* (/akafìaA.	Zty -
3*. ri%4\	**
- -f/ -	'*	*$4ž,'%*4^yis
'c.‘ fp.
.fj) $■£**-•>. tSOO-'J
I#egt»®isiìi iievftikfi mmme $0 vin&rjev*
Èffitta teta; teto ii K SU’—
m tete * . .
fcir? Ua i i , 13*—-1ke®§ Jssgostevijei M® lato i ,	.	©&.—
fesansons stevfike
«a- I4öä# cteands 60 v.
WmèxSMm i.«|sravm§t?o; ìtaitar, Koroška elica tli I. — Telefon št 22a
STRAŽA
RMdWflfen pmMtièem Mm *m mitovemmfka Ijiadtetv«^
Isserai! all
is računajo po K IJS od cnoredne pe&VlBte pri večkratnik ozsaoffib —~ popust •M*
sjStraža“ izhaja v poa-deijek, sredo Ib petek; Rokopisi se ne vračajo-;
% uredništvom ss mer a govoriti vsak đaa oi tl. do 12. ure đopoktea.
141. ite^flka.
Maribor, in© 22- decembra IH2SM.
Letnik XIL
Zyeza narodov.
Versailles, Neuiiìy, St. Germain in Spaa so i-mena, označbe mest, o katerih se ìahko trai, da so nepozabna. Nepozabna radi tega, ker so v tamkajšnjih-■dvoranah odločali usodo premaganih narodov, nepozabna- pa tudi za to, ker se iskrena pravica, resama 'n toliko pričakovana samoodločba narodov tam raso zampgle uveljaviti.. Niso se zamogle uveljaviti, ker sta rivaiizirali tam dve veliki skupini za evropsko pr venstvp; latinska in anglosaška. Svet je izvedel le v '•edkih slučajDi, da so se vršili za kulisami zavezniš ke politike hudi, često zelo ostri boji. Bili so pa skupni interesi in strah pred zvezanim nasprotnikom, Še polnim onemogle maščevalnosti, ki so uglaševali našteto ekstreme, tako, da so mogočni zavezniki le z nenavadnimi težkočami izrekli končne sodbe, ~ Zgodovinska mesta Versailles, Neuiilv, St. Germain in Spaa so doigrala svojo pomembno in zgodo viško vlo_ go. Veliki politiki omenjenih skupin so se tega zavedali in začutili nujno potrebo, nadaljevati započeto ak eijo, in izbrali so si — Ženevo.
Zveza narodov! Ženeva! Ideja pacifizma! — Narodi, osobito zatirani, varani in premagani so zadrhteli, ko je telegraf naznanjal širnem svitu prepotrebno ustanovitev svetovnega foruma. Svet optimistov je bil prepričan, da se namerava preganjana pravica ustoličiti v lepi Ženevi. Rodila so se pričakovanja. Evropa je gledala nestrpno v Ženevo in zagledala svoje veliko razočaranje. Zveza narodov jf postala pozorišče gigantskega nekrvavega boja, M ga bijeta latinska in anglosaška skupina medsebjj; Fran eija, degenerirajoča hčerka latinske rase, je postala v ta boj na!spr&tnejšega politika sedanje dobe, biv -lega ministrskega predsednika Viviani-ja.
Viviani in govorniški talent, to je pojm, ki je nerazdružljiv. Pretkanost, temperament*, nenavadna, prisotnost 'duha in politična rutina, vse to mn pomaga pri pobijanju hladnih, toda stvarnih nasprotnikov. Reprezentanta Velike Britanije, Lord Robert Cecil in Balfour sta njegova n'evarna nasprotnika. Boj, ki ga bijejo, je razumljiv, ker gre za najvrišje svetovnopoli-tične in gospodarske interese prizadefh skupin. Mirno trdimo: 'skupin, ker so zastopniki ostalih narodov prisiljeni, podpirati eno ali drugo bojujočo stranko, afa pa ostati v brezpomembni nevtraliteti.
Idealna Liga narodov je torej degradirana na politično pozorišče velike zavezniške politike.. Mali narodi, ki so upali, da jim prizna novoustvarjena mednarodna institucija teptane pravice, da bo urejevala spore in nasprotstva med narodi po načelih demokracije, objektivnosti in samoodločbe narodov, so torej varani. Ko bi tudi ne bilo boja med latinsko in anglosaško skupino, bi se ne dali reševati evropski problemi po omenjenih načelih, ker je zavezniška politika, pričeta v Versaillesu, Neuilly-ju, St. Germain-u itd. stremila za tem, da opozori Zvezo narodov • na neizpodrinljivo veljavnost mirovnih pogodb. Mirdvne pogodbe, pravične ali krivične, morajo ostati nedotaknjene; to je oni aksiom, M ne dopušča Zvezi naro dov resne rešitve perečih vprašanj, ki glodajo Manes na mozgu izčrpane Evrope. Južni Slovani nimamo od Zveze narodov ničesar pričakovati. Naša vlada je si cer poslala svoje delegate, ki pa dozdevno ne morejo uveljaviti vpliva naše nove države. Neoprostljivo je , da ni protestiral dr. Spalajkovič proti sprejemu Avstrije v Zvezo narodov. Naše delegate naj bi bila vodila misel na nesrečne koroške trpine, ki ječijo pod krutim pritiskom germanstva. Tega niso storili, niso nasprotovali, ko so sprejemali Avstrijo v Zvezo narodov; sveta dolžnost Spalajkoviča bi Mia, da pristoji na sprejem Avstrije samo tedaj, ako bodo dane povoljne garancije za nemoteni politični, gospodarski in kulturni razvoj koroških Slovencev. Zveza narodov je za troimeni narod brezpomembna. Naše uveljavljenje med evropskimi narodi ne smemo pričakovati od že -nevske konference, Tam, kjer igrajo poiitiko ignori -ranja, ni mesta za nas. Ako posvetimo vso našo e -r.ergro, delo in trud končni konsoldaciji naše nedograjene države, bomo dosegli, da nas bo svet resni -čno začel upoštevati, čeprav ne bomo odločevali v Ženevi in v Haagu.
politični pregled.
Jugoslavija.
Glede upanja na skorajšnjo vpostavitev nove vlade v Beogradu smo danes tam, kjer smo bi-
li 12, decembra ob prvem sestanku konštituante. Pogajanja za sestavo vlade so prekinjena, ker so se pojavile nove kombinacije za rešitev krize. Nikakor, pa nam ni pričakovati nove vlade pred božičnimi pra znikL
Radikalni klub je prišel v očigled tež -kočam pri pogajanjih za sestavo vlade z novimi zahtevami, Radikali sedaj zahtevajo sestaviteljem vlade demokrata, zase pa predsednika konštituante. Ministrskim predsednikom se imenuje Ljuba D avi dov ič , predsednikom konštituante pa Marko Trifkovič, To radikalno zahtevo je sporočil Pašič predsedniku de mokratov D avido vicu in ga tudi spomnil na nemožnost odgovornosti od strani radikalov, ker zahtevajo de mokratke, da se izvede ustava brez Hrvatov in Slo -vencev*
Parlamentarni blok za volitev predsednika kon,situante obstoji : iz radikalov, Jugoslo -vanshega in Narodnega kluba ter muslimanske organizacije.
Muslimani bi bili pripravijeni stopiti v tako vlado, ki bi jim dala garancije, da bo rešila agrar no reformo v Bosni po njihovi želji.
