ČLANKI
ARTICLES
FILOZOFIJA ZDRAVSTVENE NEGE
PHILOSOPHY OF NURSING CARE
Klaudia Urbančič, Slavica Krošelj-Naumov, Maja Medvešček-Smrekar, Damjan Slabe,
Irena Velušček
UDK/UDC 616-083.001.8
DESKRIPTORJI: zdravstvena nega; zdravstvena nega, teorija; filozofija, zdravstvena nega
Izvleček - Članek opisuje filozofije različnih področij zdravstvene nege, ki so sestavni del menedžmenaa posamezne organizaci)e in služi)o kot vodilo zaposlenim in ustanov.. Vsak od avtorjev predstavlja filozofijo svo)ega delovnega področja: splošne bolnišnice, kliničnega oddelka, zavoda za socialno medicino, centra slepih in slabovidnih ter učnega programa izobraževan)a za zdravstveno nego. Namen člankaje seznaniii bralca s strokovno filozofijo zdravstvene nege in spodbuditi medicinske sestre k podobnim poskusom oblikovanjafilozofij za svoja delovna področja.
DESCRIPTOR:: nursing care; nursing care, theory; phylo-sophy, nursing
Abstract - The article deals with the philosophl of different areas of nursing care which represeut an integral part of the management ofan organization and serve as guidelines for staff and organization. Each of the authors presenss the philosophy of her! his work field: a general hospita,, a hospital ward, an institution for social medicine, a center for blind and visually impaired and a universtty educational program for nursing education. The purpose of the article is to inform the reader about the philosopyy of nursing care and to stimulate nurses to try andformulate philosophies of therr respeciive fields ofwork.
Uvod
V študijskih letih 1993/95 se je na Visoki šoli za zdravstvo na Univerzi Ljubljana izobraževala prva generacija medicinskih sester z univerzitetno izobrazbo -profesorjev zdravstvene vzgoje. S svojim študijskim delom smo orali ledino na strokovnem in raziskovalnem področju zdravstvene nege (v nadaljevanju ZN) v Sloveniji. Pri oblikovanju teoretičnih podlag smo študenti izhajali iz praktičnih izkušenj vsak iz svojega delovnega področja. Pri tem bi želela omeniti zanimivost te generacije študentov, ki jo sama označujem kot prednost v času izobraževanja; študij je potekal iz dela in tudi sama starost študentov je presegala starost rednih študentov. Prednost vidim v tem, da smo študenti ob seznanjanju s teorijo le-to neposredno povezovali s prakso in preteklimi delovnimi izkušnjami, ki jih rednim študentom običajno primanjkuje.
Način izobraževanja je dajal prednost inovativnim in projektnim oblikam dela, pred klasičnim učenjem. Rezultate so predstavljale seminarske in projektne naloge, ki so temeljile na aktualni praksi ZN in so presegale zgolj didaktične namene posameznega učnega predmeta. Tako smo pri predmetu Menedžment v zdravstveni negi pod vodstvom predavateljice Vere Grbec izdelali naloge, v katerih smo skušali opisati
filozofijo svojega delovnega področja oddelka ali zavoda. Koristno se mi zdi, da bi nekaj našega znanja posredovala bralcem revije, nosilcem ZN in njihovim sodelavcem ter porabnikom zdravstva. Pri izboru nalog sva z go.Grbec upoštevali dva kriterija; boljše naloge, raznovrstnost področij ZN, v končni fazi pa je odločala pripravljenost avtorjev za sodelovanje. Pri razporeditvi prispevkov posameznih avtorjev sem sledila kronološkemu vrstnemu redu: od izobraževanja MS, prek primarne ravni ZN / spodbujanje zdravja, sekundarne ravni / ZN v splošni bolnišnici in na kliničnem oddelku ter zaključila s terciarno ravnjo ZN / ZN pri kroničnem obolenju ali pri ljudeh z drugačnimi potrebami.
Filozofija organizacije
Strokovna filozofija zavoda, oddelka, šole je sestavni del menedžmenta dotične organizacije in predstavlja stališča, prepričanja, predstave in načela ter usmerja dejavnost ustanove in služi kot vodilo organizaciji in ljudem, ki so vanjo vključeni. Ni nekaj statičnega, ampak se spreminja v času in prostoru.
Vizija organizacije predstavlja željeno podobo organizacije v prihodnosti. Poslanstvo organizacije
Zbrala in uredila: Klaudia Urbančič, prof. Zdr. vzg., Univerza v Ljubljan,, Visoka šola za zdravstvo, Poljanska 26/a, Ljubljana. Soavtorj:: Slavica Krošelj-Naumov, v. m. S., prof. Zdr. vzg., Splošna bolnišnica Novo Mesto; Maja Medvešček-Smrekar, v. m. s., prof. Zdr. vzg., Klinični oddelek za nevrologijo, Nevrološka klinika, Zaloška 7, Ljubljana; Damjan Slabe, v. m. t., prof. Zdr. vzg., Repubiiški Rdeči križ, Mirje 19, Ljubljana; Irena Velušček, v. m. S., prof. Zdr. vzg., Oddelek za socialno medicino, Zavod za zdravstveno varstvo, Kostanjeviška l6/a, Nova Gorica.
188
ObzorZdrN1997;31
vključuje cilje delovanja, ti pa narekujejo ožja in širša področja delovanja ter sistem vrednot, ki jih bo organizacija negovala in razvijala. lz vizije in poslanstva organizacije izhaja njena filozofija.
Filozofijo, gledano z jezikoslovnega področja, najpogosteje vpeljujejo glagolske oblike v prvi osebi množine, mednjimi panajpogosteje nastopa: verjamemo..., prepričani smo... Zapis filozofije organizacije naj bi bil nameščen na vidnem mestu, z njo pa naj bi se seznanil vsak novo zaposleni delavec (Stevens, 1985; Poteet, Hill, 1988; Cody, 1990; Quinn, 1991; Uys, Smith, 1994).
