© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Hammurabijev zakonik Bruno Vehar Article information: To cite this document: Vehar, B. (2018). Hammurabijev zakonik, Dignitas, št. 51/52, str. 153-175. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/50/52-15 Created on: 07. 12. 2018 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 15 3 DIGNITAS n Hammurabijev zakonik 1. Uvod Mezopotamija (v stari grščini »medrečje«) je ravnina med re- kama Evfrat in Tigris. Znana je tudi kot »zibelka civilizacije« in je v zgodovini odigrala izredno pomembno vlogo. Na tem območju se je razvila prva visoka civilizacija v človeški zgodovini, tu so na- pisali najstarejše zakonike in razvili patriarhalni sistem. Članek obravnava Hammurabijev zakonik, ki je nastal v 18. sto- letju pred Kristusom in je nadvse pomemben mejnik v pravni zgo- dovini. Za razliko od ostalih pravnih virov iz tistega obdobja je ob- sežen, pokriva praktično vsa pravna področja in je skoraj v celoti ohranjen. Namen članka ni le predstavitev vsebine Hammurabije- vega zakonika, ki je v slovenski literaturi že dobro predstavljena, ampak predvsem specifičnih vprašanj, povezanih s Hammurabije- vim zakonikom. Članek se osredotoča na ozadje njegovega nastan- ka, predvsem opozarja na doseženo stopnjo razvitosti družbe in s tem izpolnjene pogoje, ki so botrovali nastanku pravnega sistema. Prvi del članka obravnava Hammurabijev zakonik na splošno. Predstavljene so osnovne značilnosti Hammurabijevega zakonika, predvsem v smislu nastanka, najdbe, videza in ohranjenosti. Prav tako je orisana vsebinska sestava zakonika. Drugi del odgovarja na vprašanje, zakaj se je prva visoka civi- lizacija razvila ravno na področju Mezopotamije in ne kje drugje. Odgovor na to vprašanje leži v vpeljavi poljedelstva in živinoreje, ki sta se zgodovinsko najprej pojavila na področju Mezopotamije, kjer sta imela najboljše pogoje za razvoj. Neprimerno večja koli- čina pridobljene hrane je imela za posledico izredno povečanje človeške populacije, delitev dela, razvoj mest, akumulacijo znanj in tako dalje, kar je kumulativno vodilo do nastanka prve visoke civilizacije. Hammurabijev zakonik Bruno Vehar 15-Vehar.indd 153 7.12.2011 18:26:09 15 4 DIGNITAS n Teorija človekovih pravic Tretji del dokazuje hipotezo, da se zapisano pravo v človeški družbi razvije šele na določeni stopnji družbene kompleksnosti. Joseph Tainter 1 je v svojem delu The Collapse of Complex Socie- ties (Cambridge University Press, Cambridge, 1988) razvil teorijo, ki pojasnjuje vzroke za razvoj in propad civilizacij. Tainter trdi, da civilizacije za reševanje problemov, povezanih s svojo vedno ve- čjo kompleksnostjo, potrebujejo vedno kompleksnejše rešitve. Za reševanje teh problemov med drugim razvijejo vojaške in davčne sisteme ter seveda pravne. Četrti del obravnava družinsko pravo Hammurabijevega zako- nika v luči oblikovanja patriarhalnega sistema. Patriarhalni sistem se je vzpostavljal od leta 3100 pred Kristusom do leta 600 pred Kri- stusom. Hammurabijev zakonik je zanimiv tudi zaradi vpogleda, ki ga daje v postopek oblikovanja patriarhalnega sistema. Številne določbe, ki urejajo različne podrobnosti družinskih razmerij, na- mreč pomenijo, da je področje potrebovalo jasna in številna pra- vila, ki so odraz spreminjanj teh razmerij. Glede na to, da je večina določb pisanih s pozicije moške prevlade, to potrjuje, da je prav patriarhat tisti, ki se vzpostavlja. 2. Splošno o Hammurabijevem zakoniku Zakonik je izdal Hammurabi proti koncu svoje dvainštiridese- tletne vladavine (1792–1750 pred Kristusom), najverjetneje v ena- intridesetem letu. Hammurabijev zakonik je najverjetneje nastal v mestu Sippar, mestu boga sonca in pravičnosti Samaša. 2 V tem času je Hammurabi že utrdil in razširil svojo kraljevino, oblikoval je kompleksno in sofisticirano vlado ter vojaško admini- stracijo. Premagal je močna sosednja kraljestva in razširil svoj poli- tični vpliv na veliko ozemlje. Za vladarja tako velike množice ljudi različnih slojev, navad in vrednot je bila ureditev imperija z enim samim pravnim kodeksom potrebna, a hkrati izjemna. Ne glede na to, da je iz starejših, delno ohranjenih pravnih spomenikov mo- goče sklepati, da ne gre za originalno kodifikacijo, temveč prej za kompilacijo vsega poznanega prava, je Hammurabi še vedno tisti, ki je uvidel, da imperij potrebuje stabilen in splošno sprejet pravni kodeks, ki bo zapisan ter bo deloval v praksi. 3 1 Tainter, The Collapse of Complex Societies, str. 193. 2 Andre-Salvini, Law Code of Hammurabi, king of Babylon, http://www.louvre.fr (stanje 21. 5. 2011) 3 Celar, Koncept pravičnosti talionskega načela, str. 49. 15-Vehar.indd 154 7.12.2011 18:26:09 15 5 DIGNITAS n Hammurabijev zakonik Hammurabi imenuje zbirko določb »pravični izreki«, saj gre za nabor rešitev najbolj spornih pravnih problemov in navedbo sodb s temeljno pravno vsebino. Kljub temu pa to še zdaleč niso samo- voljne inovacije s pozicije kraljevske moči, pač pa večina določb izhaja iz običajnega prava. 4 Pomembno je tudi dejstvo, da gre za kompilacijo vsega poznanega prava v tem smislu, da je pisec zbral popravke in prilagoditve določilom iz starejših zapisov, ne pa tudi tistih določil, ki jih ni bilo treba spreminjati oziroma so bila tako močno usidrana v tradiciji, da jih ni bilo moč spremeniti ali to ni bil cilj. Hammurabi je obstoječe določbe posodobil in prilagodil okoliščinam svojega časa in prostora. 5 Hammurabijev zakonik je vklesan na 2,25 metra visoko diori- tno stelo. Našli so jo leta 1901 med izkopavanji v iranski provinci Khuzestan, kamor so jo kot vojni plen odpeljali Elamci v 12. stole- tju pred Kristusom. Stela, ki je danes na ogled v muzeju Louvre v Parizu, vsebuje ves Hammurabijev zakonik. Vendar so kasneje v različnih delih Mezopotamije našli večje število kopij in izvlečkov iz Hammura- bijevega zakonika, kot tudi komentarje in reference nanj. Najdene kopije in izvlečki Hammurabijevega zakonika so bili vklesani na table žgane gline. Nastali so neposredno po Hammurabiju, neka- teri šele tisočletja kasneje, nekateri pa so najverjetneje celo sta- rejše od dioritne stele. Zajetno število in raznolikost virov doka- zujeta veliko popularnost Hammurabijevega zakonika in njegov vpliv. Poznejši pravni viri dokazujejo, da so druga ljudstva Ham- murabijev zakonik preučevala in posnemala še vsaj 1500 let. Večji del Hammurabijevega zakonika je ostal veljaven v času perzijskih, grških in partovskih osvajanj, ki so le malo vplivala na zasebno življenje v Babiloniji. Besedilo Hammurabijevega zakonika je napisano v klasični ba- bilonščini v klinopisu. Vklesano je v štiristo vrsticah in enainpet- desetih stolpcih, od česar je zakonodaje štiriinštirideset stolpcev. Besedilo Hamurabijevega zakonika namreč sestavljata tudi pred- govor in epilog, ki oklepata glavni del. Predgovor 6 in epilog sta pi- sana v bolj literarnem, malodane liričnem stilu, ki poveličuje vlo- go kralja. Sam osrednji del Hammurabijevega zakonika pa je pisan 4 Škrubej, Pravo v zgodovini, str. 47. 