Iz verifikacijskega odbora je izstopil Stojan Protič v znak protesta, ker hočejo demokrati* komunisti in samostojni, da se rešijo vsa vprašanja z večino glasov.
Železniški promet med. Jugoslavijo in Bolgarijo je bil nekaj časa prekinjen, ker je hotel« naša država prisiliti Bolgarijo, da jej vrne lokomotive in železniške vozove, ki jih je Bolgarija med vojno odpeljala iz države. Bolgarija se je sedaj udala zahtevam Jugoslavije,
Italija.
Italijanski kralj je sankcijonirai ra -, pallsko pogodbo. General Caviglia je pozval d’An nun zija, da naj se pokori volji domovine.
Italijani so odpoklicali iz Zadra admirala Milla. Italija namreč namerava že v nekaj dneh a-nektirati Zader in ne bo več zadrsMm upravnikom L menovan vojaški dostojanstvenik, ampak sedanji videmski prefekt Bonfanti Linares, Vojaško poveljstvo prevzame general Taranto.
Za dela ob jadranski obali dobi Jugoslavija od Italije VA milijarde lir posojila. To posojilo boste izvršili italjanska trgovska in eskomptna banka.
LISTEK.
Moj stric in moj župnik
Iz francoščino prevedel Paulus, *
Dalje*
>JLn vaši junaki, gospod župnik, vaši Grki in IliBdÖani?’'
„O — ! Moški naših dob niso prav nič podobni onim iz starih časov“, je rekel župnik,,prepričan, da je povedal veliko resnico.
„In duhovniki — ?“
„Duhovniki so izven diskuzije“, je rekel % dobrodušnim nasmehom.
Taki razgovori, polni dvomnosti, so me silno razvnemali Slut la sem, da mi je še zaprt cel svet idej in čuvstev, in zavedala sera se, da ga moram razkriti brez obotavljanja, kmalu. Nisem verjela, da bi bila popolnoma resnična tetina sodba o ljudeh, pa razumela sem, da mi je bilo mnogo reči neznani a, in da je bilo škodljivo, ostati še zanaprej v nevednosti.
Ko sem nekega jutra dolgo razmišljala svoj žalostni položaj, sem nazadnje sklenila, da bo najbolje, ako grem vprašat za svet tiste tri osebe, ki sem jih videla vsaki dan: Janeza, našega najemnika* Perri-sq in Suzano.
Suzana je svojčas živela v mestu, žeto sem sodila, da bo njeno mnenje temeljilo na najbolj bogatih izkušnjah in sem si jo prihranila za h koncu.
Zavila sem se v plašč, vzela svoje coklje in so napot la pa pristavo, ki je bila en kilometer oddaljena od biše.. ,
Gazeč in brodeč po globokem blatu sem prišla do Janeza, Snažil je plug,
„Dober dan* Janez!“
„Dober dan, gospodična“, je odgovoril in snel svojo platneno čepico. To priložnost so porabili ' nje-. jEOvi layje, da so se mu štrleč zravnali po konci. Ta-
ke vaje so si privoščili vsikdar, če jih ni Tiščal klobuk ali pa čepica.
„Prišla, sem vas vprašat za svet v neki zelo , zelo važni zadevi,“ sem. rekla in posebno povdariia besedico „važen“, da bi zdramila njegove misli, ki so se rade šle sprehajat, kadar ga je kdo kaj vprašal. „Na službo sem vam, gospodična!“
„Moja teta pravi, da so vsi moški zapeljivci. Kako je vaše mnenje o tem, 'Janez?“
„Zapeljivci — ?“ je ponavljal in izgubil oči, kakor bi bil zagledal pošast pred seboj.
„Da, zapelivci! Ampak to je mnenje moje tete. in jaz bi rada vedela vaše mnenje!“
„Bilo bi mogoče ------. Vsekako------
„To ni mnenje. Janez! Povejte, ali mislite, da ali ne, da so moški vobče zapeljivci?“
Janez je naslonil konec svojega nosu na kazar lec desne roke, kar je, pravijo, znamenje globokega razmšljanja.
In razmišljal jo oelo dolgo minuto, nato pa mi je dal tole jesen in določen odgovor:
„Poslušajte, gospodična! Povem vam! Mogoč je, da so, mogoče jè, da niso.“
„Osel!“ sem mu rekla, vsa nevoljna.,, da moram gledati tako neumno bitje.
Odprl je oči, odprl je usta, odprl ?e roke, in bil bi odprl vso svom osebo, če bd bil mogel* da bi bolje pokazal svoje začudenje
Vrnila sem se domov in se hudovala nad bla tom, nad cokljami, nad Janezom in nad samo seboj. „Perrina!“ sem klicala, „pojdi sem!"
Perrina je snažila svojo mlekarsko posodo, 'Koj je prihitela, s šopom kopriv v roki, z golimi rokami f' licem rdečim kakor jabolko in z robcem y zofi! -niku.
„Kaj je tvoje mnenje o moških?“ sem jo vprašala brez uvoda.
„O moš — —!“
Njena jabolčno-rdeča lica so zardela kakor vrtnice, koprive so ji padle 5z roke, prijela je za rob
svojega predpasnika, dvignila levo nogo in obstale, na sami desni ter me. gledala, kakor M bila padla iz oblakov.
„Torej odgovori! Kaj, misliš o moških?“ „Gospodična se hoče šaliti, kaj ne?“
„Ne! Govorim resno. Brž odgovori!“
„Presneto, gospodična,“ mi je rekla in se zravnala na obeh nogah kakor sveča, „če So čedni fantje, je moje mnenje to, da je na svetu še tudi manj mi * kavnih stvari, kakor pa so moški,“
Ta odgovor mi je dal mnogo misliti.
„Ne govorim o zunanjosti“, sem skomignili s rameni, „ampak o duševnosti."
„Pri moji veri, mislim, da so zelo ljubezrtjtvt,* je odgovorila in njene majhne oči so se zasvetile.
„Kaj — ? Ti ne misliš, da so izrodki stvarstva» zapeljivci, satanovi hlapih?“
Perrina se je zasmejala na vsa usta.
„Glejte, gospodična, ti izrodki govorijo tako gladko, da — —*	i
Obmolknila je, se udarila po ustih, vrtela predpasnik in povesila oči. Izgledalo je, da bi se mi najrajši izmuznila-	i
„Naprej! Povej vendar do konca!“
„Gospodična hoče, da W jaz zinila kako neumnost! Gotovo! Ra'ši grem.“
Napravila mi je svoj najlepši poklon, izginila v globinah svoje mlekarne ter mi zaprla vrata prod nosom*
„Zakaj je govorila o neumnostih — — ? Hajd! Ostane mi le še en vir, Suzana. Videla bom* ali mt kaj pove.“
Stopila sem v kuhinjo. Suzana je bila oborožena z metlo in se je ravnokar pripravljala, da |o začne sukati in vihteti. Zazdelo se mi je, da ima «$vA| črni dan in sklenila sem, da bo dobro, pripraviti ti a, preden jej Stavim svoje vprašanje.
„Kako je tvoTe bakreno posodje snažno in svetlo!“ šem dejala Ijubezhjivo.
Dalje prihodnjič.
mmn 2.
S T Š2t2K,.'
22, decembra 1SSIL
Brška.