Filozofija oddelka za zdravstveno nego na Visoki šoli za zdravstvo Univerze Ljubljana
V pregledu tuje literature sem zelo pogosto zasledila kot sestavni del učnega programa tudi predstavitev filozofije organizacije, oddelka, šole (School of Nursing University ofVirginia, 1988,1989; Simmons college Boston, 1985; Curry College Milton, 1985; School ofNursing and Health Studies Stockport, 1986; Glasgow College, 1990; WHO, 1991/6; WHO, 1991/4). V pregledu slovenske literature, razen v Študijskem programu zdravstvena vzgoja (1993), tega nisem našla, mogoče bi podobnost lahko predstavljalo poglavje s tako imenovanim líkom MS.
V nadaljevanju sem poskušala opisati filozofijo oddelka za ZN. Pri tem sem skušala upoštevati kriterije, na katere se je opirala tudi tuja literatura. Ker ne morem govoriti v imenu šole, sem uporabljala tretjo osebo ednine. Nalogo sem predstavila v študijskem letu 1994/95 pri predmetu menedžment v ZN v okviru študija zdravstvene vzgoje (Urbančič, 1995).
Filozofija je trenutna, relativno skladna, združevalna, spodbujevalna in celovita podoba (mozaik) osnovnih dolgoročnih teženj, poslanstva, usmeritev, upanj, pričakovanj, ciljev in strategij organizacije (visokošolskega zavoda) (Mayer, 1994, 1991).
Filozofijo programa visokošolskega zavoda sestavljajo temeljne vrednote, s katerimi se sestavljala in izvajalci programa strinjajo.
Končni cilj, h kateremu teži zavod, je dolgoročna konkurenčna prednost pred tekmeci v vseh dejavnostih, ki se kaže v odličnosti kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa, storitev, poslovanja, obnašanja in zadovoljstva zaposlenih in slušateljev študentov.
Je projekcija zavoda v prihodnost, ki ima motivacijsko moč, če je izzivalna, jasna, atraktivna, prepojena z vrednotami, usmerjena na potrebe zaposlenih in uporabnikov - študentov in družbe (Mayer, 1994).
Temeljne komponente filozofije zdravstvene nege Visoke šole za zdravstvo so: šolakot institucija, učitelji ZN, študenti ter zdravstvena nega: teorija in praksa.
Šola
Sodobna univerza je podjetje, kjer vlada, kot nikjer drugje, zakon neizprosne konkurence med učitelji, ne glede na nacionalno in politično pripadnost. Kakovostna univerza je tista, ki zmore biti hkrati narodna in mednarodna ustanova, kar pomeni, da vzdržuje svetovno raven znanja in vanj vključuje izvirno lastno (Mayer,1994..
Kakovostna univerza razvija teorijo v tesni povezavi s prakso. Osnovna strateška prednost je uresničevanje izvirnega domačega znanja, na katerem temelji tržna svoboda vzgojno-izobraževalnega procesa in storitev. Osnovni vir takega znanja je univerza s svojimi inštituti (inštitut za ZN).
Odpiranje univerze navzven vrhunskim znanstvenikom in institucijam z vsega sveta pomembno vpliva na selekcijo kakovostnegakadra. Konkurenčni boj, razvijanje znanja na osnovi notranje motivacije, sprotno in hoteno objavljanje dosežkov, najučinkoviteje delujejo zoper ustvarjalno zasedelost in preživetost.
Kakovostna univerza odkriva in stimulira nadarjene študente. Hkrati jim omogoči nadaljevanje šolanja, izkazuje strokovno zaupanje in nudi konkretne priložnosti za ustvarjanje.
Učitelji zdravstvene nege
Učitelje ZN odlikujejo visoke osebnostne in moralno etične lastnosti, ki jih skušajo z zgledom prenesti na študente ZN. Učitelji ZN so vključeni v dva sočasna potekajoča procesa: vzgojno izobraževalni proces šole in v proces ZN in zdravljenja, ki poteka v učni bazi. Pri svojem delu stopajo v tesno interakcijo z ljudmi, ki so lahko študenti, bolniki in njihovi svojci, zdravstveni delavci in drugi stokovnjaki v zavodu. Za vzpostavljanje kakovostnih medsebojnih odnosov so pomembne komunikacijske in druge sposobnosti. Za zagotavljanje kakovostnega vzgojnoizobraževalnega procesa in kakovostne ZN so potrebna sodobna spoznanja ZN, ki temeljijo na znanstveno raziskovalnem delu, znanja menedžmenta in drugih disciplin, ki se vključujejo v ZN.
Študent
Temeljna naloga sodobne pedagogike je aktivacija vseh razsežnosti intelekta, ki so vključene v proces ustvarjalnega učenja na eni strani, in vzgoja, ki naj bi mlade ljudi usmerjala v svetovljanskeosebnosti, strpne in odprte za drugačnost. Lastnih posebnosti ni mogoče uveljaviti v svetu, če obenem ne sprejemamo tujih.
Vzgojnoizobraževalni cilji nakazujejo aktivnost študenta (in ne učitelja) in zajamejo kognitivno, psihomotorično, emotivno in socialno raven.
Vsakemu človeku pripadajo temeljne pravice in svoboščine, ne glede na njegov spol, raso, starost, nacionalnost, versko pripadnost in politično prepričanje.
Urbančič K et al. Filozofija zdravstvene nege
189
Človek je enkratno in neponovljivo bitje, ki ima svoje dostojanstvo in vrednost. Teži k nenehnemu osebnemu razvoju in samouresničitvi. Sposoben se je sam odločati (za to mora biti ustrezno informiran), kar je nje~ova svobodna volja in mora do tega imeti pravico.
Student ima pravico, daje vključen v učni program, ki razvija in nadgrajuje njegovo znanje in mu daje pogum za drugačno delo. Metodološko znanje mora imeti prednost pred podatkovnim.
Študenti zdravstvene nege - bodoče MS, so se odločili za poklic, v katerem so vezani na delo z ljudmi. Z njimi stopajo v medsebojne odnose v najintimnejših sferah, skozi bolečino in telesno prizadetost, ki pogosto načenjata bolnikovo samopodobo, osiromašita njegovo svobodo in dostojanstvo in vplivata na pomanjkanje volje za sodelovanje in sprožita drugačne oblike vedenja kot v stanju zdravja in moči. Odločitev za ta poklic pogosto spremljata humanistična naravnanost in altruizem.
