LETO VIL / ŠTEV. KRANJ, 20. FEBRUARJA 1M4 UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN PrOSl(3V<3 občnih zborih kmetijskih zadrug 150-letnice srbske vstaje . Prav [je, da. se vsa Jugoslavija v teh dneh spominja obletni-Ce slavne vstaje srbskih svobodoljubnih kmetov, ki so vstali ZoPer tirane in izkoriščevalce. v srbski vstaji gledamo danes ^rvi organiziran upor zoper tuj-51 in gospodarsko suženjstvo. Ta vstaja 1804. leta ni tako da-lef od letnice francoske revo-luciJe jn je najtrdnejši dokaz, ,<*a so jugoslovanski narodi ti- IJspcl občni zbor KZ Naklo - kZ na Trati se ni rarno izkazala okraja polagajo obračun svojega dela. 2e nekaj tednov sem se kmetijske zadruge pripravljajo na redne letne občne zbo-ki prvi pohite v boj, kadar ^ zadrugi na Trati pri Škofji ,e ta bije za pravico in svobo 4o. Tudi Kranj ni želel zaostajati * se je na res lep način spom-1111 Pomembne obletnice. V Prešernovem Jgledališču je "ila v ponedeljek, 15. febr. zve-*er slovesna akademija. Spored ^e bil srečno izbran in ves veće Kmetijske zadruge kranjskega kov v materialu za pospeševanje kmetijstva. Prav tako so ugotovili, da je nujno osnovati tečaj za kmetovalce. Kakor smo zvedeli, je tečaj že začel z delom. KZ na Trati, ki je imela občni zbor preteklo nedeljo, pa je drugega značaja. Ne smemo preiti preko uspehov, ki jih je imela v preteklem letu. Odprli so postajo za umetno osemenjevanje krav, organizirali temeljito čiščenje in škropljenje sadnega drevja, okrepili strojni Loki in v Naklem pa sta že imeli svoje zbore v soboto oziroma nedeljo. Prvega zbora KZ v Naklem se je udeležilo okoli 150 zadružnikov in zadružnic. O delu in uspehih zadruge so poročali predsednik KZ in načelniki odsekov. Aktivnost v odsekih in odsek itd., toda vseh pogojev, zadrugi je močna in KZ je pre- w jih ta zadruga im3i niso iz_ *tilov srbske vstaje. Vse točke, koračila začetniško delovanje, koristili. To pa izvira iz patri- Položili so tudi temelje odse- arhainih in osebnih značajev, ki kom. Prav gotovo je KZ Naklo prevladujejo v zadrugi. Le-ti r je bil zares dostojna poča- i ^' so sledile slavnostnemu go voru. razen skladb morda, ki Je prav, da se spremeni to jezero v zdaj večjo, zdaj manjšo gmote vod« in se oropa tistih lepot, ki jih ima sedaj? Jih je igral godalni trio, so bile ena najboljših v okraju. Lani pa dušijo aktivnost članov KZ. 'Ulno čiste, vse so imele dolo- je praznovala 50-letnico svojega To je dokazal tudi občni zbor, eno razpoloženjsko obeležje, k *a dajejo boj, svoboda in ju naška smrt. Polna dvorana resnega in di fto razpoloženjsko obeležje, ki obstoja. Tokrat so organizirali katerega se je udeležila le ena veliko razstavo živine in druge tretjina članov, med temi le prireditve, o katerih smo že pi- ena žena — zadružnica. Torej v sali. Dogradili in odprli so ža- zadrugi še ne prevladuje za- ,c'Pliniranega občinstva je bila družni dom ter kupili več po- družni duh in je le nekaj posa-^aležen avditorij izvajalcem ^°grama. Z malokatere podob-Prireditve smo odhajali tako Drugače, gostinci...! Drugače gostinci . . . ! Pod tem ne ^valežni in polni priznanja za ^nične umetniške užitke. Lah-»o iPa omm' ki niso pri- Po5 Vali- Morda so pričakovali S°b_nih vabil? Na take javne bratstva in edin-vodiu le ano in na dom po- Europa" pod prisilno upravo Kdo Jo kriv ? rali nad naštetimi dejstvi zami- mega, iposadili na zatožno klof sliti — pri gostincih. Vsi, z — naš list. Mar res nihče ni vi-Gostinsko zbornico na čelu, so del, kam vse to vodi? mora poslej 4rce, ne tisk *hno vabilo! ljedelsklh strojev. Tako je sedaj meznikov, ki vodijo zadrugo, njeno premoženje vredno okoli Med članstvom pa še vedno 10 milijonov din. Iz letošnjih prevladuje mnenje, da je zadru- naslovom smo že lani v septem- dobičkov nameravajo zgraditi ga organ, ki naj omogoča kriti- bru napisali dolg članek, v ka- centralno strojno remizo z maj- ziranje navzgor. Še vse preveč terem smo opozorili javnost na hno delavnico. Kupili pa bodo politizirajo in premalo delajo, nezdrave pojave v hotelu »Ev- tudi traktor in nekaj drugih Ko že pišemo o teh vpraša- ropa« v Kranj.«.' Ze takrat smo strojev. V preteklem letu je KZ njih, je nujno, da osvetlimo tu- povedali, da močno dvomimo, začeli zagovarjati direktorja, ^e trdimo, da je vsega kriv ustvarila okoli 4 milijone din di primer KZ Davča, ki še ni da bi podjetje pod takim vod- nas pa napadati in nam očitati, samo direktor. Odgovornost no- dobička. Na zboru so se dome- imela občnega zbor;.. Upravni s*.ypm,JU>. ima, moglo uspe- da hočemo kompromitirati edi- Ei celotni kolektiv. Delavski svet nili, da bodo od dobička razde- zbor KZ je hotel prod tem raz- vati in »h? pravilno razvijati, nega strokovnjaka , gostinske lili mod člane okoli 20 odstot- deliti nad milijon dinarjev med Opozorili smo na nepravilnosti stroke v okraju, da je članek 20 zadružnikov, zadrugi pa bi pri delitvi dobička, na nedemo- navaden potem ostalo le okoli 200 tisoč kratične odnose v podjetju, kjer .5 n)\v)u\ po telefooci- S predsednikom občine Bohinjska Bistrica, ki sem ga tokrat poklical k telefonu, sva se razgovarjala predvsem o jezeru in njegovi usodi. Torej o (problemu, ki muči Bohinjce že dalj časa. Kdo bi jim zameril, če hočejo ohraniti jezero takšno kot je? i pamflet in podobno. Prišlo je celo tako daleč, da je din. Revizija je bilanco KZ ima glavno in odločilno besedo upravnik »Evrope«, ki je bil — Sklepi, ki so jih sprejeli na zasedanju Elektrotehniškega društva Slovenije Preteklo soboto, je dejal tovariš predsednik, so spet hiočno razburili prebivalce haše občine. Mislili smo, da So načrti o graditvi akumulacijske elektrarne v Bohinju, ki so v preteklem letu dvignili dosti prahu, končno Vendar le propadli, da so ljudje, ki so se ogrevali za tako hidrocentralo, vendarle spoznali, kakšno neprecenljivo škodo bi s tem napravili Bohinju in razvoju turizma nasploh. Ta škoda se ne bi dala nadoknaditi s še tolikimi milijoni kilovati. Zato so nas zadnje novice toliko bolj ogorčile in iznenadile. V Srednji vasi so se Že prejšnji teden zbrali va-Sčani na sestanek, na katerem so razpravljali o sklepih Elektrotehniškega društva. Vsi so bili proti temu, da bi se jezero spremenilo v navaden rezervoar nihajoče gmote, ki bi popolnoma skazila doslej nesprijeno naravno lepoto tega koščka naše domovine. S sestanka so Poslali Izvršnemu svetu LRS Protestno pismo, v katerem zahtevajo, naj se načrti o Sraditvi kakršnekoli hidrocentrale v Bohinju, oz. z vođo iz Bohinjskega jezera, dokončno opustijo. Podobne sestanke pripravljajo tudi pre-bivaJci ostalih vasi v občini. ■— Seveda turistični promet Pri nas, je nadaljeval tova-r«š predsednik, še ni tak kot si ga želimo. Treba bo Še marsikaj urediti, popraviti in na novo zgraditi, da ho dobil Bohinj vse tisto, kar letoviški kraj mora imeti- Za to bodo potrebne precejšnje Investicije. Lahko Pa poudarim, da se bodo v ta namen določene investicije hitro izplačale. V lanskem letu je bilo zabeleženih okrog 20 tisoč noč-nin. Obiskali so nas ljudje osemnajstih narodnosti. Med njimi je bilo precej Skandi-navcev, Angležev in Američanov, nekaj pa tudi Turkov in Grkov. V poletnih mesecih je veliko zanimanje za taborjenje ob jezeru. Zato nameravamo že letos urediti posebne prostore za ta-taborjenje ki dobo opremljeni z elektriko in vodo. To bo vsekakor privabilo še več letoviščarjev. Doslej smo namreč taborjenje nekako ovirali, oziroma nismo dopustili, da bi vsakdo taboril tam, kjer se mu je pač zazdelo, ker bi na ta način razni »taborniki« počasi naravo popolnoma izmaličili. Ko pa bodo urejena posebna taborišča, ki bodo seveda na takih krajih, da ne bodo kazila prirode okrog jezera, bodo ta trenja odpadla. Za prevoz potnikov od železniške postaje v Bistrici do jezera je občina že kupila nov avtobus. S tem bodo odpadle težave, ki so bile zlasti v sezoni vedno velike. Občinski odbor pa bo stremel, da v prihodnje dobi še en avtobus, tako da bi sezonski avtobus od SAP iz Ljubljane lahko odpadel. Na ta način bi bil zagotovljen reden prevoz v vsem letu, tudi pozimi. Seveda pa se bo treba prej pogovoriti s cestno upravo, da ne bo več orala ceste le z navadnim plugom kot letos, ker če bo ostalo tako, bodo morali turisti in Bohinjci — kljub avtobusu ali dvema — vseeno peš s postaje k jezeru in obratno. Davča zavrnila, ker ni upravi- samo direktor itd. čena deliti več kakor 20 odstotkov dobička, saj to tudi ni v skladu z razvojem kmetijstva. takrat še direktor Mestnega go- je preveč popuščal direktorju. Prevladovalo je menje, da za finančno situacijo v podjetju nt odgovarja kolektiv, oz. od njega izvoljeni organ, marveč direktor. Kolektiv ni nikdar raz- Vendar takrat članek ni nale- stinskega podjetja — sklical po- pravljal o vprašanju rentabilno-tel na potrebno razumevanje seben sestanek gostincev, na jjfl podjetja, niti se ni zanimal, ravno pri tistih, ki bi se mo- katerem so namesto njega sa- kako se izkorišča od ljudskega odbora odobreni investicijski kredit. Vse to so prepuščali direktorju in mestnemu odboru, ki so jih smatrali za delodajalce, sebe pa so smatrali samo za nameščence, ki delajo tisto, za kar so plačani. Direktor je na ta način dobil popolnoma proste roke pri iz- Pod tem geslom je bila v nedeljo na Jesenicah okrajna delo, da bo postalo sistematično koriščanju investicijskega kre- in ne kampanjsko, kakor se /je dita Po svoji uvidevnosti, ki j« doslej često dogajalo. Izvolili so obremenjena z veliko ambicijo, ,,Usposal)!jajmo naš mladi rod, da bo uspešno ■ nadaljeval naš revolucionarni razvoj" mladinska konferenca, katere se je udeležilo 120 delegatov mla dinskih aktivov radovljiškega okraja ter številni gosti, repu bliski ljudski poslanci, predstavniki CK LMS okrajnega odbora tudi nekaj komisij, ki bodo ime- SZ, predstavnik mladinske organizacije kranjskega okraja in drugi. V obdobju od zadnje mladin- je razčistila nekaj teh vprašanj ske konference radovljiškega o- in tudi pokazala na vrsto nači-kraja in v pripravah na kon- nov dela v mladino v raznih gres Ljudske mladine Slovenije društvih, kjer je mladine doki je Ibil pred nedavnim v Mari- volj, česar pa se mladinska vod-boru, je mladina radovljiškega stva premalo zavedajo, okraja dosegla zadovoljive uspe- prav gotovo je nedeljska kon-he. V tem času so obnovili 14 ferenca obogatila delegate z no- mladinskih aktivov in 6 občin- vimi izkušnjami. Diskusija pa je Večjega obsega je gradnja za le nalogo proučevati razne aktualne pojave in jih potem z mladino razčiščevati. Izvolili so tudi komisijo za šolstvo, za delavsko in kmečko mladino, odbor za razne .akcije ,itd. Pohvaliti je treba pobudo mladine, do bo v tem letu prevzela razna dela, oziroma s svojimi akcijami pomagala /graditi nekatere objekte v domačem okraju. skih komitejev LMS, tako da je opozorila tudi na to, da bo mo-sedaj v okraju organiziranih rai novi mladinski komite, ki skoraj 3400 mladih ljudi. S tem s0 lga izvolili, resno oprijeti za pa ni rečeno, da se ostala mladina nikjer ne udejstvuje. Vključena je v raznih društvih. V tem obdobju so se posebno odlikovali mladinski aktivi v Mojstrani, na Črnivcu, Jesenicah in v nekaterih drugih krajih, medtem ko mladinskega de- družnega doma na Sr. Dobravi. O tem bomo še pisali. Iz radovljiškega okraia Kranjska gora 14. II. 1954: Da- si morajo komunisti najti svoje nes dopoldne so imeli v Kranj- mesto v današnji stvarnosti in p^ ski gori občinsko konferenco biti na čelu množic, da bodo da se družbeno uveljavi, je začel izkoriščati kredit za vs» potrebne in nepotrebne stvari. Pri tem je presegel odobreni kredit v znesku 3,6000 tisoč dinarjev za več kot 2 milijona dinarjev. Kolektiv nosi odgovornost tudi za stanje v kuhinji. 20 uslužbencev podjetja se (je namreč hranilo v hotelski restavracii in plačevalo za vse tri obroke 1« 2.400 dinarjev na mesec. Kdo bo kril razliko, se ni nihč« vprašal. Kolektiv ni nikoli razpravljal o stanju v kuhinji, čeprav ni bilo urejeno. Verjetno niso hoteli razpravljati o tem zato, ker se je večina uslužbencev hranila v podjetju in na ta način uživala velike ugodnosti, niso hoteli .