5 Skralovnik, ‘’Pri tebi ne bo smelo biti reveža (5 MZ 15,4)’’: primerjalna študija med svetim pismom in nekaterimi mezopotamskimi zakoniki, str. 13. 6 Handcock Percy, The Code of Hammurabi, str. 6. 15-Vehar.indd 155 7.12.2011 18:26:09 15 6 DIGNITAS n Teorija človekovih pravic bolj poenostavljeno in suhoparno, da bi ga razumel vsak. 7 Prav ta del kaže dejansko stanje in kraljevo resnično pravičnost in odnos do posameznih skupin ljudi, ki pa je lahko povsem v nasprotju s tem, kako kralj samega sebe uvodoma prepozna in predstavi. 8 Predgovor poudarja, da je bog postavil Hammurabija za vladar- ja, orisana je njegova vloga varuha in skrbnika šibkih in nemočnih, pa tudi njegova skrb in pozornost za čaščenje različnih božanstev različnih mest, ki sestavljajo njegovo kraljestvo. Razložena je vloga Babilona kot prestolnice, saj naj bi bil bog Marduk kot zaščitnik mesta Babilon izbran za boga bogov. V predgovoru so prav tako (zgodovinsko) predstavljeni Hammurabijevi dosežki in obseg im- perija z navedbo mest pod njegovo avtoriteto. V epilogu Hammurabi povzema zakonodajni del in poudar- ja njegove prednosti ter svoje delo prepoznava kot nadvse po- membno za prihodnje generacije. Prihodnjim vladarjem dežele narekuje, naj spoštujejo njegove besede pravičnosti in naj jih ne spreminjajo. 9 Vincenzij Scheil, ki je po petih mesecih prvi prevedel Hammu- rabijev zakonik, je besedilo razdelil na dvesto dvainosemdeset določb oziroma členov. Pri prevodu je bila upoštevana tako ime- novana velika vrzel, ki so jo na steli najverjetneje naredili Elamci. Toda vsebina je bila na podlagi kasneje odkritih kopij ali prepisov nekoliko dopolnjena. Praviloma so vse določbe oblikovane na enak način – z uvo- dnim pogojnikom »šumma« (vzemimo, da; če) za posamezni prav- ni problem ali družben položaj, čemur sledi odgovor v prihodnji- ku, ki navede kazen oziroma rešitev za uvodoma predstavljeno situacijo. Določbe so kratke in obsegajo največ stavek ali dva. Prav beseda »šumma« je bila tista, ki je bila v pomoč pri razdelitvi Ham- murabijevega zakonika na posamezne določbe. Klinopisno be- sedilo s stele namreč ni ločeno po (vidnih) sklopih, pač pa brez presledkov zaobjema celotno povšino stele. Določbe so oblikovane kazuistično (posamično), kar je mo- goče posplošiti v smislu, da ima vsako storjeno dejanje oziroma vsako povzročeno ali nastalo stanje svojo neizogibno pravno po- sledico. Vsekakor pa je zločin moral obstajati, da je lahko sledila 7 Andre-Salvini, Law Code of Hammurabi, King of Babylon, http://www.louvre.fr (stanje 21. 5. 2011). 8 Skralovnik, »Pri tebi ne bo smelo biti reveža (5 MZ 15,4)«: primerjalna študija med svetim pismom in nekaterimi mezopotamskimi zakoniki, str. 56. 9 Blaise, Hammurabi’s Code, Dickson College, http://cliojournal.wikispaces.com/, 2009 (stanje 20. 5. 2011). 15-Vehar.indd 156 7.12.2011 18:26:09 157 DIGNITAS n Hammurabijev zakonik kazen zanj. 10 Ne glede na to so v navedeni pogojni obliki pisana tudi preprosta navodila, na primer, kako zdraviti ali kateri urok uporabiti. 11 Določbe so vsebinsko strukturirane in si sledijo v naslednjem zaporedju 12 : pravdne določbe, - stvarno in obligacijsko pravo, - rodbinsko in dedno pravo, - kazenske določbe o varstvu človeške osebnosti, - nagrade za dela strokovnjakov in kazni za slabe storitve, - različni, pretežno kmečki gospodarski odnosi, - določbe o sužnjih. - Hammurabijev zakonik ni zakonik, kot ga razumemo danes 13 , marveč gre bolj za zbirko več posameznih pravnih primerov, ki jih ni mogoče posplošiti ali iz njih potegniti univerzalnega načela. V Hammurabijevem zakoniku se zato pojavi kar nekaj nelogičnosti oziroma protislovij (podobna primera imata različne rezultate). Vendar gre to, kot je že omenjeno, pripisati dejstvu, da je v zako- niku Hammurabi zbral svoje najbolj modre pravne odločitve, ki jih je moral sprejeti ali jih potrditi. 14 Prav dejstvo, da jih je zbral vladar s suvereno oblastjo, ki se je hvalil s svojo pravičniško držo, jim daje pomembno težo. Zato se dokumentu sme reči zakonik, čeprav je oznaka zakonik problematična 15 , saj z njo na preteklost preslikavamo današnje predstave o tem, kaj je zakonik. Beseda za- konik danes vključuje štiri take predpostavke: da je nastanek zakonika posledica želje po kodifikaciji vsega - prava, da dotedanje pravo preneha veljati, - da so hoteli z zakonikom pravo poenotiti, - da so sodniki zakonik uporabljali. - Vse štiri predpostavke so zgrešene. V Hammurabijevem času sodniki niso bili šolani pravniki – bili so starešine, mestni upravite- lji in pokrajinski namestniki. Nihče od njih v ohranjenih protoko- lih konkretnih sodnih primerov ne omenja nobenega zakonika. 10 Celar, Koncept pravičnosti talionskega načela, str. 46. 11 Škrubej, Pravo v zgodovini, str. 48. 12 Korošec, Slovenski prevod določb Hammurabijevega zakonika, Izročilo pravne znanosti, str. 338. 13 Andre-Salvini, Law Code of Hammurabi, King of Babylon, http://www.louvre.fr (stanje 21. 5. 2011). 14 Isto. 15 Škrubej, Pravo v zgodovini, str. 46. 15-Vehar.indd 157 7.12.2011 18:26:09 15 8 DIGNITAS n Teorija človekovih pravic Omeniti velja še, da kasneje najdeni pravni dokumenti ne po- trjujejo absolutne veljave oziroma uporabe Hammurabijevega zakonika. Samovdeludokumentovje namreč veljavnostzakoni- kapotrjena. Iztega je mogoče sklepati, da so bile Hammurabije- ve reformeledelnoizvedene indarazličnihoblikobičajnega prava, globoko zakoreninjenega v tradiciji posameznih mest, marsikdaj enostavno ni bilo mogočespremeniti. Ohranjeni pravni dokumenti, na katerih je zgrajeno naše zna- nje o takratni družbi, so predvsem rezultat dela zgornjega sloja. O življenju nižjih slojev ne vemo veliko, vendar bi ravno to osvetlilo Hammurabijev zakonik v popolnoma novi luči. Hammurabijev zakonik nam omogoča, da spoznamo okvirje dopustnega vedenja in nam v grobem nakazuje družbene struk- ture, ki se skrivajo zadaj, pove nam, kakšno vedenje je zaželeno in kakšno ni zaželeno. Poudarek Hammurabijevega zakonika na urejanju privatne lastnine, razmerju med upnikom in dolžnikom, nadzoru nad sužnji in nad žensko seksualnostjo nam pove, da so bila vprašanja spola, razreda in ekonomske moči problematična in da so zahtevala natančnejšo opredelitev. To jasno nakazuje, da je v tem obdobju v mezopotamski družbi prihajalo do velikih sprememb. 