Zdravstvena nega
Je profesionalna disciplina, ki se dopolnjuje z drugimi zdravstvenimi profesijami. Temeljna naloga medicinske sestre je krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, obnavljanje zdravja in lajšanje trpljenja. Neločljivo povezano z zdravstveno nego je spoštovanje življenja, dostojanstva in pravice človeka (ICN, Kodeks etike).
Teoretično podlago predstavlja teorija življenjskih aktivnosti Virginije Henderson in se dopolnjuje z ostalimi teorijami (Maslow - samouresničenje, King, Rogers).
Temeljno metodo dela v praksi predstavlja proces zdravstvene nege, ki temelji na timskem delu.
Filozofija zavoda izhaja iz sedanjega stanja in iz dejavnosti, kijih vključujemo šele v prihodnosti. Nastajanje vizije je proces, ki se nenehno spreminja, prižiga in ugaša, dopolnjuje v strategijah in se odziva na konkurenco. Je tudi začasen sistem skupnih vrednot, relativno trajnih motivacijskih naravnanosti k določenim ciljem, prek katerih se vsi, ki so vključeni v proces, enačijo z dosežki (Urbančič, 1995).
Klaudia Urbančič
Filozofija službe zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Novo mesto
Strokovna filozofijapredstavljavodilo medicinskim sestram pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene nege bolnika. Njen cilj je zadovoljstvo bolnika, osebni in profesionalni razvoj medicinskih sester in razvoj stroke.
Kot glavna medicinska sestra bolnišnice sem odgovorna za organizacijo, vodenje in razvoj stroke zdravstvene nege. Pri tem se zavedam pomena timskega so-
delovanjaz vodilnimi medicinskimi sestrami. Tudi napisana filozofija zdravstvene nege je plod skupnega sodelovanja in predstavlja naša prepričanja ter smer poklicnega delovanja.
Filozofija se nanaša na tri temeljne elemente: bolnika, medicinske sestre in zdravstveno nego.
Bolnik
Medicinske sestre smo prepričane, da je bolnik v bolnišnici najpomembnejši subjekt in ima pravico do kakovostne zdravstvene nege. S sistematično in načrtovano zdravstveno nego lahko maksimalno zadovoljimo vse njegove fizične, psihične, socialne, emocionalne in duhovne potrebe ter s spodbujanjem aktivne vloge bolnika čimprej dosežemo neodvisnost pri opravljanju njegovih življenjskih aktivnosti.
Verjamemo, da ima bolnik pravico sodelovati in soodločati pri vseh odločitvah, ki se nanašajo na njegovo zdravstveno stanje. Pri tem moramo spoštovati njegovo pravico do zasebnosti, ki vključuje tudi poklicno skrivnost. Mnenja smo, da si lahko s pristno in stalno komunikacijo pridobimo zaupanje bolnika in na takšen način zagotovimo njegovo sodelovanje.
Prepričane smo, da so za boljše počutje bolnika v bolnišnici pomembni tudi stiki s svojci ali z drugimi, za bolnika pomembnimi osebami. Zato je potrebno zagotoviti vsakodnevne obiske, pri tem pa upoštevati tudi želje bolnika. Vključevanje in sodelovanje svojcev pa je zelo pomembno v vseh fazah procesa zdravstvene nege.
Medicinske sestre smo dolžne spoštovati bolnikove pravice in vrednote, ki so opredeljene v Deklaraciji o promociji bolnikovih pravic (Grbec, 1995).
Medicinske sestre smo mnenja, da lahko bolniku olajšamo bivanje v bolnišnici z drobnimi pozornostmi, s prijaznostjo, s spoštovanjem njegovega dostojanstva in našim humanim, a profesionalnim odnosom.
Medícinske sestre
Medicinske sestre smo prepričane, da mora zdravstvena nega temeljiti na celostni in individualni obravnavi bolnika. Sistematičen pristop, ki vključuje ugotavljanje bolnikovih potreb, načrtovanje, izvajanje in evalvacijo, zagotavlja kakovostno zdravstveno nego, vključno zzdravstveno vzgojo. Verjamemo, dajevzd-ževanje in pospeševanje dobrihmedsebojnih odnosov v negovalnem timu pogoj za zadovoljstvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter motivacija za delo. Enakopomembnopa je tudo dobro sodelovanje v zdravstvenem timu in z drugimi službami v bolnišnici.
Mnenja smo, da je prispevek sleherne medicinske sestre k izboljšanju dela dragocen.
Prizadevati si moramo za stalno izboljševanje delovnih pogojev za medicinske sestre in za ustrezno priznanje ter napredovanje. Doseči moramo, da vodstvo bolnišnice prizna pomembnost delovanja medicinskih
190
ObzorZdrN1997;31
sester in zdravstvenih tehnikov v zdravstveni obravnavi bolnika.
Naše mnenje je, naj bi se vse medicinske sestre in zdravstveni tehniki vključili v Zbornico zdravstvene nege Slovenije, ki kot profesionalna organizacija povezuje članice in krepi pripadnost k stroki.
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki pri svojem delu spoštujemo in upoštevamo načela Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov in delujemo vedno v korist bolnika. Mnenja smo, da nikomur ne smemo dovoliti neetičnega in nehumanega ravnanja z bolnikom. Krepiti moramo etično zavest in zaupanje bolnika ter medsebojno spoštovanje med sodelavci.
Zdravstvena nega
Medicinske sestre smo prepričane, da mora zdravstvena nega temeljiti na holističnem pristopu, aktivni vlogi bolnika, interakciji in komunikaciji med bolniki in negovalnim osebjem. Mnenja smo, da ustrezna negovalna dokumentacija omogoča sistematičnost dela in sprotno evalvacijo, kar je za bolnika in negovalni tim izjemnega pomena. Prepričane smo, da hkrati z dokumentiranjem našega dela lahko dokažemo pomen zdravstvene nege kot stroke, ki temelji na teorijah zdravstvene nege in empiričnih izkušnjah.