Kralj Konstantin je prispel 9 svojo rod bino v Ateno, kjer je bil sprejet z velikim navdušenjem. Grški otoki pa so odločno proti Konstantinu in * po otočju pridobivajo na moči Venizelosovi pristaši. |
E n t e n t a je prepovedala svojim poslanikom j vsako udeležbo pri svečanostih kraljevega sprejema.
ausila—Pollaka.
Mirovna pogodba med Poljsko in Ru -sijo bo gotova 15. januarja 1920. «
politična poročila.
Politični boji za Reko. V Zagrebu so imeli reš ki begunci! Jugoslovani in Italiani, svoj sestanek , na katerem se je razpravljalo predvsem o temi kako bi zajezili aneksijonistično politiko d’Annunzijevo. I-talijanski autonomisti in socijalisti podpirajo Jugoslaviji naklonjeno politiko, ker uvidevajo, da so na -njo navezani.
Dr. Beneš pride v Rim, Dr. Beneš, ki se nahaja v Zeiievi, namerava obiskati Rim po končani konferenci Zveze narodov. Tam bo ostal dalje časa. Te dni se vršijo v Rimu važna posvetovanja glede političnih in trgovskih odnošajev med Italijo in čehoslo-vaško republiko.
Poraz čeških komunistov. Češki komunisti so doživeli občuten poraz. 20 sodnikov vodi v Pragi pre iskavo proti 300 zaprtim komunistom. Pričakujejo 200 aretirancev. Na kongresu severoceških legijonarjev so izključili vse legi'onarje-komuniste.. V tovarnah odpuščajo hujskače, ki so netili štrajk,: Pač ^značilna polomija, ki si. jo naj naši komunisti zapišejo za u -šesa.
Avstrija pred polomom. Ent&ntui krogi se bavi-jo sedaj z vprašanjem : Koliko posoditi Avstriji, da jo rešijo bankrota? Dunajska sekcija reparacijske ko misije je nujno predlagala ententi za Avstrijo izpo -slovanje izdatnega posojila. Da se reši Avstrijo poloma, bo treba 250 milijonov dolarjev posojila,
Konstantin se vrača Na grški kraljevi prestol se vrača pregnani kralj Konstantin, svak bivšega nemškega cesarja Viljema, mož njegove sestre. To je oni mož, ki je s svojim verolomnim po naša ujem zapečatil usodo srbske katastrofe med vojno in bi se mu bilo kmalu posrečilo, da celo srbsko armado spelje v nemško robstvo. Israed vseh najrazličnejših zločinov, ki so se vršili med vojno, je Konstantinovo izdajstvo skoraj še naj-ogabnejše Grški narod ga je pozval na prestol z veliko večino. S ten smo razrešeni vseh dolžnosti prijateljstva na pram temu naroda. Sedaj se bomo lahko Živah eje zanimali za usodo onih
S00.000	naših rojakov, ki so ostali v južni Makedoniji pod grško oblastjo. Sedaj bomo lahko tudi preorieotirali naše stališče do Bolgarov, ki je b lo doslej vezano vsled prijateljstva z Grki. Sedaj bomo lahko podpirali Bolgare proti Grkom v Trakiji. Seveda ne smemo pozabiti, da sedi na bolgarskem prestola „car“ Ciril, Nemec, Ko-baržan, sin tistega Kobu-žaaa Ferdinanda, ki je bil. glavni krivec velicela zločina na Bslkaou. Sedaj mi iahko podpiramo Bolgare in postanemo prijatelji, vprašanje je. če ne pojde Cirilova kamarila raje z Grki, kajti v teh ljudeh žive gotovo še nadelje zločinski instinkti.
Dnevne vesti.
„Strafa“ stana za Ido 19 >1 za celo Isto 129 K, za pol leta 69 K, za četrt leta i0 K, mesečno 12 X-Za vse Inozemstvo stane „Straža“ za celo leto 150 Nosi. kron inozemci naj blagovolijo list p acati po kaki banki di p® svoje h v Jugoslaviji. —
V‘zadnji številki „Straže“ so našli vsi naročniki položnico, tudi t ati, ki so naročnino za 1. 1921 že deloma ali celotno poravnali. Vsem inoz^mcem ki še za leto 1920 dolgujejo kaj na naročnini, se bode list s 1. januarjem ustavil, dokler ne pia čajo zaostale naročnine. Upravoištvo „Straže“.
Rudarska stavka. V rudnikih trboveljske pre-mogokopne družbe počiva delo, delavci se zbirajo o-Irog organizacijskih lokalov le v malem in neznatnem Številu, ker so se večinoma razgubili po sosednih va sen, da si poiščejo tam potrebnih živil. V Trbovljah počiva 4800 rudarjev, 1300 v Zagorju, 1100 v Hrastniku, 300 v Kočevju, 500 v Rajhenburgu, Rudarji v Hudi jami ne stavkajo. Revirji so mrtvi, stroji mrzli in osami eni, vse stoji in nudi neko žalostno sliko . Med delavstvom širijo 1 tografirane letake, v katerih dajejo komunisti svoja navodla; v teh zagotavljajo slovesno, da bodo vzdržali red in disciplino, obenem pa pripominjam, da odklanjajo vso odgovornost, ako bi se vmešavala policija ozir, vojaštvo. Zmagala je treznost starejših delavcev, ki gledajo s skrbipolnimi obrazi v bodočnost, ker je nemogočet vzdrževati pri pičli 10 kronski podpori komunistov, rezistenco. Razboriti eiementi se nahajajo le med mladimi petelini, ki Irazarijo o terorju. Delavstvo uvideva, da se stav ka ne more dolgo držati. Trgovine in gostilne go y,
rudarskih centrih zaprte, delavska apr ovizaci j a stoji. To je laktov, s1 katerim mora 'delavstvo računati. Zastopnik politične oblasti'in delegat poverjeništva za socijalno skrbstvo čakata y Trbovljah stalno na pripraven trenutek za eventualna pogajanja. Zaen krat Še ni izgleda, da bi se sporazum dosegel kmalu in je pričakovati, da bo trajala stavka preko praznikov. Dosedaj se ni pripetil nikak incident,, Orožniške patrulje, ojačene z vojaštvom, vzdržujejo red po revirjih. Stavkovni odbor skuša s svojimi ugodnimi poročili o situaciji vzdrževati' med delavstvom dobro razpoloženje za stavko. Stavka je nekak poizkusni balon komunistov, ki hočejo med slovenskim delav ■ stvom utrditi svoje vrste in pokazati, 'da so ravno ru darski centri žarišča, na katerih se najuspešneje žamore ogrevati Ljenin-Trockijeve ideje. Upajmo, da se posreči treznim delom našega rudniškega delavstva majorizacija, s katere pomočjo se bo 'dosegel tudi o-bojestransko zadovoljiv sporazum.
O zlorabi z našimi živili na Koroškem pišejo sedaj beograjski listi. Javnosti je znano, da se je pred koroškim plebiscitom uvažalo v B cono veliko prehrane iz Slovenije brez carine in brez zasigura-nja zdrave valute pod pretvezo „.aprovizacije Koroške“, Vsa ta živila so bila namenjena le tihotapstvu a-li pa je Mio prodano Nemcem „HeimatSdienstu“, da so se potem lažje borili proti nam. Vse te škandalozne afere so prišle na 'dan po plebiscitu in posebna komisija je preiskala celo zadevo in sedaj prinašajo beograjski listi odlomke o tej zlorabi z našimi živili na Koroškem. Kot povsod, so bili tudi pri tej narod-noizdajalski alert udeleženi liberalni stebri, kot trgovec Majdič iz Kranja, pravcata demokratska sol, ki re poslal iz Ljubljane 5 vagonov moke y Celovec. Poleg že dognanega liberalca Majdiča je bilo gotovo pri koroškem kšeftu še udeleženih več demokratskih iz -vozničarjev, počasi, se bodo zvedela tudi imena Magdičevih sodrugov, M so praktično izvajali od bivšega ministra dr. Kramerja izvojevani prosti izvoz. Dej -stva pač dan na dan dokazujejo, 'da so pri vsaki lum pariji, tihotapstvu itd, udeleženi naši stebri demokratizrna.