škodovati sami sebi. Ce bi namreč začeli raz- la v Žirovnici, Begunjah, Bledu organizacije ZKS. na kateri so posvetili vso pažnjo raznim po- Pravl?ati ° anarhiji v kuhinji, itd. (skoraj ni čutiti. govorili o delu Zveze komuni- javom in jih proučevali, ter ne bi m°Sh Nedeljska konferenca mladine stov> vlogi komunistov v da- skrbeli za pravilen razvoj de- radovljiškega okraja je bila ena našnjih pogojih in drugih vpra- lavskega upravljanja, najboljših letošnjih mladinskih šanjih. Mnogo so diskutirali tu- Radovljica: V zadnjih dneh je konferenc v naši republki, vsaj di ° delu občinskega ljudskega imelo več ObO SZDL radovlji- tako so jo v pozdravnih ^govorih odbora in o nesoglasjih, ki so škega okraja svoje občne .zbo hrane, ki so jo dobivali po smešno nizkih cenah. Logična posledica takega gospodarjenja je deficit. »Evropa« se je znašla pred konkurzom. Podjetje, ki ima sicer vse pogoje za rentabilen razvoj, ne diskusiji o zadružništvu so ugo- jega kraja in razna druga vpra- more danes zadostiti obvezno-tovili, da v zadrugah na pod- sanja kot je družbeno samo- stim- ki Jin ima do družbene ročju občine Kranjska gora, de- upravljanje, delovanje društev skupnosti. Mestni odbor je bil lajo v glavnem le poslovodje, itd. Med prvimi so izvedli obč- zato prisiljen, da postavi v »Ev-dočim so upravni odbori pasiv- ne zbore OO SZDL na področju ropi« prisilno upravo. o delav- občine Bled, na Potokih in Kor. Kdo bo nosil posledice takega Beli. Na Koroški Beli, kjer so gospodarjenja? Po našem mne-imeli občni zbor preteklo sobo- nju, bi jih morali nositi vsi, ki to in se ga je udeležilo okoli so odgovorni, da je do tega prl-250 ljudi, so med drugim ugo- šlo. Direktorju pa je razen tega Na konferenci so sprejeli tudi tovili, da je Zveza premalo po- treba na vsak način onemogo-nekaj sklepov v smislu zaključ- jasnjevala naš »novi gospodar- čiti, da bi kjerkoli drugje spet su LMS še niso našli vseh naj- kov VI. kongresa ZKJ in pisma ski sistem in razvoj socialistlč- eksperimentiral tako k t J- to-boljših oblik dela. Konferenca CK ZKJ, predvsem v tem, da ne demokracije. krat v Kranju orisali predstavniki CK LMS. med predsednikom občinay in re, • na katerih so člani zveze Konferenca se je odlikovala po Preds. gospodarskega sveta. V obravnavali problematiko svo-svojem delovnem značaju in zanimivi razpravi, ki je pokazala, da mladina radovljiškega o-kraja resnično razume svojo vlogo v današnjem času. Delegati so skoraj preveč razprav- m- Govorili lj ali o oblikah dela med mladino in o Vzgoji mladine, premalo pa o uveljavljanju v našem javnem življenju, o vprašanjih samoupravljanja itd. Čutiti je, da aktivi po V. kongre so tudi skem samoupravljanju v gostinskih podjetjih, i katerih je v Kranjski gori mnogo, ki pa so bolj sezonskega značaja. TEDEN DIVI PO SVETU ■IG MAN RI PONUJA POMOČ Predsednik Južne Koreje Sig Man Ri je na sestanku ■ poveljnikom sil Združenega poveljstva generalom Hul-lom izjavil, da bo v Indoki-»o poslal eno svojo divizijo. Ifi pa hotel povedati, ali je • tem obvestil tudi Francijo. PREPOVEDAN IZVOZ Ameriška vlada je sklenila, da ne bo več izdajala izvoznih dovoljenj za prodajo kmetijskih pridelkov državam ▼hodnega bloka, vključn« Sovjetski zvezi. NAGIB V SUDANU Predsednik egiptovske vla-ie general Nagib bo v začetku prihodnjega meseca obiskal Sudan in se verjetno udeležil otvoritve budanske-ga parlamenta. EKSPLOZIJA V »KODAK« TOVARNI Zahodnonemški tisk porota, je v tovarni filmov »Kodak«, ki je v sovjetskem sektorju, nastala eksplozija, ki je terjala več težko ranjenih. Vzhodne oblasti tega niso Miso niti potrdile niti demantirale. VELIKA STAVKA KMETOV V Indiji je velika stavka kmetov v državi Utar Pradež prerasla v največjo indijsko kmečko gibanje sploh. Poročila pravijo, da stavka nad •n milijon pridelovalcev sladkornega trsa od skupnega števila 1,400.000 delavcev-kmetov. Stavkujoči zahtevajo izplačilo lanskoletnih zaostankov. DVE BESEDI V zadnjih dneh so vsi avstrijski listi polnih i samo dveh besed in sicer »nesprejemljivo« in »razočaranje«. Komentarji s temi besedami se nanašajo na zadnji govor Molotova na berlinski konferenci o avstrijskem vprašanju. BOMBNIKI V INDOKINI Američani so že odposlali v Tndokino prvo svojo pošiljko bombnikov v pomoč francoskim četam, ki so ▼ vedno večji zagati pred Ho •l Minhovimi četami. Tja bo odpotovalo tudi 250 pripadnikov ameriških zračnih sil na Japonskem. AVSTRIJSKI VELEPOSLANIK V WASHINGTONU Dr. Gruber, ki je bil imenovan za novega avstrijskega veleposlanika v ZDA, je že odpotoval na novo službeno mesto. Tri mesece po odstopu s položaja zunanjega ministra Gruber ni sodeloval v avstrijskem političnem življenju. ALJASKA — ZVEZNA DRŽAVA Ce bo ameriški kongres sprejel sklep senatne komisije za notranje zadeve, bo Aljaska postala 50. zvezna drŽava ZDA z vsemi pravicami federalne države. Kolektiv LIP Jelovica" se je izrekel za združitev V sobot« se je sestal kolektiv LIP Jelovice v sindikalni dvorani na rednem občnem zboru sindikalne podružnice. Razprava je bila selo živahna, posebno o vprašanju tehnične zaščite dela in nesreč. Ugotovljeno je bilo, da je nesreč kljub izboljšani zaščiti še vedno preveč. Zaradi nepazljivosti in samovoljnega odstranjevanja zaščitnih naprav večkrat nosijo krivdo zanje delavci sami. Zelo se je razživela diskusija glede kritičnega stanja lesne industrije zaradi pomanjkanja surovin. Mnogi so ostro obsodili zahtevo okrajne zadružne zveze, da ji pusti v izkoriščanje en lesni obrat — žago, za katerega zahtevajo polovico razpoložljivega lesa, ki ga bodo posekali v okraju. Ta les bi samo razža-govali in prodajali deske. Njihova zahteva predstavlja nevarnost za zaposlitev pet sto delavcev v lesni industriji na Trati, In je za to nesprejemljiva. Da bi se jim zagotovilo delo kljub manjšem dotoku surovin, je nujna združitev lesne industrije v lesno predelovalni kombinat. Delavci Jelovice se s to zdru- žitvijo strinjajo ter je pozdravljajo Pripravljeni so lanskoletni ustvarjalni dobiček investisti-rati za uresničitev te zamisli ter preusmeritev proizvodnje, kajti zavedajo se, da bo samo na ta način tudi v bodoče zagotovljena zaposlitev delavcev v lesni stroki. Vsak poizkus zaviranja smatrajo za gospodarstvu skrajno škodljiv postopek, katerega cilj je uničiti lesno industrijo na Trati ter odvzeti delo in kruh številnim delavcem. danes Lesce nekdaj in jutri . . . Ko je bila sredi poletja 1908 otvorjena železniška proga Beljak, Jesenice, Gorica Trst — je dobila prevozniška obrt v Lescah precej hud udarec. Les se je odslej nakladal na postajan v Bohinjski Bistrici, v Soteski, Bohinjski Beli in na Bledu. Toda leščanski in blejski kočijaži so se kmalu vživeli t nove raz- mere. Prikrojili so svoje cene cenam pri železnici in stvar Je šla po prejšnjem tiru dalje. Danes so redki Jisti, ki se vozijo na Bled preko Jesenic. V Lescan se vsede v trebušast avtobus ali pa v kočijo in predno prisopiha vlak v 2irovnico — je leto-viščar že na Bledu. Po prvi svetovni vojni je bila Požarna varnost -naša skupna skrb Kranjski okraj je eden najbogatejših v Sloveniji. Splošno ljudsko premoženje je vredno več milijard dinarjev. S tem pa se občutno poveča odgovornost oblastnih organov, ki jim je zaupano upravljanje v SPL. Prav nobenega ukrepa ne bi smeli prezreti, ki bi kakorkoli zava- roval imovino pred nezgodami, zlasti pred požari. Republiška in okrajna statistika nam kažeta, da je največ gospodarske škode povzročil požar. 'Ne smemo prezreti dejstva, da moramo vso uničeno imovino obnoviti ali na novo zgraditi. Da bi se temu izognili, bi zato namenje- na sredstva raje porabili za ustanovljena »Tovarna verig * d. v Lescah«. Gradnja tovari verig je bila prvi korak k i'r dustrializaciji Lesc. Vzporedn* z obratovanjem te tovarne )' nastalo tudi živahno povpraš* vanje po stavbiščih in stanov«] njih. Na severni ,strani Lesc P*] je zrasla lepa šolska stavba, * je vidna daleč naokoli. V tisti' letih so nastale tri tvornice pl* tenin, in sicer, Milka in Slavk' Šušteršič, Baebler Marjan " Aanton Legat, tik ob tovari*1 verig pa je začela obratova* tvornica čokolade, katere lastni* je bil Adolf Zavrtanik. V novi socialistični državi je industrializacija Lesc nadfr lejvala. Tovarna verig izdeluj' Nelojalna konkurenca Mestno avtoprevozništvo v Kranja ima premalo avtobusov - Češnje niso bile nič cenejše -Potniškemu prometu zaenkrat še niso kos Tih in skromen je ta delov- svojimi kamioni, s to razliko, da kov. Za Jezersko je velik pro- jih ni kolektiv in marsikdo zanj sploh ne ve. Številne težave in zapreke je moral premagati, preden se je postavil na svoje noge. Pomankanje avtobusov, tovornih avtomobilov in še marsikaj, je žulilo pridne delavce — mehanike. V preteklem letu so šest mesecev dobivali samo 80°/» plače, pa vendar puške niso vrgli v koruzo. V drugi slednje dobijo gorivo veliko ceneje, ker ga nabavijo za obdelovanje zemlje!! Tudi trgovska podjetja niso med zadnjimi, ki delajo prevozne usluge in na ta način škodujejo podjetju, ki je bilo ustanovljeno samo za prevozne usluge. »Iskra« je na met, predvidevajo pa še večjega, ker bodo ,menda na Jezerskem ustanovili kliniko za očesno tuberkulozo. (Prvi, več mesecev trajajoči poskusi so se izredno dobro obnesli.) Zato v podjetju že danes razmišljajo, kako bi si nabavili nove, velike preventivne mere, kar bi nas tudi pluge in raznovrstno oro* je. Zaslužki delavcev in uslu* bencev ter dajatve, ki jih kolelf tiv plačuje za družbene potreb*' znatno opjajajo gospodarsko i* kulturno rast Lesc in širok* okolice. Razvoj industrializacije Le* pa je narekoval tudi nove st*" novanjske potrebe delavcev & uslužbencev. V teku zadnjih K1 rastejo nove hiše proti Bled* V.Gfl x, A man2!' Hlebcam in Radovljici kakof gobe po dežju. V tovarni verif so otvorili nedavno dvorano, * kateri prireja DKD »Svoboda1 kulturne in družabne prireditv* Za razvoj kulturnega in družab' nega življenja skrbita gledališč1 tudi manj stalo in škoda bi bi la veliko manjša. Na osnovi teh načelnih ugotovitev je okrajna gasilska zveza v sporazumu z okrajnim ljudskim odborom in PLZ izdelala plan potrebnih ukrepov, s katerimi bi požarno varnost dvignili vsaj do neke mere. V preteklih letih je bilo v okraju 150 požarov. Skupno škodo cenijo na preko 70 milijonov dinarjev. Tu pa je vračunana samo efektivna škoda. Ce k temu dodamo še obnovo pogorišča, preseže vsota 200 milijonov dinar- jev. Pri tem pa moramo upošte- družina in orkester. Treba pa b vati, da so operativne enote v tudi misliti na gradnjo kultur" okraju preprečile vsaj dvakrat nega doma, ki bi izžareval kuJ' pr. s svojimi kamioni vozila za avtobuse. Seveda je to zaenkrat »Sadje«. Pri tem pa prav noben šele želja, ker nimajo deviz. De-Kranjčan ni kupil pri »Sadju« lavci, ki se vozijo iz Vodic v tako veliko škodo. • Glavni vzrok za pomanjkljivo preprečevanje požarov so nezadostne preventivne mere. Gasilska društva imajo odločno premalo cevi. Zgodilo se je že, da zaradi premajhne dolžine ce- turo in telesno vzgojno gibanj"' daleč naokoli. Med okupacijo je bilo postaj' no poslopje močno porušeni Stavba ne odgovarja več potr«' bam in tudi kolodvor sam J': nujno potreben razširitve. Ti*" ba bo misliti na to, da se bost* polovici leta so že dobili polne češenj ceneje, kot pri podjetju, Kranj, 'so naprosili podjetje, naj vi niso mogli napeljati vode do postaji v Lescah in |v Rador plače in vso razliko za nazaj Z udarniškim delom so postavili in dozidali tri garaže, skladišče goriva, skladišče avtomobilskih delov in prostor za odpadni material. >( 1 To so skromni podatki, vendar pa delo, ki so ga delavci vložili v svoje podjetje ni skromno. Zakaj smo jih pravzaprav obiskali?i! V zadnji januarski številki našega lista smo objavili reportažo z Jezerskega in pri tem tudi omenili, da je prevoz do tja precej neroden itd. Pa so se oglasili in dejali, naj pridemo pogledat, s kakšnimi težavami se borijo, pa bomo videli, da jim ni lahko. Res je, ni jim lahko. Precej drugače pa bi lahko bilo, če bi se vsak držal svojega posla. Tovorni promet jim namreč precej peša. S prizadevnostjo kolektiva so prišli do tega, da imajo danes za prevozne usluge šest dobrih tovornih vozil. Pogosto pa se zgodi, da vozovi stoje v garažah. »Ste predragi«, je odgovor strank. Zakaj? Poleg mestnega prevozništva o-pravljajo javen promet tudi tovarne in kmetijske zadruge s ki je vozilo z »dražjimi« kamio- vzpostavi redno progo na tej pogorišča. V mnogih krajih pa ni! Zaradi te nelojalne konku- relaciji. Upravni odbor prevoz- pomanjkanje vode sploh pre- rence (vsa podjetja, ki na »čr- ništva je o tem razpravljal in prečuje kakršnokoli akcijo. Za- no« delajo prevozne usluge, ne prišel do zaključka, da tej želji radi tega je nujno, da pričnemo plačujejo nobenega davka na te vožnje), se je prevozniško podjetje skupaj s privatnimi vozniki obrnilo na obrtno zbornico v Kranju, da se to stanje odpravi. Prav tako je bil o tem obveščen gospodarski svet pri LOMO in pri OLO. Mestno prevozništvo nima nič proti takim voznim uslugam, le davek na javen promet naj vsi enako plačajo, pa bo v redu. vsaj do julija ne bodo mogli ustreči. Do poletja pa mislijo napraviti na vozilih vse potrebne reparature, tako da bodo strankam lahko ustregli in vozili delavce ne samo v službo, ampak tudi na izlete. Med drugim je upravni odbor prav tako razpravljal o prevozu delavcev in nameščencev iz Ljubljane v Kranj v »Planiko«. Pri tem so ugotovili, da bi bilo v danih Podjetje opravlja prav tako pogojih, ko je avtobusov pre- tudi osebni promet. S svojimi malo, veliko bolj pametno, da avtobusi dnevno prevaža v rtr- bi se ti ljudje vozili v službo z