Služba zdravstvene nege je kompleksna dejavnost, ki mora zagotavljati kontinuirano zdravstveno nego. To lahko zagotovimo z ustrezno organizacijo službe zdravstvene nege, ki vključuje tudi potreben kader. Prepričane smo, da je za razvoj stroke, za profesionalni ter osebni razvoj medicinskih sester nujno tekoče spremljanje napredka v stroki. Naša dolžnost je, da znanje in izkušnje prenašamo namlajše sodelavke. Medicinske sestre v bolnišnici sodelujemo kot mentorice pri izvajanju strokovne prakse dijakov in študentov zdravstvenih šol in tako pripomoremo k vzgoji in izobraževanju bodočih kadrov za zdravstveno nego.
Medicinske sestre smo mnenja, da so potrebne nenehne organizacijske spremembe in izboljšave, tako v zdravstvu kot v službi zdravstvene nege. Za zagotovitev sodobnega koncepta službe zdravstvene nege je potrebna ustrezna zakonska osnova na republiški ravni.
Slavka Naumov
Filozofija službe zdravstvene nege
na SPS nevrološka klinika,
Klinični oddelek za nevrologijo, Ljubljana
Bolniklklient
Vsak človek je individuum zase, kar velja tako za zdravega, kot bolnega človeka. Zato je potrebno maksimalno spoštovanje bolnikove osebnosti in dosto-
janstva, spoštovanje bolnikove avtonomije, zasebnosti, tajnosti, bolečine in trpljenja, upanja in umiranja. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki moramo spoštovati vsa omenjena načela, kar nas obvezuje tudi Kodeks medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Prepričani smo, daje potrebno uvesti proces zdravstvene nege. Zavedamo se, da bolnik postane subjekt lastnega zdravljenja le, če je ustrezno seznanjen s svojim stanjem, diagnozo, prognozo in načinom zdravljenja ter zdravstveno nego. Bolnik ima pravico skrbeti za svoje lastne negovalne potrebe v obsegu svojih zmožnosti in želja. Pri tem je poudarjena njegova pravica po neodvisnosti. Pri oblikovanju ciljev je potreben konsenz med MS in bolnikom.
Zavedamo se, da ima bolnik pravico in željo do obiskov širše družine, zato si bomo še bolj prizadevali za vključevanje družinskih članov v negovalni proces. Tako želimo pomagati bolnikom in njihovim svojcem za čim hitrejšo vključitev v normalno življenje in delo.
Zdravstvena nega I praksa zdravstvene nege
Zavedamo se, da zdravstvena nega nastopa kot samostojna dejavnost in služba, ter sodeluje z ostalimi dejavnostmi in službami. Pri delu z bolniki bomo uporabili model Virginije Henderson, ki upošteva štirinajst življenjskih aktivnosti in teorijo samooskrbe Do-rothee arem, ki temelji na posameznikovi zmožnosti, sposobnosti in odgovornosti izvajanja samooskrbe.
Zavzemali se bomo za uvedbo celovite zdravstvene nege po procesu zdravstvene nege in uvedbo dokumentiranja v zdravstveni negi.
Prepričani smo, daje potreben interdisciplinarni pristop v zdravstveni negi, sodelovanje širšega zdravstvenega tirna in strokovnjakov z drugih področij in ustanov. Zavedamo se, daje potrebna tesnejša povezava s patronažno in socialno službo, z domovi starejših občanov in rehabilitacijskimi ustanovami.
Prepričani smo, daje potrebno izpeljati oganizacij-ske spremembe, ki bodo omogočile timski sistem dela, ki omogoča kakovostno, kontinuirano zdravstveno nego bolnika prilagojeno njegovim potrebam, ter profesionalno in osebno zadovoljstvo medicinskih sester. Možnosti izobraževanja in izpopolnjevanja morajo obstajati za vse člane negovalnega tirna, ne glede na stopnjo izobrazbe, status, starost itn. Smo tudi baza za študente in omogočamo edukacijo študentov zdravstvene nege. Prizadevamo si za ustrezno strokovno prakso in sodelovanje s šolo.
Prepričani smo, dajerazsskovalno delo vitalnakomponenta za napredek prakse, zato se bo vsak član negovalnega tirna, po svojih zmožnostih in znanju, vključeval v raziskovalne projekte na področju zdravstvene nege.
Prepričani smo, daje vloga medicinske sestre strokovno in kakovostno izvajanje zdravstvene nege bolnika.
Urbančič K et al. Filozofija zdravstvene nege
191
Medicinska sestra
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki moramo spoznati prednosti, kijih prinašata timsko delo in proces zdravstvene nege, ki ne pomenita le celostne obravnave bolnika, temveč tudi boljše in lažje delo. Poleg tega pa ta omogoča samostojno odločanje medicinskih sester glede zdravstvene nege bolnikov (avtonomija MS).
Zelo pomembno je zdravstveno vzgojno delo medicinskih sester na področju zdravstvene nege bolnika.
Mnenja smo, da mora vsak zaposleni imeti enake možnosti za napredovanje in razvoj kariere.
Mnenja smo, da moramo vse medicinske sestre biti članice Zbornice zdravstvene nege in s tem izkazovati pripadnost svoji profesiji. Vodje zdravstvene nege morajo časovno in organizacijsko urediti delo, da medicinske sestre lahko sodelujemo na strokovnih srečanjih in o tem tudi poročamo.
Maja Medvešček-Smrekar
Filozofija regijskega koordinatorja za zdravstveno vzgojo in promocijo zdravja na Oddelku za socialno medicino Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica
Strokovno področje profesorja zdravstvene vzgoje/ regijskega ko?rdinatorja za zdravstveno vzgojo in promocijo zdrav]a na Oddelku za socialno medicino zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica je ocenjevan]e zdravstvenega stanja ciljne populacije v skupnosti, načrtovanje izobraževanja, pripravljanje, izvajanje in vrednotenje lokalnih in nacionalnih programov zdravstvene vzgoje in promocije zdravja ter javnoz-dravstvenih akcij mednarodnega pomena. To je v skladu z nacionalnim planom zdravstvenega varstva Republike slovenije »Zdravje v Sloveniji do leta 2000«. Eden pomembnih ciljev programa je, da človeku omogoči, da prevzame nadzor nad zdravjem in odgovornost zanj. Spoznanje, da je vzgoja za zdravje in promocija zdravja veliko več kot le posredovanje zdravstvenih informacij, nas usmerja v izvajanje medsek-torskih in interdisciplinarnih projektov. Usmerjeni so k ciljnim populacijam in temeljijo na ustreznih pristopih in sodobnih spoznanjih.