Koroške razmere. Mal dokaz, kako se pojmuje na Koroškem, red in varnost, V Celovcu imajo socijalni demokratje svoj „Arbeiterbataljon“. Ker se je raznesla po mestu govorica, da ima neki gostilničar pri Gospi sveti večjo zalogo pušk in municije, je odkorakal omenjeni bataljon' na lice mesta v svrho razorožitve. Ker se je gostilničar branil, dovoliti preiskavo, sklicevaje se na dejstvo, da nimajo člani „Ar-beitérbataljona“ oblastvenega dovoljenja, so ti-le vdrli v hišo in dvignili res celo zalogo orožja in «runici e. — Pa naj kdo reče, da nista Koroška in Alba’ nija glede tolovajstva na isti stopnji.
Pogreba škofa dr. Mahniča v Zagrebu so ge udčležili sledeči člani Jugoslovanskega kluba.* dr. Janko Simrak, dr. Velimir Deželič, Stjepan Barič* Josip Skoberne, Josip Nemanič in Ivan Stanovnik.
Gajski 0 el prireja za člane is mesta ia za starešinstvo redno mesečna predavanja, ki so prav lepo obiskana. Dosedaj so govorili: br. Uroši: Kako naj sodeluje infcelege ca, združena v Orlu, pri preporoda katoliške Jugoslavije; br. dr. 0,'rizek: Sodobni socialni problemi, br. dr. Šilar: Katoliške telovadna organizacije pri dm gih narodih Prihodnjo predavanje se vrši 10. januarja 1921 v posvetovalnici pri Belem ,volu. Novi člani celjskega Orlai, (starešinstvu) šalah ko prijavijo vsaki dan v tajništva pr Belem volu.
Ma a 2 du brica v Celja za dr. Mahničem je bila V sredo 22. t m ob pol 7. uri zjutraj v kapelici žalostne Matere b žje v farni cerkvi.
D"bra nć nka je celjska „Nova doba“. Pri ljubljanskih liberafnh časnikih se je te naučila prav dobro obrekovati, zmerjat*, udrihati po duhovnikih, uničevati klerikalizem ia še marsikaj koristnega. Da se še ni naučila duhovitosti, kdo more zato, to je pač dar, ki ga podeli Bog oz parkelj komur hoče. Vso svojo grdo dušo je pokazala „Nova doba“ ob smrti škofa dr. Mahniča. Naslikala je dr Mahniča kot naj večjega hudodelca slovenskega naroda. In to tistega Mahniča, ki je položil temelj katoliški izobrazbi v Sloveniji, tistega Mahniča, ki je reš i slovansko bogo-s užje pred Italijani in ki je bil interniran zaradi svojega narodnega opišljenja, Gospodje, da je vaše sovraštvo do katoliške Cerkve ia duhovni kov večje ko vsša ljubezen do naroda, smo ve deli; da vas pa more to sovraštvo pripeljati do tako grde pisave o katoliškem prvoboritelji in narodnem delavca tega si nismo mislili. Strast in sovraštvo zamori v človeka pač vsako čut za pi sten st.
K vstopa v pravoslavje poziva celjska „Nova Doba“ svoje vernike. Nekaj dijakov celjske gimnazije je baje že prist pilo k „protiklerikalni“ pravoslavni veri Kraala bomo v svoje veliko začudenje videli, kako bodo celjski liberalni pr-vuboritelji, ki so sicer, kakor pravijo, globoko-verni, pa te svo e vere iz sovraštva do rimske Cerkve nočejo javno kazati, korakal- s srbskimi mašnimi bukvami pod pazduho nedeljo za ne daljo k maši in tam dve uri zbrano moli i k pravoslavnemu Boga. « Doma bodo zopet molili,
sicer v srbskem jeziku,- pa Bog jih bo že m el in tudi zakramente bodo - zopet prejemali, da bodo pokazali, da also bill nikdar zoper vena, ampak zoper rimsko Cerkev, Doživeli bomo gotovo čudežna spreobrnenja, ki jih bo povzročil© pravoslavje med našimi liberalnimi verniki.
Hiš a koža.. Ljubi Sv. Areh je dobil tretjo sosedo. Podravska podružnica slov. plan. društva, je zgradila poleg Ruške koče in Planinke še tretjo kočo. Ta je bila prvotno namenjena čuvaju. Ker pa poleti itak primanjkuj© prostora, ge je ta stavba zgrad la enonadstropno in s teni si je društvu pri eventuelni novi stavbi prihranilo temelj in streho. Ta stavba pa je bila Silno dragala društvo je zagazilo v opasn® dolgove. Društvo ni za vse svoje prej inje naprav© in stavbe izdalo toliko denarja kakor samo za to tretjo kočo-. Dogotovljena j© stavba toliko, da zamore v pritličja stanovati čuvaj, pa do dases ga še društvo ai moglo dobiti Društvo j® lani tudi popravilo obe kapelici pod cerkvijo, od katerih je zgornja, „čudežni studenec“, zgodovinskega pomena. To popravilo je stalo tudi okrog 5,000 K. Tatovi: so že trikrat udrli v koč® in napravili škode za 'približno 10.000 K. V sezonah s© polomi in pokrade toliko inventarja, da zn&ša to tisočake, na Isto. Inventar bo treba dopolniti in to bo stalo mnogo denarja. Iz vsega tega je razvidno, da potrebuje Podravska podružnica S, P. D. obilne denaro© pomoči. Ruška koča, oziroma njena lastnica Podr. podr. B. P. D. je imela vedno svoje prijatelj® ia prijateljice. Vzdramite se ter premišljujte, kako bi bilo mogoče zdaj društvu izdatno pomagati, Prostovoljni darovi in zbirke po razziti krajih, osobito v Maribora, Ptuja, Ormoža itd. bi največ pripomogli. Prepričani, da bi tudi upravništva cenjenih mariborskih časnikov» ki so bila društvu vedno naklonjena, rade volj no ■sprejemala denarne prejemke. Ako želi kdo društvu podariti parila, kuhinjske posode ali namizne oprave, steklenic itd., smo mn tem bolj, hvaležni. Upamo, da ta prošnja n® bo brezuspešna. Vsem darovalcem izrekamo naprej srčno zahvalo In pošiljamo planinske pozdrave. — Podravska podružnica S. P. D.