varne delavce in nameščence iz vlakom, ker z avtobusi prav nič vseh krajev kranjskega okraja, ne pridobijo, le-te pa bi raje s postopno gradnjo vodnih bazenov, ki jih je v okraju potrebno najmanj 72. Izredno težki primeri so v Zg. Besnici, Drulovkl, Bobovku, Naklem, Voklu, Godešiču, Strahinju, Srednji vasi in Podblici. Ce v teh krajih izbruhne požar, je ogrožena varnost vse vasi, kar zgovorno priča primer v Srednji vasi pri Bohinju. Gradnja bazenov terja veliko vsoto denarja, ki jo OLO in občinski ljudski odbori v enem letu ne bodo zmogli. Zato je tem bolj pereča nabava gasilskega ljici združili v veliko in moder no urejeno železniško postaj' nekako v sredini med obem' naseljima, ki se bosta v dogled* nem času strnili v večje mest* Minulo jesen so začeli razšli" jati med Lescami in Radovlji<* staro in kotanjasto cesto, : P* kateri so motorna vozila dvigal' oblake prahu. V nekaj meseci' so iz te ozke makadamske ste naredili široko in asfaltiran' cesto. Trikot med Lescami, Radoi^ Ijico in Begunjami je zelo prV1 praven za potniško letališče, bi se ga dalo urediti z razm** roma majhnimi stroški. Letali šče v Ljubljani je preveč od' maknjeno ob Bleda in, Bohinj' in drugih turističnih postojan* kjer ni železnice. Podjetje samo uporabili tam, kjer morajo de- avto-tanka pri kranjski gasilski 2e z ozirom na zastarelo in pr«' prizna, da temu niso kos. Pred- lavci peš ali s kolesi na delo! vsem imajo premalo avtobusov, Tako je torej delo Mestnega po drugi strani pa so ti, ki jih prevozništva v Kranju. Dovolj imajo, veliko premajhni. Obe imajo težav in skrbi. Kljub te- glavni progi, na Golnik in na mu bodo tudi letos nadaljevali Jezersko, sta pri vsaki vožnji z urejevanjem svojega obrata. preobremenjeni. Namesto 50, mora avtobus peljati tudi po 70 ljudi. Da taka vožnja res ni prijetna, drži, vendar ni krivo temu podjetje, ki se trudi, za čim bolj kulturen prevoz potni- Betonirali bodo dvorišče, cisterne z gorivom bodo namestili pod zemljo, dozidali še tri garaže za avtobuse in uredili poleg ostalih drobnejših del tudi sobo za prenočevanje šoferjev. četi. Dosedaj je polovico vseh požarov reševal ravno ta avtomobil, ki pa je že zdavnaj odslužil. Prometni organi so ga že izločili iž uporabe in kdor še z njim upravlja, vozi na lastno odgovornost. Zato nas tudi mar-sikakšni lanskoletni investicijski izdatki mestne občine ne prepričajo, da je bilo treba jna-bavo avto - tanka preložiti na kasnejši čas. obremenjeno železniško progo kar je v zvezi z občutno izgub* časo v primeru majhnih poto* vanj in izrabe letnih plačani' dopustov. Kadar bo to urejeno, hod* gorenjski turistični kraji velik' pridobili na privlačnosti in tu<$ na ugledu v svetu in Lesce bm do postale snet središče tujsk* prometnega živ^onia. KONEC IVO PORENTA - VOJKO- na najrazličnejših krajih. Stab odreda je razposlal omenjenega dne vsem štabom bataljonov podrobna navodila in skice min, ki so jih sestavili strokovnjaki za miniranja po skrbni proučitvi min in rušilnega materiala, ki je bil do tedaj v uporabi. Po objektivni in kritični presoji kvalitete, dotedanjega načina polaganja in uporabe so izdelali načrt, ki je vseboval poleg čisto strokovnih navodil tudi pregled raznih vrst minskih polj, ki so najbolj ustrezala gorenjskemu terenu. Na ta načn je zrastel nov ka- Tega dne so stopili bataljoni pod Karavankami m Kamniškimi planinami vnovič pod zastavo tistega odreda, ki je bil rojen v ognju in krvi leta 1941. Novi štab Kokrškega odreda so v začetku ■estavljali: Komandant-poročnik Prezelj Janko-Stane, politkomisar Anton Kržišnik-Ljubo, namestnik komandanta-poročnik Jože Rebolj-Planu •ec, namestnik politkomisarja tov. Janez Jerman in načelnik štaba p. poročnik Boris Globoč-nik-Damjan. V prvem obdobju od formiranja odreda ao konca leta 1944 sta štab odreda i« partijsra organizacija posvečala veliko skrb ideološki vzgoji partijskega članstva. Tudi delo s simpatizer j i in moštvom se ni zapostavljalo; trditi smemo, da je bilo prav to obdobje od septembra dalje obdobje sistematične ideološke vzgoje. E-note Kokrškega odreda so bile edina vojaška •nota pod Karavankami in sploh na levem bregu Save. Borci so se zavedali svoje pionirske vloge v izgradnji ljudske oblasti in so zato na svojih borbenih pohodih opravljali tudi važno politično delo. Živeli so v stalnih stikih z ljudstvom ter z literaturo, ki jo je izdajala odredna tehnika, z zborovanji in mitingi prevzgajali ljudstvo in ga mobilizirali v narodnoosvobodilno gibanje. V ta namen je priredil II. bataljon skupno z minersko četo meseca septembra miting, kateremu sta prisostvovala član SNOS tov. Bogdan Osolnik in član Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte tov. Janoš. Na tem zborovanju so obravnavali politična vprašanja, odnos vojske do političnih organizacij na terenu in vojaški položaj v svetu. Iz poročil odredne partijske organizacije, ki so se ohranila, je razvidno, da ije odred sleherni čas porabil za politično delo. Vsak dan so bile politične ure in dnevne informacije s čitanjem radijskih poročil. Rezultat tega dela je bil: bojno razpoloženje, povečana vojaško aktivnost in izredna hrabrost. Pobudnika vseh vojaških akcij in mobilizacij sta bila Partija in SKOJ. Dne 8. septembra je skupina skojevcev, oblečenih v nemške uniforme, napadla v gostilni Ozvald pri 2irovnici skupino nemških policajev. Sorazmerno lep, četudi ne popoln uspeh je bil prav v tem, ker so mladi komunisti pokazali, da so sposobni tudi za samostojne akcije večjega obsega. 6. Obračun Se en dan je važen v zgodovini bojev na Gorenjskem — to je 31. avgust 1944. Do tega časa se je namreč izkazalo, da v enotah primanjkuje izvežbanega minerskega kadra, ki naj uporablja mine kot orožje v vseh fazah borbe in Bataljon Kokrškega odreda pozimi 1944 pod Stolom der minerjev, ki so dobro izvežbani uničevali mostove, železniške proge in postojanke širom po Gorenjski. Mina je postalo novo orožje in važen faktor v vseh partizanskih akcijah. Uporabljati mine vedno in povsod, je postalo načelo borcev Kokrškega odreda. 1 Partizanska vojska na Gorenjskem je imela lastno taktiko, ki se je izoblikovala iz prilagoditve stroge načelne taktike prilikam in zmogljivosti. Brez dvoma so bile dobro plasirane mine najnevarnejše in najuspešnejše orožje v borbi proti nemški premoči. Bataljoni Kokr- škega odreda so z akcijami manjšega in večjeg* obsega vznemirjali že tako načeto in demorS' lizirano nemški armado. Vojaška in političn* oblast sta bili obupnb zamotani, ker je po aterr tatu na Hitlerja vsak vohunil in obtoževal drir* ge. Belogardistične postojanke, ki 50 posebn' v okolici Kranja rasle kakor gobe po dežju, s' se mrzlično utrjevale, tako imenovani domo" branci pa niso bili niti Vojska, niti civilisti bili so le nerazporejeni elementi, zaslepljeni 1 navidezni gorečnosti do cerkve in boga ter popolnoma odvisni od svojih nemških gospodar jev. Te belogardistične sile pa so predstavljal' za Nemce hkrati političen problem in predm«* neprestane šale. Politični problem je nastal organizaciji in enotnem poveljevanju nemških in belogardističnim enotam pri skupnem nastopu. Predmet neprestane šale pa so bili zato, k«' so jih Nemci uporabili vedno kot »Kanonenfu*' ter«. Nesoglasja v vojaškem mnenju, ki so bil* med gospodarji in hlapci že zakoreninjena, P* niso nastala zaradi kakih osebnih nesoglasij pO', sameznih poveljnikov. To so bila splošna nes©' glasja, pri čemer so Nemci zagovarjali svoj' mesto nadrejenega, belogardisti pa svoj, ne rtrifj no zavidanja vreden položaj. Bilo je žalostni, nasprotje tako opevanega prijateljstva in sod«' lovanja. Da bi razbremenili pritisk sovražne ofenziv* na Škofjeloški odred v začetku oktobra 1044, m enote Kokrškega odreda na vsem sektorju prf šle v napad. Z ofenzivnimi izpadi manjšega oV sega so pritegnili del nemških sil na levj br** Save in s tem zmanjšali pritisk Svabov v Sk»'' jeloških hribih. Ves mesec je potekal v neprestanih ofin' zivnih akcijah proti sovražniku, katerega * lastni neuspehi demoralizirali in blokirali * postojanke. (Dalje prihodnjič) * 01 AS GOftENJSK* Krstna predstava v Komendi Koncert pevskega zbora »Franceta Prešerna" o Kranju Prešernovi rojaki so proslavili 105. obletnico pesnikove smrti V nedeljo, 7. februarja je Komenda doživela razveseljiv kul-JUrni dogodek. Igralska skupina II Komende je v okviru proslave Prešernovega dne uprizorila sudsko igro v štirih dejanjih 'Student z vasi«, delo mlade-jjj domačega avtorja Franceta ^ibernika. To je bila hkrati krstna predstava tega dela, ki J« doživelo velik uspeh in ga je Številno občinstvo z navdušenjem sprejelo. dramska noviteta »Student * vasi« je razveseljiv prispevek * sodobnemu repertoarju ljudeh odrov, ki jim prav danes Manjka novih, primernih del. ^vtor je znal v svojstveno ljudmi odrski obliki prikazati pot kftiečkega študenta, ki se po *°lgem nihanju in duševnem |*0Ju dokončno iztrga pokvarjenemu velemestnemu kapitali-tičnemu okolju in se vrne do-*ov. Osnovna zgodba je sledeča: *aJtarski študent Janko je mo-**1 prekiniti študij na vseuči-*Sču zaradi smrti svojega strl-**• ki ga je doslej vzdrževal. Da * Preživlja, dela skupno z ma-*rJo pri bogatem gruntarju klancu, kamor pa ga še po-•ebej vleče ljubezen do mlade Jantarjeve hčerke Cilke. Nekega poletja pride k Belanče-**|b na počitnice višji finančni •^tnik dr. Stern s svojo hčerko Olgo in ponudi Janku službo domačega učitelja. Ker se je ^anku s tem nudila možnost, *a dokonča študij, je ponudbo J^ejcl, pa tudi finančnikova *cerka Olga ga je zelo prevze-la- Služba domačega učitelja *ri razvajenem meščanskem mlinčku mu ni ugajala, ker je *regloboko občutil socialno raz-£ko med seboj in Sternovimi. ^Piralo se mu je grobo izkori- ščanje uslužbencev s strani finančnika, razočaral pa se je tudi nad Olgo, v kateri je spoznal navadno koketo. <— Medtem je Cilka, ki je Janka še vedno ljubila, preživljala težke trenutke, ker so ji po Jankovem odhodu vsiljevali bogatega kmečkega sina Franceta. Ta je sicer imel Cilko resnično rad, a je razumel njena čustva do Janka, ki se je po hudem notranjem boju odločil in se vrnil med svoje. Delo je režiral Ivo Jezeršek, dolgoletni vodja kulturno-pro-svetnega društva v Komendi. S skromnimi sredstvi, ki so mu bila na razpolago, mu je v celoti uspelo dati igri pravi ljudski ton, h kateremu bo mnogo pripomogli tudi pevski vložki narodnih pesmi. Pri izbiri vlog je imel — razen nekaj izjem — kaj srečno roko. Naslovno vlogo študenta Janka je z izredno doživetostjo odigral nadarjeni igralec, osmošolec Tone Lah, prav tako je navdušil lik Cilke, ki ga je s preprosto toplino podala Milka Lahova. V vlogi vaškega pijančka je s svojo ko-miko osvojil gledalce Jože Petelin, ki ga domačini že zelo dobro poznajo. Zelo dober je bil Janez Pogačar kot kmečki fant France, Milan Lah kot Belan-čev hlapec ter Maks Zurbi kot dr. Stern in Bognarjeva Nada kot Olga. »Student z vasi« je prvo delo mladega avtorja. Odlikuje ga zdrav ljudski jezik, ki ga je avtor povzel neposredno iz kmečke govorice. Pri gledalcih je bilo delo morda prav zaradi tega sprejeto s takim navdušenjem in upajmo, da bo delo v bodoče našlo pot še na marsikateri oder. M. Furlan Ker je KUD »France Prešeren« z Breznice v nedeljo, 7. febru- V počastitev 105. obletnice One, ki jih je zbor že izvajal Polnega glasbenega - učinka pa smrti dr. Franceta Prešerna je ali pa «o lažjega značaja, je tudi ni mogoče doseči, ako pev-priredil moški pevski zbor »Fr. zbor odpel intonančno čisto z ci poj o z notami v rokah. In-Prešeren« iz Kranja pod vod- lepo gradacijo, tako, da so po- terpret ni samo dirigent, mar- arja sprejel gostovanje »Svobo-stvom svojega dirigenta Petra samezni akordi polno in efektno več ves zbor, kar (je pa možno de« iz Lesc, ki je uprizorila Liparja samostojen koncert, ki zveneli. Prav tako so bile fraze le, če pevci pojo brez not. Opa- »Sveti plamen«, so Prešernovo smo ga že dolgo pričakovali, izpeljane logično in z močnim žili smo tudi, da se je števil- proslavo preložili za en teden. Medtem ko je do sedaj nasto- dirigentovim muzikalnim čutom, čno stanje zbora skrčilo in to Pri programu so sodelovali pal na svojih koncertih in dru- Težjim in zahtevnejšim sklad- na račun kvalitete. Manjkalo je člani KUD s Prešernovimi: Slogih prireditvah več ali manj z bam pa zbor ni bil tehnično in nekaj pevcev, ki so dali zboru vo od mladosti, Uvod h Krstu mešanim programom, si je to tudi rie izrazno popolnoma kos. mehkejšo barvitost. Vsekakor in Ponočnjak. Za uvod je za-pot izbral le skladbe Foersterja Naj omenimo le Foersterjevo je treba vrzel izpopolniti, da bo igrala državno himno žirovniška in Adamiča. S tem, da se je »Njega ni« in Adamičevo »Za zbor dosegel zopet nekdanjo godba na pihala, potem pa je zbor lotil stilnih koncertov, so njo, kot riba za vodo .. .