3. Zgodovinski razvoj 3.1 Pomen poljedelstva in živinoreje Za nastanek prve visoke civilizacije na ravninskem območju med rekama Evfrat in Tigris, pogosto imenovanem rodovitni pol- mesec, je bistvenega pomena prehod od lova in nabiralništva k poljedelstvu in živinoreji 16 . Ko so ljudje izbrali primerne živalske in rastlinske vrste za prehrano ter jih začeli gojiti, so povečali ko- ličino pridobljene hrane na hektar. S tem so lahko preživljali od deset do stokrat več živinorejcev in poljedelcev kot lovcev in na- biralcev. Že samo to je zadostovalo, da so plemena, ki so se preži- vljala s poljedelstvom in živinorejo, pridobila vojaško premoč nad plemeni, ki so se preživljala z lovom in nabiralništvom. V družbah, ki so redile domače živali, je živina na štiri različ- ne načine omogočila prehranjevanje večjega števila ljudi: dajala je meso in mleko, gnojila je ter vlekla pluge. Udomačitev rastlin in 16 Diamond, Puške, bacili in jeklo, str. 81. 15-Vehar.indd 158 7.12.2011 18:26:09 15 9 DIGNITAS n Hammurabijev zakonik živali je vodila h gostejšim človeškim populacijam, stalni naselitvi in posledično k urbanizaciji. Kmetje so morali ostati v bližini polj in sadovnjakov, medtem ko so se morali lovci in nabiralci pogo- sto seliti. Stalno bivališče je k hitrejšemu povečevanju prebivalstva prispevalo tudi s tem, da je omogočilo krajše zamike med rojstvi. Mati v družbi lovcev in nabiralcev je lahko selila le enega otroka. Naslednjega je lahko imela šele, ko je prvi hodil dovolj hitro, da ni zadrževal plemena. Zaradi tega so imeli lovci in nabiralci otroke v razmiku štirih let. V nasprotju z njimi pa so lahko imeli poljedelci in živinorejci toliko otrok, kolikor so jih lahko nahranili. Razmik med rojstvi otrok v kmetijskih družbah je zato približno dve leti. Še ena pomembna posledica stalne naselitve je shranjevanje presežne hrane. Lovci in nabiralci sicer občasno pridobijo več hrane, kot je lahko porabijo, vendar je zanje taka hrana precej neuporabna, ker je ne morejo zaščititi pred propadanjem. Shra- njena hrana je velikega pomena, saj lahko kmetijske družbe razvijejo nove poklice, ki niso vezani na pridelavo hrane. Naj- pomembnejši takšni poklici so: kralj, birokrat, vojak, duhovnik, obrtnik in pisec. Vse to omogoča, da se oblikujejo kompleksnej- še politične tvorbe, ki so hkrati sposobne pripraviti dolgotrajne osvajalne vojne. 3.2. Poljedelstvo in živinoreja na območju rodovitnega polmeseca Pomembno vprašanje, ki se postavlja, je, katere so bile tiste prednosti, ki so omogočile, da je prvič v človeški zgodovini prišlo do prehoda od lova in nabiralništva k poljedelstvu in živinoreji ravno na področju Mezopotamije. Prva prednost 17 rodovitnega polmeseca je, da leži znotraj sre- dozemskega podnebja. Zanj so značilne blage, vlažne zime in dol- ga, vroča in suha poletja. V takih razmerah uspevajo rastline, ki lahko preživijo dolga sušna obdobja in nadaljujejo z rastjo, ko se vrne deževje. Mnoge rastline, zlasti nekatere vrste žit in stročnic, so se prilagodile tako, da so bile uporabne za človeka. Gre za eno- letnice. Enoletnice v svojem kratkem letu življenja nujno ostanejo majhne in večino svoje energije usmerijo v proizvodnjo velikih semen, ki vzklijejo, ko dežuje. Le malo energije porabijo za razvoj 17 Prav tam, str. 130. 15-Vehar.indd 159 7.12.2011 18:26:09 160 DIGNITAS n Teorija človekovih pravic neužitnih lesenih ali vlaknatih stebel, ki jih imajo drevesa ali grmi. Njihova velika semena so pogosto užitna za ljudi. Druga prednost rastlinstva rodovitnega polmeseca je bila, da so bili divji predniki tamkajšnjih poljščin že prej obilni 18 . Rasli so na velikih poljih, katerih praktičnost je morala biti takratnim lovcem in nabiralcem očitna. Študije s takih naravnih polj divjih žit kažejo, da je mogoče na leto s takih polj pridobiti skoraj tono semen na hektar. Nekateri lovci in nabiralci so se v vaseh ustalili, še preden so začeli gojiti rastline. Ker so bila žita rodovitnega polmeseca tako produktivna v naravi, je bilo potrebnih le malo sprememb. Glavne spremembe – prekinitev naravnih sistemov za raztros semen in preprečevanje klitja – so se razvile samodejno. Tretja prednost rodovitnega polmeseca je bila, da tamkajšnje rastje vključuje visok odstotek hermafroditskih samoopraševalk 19 . To so rastline, ki se običajno oprašijo same. Vseh prvih osem po- membnih poljščin, ki so bile udomačene na področju rodovitne- ga polmeseca, je bilo takih. Pšenice so ponujale še to prednost, da so imele visoko vsebnost beljakovin (8 do 14 %) 20 . Področja s sredozemskim podnebjem najdemo še na štirih dru- gih območjih sveta: v Kaliforniji, v Čilu, na jugozahodu Avstralije in v Južni Afriki. Vendar nobeno od teh sredozemskih območij ni razvilo poljedelstva. Rodovitni polmesec se od drugih področij s sredozemskim podnebjem loči zaradi naslednjih dejstev: zahodna Evrazija je daleč največje področje s sredozemskim - podnebjem 21 ; zahodna Evrazija doživlja največja nihanja podnebja med le- - tnimi časi in med leti. Ta nihanja so vplivala na razvoj rastlinja, zla- sti na visok odstotek enoletnic, zaradi česar ima Zahodna Evrazija največjo raznolikost enoletnic 22 . širok razpon nadmorskih površin na majhni površini - 23 . To je omogočilo porazdeljena obdobja žetev. Više ležeče rastline so dale seme kasneje kot tiste v nižinah. To je lovcem in nabiralcem omogočilo, da so pobirali semena tako, kot so zorela, in ni bilo koncentriranega obdobja žetve na eni sami višini. Četrta prednost je udomačitev velikih sesalcev. Zanimivo je, da 18 Prav tam, str. 131. 19 Prav tam, str. 132. 20 Prav tam, str. 133. 21 Isto. 22 Isto. 23 Prav tam, str.134. 15-Vehar.indd 160 7.12.2011 18:26:09 161 DIGNITAS n Hammurabijev zakonik je bilo sesalskih kandidatov za udomačitev v Evraziji dvainsedem- deset, v Podsaharski Afriki enainpetdeset, v Ameriki štiriindvaj- set in v Avstraliji eden. Na ostalih sredozemskih področjih ni bilo primernih živalskih vrst za udomačitev. Na področju rodovitnega polmeseca pa so že zelo zgodaj udomačili kozo, ovco, svinjo in kravo. Te vrste so še danes štiri od petih najpomembnejših udo- mačenih sesalcev na svetu. Velike kopenske živali so pomembne tudi zaradi tega, ker so omogočile hitro premikanje ljudi in tovora. To je družbenim skupnostim, ki so take živali imele, nudilo zaje- tno vojaško prednost pred tistimi družbenimi skupnostmi, ki jih niso imele. Presenetljivo pomembno vlogo so imeli bacili. Ti so se razvili v človeških družbah z domačimi živalmi. Nalezljive bolezni, kot so koze, ošpice in gripa, so se pojavile kot specializirani človeški ba- cili, ki izhajajo iz mutacij zelo podobnih predniških bacilov živali. Ljudje, ki so udomačili živali, so bili prve žrtve novih bacilov, a so proti novim boleznim razvili precejšnjo odpornost. Važno pa je bilo, da je ob stiku takih deloma imunih ljudi z ljudmi, ki še nik- dar niso bili izpostavljeni tem bacilom, izbruhnila epidemija, ki je pokončala tudi do