KebelJ na Pohorju dobi nov oltar« Naredil jg®
je po lastnem osnutku mariborski kipar Ivan SojČ vi Cankarjevi ulici štev. 26. To vam je umetnik, ki de* la konkurenco sam sebi. Vsak njegov proizvod prekaša prejšnje. Jè pa tudi zvest boginji vsega lepega m blagega, vtepljen v svoje delo, ki počasi raste, kes: mož ne dela. samo z rokami, ampak veliko več z gla-v o. ' Njemu je dana lastnost vtisniti vsakemu obrazu značaj duhovitost, da lahko rečeš;: „Sapientia luce! in vuku ejus,“ Ecel. 8,1. — Le si poglejmo zamišljene evangeliste, v ponižnosti klečečega angel,ia, ljubeznivo Srce Jezusa, ki nas z levico vabi k sebi, s desnico pa blagodarja in siplje milosti na zemljo.-. Sv. Anton in sv. Frančišek 'Ser. sta dokaj lepa, a našo največto pozornost vzbuja glavna podoba sveta Marjete. Vsakokrat ko sem občudoval milino njenega cbraza in njen nebeški pogled, prišla mi je na misel Gregočičeva pesem „pogled v nedolžno oko“. To ni delo obrtnika kruboborca, ampak moža zvestega svoji umetnosti, ki ne dela po zaslužku. Drugi ikonostas je ves venčan z živimi cvetkami, skorajxbi rekel zar pravjivo posipan z lepoti.'ami. Čestitamo g, Sojču nai tem proizvodu in tudi faranom v Keblju, ki bodo pre-t jemali božje milosti pri lepem svojem glavnem oltarju.! Ker bode oltar nekoliko dni razstavljen v delavnici g. umetnika* opozorimo naj si ga prijatelji umetnosti ogledajo. Tam bodo vi !eli proizvode ne samo za cerkvene, oziroma nabožne, ampak tudi'.za posvetne namene in kar je čez vse: umetnika samega pri njegovem delu. F,
Zd a st ene raztn.-ire v laškem okraja. Med vojsko in po vojski imamo ta vedno kako kožno bolezen. Odtod se razširi v sosedne župnijo» ker se Ijalje ne varujejo okuženja; mnogi sploh ne verujejo, da se bolezen prenese, dokler se j® sami ne nalezejo. Letošnjo pomlad iu p detje sta nas hudo dajala griža in tifus; vs8 ki so v bolezenski vročiai in žeji uživali mrzlo pijač », j® pobrala smrt Zdaj na z mo pa so se začele pojavljati osep-dee ali črne koze Lotevajo se zlasti žensk v najboljših letih; moških ne. ker so bili v vojski cepljeni proti njim. Zdravstva-he naredbe se premalo upoštevajo
I! kriš o «.fee o »čina pri Lsškem Z zadnjimi volitvami so, kakor se kaže, zadovoljne vse stranka razen SL3 Demokratska gospoda je namreč določila volišče tako, da so ga imrii laški liberalci, fabrški s ocialisti in železaišsi komunisti pred pragom, kmetovalci pa ore in ure daleč. Cela kr štovska občiaa s petimi žuomja n« ia 992 volitci ni imela svojega voišU, an oak.so j» p ridanti laški obšiai Vsi agovori proti svojevolji volilnega zacoaa in vse prašne ais» mi % iz tale. In tako so šli ljudje na volišče, nakako radi,
M.;	192#.
81 R S 2 S' i
SÈraa S» >-
saj so bil« to prve volitve v novi državi, a vendar s skrbjo, če bodo prišli do skrinjic. Začeli so se potem v gneči prerivati po tesni ulici pred volilno luknjo. Poslušali so olikane beseda slo-venskih boljševikov. Prezebali in gladovali so tar se mazali s potrpljenjem. A videli so mnogi, da na vrsto ne pridejo pred nočjo. Žalostni in lačni s® rapasti!! volišče, ker bi morali, drugače čakati do jutra. Tako so sovražniki ljudstva z zlobnim kršenjem postave dosegli svoj namen. Volilo je ©d 1177 opravičencev do pozne nočne me le §72, torej 48%, niti polovica ne, do čim je na esteSem Štajerskem bila udeležba 69%. Pristašem Kmetske zveze so volitev onemogočili tako, da jih je oddalo krogliico le 205 Če bi tudi v Laškem volilo vsaj 69%, bi dobila KZ več glasov kot vse druge stranke skupaj. Zanimivo bi bilo poizvedeti, kdo iz naše bližine v .Laškem in Celju je svetoval demokratu dr. Ribnikarju, ki je bil v glavnem volilnem odboru zastopnik; Slovencev, da se jo" volilna postava s prot zakonito ureditve volišč tako kruto prezirala. Dvomimo, da bi nova skupščina, ki ni iz* raz volje najzanesijivejših državljanov, uspešno delovala.
1 sonc je sklenjene na okrajni seji SKZ v Laškem dne 5. t. m : 1. Skrajno ogorčenje izražamo nad pristransko in protizakonito razpored bo volit’č, vsled katere na stotine kmetijskega m delavskega prebivalstva ni moglo do volilnih skrinjic. Vsi ugovori in sklicevanje na zakon ni nič izdalo. Ali ima država še toliko oblasti, da kaznuj© kršitelje postav©? Če imamo dolžnost davke plačevati, naj nimamo pravice voliti? 2. Krepko zahvalo izrekamo svojem a dosedajnema poslancu dr. Josipu H>hnjecu za neumorno delo v skupščini in izven nje v prid ljudstva. Prosimo ga š® nadaljne naklonjenosti 3. Želimo, da 3© naj činaprej določi usoda vojnih posojil, zla<ti drot!uskih in dobrodelnih zavodov. 4 Takozvani naraščaj se naj nemudoma odpravi iz ljudskih Šol. Za deco ni politika. 5. Naj se našim v Rusiji zaostalim vojnim vjetnikom z državnim po sredovanjem omogoči takojšnji povratek.
I validi poverjeništva invalidne organizacije v Ptuju se opozarjajo tem potom, da vplačajo zaostalo ter do novega leta svojo članarino, da se zamore letni proračun zaključiti, kakor je bilo do sedaj običajno, brez primanjkljaja.
Tekma v 'domoljubnih mladinskih spisih. Na predlog vodstva kr. zaloge šolskih knjig in učil je gosp. poverjenik dr. K, Verstovšek z odlokom št. 6000 od 15.. deoembra 1920 izdal naredbo, da sme vodstvo kr. zaloge šolskih knjig'in učil razpisati tekmo za pospešitev patrijotične mladinske literature! z nagradami v skupnem znesku 10.000 K za najboljše mia -dinjske spise.
V valovih. Mure je dne 10. oktobra utonil tihotapec Franc Spele iz Lučan, ker je hotel vtihotapiti čez Muro bika v Avstrro. Njegovo truplo so te dni izvlekli iz Mure blizu Segovec.
Pegasti legar na Hrvatskem. V Zagrebu se je pripetilo 11 slučajev nalezljive bolezni pegastega le-garja, Storjeni so vsi koraki, da se bolezen ne razširi, Domneva se, da so bolezen prinesli begunci Wranglove vojske, ki so prišli v Beograd.
Pegavica v Medjimurju, Vsled pegavee v Med-|imur]u se uporabljajo vozovi vlaka 225-228 samo do :in iz Čakovca-. Potniki za postaje med Čakovcem in Kotoribo morajo v Čakovcu prestopati.
Menjava našega in italijanskega železniškega osobja in strojev Se bo odslej vršila na železniški postaji Postojna. Ta postaja bo nevtralizirana in bo ne kaka mejna postaja, kjer se bo menjalo naše oziroma ■italijansko železniško osobje ter tudi vlaki in stroji. Preračunjanje voznine v Italijo ne bo delalo nobenih težkoč, ker stoji lira danes napram kroni 1:5, Po u-veljavljenju rapallske mirovne pogodbe po itaMjan -skem senatu se torej prične tudi promet na razširjenem omrežju proti Trstu.
