NO. 182 Domovi m /* m/ft C RI e Ar 111—HO IWIE AM€MCAN IN SPIRIT F0R616N IN LANOUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 23, 1963 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXI — VOL. LXI Bfoz-Iito bo ostal v Ameriki sieve! dni 1>riletel bo 16. oktobra, naslednji dan bo obiskal Kennedyja, 21. oktobra pa bo govoril v ZN. CLEVELAND, O. — Jugoslo-Vanska vlada poroča, da bo Tito ^stal v Ameriki 9 dni. Z leta-lom bo prišel 16. oktobra, dan Pozneje bo na neuradnem obi-^ku pri Kennedyj u, 21. oktobra bo imel sestanek z generalnim Ojnikom ZN Tantom in bo go-roril generalni skupščini ZN. Cadja Galeb ga bo 26. oktobra °dpeljala domov. Tito bo verjetno šel tudi v Kalifornijo na °task b guvernerju Brownu, ki Je bij v Jugoslaviji in se je ta-rai srečal z jugoslovanskim taktatorjem. ^ Braziliji je Tito naletel slabo . svojim potovanjem po La-’Oski Ameriki Tito nima po-f^ne sreče. Komaj je stopil na Azilska tla, so protikomuni-začeli z novo burjo proti 'bernu. Brazilska vlada je le s 2avo dobila par časopisov, ki So obisk ni Novi grobovi Kenned) nudi Rusom MCNAMARA IN TAYLOR Frank Arko > ma v šentjernejski fari na Do- Po daljšem bolehanju je pre-'lenjskem. V zavodu je bila 15 minul v bolnici 82 let stari let. Mož John ji je umrl že Frank Arko s 7633 York Rd.J davno. Tu nima nobenih znanih Parma, O., prej pa dolgo let z! sorodnikov. Šentjernejski roja-1012 E. 77 St. Bil je vdovec, so- ki, ki so pokojno poznali ali po- proga Jennie, roj. Champa, je umrla leta 1945. Zapušča otroke: Jennie Prijatel, Marie Lunka, Franka, Frances Messari (v Tuscon, Arizona), Louisa, An-thonyja, Josepha, 11 vnukov, 7 pravnukov ter druge sorodnike. Brat Louis in sestre Theresa Vidmar, Helen Sims in Frances Kobe so umrli. Rojen je bil v Sodražici, kjer tudi zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 58 let. Bil je član Društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. John Stefe Po daljšem bolehanju je umrl v Euclid Glenville bolnici John Stefe, star 74 let, stanujoč na 816 E. 156 St. Tukaj zapušča ■soprogo Frances, roj. Vicic; doma iz Št. Vida pri Stični, otroke Frances Roth, Josephine zagovarjali. Vsi vlad-1 scbrelnes, Marie Schwarz in . nasprotniki se rdečega gosta nagibajo, zato ga pa policija estrio straži. I'udi v Čilu niso navdušeni bo naletel ivr zanj ^ a burne dneve . ^ v čilenski republiki. Tam ® bakor nalašč izbruhnila po-,. , . , . u o i k ■ t ki je pa ni sprožil >e ,danes zlutraJ ob 8'15 12 Jos' T,l»» napovedani obisk. V Ci-|Zele m Franka, 5 vnukov, pravnukinjo ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Tenetiše na Dolenjskem, kjer zapušča sestro in več drugih sorodnikov. Ta kaj je bival 65 let. Zaposlen je bil pri Perfection Stove Co., dokler ni bil upokojen. Pogreb bodo namreč prihodnje leto ^dsedniške volitve in vse Vne stranke se pripravljajo dH ^ ^ 50 že postavile kan-k ate, krščanska demokracija pip Mira svojega voditelja K v er je agitacija lažja, ako si l^opozidji, se vse giavne stran-p ^Sikajo udeležbi v vladi. W Secbtak Alessandri je radi. e§a ne samn zadregi, ampak Alberta ter druge sorodnike. Po- sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Mathew Joseph Hinko Včeraj je nenadno preminul na svojem domu na 15827 Trafalgar Ave. 35 let stari Mathew Joseph Hinko, rojen v Clevelandu, veteran korejske vojne. | Zapustil je mater Mrs. Anno Hinko, brate Johna, Emila in znajo njene sorodnike v Sloveniji, so prošeni, da te obveste o njeni smrti. Pokopana je bila iz bolnice. Radonja Pavlovich V soboto je umrl v University solnici 52 let stari Radonja Pavlovich s 7612 Myron Ave., rojen Srbiji, od koder je prišel v Ameriko pred prvo svetovno vojno. Zapustil je ženo Vladanim, sinove Aleksandra, Sekulo in Bogoljuba, štiri vnuke in sestro Košano Jovanovič (v Srbiji). Pogreb bo jutri ob 12. uri iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Save ob enih, nato na pokopališče sv. Teodozija. Louis Lindič V petek je umrl v Mt. Sinai bolnišnici 44 let stari Louis Lindič z 1009 E. 72 St. Zapustil je ženo Mary, roj. Zehner, hčeri Mary Lou in Barbaro, sina Louisa Johna, mater Thereso, roj Ferenchak, sestre Thereso To-mele, Ano Pavach, Dorothy Simoni, s. Moniko (pri frančiškanskih sestrah v Itasci, 111-) in Mary Louise Weaver ter druge sorodnike. Pokojni je bil član društva Martha Washington št. 33 SDZ in Carniola Tent No. 1288 T. M. ter vodja Yankees ball club v Perry Little League preteklo sezono. Zaposlen je bil pri Campion Division U. S. Steel Improvement Co. Pogreb bo jutri od devetih dopoldne iz Za-krajškovega pogreb, zavoda na skupni pole! na Luno Predsednik ZDA je ponudil Rusom v govoru pred ZN združitev naporov za polet na Luno v želji končati mrzlo vojno. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Predsednik Z d r u Ženih držav Kennedy je v petek dopoldne govoril pred glavno skupščmo Združenih narodov. Njegov govor je bil na splošno zelo umirjen. Kennedy je poudaril razlije med stališči Združenih držav in Sovjetsko zvezo v vprašanjih mednarodne politike, zlasti v pogledu svobodne izbire vlad in državnega reda posameznih narodov, pa nakazal možnost končanja mrzle vojne omejitvijo oboroževanja pod primernim mednarodnim nadzorom. Kennedy je navedel kot prve POJDETA V I VIETNAM Predsednik J. F. Kennedy j‘e naročil vodnikoma narodne obrambe obrambnemu tajniku Mc-Namari in gen. M. Taylor ju, načelniku skupnih glavnih stanov oboroženih sil, da si gresta na lastne oči ogledat položaj v Južnem Vietnamu, ga proučita in mu stavita predloge za njegovo izboljšanje. WASHINGTON, D.C. — Položaj v Južnem Vietnamu, kjer Združene države pomagajo domači vladi predsednika Ngo Dinh Diema v boju s. komunistično gverilo, se je tako zapletel, da ga ni več mogoče spraviti v red z običajnimi sredstvi. Predsednik Kennedy je zato v soboto naročil obrambnemu tajniku McNamari in gen. M. Tay-lorju, načelniku skupnih glavnih stanov oboroženih sil, naj potujeta v Južni Vietnam in ostaneta tam en teden, da bosta mogla položaj podrobno proučiti in mu po povratku domov staviti predloge za njegovo izboljšanje. Ne gre toliko za ureditev spora med vlado predsednika Diema in budisti. kot za boj proti komunistični gverili. Ta je postala v zadnjih dneh zopet izredno napadalna._ Iz Clevelanda in okolice McNamara in gen. Taylor, te- korake k temu zavarovanje! daj še samo predsednikov očeh pred nenadnim napadom z mednarodnim nadziranjem glavnih prometnih križišč in drugih pomembnih središč, omejitev o-boroževanja z jedrskim orožjem in prepustitev teh sredstev v mirnodobsike namene, končanje jedrskih preskusov tudi pod zemljo s primernim mednarodnim nadziranjem. Dejal je, da je široko polje, kjer lahko A-merika in Rusija sodelujeta, med drugim tudi v naporu za skupni polet na Luno. ni vojaški svetovalec, sta temu svetovala spomladi 1961, da mora povečati ameriško vojaško pomoč Južnemu Vietnamu, če hoče deželo zavarovati pred komunističnimi gverilci. Oba sta bila kasneje ponovno v Južnem Francozi iščojo podporo za “nevlralm” Vietnam Volivna borba živahnejša— Jutri teden bomo imeli primarne volitve. V nekaterih votivnih okoliših je čisto mirno, tako se v 23. vardi nihče dosti ne gane, ker tu primarnih volitev sploh ne 'bo, ko sta za mestni svet le 2 kandidata, sedanji član mestnega sveta Edmund Turk in E. Golub, lastnik pogreb. zavoda na Superior Ave., ki bi rad prišel v mestni svet. V 32. vardi, kjer živi tudi izredno veliko naših rojakov, je volivna borba zelo živahna. Poleg Jacka Banka, ki je nasledil v mestnem svetu J. Fakulta, se poteguje za to mesto še vrsta drugih, med njimi tudi slovenska rojaka Kurnjava in W. Kennick. O-krajni volivni urad je odločil, da Wilson M. Latkovic živi v svoji hiši na Payne Ave. in da je zato upravičen do kandidature. Nekateri njegovi nasprotniki v 31. vardi so se pritožili, ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Predsednik francoske republike^3 ne v njej, ampak v svoji Charles De Gaulle je pred ča- novi hiši na Richmond Heights. som izjavil, da je mogoče ustva- \ Slovenijo_ riti v nekdanji francoski Indo- y Slovenijo sta odpotovala g. kini mir in red le, če se sever- Friderik Zorko in njegova žena. pot jima je MA CVIV/ V dll I d MM Id MA M 1,1 A VACFV1A11. . • . . v . t 7 • a 1 v‘A Letošnjo spomlad je kgledalo, I k0n’u”,ssl u!'ed"a poL piS' M' A“Uo** da je komunistična poplava začela upadati in na obzorju se je Vietnamu, da se poučita o na-' . , . ,.v . . ... predavanju boja proti rdečim. komumstiem m ^južru prot.; Vse potrebno za prikazala zmaga nad komunističnimi gverilci. Tedaj je Die- Cemu naj bi Amerika in Ru- Jnova vlada po nerodnosti spro-sija trosili sredstva za vzpored- spor z budisti, ki je omajal ne napore za polet na Luno, ko nJen Položai med prebivalstvom so se vsi člani Združenih naro- v taki meri. da so v Washing dov odpovedali vsaki nameri po tonu začeli resno dvomiti o prisvajanju kake posesti v ve- možnosti zmage nad komuni- st. Clair Ave. v cerkev sv. Fran- solju? pri tem naporu lahko so- s^ta'na gverilo, dokler ne čiška ob 9.30, nato na —-----o----- Jutri bodo glasovali v Ssnatu o sporazumu o končanju preskušanja Kalvarijo, j delujejo vsi narodi, je dejal predsednik Združenih držav. Govor je bil v celoti v Zdru- in očita tud' Samo v strand10 neievolien rcdnKarn’ da zanemarjajo na-oseK6’ *nterese v korist svojim 1Ila in strankarskim ci-| greb bo v sredo zjutraj ob 8.30 I iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Hieronima, kjer bo ob 9.30 WASHINGTON, D.C. — De- Ruski zastopnik A. Gromiko je dejal, da je >bil govor splošno u-mirjen, da pa bo o posameznih mogel dati ],■ 1 m strankarskim ci-Mv- “ de k Politična napetost gotovo P°grebna sv- maša- nato na Kal' ju b° dobro vplivala na obisk varijo pod vodstvom pogrebnice mo0iSl°Vvanskega diktatorja. Sa- Mary A. Svetek, ijal'eVl°arji hodo pozdrav- Josephine Vene i2 t’ Vsi ostali so proti in bodo V petek je umrla v državni kaPUal SkuŠali kovati Političen | bolnici v Macedoniji pri Akronu Josephine Vene, roj. Bučar, do- Sedaj sporazum dobi Južni Vietnam nove vlade, ki bo uživala večjo podporo med domačim prebivalstvom. v . . McNamara in gen. Taylor zemh narodih ugodno sprejet. , . , ", / f _____bosta morala na svoji