devetindevetdeset odstotkov prebivalstva 24 . Bacili so na primer odigrali ključno vlogo pri evropskih zmagah nad Indijanci, Avstralci in Južnoafričani. Peta prednost rodovitnega polmeseca je prisotnost in zgodnja udomačitev osmih poljščin, znanih tudi kot ustanoviteljske polj- ščine. Tako jih imenujemo, ker so ustanovile poljedelstvo v regiji in mogoče celo na svetu. To so 25 med žiti dvozrna pšenica, eno- zrna pšenica in ječmen; med stročnicami pa leča, grah, čičerka in lečnata grašica ter vlaknasti lan. Od teh samo lan in ječmen rasteta v velikem obsegu zunaj ozemlja rodovitnega polmeseca in Anato- lije. Primerni divji sesalci in rastline so omogočili ljudem na oze- mlju rodovitnega polmeseca, da so zadovoljili osnovne potrebe po ogljikovih hidratih, beljakovinah, maščobi, obleki in transpor- tu. Šesta prednost, ki je vplivala na uspešnost širjenja pridelave hra- ne, je bila oblika in orientacija celin. Hitrost širitve poljščin, živine in kmetijskih metod vzdolž osi vzhod–zahod (jugozahodna Azija– Evropa–Egipt in na vzhod doline Inda) je bila neprimerno hitrejša 24 Prav tam, str.189. 25 Prav tam, str.120. 15-Vehar.indd 161 7.12.2011 18:26:09 162 DIGNITAS n Teorija človekovih pravic kot širitev vzdolž osi sever–jug v Ameriki. Obstaja več razlogov, zakaj je bilo širjenje poljščin s področja rodovitnega polmeseca tako hitro. Širitev je potekala na območja na vzhodu in zahodu, ki so bila na isti zemljepisni širini. Skupna značilnost teh območji je enaka dolžina dneva in sprememba letnih časov. V manjši meri pa so jim skupne podobne bolezni, režimi temperatur in padavin ter habitati. Os sever–jug je na drugi strani povzročila pogosto neprehodne probleme pri širitvi poljščin in živine. Afrika in Amerika sta kopni masi z osema, ki sta naravnani v smeri sever–jug. Prehodnost na osi sever–jug je bila omejena zaradi spreminjajočega se podnebja, temperatur, dolžine dneva, drugih bolezni in tako naprej. Posledi- ca počasne širitve je bila, da se je veliko poljščin v drugih predelih udomačilo neodvisno. To se vzhodno in zahodno od rodovitnega polmeseca ni dogajalo. Ustanoviteljske poljščine rodovitnega pol- meseca so se tako zelo hitro razširile na prostor današnjega Egipta in nato proti jugu do hladnih gora Etiopije, naprej pa ne. Sredo- zemsko podnebje južne Afrike bi bilo zanje primerno, a se čez tri tisoč kilometrov dolgi tropski pas niso mogle razširiti. 3.3 Antična Mezopotamija do Hammurabija Najstarejše arheološke najdbe so iz obdobja približno 7000 let pred Kristusom na področju severne Mezopotamije. Kasneje se je poljedelstvo s pobočij gorovja Zagros premaknilo v naplavno nižino južne Mezopotamije. Tu se je razvilo umetno namakanje. V 5. tisočletju pred Kristusom so na tem področju nastale majhne naselbine, ki so se razvile v prva mesta v človeški zgodovini. Zara- di svojega bogastva je ta prostor privabljal vedno nova nomadska ljudstva. 3.3.1 Sumerija in Akad Prvi zgodovinsko dokazani priseljenci so bili Sumerci 26 , ki so južno Mezopotamijo poimenovali Sumerija. Sumerci so se zlili s prvotnimi prebivalci in na prehodu iz 4. v 3. tisočletje pred Kri- stusom ustvarili prvo ter najstarejšo visoko kulturo. Ustvarili so mesta, izumili pisavo in razvili verske obrede ter državno organi- zacijo. 26 Harenberg, et al, Kronika človeštva, str. 24. 15-Vehar.indd 162 7.12.2011 18:26:09 163 DIGNITAS n Hammurabijev zakonik Prehod iz vaškega gospodarstva v mestno je izrednega pome- na. Spremenil je družbeno ureditev in organizacijo oblasti. Mesto se od vasi ni razlikovalo le po velikosti, ampak tudi po prostorski zgoščenosti in organizaciji. Organizacija je bila posledica delitve dela med pridelovalci hrane in tistimi, ki so to dejavnost opustili ter se začeli ukvarjati z drugimi dejavnostmi. Delitev dela je pri- nesla tehnični napredek in z njim povezano večjo produktivnost. Potrebovala pa je tudi organizacijo osrednje oblasti. Vse skupaj je sprožilo razslojevanje družbenih razredov na podlagi bogastva. Arheološki viri govorijo o obstoju večjega števila mest, za kate- ra so značilne majhne površine in mogočne svetiščne stavbe (na primer Ur, Uruk, Lagaš, Kiš, Uma in Mari). Ep o Gilgamešu, ki je nastal po letu 2750 pred Kristusom, izpričuje njihove medsebojne borbe. Kralji so tem mestom vladali kot absolutni duhovniški vla- darji. Simbol moči med Sumerci je postal tempelj 27 , ki so ga zgradili na umetno nasuti vzpetini nad naseljem. Priključili so mu skladi- šče, kamor so shranjevali pridelke. Tempelj je opravljal organiza- cijsko nalogo, svečeniki pa so predstavljali najbolj izobražen del prebivalstva. Tempelj je bil središče zbiranja in prerazdeljevanja bogastva. Kralj je bil predvsem svečenik in je jamčil za blaginjo ljudstva. Njegova naloga je bila, da si je zagotovil naklonjenost tistega, ki je nadzoroval naravne sile. Njegova primarna naloga je bila ohranjati dobre odnose z božanstvom in ga pomiriti, če se je razjezilo. Ča- ščenja vladar ni izvajal z religijo, temveč z magijo. Urejanje gospo- darskih dejavnosti je bila šele njegova drugotna naloga. Na znanstvenem področju 28 so Sumerci dosegli veliko. Za ra- zvoj njihove znanosti je bilo velikega pomena praktično delo. V številkah so zapisovali dobrine, uskladiščene v templju, preraču- navali so, koliko zemlje potrebujejo za nasip itd. Sumerci so naj- prej prevzeli dva številčna sistema: desetiškega in šestdesetiške- ga. Odkrili so ulomke in izdelovali tablice za množenje, razvili so sistem mer in uteži. Tudi na področju astronomskega opazovanja so bili praktično naravnani, saj so preučevali nebesne pojave, bi- stvene za poljedelske cikle. Sumerski pisarji so razvili sončno in vodno uro, za razdelitev leta pa lunarni koledar, ki so mu zaradi razkoraka s sončevim po potrebi dodajali prestopni mesec. 27 Righetti, Egidati Barbara, Zbirka Človek in čas, 1. knjiga, str. 39. 28 Prav tam, str. 54. 15-Vehar.indd 163 7.12.2011 18:26:09 164 DIGNITAS n Teorija človekovih pravic Izreden dosežek je njihov razvoj klinopisne pisave 29 . Izum kli- nopisne pisave lahko najverjetneje pripišemo tempeljskim uradni- kom. Številne ohranjene tablice nam omogočajo spremljanje raz- ličnih razvojnih stopenj klinopisa. Prva oblika je tako imenovana slikovna pisava iz sličic oziroma znakov, ki predstavljajo eno bese- do ali pojem. Z nizanjem ustreznih slik je mogoče posredovati po- vezano informacijo. Nadaljnji razvoj je vodil do stiliziranja podob in je omogočil hitrejše pisanje. Zaradi te poenostavitve je mogoče uporabljati isto znamenje za različne potrebe: znak za ''dan'' lahko denimo hkrati pomeni ''luč'' in ''čas''. To omogoči razvoj pisave, ki ima še okoli dva tisoč znakov. Sledi zadnja izboljšava: obstoječe znake uporabijo za označitev predmeta ali pojma podobnega zve- na: simbol za besedo ''roka'' lahko na primer uporabijo z vsako be- sedo ali besednim delom, ki vsebuje glas ''r''. Število vseh znamenj se s tem zmanjša na okoli šeststo. Pomen pisave se je razkril z rastjo mestnih civilizacij. 