fmWhhW nmd ilistrlbatad mmd* permit No. 728) aatEor. ky IK# Act of Oetob«- 9. ItlT, om ril« mt Um Pott Offic« of CUrvahuui, Ohio. Bjr order of the Prealile \ A. S. Bnrleson, Poatmiurtar Gm i?® ONLY ILOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO i MEDIUM TO REACH 180.000 ^^OVENIANS IN U. S., CANADA ^ SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. 'W fl™ m^jpaip aiM BUBaiq,uteafl* ^n>i UAOu iasgttudo^ij" "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND VO THE !^J»UBUC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WII H LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." 'I'ME v.—LETO V. ^opy 3c. CLEVELAND, 0., V PETEK (FRIDAY) APRIL 14., 1922. ŠT, (NO.) 87, Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. |%l ZOPET PREDUBAIO # 0II02ENIE po? presenetil konferenco, ko je {»jTJ^RINKO budgetnega načrta zopet na površje vprašanje raz vJ^'J'VE. - zavezniki se boje boljše. x,rrga odgovora na poročilo zavez-ekspertov glede rusije. Gp: -W. aprila. — ^uski manevri glede razorožit-^.^^fašanja in odkšodninski problem so bili zopet ekonomske konference, akoravno ni no-dveh vprašanj vključeno v programu kon- presenečenje so zavezniki danes doživeli, ko ®'®?acija na seji finančne komisije predložila izdelano poročilo o stroških armad. Francoski ^'^^'^udoma protestirali, toda predsednik ko-Robert Horne, ki je član angleške delegacije, % ter odloČil, da je v zvezi z državnimi stroški ^ SG Va'7r*v-ram s tem, da se nast_avi nanje vilsoko carino. Danes je izjavil pomožni za-kladniški tajnik Elmer Dover, da se fine nemške moške ure z dvajsetletno garancijo prodajajo v Zedinjene država po 60c, in da ameriškega trgovca skupno s sedanjo carino ne stanejo več kot 78c. Kot dokaz je predložil Malo je tudi manjkalo, da m žensko aape&tno in, bil obenem g Semenovim poslan moško, kateri je prejel od v zajpor tudi njegov tovariš, pol- new-yorške'ga pristaniškega ca- kcivnik Juriij Krupski. Kruipski- urada. p ^3se v poročilu ruske delegacije, opo-^ tosi! v ki jo igra vzdrževanje armad v se- evropskih držav, in da je znižanje armad ^ potrebno, ako se hoče kako finančno izholj- Vi na stroške v zvezi % vzdrževanjem armad. ja je danes malo pred poldnem ustavil neki policiist ter preiskal njegova obleko. Ko se je pri njem našlo revolver, ga je policaj skoro odgnal v ježo'. Ko s& je Kruipski ju končno razložilo, iza kaj se gre, je prinesel na dan tozadevno dovoljenje, nakar se ga je izpustilo. Washington, 13. aprila. — Sto tnik Earle je tekam današnjega zasliševanja pred senatnim odsekom a ozirom na afero Seme-nqva izjavil, da je bil neki član organizacije YMCA v Sibiriji u-bit od nekega Semenova vojaka, ker ni maral izročiti zaloge tobaka in sladkarij. Mr. Dover je nadalje izjavil, da Nemci prodajajo varnostne britve s šestimi klinami po 18c. Mr. Dover pravi, da se nemške ure v Ameriki prodajajo po $10, in da je neka ameriška tvrd ka, ki izdeluje cenene žepne ure vsled nemške kompeticije šla bankrot Farmerski element v kongresu je jako zadovoljen s sedanjimi tarifi na farmerske produkte, ki 80 najvišji, kar jih pomni zgodovina Amerike, toda tarifni blok bo zahteval še višjih pristojbin na sladlvbr in več drugih produktov. S'i, J fi ^ "'•le na konferenci. ča važnost Rusov na genovski konferenci 5" ^ J t' dejstva, da je konferenca zopet odlo l'\/^i»/-\ All n Tr4 /Vrt -1 r»j-\ 1 o 11 ^T/\f7Tnd/^ JG poročila, ki so ga izdelali zavezniški ^ Rusije, da se na ta način dovoli načelniku ^ d 1 \.ld T)L' 11^ Ld liCvvlli HW V L/ii 1 V'C 1 i' A J\ v4 j® r\Y Juriju Cičerinu, veČ časa, In ga na- predn6'pride na vrsto pred konferenco. _ Dsjal je, da je ruska delegacija sicer pripravljena po-i1ati finančne in druge garancije v imenu vlade, da pa se glede spremembe sodnih zakonov nikakor ne more podati, icajui to bi pomenilo, da se Rusija odreka svoji suverenosti. Ruski proti-predlogi. Rurfki predstavniki ?o danes pripravili program proti-I predlogov, ki temelji že na prej začrtanem ru'skem progra-j Poglavitne zahteve tega programa so: 1. Da se Rusiji dovoli posojilo $500,000,000. — 2. Ru-''jja je pripravljena garantirati za varnost tujezemcev v Rusiji, a zahteva isto za svoje državljane v tujezemstvu. ~ 3. Rusija je pripravljena priznati dolgove Kerenskije-vega in carističnega režima, toda bo zahtevala, da se do- voli odlog za plačevanje m bo tudi zahtevala povrnitev IS" .nK^nlrlp Ln on in r\rsTrr71 '\X7'v*4-t M 17" _ 1 Y i • podala Rm.# na poročilo zavezms- škode, ki so jo novzročili Wrangel, Denikin, Kolčak in %'S%i,, •'"t presenetljive TOobme. drugi kontrarevolucijonarji, katere so podpirale za-vez- i' T' i vlade. - 4. Rusija bo vztrajala na obdržaniu abso- k. Sa ^ treorge poklical k sebi francoskega, ita- j lutne suvei p ministrskega predsednika, ter z o raznih pozicijah, ki jih bodo zavez- ^^vzeti z ozirom na boljševiški odgovor Co ^ ^ njegovi tovariši še vedno proučujejo za-; podajo PCVi suverenosti, in ne bo pod nikakim po'gojem dopu-.