poti po Južnem Vietnamu in v razgo-domačini ter tamkajšnjimi ameriškimi svetovalci dognati, kaj je za zmage nad komunistično gverilo nujno potrebno in ikaj je trenutno mož-izvesti. Podrobna navodila ijima bo predsednik Kennedy dal danes dopoldne, ko se bosta pred svojim odhodom v Južni Vietnam oglasila pri njem v Beli hiši. v nevtralno državo, iz katere se 6516 St Clair Ave., Cleveland 3. bodo umaknile vse tuje čete in _ . “svetovalci”. Kitajski komuni- ''lCn- *'• ’*■ Lauscheta ni hilo ■ sti naj bi pustili v miru Sev.! Včeraj so .meh demokrati v Vietnam, Amerikanci pa naj bi ^ucdd Bcach paiku s\oj ve i i se umaknili iz Južnega, kjer se- h.Irti zbor, Podpicdsednin. " daj pomagajo vladi Diema v k- Johnson je govoril ka im boju z rdečimi gverilci. j i:5,000 zbranim, med njimi ni Od začetka DeGaullovega na- hilo sen. Franka J. Lauscheta. črta ni nihče jemal resno, trdi- Ta je že dolgo let v sporu z redil so, da je bil njegov glavni na- no okrajno organizacijo demo-men dražiti Washington in del-jkratske stranke in hodi običajno no pokazati, da Francija v ju-j svoja lastna pota. Na včerajšnji govzhodni Aziji še vedno nekaj j zbor je bil povabljen, pa se va-pomeni. V zadnjih dneh so za- bilu ni odzval. Obisk včerajš-čeli francoski diplomati pridno1 njega zbora je bil za leto. ko ni iskati podporo za DeGuallov j predsedniških volitev, izredno načrt med nevtralci, kot so In- velik, dija, Alžirija, Gvineja, Indone-----------------o------- bata o sporazumu o končanju' Predl°gih m°geI da,tl 'sv0Je preskušanja jedrskega orožja v mnenJe šele, k0 jih bo podrob-Senatu je v glavnem zaključe- no Pr°učil. na. Jutri dopoldne bodo o spo-j ------°- razumu glasovali. O njegovi o- — Pristanišče Rio de Janeiro'no dobritvi ni več nobenega dvo- je dolgo 15 milj. ma, odprto vprašanje je le še, j koliko senatorjev bo glasovalo med njimi tudi ohijski Frank J. zanj, koliko proti. [Lausche, jih je odločno proti Katoliški duhovnik dobil Jeffersonov© medaljo se je jasno izjavilo za trije pa še niso izjavili, kakšno že 82 senatorjev, 15, bo njihovo končno stališče. n . u--------- 11'l Poučujejo svoje v°jake so- Angliji se sedaj otepa njeno prizanašanje Sukarnu novem______ . „ CLEVELAND, O. — Anglija pri tem niso bili udarjeni njem HONr Vrazmk;u je bila med tistimi velikimi dr- kolonijalni interesi v jugo- hoVno G K°nG. — Rusko vr- žavami, ki je isvoj čas najbolj vzhodni Aziji. Sedaj so se Poveljstvo je razposlalo pritiskala na Nizozemsko, naj karnove ambicije privalile tudi v°jake v pokrajinah, ki|da neodvisnost svojim koloni- do njih. Indonezija ima že juž- hied hližiaj00 ^itajiako ah so v njeni |jam v jugovzhodni Aziji. Pri ni del otoka Borneo in bi sedaj ^hjižicanoVe °pise sovražnikov. tem jo je krepko podpirala tu- rada dobila tudi severnega, kjer zija in Nigerija. Francozi bi radi spravili vprašanje Vietnama pred Združene narode in nagovarjajo nevtralce, naj stavijo I MARYVILLE, Mo. — Rev. zadevni uradni predlog. I Hess, star 89 let, je dobil izred- 0l , • i • i mo odlikovanje, ki se z njim ne Strokovnjaki za predor !morejo niti državniki. pod Rokavskim preb- i Federalna vremenska opazoval-vom (niča ga je odlikovala z Jeffer- PARIZ, Fr. — Zastopnik fran-1 sonovim redom, ki ga dobijo coske vlade je dejal, da so stro-jsamo tisti, ki so res zaslužni za kovnjaki priporočili angleški in! vremenske napovedi. To je Rev. francoski vladi gradnjo predora Hess prav gotovo, kajti že 69 pod Rokavom kot boljšo in let pošilja redno vremenska po-varnejšo od gradnje mostu. V ročila vsem dosegljivim vre-zadnjih letih je bilo veliko pi- menskim postajam, sanja o obeh načrtih, ne da bi1 Med starimi sotrudniki je se vladi Anglije in Francije za najstarejši in zato zasluži Jef-katerega odločili. j fersonovo medaljo. To odliko- Predlog za zgraditev predora vanje je namreč uzakonil naš ki delavci či Francijo od Anglije, je bil je bil tudi sam zelo vnet vre- seveda le četam, je poslal proti severni o- svojega poslanika in zagrozila, bali otoka Borneo samo svoje! da bo s silo branila svoje inte-gverilce, ki so jih organizirali1 rese. Verjetno še vedno lahko in ki jih vodijo kitajski komu-1 pride do prekinitve diplomat-nisti. Angleži imajo pa skušnjo skih stikov. v vojskovanju z gverilci, saj so1 Kar je delala drhal v Djakar-'pod Rokavskim prelivom, ki lo- tretji predsednik Jefferson, jih tekom več let podili v džun- ti, to so delali domači delavci či Francijo od Anglije, je bil je domači sovr.v23 J6 Preje opisovala zaidi naša diplomacija. Ta tudi se pahajajo angleški protekto- gle na Malaji in jih končno uni- zunaj prestolice. Zasedli so šeet prvič stavljen že pred 150 leti.: menski opazovalec, le “imperialiste” in Losi del odgovornosti za indo-'rati. Anglija ni bila pripravijo-1 čili. Zato tudi Sukarnovi gve- tovarn, ki so angleška lastnina, Prihajal je vedno znova v raz-j za zabavo. Mimogrede poveda- - rtahste”. sedaj so med so- nezijsko zunanjo politiko, ki jo'na, izročiti te posesti Sukamo- rilci ne opravijo ničesar proti in prevzeli upravo. Indonezij- pravo, vendar se m doslej se ----- “ Iška vlada jih je prisilila, da