30 Ni bil samo posledica razvoja, ampak tudi pogoj zanj. V Mezopotamiji je bila beseda trgovcev ali knjigovodij najverjetneje prva pisana beseda. Razvoj pisave je omogočil lažjo identifikacijo trgovskega blaga, zapisovanje vrst in količino dobrin in tako dalje. Vse to je omogočala že ustna družba, vendar je bil brez pisave obseg poslo- vanja omejen. Pisava je omogočila tudi lažje delovanje templjev: izdelavo birokratskih postopkov, povezanih z davki in dajatvami. Hkrati pa je seveda možnost zapisovanja vodila k zbiranju in po- večevanju znanja. Prevlada Sumerije se je končala okoli leta 2330 pred Kristusom, ko je semitski kralj Sargon I. (okrog 2350–2295 pred Kristusom) v srednji Mezopotamiji ustanovil prestolnico z imenom Akkad, po kateri je dobil ime ves severni del Mezopotamije. Sargon I. je z vojsko prišel do sredozemske obale in priplul na Ciper. Imenoval se je tudi ''kralj štirih delov sveta''. Najbolj znan vladar iz zadnjega sumerskega obdobja razcveta je bil Gudea iz Lagaša (okrog 2080 pred Kristusom), ki je postavil temelje za nov vzpon Sumerije. Vladarji, kot sta Urnamu (2064– 2046 pred Kristusom) in Šulgi (2045–2000 pred Kristusom) iz tre- tje urske dinastije, so razširili oblast Sumerije na skoraj vse obmo- čje nekdanje akadske države. Približno 2000 let pred Kristusom so z vzhoda napadli Elamci 29 Harenberg et al, Kronika človeštva, str. 27. 30 Goody, Med pisnim in ustnim, Študije o pisnosti, družini, kulturi in državi, str. 71. 15-Vehar.indd 164 7.12.2011 18:26:09 165 DIGNITAS n Hammurabijev zakonik in razdejali Ur, za njimi pa še iz Sirije Amoriti. Pregnali so Elamce in v glavno mesto povzdignili Babilon ob Evfratu. S tem se je 1500 let dolgo sumersko obdobje končalo. A njegova kulturna dedišči- na je živela naprej. 3.3.2 Babilonija in Asirija Od mezopotamskih mestnih državic sta ostali le še dve veliki državi: Babilonija na jugu in Asirija na severu. Okoli leta 1763 pred Kristusom je babilonski kralj Hammurabi (1792–1750 pred Kristu- som) premagal druge vladarje v Asurju, Larsiju, Ešnuni in Mariju. Ustanovil je enotno državo, ki se je razprostirala od Perzijskega zaliva do sedanje Turčije, od gorovja Zargos do Haburja v Siriji. Babilonska uprava, trgovina in sodstvo so se razširili na celotno osvojeno ozemlje.Babilonščina je kot uradni jezik izrinila staro- akadščino in sumerščino. Babilonski mestni bog Marduk je kot državni bog zavladal sumerskim in akadskim bogovom. Babilonsko gospostvo so leta 1531 pred Kristusom zlomili ma- loazijski Hetiti. 4. Nastanek pravnega sistema Hammurabijev zakonik ter tudi drugi najstarejši zakoniki nam lahko pomagajo pri odgovoru na vprašanje, kdaj in zakaj se je pravo kot samostojen družbeni sistem razvilo. Pri odgovoru na to vpraša- nje je v veliko pomoč v uvodu omenjena teorija Josepha Tainterja. Tainter 31 trdi, da civilizacije obstajajo zato, da rešujejo probleme. S tem, ko civilizacije rešujejo probleme, kot so proizvodnja hrane, varnost in javna dela, postajajo vse kompleksnejše. Kompleksnost ima za posledico vse večje stroške. Razvijejo se upravni, vojaški in davčni sistemi. S tem, ko se družba sooča z novimi problemi, se nadalje povečuje njena kompleksnost. Prej ali slej se vsaka družba razvije do tolikšne kompleksnosti, da visoki stroški reševanja pro- blemov proizvedejo le majhne ali sploh nobenih rezultatov. Na tej točki družba izrablja svoje praviloma že usihajoče vire, da bi obdr- žala doseženo stopnjo kompleksnosti. Vendar pride do kolapsa v manjšo, preprostejšo in učinkovitejšo družbo. Tainterjeva teorija je zelo privlačna tudi zato, ker jo je mogoče aplicirati na našo so- dobno civilizacijo. 31 Tainter, The Collapse of Complex Societies, str. 38. 15-Vehar.indd 165 7.12.2011 18:26:09 166 DIGNITAS n Teorija človekovih pravic Tainter 32 je tudi analiziral razloge, ki so pripeljali do mezopo- tamskega zatona. Kadar so bili na oblasti močni kralji, so skuša- li maksimizirati poljedelsko proizvodnjo. Gradili so kompleksne namakalne sisteme, ki so presegali zmožnosti lokalnih skupnosti, da bi jih upravljali ali popravljali. Potreben je bil nadzor centralne oblasti. Poljedelska intenzivnost in čezmerno namakanje sta krat- koročno vodila do nadpovprečnih žetev. Te so imele za posledi- co povečano blaginjo, varnost in stabilnost. Vendar pa se je prav zaradi nezmožnosti vzdrževanja predimenzioniranih namakalnih sistemov zgodilo, da je prišlo do poplav slane vode in erozije, ki je uničila poljedelsko proizvodnjo in s tem omajala državno sta- bilnost. Hkrati v časih, ki so že v osnovi imeli nestabilno politično oblast, ni bilo denarja ali volje za vzdrževanje obstoječih namakal- nih sistemov. Tako se je povečala možnost vdora slane vode in s tem možnost nenadne poplave ter erozij, ki so dodatno oslabile državo. Pri apliciranju Tainterjeve teorije na zgodovinski razvoj Mezo- potamije je očitno, da se je kompleksnost družb na tem prostoru hitro povečevala. Na izzive, s katerimi so se te družbe soočale, so se praviloma odzvale s povečanjem kompleksnosti. Za nastanek pravnega sistema so morali biti izpolnjeni številni pogoji. Osnovni pogoj je vpeljava poljedelstva in živinoreje, ki sta zahtevala stalno naselitev in omogočila pridobivanje neprimerno večjih količin hrane. To je omogočilo nastanek mest, delitev dela, družbeno razslojenost in naposled nastanek kompleksnih politič- nih tvorb. Še en bistven pogoj za nastanek pravnega sistema je bilo odkri- tje in uporaba klinopisne pisave, kar je bilo za razvoj mezopotam- ske družbe ter prava revolucionarnega pomena. Klinopisna pisa- va je omogočila zapisovanje vsega odkritega znanja. V nasprotju z omejenim ustnim prenašanjem znanja iz generacije v generacijo je omogočila ohranitev vsega znanja in njegovo hitro akumulaci- jo. Številni ohranjeni viri, od pisem in kraljevskih dekretov prek pogodb do sodnih odločitev, kažejo na revolucionarno vlogo, ki jo je klinopis odigral pri preoblikovanju njihove družbe in razvoju prava. Kako se je pravo v Mezopotamiji od svojih začetkov natančno razvijalo, najverjetneje ne bomo vedeli nikoli. Sklepamo pa lahko, 32 Prav tam, str. 48. 