«ti]a, da bi se zavezniki vtikali v njene notranje zadeve. Cičerin pravi, da zavezniški program glede Rusije temelji na domnevi, da je Rusija pripravljena na popolno glede Rusije, in bo morda zahteval še iiv, • še podrobneje seznani s priporo- zavezniki o ruskem vprašanju. zakonika. ; razume, bo najbolj trdovraten boj na- ^ zahtevane spremembe v sovjetskem kajti Rusija bo vztrajala na stališču, tem oziru pomenila, da se odreka svoji uklanja diktaturi od zunaj. V tem ^ j®' bo Rusija dobila od strani navzo-Ofecej podpore. ■ ih ^6 bn 3 ®P^j6tska delegacija kot odgovor na pred- v!^^il^ zavenikov izdala proti-predloge in kaif ^ tem pa nastaja položaj čimdalj bolj V ^ski ^ ekonomski program je v direktni "vprašanjem, vsled česar nastajajo v vseh 'v ^'lo riaziranja. Predno se bo vsa ta nazira-\u ' ° vzelo precej časa. k "»m, ^®i'avajo napraviti iz Rusije drugo Turčijo. J^ij^^^^^^vszniška priporočila glede Rusije ures- .oi Evropa sprejme ameriški bančni načrt? Genoa, 13. aprila. — Kot se zatrjuje iz zanesljivih virov, bo konferenca brez dvoma sprejela v razmotriva-nje predlog ameriškega bankirja Frank A. Vanderlipa, glasom katerega naj bi Evropa ustanovila bančni sistem kot je ameriški zveznorezervni bančni sistem. Mf. Vanderlip ni sicer pod vzel v tem oziru nikakih korakov, toda angleški finančni minister Sir Horne in švedski ekonomist Gustave Cassel sta se sama od sebe jako pohvalno izrazila o predlogu Vanderlipa. Načrt Vanderlipa je, da naj bi se ustanovila nekaka svetovna rezervna banka, katere kapital bi znašal en bilijon dolarjev v zlatu. Kapital bi prispevali Amerikanci in Evropejci, uprava banke pa bi se nahajala pod Upravo petih Amerikancev in štirih Evropejcev. Ta banka bi potem ustanovila podružnice po vseh v,ečjih trgovskih središčih Evrope ter bi dajala kratka posojila na razne trgovske sekiiritete. Banka bi izdajala tudi svoje note, za katere bi imela banka vedno najmanj 20 procentov zlate rezerve. Kot se razvidi iz izjave angles- ZAROTA PROTI TUIEZEMCEM. SODNIK LEVINE PRAVI, DA SO ZVEZNI EKZAMINARJI SOVRAŽNI TUJEZEMCEM, KI IŠČEJO DRŽAVLJANSTVO, IN DA PODELITEV DRŽAVLJANSTVA ZAVLAČUJEJO KAR SE DA. -vygj. . . _ v kega finančnega ministra bo ta načrt eden izmed pogla- stopnjo Turčije, se je danes iz- vitih pri razmotrivanju, kako utrditi baotični evropski načelnik sovjetske delegacije. finančni položaj. Sodnik Manuel Levine, ki u-raduje na Common Pleas sodni-ji, je včeraj podal iEjavo. v kateri dolži zvezne ekzaminarje za dobavo državljanstva, da zavlačujejo dobavo državljanstva, ter je nastavil ipoiseibno komisijo, ki bo preiskala rijih delovanje ,2 o-žirom na zavlačevanje več kat 1500 iprosilcev, ki go podivKeli vise •potreibne korake, katerim pa se še vedno neče podeliti drugih papirjev. Sodnik Levin je bil sam rojen v Ruisiji, ter je poznan kot prijatelj tujezemcev. Njegova izjava v celoti se glasi: "Priše) sem na sled dejstvu, da ge ni ipoiavalo na končno izpra. sevanje več kot 1500 proisikev, katerih čas je glasom zakona že potekel, in ki so pod vzeli vse potrebne koralke v ta namen. "Kot je raizvidno, je vsak izmed prosilcev že vplačal $4, kot določa izvezni zakon, toda se jih vendar ni pozvalo, da bi prišli na sodnijo. 'To mojem mnenju, je to zelo resna stvar, poisebno še % ozirom na številne pritožibe, ki so že pri. šle pred to soidnijo z ozirom na stališče ave^nih ekzaminarjev. "Zatrjuje se, da je stališče zveznega državljanskega urada obstruktivno in sovražno napram tujezemcem To odlašanje, o katerem sem zvedel od sodnega klerka, ni nikako. majhno odlašanje. Nekatere prošnje so že po štiri leta stare. "Glasom %akona nima efcza-miner nikake pravice prilaščati si pravice, ki jih ima edino sod-mi>fCli7ir Ifi; A VT11? v katerih se zahteva od či- 1 Klor^LJUiVAJ^JCi V jtalca, naj stori to ali ono. Fede- AMERIKO Amerika ni boljševiška dežela. Tudi v justičnem de-partmentu in po sodnijah menda še ni prišlo tako daleč, da bi imeli "ta-rdeči" kakšno besedo. Hvala bogu, bo rekel marsikateri, tako daleč še res nismo prišli! Toda nič tako naglo, prijatelj, posebno še, ako spadaš med tiste, ki si služijo svoj vsakdanji kruh z delom svojih rok. Pa ni treba misliti, da smo se namenili, da zagovarjamo boljševizem kot tak. Le majhno primero hočemo navesti, iz katere se lahko nekaj naučite. • f' Boljševizem je direktno akcijo, pravijo. To se pravi,, oni ne verujejo v^počas#a pota, temveč hočejo, da z enim mahom, dosežejo svoj zaželjeni cilj. Zato pa jih ameriški kapitalis'ti prav nič ne marajo, in vsi ostali kapitalisti po svetu se z njimi v tem oziru s skoro ginjivo soglasnostjo strinjajo. Za tem grmom pa tiči zajec. Človek bi pričakoval, da so gospodje kapitalisti dosledni v svojem sovraštvu napram direktni akciji. Pa ni resnica. Kadar je v nevarnosti njih sveti profit, vam postanejo pravi sto-procentni di-rektiii akcijonisti. Le enega slučaja, ki se je dogodil šele par dni nazaj, se spomnimo, da boste takoj na jasnem. Zvezni sodnik McClintic v Charlestonu, West Virgi-nija, je pravkar na zahtevo premogarskih baronov izdal takozvano injunkcijo, ki dobesedno