Pri tem je izredno pomembna strokovna filozofija profesorja zdravstvene vzgoje, ki temelji na filozofiji zdravstvene vzgoje/promocije zdravja, na filozofiji človeka/zdravja/družbe in na filozofiji profesorja zdravstvene vzgoje/MS/ZN. Filozofija usmerja razmišljanja strokovnjakov od zdravljenja bolezni k skrbi za zdravje.
Zdravstvena vzgoja in promocija zdravja
Naše stališče je, da je zdravstvena vzgoja v ožjem smislu načrtna in formalna dejavnost, s katero spod-
budimo in iz~oljšamo znanja v zvezi z zdravjem, stališči in veden]em, ki vodijo k zdravju človeka in družbe. Prepričani smo, daje promocija zdravja dolgoročen proces ali sistem aktivnosti, ki so usmerjene v i~boljšanje interakcije med človekom in okoljem, da bi izboljšal zdravje in življenjski stil.
Prepričani smo, daje končni cilj v promociji zdravj~ ?zaveščen posameznik, skupina, družba, ki ima pozltlven odnos do zdravja in do zdravega življenjskega okolja. Informiranje človeka o ohranjanju, vračanju ali krepitv~ zdr~vja naj temelji na resnici, podano naj bo razumljivo in na človeško obziren način.
Verjamemo, da z multidisciplinarnim timskim sistemom delitve dela, ki temelji na tolerantnih medsebojnih odnosih, usmerjenih k skupnim interesom, motiviramo sodelavce za sodelovanje z drugimi st;okami, v programi? vzgoje in promocije zdravja ob podpori politikov In lokalnih sredstev javnega obveščanja.
Obvezujemo se, da bomo pripravljali strokovne tematske publikacije, ki podpirajo izobraževanje in delo zdravstvenih in pedagoških delavcev na področju zdravstvene vzgoje in promocije zdravja v goriški zdravstveni regiji.
Menimo, daje analitično delo za ugotavljanje zdravstvenega stanja prebivalstva v regiji nujen pogoj za spremljanje specifičnih kazalcev kakovosti življenja, za raziskovanje socialne etiologije, ugotavljanje prednostnih nalog za preventivno delovanje znotraj primarnega zdravstvenega varstva in širše družbe. Prepričani smo, da so rezultati raziskovalnih nalog osnova za seznanjanje in motiviranje politikov za pomoč pri zdravstvenovzgojnih aktivnostih in promociji zdravja.
Človek - zdravje - družba
Človek je enkratno, celovito, socialno, čuteče, razumno, odzivno, vodljivo in k akciji usmerjeno bitje, kl lma svoje dostojanstvo in vrednost. Zdravje je dinamično ravnovesje telesne, duševne, čustvene, osebne, duhovne in socialne blaginje človeka oziroma čim večjega števila ljudi, povezano z okoljem, v katerem živijo in delajo. Zdravje je temeljna človekova pravica, ne glede na spol, raso, starost, nacionalnost, zdravstveno stanje, družbeni status, versko pripadnost in politično prepričanje. Zdravje je vrednota, ki v največji meri omogoča posamezniku, družini in družbi, da živijo srečno in ustvarjalno in so sposobni različnih aktivnosti v celoti ali do stopnje, ki jih lahko dosežejo zaradi omejitev, kijih povzroča bolezen, invalidnost ali celo smrt. Prepričani smo, da sta za osebni razvoj človeka zelo pomembna proces vzgoje in socializacije ter proces samooblikovanja, ko se usposobi za samostojno in odgovorno življenje med drugimi Ijudmi. Menimo, da imajo posameznik, družina in družba pravico sodelovanja in vplivanja na programe zdravstvene vzgoje in promocije zdravja.
192
ObzorZdrN1997;31
Profesor zdravstvene vzgoje/medicinska sestra - zdravstena nega
Profesor zdravstvene vzgoje/MS in zdrav ali bolan varovanec sta polnovredna subjekta, ki v medsebojnem delovanju in izzivu ustvarjalno rešujeta zdravstveni problem. Prepričani smo, daje ZN disciplina, ki omogoča profesorju zdravstvene vzgoje/MS ob aktivnem in ustvarjalnem pristopu uporabiti znanja, sposobnosti in spretnosti v multidisciplinarnem in medsektor-skem delovanju pri reševanju problemov posameznika v biopsihosocialnem okolju. Menimo, da usposob1jen profesor zdravstvene vzgoje/MS dojema posameznika v psihičnem, fizičnem in socialnem smislu ter razume družbene pojave, ki vplivajo na zdravje populacije. S sistematičnimi zdravstveno vzgojnimi metodami oziroma znanimi psihološkimi in sociološkimi modeli za delo z varovanci, ki omogočajo obojestransko komunikacijo, lahko dosega dobre uspehe pri ohranjevanju in utrjevanju zdravja. Teoretično podlago za delo predstavljajo teorije ZN: teorija B. Neuman, teorija samooskrbe D. arem in teorija M. King z modelom dinamičnega in odprtga sistema ZN; ter teorija motivacije Maslowa.
Naše stališče je, da temeljijo odločitve profesorja zdravstvene vzgoje/MS na strokovnem znanju in moralno etičnih načelih in zagotavljajo optimalne rešitve za posameznika, skupino in družbo. To mu omogoča tudi usposobljenost za pedagoško, organizacijsko in razvojno raziskovalno dejavnost v promociji zdravja.
Profesor zdravstvene vzgoje/MS veliko prispeva k zdravstveni vzgoji in promociji zdravja z naslednjim: z zdravstvenovzgojnimi programi, preventivnimi zdravstvenimi uslugami, z delom v lokalni skupnosti, s sodelovanjem s šolami, z oblikovanjem zdravstvene politike, z ukrepi za zdravo okolje in z upoštevanjem ekonomskih in zakonskih predpisov. Menimo, da je delo profesorja zdravstvene vzgoje/MS usmerjeno v:
a)  primarno, sekundarno in terciarno raven zdravstvene preventive;
b)  v ljudi, ki imajo moč in vpliv kot so politiki, zdravstveni delavci ekonomisti in drugi;
c)  v ljudi, ki te moči in vpliva nimajo, pač pa jo bodo pridobili z osvojenim znanjem in sposobnostmi.