« Kljub višino. dopolnjevala program z raznimi je dobro zavedal svoje naloge, temu, da je dirigent skladbe Kot solista sta pri koncertu skladbami. Po slavnostnem go-ki jo ima do slovenske vokal- pravilno interpretiral, jnu zbor nastopila Fr. Kristan in prof. voru o pomenu in življenju ne glasbe. Zbor je bil,namreč ni sledil. Petje je bilo nehomo- V. Majdičeva. Prvi ima prijetno Prešerna so gimnazijci reciti-že dvakrat kvalificiran pri tek- geno, glasovi niso bili zliti, po- glasovno barvo; zaradi premaj- rali »Povodnega moža« V spomini movanju moških pevskih zborov samezniki so celo izstopali (lah- hnega glasbenega obsega pa ni Andreja Smoleta, najbolj pa je kot najboljši v Sloveniji. S ko bi jih našteli z iimeni), tako popolnoma zadovoljil. Prof. vsem ugajala »Zdravljica«, ki so sprejetjem te visoke in zasluže- da v celoti te skladbe niso bile Majdičeva pa je bila v inter- jo v narodnih nošah izvedli dino ocene, je zbor prevzel nase intonično, agogično in tudi di- pretaciji brezhibna, a njen glas jaki I. gimnazije, tudi dolžnost fbiti Vodnik v vo- namično dovolj pripravljene, je že prerasel čas. S. Pohvaliti moramo Prešernove rojake iz Vrbe, ker se vsako leto številno udeležijo Prešernove proslave. Za tiste, ki so ostali doma, predvsem iz bližnjih vasi, pa velja, da še vedno ne razu-na Prim- sko po dve uri. Knjige si izpo- mejo genija — Preroka in vedo ra slovensko kulturo je sk0Vem ustaviš ob lepi beli soja po večini kmečka mladi- le za njegove življenjske slabo-?laS ^,0re^Ske..Ž* _^k°^° P!.S,a1' stavbi. Vsak vaščan ti bo s po- na. Zanimanje prebivalcev za te sti. Tudi zastopnikov množičnih nosom povedal, da je to Za- vrste kulturno razvedrilo je ve- organizacij na proslavi ni bilo kalno glasbeni reprodukciji ostalim moškim pevskim zborom. V koliko opravlja to svojo zgodovinsko vzgoino poslanstvo, ie danes težko reči. Ker pa je začel prirejati stilne koncerte, je gotovo na najboljši poti. O pomenu Foersterja in Adamiča ra slovensko kulturo Kulturno življenje na Primskovem Ce greš iz Kranja po cesti na knjig. Odprta je dvakrat teden- Jezersko, se nehote prav tako nam je napovedovalec na koncertu samem orisal in prikazal njun pomen za slovensko glasbo. (Mimogrede: napovedovalec naj drugič pravilno slovensko šteje). Zato se v podrobno analizo obeh velikih liko premajhno. opaziti. družni dom — plod njihovih rok. Zgradili so ga zato, da bi si tudi kmet vasi Primskovo po napornem poljskem delu in ob pustih zimskih večerih poiskal razvedrila drugod, ,he samo v glasbenih ustvarjalcev ne bomo gostilnah in podobnih lokalih. spuščali. Program, ki si ga je Za tQ gkrbi pre(jvsem kulturno rava založba »Kmečka knjiga« drugih. zbor izbral, prav gotovo ni la- društvo svoboda. nadaljevati z množično zbirko Da bi bil njen program kar Več knjig na našo vas Tudi v letošnjem letu name- pisatelja Ivana Ribiča in vrsto hek. Kljub temu, da so bile n. pr. Foersterjeve skladbe porojene še v čitalniški dobi, so nekatere .še danes trd oreh za marsikateri rutiniran pevski zbor. Isto velja tudi za Adamiča. Kako je zbor v celoti izvedel svoj program? Izvajanje skladb bi lahko razdelili na dva dela. .KOTIČEK IGRAČK' ^* četrto premiero v letošnji s*z°ni je jeseniško gledališče iz-jJ^0 moderno francosko ko-»Kotiček igračk«. Lah-So.n° odrsko delce je napisal francoski pisatelj Jac-m«es E>eval, ki je znani avtor •nogih gledaliških del, v kate-po navadi na zabaven način •odeluje tudi resne teme. Največji uspeh je doživela njegova l834. leta napisana komedija *Tovarišč«, ki je znana tudi pri *as. Napisal pa je še nekaj resnejših del in romanov. Njego-komedij res ne odlikujejo *akšne izredne umetniške kvartete, predstavljajo pa dovršeno **Pisane in duhovite stvaritve z značilnim francoskim prefi-*^enim humorjem, s katerim s* Deval prizanesljivo smehlja **2rneram in težavam človeka. f110 takih nepretencioznih del je ^di »Kotiček igračk«, ki je *rSvzaprav bulvarska variacija piawovega »Pvgmaliona«. De-.° Je doživelo svoj krst v avtorji režiji 24. aprila 1951 v pa-*iŠkem gledališču »Medeleine«. Za »Kotiček« se je jeseniško '^dališče odločilo z namenom, * svoji publiki prikaže sodob-?° sapadno, konkretno francosko *°mediografijo, ki danes še ved-*° Črpa iz slavnih tradicij, to-*a Se zdaleka ni tako sočna in *'va, akoravno predstavlja glav-:° »kulturno hrano« zapadnega *°veka. Čeprav Deval predam zabava, pod lahkotno koleno smeha vendarle nakazu- * vrsto problemov današnje Francije, čeprav vanjo globlje ne poseže. »Kotiček igračk« je delovni atelje modnega slikarja Raoula, dobričine, ki slep in gluh za zmede sodobnega sveta goji tulipane in zbira igračke. Je kaj čudnega, če ga zapovrstjo zapuščajo lahkega in razkošnega življenja željna dekleta. Njegov prijatelj in poslovodja Marc je drug človek. V brezobzirnem revežu kapitalističnega sveta se je utrdil v človeka brez predsodkov, ki hlasta za uspehi in zaslužkom, ne glede na sredstva. Zato celo svojega prijatelja Raoula goljufa s podtak-nitvijo premišljene prevare. Pomaga mu Armance, že odcvetela ženska sumljive preteklosti, prav tako obsedena od vrtoglavega lova za blestečo eksistenco, ki brez moralnih predsodkov ženi svojo nečakinjo z ameriškim milijonarjem. Marc zamota v zaroto proti Raoulu tudi starega zdravnika Mouliera, ki živi le še za svoje zavetišče in celo dobrodušnega Fiomina, zvestega in predanega Raoulovega slugo. Sredi vseh teh nekoliko ekscentričnih in v svoj svet zaverovanih ljudi, doživi mlada Daphne, ki je v rokah Armance in Marca samo slepo orodje, (mladost je preživela v pensio-natu in ji še niso znane Jtežave in umazanosti sveta) svojo veliko ljubezen s sicer naivnim, toda dobrim in poštenim Ra-oulom, ki je s tem tudi odrešen večne smole v ljubezni. Ob m nova premiera t jeseniškem gledališču vsem tem pa je še vrsta zaplet- Na Primskovem je nekaj pro- in razširiti krog naročnikov, najboljši, se namerava založba svetnih delavcev, ki 'se zares Program knjig za letošnjo zbir- §e tesneje povezati s kmetij-brigajo za kulturno razgibanost ko je že predviden. Tako bo iz- skimi zadrugami, kulturnimi de-vasi. Eden teh je tov. Zorko, šel Koledar za leto 1955 z boga- lavci na vaseh in kmečkimi ki mi je danes povedal nekaj o tim gradivom, prvi zvezek po- strokovnjaki-praktiki. Poleg o-delu primskovske Svobode. Po- pularne »Zgodovine slovenskega st,alega namerava s svojimi pogovor z njim je bil zelo zani- naroda«, ki ga je napisal uni- ijudniimi izdajami Vzpodbuditi miv. Društvo samo je zelo de- verzitetni profesor dr. Bogo k pišanju vrsto ljudskih talert-lavno in agilno. Posebno mar- Grafenauer, strokovna knjiga tov xz vrst kmečkega prebival-ljiva je dramska sekcija. V le- za živinorejce »Govedoreja« in stvai da bi tako postala zares tošnjem letu je uprizorila Jur- nova izvirna slovenska povest, to, kar pove že njeno ime. Se-čič - Kersnikove »Rokovnjače«. za katero je založba že razpisala ve(ja založba pri tem ne misli Delo je imelo dokajšen uspeh, natečaj. Zbirka bo za ceno 300 na nekValitetne in slabe knjige, kar je za amaterske igralce naj- dinarjev prav lahko dosegljiva saj se bo kar najbolj trudila, da večje priznanje. Poleg starejših vsakemu kmečkemu človeku. z dobro knjigo izpodriva slabo članov so v društvo vključeni Poleg zbirke pa namerava za- in zastarelo strokovno branje ljajev, komičnih situacij in hu- tudi mladinci in mladinke. Mar- i0žDa skozi vse leto izdajati ter nedozorelo in neumetniško morja. Ijivo se pripravljajo na uprizo- serij0 strokovnih in leposlov- leposlovje, ki se je z leti na-»Kotiček igračk« je za režiser- ritev dela Vražja misel. Premie- nin knjig. Pred kratkim je pri- bralo v omarah in skrinjah ja in igralce kot poseben žanr g bo ** konec tega meseca. šja na knjižni trg »Mala ljudska kmečkih hiš. i salonske komedije hvaležno de- Najmlajši pa so pripravili prav- kuharica«, ki je namenjena lo, ki vsem dopušča velike mož- ljično igro Jurček. kmečkim dekletom in gospodi-nosti uveljavljanja svojega ta- Poleg dramske sekcije deluje njam. Izšel je tudi nov izvirni lenta. Koliko se je to jeseni- tudi ženski pevski zbor pod roman »Dan v oktobru«, delo škemu ansamblu posrečilo, bo- vodstvom požrtvovalne Julke mladega pisatelja Draga Vresni-mo videli na premieri, v soboto Mandeljčeve. Zbor je zelo dober ka. Na knjižni trg prihajajo tu-20. februarja zvečer. Delo je in nastopa tudi drugod. di lepo pisane in ilustrirane režiral Bojan Cebulj, ki je pri- Namesto ljudske univerze so knjige za otroke: »Gozdarjev večerom in Golarjevo »Vdovo pravil sceno, poleg njega pa odborniki sklenili organizirati Tonček«, »Vrtičkarjevo delo« Rošlinko« pripravili zopet dva igrajo še Stanka Gevšahova, politični seminar, ki naj bi bil Karla Capka in druge. Založba prav lepa kulturna večera S Silva Samsova, Ciril Pogačnik, namenjen našim kmetom. ima nadalje v programu zbirko k kg Rudi Mandič in Marijan Sta- Za kulturno raven pa skrbi humoresk Dušana Mevlje in !•« tudi knjižnica, ki ima okoli 1800 Franceta Magajne, zbirko novel Pismo iz Podnarta V preteklih sobotah so nam marljivi prosvetni delavci »Partizana« Podnart s Prešernovim snim užitkom in zadovolji stvom so obe prireditvi spremljali številni udeleženci, je pričalo njihovo spontano in hvaležno odobravanje. V počastitev Prešerna so bile na sporedu skrbno naštudirane recitacije nekaterih njegovih Ko so se ponovno odprla šol- učne uspehe izboljšuje, odkar je ška glasbena šola, ki je že zna- pesmi, enodejanka režiserja Jaška vrata, so prestopili prag zaostrila kriterij sprejema no- na kot najboljša podeželska neza Lampiča »Obisk«, ki na svojih učilnic učenci in dijaki vincev. Od 244 učencev je bilo glasbena šola v Sloveniji, je ob duhovit* način biča pačenje ha-naših šol z željo, da bi dosegli ob prvem polletju pozitivno o- letošnjem polletju svoj sloves šega lePe§a jezika s tujkami, AH smo z učnimi uspehi jeseniških šol lahko zadovoljni? v drugem polletju tekočega šol- cenjenih 164 ali 670/0, odličnja-skega leta boljše uspehe kot v kov je bilo 8, povprečen uspeh obdržala, saj ni bilo nobenega dalJe tri koncertne točke s kla-gojenca z nezadostno oceno. So- virJem in violino ter vrsta na" jeseniške šole, kjer učni rezul- uspehi so bili doseženi tudi na tati prvega polletja niso bili vajenski šoli, ki ima 144 učen-tavidljivi. t cev in jih je bilo od polletja brez nezadostne ocene 85, to je 60%. Povprečen uspeh je 2.8, Dobro so se odrezali učenci Kako je Kranj počastil Prešernovo obletnico prvem. To vsaj lahko trdimo za uspeh šole pa 3,9. Dobri učni la se je tudi orgarnzacijsko iz- r°dniri in umetnih pesmi. Mo- " boljšala, kar je zasluga vodstva !ki in ženski pevski zbor sta pod in predavateljev šole. Lampičevo taktirko kljub nepopolni zasedbi zapela prav Jasno je, da jeseniško šolsko ubrano in disciplinirano. V pev- f vprašanje ne bo rešeno, dokler skem zboru delajo zaenkrat po osnovne šole, saj je sprejelo od odlicnjakov pa je bilo ob poi_ ne bo dograjeno novo gimna- večini starejši člani in članice, vsega 642 dečkov in deklic le letju n zadovoljiv učni uspeh zijsko poslobje. Z njim bo od- treba pa bo za to lepo kulturno 16«/« učencev po eno ali več ^ bn dosežen tudi na Metalur- padla sedanja natrpanost gim- dejavnost čimprej ogreti tudi negativnih pcen. Spričo natr- škem delavskem tehnikumu. Ob nazijskih in osnovnošolskih raz- mladino. i gTter ?iL^Ke Poletju je izdelalo šolo 66V.. Od redov. Na Pbeh šolah bo odpa- ,ydova Rošlinka<< je za resnob„ ^mA^JSTM **? rJ% del tudi Popoldanskih pouk, kar nim gledališkim delom »Vsi mo- T^^^^^U^- Tl\ T inxdrU.gi ""'i?iPa nC r?J?