pomeni toliko, kot če bi se reki p unijskim orp;anizatorjem: Ako /prestopite okraje, v katerih smo mi premogarski baroni 'absolutni vladarji, vam bo^o naši beriči posvetili pot s svinčenkami; unijskim rudarjem, ki so nastanjeni po šotorih pa se ukazuje: Spravite se s svojimi ženami in otroci, kamor ho-, čete, toda tu ni prostora za vas, ki se ne marate pokoriti našim ukazom. Rudarjem je seveda tudi prepovedano zbirati se na sejah in zborovanjih. To je očividno poseben privilegij, ki pripada izključeno premogovnim lastnikom, njih špijonom :n biričem. In take reči se dogajajo v deželi, kjer imamo ustavo, ki garantira vsem njenim državljanom najšiišo osebno svobodo Ako to ni teptanje ustave in največji udarec v obraz vsaki pravičnosti, potem bi radi vedeli, kaj jcv To 1) Inozemci, ki radi telesne hibe niso v.b stanju citati; 2) Vsak pripustljiv ali zakonito priipuščen inozemec ali državljan Združenih Držav sme pripeljati alr ix)klicati seYn gvojiga J-četa ali starega očeta, ako sta prekoračila 55. leto starosti, svojo ženo, svojo mater ali staro mater ali gvojo neporočeno ali ob(\'dovelo hčer. Ako ni drugih 0-vir proti njihovi pripustljivosti, ti sorodniki smejo priti, tudi ako so nci'pisme'ni. 3) Inozemci, ki prihajajo v Mruižene Di*žave, da u teče j o ver skemu preganjanju v,deželi, kjer so bili zadnjič nastanjeni. ' 4) Inozemci, zakonito pripuš-čeni v Združene Držažve, ki so se po petletnem .bivanju v Združenih Di-žavah podali v inozemstvo, ako se vrnejo tekom šestih mesecev po svojem odhodu. 5) lnoz;emci, ki so le na potu preko Združenih Držav, ali pa 0-ni zakonito pripuščeni inoizemci, ki se kasneje podajo od enega v sosednega inozemskega teritori-drug del Združenih Držav ipreko ja. 6) Razstavitelji in uradniki na razstavah, odobrenih po kongresu. Nepismen brat, prihajajoč k sestri oziroma bratu, ki stanuje v Združenih Državah ali je celo državljan, ni — kakor mnogi napačno mislijo — izvzet od zahte- iralno okrožno sodišče v New Yor |ku je nedavno razsodilo, da mehanično čitanje brez razumevanja prečitanega berila ni. zadosten izipit o pismenosti v zmislu, zakona. Ako ipriseljenec ni v gtanu zadovoljiti izprašcujoče nadzornike glede svoje sipclsobnosti, da zna citati tiskano berilo v določenem lejizu, idržujejo dotičnika zf poseibno izkušnjo pred *'Board of Special Inquiry" Ako ta izključi priseljenca radi njegove nepismenosti, ima tisti pravico pri z i vati se na Secretary of Labor in priložiti zaprisežene izjave" (affidavits), v katerih naj se dokaže, da bi deportacija povzro čila neizvanredne težave. V takih ipos^bnih slučajih sme Secretary of Labor dovoliti začasni vstc,p priseljenca pod jamščino (bond) in staviti pogoj, da se mora dotičnik naučiti čitati tekem šestih mesecev. V takem slučaju se ta naknadni izpit ima vi'siti v najbližji priseljeniški postaji. Vsak parnik, ki privaža nepismenega inozemca v Združene Dr zave, je podvi-žen gldbi od $200 in ako je isti izTtl j učen, ga mora privesti nazaj, od koder je prišel. brez nadaljnih stroškov in mu povrniti plačano prevoznino. Francija in cerkve. Kolikor bolj se vdomačuje v Franciji militarizem, toliko manj demokracije je tam. Militarizem in kaipitalizem nujno potrebuje pomoči cerkva, če hoče biti uspešen. Iz tega razloga ss je Francija že začela klanjati Rimu. Današnja francoska vlada ni več i'lada ljudstva temveč vlaida poseduj očega razreda. In tako pravi poslednje poročilo iz Pai'iiza, Srečko Auer. V pondeljek 20. marca ob 6. zjutraj je umrl Sreč •ko Auer, bx'iyski moister in občinski odbornik, v 29. letu starosti. Zadela ga je srčna kap. Pokojni sodrug je bil sploSno priljubljen, zato je nenadna vest o njegovi smrti vzbudila med znan ci in sodrugi globoko žalovanje. Clevelandske novice. da je dovolila izdanje bondov za,., , ^ nr.n . J. 1 1 I m druge pijace iz Canade v Lle- 200 milijonov frankov, da se ! zgradi 3000 cerkvenih iposlapm DOPIS. Cleveland, O. Za Vilikonoč, se pa žo mal pove pismenosti, marvs^č je izklju-'skoč! Prilika se'vam nudi v so-č€n, ako ne zna čitati. iboto zvečer, kr- priredi slov. soc. I7(pit o čitanju (reading test) jkluib svojo zabavo v S. N. Dumu. i lbstoja v tem, da se inozemcu I Na programu je več zanimivah predloži ikos papirja, na katerem |reči, seveda glavno mesto pa boje tiskanih ne manj kot 30 in ne 'do zavzemali piruhi, ki se bodo več kot 40 besed v jako čitljivih dajali kot pcsebna nagrada — kako in pod kakimi pCgoji — bo- črkah in v onem jeziku ali narečju, ki ga inoizemec sam navede. Od ljudi,,prihajajočih z istim parnikom, dobi vsak drugačen fapir s tiskanimi ibes'tidami. Ako navaden način izkušnje ni umesten, smejo priseljeniški nadzor- ste videli sami. Odmerjena so tudi posebna darila .za plesalce, za katere, mi ni znano Ne vem, ali bo dobil darilo tisti ki bo največ plesal, ali tisti, ki bo sam,a enkrat. Amoak oridite sami. Jaz bi v krajih, kj so bili po vojni opu-stošeni Namesto učnih izavodov, namesto zavodov za oskrbo vojnih sirot in pohaibljenicev bo Francija začela z grajenjem cer