Velikanski viharji divjajo In razsajajo že dalje Sasa ob Adriji. Ta vihar je napravil na otoku Lasani v Valonskem zalivu nepregledno škodo. Vihar in silovito valovje je odneslo nad 1 milijon kubičnih metrov zeml e, več hiš, poveljstvo italijanske komande, več vojaških barak in Število smrtno ponesreče nih človeških žrtev še dosedaj ni ugotovljeno.
Veliki nemiri invalidov v Rimu. Zadnje dni so se vršile pred parlamentom v Rimu hrupne demonstracije invalidov za povišanje pokojnine. Invalidi so predrli orožniški kordon, razbili na parlamentu šipe ter streljali na zbornico, Vlada je obljubila invalidom ugoditev zahtev.
Stavka dunajskih natakarjev je končana.
Demisija italijanskega generalštabnega Sela. flalijanska vojaška in parlarne’t ma I omis ja, ki se bavi s preiskavo radi Kobaridskega poraza, ni mo -gla dokončat' svo'e delo, ker so se izjavili višji aktivni oficirji, da n'e morejo podati svojih tozadevnih izjav, dokler načeluje generalnemu štabu Badoglio. O tem je bilo obveščeno vojno ministrstvo, Badoglio pa fe podal svojo demisijo.
Nemčija plačuje vojno odškodnino., Med onimi državami, ki jim mora Nemčija dajati v denarju in blagu vojno odškodnino, je tudi Srbija. Tako izroči Nemčija po nov'em letu za srbske pokrajine kot prvi del odplačila 10.000 konjev in 40.000 goveje živine in ovc. Za prevoz te množice četveronožcev bo treba do
10.000	vagonov in vsakovrstnih priprav za krmljenje napajanje, nadziranje in razdeljevanje. Računajo, da ho prevoz stal do 30 milijonov dinarjev. Ker mi nimamo potrebne množine železniških voz, se vlada pogaja z Nemčijo in Avstrijo, 'cla nam jih posodi.
Občinski urad v Rogozi pri Hočah proda brizgalno. Kdor se interesira za njo, naj' povpraša pri občinskem gerentu: Franc M alajner, Rogoza.
Zopetni padec avstrijske krone. V Svici, v Berolinu, v Pragi, v Beogradu in v Zagrebu je spet padla vrednost avstrijske krone. V Svici so kupovali pretekli četrtek avstrijsko krono po 1.05 centimov . Stalo bi torej 100 avstrijskih kron komaj 1 švicarski Irank. Malovrednost avstrijske krone je_ za gospodarstvo avstrijske republike naravnost uničujoča, kajti država si ne bo mogla kupovati najvažnejših sirovim Avstrijski trgovec ne.bo mogel kupovati blagavino-, zemstvu. Dunajski listi pišejo, da se nahaja Avstrija 1 pred gospodarskim bankerotom. Saj je avstrijski !i-j nančni minister rekel pred tednom, da mora država I napovedati bankerbt, ako ne dobi pomoči od zunaj.
! Toda odkod naj dobi pomoči? Amerika bi Avstriji že j. posodila dovolj denarja, ako bi ji Avstrija imela kaj j dati kot zastavilo. Toda kaj naj Avstrija' zastavi, ko ; jc že 'itak vse zastavljeno in prodano. Iz cesarskih I zakladnic bodo te dni poprodali zadnje dragocenosti, i cla si nakupijo živil vsaj za nekaj tednov. Kaj pa po-; tem? Vsa znamenja kažejo, da bo vrednost avstrijske krone padla še bolj ter da ni več daleč doba, ko bo vrednost • avstrijske krone padla na ničlo.
Misijonske pridige na praznik sv. Treh kraljev. Vsled prošnje vodstva Družbe sv. Petra Kla-verja opozarjamo čč. gg. župnike in cerkvene pred -stojnike, ki mislijo v svrho pospeševanja od papeža Leona XIII. vpeFane in od sv. očeta Benedikta YV. ukazane zbirke darov za afrikanske sužnje, na praznik sv Treh kraljev, ali kjer je primernejše, nedeljo pre ali pozneje, imeti ali oskrbeti pridigo o afrikan-skih misijonih in o žalostni usodi afrik an skill sužnjev, da jim imenovana Družba brezplačno daje osnovo take pridige, kakor tudi tozadevne letake o suženjstvu v Afriki, ki nai se po pridigi razdele. Blagovolite jih (letake) v poTubnem številu naročiti pod naslovom: Družba sv. Petra Klavor j a, Ljubljana, Pred škofijo štev. 8.
Iz mari bora.
Umetniška razstava. Sred! hrupnega življenja in dostikrat nečednih poTf čnih bojev se razvija v na šem Mariboru tiho in skoraj neopaženo kulturno ži-vl'enie. Maribor se razvija v slovensko kulturno sre dišče. Z železno vstrajnostjo nam je vstvaril Nučič gledišče, razvija se Glasbena Matica, sedaj je pa sto pia pred nas tudi prva umetniška razstava. Ko se je po’avila pred občinstvom s kratkimi ih suhimi obvestili, ji marsikdo ni posvetil pozornosti. Pričakovali smo, da bo neka začetniška, Šolarska reč, prirejena po šabloni profesorjev. V našem suhoparnem Mari -'boru, kjer ima:o umetniška stremljenja trico malo netiva, je pač težko pričakovati kaj večjega. O profesorju Cotiču, ki je vodi! aranžma, je pač znano, da je zelo marljiv in soliden gospod, pokazal je pri različnih načrtih, kier je bilo treba praktičnega smisla in umetniškega razumevanja. Sedaj nam j'e pa ustvaril mnogo več, kakor smo pričakovali, otvoritev umetniške razstave pomeni vsekakor znaten korak da ]je v kulturnem razvolu Maribora. Število razstav -liamčih umetnikov je' jako veliko, človek bi ne verjel, da se jih bo zbralo toliko v Mariboru in njegovi o -kpiici. Seveda so tudi zelo različne vrste. Poleg davno znanih imen dobimo mnogo obetajoče začetnike, nadarjene diletante in dozorele slučajnostne slikarje. Razsbva torej ne dela enotnega utiša, ni razstava Šole ali struje, predstavlja nam samo na splošno kaj imamo in odkriva podlago, na kateri lahko delamo dnlje. Sicer je pa ta način razstave zaenkrat edino mogoč in edini, ki zamore dati trajne uspehe. Ko stopiš v dvòrano, te neprijetno dirne pomanjkanje sve -tlobe. Dnevi so mračni, a ravno nekatera najlepša dela so take vrste, da potrebujejo zelo veliko svetlobe. Boljših prostorov menda v Mariboru ni dobiti. Prvič sem stopil v dvorano ne da študiram, ampak, da iščem impresi'. Poskusiti sem hotel, kako bo učinkovala. name kar nenosredno brez vsakega mišljenja. V prvi sobi na steni velika pokrajinska slika — zdi se mi, da sem jo že nekje videl. Ako zagledaš ali začneš umotvor, ti je tako znan,kakor da bi ležal v tvoji duši od nekha' in sedaj priblil iz nje. Stopim bližje gledam, se vživim vanjo, slednjič se rričnem jeziti, da ne morem vsrkati iz nje toliko luči, kakor je je vlil van o slikar. Vsekakor krasno delo, ne samo za pogled, ampak, da oživi v duši.. Slednjič pogledam katalog. Priznam'da sem bil presenečen, ko najdem zapisano: V. Cotič. Tstotako me je presenetil v drugi sobi Stiplovšek. Toda to nista edina imena, ki morata vzbujapozornost. Zagledam starega guslarja, tako star motiv, nog’edam skoraj nehote, kompozicija, kakor bi jo pričakoval v lepi patrijqtiöni ilustrovani kn'igi — toda pogledam še enkrat — ne to ni isto, kar sem videl že tolikokrat, guslar le modernizman, poje novo pesem, stari sel aki okrog njega žare v moderni umetnosti. Tako sem videl še mnogo stvari, deloma ze'o majhnih, neznatnih, ki so pa odsev prave, modema umetnosti. Nisem stikal za imeni, nisem
preiskovat znanstveno, iskal sem samo umetnost, poizkušal sem, kako bodo slike igrale na moji duši h» io umetnost sem našel, — Dr, L, Lenard.