Irena Velušček
Filozofija službe zdravstvene nege v Centru slepih in slabovidnih Škofja Loka
Poslanstvo
Center slepih in slabovidnih v Škofji Loki (v nadaljevanju CSS) je bil ustanovljen z namenom, da skrbi za slepe in slabovidne, zato svoje poslanstvo vidimo v
razvoju in izvajanju rehabilitacije, izobraževanja, zaposlovanja ter varstva slepih in slabovidnih in starejših občanovo
Za uspešno izvrševanje tega poslanstva moramo kot neprofitna organizacija zagotoviti poslovno uspešnost Zavoda kot celote in vsake njegove dejavnosti pose-baj. Dobiček je kot rezultat poslovne uspešnosti, namenjen izboljšanju pogojev izobraževanja, dela in življenja slepih in slabovidnih oseb ter ostalih v Zavodu, prek razvojnih dosežkov pa celotni populaciji slepih in slabovidnih v državi.
Dejavnosti Zavoda, ki so vezane na slepe in slabovidne, so namenjene celotni državi, zato deluje tudi kot združevalni člen med subjekti, ki se ukavarjajo s to problematiko. Pomembna naloga pa je tudi sezna-njajnje javnosti s problemi in dosežki slepih in slabovidnih, s čimer lahko Zavod pripomore k njihovemu vključevanju, ureditvi razmer in sploh k enakopravnejši vlogi v družbi.
Vizija
CSS dr. Antona Kržišnika bo razvil vodilno vlogo organizacije v R Sloveniji na področju rehabilitacije, izobraževanja, zaposlovanja in varstva slepih in slabovidnih za različne stopnje prizadetosti vida in vse starostne skupine od srednješolcev naprej. Svojo de-javnostna področju izobraževanja, zaposlovanja in varstva bo dopolnil z raziskovalno dejavnostjo, ki bo temelj povezovanja s sorodnimi organizacijami doma in v tujini.
Zavod si bo prizadeval, da bo čimbolj odprt, da se bodo vse njegove dejavnosti povezovale z okoljem, kakovostno povezovanje pa bo vzdrževal z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije, njenimi medobčinskimi organizacijami, Zavodom za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Te organizacije bo Zavod vzpodbujal, da bodo sledile sodobnim spoznanjem skrbi za slepe in slabovidne ter jim pri tem nudil strokovno pomoč v okviru svojih zmožnosti in glede na zanimanje. Pri povezovanju z okolji, ki niso neposredno povezana s slepimi, bo Zavod vzpodbujal pozitivno razumevanje slepote.
Celotno poslovanje Zavoda bo načrtovano s strateškimi in srednjeročnimi plani ter letnimi delovnimi načrti, ki bodo v skladu z njegovo vizijo in poslanstvom. Za izvajanje dejavnosti bomo zagotovili ustrezne infrastrukturne pogoje, primerno opremo, velika pozornost bo posvečena predvsem kakovosti dela. V vse dejavnosti bomo v čimvečji meri vključevali invalide in jim omogočili enakopravno delo z ustreznimi prilagoditvami. Procesi kontrole bodo prisotni na vseh ravneh izvajanja, predpisani in stalni. Z načrtovanjem dejavnosti, strokovnim vodenjem in izvajanjem le-teh ter stalno kontrolo doseženih rezultatov bomo zagotovili stabilnost poslovanja Zavoda in tako dosegali temeljne cilje. Produktivnost in s tem obseg storitev bosta stanovitno rasla, vendar ne prek meje, kije potreb-
Urbanččč K et al. Filozofija zdravstvene nege
193
na za stabilnott poslovanja. Načrtno bomo vzpodbujali inovaiivnost ter skrb za kakovott izdelkov in storitev ter povezovanje z okoljem, s tem pa bomo vzdrževali konkurenčnost in zanimanee za naše storitve oziroma proizvod..
Domsko varstvo bo razvilo široko paleto oskrbnih, varstvenhh in zdravstvenih storitev, ki bodo prilagojene različni zahtevnosti in zmožnostim varovancev. Izvajaii bomo permanentno izobraževanje osebja doma, katerega cilj bo zagotavljanje visoke kakovosti storitev in prijazen odnos do oskrbovancev ter strokovno obravnavo slepih in slabovidnhh oskrbovancev. V sami enoti, v povezavi z ostalimi enotami Zavoda in v povezavi z okoljem, bomo razviii različne dejavnosti, ki bodo popestrile bivanje v domu in omogočale plodno življenje prilagojeno različnim možnostim in zanimanjem oskrbovancev. Ponujene bodo nadstandar-dne storitve, izboljšane bodo infrasrrukturne možnosti za izvajanee medicinskih, terapevtskih in ostalih dejavnosti ob spremenjenem obsegu bivanjskega dela, s čimer bo povečana možnott izkoriščanja takšnih storitev, opravljene pa bodo tudi prilagoditve na oddekih nege, s čemer bomo olajšaii in kvalitetno dvignili negovalne storitve.
Filozofija službe zdravstvene nege v CSS
Bolnik
Naše stališče je, da imajo prednott pri sprejemu v oskrbo slepi in slabovidni. Vsak bolnik pa mora biti negovan na osnovi svojih potreb, ne glede na socialni ali ekonomski status. Usmerjenott ZN v bolnika kot subjekta v procesu zdravstvene nege, ki ima pravico skrbeti za svoje lastne negovalne potrebe toliko, kolikor mu dopušča njegovo zdravstveno stanje. Naše stališče je, da mora medicinska sestra spoštovati bolnikovo neodvisnost pri vključevanju v proces odločanaa in doseganaa soglasja pri oblikovanju ciljev. Bolnik ima pravico do obiskov širše družine ali ljudi, ki so mu blizu, v času bivanja v domu prek celega dneva. Umirajoči boniki imajo to pravico tudi ponoč.. Medicinska sestra si prizadeva za prispevkk članov družine v negovalnem procesu kot pomembee komponente ZN procesa. Slepi bolniki oziroma varovanii imajo pravico do spremstva spremljevalke.