kva. Slava Franciji — božje o-ko plava nad njo, sama je pa podvržena kurji slepoti. Novo sredstvo proti sifilisu. V fraflcodci akademiji znanosti je dr. Roux .predaval o znamenitem francoskem izumu, ki se tiče zdravljenja sifilističnih. — Gre za medmišično injekcijo bizmu-tovih soli; Kakor je poročal o-menjeni zdravnik, je ozdravilo na stotine bolnikov, katere so leči 1 i s tem zdravilom. Babični tarifi za Slovenijo. Za pcm.oč pri rojstvu, vštevši eden do dveh obiskov ipred rojstvom in devetdnevno oskrbo po rojstvu imajo plačati: I. slabo situ-irani: v Ljubljani 150 Din, na deželi 75 Din, IL bolje gituirani: v Ljubljani 300 Din, na deželi 125 Din. IIL premožni: v Ljubljani 400 Din, na deželi 200 Din. Pri dvojčkih se ima plačati poldrugi honorar. Dne v::; obiski, tretji in nadaljni pred rojstvom in obiski po desetem dnevu po St. $ I kazni, ker vozil in 3 tem zavira' 1 veda je prehitri voznik' van kot pa prepočasni. — John Prešeren, na 4226 St. Clair Av stavljen prerl višjo F večkratnega kršenja P' Kot se poroča, je bil šestkrat. Trikrat je kazni, enkrat pa je k'' Ce ga pronajde višja vim. zna biti obsojen ** zapor in na $ 1000 — Zadnje čase «« v splošnem veliko brezžičen telefon. AnP so prinašali navodila. " ^ istega napraviti in . ga je naredil sam. ^ ■ fantje imajo s tem Potom tega telefona - koncerte, predavanja zanimivosti. Ker se j® telefonov v kratkfrc pomnožilo v ClevelaH'''''.^, ral imeti najbržc dovoljenje. Električa"^' tor J. . Lake je že da si mora vsaka I postaviti v hiši brezž''^ , . . . , v- v JI 1 dobiti tozadevno ki je imel priti včeraj pred obrav-, , , , . < Ah • v, , . električarskega insp«*' navo, je prišel na sodnijo v sprem- . „ . . 'lada. Pravi, da z^a električnih ^ — Včeraj sta bila pcdani v javnost imeni še dveh drugih moš-' kih, ki sta bila skrivoma prijela skupno z poslovodjom Unioii i Kluba v /vezi s tihotapenjem o jpojiiiS pijač. Omenjena dva sta j Thomas L. May in W. J. McNab, j oba premožna trgovca iz Toron-|to. Obdolžena sta, da sta finan-jcirala kontrobantarsko ladjo, Ve-{nice, ki je imela prevažati žganje veland. May je obtožen nadalje, da se je sestal 15. augusta 1921 z De Wittom in se dogovoril z njim glede tovora, ki ga je imela pripeljati 3em ladja Venice. Cela pošiljatev se je imel^ namreč pripeljati na 1211 Euclid Ave. v prostore Union Kluba. De Witt, slvu svojega odvetnika William, Boyda, ki je podal za svojega kli-jenta izjavo, da se smatra ,n.ji neki^vega. Sodnik Wetten-haver je preložil obravnavo na mesec junij. , , . nase strelo, kar bi sled- nairj nost kjer je ta " ul m. se, da je v Cle^e- 1 jefon"*! — Če bi bil vedel James Yates, lastnik .sladščičarne na 9007 Blaine .Ave., da mu bo njegova ukradena ura povzročila lastno aretacijo, bi prav gotovo ne bil poklical policije. Po odhodu nekega odjemalca, je namreč zapazil, da je izginila njegova ura i:i verižica ter poklical policaja. Ko je pa ta preiskoval pto sladšči-čaini, je naletel na dva kvarta žganja, kar je bilo dovolj, da jo moral Yates marširati na policijsko postajo. — Irska komisija. Včeraj se je mudila tukaj komisija nove irske vlade, ki potuje sirom Združenih držav da se zahvali za pomoč rojstvu se plačajo po 10 Din v 1 katero je nudilo ameriško liud-Lj ubij a ni in na deželi. Nočni o-1 stvo za osvoboditev Ircev. V tej biski veljalo cd 8. zvečer do b. komisiji so Piaras Beaslai, načel- zjutraj. Posebna ncčna postrežba 75 Din in za dnevno in nočno postrežbo pa 125 Din. Na de- n.ik irske armade in razni drugi odlični Irci. Beaslai se je izrazil, da ima sedanja irska država vse. lisoč bvezzičnih teli — Uganjka da so bile ženske za ž" ^ ^ lerjal Cujte! Rowe je izdal vcer®' novico za rr4^*^® pare. Pravi ,da njega poletja zaljub Ijubimkovnli po kolikor se jim bo f bi jih preganjal "Kdo se vendar mlad ob pihu gorkih ^ 1 •! . L skih sapic m od meseca!" pravi Ro^®' ___o- ž" nubli""''] nlH P" ,p5^ RAZNE ki irak efl želi se, če ima babica daljšo koc za kar se je boril irski narod celih J)0lurn0 pot, računa dodatno za j 750 let in edina stvar, ki of-rožn vsak kilometer 10 Dijl. Kako bo- to osvobojen je. bi bila civilna do delavci to breme prenašali — vojna. — Konferenca, vršila med vodji ni doscigla nikak^Ž® čelnik irske r€:pw^'^^^, de je izijavil, da sklepov konfereiicS' na to, če pristane lera če bolniške blagajne .plačajo samo za porodnine po 15 dinarjev nasproti zahtevam babic 150 di- niki raibiti tiska'nce posebne vrs- vam rad povedal, pa sam ne narjev?! Yorku 3® — Tudi prepočasi w)zeči avtomobil ist krši prometno ordinanco. — V New Sodnik Corlett je naložil včeraj Itovno Znani irski Sid. R. Lewisu, 1463 E. 134 McCormick. — Odškodjiinska Parizu je izjavila^^' ozir^*" skddoff. njo Nemčije z / noto glede od^kcif";'^ ^ Skrivnost Hiše št. 47. p — ROMAN — H Angleški Spisal: J. STORER CLOUSTEN j V noči, ki je sledila temu pogovoru, je Buffingtbn nekaj čudnega doživel. Spal je spanje pravičnih, ko se je nekako ob štirih zbudil s čustvom, da sliši človeške glasove. Pazno je poslušal; res, zunaj je nekdo