° V VtHki meri dvignil° Ji sinovi« pomenila večer ve- $4<7o učen obst0]ata več, ker se šola po- šolstvo in učne uspehe na Je- drine •topoma ukinja. Pa tudi jeseni- senicah. Slovenija smatra za avo-j kulturno dolžnost, da ob obrtnici Prešernove smrti mani-**stira svojo ljubezen in zve-7^°bo naprednim idejam našega eUkega pesnika. . ^azni kraji to svojo dolžnost Polnijo na več ali manj svoj-QVen način. Zal, imamo celo na . °r*njskem kraje, kjer so na £ Pozabili (Jesenice!). Kranj, ki /Jva kot svojo največjo drago-jJ^ost pesnikov grob, je tudi *0R dostojno počastil spomin smrtnega pesnika. Domžale ob obletnici I ^ Stražišču je bila v soboto, jk re°ruarja, prirejena slovesna *ixe,žernova akademija, kjer je YQ *mu številu poslušalstva go I*/11 ° Prežernu prof. Velušček, j^ubranem mladinskem petju 8Ušali še nekaj samospe-j« recitacij in duet na Pre-tokst. Prav posebno pri- znanja Ja troba dati srebrnemu glasu Majde Habjanove, katere pesem j« poslušalstvo najbolj dojmila. Na predvečer obletnice se je prebivalstvo Kranja zgrnilo ob pesnikovi gomili ter s cvetjem in pesmijo počastilo nestrohnje-no srce, ki tamkaj počiva. Naslednjega dne so prihajale h grobu šole, delegacije organizacij in ustanov ter številni posamezniki, častilci Prešernovi. V torek, 9. februarja, je moški pevski zbor »France Prešeren« priredil koncert vokalnih skladb Antona Foersterja in Emila A-damiča. Za zaključek Prešernovega tedna je povabila tukajšnja LU uni v. prof. dr. Antona Slodnja-ka, da je povedal nekaj globokih misli o veličini pesnikovega življenjskega dela. eev. Slabši učni uspeh je imela jeseniška gimnazija. Od 701 dijaka jih obiskuje nižjo gimnazijo 540, kjer je bilo ob koncu prvega polletja le 29.5*/o Pozitivno ocenjenih. V višjih razredih jih je 161. Tu je uspeh ne- »Svoboda« v Domžalah je na benem domu. Obisk je bil prav koliko boljši in je bilo pozitivno dan 105. obletnice Prešernove lep, čeprav za to priliko ni bi-ocenjenih 470/0. Nikakor pa ni- smrti priredila proslavo v God- lo posebnih vabil, ma gimnazija zadovoljivega šte vila odličnjakov, saj sta bila ob letošnjem polletju na nižji lo dva, na višji pa eden. Pretežna krivda zaradi slabih ocen leži na dijakih samih, delno pa tudi v prenatrpa-nem programu, v slabosti neka- Pevski jubilej Rudolfa Rusa Moški pevski zbor »Fr. in zdravega sproščenja. Tudi taki večeri so delovnemu človeku potrebni. Ce odštejemo nekatere manjše zadrege tehničnega značaja (zastor in osvetljava) — in ona mesta v igri, ob katerih je morala biti šepetalka nekoliko čez mero glasna, Je tudi »Vdovi« priznati popoln uspeh. Zlasti so bili dobro doživeti in podani liki romarja X Pre- so prišli na gimnazijo le zato, da bi dobili spričevalo za možnost vpisa v industrijsko ali vajensko šolo. Predmetov, predvsem angleščine, ki jih v svojem poklicu ne bodo Uporabljali, se ne uče in s tem kvarijo učni uspeh šole nasploh. Metalurška industrijska šola Govor o življenju, delu in pomenu dr. Franceta Prešerna Balantača, Rošlinke, kmetov je imel prof. Etbin Boje. Pre- Blažona in Tomažina, Manice in davanju so sledile razne recita- Tončka. Pa tudi ostali so se cije, deklamacije, dvogovori, P° vscn svojih močeh potrudili, šeren« je na koncertu, ki ga je dramatični prizori, nastopi soli- RežiJa in scena, ki sta delo tov. priredil v okviru Prešernovega stov in mešanega pevskega zbo- LamPica' sta Dili izvrstni. Iz- kulturnega tedna, počastil tudi ra »Svoboda«. govorjava igralcev je bila v splošnem zadovoljiva in trud Sodelovali so člani profesor- tov Lampiča moramo ponovne in učiteljskega zbora, pohvaliti. tenh učnih knjig, v popoldan- svojega najstarejšega člana, 76-skem pouku itd. Največ pa kva- letneRa Rud„ifa Rusa, Jd poje v rijo učni uspeh tisti dijaki, ki pevskih društvih že skoraj šest- skega deset let. Podeljena mu je bila gimnazijska mladina, tovarniški Prizadevnost in diploma prvega častnega člana delavci in uslužbenci, ter člani uspehi prosvetnih in šopek rdečih nageljnov ob »Svobode«. toplem aplavzu občinstva v polni dvorani. t Tudi mi toplo čestitamo tovarišu Rudolfu Rusu k visokemu pevskemu jubileju. C. Z. že doseženi delavcev iz Podnarta. o katerih smo že več-Tudi ob tej priliki smo morali krat brali lepa priznanja, zaslu-ugotoviti, da pri proslavi niso žijo tudi primerno podporo, bili navzoči vidnejši predstav- Iskrena želja domačinov je nov niki domžalske občine in druž- kulturni dom, ker je sedanji le benih "organizacij. zasilen. PTIČJA BOLNICA V Delhiju v Indiji imajo posebno bolnišnico, kjer zdravijo samo bolne in ranjene ptice. Posebnost bolnice je brezplačno zdravljenje. Pri tem pa mora vsak lastnik ptice obljubiti, da bo po končanem zdravljenju ptico spustil na svobodo. ZELEN PES Pariški list »Combat« piše, da je Avstralcem uspelo, do so s križanjem foksteriera in ovčarja dobili psa, ki ima zelo čudno barvo, namreč zeleno. Pes vzbuja v Avstraliji veliko pozornost, kar pa je več ali manj razumljivo! Njegovi trije bratje pa imajo normalno dlako, črno-sivo lisasto. To je baje že drugi (primer zelenega psa v Avstraliji. NA JUŽNEM TEČAJU Pred kratkim je z dansko polarno ladjo krenila na Južni tečaj ekspedicija avstralskih učenjakov. Ekspedicija je sedaj v krajih, ki jih še ni prestopila človeška noga. Znanstveniki imajo s seboj dve letali in več sto eskimskih psov, ki edino lahko kljubujejo strašnemu mrazu. Ekspedicija bo opravla več geografskih merjenj in geoloških raziskovanj. NOVA GOSTILNA , Avstrijsko gostinstvo bo kmalu pridobilo nov lokal, v katerem bodo prav verjetno imeli mastne dobičke. Rojstno hišo vodje »Tretjega Reicha« Hitlerja, bodo namreč spremenili v krčmo. Vroče glave bodo lahko v njej ob vrčku piva razmišljale o »slavni« preteklosti. Prvotno je bila ta i hiša namenjena za nacistični muzej, pa je leto 1945 prehitro prišlo! SVOJE OTROKE POŠILJAJO V SMRT Kakor poroča »Daily Express«, je neki novorojenček živel osem dni, nato pa je umrl v neki chicaški bolnici. Zdravniki so zahtevali, da dobi otrok transfuzijo krvi, vendar starši tega niso dovolili, ker jim to zabranjuje vera, (neka ameriška verska sekta). Nekoliko ur po tem, ko so zdravniki zahtevali transfuzijo, je nedolžni otrok zaradi verskih predsodkov staršev umrl. BARVANJE LADIJ Kdor je bil že na morju, je lahko videl ladje, ki so zelo različno pobarvane. To pa ni nov izum, pač pa so to navado poznali že prastari narodi. Feničani so svoje ladje barvali s črno ba rvo, Grki pa so bolj ljubili svetle barve: modro, belo in zeleno. Prav tako je znana iz tiste dobe »benečan-J ska« barva, ki odgovarja barvi morja. S to barvo so prebarvali tudi jadra in jambore. Uporabljali so jo zlast: gusarji, ker jih je bilo tako zelo težko izslediti. ČEVLJI IZ NYLONA Nylon so pričeli uporabljati tudi za čevlje. Ker je trpežno obuvalo, so si ga omislili tudi nogometaši in igralci ruddbvja. V Ameriki seveda! Na navadne čevlje pritrdijo še prevleko iz nvlona, ki ima to lastnost, da se ga blato ne prime. Poleg tega pa ise material ne lomi in zelo težko ..obrabi. Kapice pri čevljih pa so izredno trde in ne razpokajo. Ti novi nogometni čevlji se zelo hitro širijo tudi v Evropi. ' " ~" _ ni čevlji se zelo hitro širijo tudi •yi iefa j - v Evropi. tedenski ---_____—_______.__najina i y|Sa£i» OKROGLE s~g Mimogrede ,se je oglasil v našem uredništvu, da nn- -~ 1.1._1______• l_ • 11_ 1 Pred dobrim letom dni je prispela na naslov Šahovskega kluba Bled ameriška dopisnica, opremljena s skromnim naslovom, ki je po dolgem potovanju le težko našla pravega lastnika. Precej nečitljiva pisava v angleškem jeziku je onemogočila hitro ugotoviti, komu je sploh namenjena in kaj naj njena vsebina pomeni. Sant Louis! Missouri! ZDA! Nekdo se šali? To bo najbrž tisti A-merikanec, ki je lansko leto igral na blejskem turnirju, ne, to je Argentinec Najdorf in še mnoge slične ugotovitve so sledile iz nerazumljivih vrstic dopisnice. Tudi mene je zanimalo, kaj želi nepoznani šahist iz Amerike. Ko sem prišel na vrsto, da si lahko ogledam to senzacionalno dopisnico, sem le težko razbral slabo čitljivo angleščino: i »Gospodje, [želim igrati dopisni šah s katerimkoli članom vašega kluba. Gerald Brantlev, šahovski prvak St. Louisa.« Do tukaj mi je bila vsebina dopisnice kmalu jasna. Nisem pa razumel znaka, ki je stal v sredini dopisnice in je izgledal takole: P — K 4. Sklepal sem, da mora to biti neka šahovska poteza, ki pa mi je bila popolnoma nepoznana. Prebrskal sem šahovsko literaturo, toda sličnega znaka nisem nikjer našel. Končno sem ta znak razvozlal s pripomočki, ki sem jih dobil na Šahovski zvezi in ugotovil, da je napisan v ameriški šahovski notaciji in pomeni — e 4, — prva jioteza. Ko sem odkril to skrivnost, sem takoj sporočil mojemu partnerju v Ameriko odgovor na prvo potezo. Tako sem pričel igrati prvo meddržavno šahovsko igro. Z letalsko pošto sva si enkrat tedensko menjavala potezi in najina igra se je hitro razvijala ter se bližala iz otvoritve k srednji igri. Poleg rednih šahovskih potez sva drug drugemu dodala nekaj osebnih vrstic in se tako kmalu spoznala. Poslal mi je tudi svojo vizitko, iz katere sem ugotovil, da je glasbeni profesor na glasbeni šoli v St. Louisu, v glavnem mestu države Missouri. Poleg glasbe se bavi še s šahom, kateremu posveti ves svoj prosti čas. Najraje pa igra dopisni šah. Sah je pričel igrati pred štirimi leti. Pred tem časom šahovske igre sploh ni poznal, nakar je z vztrajnim študijem in igranjem toliko napredoval, da je postal prvak države Missouri. Dopisni šah mu je povsem uspel in danes igra glasbeni profesor Brantlev preko dvesto dopisnih šahovskih partij s šahisti vseh kontinentov. Med temi so poznani šahovski velemojstri in mojstri, Francoz Tar-takower, Sved Stahlberg, Nemec Unzicker in še mnogi drugi bolj ali manj slavni šahisti. Dopisna šahovska igra zahteva od šahista več pozornosti, kot navadna igra. Kljub velikemu uspehu v številu igranih dopisnih šahovskih partij, ki je brez dvoma rekorden, ima navdušeni Brantlev še eno veliko željo, to je povezati se s šahisti vzhodnega bloka. Brantlev je že igral nekaj časa z nekim šahistom iz Madžarske. Pravi pa, dp je bila partija kmalu prekinjena zaradi stroge madžarske cenzure. Pisma, ki jih je vedno bolj poredko prejemal, so bila črtana in izrezana, tako da je bila največkrat čitljiva le še Mimogrede ,se je oglasil v našem uredništvu, da pogleda če smo še vsi zdravi in čili in, če res nimamo nobenega dela. Prepričal se je, da še nihče ni umrl, nasprotno, vedno bolj smo zdravi in nekateri se celo redijo. O drugem pa je ugotovil, da imamo dela čez glavo in komaj kaj časa za »privatne« pogovore. Kdo se je oglasil? Franek Trefalt — Samo, ljubimec Vesne, ne pa Metke Gabrijelčičeve. To pravi, da je treba bistveno ločiti, kljub temu, da nista skregana. Izrabil smo to priliko in ga pobarali, kako je snemanje pravzaprav izgledalo. Kritiki, recenzorji, propagandisti in sploh taki ljudje so samo pisali, da je film dober, odličen, v zadnjem času tudi, da je zanič, da Je filmska plaža prve vrste in podobno. Kdo ima prav, naj sami odločijo; če pa ne bodo prišli do zaključka, naj stopijo v ring in se pomerijo. Zmagovalčeva naj obvelja! Seveda nas je najbolj zanimalo snemanje v našem gorenjskem koncu, v Ribnem pri Bie-du. Tu so posneli zelo malo kadrov, vendar je le nekaj zanimivosti, ki bodo naše bralce, ki so film videli ali pa tudi samo slišali o njem, prav gotovo zanimale. Verjetno je vsem ostalo v spominu, da je debela poštarica s takim užitkom jedla klobaso, da so se nam v dvorani kar sline cedile. Samo nam je zaupno povedal, da so morali prizor snemati kar osemkrat. Baje ne zaradi klobase?! Mila Kačiče-va, ki je igrala poštarico, je torej morala osemkrat načeti novo klobaso, vendar jo je pojedla samo po polovico. Drugo polovico pa je pospravil Samo, tako, da je tudi v tem kadru sodeloval. To ni požrešnost, ampak Samova stara navada, da vedno zelo skrbi za svoj telesni blagor in telesno zmogljivost. Drugi prizor, ki so ga snemali na Gorenjskem, pa je bil bolj neroden. Ne vemo sicer ali o klobasah, ribjih konzervah in polomljenih kolesih za Vesno ali za Samota. Bilo je privatno goji, ampak igranje pri prvem poljubu, ob malem violine. Ta mu je namreč delala ognju sredi gozda, kjer sta za- silne preglavice; lok mu je ple- silno pristala. sal po strunah kot avtomobil po Za kosilo je ekipa dobila sar- zmrznjeni cesti in to se iv filmu dine. Vsi so jih z veseljem mla- ni smelo videti. Nič drugega ni Se nekaj trenutkov in Verna bo rekla Samu: »Fuj, po ribah smrdiš!« tili, le Vesna ne, ker jih ne mara. Tudi Samo je pospravil dobršen del, zvečer, ko so pa snemali, pa je — smrdel po ribah. In prav teetej bi moral Vesno prvič poljubiti. Jurčič je napisal »Po tobaku smrdiš«, Vesna pa je rekla »Fuj, po ribah smrdiš!« Prizor so morali ponavljati. Pa ne samo enkrat. Toliko časa so morali ponav-vljati «prvi poljub«, da se je Vesna privadila duhu po ribah in končno res »prvič« poljubila. Si predstavljate to strašno zadrego, namreč duh po ribah, ki bi kmalu »spravil narazen« nadebudni par. Jure Furlan, ki sliši tudi, če ga pokličete Krištof, je imel kaj malo prostega časa. Ko so drugi med snemanjem počivali, je on moral »trenirati«. Ne sicer teka na 100 metrov, ki ga pomagalo, da je izrabil prosti čas in vlekel po strunah. Kako pa se je to slišalo, nam je povedal Samov obraz, ko smo ga to vprašali. Postal je smrtno bled in »kurja polt« ga je ob-lila. Ta odgovor nam je zadostoval in ga nismo več nadlegovali, v strahu, da doživi možgansko depresijo in postane žrtev filma kot ,'Marlon Brando. Se ena o Krištofu. Ko se snemali v nemškem jeziku, ki ga Jure ne obvlada ravno najbolje, je v hipu pozabil tekst. Napisali so mu ga na tablo in Krištof je bral in igral. Ker pa je Samo stal tako nesrečno, mu je z glavo skril polovico napisanega teksta. Med besedilo se je naenkrat vrinilo: »Hudiča, pojdi no proč z glavo, saj nič ne \vidim«, in še nekaj sočnih kletvic je spremljalo nemški tekst. Teh »vrinjenih« stavkov ni nihče opazil razen režiserja, ki mu je pri reprodukciji Krl-štofova nemščina naenkrat postala sumljiva. In tako »jovo na novo«, morali so še enkrat snemati. Največkrat so posneli prizor večerje, ki ga filmu sploh ni. Zaradi dolžine filma je bil izrezan. Vsakokrat so jedli praže-na jetrca in to s tako vnemo, da so pozabili igrati. Ker je to ponavljanje le predolgo trajalo, so večerjo posneli zjutraj in za zajtrk pripravili golaž, ki ga nihče ni maral. Tako so tudi ta kader končno posneli. Tudi tri kolesa so pokvarili. Samo in Krištof sta se morala peljati na enem kolesu, ki pa te obremenitve ni preneslo. Dokler sta le vozila, je še šlo, ko pa je Samo zavrl, se je zadnje kolo sesedlo. Sele, ko so namestili »ojačevalne« naprave, je kolo vzdržalo pritisk. »Veš, italijanske firme je bil in zato se niti čudili nismo« je pripomnil Samo. Se nekaj nas je zanimalo. Kako je Vesna plezala na drevo, kjer mora obviseti po odskoku s padalom. Samo je postal redkobeseden in nič nismo spravili iz njega. »O tem ne govorim, ker se nočem zameriti. To je njena privatna zadeva!