. Podrobnejša obvestila bomo objavili nekaj dni pred prireditvijo v Čevljarjevih obvestilih in v lokalnem radiu. Občinski svet ZSS Tržič ^__________________________________________________J TOVARNA OBUTVE »PEKO« TRŽIČ razpisuje za šolsko leto 1979/80 KADROVSKE ŠTIPENDIJE in UČNA MESTA 1. KADROVSKE ŠTIPENDIJE — diplomirani ekonomist — strojni inženir — inženir organizacije dela (organizacijska proizvodna smer) — čevljarski tehnik — ekonomski tehnik — administrativni tehnik — kemijski tehnik — gumarski tehnik — strojni tehnik — administrator 3 štipendije 1 štipendija 2 štipendiji 7 štipendij 2 štipendiji 1 štipendija 3 štipendije 2 štipendiji 6 štipendij 6 štipendij Razpisni pogoji: Kandidati naj pošljejo prošnje na obrazbu DZS 1,65 »Prošnja za štipendijo« in priložijo: — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, — potrdilo o sprejemu v šolo oziroma frekventacij-sko potrdilo, — potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in številu družinskih članov. 2. UČNA MESTA ZA IZUČITEV POKLICA _ šivalka zgornjih delov obutve 5 učnih mest — krojilec zgornjih delov obutve 4 učna mesta _ dodelovalec obutve 3 učna mesta — navlačevalec zgornjih delov obutve 4 učna mesta — čevljar 11 učnih mest — orodjar 4 učna mesta — strojni ključavničar 2 učni mesti — rezkalec 2 učni mesti — strugar 1 učno mesto _ modelni mizar 1 učno mesto _ mizar 1 učno mesto — klepar 1 učno mesto — obratovni električar 2 učni mesti _ tiskar za tisk s ploskve 1 učno mesto — predelovalec umetnih mas 1 učno mesto — prodajalec obutve (za poslovalnici v Tržiču) 3 učna mesta Učence opozarjamo, da se ne morejo vpisati v poklicno šolo z izmenično organizacijo pouka, če nimajo sklenjene učne pogodbe. Možnost sklenitve učne pogodbe je do 15. septembra 1979, vendar priporočamo, da oddajo prošnje za sklenitev učne pogodbe čim-prej. Razpisni pogoji: Kandidati za učna mesta naj poleg prošnje za sprejem priložijo tudi: — prepis spričevala I. polletja šolskega leta 1978/79 (letno spričevalo bodo predložili naknadno) — potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in številu družinskih članov. Iste štipendije in učna mesta so bila objavljena v skupnem razpisu v časopisu Delo. Kandidati za štipendije in učna mesta naj pošljejo prošnje na naslov: Tovarna obutve »Peko« Tržič najkasneje do 30. junija 1979. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. - Ureja uredniški odbor: Janez Kališnik, Milka Meglič, Marjau Markič, Anton Simonič, Marija Slapar, Karel Zajc, — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk; TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3100 izvodov v slovenskem in 1600 izvodov v srbohrvatskem jeziku. Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.