govoril s pritajenim glasom. Skoro da mu je zastala kri v žilah. Nikdar ni mislil, da bi se morilec utegnil ob takem času vrniti. J^otcni si je rekel, da je vendar v hiši redar, da morilec vendar ne bo sam s seboj na stopnicah govoril in. navsezadnje, da je to vendar glas njegovega prijatelja Feliksa Chapela) Skočil je s postelje, vžgal električno luč in tiho odprl vrata. Popolnoma razločno je slišal besede: ''Ce hočete to pisati, bom jaz......" Več ni slišal, zakaj, ko je vrat tako stegnil, da se mu je skoro odtrgal, je le videl, da stoji na stopnicah bled in prepade! Feliks Chapel. "Kaj zlodja pa se tu godi)" je vprašal Buffington in je stopil izza vrat. "Meni — meni — meni se je pač......" je jecljal Feliks. "Vas pač luna trka," je menil Buffington. "Da. je potrdil Feliks, ''in samo žal mi je, da sem vas motil." Chapel se je .splazil v svojo sobo in tudi Buffington se je vrnil v posteljo mrmraje: "To je komičen patron." Naslednje jutro je Buffington svojemu tovarišu resno svetoval, naj ptre k zdravniku. V zahvalo za to mu je Chapel ponudil d »belo knjigo .Molvneuovih spisov. Buffinton se je za spise res zanimal in začel pregledovati knjigo. Naenkrat je zaklical na ves glas: ' Chapel — zdaj ga pa imam! 'Zdaj ga imam res! Le j te, kaj sem našel v tej knjigi!" Pokazal mu je pismo, na kterem je čital pomembne besede: "Moj ljubljeni Irvin! — da, nocoj storim, kar želiš. Peljem se naravnost v Aberdeen! Pridi za menoj, čim si jih spravil na napačno sled! — Eva!" "Strela božja," je zaklical Feliks, "kako je to čudno !" "Čudno?" je tulil Buffington. ''Čudno? Ali ne vidite, kaj je to? To je pismo, ki ga je Eva Wilson pisala Molyneuxu. To je njena pisava; poznam jo natančno, zakaj preštudiral sem njen zapisnik perici danega perilu tako sem ga študiral, da ga znam na pamet. Oba sta zdaj v Aberdeenu!" Pospravil je v največji naglici svoje stvari in ob dveh se je z brzovlakom odpeljal v Euston. Nekaj minut po njegovem odhodu je Chapel po lestvi splezal pod streho. "Lepo sem ga ujel," je zaklical; "odpeljal se je: meni je le žal, da nisem voznega reda bolje preštudiral; -Aberdeen je od tod samo 523 angleških milj oddaljen; zdaj vidim, da je mestece Wick oddaljeno 755 milj. Skoda, da ga nisem poslal v Wick!" "Bediva hvaležna, da je .lel tako daleč proč," je odgcfvoril ženski ;jlas. ^ Toda Chapel ni bir tako optimističnega mnenja. "Naposled je njegov odhod le začasna olajšava." je rekel turobno. Saj bo kmalu zopet tu. In kaj storiva potem? Prostim vas, Eva, svetujte mi!" "Vi pišete vendar roman o tem hudodelstvu." "Zalibog, da!" ' Poskusiti sum odvaliti od te hiše in ga obrniti na kako drugo," ' Kake naj to storim?" To vam že lahko povem," je dejal ženski glas i;i začel tiho razlagati. f J XXVI. Bedf^rdski škof je imel ženo in enajst otrok. Bila je to velevzorna rodbina in žalostna slava, ki jo je naenkrat zadobil Irvin Molyneux, je bila hud udarec za sorodno mu škofovo rodbino. Skof sam se je že večkrat kesal, da ni prepustil policiji, naj ta sama izsledi Irvino-vo hudodelstvo. Navzlic opetovanim pismom ki jih je pisal gospod Cabburyju in drugim žurnalistom, naj vendar ne vlačijo \ javnost tu^i hudodelčevih sorodnikov, so bili ti sorodniki skoro v vsaki številki različnih časnikov omenjeni. Enkrat so ga imenovali morilčevega strica, d.ueič nesrečnega očeta umorjene gospe Molyneux, tretjič je bil odlični cerkveni knez in najbližji sorodnik groznega morilca. Enkrat jc bilo čitati, da mu je vsled te strašne žalosti skoro počilo srce, drugič, da prenaša z občudovanja vredno hrabrostjo bol in sramoto, ki mu jo je napravil njegov brat (ali sin, ali netjak), tretjič, da je od žalosti obolel in leži v smrtni nevarnosti. V tem groznem položaju bi ga bilo gOtovo zelo tolažilo, če bi bila vladala v škofijski palači tista nežna, nekritična simpatija. .A ravno te ni našel in najmanj pri svoji soprogi, gospe Soper. Bolelo ga je neizmerno, da mu je vsak dan očitala; Ce bi ne bil vtaknil svojega nosu v stvar, ki te nič nebnga.pa bi ne bila prišla ta nesreča nad nas. in njegovi otroci so pritrjevali materi. Zaman je v krogu svoje rodbine'fekal le senco tiste udanosti, ki jo jc užival v svoji škofiji. Z<^aj je sprevidel, da je bil vedno preveč popustljiv in prizanesljiv. Zaradi ljubega miru ni dvajset let svoji ženi ugovarjal in jc :Tioral zdaj občutiti posledice svoje slabosti. Obsipala ga jc z očitanji vpričo njegovih otrok, vpričo njegovih poslov. d^ celo vpričo njegovih duhovnikov. Rabila je hitre, krepke samostalnike in brezobzirne ostre pridevnike, da bi označila njegovo post(J^anje. Ce je povzdignil svoj jrlas ga je preglasila. Ce je apeliral na njeno simpatijo, mu je povedala, da jo je izgubil, ker je spravil sramoto nad enajst njenih črvičkov. bi le "Zdaj je lahko, delil-H^^i^e,' v največjem svojem ogorčenju, "jaz bi bila ti na mojem mestu storila." u; r ''Tolika pametna bi bila gotovo stvar najprej malo premislila," mu je ° bi bil ti le trenotek premišljeval, bi bil smeš klicoli policije, ne da bi prišlo tud' ^ blato." ' A to je bila vendar moja dolžnost "Tvoja prva dolžnost so žena in Držal ae je, kar mu je bilo mogoče janstvano, ko je rekel: "Oprosti, moja draga, toda škof 'f"'' so še višje....." "To je bedarija in ti sam veš to ^ prekinila žena ' Dolžnosti, za katere j® *■ nikakor ne morej.o biti njegove najvišl^ noben način pa ni bila tvoja dolžnost, vt^ v zadevo Irvina Molyneuxa." ' Ce bi jaz hotel t\ojo pomanjkl)''^'° stiti, mnja draga, bi ti lahko odgovoril...... "Jaz ti ne pridigam logike, ampak ^ 10 ''Bodi vendar razumna, ljuba žena' prikrila, da je uboga Harriet naenkrat £,ten in sumljiv način izginila?" ^<1 "Zakaj pa ne? Zakaj naj pa ne izg'"®' se-li? Jaz na njenem mestu bi bila imel® ^ giniti, če bi imela tako nepraktičnega. hot'' smešnega človeka za moža." "Ti moj Bog — pa vendar ne bos \e iz last/nega nagiba izginila?" ^i* "Zakaj pa ne? Ljudje, ki izginejo, s'"' iz lastrega nagiba. Bančni kasir ...... ta mat ni iz lastnega nagiba izginil?" , " Ah, kaj," je zaklical škof, ''s goče ; pametno govorili. Torej se je sama umorila in se sama na vrtu pokop^^ (Dalje prih.) %IL 14th, 1922. "ENAKOPRAVNOST" stran 3i UGODNA PRILIKA pridete do vaših velikonočnih potrebščin po weeieiitiei«ieB«nBeieeeiMiieM»ei»Mee#e#Wwseil nizkih cenah. °^ii Mary Jane šolni od ............. ' $7.00 in $8.00 vredni 2 °'^®fo.rdi, od ............. ' čevlji in šolni, $6 in OO Hi 'T"'"' ...........52.98 čevlji od !?^ke obleki , od hlaie lis II P P iii . Iji naprej šp 98c $3.79 ° $4.39 $3.48 $1.49 '$2.98 D,;r" P'^ZNICNE srajce po polovični ceni. ii II M Iti il S|i M iH li naprej A 98c od.................................................98c H. GOLDFARB 6924 St. Clair Ave g« šli M gija josip jurcic: MED DVEMA STOLOMA. IZVIREN ROM AN MMUMUltaaaMUliaMMUMMMUUr .i ix. Nazadnje je vendar, čeprav Ze v četrtem tednu Nikolajevega bivanja na domu, slučaj nanesel, da je z gospico Luizo sešel se, in sicer pri Tončiiki jo je našel. In kaikšno je bilo to iprvo se-znanje? Njemu nič ,prijetno. Vesel in brezskrfben, kakor je rmerom bil, prišel je po vrtni Stezi doli, žvižgal si pesem "hej Slovani, nalša re^ slovanska živo klije" in mahal g svojo paličico, da so cibsteznim travnim cvetkam glave odletale. njem skrbel, da se ni izipolnjeva-la, ''S Tončiko sve ravno govorili, da naredimo enkrat, kadar moj svak pride, izlet na Brinjevo br-do. Vi pojdite z nami, na to se sme računati, ne-li?" vpraša ona takoj domača z njim, vendar z nekim prevladnim glasom, ki je Nikolaja nekako poniževal. "Bil sem predvčeranjem gori na lovu," odgovori on. ''Na lovu! Ali to ne izključuje, da pojdete tudi tačas, kadar ide-mo mi samo na zalbaven izlet." "To s? ratumeje da, če me Zdajci pogleda na stran in za- i bodo gospoda poba,vili, bode ml ^ Mleko je naravna hrana L , ® je najboljša hrana na svetu. Je nai- f bolj g 1 J i r orana za mala deteta kakor tudi za od-in ^ Moškim in ženskam daje zdravje Pijte mnogo mleka vsak dan. Ca Belič-Vernon mleko od vašega trgov. Y naročite, da ga vam Telling-Belle družba dovaža na dom svežega vsak Wle VERNON MILK **The Best*' Erie 190 Central 8070 gleda, da je bil morda že dalje časa opazoval. Zardi in obstane en hip. Na vrtu pod jablano sta stali Tončiika in krasna mlada dama. Nikclaj je takoj vedel, kdo to mora biti, saj ni bilo precej daleč okoli civilnih ljudi. Naj rajši bi bil mimo šel, a to se ni spodobilo, torej nekako v zadregi in neiveselju pristopi in pozdravi deklici. "Moj bratranec — gospodična Vit....'' predstavlja Tončika malko nerodno, ker-tacih, le v mestu videnih in navadnih šeg taikoimenovanega boljšega obnašanja ni bila vajena. Nikolaj se prikloni, a nobena primerna beseda mu v prvi hipec na misel ne pride. Bil je žen-stva še malo vajen in tukaj ga je tudi nenavadna ponosna lepota predstavljene mu mlade dame nelkoliko iznenadila. '"Pravzaprav je predstavljanje odvisno, ker smo taikorekoč j že znani; prvič smo tu na kmetih, kjer se izobraženi ljudje sa-{ml po sebi morajo zbližati, ker I jih je malo, drugič pa sem ja^ o gospodu od tebe že toliko slišala, Tončiika, in ti si mi sama pravila, da Si tudi njemu o meni govorila," reče ona in svoje preko j desnega ramena viseče lepe ko-I dre z roko na pleča nazaj vrže. I "Večkrat, gospodična," odgo-jVori Nikolaj, a gardi, morda za-^ Iradi sfebe vesti, ker je Tončiki ifjbil prepovedal q njej govoriti y mu, prepoved, o kateri je, to se ©32^ da, sam z rafenim. vpraševa- čast in veselje,'' reče on tudi nekaj bolj 2. vi'sjim glasom. "Sicer pa vaju jag mottim. Vidva imata svoje pogovore," deje ona, a pogleda s čudnim nasmehom in preboljivim očesom Nikolaja. ' ' Pridi jutri kaj k nam," reče že odhajaje še Tončiki. Nikolaj je gledal za njo. "Kako ti je po volji moja prija oeljica?" vpraša deklica. "Nekaj ošabnega ima ta ženska v sebi, kar mj jo močno Oil' 7rača. Ko bi bil jaiz ti, moja prijatelj'!,ca ne bi bila," reče on. "Ni li lepa?" Tega Nikolaj ni mogel tajiti, •:ato je dejal le napol zaničljivo besedo: "No!'' "Nobene ni !e,pše, kakor je o-la," reče deklica smejaje ge ter