so nihče resno lotil njegove izved- Inosi del odgovornosti vražnik-- 1 seaaj so med so- nezijsko zunanjo politiko, ki jo'na, izročiti te posesti Sukarno-prištet. e 83 No. 182 Mon., Sept. 23, 1963 Ameriške domišljije o Tit Vse, kar iz razlogov, ki so lahko zvezani z načeli ali pa tudi ne, in iz nagibov, ki so večkrat daleč proč od vsakih idealov, zagovarja Titov obisk v Ameriki s trditvami, ki so navadno nezdružljive z vestnim in objektivnim poročanjem. Nekatere med njimi smo že omenili pred kratkim na tem mestu. Med tem se je nabralo toliko novih, da ne moremo iti molče preko njih. Ne morda zato, ker smo proti Titovi diktaturi v Jugoslaviji, ampak zato, ker nam je do resnice. “Tito je prelomil z Moskvo in začel hoditi po svoji poti v socijalizem.’’ — Tako trdijo Titovi zagovorniki danes. Bili so pa tudi časi, ko so lahko pisali resnico, ki pravi, da je Stalin sam nagnal Tita iz Kominforme in da se je Tito trudil leto in dan, da bi zopet prišel v svojo rdečo bratovščino. Šele, ko so mu vsi poskusi spodleteli, je moral na svojo roko organizirati svojo politično in gospodarsko diktaturo. “Tito ni ničesar popustil Hruščevu, ko ga je ta obiskal pred par tedni.” — Uradna poročila o ruskem obisku so zavita v dvoumne izraze. Treba je še počakati, da bomo lahko videli posledice ruskega obiska v praksi. Kdor danes trdi kaj drugega, si samo izmišljuje dejstva. Sicer pa: ali ne trdi Kennedyjeva okolica, da je predsedniku potreben razgovor s Titom, da bo zvedel, kaj je govoril s Hru-ščevim. Ako Kennedy tega še ne ve, kako naj vedo Titovi zagovorniki ? “Tito je odbil Castrovo povabilo, naj obišče Kubo.” — Oba Tito in Castro trdita, da med njima o povabilu sploh ni bilo govora. Tito ni tako neumen, da ne bi vedel, da si z obiskom v Havani zapre pot do obiska v Washingtonu. “Tito ne verjame v izvoz komunizma potom nasilja in podtalnih akcij.” — Tito si kaj takega ne more privoščiti, ker nima za to ne potrebnega denarja, ne potrebne organizacije. Zato pa zna okoli ogla hvaliti komunizem, o tem pričajo njegovi govori, ki jih ima na svojih potovanjih po tujini. Nismo še slišali, da bi bila Moskva kdaj kritizirala njegove govore v tujih prestolicah. Sicer pa: ali ni Tito zadnjič očital Hruščevu, da se Moskva premalo briga za nove in gospodarsko zaostale države? To se pravi: Titu se zdi, da Hruščev dela premalo za širjenje komunizma. “Tito se na svojih potovanjih ne sestaja s komunistič nimi voditelji.” — Kateri politik, ki sedi na odgovornem mestu, je še kdaj iskal odkrite stike z nasprotniki vlade, ki ga gosti? Ako bi to delal, bi kršil najosnovnejša pravila olike. Kaj takega ne delajo ne komunistični politiki ne njihovi nasprotniki. Tudi Tito se na svojih potovanjih drži tega pravila. Samo njegovi pristaši mu to lahko štejejo v dobro. “Titova narodna obramba ni vključena v Varšavski pakt.” — Seveda ni, ni pa vključena tudi v NATO. Bili so časi, ko je bil Tito povezan posredno z NATO potom pakta z Grčijo in Turčijo. Kakor hitro se je spravil z Moskvo, je ta pakt pokopal. “Titov režim je liberalnejši od režima v katerikoli komunistični državi.” — Tisti, ki to trdijo, nočejo vedeti, kaj vse se godi sedaj na Poljskem in na Madžarskem. Ali ni v obeh deželah recimo veliko več verske svobode kot v Jugoslaviji. Kdaj bodo jugoslovanski škofje lahko tam govorili, kot govori poljski kardinal Wyscinsky? Kdaj bo v znanosti in umetnosti v Jugoslaviji toliko svobode, kot jo je na Poljskem- Ali ne glasuje v Jugoslaviji zmeraj 99', -190C' volivcev kot v vsaki komunistični državi? Ali je Jugoslavija brez tajne policije? Ali tam ne vlada ena sama stranka? Ali ni tam prepovedana vsaka organizirana opozicija? “V Jugoslaviji lahko poslušajo “Glas Amerike”.” — Ali ea sedaj v drugih komunističnih državah ne smejo? “Jugoslovansko časopisje je očitno naklonjeno Ameriki.” — To spada med največje laži. Treba je sam prelistati jugoslovansko ameriško časopisje, pa hitro ugotoviš, kako malo je tam novic iz Amerike in kako “prijateljsko” so komentirane. Kakšne slike iz ameriškega boja za civilne pravice prinaša na primer ljubljansko “Delo”? Izbira tiste, ki najbolj škodujejo ugledu naše dežele in v tem ne zaostaja za časopisjem v drugih komunističnih deželah. “Titovi delavski sveti uživajo gospodarsko svobodo.” — T reba je vzeti uradne liste federalne in republiških vlad, pa vidiš, kako režim predpisuje komunističnim gospodarskim organizacijam čisto vse, celo podrobnosti v knjigovodskem poslovanju. Režim daje delavskim svetom toliko navodil, da komaj sledijo. To lahko beremo v jugoslovanskem gospodarskem časopisju. “Tito je opustil socijaiizacijo kmetijstva.’ — Ali ni Tito postavil za cilj novega sedemletnega gospodarskega plana v kmetijstvu povečanje proizvodnje in “preobrazbo vasi”, kar pomeni uničenje svobodnega kmeta. Opravil bo to delo tako kot pri gozdovih. Kmetom je pustil lastništvo in davke, režim pa izkorišča gozdove za svojo korist. Samo drobtinice padajo s komunistične mize zapostavljenim civilne svoboščine pa bi rekel I - *■*■* /-k 4-r> 1» J »-v-% I I 1 _ • • 1 • •• w. • * kmetskim lastnikom. Socijalizacija se vrši pod geslom: kmet naj ostane lastnik zemlje, toda režim ima pravico, da odreja, kako naj kmet gospodari. Ako bi se uprl, mu bo režim pobral še lastnino. Nočemo naštevati še drugih laži, polresnic in zavijanj, ki jih te dni čitamo v ameriškem časopisju. Ameriški bralec ve premalo o stvarnem položaju v Jugoslaviji, zato slepo verjame, kar je napisano. To izkoriščajo Titovi prijatelji in zagovorniki in trdijo, da je Titov obisk koristen za našo deželo. Resnica pa je taka, da bo obisk koristil samo Titu, po--večal mu bo ugled v mednarodnem svetu. Kakšno korist bo imel Kennedy, ne vemo. Slišimo pa že danes na ulici besede volivcev jugoslovanskega porekla “Ako bo Kennedy sprejel Tita. ga ne bomo volili drugo leto, kot smo ga že^enkrat . Takih jugoslovanskih volivcev ni na deset tisoče, ne pomenijo dosti, toda pomisliti moramo, da bo na njihovi strani na milijone drugih volivcev, ki bodo mislili podobno. Saj je sam Kennedy priznal nekemu časnikarju, da se utegne zgoditi, da “bo na jugu zgubil par držav”. Morda pa tudi v sredini naše dežele! Joliet, 111. — V nedeljo, 8. septembra (po slovensko ki-movca), smo na vrtu našega dobrega prijatelja Jureta in njegove boljše polovice Bare, sedeli v naslanjačih v senci in se po naših belokranjskih običajih pogovarjali o tem in o-nem. Seveda smo ves popoldan namakali naša grla, drugače bi nam ne vrteli jeziki, kakor so se. Ko smo se spominjali, kako smo v starem kraju pred dolgimi leti obhajali razne praznike in baš na ta dan Mali Šmaren in smo po nekaterih goricah že sladki mošt pili, se je oglasila Bara in je dejala, “saj te dni je pa tudi god sv. Nikolaja.” Spogledali smo se in uprli oči na našega Nicka. Bara pa je dejala: “Počakajte malo, grem po Mohorjev koledar, pa bomo videli.” V par minutah se Bara vrne z Mohorjevim koledarjem za to leto, in je nam pokazala rekoč: “Glejte, tu-.le na dan 10-tega septembra, tu je zapisano, da je god sv. Nikolaja Tolentiskega. Hej ti, Nick, zakaj pa nisi nam povedal, da bo zdaj tvoj god?” Nick se je začel nekam nervozno premikati na svojem naslonjaču im je odgovoril: “Ja, saj rodil sem se pa res pred dnevom Obglavljenja Janeza Krstnika in ker so me krstili na ime Nikolaj, ki je kmalu zatem, bi znal res to biti moj pravi patrom” Jure ga je pri tem hudomušno pogledal po strani, jaz pa tudi, Bara pa še bolj in ta ga je hitro vprašala: ‘Kako pa Smejali smo se nekaj časa, nato smo se pa poslovili od pa-tronov in svetnikov v pratikah in koledarjih in smo začeli govoriti o drugih predmetih. * KAR SE V NAGLICI NAPRAVI, ima vedno neke svoje vrste posledice. Kakšne? Take in take, kakor so že okoliščine in razmere. In to je nam vsem naglasil naš znani Jure, ko smo se nehali pomenkavati o godovih in svetnikih, kakor omenja prejšnji odstavek. Kaj naj /se tiče zdaj naglice in hitrice, smo vsi vprašali sko-ro hkrati Jureta. Jure je vse nas nekam začudeno pogledal, kakor bi hotel reči: Kaj pa je z vami, ali se nič ne zanimate, kaj vse se godi in dogaja okrog nas in v naši javnosti? Nato si je popravil kapo na svoji glavi, obrnil naj-prvo pogled malo navzgor, kakor da je poprosil za dobre misli in dobro voljo Onega, ki biva nad nami. Nato je pa spregovoril: “Prijatelja (pri tem je uprl pogled name in Nicka), vidva nista več kakk taka mladca, s kakršnim bi se kaj več razgo-varjati ne izplačalo, kakor o kakih otroških igrah. Oba sta že menda videla Abrahama ■ po letih, torej že nekaj razumeta. Zato naj bom stvaren. Pa bodita taka tudi vidva. O tem, kako sedanja naša zvezna uprava v Washingtonu gospodari in kake spremembe želi in priporoča, je tudi več ali manj vama znano. Ena glavnih zadev zdaj je priznanje popolne enakopravnosti zamorcem. V besedi sami se to kar lepo sliši. Ljudje so, enakopravnosti so vredni, če v skupnem življenju doprinašajo vse, kar tako skupno življenje zahteva. Toda, ali je pa samo to? In pa, ali se da iz slabe lesene hiše kar čez noč preurediti stanovanje in vse za skupno življenje med belimi in drugobarvnimi? To je pa že vprašanje, ki zahteva svoj odgovor. Dalje zahteve, da se ne drugače: “Kaj, ti oskrunjaš našo demokracijo, enako pravnost in svobodo. Kaki fanatiki bi ga še pred “krvavo rihto” tirali. Ti ne upoštevaš vseh enako, grešil si in čakaj, na “rihti” se bomo Amerikanec Se ubil pogovorili o tem.” pod Mangartom Yes, tako za male podjetnike Pod Mangartom se je smrt-in trgovce. Za velike je pa še no ponesrečil Milan Gerlanc, hujše, ker njih odgovornosti so ( ameriški državljan slovenskega še večje. Zakaj tako? En odgo- rodu, doma v Trsu. Milan je s vor na to bi bil: Tisti, ki se ni-j svojim sinom plezal po sloven-so nikdar trudili, da bi kaj pre- ski smeri ter prišel na vrh skrbeli za take slučaje, ki zah- Mangarta. Ko sta se oče in sin tevajo velike žrtve, ne vedo in vračala v dolino, se je nenadno ne poznajo, kakšne so take te-1 odkrušila skala. Očetu je spo-žave. Taki mislijo, da sredstva1 drsnilo ter je omahnil v 200 za vse padajo iz neba kakor metrov globok prepad. Gorski mana. Kadar pa jih take težave VEST dosežejo, tedaj stokajo, kakor da se je nebo podrlo na nje. O