« je stisnil iz sebe. Novinar pa ne bi bil novinar, če ne bi kljub molčanju nekaj slišal. Po lestvi gor, tri metre visoko, nekdo pred njo, da jo je držal itd. Samo toliko, nič več, smo lahko »skonstruirali« iz Franekovega molčanja. Menda je bilo zabavno, le Vesna o tem zelo nerada sliši, Franek pa se ji noče zameriti. Prav ima. Ob koncu nam je mladi igralec povedal še tole zanimivost: jeseni boste lahko zopet pisali o novem slovenskem filmu, ki bo v glavnem posnet samo na Gorenjskem, verjetno na Pokljuki. Film bo režiral Cap in bo prav tako obravnaval študentsko življenje. S snemanjem pa bodo pričeli že prihodnji mesec. poteza. To se je stopnjevalo tako |dolgo, da je v zadnjem pismu, ki ga je prejel od svojega partnerja iz Madžarske, ostal le še podpis. Sahist iz Madžarske se potem ni več oglasil. Moj partner Gerald Brantlev je črnec. To mi je po daljšem dopisovanju zelo previdno povedal, misleč, da ga 'bom zaradi tega preziral. Navajen rasne diskriminacije, se je počutil napram meni ponižan in zapostavljen. Ko sem mu razložil, da Jugoslovani ne poznamo rasnih razlik v odnosu do družbe, oziroma ne vrednotimo človeka po barvi kože, je bil zelo vzradoščen. Po enem letu igranja najinih partij mi je Brantley ponudil, naj bi moštvi St. Louisa in Bleda odigrali dopisni šahovski dvoboj na 10 deskah. Naš klub je predlog sprejel in po skupno določenih pravilih pričel prijateljsko tekmovanje, ki je tudi prvo te vrste med ameriškimi in slovenskimi šahisti. Takoj po prvih potezah obeh moštev pa mi je kapetan ameriškega moštva Brantley sporočil, da so štirje najboljši igralci vpoklicani v vojsko ter so odšli na Korejo. Predlagal je, da bi on sam igral namesto manjkajočih. Naš klub pa tega ni sprejel in tako se je dvoboj zaradi vojne na Koreji prekinil. Nekega dne sem prejel pismo, ki je bilo prav tako kot Brantlyjevo. Iz pisma pa sem ugotovil, da je to neki novi šahist, prav tako črnec, ki mu je Brantley dal moj naslov, in ki želi z menoj igrati dopisni šah. Nisem še odgovoril želji tega šahista in že dobim drugo pismo iz Kanade, zatem iz Malte, Chicaga, Mexike itd. Bili so to delavci, uslužbenci, inženirji, lastniki tovarn itd., ki so igrali z Brantleyem dopisni šah, hoteli pa bi igrati tudi z Jugoslovanom. Željam teh šahistov nisem ustregel, ker nisem mislil v dopisni šahovski igri z Brant-leyem tekmovati. Tak senzacionalen šahovski šport, ti^i^no ameriški, mi je postal nennin-ten. Poleg tega pa mi za tako veliko število iger primanjkuje — »kondicije«. NESMRTNOST mt ekega dne je prišel k slav* " nemu ruskemu pesniku Puškinu agent zavarovalnega ur»' da in mu dejal: — Sem agent največjega varovalnega zavoda in sem pri' šel, da vam zavarujem življa-nje, gospod Puškin! — Zakaj? — ga je prekini Puškin. — Kako zakaj? — Za slučaj smrti vendar . . . — To pa meni ni potrebno, ja* sem nesmrten — mu je odvrnil veliki pesnik. VSE JE ODKRITO Poznani angleški pisatelj No«l Coward ljubi grooe in morda ,tudi neslane šale. Nekeg« dne mu je prišlo na misel, d* je dvajsetim zelo znanim londonskim trgovcem poslal «kf-presno pismo tele vsebine: »Vse je odkrito. Zbeži, doki«? lahkolt Se istega dne je vseh dvajset trgovcev zapustilo Londoa- NOTNI PAPIR • eki mladi skladatelj je pri-nesel svoje najnovejše del« Handlu v pregled. Ta je sklad* bo prelistal od začetka do konca in dejal: — Zares čudovito! Nadebudni skladatelj ni v«' del, kako hi se zahvalil za tak« lepo oceno in je pred njim 8« kar mendral in iskal besedi. Hiindl pa je njegovo navdušenost takoj ukrotil: — Zares čudovito! Kje ste 1« našli tako odličen notni papir? NAJ VAM VRNEM FAZANA 7f nani norveški pisatelj Ib-» sen, je bil zelo oster i* cenjen kritik. K njemu so hodili mladi književniki po mnenje o njihovih delih. Nekega dne je dobil Ibsen lepega fazana. Poslal mu ga j' mlad književnik, ki je želel, d* mu mojster oceni njegovo najnovejše delo. Hbsena je podkupovanje zelo razjezilo in ko je naslednji dan prišel nadebudni književnik k njemu, ga je mojster vprašal: »selite morda, da vam vrnefl* vašega fazana?« Zapeljiva Ava Gardner je »presedlala« k trodimenzionalnemu filmu SE ENA VERZIJA »NINOCKE« Ameriški producenti bodo ponovno snemali znameniti film »Ninočka«, edino filmsko komedijo, v kateri je nekoč nastopila Greta Garbo. Ta film prištevajo med deset najboljših komedij sploh. Tokrat bo v .glavni vlogi nastopila popularna nemška filmska igralka Hildegard Kneff. Njen partner bo že pred vojno znani igralec Don Amech. Oba sta pred kratkim nastopila v »Ninočki« v nekem newyorškem gledališču. EDWARD ROBINSON ZAPUŠČA FILM? Filmski opazovalci trdijo, da je popularnost Edvvarda Robinsona zelo popustila, odkar se je v Evropi pojavil na festivalu v Cannesu kot »McCarthyjev poslanec«. Nato se je Robinson odločil, da zapusti film. V zadnjih vlogah, kjer je nastopil, ni imel uspeha, niti ameriška publika ga ni sprejela. Sedaj namerava ustanoviti televizijsko družbo. Proizvajala bo kratke filme, ki bodo trajali samo pol ure. ZAKAJ HOLLYWOOD PROPADA? Filmska javnost je zvedela, da so hollywoodski proizvajalci dali glavno vlogo v filmu »Človek z imenom Peter« odličnemu angleškemu igralcu Richardu Bartonu — in fle proti temu energično protestirala, češ, da je Barton za vlogo Petra še premlad. (Film naj bi bil menda verske vsebine). Družba, ki bo storijo snemala, pa je objavila, da glavni junak filma ni apostol Peter, ampak kaplan ameriškega senata, ki je pred kratkim umrl! šivanje gumbnic Pester jedilnik - Plefe na jopica ,leaVudne Sumbnice delamo ta-• blago prerežemo v smeri ti VhŠivamo od leve Proti de~ K ati moramo gosto in nit 1 ro stegniti. Na obeh kra- ,h Pa naredimo zapono iz treh lti> ki jih tudi z istim vbodom } na gosto obšijemo. , Gumbnice na oblekah delamo rrav tako kakor navadne, samo a Jih na enem koncu zaokrožili10' Tudi vbodi niso tako gosti. Krojaške gumbnice šivamo od jlsne na levo. Da je gumbnica Pkiejša, jo podložimo z de-l'iejšo svileno nitko ali s pre-tf° in jo gosto obšijemo. Vbodi l°rajo biti enakomerni in vsi ftako globoki. Na obeh straneh naredimo tudi zapono. Pri svili, muslinu in blagu, ki se rado cefra, moramo gumbni-co, preden jo prerežmeo, najprej z nitko pošiti. Vložene gumbnice delamo iz istega, lahko pa tudi iz drugo-barvnega blaga. Takšne gumbnice so v prijeten okras obleki ali plašču. Iz blaga poljubne barve urežemo pravokotnik in ga prišijemo na lice 2 mm od gumbničnega roba, potem prerežemo po sredi in na obeh krajih postrani do robov, potegnemo blago na , narobno stran, zapognemo in obšijemo. Gumbnice moramo dobro pre-likati z mokro krpo. Lepa in vedno praktična kombinacija bluze in krila Ljudje se navadno ne zavedajo, kako škodljivo je uživanje enolične hrane. To je lahko vzrok številnim boleznim. Pred 400 leti je bila v Mehiki velika država Azteka, v kateri po obsojence ubijali na kaj čuden način. Niso jih obešali, niso jim sekali glav ali jih seži-gali in ne zastrupljali kot stari Grki. Ubijali so jih s hrano in to z dobrimi jedili. Tak obsojenec je dobil vsak dan telečje kotlete in vrč sladkega vina. Marsikdo na svobodi bi si tega zaželel. Omeniti pa moramo, da obsojenec poleg tega ni prejel ničesar drugega, ne koščka kruha, ne lista zelene solate, ne sadja. Če !bi dobil le nekaj teh dodatkov, bi lahko preživel leta in leta v dobrem razpoloženju. Prve dni je tak obsojenec jedel z velikim tekom kotlete zjutraj, opoldne in zvečer. Čez kake 3 ali 4 dneve jih je užival že brez vsake volje, nekaj dni za tem pa je spravil le s težavo še kak grižljaj vase. Prve dni se je začel debeliti, toda po 7 dneh je že shujšal in v dveh tednih se jje počutil zelo slabo ob polni skledi dobre jedi. Iz dneva v dan je tak obsojenec bolj propadal in po enem mesecu je že umiral nekje v kotu temnice. Kaj je ubilo tega človeka? Organizem se je uprl preveč enolični prehrani. V prvih dneh črvesje tako hrano še redno in dobro prebavlja, rekli bi stoodstotno. Seveda v tej hrani ni vsega, kar organizem potrebuje. Manjka ji masti ali beljakovin, mineralnih soli ali pa vitaminov. Zato se telo že v nekaj dneh upre. Človek se potem pritožuje, da se Ije preobjedel, da se mu hrana gnusi in podobno. Iz lastnih izkušenj vesfte, da tudi pečena gos ali kaka druga poslastnica vsaj tretji dan že n« tekne več. Čreva prebavljajo vsak dan slabše: najprej samo 80 odstotno, nato 60, potem 50, 40 in na koncu komaj še 25% ali še manj. To se pravi, da ostane hrana praktično neizkoriščena. Telo propada od gladu, čeprav je želodec poln. Tako so končali od lakote mehiški obsojenci. Naše zdravje torej zahteva, da morajo biti jedi, ki jih uživamo, čimbolj raznovrstne. Posebno ob koncu zime in pričetku pomladi je težko pripravljati raznovrstno hrano, ker ni zelenjave, sadja in podobnih hranil. Mnogi v tem času shujšajo, čeprav dovolj jedo, ker organizem slabo prebavlja. Edina hrana, ki jo brez škode jemo na leta, je mleko, sir in do neke mere tudi črn kruh. Vse ostalo moramo menjati. Tudi krompir lahko jemo dalj časa. če ga vsakokrat nekoliko drugače pripravimo. [PCDTJtRCEBrl Danes mu dodamo paradižnikov sok, jutri čebulo, potem zopet slano ribo, mleko, sir, omako ipd. Brez škode ga lahko uživamo nekaj tednov, pa ga bomo vseskozi v redu prebavljali. Če je hrana raznovrstna, jemo z dosti večjim tekom in jo polno izkoristimo. Ako n. pr. pojemo kos kruha, ga bo naše črevesje prebavilo 85 odstotno, če pa pojemo z njim še tri redkvice in košček sira ali masla, bo ta kruh prebavljen in izkoriščen 92 odstotno. Zato je nujno potrebno, da se vsaka gospodinja zanima za nove jedi. Različno sestavljena prehrana ni noben luksuz, ampak zdravstvena potreba. Prav zaradi tega je tako koristno in važno, da jeseni konserviramo raznovrstno sadje in povrtnino. Temnomodra jopica, ki jo lepo poživijo bele proge ob robu Spletemo jo lahko iz 200 g modre in 60 g bele, tanke volne O bogatinu in čevljarju ^rednost kislega zelja Drobni nasveti .^islo zelje je pozimi posebno tarn*-VVuuJ' Surovo ima obilo vl-,°v» ki jih pri kuhanju po ni izgubi. Dokazano je, da J prefuje skorbut, če (je osta-Prehrana še tako enolična. re Dr° vedo zlasti mornarji. d n° kislo zelje čisti čreves-parazitov in škodil bakterij, pospešuje delo ^ s3a in regulira prebavo. je, da uživanje kisle-*ePot a ^obro vpliva tudi na spej °. *n svežino polti, ker po-8an^6 delovanje prebavnih or- Trpežnost vrvi za perilo dosežemo za dolgo časa, ako postopamo na sledeči način: Precej veliko ploskev mizarskega lepila, namakamo dva dni v dveh litrih vode. Potem pristavimo lonec k ognju, da se lepilo počasi razstopi. Pri tem moramo paziti, da se lepilo ne zasmodi. V to razstopino položimo vrv za nekaj ur, da se popolnoma prepoji z lepljivo vodo. Hkrati razstopimo 10 dkg kristalnega galuna v dveh litrih vode. To raztopimo zavremo in položimo vanjo z lepilom prepojeno vrv. Tu naj ostane do naslednjega dne. Ko se dobro osuši, jo lahko uporabljamo. Galun namreč povzroči, da se lepilo na vlagi ali na vodi ne raztopi ter tako stisne vlakna vrvi, da mokrota no rrodre mednje. Madeži od črnila izginnejo, ako takoj sveže namakamo v presnem mleku ali jih nakapamo z limonovim sokom in jih potem izperemo z močnim milom. Steklo: sklede, krožnike, nastavke in čaše temeljito osnažimo, ako jih odrgnemo najprej s suho soljo, potem pa jih umijemo. V razkošnem gradu je nekoč prebival bogataš. Vsega je imel na pretek, pa vendar ni bil nikdar srečen. Z denarjem si tihega in mirnega zadovoljstva ni mogel kupiti. Nikoli ni brez skrbi zaspal. Venomer je živel v strahu, da ga bodo okradli, da so mu "služabniki pokorni le, ker jih plačuje, da so ljudje prijazni z njim samo zato, ker je bogat. Na dvorišču za bogataševim gradom je stala majhna lesena koča. To je bil dom revne čevljarjeve družine. Čevljar je pridno delal od zore do mraka in si tako pošteno služil svoj kruh. Vedno je bil vesel in pri delu je /ves dan prepeval. Čas mu je hitro minil. Tega čevljarjevega petja pa bogataš ni mogel poslušati. Ves nezadovoljen se je sprehajal po sobanah in se jezil na človeka spodaj, ki tako brez skrbi prepeva. »Ne, čevljarjevega petja ne bom več prenašal!