povesi oči, morda pričakujoča na 'ihoma v svojem srci, da bode on rekel: "Le ti si meni lepša.'' Ali tega ni rekel. Tih je bil in šrez nekaj časa vprašal: "Ali So oče doma?" "N. jih, v vas so šli nekaj kupovat." To je bila zoipet proza, in ta-cih vprašanj je bilo več, 'kratkih, brez zveze in brez zanimanja. "Rekla je, da gi večkrat o meni 2 njo govorila," odskoči Nikolaj zopet od, navadnih predmetov. "Kako si govorila?'' "Jaz te ne ^-ažurnem. Kako?" "Nu, kaj si pripovedovala tej visokonosi dami, mogoče da si me včasi tudi kaj zatožila, če ti nisem kaj prav storil. Si-li?" "In ko bi te bila ?'' vpraša sme jaje se. ' ''Da bi mi Ijulbo ne bilo, to veš, če ti ,povem, da mj ni ipo volji," reče on resnim glaisom. "Ne moreš vedeti, kako jaz govorim o tdbi, če govorim?'" vpraša ona tudi resna in skoro žalostna. On nekaj časa zre ,predise, gara ne vedoč o čem premišlja, potem, kakor da bi se zdramil, pogleda deklico in videč jo tako, oklene ji naglo roko okoli vratu in jo z vso ljubeznijo po imenu pokliče. ' H Domov gredočemu in zvečer mu je pa po glavi šla tudi podoba one ošaibne dame. Primerjal jo je s svojo Tončiko in si je ,priu govarjal, "koliko je ta bolj prava ženska, ona pa nekaj afektirane-ga, naučenega, ošalbnega, visoko se nosečega, morda puhlega, brez srčnega itd. Ko je Nikolaj drugo jutro vstal, slišal je, da je star kmet na dvorišču z njegovim očetom govoril in dejal: "I, oče, oče Luka, vi ste pa vendar zmerom in zmerom okoli dela in prida." "Mora se, bre^ dela ni jela," ocigovori stari Kolodej. "Kaj pak! Ce vi tako govorite, kaj čemo potlej mi drugi? Vi se brčz skrbi lehko uleižete v travo v senco pod 'hruško, pa belega kruha zraven sebe denete in meseno klotbaso." "Kdo bi pa gospodaril?" vpra ša stari Kolodej, ki sicer nikakor ni zamer j al, če je kdo njegovo premožnost v misel jemal. "Sina oženite, sina," odgovori oni. i'j Kolodej nekaj nerazumljivega zamrmra. Nikolaj pa v svojem poslušku ostrmi. Oženiti ga! Njega? Glej, o tem pa resno dOsedaj ni še mislil sam nikoli. (Halje pTih,'^ , Naročajte dnevnik ^fiOCERUA in LUNCH ROOM DR. RAY SMITH VPRAŠAJTE VASE PRIJAfEDf O , ZOBOZDRAVNIKU ' na 12111 St. Clair Ave., nad Paramount Banko Uradne ure od 9. don. do 9. zvečer. Urad zaprt cel dan ob nedeljah, gredah ia _ postavnih praznikih. | tie m Ciste jestvine, zelenjava sadje, kon-kava, riž, ' maslo, mleko _ fižol ild. se po nizkih cenah. Vsak ča* vam postrežem z "Roast Beef" in z raznimi sandwitchi, paji in goiio kavo. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th Si. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. pcmoi. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. oppldne. Vesele Velikonočne praznike vam želi! John Zakrajšek, St. Clair Ave. Cleveland, Ohio, Frank J. Lausche slovenski odvetnik Ui'aduje po dnevi v svoji odvetniški pisarni 1039 GUARDIAN BL.DG. ZvoCer od 0:30 do 8. uro pa na domu. Cent. 710. 0121 ST. CLAIR AVE. Main 2327 MALI OGLASI >rtiwi>UJHiiiiiwuiiiuiiiwiiH»HiHiiiiitiui"(iii'iiiiiiiiiiimiiHiiin«niiiii!iiuii»itiuui;)iiiiiiimiiui;mmiiiiiuuii[iii!i;iiiiiiin>mHiiimitmm!iinyiitwniiuiim»HMaiumiiiintununmin Železninska trgovina naprodaj. Dobra trgovna na prometnem kraju ob glavni ces^i se proda takoj,. Zglasite se na 501 E. 152 St. ali pokličite po telefonu Wood 631-R. (86) ODDA se čedno sobo za enega fanta; kopališče in elektrika. 1095 Addison Rd. (87) proda se prodajalna s moškim blagom in Čevlji; zamenja se tudi za hišo. Prodajalno prodam zaradi boleg-ni. Prodam tudi hišo s prodajalno vred. Kupec, ki želi lep prostor, ima sedaj priliko, kajti cena je jako zmerna. Vprašajte pri Jos. Gorniku, 672 E 152nd St. ' (87) Posebnosti na zmeteh in blazinah O. S. Cent. 1690 M Simmor.o r^cc'.clje izdelane kot slonokoščevina, oreho-vina ali mahogany v štirioglatem QK efektu .............................................. ^ Saglcss zmefi, izredno dobrega dela .....................h.i...................... $5.95 Blazine iz same bombaževine. Dobra zbirka. ^C Resnično dober rok,K I^^denlce '"lo . 'O^^mo 50 ledenic, katerim ^°^Gbno nizke cene, da Zgodnje nakupovanje. — 2elo nlzke cene. VPRAŠAJTE O NAŠI OPREMI ZA 4 SOBE SKUPAJ $295 ''»'"Vdon: Star Furniture Co. ar ali na 5821 ST. CLAIR AVE. Kredit Tel. Main 2063 JoHn L. Mihelich slovenski odvetnik q 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. HI PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. 0. S. Princeton 355-R. HALO ROJAKI! Spomlad je tu. Narava se bb prelevila in tako se moramo tudi mi' preleviti. Dragi prijatelji! Kako je z va. m obleko, ali je še dobra ali ni? Ako vidite, da ni več dobra, pri-lite k Josip Gorniku na 152 St. 