tem je zadnje čase začel nekaj misliti mladi Robert Kennedy (vrhovni zvezni pravnik) Attorney General, v Wa-shingtonu in nekaj omenja, da mali trgovci bi znali biti izjema v tej zadevi ali v tem zveznem zakonu o diskriminaciji v zadevah vpoštevanja in postrežbah zamorcem. Ta novica je sicer dobra, je omenil Jure. Ampak na vse to bi morali mladi ljudje, v katerih rokah je zdaj vodstvo naše Unije (ZDA) ter njih socialna skrb za javnost misliti malo preje, nego so na ves glas o-znanili svoj program o civilnih pravicah in zapletli v nje tudi stotine in tisoče drugih manjših problemov. Mladi ljudje so koristni in potrebni. Saj tako gre po naravnem zakonu, stari se umikajo, mladi prihajajo in nastopajo. Ampak marsikje bi si lahko prihranili sitnosti. To velja tudi tistim, ki so zdaj na vodstvu naše Unije. Meni se zdi, da bi bilo kar bolje, če bi se v Washingtonu ravnali bolj po dobro premišljenih načrtih v vseh raznih zadevah, s katerimi imajo opravka.” Tako je Nick nam povedal svojo mnenje o vseh sedanjih sitnih in težkih problemih, ki težijo našo deželo in več ali manj tudi vse nas in ves ostali svet. Vsem čitateljem A. D. lep slovenski pozdrav od Toneta g hriba. Porilr. št. 25 8ŽZ prezmgjs Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo, 29. septembra, obhaja Podružnica št. 25 SŽZ 35-letni-co svojega obstoja in dela. Ob pol poldne bo pri Sv. Vidu sv. maša za vse žive in mrtve članice, ob pol enih pa banket s kratkim sporedom. Predstavljeni bodo tudi častni gostje. Članice so prošene, da se u-deleže sv. maše, nato pa banketa v veliki farni dvorani. Vstopnice za banket so po $1.50. Pokažimo, da nas je res veliko, saj je naša podružnica največja! Podružnica je bila ustanovljena novembra 1928. Proslavo morale prestaviti na sep smo ^ sme odrekati zamorcem pravite, da vedno obhajaš svoj god(ce do postrežbe v kateremkoli v decembru na sv. Miklavža | javnem gostišču, trgovini, hote-dan?” j lih ali kjerkoli. To je pa že Nick v mali vidni zadregi je naknadno vprašanje, ki zahteva tember, ker kasneje ni bilo mo-zacel malo ječati in iskati be- še posebnega odgovora in po- goče dobiti na razpolago dvosede, da bi se izgovoril. Pa mu'jasnila. ni hotel pravi izgovor na jezik, i Vzemimo malega groceriista. in je dejal: “E, kaj to, samo da Na svoji ulic! ima neko ugotov-se god obhaja, pa je. Decembr- Ijeno število stalnih ski Nikolaj je bolj znan, kakor cev. pa ta. če mi pa kdo hoče kaj da, toliko proda in toliko koli-1 niša. Druge še žive članice so: dati tudi za ta imendan v sep- čino raznega živežnega blaga Johana Gornik, Mary Mahne, tebmru, pa to tudi lahko stori, naroča. Za svoje stalne odje- Louise Pikš, Mary Brodnik, Masaj ni nikjer prepovedano go- malce mora imeti blago, druga-! rijana Hlabše, Mary Modic, Ella dovati dvakrat na leto.” če ga bodo zapustili in število ’ Zupančič, Mary tekavec in Vsi ismo se zasmejali Nickovi odjemalcev bo padlo, drugam' Johana Zigavec. modrosti. Saj res godovati je bodo šli. Zdaj naj pa se nekega i Vstopnice so na razpolago k-ar lepo, posebno še, če se pri- dneva vsuje v njegovo trgovino pri vseh uradnicah. Vsaka čla-pravi za godovanje dobre jedi nekaj zamorcev in zahtevajo niča naj jo kupi že prej, da bo in«l0bAT° piJac0- Bara je dejaJa: gotovo količino raznega blaga, mogoče vse v miru urediti in Ti Nick si se bogme prav to Ti novi odjemalci na rane. Ob ustanovitvi je imela 50 članic. Od teh je živih le še 13, od prvih uradnic pa še šti-odjemal-; ri; Kati Bartol, Rose Konečnik, Toliko, kolikor njim pro- Mary Peterlin in Dorothy Str- reševalci so truplo ponesrečenca prenesli v dolino. Arhihtekt Emil Medvešček umrl Na Zalah v Ljubljani so pred kratkim pokopali arhitekta inž. Emila Medveščka, ki je komaj 52-leten nenadoma umrl. Rodil se je v Trstu in študiral v Ljubljani kot Plečnikov učenec. Med zadnjo vojno je bil v ujetništvu, po vrnitvi pa se je z vso vnemo vrgel v projektivno delo ter oblikoval vrsto zgradb. Trije objekti v Ljubljani, Inštitut Jožefa Štefana, Glavna zadružna zveza in hotel “Lev” pričajo o razvojni poti pokojnega arhitekta. Stanovanjske hiše ob njih, zlasti univerzitetna v Igriški ulici, novinarska v Vošnjakovi in veliki upognjeni blok ob “Levu” dopolnjujejo sliko njegovega delovanja. Emil Medvešček se je udejstvoval na širokem področju. Sledove njegovega dela je videti po vsej Sloveniji. Odkup kmečke zemlje naglo napreduje Po podatkih ljubljanskega lista “Delo” je bilo sredi letošnjega leta v lasti družbenih posestev v Sloveniji skupno 60,990 hektarov njiv, travnikov, s a d o v n jakov in vinogradov, 9,250 ha več kot pred enim letom. V gospodar skem letu 1963-64 je predviden nakup na-daljnih 15,000 ha, tako da bi društvena posestva razpolagala z 12% celotne obdelovalne zemlje v Sloveniji. V okviru isedem-letnega plana naj bi se delež družbenih posestev v lastništvu obdelovalne zemlje povečal na 25%. Ker kupujejo državna veleposestva in kmetijske zadruge pretežno le zemljo v ravnini, kjer je mogoče obdelovanje s stroji, moramo računati, da bo v teku nekaj let večji del najboljše obdelovalne zemlje v Sloveniji dejansko že v