15-Vehar.indd 166 7.12.2011 18:26:09 167 DIGNITAS n Hammurabijev zakonik da se je mezopotamsko pravo najverjetneje razvilo v dveh fazah. V prvi fazi je bilo to običajno pravo 33 . V drugi fazi pa se je razvi- lo postavljeno pravo. Običajno pravo je najverjetneje nastalo, se razvijalo in ohranjalo v ustnem izročilu. To se je lahko razvijalo v pogodbeni praksi in izrekih sodnih zborov, kjer so v konkretnem sporu odločali starejši in bolj izkušeni ljudje, ki so bili v nepisme- nih družbah kot nosilci znanja in modrosti visoko cenjeni. Le-ti so odločali, kako bi se tak primer rešil ''včasih'', ali kako bi bilo prav, da bi se ga rešilo. Na podlagi takih odločitev so se oblikova- la pravna pravila, ki so se nato začela skozi generacije ponavljati. Do prehoda v postavljeno pravo 34 je prišlo, ko so običajnopravna pravila zbrali in so nastali obsežnejši zapisi prava. Za zapisovanje in ohranjanje prava pa je, kot že omenjeno, bistveno, da obstaja pisava. Hammurabijev zakonik in tudi drugi najstarejši zakoniki (Urna- mujev zakonik, Zakonik Lipit-Ištar in Ešnunski zakonik) so lahko nastali šele v velikih, kompleksnih in bogatih političnih tvorbah. Torej v takih, čigar vladarji so se zavedali prednosti, ki jih nudi urejen pravni sistem, in so imeli sredstva za njegovo vzdrževanje in razvoj. Vsebina Hammurabijevega zakonika jasno nakazuje, da se je mezopotamsko pravo razvilo iz običajnega prava. Hammurabi je na primer v epilogu zakonika prihodnje rodove pozval ne le k spoštovanju zapisanega, pač pa tudi nezapisanega, torej običajev. Nov zakonik ne more zaživeti za časa ene generacije, pač pa je po- membno, da se njegovo bistvo – pravičnost in temeljna načela ter pravila – posreduje iz roda v rod. 35 Posreden dokaz, da so se prvi zakoniki razvili iz običajnega pra- va, je njihova specifična sestava. Vsebujejo namreč zlasti najbolj sporne pravne probleme in navedbo sodb. V Hammurabijevem zakoniku uporabljeni primeri običajnega prava so objektivizirani in predstavljajo dovolj veliko kritično maso, da je mogoče prepo- znati bistvene elemente temeljnega pravila. 36 33 Vilfan, Uvod v pravno zgodovino, str. 15. 34 Prav tam, str. 16. 35 Škrubej, Pravo v zgodovini, str. 50. 36 Prav tam, str. 49. 15-Vehar.indd 167 7.12.2011 18:26:09 168 DIGNITAS n Teorija človekovih pravic 5. Razvoj patriarhalnega sistema Gerda Lerner je v svoji knjigi The Creation of Patriarcy (Oxford University Press, New York, 1987) razvila teorijo, da je patriarhalni sistem nastal na področju Mezopotamije, se od tam razširil in po- stal sestavni del zahodne civilizacije. Najverjetneje je bilo celo na prostoru Mezopotamije več načinov, kako je potekal prehod v pa- triarhat. Zavedati pa se moramo, da vsi špekulativni modeli, kako se je patriarhat razvijal, izhajajo ravno iz patriarhalnega miselnega vzorca 37 . Gerda Lerner 38 je razvila teorijo, da je vzpostavljanje patriarha- ta potekalo v naslednjih fazah: prisvojitev ženske seksualnosti in reproduktivnih zmožnosti - se je zgodilo že v obdobju pred oblikovanjem zasebne lastnine in razredne družbe, najstarejše države so bile oblikovane v patriarhalni obliki. Že - od začetka je bila ena bistvenih nalog države, da je vzdrževala pa- triarhalno družino; moški so se naučili dominantnosti in hierarhije skozi prevlado - nad ženskami v svoji skupini. To je pripeljalo do institucionaliza- cije suženjstva, ki se je začelo z zasužnjevanjem žensk osvojenih skupin; ženska seksualna podrejenost je bila institucionalizirana v pr- - vih zakonikih in vsiljena z vso močjo države. Žensko sodelovanje v sistemu se je zagotovilo na različne načine: s silo, z ekonomsko odvisnostjo od moškega, z razrednimi privilegiji, ki so jih uživa- le odvisne ženske zgornjega razreda, z umetno delitvijo žensk na spoštovane in nespoštovane; razredna pripadnost moškega je odvisna od njegovega pre- - moženja. Tisti, ki so bili lastniki produkcijskih faktorjev, so obvla- dovali tiste, ki tega niso imeli. Za žensko je njen razred določen glede na njeno vez z moškim, ki ji je dal na razpolago materiale vire. Delitev žensk na spoštovane, torej tiste, ki so vezane na enega moškega, in na nespoštovane, torej tiste, ki niso vezane na enega moškega ali so svobodne, je institucionalizirana v zakonikih; 37 Primer razmišljanja, ki je zunaj našega miselnega okvirja, predstavlja poročilo antropologa Lois Paula, ki je poročal o gvatemalski vasi iz 20. stoletja, kjer je skrivnostnost menstruacije pri ženskah zbujala občutek participacije pri delovanju mističnih sil v vesolju. Ženske pa so hkrati manipulirale z moškim strahom, da bo ženska menstrualna kri ogrozila njihovo moškost, s čimer je postala men- struacija simbolno orožje, Lerner Gerda, The Creation of Patriarcy, str. 45. 38 Lerner Gerda, The Creation of Patriarcy, str. 8. 15-Vehar.indd 168 7.12.2011 18:26:09 169 DIGNITAS n Hammurabijev zakonik še dolgo potem, ko so ženske že seksualno in ekonomsko - podrejene moškim, še zmerom igrajo aktivne in ugledne vloge pri posredovanju med ljudmi in bogovi. Metafizična ženska moč, posebej moč, da dajo življenje, je čaščena s strani moških in žen- sk v obliki močne boginje po tistem, ko so ženske že podrejene moškim; močni ženski boginji odvzamejo moč in jo zamenjajo z domi- - nantnim moškim bogom praviloma takrat, ko se oblikuje močno in ekspanzivno kraljestvo. Postopoma se funkcija nadzora plo- dnosti, ki ga opravlja boginja, simbolizira s simbolično ali dejan- sko združitvijo moškega boga ali Boga-Kralja z boginjo ali njenimi svečenicami. Končno se seksualnost in plodnost razdelita na dve boginji in Mati – Boginja postane žena najpomembnejšega mo- škega boga; pojav judovske monoteistične religije povzroči napad na raz- - širjene kulte različnih boginj plodnosti; pogodba med bogom in človeštvom vključuje podrejen polo- - žaj žensk. Njihov edini dostop do boga in svete skupnosti je preko njihove funkcije matere; simbolično razvrednotenje žensk v razmerju do svetega je - ena od temeljnih metafor zahodne civilizacije. Drugo metaforo je ponudila filozofija Aristotela, ki je imela za dejstvo, da so ženske nepopolna in poškodovana človeška bitja, ki se povsem ločijo od moških. Ti metafori predstavljata temelj simbolnega sistema zaho- dne civilizacije. Hammurabijev zakonik, katerega eno četrtino predstavljajo družinska razmerja, kot so nezvestoba, ločitev, lažnive obdolži- tve, pravice žena, vdove, posvojitve hčera in razdedinjenje, dajejo odličen vpogled v proces oblikovanja patriarhalnega sistema. Za zgodovinsko analizo je pomembno, da so določena družbena raz- merja pravno uredili šele, ko so postala problematična. Obdobje, ko se je vzpostavljal patriarhalni sistem, je trajalo pri- bližno 2500 let, od leta 3100 pred Kristusom do leta 600 pred Kri- stusom. Za časa Hammurabija se je patriarhalni sistem še utrjeval: Hammurabijev zakonik jasno zapoveduje žensko seksualno po- drejenost (poroka je ohranila obliko nakupa) in mehanizme, s ka- terimi se je zagotovilo sodelovanje žensk (ekonomska odvisnost, razredni privilegiji, delitev na spoštovane in nespoštovane ženske, seksualna podrejenost), kar je bilo močno sredstvo pri utrjevanju patriarhalnega sistema. 