Zdravstvena nega
Teorije ZN
Prepričani smo, da bomo s kombinacijo teorije Nancy Roper in teorije Dorothee Orem v praksi dosegii kakovott ZN. To je pomoč človeku pri izvajanuu življenjskih aktivnosti v vseh obdobiih življena,, v fazah odvisnosti in neodvisnosti s posebnim poudarkom na
petih dejavnikih okolja ter pomoč človeku pri razporeditvi in uporabi virov za krepttev in vspodbujanje samooskrbe. To pomeni nadomestilo bolnikoee nezmožnosti samooskrbe; pomoč bolniku, ko je le ta omejena ter podpoaa in učenje za razvijanee samooskrbe. Prizadevamo si za uvajanee procesa zdravstvene nege kot sodobne metode dela.
lzobraževanje
Prepričani smo, da morajo medicinske sestre imeti možnost, da tekoče spremljajo napredek na svojem strokovnem področju in da s svojo raziskovalno dejavnostjo k temu napredku prispevajo. Stalno izobraževanje je ena od temeljnih potreb vsakega člana zdrav-stvenonegovalnega tirna.
Praksa
Prizadevali si bomo za omogočanje strokovne prakse in supervizijo. Sodelovali bomo s Srednjimi zdravstvenimi šolami in Visoko šolo za Zdravstvo v Ljubljani in Mariboru. Obvezujemo se za odpiranee doma ustanovam, ki se ukvarjajo s sorodno problematiko in šolam, ki bi se želele seznaniti z našo dejavnostjo.
Raziskovalno de/o
Oskrbni oddelek v CSS bo upoštevll rezultate raziskav in podpiral medicinske sestre v njihovih raziskovalnih prizadevanjih. Prepričani smo, da je raziskovalno delo vitalna sestavina za napredek prakse. Nadalje smo prepričani, daje naša odgovornost pomagati pri raziskovalnih projektih, ki jih vodijo naše kolegice in koleg.. Prednott dajemo raziskovalnim projektom, ki se ukvarjajo z zdravstvenonegovalno problematiko slepih in slabovidnih. Usmerjeni smo v uporabo razumsko-raziskovalnega pristopa pri uvajanju sprememb v službi ZN, kar pomen,, da ljudje delujejo na premišljen način.
Vpliv vodenja na prakso
Prepričani smo, daee vodenje v prvi vrsti umetnott aktiviranaa in usmerjanaa človeških možnosti v uresničevanee vizije podjetj.. Zavzemamo se za popolno kakovostno vodenje, ki pomeni z najnižjimi sredstvi do najboljše rešitve. Služba ZN je kot najštevilnejša delovna sila, usmerjena v iskanje učinkovite poti ne samo za zagotovitev visoko kakovostne profesionalne službe, ampak tudi za to, da pripelje ostale člane zdravstvenega tirna do tega, da delujejo razumsko. Verjamemo v zamise,, ki danes vlada v svetu marketinga. S popolnim kakovostnim vodenjem želimo doseči zaupanje v zaposlen,, in sicer v njihovo sposobnott znanja, sposobnott poročanaa in odgovornosti. To sloni
194
ObzorZdrN 1997; 31
na prepričanju, da člani ZN tirna obvladaoo svoje delo, verjameoo v to, da so dragoceii in da se čutijo dovolj pogumn,, da s svojo službo in delom prikažejo kakovost, in sicerpreko odgovornosti in ustvarjalnosti. Ustvarjalna medosebaa komunikacija je najpomembnejše delovno orodje izvajalcev ZN.
Menedžment
Prepričani smo, da bomo z matrično zvrstjo organzacijske strukture dosegii razmeroma enakomerno obremenitev delovnih mest in dosegii sodelovanee med posameznimi organizacijskimi enotami na temelju dogovarjanja. To pomeni manjše težave v zvezi z mobinostjo kadra znotraj organizacijske strukture ter veliko vzpodbud za timsko delo. Vsi člani ZN tirna si prizadevamo za razvijanee in uveljavljanje take organzacijske kulture kot socialne realnosti, ki oblikuje pozitivne človeške odnose. V posamezniku in kolekiivu je potrebno najprej odkrivaii pozitivno, ustvarjalno in lepo in šele potem opozaraati na oporečno.
Medicinska sestra
Vloga medicinske sestre v organizaciji nasploh
Medicinska sestra je odgovorna za izvajanee kakovostne ZN za vse bolnike in ima pravico samostojnega odločanaa glede ZN bolnikov, kar ne izključuee sodelovanja z drugimi člani tirna zdravstvene nege, temveč vzpostavlja odgovornost in pristojnott medicinske sestre za dejavnott v ZN. ZN pa si bo prizadevala identificirati in prevzeii svojo odgovornost znotraj politike delovanaa celotne insitucije. Glavno vodilo je spoštovanje etičnih načel, ki so zapisana v Kodeksu etike zdravstvenih delavcev. Medicinska sestra ima pravico do napredovanja po načelu enakih možnosti in po izdelanih kriterijih. Naše mnenje je, da naj bi bile vse medicinske sestre članice Zbornice zdravstvene nege in se aktivno vključevale v izpolnjevanje ciljev in smotrov organizacije. Proces dela mora biti organziran tako, daje medicinski sestri omogočena udeležba na sejah in srečanjih v njenih profesionalnih organizacijah.
Damjan Slabe
Sklep
Namen članka je seznaniti bralca s strokovno filozofijo delovne organizacije, zavoda in pa spodbuditi MS k oblikovanju zapisov filozofjj za svoje delovno okolje. Teoreiična dejstva za take poskuee ne zadoščajo, potrebno jim je vdahniti praktične izkušnje in konkretne značilnosti določene organizacije, stanja in zaposlenih v njej. Za to paje potrebno angažrranee vsake organizacije in oddelka posebe.. Filozofija bo aktuana takra,, kadar bodo z njo seznanjeni vsi, ki so vklju-
čeni vanjo oziroma bodo vsi sodelovaii pri njenem oblikovanju. Filozofija organizacije izhaja iz njene vizije in poslanstva. Velik razkorak med filozofjjo in dejanskim stanjem v organizaciji pomeni slabo kakovott zagotavljanaa ZN. Cim večje je istovetenee zaposlenhh s svojo organizacijo in delom, tem večji je njihov občutek odgovornosti za delo in doslednejše njihovo sledenje viziji oziroma filozofiji. To pomeni tudi odgovonost za nenehno prizadevanje razvijanaa filozofije v skladu z novimi cilji, novo sprejetimi stališči in sistemom vredno.. lz vizije organizacije izhaja njena strategija. Ta bo učinkovita, zmagovalna in globalna le, če bo temeljila na novem znanju in nenehni pripravljenosti za preseganee starega in na odprtost za sprejemnje novega. In če se za konec pošalim: katera organzacija je uspešnejša, tista, ki hrani v fasciklu že več porumenelih zapisov filozofij, ali tista, ki ima na steni že od samega začetka obstoja en sam uokvirjen zapis? - Na vprašanee bodo odgovorili bolniki in porabniki zdravstva.