rokah “družbenih posestev”. Za hektar njiv je določena na splošno v državi najvišja cena 120,000 dinarjev. V Sloveniji naj bi bila ta cena precej višja, vendar je daleč od stvarne vrednosti. Turizma je konec pred mrakom “Delo”, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slove-nije, je objavilo pod gornjim naslovom konec preteklega julija sledeči poučen sestavek o delovni vnemi: Potnike, ki se vračajo z morja proti Ljubljani, opozori ne-i- « * - ---- kaj kilometrov pred Postojno'113 60 dinarjev za liter, slikovita tabla na zgodovinsko' Produkcija radijskih in znamenitost in turistično po-j TV sprejemnikov narašča sebnost — Predjamski grad. V j Po zastoju v lanskem letu se turistični karti Slovenije sta ja- J6 letos proizvodnja radijskih ma in grad celo naslikana, na sprejemnikov spet hitro pove-zemljevidu Avto-moto zveze pa eala. Že v prvem polletju so to-ju povezuje z glavno cesto na varne izdelale 155,600 aparatov, odseku Hruševje rumena črta, od teSa v Sloveniji 37,000 apa' torej srednje dobro cestišče. ratov. Proizvodnja televizorjev če ste se odločili za majhen lanl ni dosegla predvidenega izlet z običajne poti in sledili Plana, letos pa je naglo porasla puščici z oznako sedem kilome- !n l3ta tovarni v Nišu in Zagre' trov, potem je dobro, da veste hu izdelali v prvem polletja naslednje: poljska pot je lepo 48,000 televizorjev ali 60/( ve^ opremljena is kažipoti mimo lani v istem razdobju. nenapovedani obisk ovalci od blizu in znotraj le v dopoldanski in popoldanski vročini. V prijetnih uricah pred mrakom, ko bi se, po sončni kopeli ob morju, sprehod v hladu prilegel, si lahko ogledajo grad samo od daleč. Bližnja gostilna ima dobro ter ne predrago belo in črno istrsko vino, v njej lahko dobite tudi narezek, vendar nimajo razglednic. Te prodajajo le v blagajni pred vhodom v grajski park, nad katero gospodari večjezični napis, vendar se njena okna zapro pravtako ob šestih popoldne, dosti pred mrakom. T. P. Na ljubeljski avtomobilski cesti pridno delajo Ljubeljska avtomobilska cesta bo skupno na slovenski strani dolga 18.5 kilometrov in bo stala okoli 3 milijarde dinarjev. Na delu je bilo poleti zaposlenih okoli 700 delavcev in večje število strojev. Vsa cesta od predora pri Sv. Ani mora biti gotova do konca letošnjega leta. Z njeno dograditvijo bo zelo o-lajšan promet med Slovenijo in Avstrijo, saj bo mogoče peljati z avtomobilom večinoma P° tej poti tudi v zimskih mesecih. Slovenski poštarji dali 20 milijonov za Skoplje Uslužbenci pošte, telegrafa in telefona v Sloveniji so dali za ponesrečence potresa v Skop-lu svoj celoten enodnevni zaslužek, ki je znesel skoraj 9 milijonov dinarjev. K temu so dodali še vrsto opreme in aparatov v skupni vrednosti okoli H milijonov dinarjev. Skupno so torej slovenski poštni uslužbenci in poštne ustanove darovale za Skoplje 20 milijonov dinarjev. Meso je drago Sredi julija so se v Sloveniji cene mesa povišale, da bi “mogla mesarska podjetja kriti stroške”. Po treh tednih so bile p° podatkih “Dela” cene mesa V raznih krajih Gorenjske še vedno različne. V Radovljici je stalo goveje mesto prve vrste 8. avgusta letos 640 dinarjev za kilo, telečje in svinjsko pa 700 dinarjev, na Jesenicah je bilo mogoče dobiti dobro govedino za 500 dinarjev, telečje meso za 600 in 700 dinarjev, svinjisko pa za 530 in 580. V Kranju so bili dražji, tam je stala govedina 590 dinarjev, teletina od 600 do 680, svinjina do 700 dinarjev. Od začetka avgusta do srede septembra so cene mesa še P°" rasle. Obiskovalci Slovenije, ki so se vrnili v zadnjem času, trdijo, da stane kila dobre teletine ali svinjine že tudi 900 dinarjev in več, v kar pa je treba vračunati kosti, ki jih je pri kili mesa nekako eno tretjino celotne teže. V Kranju, Škofji Loki in Tržiču so podražili tudi mleko. To je stalo do 15. avgusta 50 dinar-| jev, tedaj pa so ceno povišali -----C1- Naš narod pravi: Lakomnost je korenina vsega zla. ~ - t ------------------------ i- —j------ s kažipoti mimo K01: lani v minntn mriii “ ‘ V' —----------- (zamorci),pripraviti. Vabljene so tudi čla-jvseh križišč in naselij, vendar m nuto rodil. Kar med dvema mu niso znani, danes (zdaj) so nice drugih podružnic in seveda ni vsa primerno vzdrževana. V a ronoma si. Jaz se nisem na se prvikrat pojavili v njegovi tudi vse ostale rojakinje, ki se klancih za Landolom se sore-dK srečen dan rodila Barbara trgovini. Kako naj ravna? Po zanimajo za Slovensko žensko meni v pravo gramozno struen •’L sa™°JJ13 v Pratlkah in kole- pravičnosti ima vso pravico, po- zvezo in njeno delo. Vse ste Predjamski grad in senčni dre-darjih. Nikolaja sta pa dva, pa vedati novim danes došlim od- vabljene, da privedete s seboj vored, ki vodi k njemu od no-anezov je udi piecej. Zato ga jemalcem: Moje zaloge niso do- tudi svoje može! jvourejenega parkirnega nrosto- men a vsi Janezi pa Niki radi volj velike, nimam, ne morem1 Na svidenje v nedeljo, 29. ra- Pa sta odprta samo do šestih1 * ie|P°£^ • i septembra! , .-PoUnc. T^ej si Mnia je najboljša u*.