15-Vehar.indd 169 7.12.2011 18:26:09 170 DIGNITAS n Teorija človekovih pravic Hkrati pa Hammurabijev zakonik vsebuje številne določbe, ki jasno kažejo, da proces oblikovanja patriarhalnega sistema še ni bil zaključen. Posebna skupina žensk, ki je bila posvečena božji službi, je namreč še zmerom igrala pomembno vlogo in je uživa- la številne privilegije. Iz različnih virov vemo, da je v tempeljskih obredih določeno vlogo igrala prostitucija. Najverjetneje so pro- stitutke zaradi povezave z obredi uživale določen družbeni ugled, ki nam je v sedanjosti težko razumljiv. Vendar so redovnice poleg svete prostitucije opravljale še druge izrazito verske funkcije. Poroka je ohranila obliko nakupa, vendar je bila v bistvu po- godba, da bosta mož in žena ostala skupaj. Nevestin oče je zagoto- vil doto, ki je bila ženina last in so jo po njeni smrti dedovali njeni otroci. V poročno pogodbo se je lahko vstavilo veliko pogojev – recimo, da je žena postala taščina služkinja ali celo služkinja prvi ženi. Paul Koschaker trdi 39 , da sta obstajali dve obliki zakonske zve- ze. Ena je starejša oblika, ki je obstajala pred Hammurabijevim za- konikom in je zakon brez skupnega prebivališča. Žena ostane v očetovi ali materini hiši, mož pa prebiva pri njej občasno ali kot stalni obiskovalec. Obstoj takšne zakonske zveze Hammurabijev zakonik sicer nakazuje, vendar Paul Koschaker meni, da je Ham- murabijev zakonik formaliziral drugo obliko, patriarhalno poro- ko, ki je postopoma postala dominantna. V tej obliki žena živi v moževi hiši in je od njega povsem odvisna. Ločitev je za ženo sko- raj nemogoča. Zakonik tudi izhaja iz principa, da mora mož poskbeti za svo- jo ženo. Hammurabijev zakonik loči med pobegom in vsiljeno odsotnostjo. Če je žena ostala brez sredstev za preživljanje med moževo neprostovoljno odsotnostjo, je lahko živela v skupnem gospodinjstvu z drugim moškim, a se je morala vrniti k svojemu možu, če se je vrnil. Otroci iz druge zveze so ostali pri očetu. Taki primeri so bili pogosti zaradi številnih vojn. Žene so bile veliko- krat v dvomu, ali se bo njihov mož vrnil. Če je imela sredstva za preživljanje in odsotnemu možu ni ostala prostovoljno zvesta, je to veljalo za prešuštvo, čemur je sledila božja sodba. Če pa je mož pobegnil in se je žena poročila z drugim, se ji po njegovi vrnitvi ni bilo treba vrniti k njemu, kajti njegovo dejanje se je štelo kot razveza zakonske zveze. 39 Koschaker, Quellenkritische Untersuchungen zu den altassyrischen Gesetzen (1921), cit. po Lerner Gerda, The creation of patriarcy, str. 109. 15-Vehar.indd 170 7.12.2011 18:26:09 171 DIGNITAS n Hammurabijev zakonik Mož se je lahko ločil od žene, vendar ji je moral vrniti doto, če pa mu je žena rodila otroke, je imela skrbništvo nad njimi ona. 40 Moral ji je tudi dodeliti prihodke od zemljišč, vrtov in blaga, da je lahko vzdrževala sebe in otroke, dokler niso odrasli. Prihodke je enakomerno delila z otroki. Če ni imela otrok, ji je vrnil doto in ji plačal vsoto, ki je ustrezala vrednosti poročnega darila. Obstajata še dva razloga za ločitev. 41 Prvo je ženino neprimerno obnašanje, drugo pa nezdružljivost moža in žene. Za neprimerno obnašanje zadošča, da žena odhaja od doma, počenja ''nerodnosti'' in razdira svoj dom. V tem primeru jo je mož smel ponižati v su- žnjo in namesto nje vzeti drugo ženo. Kot sužnja je bila prva žena upravičena do hrane in oblačil. Lahko je celo vložila tožbo zoper moža zaradi krutosti in zanemarjanja. Če je bila s tožbo uspešna, je dosegla sodno ločitev in pridobila doto. Moža ni zadela nobena druga kazen. Če s svojo tožbo ni bila uspešna, temveč je bilo doka- zano, da je slaba žena, so jo vrgli v vodo, kar pomeni božjo sodbo. Nezdružljivost pa pomeni, da žena z možem ni hotela imeti spol- nih odnosov. V primeru, da je bila drugače brez vsake krivde, je vzela svojo doto in se vrnila v očetovo hišo. Uveljavljena je bila poligamija. Če žena ni mogla roditi otrok, je lahko možu dala služkinjo, ki ni bila žena, tako da je služkinja po- tem rodila otroke. 42 Žena je še naprej ostala njena gospodarica in jo je lahko degradirala nazaj v sužnjo, če se je služkinja nesramno obnašala. Ni je pa mogla prodati, če je možu rodila otroke. Če mu žena ni dala služkinje, si je mož lahko v hišo pripeljal konkubino. Konkubina je bila žena, ki ni imela enakega statusa kot žena. Prva žena nad njo ni imela nobene moči. Konkubina je bila svobodna ženska, ki je pogosto prejela doto za poroko in njeni otroci so bili legitimni. Ločila se je lahko le pod enakimi pogoji kot žena. Če je žena postala invalid, je njen mož moral skrbeti zanjo v skupni hiši, razen če je invalidna žena hotela vzeti doto in se vrniti v očetovo hišo. V tem primeru se je lahko mož znova poročil. V vsakem pri- meru so bili otroci legitimni in so bili zakoniti dediči. Nobenih ovir ni bilo, da moški ne bi smel imeti otrok s sužnjo. Ti otroci so bili svobodni, njihove matere ni bilo mogoče prodati. Ko je gospodar umrl, je sužnja postala svobodna. Te otroke je oče pogosto posvojil. Če jih je posvojil, so dedovali prav tako kot ostali otroci. 40 Westbrook, A History of Ancient Near Eastern Law, str. 388. 41 Jastrow Morris Jr., The Civilization of Babylonia and Assyria. 42 Westbrook, A History of Ancient Near Eastern Law, str. 390. 15-Vehar.indd 171 7.12.2011 18:26:09 172 DIGNITAS n Teorija človekovih pravic Svobodne ženske so se lahko poročile s sužnji in so ravno tako prejele doto. 43 Otroci so bili svobodni. Ob smrti sužnja je njegova žena lahko vzela doto in polovico premoženja, ki sta ga z možem pridobila. Lastnik sužnja je vzel drugo polovico premoženja. Pomemben običaj je bil, da so se hčerke zaobljubile božan- stvom. Redovnice naj ne bi imele otrok, vendar so se lahko poroči- le. Hammurabijev zakonikje predvideval, da naj bi žene redovnice svojim možem dale svoje sužnje. 44 Žena je po moževi smrti prejela doto in poročno darilo in je lahko ostala v moževi hiši do konca svojega življenja. 45 Ni pa ji bilo dovoljeno, da bi hišo prodala, kajti hiša je pripadala njenim otrokom. Če se je vdova odločila, da bo zapustila hišo, je morala poročno darilo prepustiti svojim otrokom. Toda doto je lahko vzela s seboj in se poročila, s komer se je hotela. Po njeni smrti se je njena dota razdelila med njene otroke iz prvega in drugega zakona. Kazen za prešuštvo 46 je bila smrt. Oba prešuštnika so utopili. Če je bil mož pripravljen odpustiti svoji ženi, je lahko posredoval kralj. Če je bil mož tisti, ki je svojo ženo obtožil prešuštva, je lahko žena prisegla pri božanstvu in se vrnila v svojo hišo; če pa jo je ob- tožil prešuštva kdo drug, jo je doletela božja sodba s potopitvijo v reko. Kazen za posilstvo je bila smrt. 47 Kaznivo dejanje je opisano na način, da mož oskruni zaročenko ali ženo drugega moža, ki ga ta ženska ne pozna, in ga pri tem zasačijo. Tedaj bo on usmrčen, ženska pa ne bo kriva ničesar. Iz navedenih določb je mogoče razbrati, da je osnova sicer res ženska podrejenost, da pa ženske kljub temu uživajo določeno stopnjo avtonomnosti, ki je kasneje v zgodovini povsem izbrisa- na. Hammurabijev zakonik tako v določenih primerih žensko va- ruje, ohranja njeno ekonomsko neodvisnost (v primeru moževe ločitve dobi nazaj doto, skrbništvo in preživnino) in dostojanstvo (posiljevalca strogo kaznuje, ženi daje možnost sojenja, če jo mož zanemarja; možu narekuje skrb, če žena postane invalid) To pri- trjuje tezi, da je bil patriarhalni sistem za časa Hammurabija še v nastajanju. 