Žer.sd shod, tri ga je bila sklicala za 19. t. m. JdZ v Maribora v ffarodai dom, se je obnesel zelo povoljno. Šlo je predvsem za služkinje in posle. Shod je otvorila in vodila predsednica skapine zveze služkinj JSZ v Maribora služkinja gdč. Jerica Jančič, ki je po pozdravnem nagovoru dala besedo zastopnika in tajnika JSZ v Ljubljani g. Avgustu Cvikeljnn. (Obljubljena govornica gdč. Cilka Krekova ni mogla priti vsled nepričakovano nastalih prometnih ovir.) Govornik je narisal v jasnih be3edah boj služkinj za zboljšanje položaja in za dosego novega posels-kega reda, ki naj bi se že uveljavil pri nas z novim letom 1921. Pojasnjeval je glavne točke novega pos8lskega reda, posebno kar se tiče delavnega časa in počitka, dopusta in poselskih knjižic. Navzoče so sledile z naj večjim zanimanjem in s ponovnim odobravanjem govornikovim izvajanjem. S ponosom in stanovsko zavestjo jih je navdajal prvi veliki vspeh, ki so ga dosegli v krščanski strokovni organizaciji. Nato so še govorili domači govorniki, med njimi tovariš A. Krepek in Fr Ver, ki so obrazložili navzočim veliki poman stanovske strokovne organizacije, In jih pozivali, da naj ne bo služkinje in hišnega posla, ki ne bi bil organiziran. Ob enem pa zastopajmo in branimo vsi odločno svoja krščanska načela. Drž mo se neomajno krščanskega socijalizma, ne vdajmo se nikdar tre ant ni m vabam socijalne demokracije in komnnizma. Shod je pokazal zavednost krščanskega delavskega, ženstva v Maribora in da naša organizacija napreduje kljub vsema hujskanja nasprotnikov.
Nov slov. zdravnik v Mariboru. Bivši narod* m poslaneo in minister dr. Franc Jankovič še je na>-stani! v Mariboru kot zdravnik. Dr. Jankovič, ki je znan že iz Kozjega, kjer je bil okrožni zdravnik, ordinira vsak dan razun nedelj in praznikov od 11. do
13.	ure v hiši Prešernova ulica št. 4, I. nadstropje. (Prešernova ulica je blizu frančiškanske cerkve in se imenuje prejšnja Gcthe-ulica, ki se med trgovinama Turad in Ihl odcepi od Aleksandrove ceste in gr© proti severu.) Odličnem slovenskega zdravnika dr» Jankoviča toplo priporočamo!!	;
Katol rov«d Rito p«m *ćoiš'«o đnsšto priredi v nedeljo, na Štefanovo, slavnosten večer z gleda* iiško igro in petjem. Pričakuje se velike udeležbe.
Pod ttžiica drž trada zoper navijalce cen, ve-rižnike iti. pri tukajšnjem policijskem komisari-jatu ima telefonsko št. 550 (hišna centrala pol.
komisarijata),
Zadruga brivcev in Iasničarjev v Mariboru naznanja občinstvu, da so brivnice za Božič in Novo leto prvi praznik zaprte, drugi dan pa dopoldne odprte.
Radi pomanjkanja plinove razsvetljave je mestno kopališče prisiljeno, da s 13. decembrom 1920 skrči ob sobotah obratovanje za 2 uri in sicer bo odprti fclaga'na kakor druge dneve do 17. ure in ko -pal šče do 18. ure. Kadne kopeli III. razreda so ob sobotah popoldne namenjene v prvi vrsti za delavstvo
Radi ooftapkaija »renngi se mestno kopališče z 22 decembrom 1920 zapre za nedoločen čas.
Dopisi.
Sred šfe ob Dai. Prijazni trg Sreiišče, ki ima vsled svoje le^e ob msji Štajerske, Meiži-mnrja in Hrvatske veliko gospodarsko bodočnost, je bil doieiaj libertina trdnjava, edini ap, veselje in pomoč te stranke. Daaes te trdnjave ni več. Podrl* se je 28 novembra, ko se je izvedel izid volitev v ustavotvorno skupščino. D »sedaj so liberalci neomejeno gospodarili in še pri zad ijih volitvah v dežalai zbor je liberalni kandidat dr. Kakovač prijel saipo s porn >č j o SredišČaaov za kljuko deželnega dvorca v Gradca. Brez te porniči ae bi zlezel nikdar v deželno hišo. Liberalna gospoda pa ss hi brigala za ubogo ljudetvo vp-eženo v liberalni jarem. Piati i šuti! — Naša stranka, Kmetska zveza, je bila šele v rasvoju ia preslaba, da bi zaklicala ten vladarjem občine svoj krepki — stoj. Organizirala se je ua tihem, kazala je s prstom na vse nedostatke ooči iškega gospodarstva in pazno je zasl8iovala delovame teh gospodov „v prid občine“. Vse se je zabeležilo v naših knjigah in v naših srcih, dobro in slabo, kajti vedeli srn», da pride dan obračun, dan sodbe Vedeli smo da se b»d> trpečemu ljudstvu odprle oči iu da bo le heteto givonti z do-sadajaimi vladarji mirno, jasno in odločno basa-
22. èeeéqà&j’à IWi,
in kombinacije. Vzrok politične zmedenosti j® v radikalih, ker še niso čisto jasno povedali svojega stališča glede ustave. V Beograda prevladoje sedaj mnenje, da bo ministrski predsednik Pa-Sič ali Protič, predsedstvo Konstituante pa dobi demokrat.
Uiti mat D’Anemia. General Caviglia je poslal D’ Annuzin ultimat, v katerem zahteva do 21. de* cembra, da izpolni D’ Ananzio sledeče pogoje: Izpraznitev otokov Raba in Erba in dragih krajev, ki pripadajo po repulisti pogodbi Jugoslaviji, Pri postitev prostega odhoda ladij italijanske vojne mornaric® iz reške lake Razpustitev in odstranitev oboroženih sil, ki niso sestavljene iz roških meščanov.
Vodstvo ti a ostia In poverjeništva za notranje zadeve v Hrvatski in Slavoniji je poverjeno najeta rejšemu uprav, uradniku svet. dr. T. B< šnjaku.
do. To se je zgodilo dne 28. novembra t. L ko j« štetje glasov izkazalo 281 glasov za sloven aio 1Ž is samo 101 glas za liberalce. Hvaležni smo domačinom in voiilcem okoliških občin, da se niso c strašili ničesar in da so pogumno manifestirali za resnico in pravico. Kmalu bo za pihal drug veter in škodaželjncst in smešenja vsega, kar ne trobi v liberalni rog, je konec. Konec pa je tudi starokopitne liberalne frazarije. Središče danes ni več liberalca trdnjava in na razvalinah zida stranka bodočnosti svoje do move.