'n si boste prav lahko naročili 3no novo obleko po pajnižji ceni kar jih morete dobiti. Delo je iamčeno (garantirano). Odprto imam tudi v nedeljo dopoldne od pol desetih do dvanajstih.. V zalogi imam tudi vse druge moške potrebščine, srajce, kape, klobuke, ovratnice (pinte) in moderne čevlje. Rojaki, zakaj zmirom k tujcu, zakaj ne k . domačinu. Kadar pa kateri kaj potrebuje tistikrat je pa domačin doiber, kaj ? Se ulju-Ino priporočam zavednim rojakom za naklonjenost, JG^IP GORNIK, 372 E. 152nd St., CoIHnwood, O. NAZNANILO. Slov. uniformirano podporno društvo 'Baron Vega" je na zadnji mesečni seji sklenilo, da 3e opusti pristopnina ea dobo treh mesecev in sicer za april, ■naj in junij. Dragi rojaki, sedaj imate lepo priliko pristopiti k .društvu, katero je poznano 'kot dobro društvo v Collnwoodu, kajti društvo plača $150.00 usmrtnine in $1.00 bolniške ,podpore na dan in vse ".0 za $1.00 mesdčnih prispevkov. Za vsa pojasnila se okrnite na tajnika ali kateregakoli člana društva. IGNACIJ MEDVED, tajnik, 15313 Holmes Ave., Collinwood, O. Old Dutch Slad NAJBOLJŠI NA SV^TU POZOR! Jako prijazno stanovanje se da v najem na leipem prostoru na Holmes Ave. v Collinwoodu, blijziu Slovenskega Doma. Štiri sobe; kopališče in elektrika, pri, pravno za mladi par ali za družino z enim otrokom. Vprašajte pri Jos. Gornik, 672 E. 152nd St. (87) Naznanilu. Vsem članom "'Waterloo Kluba" ter zaistoipnikojn raznih društev se na,znanja, da se vrši prihodnja seja v pondeljek dne 17. aprila, 1922 v Jos. Kunčičevi dvo rani in isicer ob 7:30 zvečer. Ker bodo važne stvari na dnev nem rediu, ge iprosi. da se gotovo vsi vdeležite, JOS. VlClC, tajnik, 15712 Trafalgar Ave. (87) ■■■MMBnauMaBsaasaiVMB ~| SLOVENSKA POPRAVLJAL- I" NICA AVTOMOBILOV Ml varimo in ravnamo vseh Vrst železno in kovinaste predmete. Zaloga olja, gasollna, gumijevih. obroCev 'n drugih po-trebSSln. Ako rabite pomoči, po-kličite nas po telefonu, nUN-CETON 1372. Odprto tudi ob nedeljah. ELYRiA AUTO REPAIR & WELDING 6o32 St. Clair Ave. ss iS -■ ■ 5914 St. .Clair Ave. , N* debelo , lix di-obno. Pazite naše okno! Vsak teden imamo štiri različne stvari po isti ceni kot jih mi plačamo. Cene so vidne v oknu. John Zakrajšek, Slovenski grocerist 6422 St. Clair Ave. — Nasproti Slov. Nar. Doma. MI KUPIMO, PRODAJAMO, ZAMENJAMO VAŠE POSESTVO. Farme v zameno; Farma 72 akrov, 8 krav, 2 konja, nn;oico kokoši, vse orodje, 2 akra trte ob tlakovani cesti, blizu Paincsville. Druga: 60 akrov, 25 akrov trte, 4 krave, 2 konja, vse v dobrem stanju tei- v bližini tlakovane ceste. Tretja: 68 akrov, 10 grozdja, 6 krav, 2 konja, cse orodje, vse v dobrem stanju. Oglasite se pri Colfitiwood Realty Co J. KRALL 15813 WATERLOO RD Imamo tudi več drugih posestcT naprodaj. VABILO : I k prvi Naznanilo! Javnosti naznanjam da sem o tvoril BRIVNICO v novih prcstorih na 16815 Waterloo Road zraven Mj. Valentina Plešca. Kot dobro poznani brivec se vam priporočam za obilen obisk. JOHN LAPUH Vam želi mtudi vesele velikonočne praznike! Slovenska Banka Zakrajšek & Cešark llliiiiiiiiiiiiiiii mmiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiim 70 Ninth Ave. New York, N. Y pošilja denar v stari kraj potom svojih lastnih direktnih zvez z zanesljivimi bankami in pošto, kar ji omogočuje točno postrežbo in nizke cene; prodaja parobrodne listke za vse važne linije za v Evropo in od tam sem; opravlja vse druge posle, spadajoče v to področje. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedem naslov. PIESNI ZABAVI ki jo priredi Dr. Zdr. Slovenke št. 23 SDZ na Velikonočno nedeljo DNE 16. APRILA j Kunčičevi dvorani ob 8. zvečer I Vsi rojaki iz Clevelanda in i Collinwoqda, pa tudi punce I in žene so vabljeni na to iz-I vrstno zabavo. ( OGLAŠAJTE v "ENAKOPRAVNOSTr STRAN 4. •ENAKOPRAVNOST" APRIL 14 th, Prihran. $75 v. Vam postavi ka- SdinO Vplačila terokoli grafonol v vašo hišo Sedaj Prihran. $25 Type A-2 Rreje $32.50 Sedaj 30.00 Prihr Type E-2 Preje $125 Sedaj 83 Prihran. $40 Type K'2 Preje $225 Sedaj 150 Jutri je zadnji dan razprodaje ; ' Vpoštevajte teh pet izrednosti naše posebne razprodaje - potem se odločite 1. Znižane cene. Prihranek do $100. 2. Lahki obroki, po vaši lastni volji. 3. Novo blago, ravnokar vzeto k zabojev. 4 34 modelov v 6. različnih izdelkih. Velika zbirka, da se lahko zadovoljite. 5. Če hočete sami sebi dobro, kupite SEDAJ. COLUMBIA GRAFONOLA Moderni inštrument Tuje ponudba Samo izberite si grafonolo iz lesa in izdelka, ka-koršna mislite, da bo najbolj pristojala v vaš dom, ter napravite prvo vplačilo, ostalo pa plačujte na ugodne obroke. To je vaša zadnja prilika POSLUŽITE SE JE. Izredne izboljšave katerih ne najdete na drugih instrumentih. 1. 2. Lepi kabineti, iz finega lesa, ki so kras vsakega stanovanja, ' Poseben Columbia proizvajalec, kar je glavno pri grafonoli in potom katerega se sliši godba kot bi slišali igralca ali pevca samega. Patentirana naprava za reguliranje glasu — ako hočete igra glasno ako ne, tiho. ^ Povečevalec glasu izdelan nalašč za Columbia grafonole, ki dela glas, okrogel, čist in lepo zvoneč. Prihran. $25 Oglejte si te znižane cene! Pomislite koliko denarja si prihranite 34 Modelov v 6 različnih izdelkih Type F-2 Preje $140 Sedaj 100 Prihran. $40 Type D-2 Preje $75 Sedaj 60 Prihran. $15 Type G-2 Sedaj 15 O Preje $125 Prihr. $100 Na stotine ljudi je kupilo na ta način. Sedaj je vaša prilika ^rank Cerne, JEWELER aMO MUSIC STORE O \