43 Prav tam, str. 385. 44 Westbrook, A History of Ancient Near Eastern Law, str. 424. 45 Westbrook, A History of Ancient Near Eastern Law, str. 398. 46 Prav tam, str. 418. 47 Isto. 15-Vehar.indd 172 7.12.2011 18:26:09 173 DIGNITAS n Hammurabijev zakonik 6. Zaključek Namen tega članka je bila predstavitev Hammurabijevega za- konika. Poudarek je bil na geografskih razlogih, ki so vodili do nastanke prve visoke civilizacije v Mezopotamiji in seveda Ham- murabijevega zakonika, na vzrokih in pogojih za razvoj prava ter na vzpostavljanju patriarhalnega sistema. Poleg splošnih podatkov o nastanku, najdbi in videzu Hammu- rabijevega zakonika je v prvem delu članka predstavljena njegova vsebina. Članek ne navaja ali analizira posameznih določb, ki jih imamo v slovenskem prevodu Viktorja Korošca 48 že dobrih pet- deset let, marveč opozarja na posebnosti. Na primer na to, da je Hammurabijev zakonik zbirka rešitev posameznih pravnih pro- blemov in je zato oznaka zakonik zanj vprašljiva. Članek nekoliko podrobneje predstavlja vsebino določb, ki v Hammurabijevem zakoniku obravnavajo družinska razmerja. Na- men je pokazati, kako je mogoče Hammurabijev zakonik uporabi- ti za razumevanje utrjevanja patriarhalnega družbenega sistema. Četrtina vsebine Hammurabijevega zakonika je namreč namenje- na prav družinskemu pravu. Poroka, ločitev, dedovanje in drugo je obravnavano zelo natančno, upoštevajo se okoliščine in glede nanje je ponujenih več rešitev. Pogosto se zdijo določbe za svoj čas precej pravične, je pa vsekakor moč razbrati, da so pisane s prevladujočega moškega stališča. Jedro članka tvori analiza prostorskih danosti, ki so omogočile razcvet mezopotamske družbe. Orientacija celine, ugodno sredo- zemsko podnebje, obilno naravno rastje, številne samoopraševal- ne poljščine, naklonjene letnim žetvenim ciklom in širok nabor udomačenih živali so botrovali temu, da so nomadi postali kmeto- valci, da so živeli razmeroma udobno in začeli poleg najosnovnej- ših zadovoljevati še druge potrebe. Blaginja je pomenila več pre- bivalcev, osvajanje novih ozemelj in razslojevanje družbe. Odraz s tem povezane kompleksnosti ni le nastanek Hammurabijevega zakonika, pač pa prvotno vladarjeve potrebe po njem. Velik problem pri preučevanju mezopotamske družbe so red- ki in pomanjkljivi zgodovinski viri. Za starejša obdobja človeške zgodovine je namreč značilno majhno število pisanih virov, ki po- gosto odprejo več vprašanj, kot ponudijo odgovorov. Zagotovo je 48 Korošec Viktor v Pavčnik Marijan (urednik) , Izročilo pravne znanosti, GV Založba, Ljubljana, 2008, str. 295. 15-Vehar.indd 173 7.12.2011 18:26:09 174 DIGNITAS n Teorija človekovih pravic k temu, da je Hammurabijev zakonik prepoznan kot najpomemb- nejši pravni zgodovinski vir svojega časa, pripomoglo prav dej- stvo, da je tako zelo in skorajda v celoti ohranjen. Hkrati pa nima- mo drugih virov, primerljivih po ohranjenosti in obsežnosti, ki bi ob boku Hammurabijevega zakonika pokazali njegovo resnično vrednost. Velik problem je tudi, kako misliti o Hammurabijevem času. Dejstvo je, da nikoli ne bomo razumeli mezopotamskega sveta na tak način, kot ga je razumel in doživljal na primer poljedelec v Hammurabijevem času. Zgodovinske vire zmerom preučujemo s stališča časa, v katerem živimo, in previdni moramo biti, da pri tem ne storimo napake. Vsekakor ima preučevanje zgodovine v našem času smisel, ker nam omogoča drugačen pogled na sodob- no družbo in pravo. Toda zgodovinski viri nam spregovorijo le, če jih znamo vprašati. LITERATURA Monografije Celar Boštjan, Koncept pravičnosti talionskega načela, Magistrsko delo, Nova Gorica: Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici, 2009. Davies W. W., The Codes of Hammurabi and Moses, Cosimo Classics, New York, 2010. Diamond Jared, Puške, bacili in jeklo, Učila International, Tržič, 2008. Goody Jack, Med pisnim in ustnim, Študije o pisnosti, družini, kulturi in državi, ŠKUC, Ljubljana, 1993. Handcock Percy Stuart Peache, The Code of Hammurabi, Kessinger Publishing, Whitefish, 2009. Harenberg Bodo, ... et al., Kronika človeštva, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. Korošec Viktor v Pavčnik Marijan (urednik), Izročilo pravne znanosti, GV Založba, Ljubljana, 2008, str. 295. Lerner Gerda, The Creation of Patriarcy, Oxford University Press, New York, 1987 Righetti Gianpaolo, Egidati Barbara, Zbirka Človek in čas, 1. knjiga, Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. Roth Martha Tobi, Law Collections from Mesopotamia and Asia Minor, The Society of Biblical Litera- ture, Atlanta, 1997. Skralovnik Samo, ‘’Pri tebi ne bo smelo biti reveža (5 MZ 15,4)’’: primerjalna študija med svetim pis- mom in nekaterimi mezopotamskimi zakoniki, Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Maribor: Univerza v Mariboru, Teološka fakulteta, 2009. Škrubej Katja, Pravo v zgodovini, GV Založba, Ljubljana, 2010. Tainter Joseph A., The Collapse of Complex Societies, Cambridge University Press, Cambridge, 1988. Vilfan Sergej, Uvod v pravno zgodovino, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1998. Westbrook Raymond, A History of Ancient Near Eastern Law, Leiden, Boston: Brill, 2003. Članki Korošec Viktor, O razvoju države in prava pri Sumercih, Zbornik znanstvenih razprav – letnik 32, Ljubljana, 1966. 15-Vehar.indd 174 7.12.2011 18:26:09 175 DIGNITAS n Hammurabijev zakonik Spletni viri Andre-Salvini Beatrice, Law Code of Hammurabi, King of Babylon, http://www.louvre.fr, 2011, (pre- vod v angleščino Iselin Claire), (stanje 21. 5. 2011). Blaise Joseph, Hammurabi’s Code, Dickson College, http://cliojournal.wikispaces.com/, 2009, (stanje 20. 5. 2011). Jastrow Morris Jr., The Civilization of Babylonia and Assyria, Philadelphia and London J:P: Lippincott Company, 1915, http://www.wisdomlib.org/mesopotamian/book/the-civilization-of-babylonia- and-assyria/d/doc3784.html, (stanje 3. 5. 2011). Johns Claude H. W., Babylonian Law – The Code of Hammurabi, http://www.fordham.edu/halsall/ ancient/hamcode.html (stanje 3. 5. 2011). 15-Vehar.indd 175 7.12.2011 18:26:09