Ban&njft vsem mietii in prijateljem, da j« parni, nul v soboto, ine 18. iecembra 1920 v L«gai®» »ty zvest odbornik in član g. inženir
Hilla®! Gssfiša
veija mestnega električnega podjetje.
Swodoikoa ištekamo globoko sožalj«. T®H m dragi prijatelj: Blag Ti spomini
Maribor, dne 23. decembra 1920.
Novejše I
Polities! položaj v Beogradu je skrajno zapleten z ozir« m na sestavo vlade in tudi glede konstitnaste. Vedno se predlagajo novi predlogi
inserfrajte v „Stražil
I KlIH
ft
VELETRGOV NA Z MANUFAKTURO M DEBELO! MARIBOR NA NEBELO!
Canjlsarjm ulica št 1 —	MesdMwggi
Cenjenim trgovcem se uljudno naznanjaj, da g® je ustanovila v Mariboru prepotrebna velet? go vina. z vsakovrstnim manufakturnim, perilnim, pletenim in kratkim blagom na debel©.
Tvrdka „MERKUR54 si je za prihocfcj© pomladansko sezijo zasigarala največ Čebesiovaškife fabrikatov prvovrstne kakovosti, nadalje sklenila. z nag večjimi čeboslo vaškimi tovarnami ©ksMnsm» prodajo za Slovenijo.
Tvrdka je ustanovila lastno nakupoval®® skladišče na Dunaju za avstrijske in v Prag! sa Sebo-slovaške proizvode.	mi
Tvrdka „MERSfüfT si ie n eia is nahm mstem trgovstvu omogočiti nakup feiata iz prve roli it tako tudi otežiti draginjo in zate illudi® mU\ cenjene gospode irsene za obilen olisi.
ZA LETO 1321 ;
je v Maribora na prodaj v trgovini tiskarne sv. Sirila ter Baloh & Rosina, Cena 20 K ter je namenjen čisti prebitek za povečanje koče na Korošici pod Ojstrico!
Priporoča svojo, obilno zalege vsakovrstnega manufakturnoga blaga, kot moškega, in damskéga sukna, barhenta, p'atna, perils, i ška (druka), konjske odeje, nogavice ---------. _--- ---domačega izdelka itd. ----— ----— -----
NARODNA TVRDKA - - RUDOLF NIEFERGAL
HARIBGR, Korsika costa 1. If positipiii store eimrazije tik mrtva s*. Dlobila.
ložidne razglednice
svetla Ib nabožne pr poroča
Iškima. Cirila, Maisr
CENCTKU PITE :
Z hlače is hlsčevine 120 K, 1 srajca pisana 143 E, 1 predpasnik «O K, Ì pas noga rte 88 E, 1 giurai robec 88 E, 1 tržna torbica 20 K, 1 m Mota 120 «, 1 m Si loma 48 K, 1 par štraag 80 K, I uzda 15 K, vrvi za perilo 20, 46, . 0 H) dolge. Er dal 7 K, Abadi papir 2 E itd. pri
Alojziju dinfeSsIr, * Maribor
Slatni trg it, 8.	982
Jakeb Lah. Maribor
I. Jugoslovanska tovarna poljedeljskih strojev!
.vsak« vrst® ^	~ , '	se Sprejmejo
v popravilo. Zaloga mr
ülättofe© la srebrnine. Cene smerne. Postrežb® točna.
m «mu,
tSldEKI «£Q » irstSs (Ears).
TLA ZIMO!
Izdeluje vsako* rtne sboje, kot potfedel sk ,‘tovarniške, strije ra opekarne, ra klobasne te. a* ne in parne žage. Motorje na bsncln in olje.
Popravila vsake vrste io vsakega izdelka strojev ! Kupuje in vzame v račun vsako» rstce stare stroje Kisiarno varenje v svoji lastni tovarni. Izdeluje v stavbinski obrti : Vsakovrstne štesi sike, ograj«-, piti, kljuvava ce, ter vsa ir stavbeno stroko —. — — spadajta dtla kakor tudi popravila.	——- ~
s© dobi raznovrstno manufakturno blago v največji izberi v
VELETRGOVINI MANUEAKTURNEGA BLAGA
Karel» W0RSCHE, Maribor
GOSPOSKA ULICA.
Zajamčeno debro blago! - * - Najnlfja ©enei Postrežba točna!	92s
Cloniini jermeni
Ir pr?eg* la unija » rasnih širinah. 8«valni in vezslni jermeni v ta’ogi pii Ir. Slaves, Alekssn-irova centa 13.	994
FraDjo Farle, tovarnar
Vsakovrstna izbera raznih torbic iz pristnega, usnja kakor.* Denarnice, tobačnice, listnice, damske in potne torbice, jako pripravne kop
Kralja Patra trg ii 9, Magdalensko predme sija {Papre! m Pobrežju).
Koruzne robkarje
lastnega izd eìha ima v e „logi En njo Fanč, tovarnar, SSarihor, Kralja Petra trg 9, Magdalensko preda estje,	996
Božična. Sui-SSffit
beri kot: „Jost“ pisalni stroj, raz ne moške in feensk® obleke klobuki, čevlji, blase plača, 'jopice, obleke, gom jevi plašči in drogi plašči, bele ob eke, la» pasi, ja batne fclače galoše, rasi e perito, razno pobil vo, zastori, edeje blazine, koce aa postelje in konj«, otroški vosi‘ki, lep oelnilli vozni stt-lček, f telji, zračna Mari a, tresla, podobe, are na n bela, kukavica nra, zlate in srebrne bisere. brilantne pi stase, lepftičie, otroške igrače lepe preproge, kune hežah-plasče. «ožaL-brila, usnjate suknje, usnjate hie V e, els-^ijsse e tie naverm- eitrv, gramofone, piščalke, fotograf, daljno-■g ede, Sab deske knjige, sekirice, svetilke, svetnike, vn>e. omar sa led kopalna banja, likalnik kur jate ias razno drogo proda J. Schmidi, Maribor, Koročk» e li>eI
Galanterijsko blago, igrače, okraske za božično drevo w
Jos. Martinc, Maribor
priporoča	9M
Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova altea ii 13«
Vila ¥ Maribora, se proda ” Ho 8ji p8 semenja va kmečko posestvo, poslopje obstoji iz 3 staipvenj, staven je hlev za dva lasajo in »hramba za vozove v eno stane» an je se kupec lahko. takoj naseli. Naslov v uptsvi. 993
ZA LETO 1921
uajceaejši, se dobijo ▼
T-gfearni g«. Girila v Mariboi n In *?««i**
Žepvti bitježni ko led aröafc
UčU« vezao itine a poštoloo vred K T‘60. Skladne weis ki koledar za pisarne in urade ataoe a poštnino vred S 15'--.___
lij m *»‘»tdsijopiia s gostii-L» * ’** no in mesaii o se proda v Studencih it. 17 pri Mariboru 997
Naročite
ordinira razen nedelje in praznikov vsaki dan od lì. do 13. ure ees
v IWEGR0' Prele«nova ulica št 4/1—2.
ee dobijo v prodajalni
Prve mariborske tovarne mila - - -Glavni trg.