Literatura
1.  Bohinc M, Cibic D. Teorija zdravstvene nege. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 1993.
2.   Bratec J, Brišar SŽ, Dominkuš D et al. Obvladovanje in razvoj invalidskega varstva v sodobni družbi. Koncepcija razvojne strategije invalidskega varstva v Sloveniji. Ljubljan:: lzvršni svet Skupščine Republike Slovenije, 1990.
3.  Brvar R, Perka A. Predstavitev računalniške opreme za slepe in slabovidne in prikaz dela na računalniško vodeni audio-taktilni tabli za slepe osebe NOMAD. Ljubljan:: Defektologica Slovenka 1996;4: 177-80.
4.  Buckle J. Blind to their needs. Nurs Times 1990; 2: 67-8.
5.  Cafuta M, Macura V, Mrzelj A et al. Zdravstvena nega očesnega bolnika. Ljubljana: Klinični center v Ljubljani - OE Očesna klinika, 1994.
6.   Celar J, Dolec J, Murn T, Šivic M. Defektolog v srednji šoli v sistemu delne integracije. Ljubljana: Defektologica Slovenka 1996; 4: 97-9.
7.  Človekove pravice. Zbirka mednarodnih dokumentov 1. del. Deklaracjja o pravicab invalidov. Ljubljana: Društvo za združene narode za Repubiiko Slovenijo, 1995.
8.  Evvles L, Simnett 1. Promoiing health. A practical guide. London: Scutari Press, Viking house, 1992.
9.  Fajdiga-Sever P. Ne tako, ampak tako. Didacta 1993; vol. 2: 66.
10.  Fojkar N, Hafner M, Kačič M et al. Rehabilitacija odraslih oslepelih oseb v Slovenij. Škofja Loka. Center slepih in slabovidnhh dr. Antona Kržišnika, 1994.
11.  Gerbec 1. Problemi integracije s1epih v delovno okolje videčih. Defektologica Slovenca 1993; 1: 69-79.
12.   Grbec V. Etika v zdravstveni negi. Ljubljana: Zdrav Obzor 1974; 8: 145-55.
13.   Gregory RL. Eye and Brain - the Psyhology of seeing. 3rd edition, London: Weindenfeld and Nicolson, 1986.
14.  Hafner M, Koprivnikar B. Komunikacija slepega v videčem okoIju. Ljubljana: Defektologica Slovenica 1994; 2: 95-7.
15.  Hočevar F, Pogačnik D, Stritih B et al. Nepokiicno prostovoljno delo pri varstvu duševnega zdravja. Ljubljana: lnštitut za filozofijo in sociologijo pri Univerzi v Ljubljan,, VŠSD, 1978.
16.  Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Ljubljan:: Zbornica ZN, 1994.
17.  Krajnc M, Koprivnikar B. Računalniško opismenjevanje slepih in slabovidnih. Ljubljan:: Socialno delo 1995; 34: 303-7.
18.   Kristanc S. Ljudje s posebnimi potrebami in dvojna diskriminacija.
19.   Mayer J. Ustvarjalno mišljenje in delo. Kranj: MOK, 1991.
20.  Mayer J. Vizija ustvarjalnega podjetja. Ljubljana: Dedalus, Založba lkar, 1994.
Urbanččč K et al. Fi1ozofija zdravstvene nege                                                                                    195
21.   Morris J. Independent Lives. Community care and disable people. London: Macmlllan, 1993.
22.   Munhall PL. Nursing philosophy and nursing research: in appostion or opposiiion? Nursing research 1982; 31: 176-81.
23.  Novak J, Amalietti P. Umetnott vida. Ljubljana: Feniks, 1988.
24.  Perko A. Slepota in slabovidnott - opredelitev motnje in načrtovanje usposabljanja slepih in slabovidnhh otrok. Ljubljana: Deťekto-logica Slovenca 1996; 4: 85-92.
25.  Philosophy of dividion oť nursing studies. Curry College. Massachusetts: Milton, 1984.
26.  Philosophy of the course. Glasgow College. Department oť health and nursing studies, 1990.
27.  Philosophy oťthe School oťNursing and Health Studies. Stockpott College oť Higher and Further Educaiion, 1986.
28.  Philosoph.. Universtty oť Virginia: School oť nursing, 1988-89.
29.  PIan zdravstvenega varstva republike Slovenije do leta 2000. Priloge. Ljubljana: Ministrttvo za zdravstvo, 1993.
30.  Poročllo za leto 1995. Ljubljana: Republiški zavod za zaposlovanje, 1996.
31.  Pravila obveznega zdravstvnega zavarovanja. Občasnik Zavoda za zdravstveno Zavarovanee Slovenije 1994: 6: 8-29.
32.   Urbančič K. Pomen praktičneaa pouka pri izobraževanju za zdravstveno nego na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljan.. Prešernova naloga. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo Ljubljana, 1995.
33.  Uys LR, Smith JH. Writing a philosophy oť nursing. Journal oť advanced nursing 1994; 20: 239-44.
34.  VilaA. Organizacija in organiziranje. Kranj: Univerza v Maribora, Fakulteta za organizacijske vede v Kranju, 1994.
35.  World Health Organization. Regional Ofťice for Europe. Preparing nurse teachers and managers. Copenhagen, 1991.
36.   World Health Organization. The principles oť quality assurance. Copenhagen, 1983.
37.  World Health Organization. Regional Office ťor Europe. Reviewing and reorienting the basic nursing curriculum. Copenhagen, 1991.