« se je odločil. Naslednji dan ga je poklical k sebi in mu dejal. »Vidim, da težko živiš. Tu imaš mošnjo cekinov, samo obljubiti mi moraš, da ne boš nikoli več prepeval!« Čevljar je obljubil, se ves vesel zahvalil in odšel. Nič več mu ni bilo treba delati, pa vendar ni bil več vesel. Čez noč je obogatel in to mu je prineslo skrbi. Tudi, če bi hotel peti, ne bi mogel več. Ko je ob večerih legel spat, ni mogel zatisniti oči. Vedno je bil v skrbeh, da se bo v kočo pri- kradel tat in mu ukradel cekine. Končno se je tega življenja naveličal, odšel k bogatašu in mu vrnil denar z besedami: »Zaželel sem si sreče.« Dragi Kosobri -i ček 1 Kakor po navadi, sem se tudi tjokrat odpravil po kosilu na smučanje v bližnjo gramozno jamo pri Planini. Poklicat sem šel še mojega prijatelja Lada, da se oba naužijeva svežega zraka in se razgibava. Pripela sva si smuči in odbrzela po polju. Sneg je bil izvrsten. Na prejšnji sren je padlo še nekaj centimetrov pršiča, po katerem sva drsela kakor po svili. Spotoma sva se ustaviia še pri kaki zajčji sledi in ugotovila, v katero smer je zavil dolgouhoc. Na bližnji njivi pred našo hišo so zasajena mlada drevesca. Na ne-ovitih debelcih sva hitro spoznala sledove zajčjih zob. Tako nama je pot hitro minila. Znašla sva se pred jamo. »Ali se boš ti prvi spustil?« sem vprašal Lada. »Ne, kar ti se daj«, mi je odvrnil. »Se bom pa jaz«, sem si dejal in se spustil po strmini. Za menoj pa še Lado. Oba sva dobro izvozila. Toda meni je bilo to premalo strmo in dejal sem Ladu, da se bom spustil drugje. »Saj je tu dobro«, me je posvaril prijatelj, toda nisem se zmenil za njegove besede. Kmalu je moja ovratna ruta vihrala po zraku. Toda ne dolgo. V trenutku sem se znašel na tleh. »Tresk!« sem zaslišal in že je imela moja smučka dva dela. V svoji neprevidnosti nisem videl velikega kamna, ki je grozeče štrlel na dnu strmine. Odpel sem si smučke in se klavrno pobral domov. Pregovor: Kdor ne uboga ga tepe nadloga! se mi je pošteno uresničil. Franc Vran Kassak: 21 p Lahko pa tudi domnevamo, da je bila 0 ava Marga že mrtva, ko se je izvedelo poroki. Kdo je Ani izročil dokumente? Jen mož! Potem je bil on skriti Anin ^ ^nik. On je streljal, ker se je bal od-ni>l?a- Morda je Ano sovražil, ker ga je cone prevarila. Namesto, da bi mu da- c . od svojega deleža, ga je pustila na u- Kako naj bi bil od nje izsilil, o Sir, r sta se P°g°dila? (Razkrinkati je ni e*> ker bi s tem upropastil tudi sebe. 0(j7" Upam, da bom v štiriindvajsetih urah rtt morilca, je vzkliknil Harry. Snide- jo se jutri! Ti, XIX. pj lstega dne je bila ob devetih zvečer cevarria Berta Kinga natrpana povabljenih Vse luči so gorele. ' 9„ arn so bili: Lilian, ki jo je stražil nek Hil^' Mary, inšpektor King, okrajni sod- <4JJ£ -j. t/ 7 ----L---- - ----O 7 ------J q ackson, nek sodniiski izvedenec, notar ilj ^ann, milijonarjev tajnik de Huentas Hic. °nčno Bert in Harry. V njeni delav- Je Čakal nek neznanec z aktovko. v Hii^jj1"^ Je bil silno nervozen. Bert ga je ^a3 no, prav takšen si, kot mlad oče, Ali" *,.^aka, da mu bo žena vsak čas rodila. 36 kapitan Scott dospel? — Je. Kmalu bosta prišla z mojim agentom. Pa začnimo! Harry je vsem zbranim na kratko opisal, kako je pokojni milijonar pred tremi meseci prišel v njuno pisarno, napisal ček za petnajst tisoč dolarjev in pri tem pozabil svoje nalivno pero. Bil je plešast, brez zob in zelo kratkoviden, ker je dvakrat zadel ob podboje vrat. Povedal je, da sta si z Bertom natančno ogledala pero in ga fotografirala. Potem sta ga poslala milijonarju na krov jahte. Na peresu so bile vdolbinice, ki so jih povzročili zobje. Tu so fotografije in tu je pero! Naglo je stopil k de Huentasu in mu iz iz žepa potegnil pero! — Tu je prav tisto pero, s katerim je milijonar pisal. Prosim, da se izvedenca prepričata o resničnosti in primerja pero z mikrofotografijami! Cez čas je izvedenec izjavil. Vdolbinice na peresu so enake tistim na fotografijah. — Vsi ste videli, da sem pero vzel gospodu de Huentasu. Potem je zagrmel: — Kako pravite, da se pišete? Milijonarjev tajnik je izbuljil oči. — De Huentas, se razume! Lažnik, (je grmel Harry. Vi ste Jakob Williams! — Kaj ste znoreli? je zaklical de Huentas. Dokažite! t, — Snemite lasuljo in izročite umetno zobovje! — Gospod inšpektor, protestiram proti nasilju! je zastokal de Huentas. V tem primeru se strinjam z gospodom Bikom, je odvrnil gospod King. Harry, nadaljuj! De Huentas je moral izročiti zobovje in lasuljo. Le bradica je še krasila njegov obraz. Poklicali so neznanca iz delavnice. Bil je brivec, ki je de Huentasa gladko in spretno obril. Vsi gledalci so sledili dogodkom kot očarani. — [Glejte, to je milijonar Jakob Wil-liams, je rekel Harry zmagoslavno. Imamo pa še drugih dokazov. Ko je tedaj gospod Jakob Williams govoril z mojim prijateljem, sem ga jaz skozi skrito luknjico zidu skupaj fotografiral. Glejte, tu so slike! Lahko so vsi, ne samo izvedenec, ugotovili, da ni dvoma o sličnosti. — In še nekaj, je nadaljeval Harry. Milijonar nam je izstavil ček s svojim podpisom, ki ga je banka priznala za resnični Williamsov podpis. Imamo fotografijo podpisa na čeku. Prosim, lahkč>jo primerjamo z njegovim podpisom na oporoki. Gospod Gassmann, ali ste prinesli s seboi fotografijo podpisa na oporoki? Notar jo je izročil izvedencu. Sličnost je bila popolna. Potem je nadaljeval Bert. — Tu imamo še eno nakazilo, napisano z istim peresom in od iste roke. Pred nekaj večeri je isti človek, ki trdi, da se piše de Huentas, pred nama podpisal nakazilo za petindvajset tisoč dolarjev, Prosim, primerjajte podpise: na prvem čeku (AmZ in oporoki ter '^7) " X? na zadnjem jiA c/e Jlu^dli^ nakazilu. Čeprav sta bili dve različni imeni, vendar je bilo vsem jasno, da je vse podpise napisala ista roka. Inšpektor, sodnik in izvedenec so natančno pretehtali podpise. — Neverjetno, je vzkliknil Gassmann, in vendar ni dvoma! — Zakaj ste povzročili to zmešnjavo s svojo „smrtjo"? Iz kakšnega vzroka? je vprašal inšpektor King de Huentasa oziroma Jakoba !Williamsa? — Toda, nisem "VVilliams, je zatulil obtoženi. Nataknil si je spet naočnike in zobovje. Kolikokrat naj vam še rečem, da sem res de Huentas! Na svetu je človek, ki me že leta in leta pozna, ki je poznal tudi pokojnega milijonarja! —- Kdo je to? — Kapitan Scott, ki je leta vodil Wil-liamsovo jahto po vseh morjih. — Kapitan je ravnokar prispel in samo čaka,, da vstopi, je rekel mirno Bert. Eden naših agentov ga je končno iztaknii in pripeljal. Naj vstopi! Kapitan Scott je bil visok, suh, zagorel, pravi morski volk stare sorte. Ožgan, pod košatimi sivimi obrvmi so bliščale žive modre oči. Njegova drža je bila zravnana, gibčna in ponosna. — Gospod kapitan, prosim vas, povejte, kdo je ta človek! je zaklical Harrv. — Ta? Paolo de Huentas, seveda! se je glasil odgovor. BazgOTOr s tov. Jankom Klopčičem šport i šport Obračun kamniških Šola iza gasilske podčastnike Zvedel sem marsikaj zanimi-ki ima 44 društev, samo 6 slu- v Medvodah je bila ustanovljena vega. Tečaj traja mesec dni in šateljev. Ta razlika je torej ob- na pobudo Republiške zveze ga- v tem kratkem času se slušate- čutna in je pri nekaterih okra- silcev pred 3 leti. Namen šole lji usposobijo za podčastnike v jih še večja, je, izpopolniti vrzel, ki je na- prostovoljnih gasilskhi društvih. Zelo pa (je razveseljivo dej- stala med slovenskimi gasilci Tečajniki prihajajo iz vse Slo- stv0 da je od 500 siusateljev obračun dela na občnem zboru, pritegniti v društvo čimveč mla Poiskal sem tehničnega vodjo venije, vendar številčno razmer * šport SMUČARSKO TEKMOVANJ* GRADBENIH PODJETIJ Sindikalna podružnica »Projekt« v Kranju je pozval*] jr *xi' i * * j i- • , v ,, vsa gradbena podjetja na me*' .^"1Ši11„P!a„ni"uL!!. ?°iah ™JI*f3°.L ?„an,! Xax:^..A "S,ali sebojno smučarsko tekmovanj«.' ki je bilo preteklo nedeljo d8; v treh letih samo eden padel, ki je bil obenem zaključek ju- dine. Visokogorske steze bodo itoksiT, o~ ^___ia^U nd- - 6 pa jih je izdelalo s popravnim bilejnega poslovnega leta. O- markirali takoj spomladi, da bo ^ *atekme pPosSfa svoj«' Šolo vzdržuje Zveza gasilcev društvom ustanovljeno na našem da bi oskrbnik sredi sezone za- Slovenije. Tečajnik dobi pri podeželju. pustil službo, društvo pa bi za- Tehnični rezultati: 1. JajJJ vstopu vanjo obleko in čevlje. Obnovili in razširili so kočo na radi tega trpelo škodo. Treba Jenko (»Projekt« Kranj^ 0:59f|| tirana je dobra, ker šolska men- Kamniškem sedlu. Gospodarski bo najti izvežbane in kvalifici- gasilci katerega se je udeležil za skrD1> da so vsi slušatelji za- odbor je reševal težavna finan- rane oskrbnike iz domačega , tudi republiški poveljnik tov. d°voljni. Tudi cevi, lestev, vrvi čna vprašanja okrog gradnje na kraja in jih tudi, ko ni sezone, o^nTzZZgJL^ dZZ Miran špicar in tov. Tvrdi, član ta* dovolj in pouk je zelo za- 35 sejah. Kljub prometu 3,168.000 zaposliti. Društvo bo moralo po- i 7voyp V Wn- nimiv. Delo je praktično in dinarjev je zaključil poslovno skrbeti za čim cenejšo in kul- PRIMSKOVO Olicos zbori £jd$ilsRfli društev Kranj) 1:02.8; 3. Ivan Cop (Gr3'| dis, Jesenice) 1:03.3; 4. Antd1; Jugovic (Gradiš, Jesenice) 1:04.2-! 5. Brane Tomažič (Projekt« "1 - Kranj) 1:09.1; 6. Andrej JakopjJ sek je pokazal precejšnjo delav- ninskih domovih, da bodo le-ti (Gradis, Jesenice) 1:14,2; 7. Al«| Ker podčastnikov na podeželju nost. Alpinisti so preplazali več pravi domovi oddiha. Jensterle (»Projekt« Kranj); v splošnem še manjka, ima ta smeri ,V Kamniških planinah, bi- S pritegnitvijo novih delavolj- 1-15-2; 8- Tone Razinger (Gra' edina ustanova v Sloveniji še 11 Pa so tudi v Švici in se nih planincev v upravni odbor dls; Jesenice) 1:24.2; 9. Jane i Člani so opravili pri tem preko posebno važnost Za Gorenjsko povzpeli na Matterhorn. se bo ustvaril dober vodilni ka- Dajzinger (Slovenija - ProjeKl 3900 prostovoljnih delovnih ur, je toy Klop5ič pripomnil) naj Za prihodnje leto so si kam- der, ki bo v skladu s tradicija- 1:.2WH 10- Cerne (Gradiš, Jese't v tem okolišu hi bilo. Društvo pri vzgoji mlajših članov pa bi gasiiska društva še |v večji niški planinci, zadali več nalog, mi društva realiziral bogate iz- nice) 1:39-1- ima v stalni pripravljenosti 2 niso imeli zaželenega uspeha. meri pošiljala v šolo ljudi, ki Prezidali in povečali bodo kočo kušnje dolgoletnih članov odbo- Med tekmovalci je startal tudi motorki in avto. Uporabnih ce- Društvo je sprejelo sklepe, med bi potem dvignili kvaliteto go- na Starem gradu, tako da bo ta ra. Za novega predsednika u- invalid Toni Podboršek (Gradis>[ vi ima okoli 400 m. Poveljnik je katerimi je posebno važna vzgo- renjskih gasilcev na še višjo rezgledna točka še bolj privlač- pravnega odbora je bil izvoljen Jesenice), ki je dosegel kot ii>' opozoril člane, naj posvete [več- ja članstva. Izvoljen je bil nov stopnjo. na. Poskrbeli bodo tudi za idej- tov. Lojze Koder. valid lepo mesto, jo pozornost hidrantom, ki so upravni odbor in predsednik Dobro bi bilo, da bi se vsa v kranjskem okraju. Tudi gasilsko društvo Prim-skovo, ki spada pod okoliš mesta Kranja, je '31. januarja zborovalo. Okrajne gasilske zveze V svo- jem poročilu je predsednik Jože teoreticno- Postopoma bodo ob- leto brez dolga. Alpinistični od- turnejo postrežbo v naših pla-Bajželj poudaril, da'je društvo v lanskem letu doseglo lep uspeh. Zgradili so gasilski stolp. Poročila so bila skrbno pri pravljena. Požarov lansko leto 3900 prostovoljnih delovnih ur, Zan?fŠ6x^ in^zaledeneli, kar bi Jože Bajželj. Občnemu zboru so društva več zanimala za prido prisostvovali tudi zastopniki bivanje strokovnega kadra, vseh organizacij in društev. Cucek Janez otežkočalo hitro akcijo. V letu 1953 je društvo prejelo od Okrajne gasilske zveze 3 kljukaste lestve, od Republiške gasilske zveze 5 gumijevih pla-ščev in zračnice za avto. Sami so nabavili 7 delavskih oblek. Društvo, je imelo v letu 1953 312481 din dohodkov in 221.285 izdatkov. Med dohodki je omeniti dotacijo MLO Kranj v znesku 160,000 din, kar dokazuje, da Mestni ljudski odbor Kranj posveča vso skrb požarno varnostnim ukrepom. Gibanje prebivalstva Skakalne tekme podbreških pionirjet od 8. II. do 13. II. 1954 Člani podbreškega »Partiza- pri pionirjih navdušenje za be- stilu, o doseženih točkah in 0 na« ,se pozimi najbolj razživijo. li šport. Pa tudi lepi uspehi, vseh okoliščinah, ki so vplivale V KRANJU 14 5 1896 v Gorenji vasi stan Vsako uro prostega časa pora- ki jih dosegajo tekmovalci na na končno oceno tekmovalcev- Rojeni: Vegnuti roj Ljudmi- Kranj, Primskovo 7, gospodinja", biJ° zato> da Pridn0 trenirajo na meddruštvenih prireditvah (Po- v nedeljo pa so pionirji sai4 la Kalan iz Kranja, Huje 51, je umrla dne 13. .JI. 1954. domači skakalnici. , Tekme v dnart, Skofja Loka), vzpodbudno pomerili svoje sposobnosti. N»| rodila dne 8. II. 1954 deklico- smuških skokih privabijo vsako vplivajo na mladi rod. Pionirji travnikih pod Dolenjo vasjo sol Angela Krizmanič, roj. Pogač- NA JESENICAH leto vec njihovih prijateljev jn zlasti ob ponedeljkih vneto raz- že med tednom naredili 15 OlM občudovalcev ter vzbujajo zlasti pravljajo o daljini skokov, o trsko skakalnico. Originalni 1C'| taki so na tekmovanje privedl' nik iz Kranja, Labore 3, je ro- Rojenih je bilo 44 otrok, dila dne 8. II. 1954 deklico; Ma- Umrli so: Peter Pape, star 18 rij a Giacomeli, roj. Zontar iz let, Franc Golob, star 70 let, oodorendsgednit0MT O K nit' K^a' Cesta na 31' Ladislava Kofol roj. Barbarino 5L°,_Kranl,t°V: rodila dne 13. II. 1954 deklico, stara 34 let, Uršula Rotar, roj! Poročili so se: Anton Belo- Šuštaršič, stara 85 let. Franc Kino Cene Beznik, Okrajno gasilsko zvezo pa je zastopal tov. Vikor Štefe. Kino »Storžič«, Kranj: pred- febr. nemški film »Srce lažnivo vič, pek in Marija Flajs, tov. Mežek, star 69 let, Aisa Plavulj, vaja .vključno do 21. februarja bije«. Piedstave so vsak dan ob v nedeljo dopoldne lepo števil" pionirjev in še več gledalcev-Za sodnike so naprosili najbolj' še člane domačega TD »Parti' zana«. Drug za drugim so dr seli pionirji po skakalnici. 'Sod' Za predsednika društva je bil delavka iz Kranja sta se poro- stara 6 tednov, Ivana .Masnoglav, ameriški barvni film »Ljubim- 1„. in 20. uri. Ob nedeljah ob ifc * ' 0 izvolien tov. Franc Saiovic. a za Clla dne U. II. 1954; Stanislav roj Som stara 44 let, Cedomir ca iz New Orleansa«. Predstave 16 . 18. in 20. uri. Vsako nedejo ™*„ a™° 3fa l LTf, I^/Vn- izvoljen tov. Franc Sajovic, a za poveljnika tov. Marjan Novak Š.J PREDOSLJE 31. januarja je imelo občni Ramovš, graver iz Kranja in Radunovič, 6tar 6 mesecev, dnevno ob 16., 18. in 20. uri. — dopoldne matineja ob 10. uri Vera Fajfar, tov. delavka 12 Frančiška Menciger, rojena Matineja 21. febr. ob 10. uri Cena z« odrasle 20 din, za mla- Kranja sta se poročila dne 13. Preželj, stara *49 Jet, Jože Rožič, »Tramvaj poželenje«. — Od 22. dino 10 din. II. 1954; Pavel Koželj iz Kranja, star 89 let, Janez Ranzinger, star do 24. febr. avstr. film »Veruj trg. pomočnik in Marija Kempf 71 let, Iva Faletič, stara 6 me- v mene«. iz Golnika, bolničarka, sta se secev, Jana Lukše, stara 1 dan, Kino »Svoboda«, Stražišče: 20. vrsti. Tega je hvalil zaradi do sežene dolžine, enega zaradi le' pega sloga, najbolj pa je obČi^ doval discipliniranost vseh, H zbor Gasilsko društvo v Pre- poroCiia dne 13. II. 1954; Franc Amalija Kosmač, stara 38 let! in 21. febr. amer. film »Tramvaj dosljah pri Kranju. Tudi tu |je odbor podal obračun dela. V lanskem letu so imeli 2 požara. Dolinar, kovač iz Kranja in Va- Janez Markizeti, star 55 let. poželenje«; predstave v soboto lentina Košnik iz Kranja, šivi- Zvonka Šumnik, stara 1 mesec: ob 17. in 19. uri, v nedeljo ob lja, sta se poročila dne 13. II. Poročili so se: delavec Feliks 15., 17. in 19. uri. Matineja 21. 1954; Nikola Ilijevski, oficir JLA Kreft in gospodinja Kristan febr. ob 10. uri »Ljubimca iz Društvo ima majhen, a ličen iz Kranja in Terezija Bernard Močnik, tov. delavec Alojzij New Orleansa«. Gasilski jdom, v katerem so tudi prostori ObLO. Člani se tru dijo, da bi nabavili novo motor Anton Jeršin in tov. delavka do 23. febr. avstrijska komedija od 19. do 21. febr. italijanski iViraK točk ita. Umrli: Ivana Debeljak, roj. Ljudmila Vari. z Bleda, drž. /usl. sta se poro- Rihtaršič in tov. delavka Pavla Kino »Zadružnik«, Primskovo: čila 13. II. 1954; Vincenc Puša- Troha, analitik Jožef Gostič in 21. febr. ob 19. uri amer. barv-vec, ključavničar, Lahovče, in ing. kemije Vera Tomaž, premi- ni film »Ljubimca iz New Or-ko in ze zbirajo denarne pri- Ana Zorman, gosp. pomočnica, kač Vincenc Zavrtnik in gospo- leansa«. spevke. Šenčur, sta se poročila 13. II. dinja Marja Majka, tov. delavec Kino »Radio«, Jesenice: od 19. Občnega zbora se je udeležil 1954. zastopnik Okrajne gasilske zveze tov. Rozman, a navzoči so bili tudi predstavniki domačih političnih in množičnih organizacij, kar je dalo zboru še poseben poudarek. Za društvenega predsednika so izvolili tov. Sajovica, za poveljnika pa tov. Betona. Da bi povečali denarno zbirko za nabavo motorke, so ga- Kino »Plavž«, Jesenice: od 19. so tekmo pripravili in izvedli do 23. februarja švedski film In da bi bolj zanesljivo napre »Plesala je eno samo poletje dovali, jim je obljubil, da ji1" Od 2?.. do 25. februarja amer. bo v dveh popoldanskih tečaji film »Njeno maščevanje«. Pred- praktično posredoval nekaj n»' stave vsak dan ob 18. uri, v vodil iz svojega znanja, ki s" sredo in soboto ob 18. in 20. uri. jim potrebna za nadaljnji ra«' Ob nedeljah ob 16., 18. in 20. voj. uri. - Vsako nedeljo dopoldne Na tekmah so se podbrešfc1 matineja ob 10. uri. Cene za pionirji razvrstili takole: DuŠko odrasle 20 din, za mladino 10 Humer 53 točk, Ivan Prevod' din. nik 47 točk, Franc Perč 42 točfc Kino Kor. Bela - Javornik: Franc Pretnar 42 točk, Franc GLEDALIŠČE objave • ogla§i Prešernovo gledališče Kranj Nedelja, 21. jfebr. ob 16. uri Gehri — »Šesto nadstropje«. -silci 7. februarja 1954 priredili Izven. ODREDBA Na podlagi pooblastila po 3. točki Odredbe o začasni spremembi obratovalnega časa trgovinskih in obrtnih obratovalnic «»f T nri -c in omejitvi uporabe časa trgo- MALI OliLAa »Irena v zadregi«. Od 24. do 26. film »Pot nade«. Predstave ob petkih ih sobotah ob 17. in 19. uri, ob nedeljah ob 15., 17. in 19. uri. Vsako nedeljo matineja ob 10. uri. Cena za odrasle 20 din, za mladino 10 din. Oglašujte ▼ „Glasu Gorenjske" Radio Ljubljana šaljivo igro: »Navaden človek«, ki je bila prav dobro obiskana. STRAŽIŠČE Torek, 23. februarja ob 20. uri Zweig — »Volpone«. — Izven Četrtek, 25. febr. ob 16. uri . Vojnovič — »Ekvinokcij« V nedeljo, 7. t. m. so imeli___, , , . - , j.i aLi a i «xi • Popoldanski. — Jele: Aneelca svoi redni občni zbor straziski „, , . mišici Iz Kamnika Reš. — Vstopnice so še 'v prosti prodaji. TOMO BREJC JE PREDAVAL V KAMNIKU odbora Kranj odredbo 1. Prekliče se veljavnost Odred- ročal o delu III. plenuma ZKJ in o zadevi M. Djilasa. Navzoči so predavanju sledili z zanimanjem ter ob koncu stavili tovarišu Brejcu številna vprašanja. Obsodili so početje (Djilasa ter pritrdili sklepom CK ZKJ. Na pobudo Turističnega dru- štva in gostinskega podjetja srečk Jugoslov. loterije obve »Planjava« v Kamniku je bila ščamo, da izpolnjevanje anket-sklenjena med direkcijo želez- nih pol o novem planu dobitnic, ljubljansko Opero in go- kov pri nakupu srečk 51. kola stinskim podjetjem v Kamniku ni nikakor za kupce obvezno, je pogodba, ki bo omogočala de- pa zelo zaželeno. S pomočjo te lovnim ljudem iz širšega pod- ankete bo možno ugotoviti res-ročja Kamnika obiskovati oper- nično mišljenje večine igralcev ne predstave v Ljubljani enkrat in ga pri spremembi plana tudi mesečno. Cene in prevozne zve- upoštevati, ze so zelo ugodne, zato Kamni Ta bdradba valja od 17. fabr. 1954 dalje. Okrajni ljudski odbor Kranj Poročila poslušajte vsak dan V sredo, 24. februarja: ob 7.O0 ob 5.35, 7.25 (ob nedeljah samo je na sporedu oddaja za gospo' vinskih in .obrtnih obratovalnic Perica gre na dom. Ponudbe ob 7.00), 12.30, 15.00, 19.00 in dinje, ob 14.20 kulturni pregled, in omejitvi uporabe električne poslati v oglasni oddelek pod 20.00. V radijskem dnevniku smo ob 15.15 zabavna glasba, ob 17.10 energije na območju Okrajnega »Kranj«. izbrali naslednje oddaje, ki so pisan spored slovenskih narod' ljudskega odbora Kranj, štev. Prcklicujem štev. bloka 20762, na sporedu v dneh od 21. fe- nih pesmi. Zdravstvene nasvete Re(j 175/5-54 z dne 19. januarja 1954 izdan v Komisijski trgovini v bruarja do vključno 27. febru- poslušajte ob 17.50, zunanjepo' izdaja predsednik Gospodarske- Kranju 13. jan. 1954 ha ime ar j a. - litični feljton ob 18.30 in radij' Hlebcetova. Frano Dražič- Nače ga sveta okraJnega ljudskega Sirc Mara. V nedeljo, 21, februarja: ob sko igro Marka Twaina: Ban' Zahvaljujem se dr. Mayerju 8.15 prisluhnite sporedu sloven- kovec za milijon fintov, ob 22.39 iz Kranja za požrtvovalnost pri skih narodnih pesmi, ob 9.00 pa vas bodo zabavali moderni zdravljenju in ga priporočam pesmim Karla Destovnika — plesni orkestri. , ostalim. — F. Z. ' Kajuha, ob 11.00 pravljicam za V četrtek, 25. februarja: ob Podpisana Frančiška Sajovic pionirje in ob 13.00 .oddaji za 16.15 poslušajte oddajo Kam z Visokega preklicujem vse ne- naše kmetovalce. Oddaja za na- bomo šli na izlet, ob 13.50 šport' resnične besede o Mariji Zalar še žene je ob 13.15. Želeli ste — no predavanje, ob 14.00 V pesmi z Visokega. - Frančiška Sajovic. poslušajte ob 13.25, ob 18.00 re- in plesu po Jugoslaviji, ob 15.30 Parcelo ali hišo z užitkarjem portaža Ernesta Petrina: Na in- Ciciban dober dan in ob 16.00 v okolici Kranja kupim na do- stitutu za kriminalistiko, ob Želeli ste — poslušajte. Ob 18.00 bre obroke. Naslov v upravi 20.00 pa opera Hoffmanove pri- igra plesni orkester Radia Ljub' lista povedke. ljana, ob 18.20 so na sporedi V najem vzamem obrtni lokal v Ponedeljek, 22. februarja: novosti iz književnosti, in dj v Kranju za mirno istroko. Na- ob 7.00 je na sporedu oddaja za 18.40 poje baritonist Janez Trli' . .. , gospodinje, ob 13.00 za pionirje, ler. Koncert zborovske glasb« slov v upravi lista. Qb jg 5Q kulturni pregied in ob boste slišali ob 21.00, plesno Zamenjam kompletni pohišt- 15 30 žoiska ura za nižjo stop- glasbo pa ob 22.00. Odredbe o začasni spremembi mehki les, oljnato sliko, dve n.Q Qperne melodije boste sli- V petek, 26. februarja: Na-obratovalnega časa trgovinskih veni material za dve sobi: ore- gali ob 16 00) umetne in narod- sveti kmetovalcem so na pro' in obrtnih obratovalnic in orne- hov furnir, lim »šelak«, špirit in ne peSmi pa bo zapel zbor gramu ob 7.00, glasbena oddaj* jitvi uporabe električne energi- peči, železno in lončeno, za do- »slavcek« j,z Trbovelj ob 18.40. za pionirje ob 13.00 in ob 13.15 je na območju Okrajnega ljud- ber šivalni Jstroj ali prodam. Qb 20 15 je prenos 6 jzrednega vam bodo za dobro voljo igrali skega odbora Kranj. Partizanska 13, Kranj sinfonicnega koncerta Sloven- Štirje fantje, Vaški kvintet i«1 ske filharmonije. Veseli godci. Mali koncert z* DPD Svoboda Primskovo upri zori v soboto, dne 20. februarja be o začasni spremembi obra- Na povabilo Mestnega komi- ob 20. uri zvečer in v nedeljo tovalnega časa trgovinskih in teja ZKS Kamnik, je v četrtek ob 15. uri popoldne v Zadruž- obrtnih obratovalnic in omeji- predaval članom ZK in SZDL nem domu na Primskovem bur- tvi uporabe električne energije Zvezni poslanec in član CK ZKS ko ✓ štirih dejanjih »Vražja mi- na območju okrajnega ljudske- tov. Tomo Brejc. Predavatelj je sel«. Vstopnice v predprodaji v Sa odbora Kranj štev. 175/5-54 v svojem izvajanju izčrpno po- Kranju v poslovalnici Državne z dne 19. januarja 1954. založbe in na Primskovem v Trgovinske in obrtne obrato-zadružni trgovini. Blagajna odprta eno uro pred predstavo. — Pričetek točen. valnice poslujejo od 17. februarja 1954 zopet v rednem obratovalnem času, ki je bil zanje v veljavi pred uveljavitvijo OBJAVE OBVESTILO Na številna vprašanja kupcev čani to pobudo toplo pozdravljajo. V nedeljo, 14. t. m. je bila prva taka predstava. Uprizorjena je bila Verdijeva »Travia-ta«. Iz Kamnika je vozil posebni vlak in obiskovalci opere so bili zelo zadovoljni. Vsak prodajalec srečk 51. kola je dolžan kupcu nuditi anketno polo 'in jo tudi izpolnjeno sprejeti do 23. februarja 1.1. Jugoslovanska loterija filiala za LRS Ljubljana Po dolgi ln mučni bolezni nas je zapustil naš skrbni in nenadomestljivi atek in mož Janša Franc ELEKTROTEHNIK Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v soboto dne 20. II. 1954 ob 16 uri. Žalujoči otroci, Franci, Dušan, Metka in Milenka, žena Marija in ostalo sorodstvo. Kranj, Bled, Murska Sobota, dne 18. II. 1954. V torek, 23. februarja: ob 7.00 mladino je na sporedu ob 18.00. so na programu nasveti kme- kulturni pregled ob 18.30, ob tovalcem, ob 11.00 šolska ura za 21.00 svet v satiri in humorj11 nižjo stopnjo, ob 11.30 šolska in ob 21.20 plesna glasba, ura za višjo stopnjo (Zimski V soboto, 27. februarja: o& prebivalci naših planin), ob 12.00 13.00 boste slišali oddajo o nO' pa izvajajo slovenske narodne vih filmih, ob 15.30 je na spC pesmi solisti in orkester Radia redu 20 veselih minut za pi°' Maribor. Ob 13.00 je ha spore- nirje, ob 17.10 umetne in na' du oddaja Modni kotiček, ob rodne pesmi, ki jih poje žensk1 15.30 športni tednik, ob 18.00 zbor »France Prešeren« iz Kr»' Obiščimo glasbeni šoli v Trži- nja pod vodstvom Petra Lipa1" ču in Kamniku, ob 20.00 okno v j a, ob 18.10 lahka orkestraln' svet in ob 21.000 literarno ese- glasba in ob 20.00 pisan sobotn* jistična oddaja. . večer. ['',■] 1 ' 3065