- Z aven se pristavila Bara. | Kak fanatični propagator za Dorothy Strniša stično posebnost lahko ogledajo Ijica. Podarjenemu na zobe. konju ne gle-l fr. DETELA: Vest in zakon vabil ^berite, gospodična,’ Prodajalec. “Takšnega je dejala in mu podala ePo ovratnico. “Eno sem ku- 'a za Franceta, eno za tebe,” Peter j© zardel v zadregi. Pa misliš, Metka! To je ume Preveč. Jaz ti tako dra- eka odpustka ne morem kupiti.” ‘‘Oh, Svoje kdo odpustek nima vrednosti; za to ka da.” Prnv hudo mi sam gre, i nuno mi je, Metka, ne vem, kaj bi ti kupil, da il0 tebi všeč. Ali ti smem Pr8taP kupiti?” tako na glas, Peter!” jeU šepetala Metka. “Ljud- p^P^ušajo in se muzajo.” bela sa je za r0p0 jn ga ko^el-ala’ prstanom je ta-je dejala, “če mi ga daš tudi ka bo samo v svojem, ampak v imenu svojih staršev, Prav rada vzamem in mi ■p ujljubsi odpustek, če ne, eter j • t Vem ' 'e p)a Prez£0(faF 'faz Žel1' ^a^° hudo je, če pridejo krpe» s^ar^'ev in otrok navz- te .^hor hočeš,” je dejal Pe-Pa počakajva! Ampak je na tebi, tvojo bese- kolikor df, ■ JC 11 (imain?” ju jaz tvojo, če bo star-Sem Prav. m Stisnila sta si roke k0 raz se jima je razžaril, sfa se spogledala. sp ,e^er bi bil najrajši zavri-baj v ^efka ga je zadrževala, ma 0 Pnmeten; da nista sa-8j ’.(*a ljudje gledajo. Izbrala kniv6 Za 0<^Pusfek molitveno je pZlC° 2 zlat° obrezo, ki jo Poy ^er kupil. Potem sta ku-5 aa Poti-ebne reči in od-rj • <>v Za vse domače. Mate-°bleW ^Uhha Metka blaga za za 6 .°’ feter očetu lepo pipo, k°]jp(IUge raznih malenkosti, bia °r Je Pač prenesla njuna t°val Jna‘ '^'esno sfa se pesve-a 0 vsakem kupu in se Pa aseva^a> ali je stvar vred-jima enarja ali ne, in obraz Uioi Je Zasijal, kadar sta se ?,la 2 očmi. »v« '1 sfr*ca bom Pom£ pa kupila Metkah in lirnon’” -ie dejala Pad •’ ker j^h ima posebno daililn bonbonov, da jih bo 2 ofrokom.” PlaHZVOnil° 'l6 Poldne in sej-eni n^80 se odkrivali in molili, ip kj ,lf^as> drugi zase. Peter lodvo" a S^U krenila proti ko-hilj kakor so se bili zme- sta gospoda Skob- ca v . „ _____ __ Svoi,, 0sfdni in sedla vsak na •l0 stran vprašal Sla 0Pravila?” .ie gledal StliC in JU bistro po- jala^TetTL dU d0br°’” je de‘ pet Ka ]n povesila oči. je misciJe PP'fPdil in stric si mishh ko bo k K° JU je gledal, da ^»itaoV-110- Gostil ju je trkali so na svoje svojo srečo in na do!aVje in ca. ^nje gospoda Skob-striCa ka -ie razložila pred Pjitni P°?laran®e in se mu ž i,e ^lajali Tr,""1"' Z“e' da je . ’ kolikega pomena V je in ‘‘u ioza človeško zdra-°froci p 86 Vse Pronmlo čisla; haravnem krredo 2a niim P° Pagonu, kakor hi- tro dobe zobe. Petru je pridno nalival, kar je Metko z gorko hvaležnostjo navdajalo; zdelo se ji je, da je fant že kar domač. Peter se je nekoliko branil, češ, kako bo vozil. Po kosilu se je zahvalil in poslovil. “Kadar bo konj pozobal,” je dejal, “bom napregel.” Gospod Skobec je slutil, zakaj da je Metka tako dobre volje, in se veselil, da se mu je nakana posrečila; a spoštoval je njeno sramežljivost in o stvari ljubeznivo molčal. Ob štirih so prodajalci že pospravljali svoje blago, šato-ri so se razdirali in sejmarji se razhajali. Naši Dobravci so zasedli svoj voz, mlada dva spredaj, gospod Skobec z županom zadaj in odpeljali so se proti šmartnemu. Petru in Metki se je bil razvezal jezik in prav mnogo sta si imela povedati. Ko je zavil voz na desno navkreber, sta mlada poskakala s sedežev in tudi župan je lezel z voza, da bi peš šel; toda Peter je ubranil, češ, da bi bila sramota za konja, če ne bi speljal. Solnce se je nagibalo na večer in prijeten hlad je potegnil od Save. Peter in Metka sta hodila vštric in se mirno menila o bodočnosti. Peter je opomnil, da mu oče pač tako kmalu ne bo izročil posestva in da si on tudi ne bi upal to zahtevati. Da pa pri Klemenu pride v prvi vrsti France v poštev, to je bilo obema jasno. Torej kako? “Saj se nama ne mudi; saj lahko čakava,” je dejala Metka in se zamislila. Na jasno nebo mlade sreče so bili prvi oblaki priplavali. Bo že kako, si je mislila in se spomnila, da se pelje za njima gospod Skobec, ki je ne bo zapustil. “Nikar ne premišljujva, kaj bo jutri,” je sklenil Peter, “ko je danes tako lepo.” Hreščanje koles je dušilo zaupljive besede. “Tole bi bil lep par,” je dejal Sobant in gospod Skobec je prikimal in zadovoljen poslušal županovo hvalo. “Morebiti se tudi France sčasoma unese,” je dejal. “Ne vem,” je zmignil Skobec z rameni, “če bi ne bilo ženske vmes, pač.” Domislil se je starega Maklena, ki doma preudarja, kako bi odgovoril. “Da bi le pristal na ponudbo,” si je dejal; “potem so sitnosti pri kraju in mati in hči v zavetju. France naj se ženi potlej, kadar in kjer se hoče.” “Precej zapuščen kraj tod-le,” je povzel župan, “in tudi ne prav varen. Marsikoga so že napadli. Toda danes se ni bati, ker je precej ljudi na cesti. Koželjev Peter bi se tudi enega ali dveh ne ustrašil. Ali se Vi, gospod svetnik, nič ne bojite sami hoditi po samotnih potih?” “Ne,” je dejal Skobec. “Denarja ne nosim s seboj, razen za potrebo. Imam sicer majhen revolver, ampak samo za strah. Daleč ne nese in človeka bi utegnil zapeljati, da bi prezgodaj streljal. Palico imam, glejte, s srebrno bunko; kogar bi ta zadela, bi čutil.” ;Dalje prihodnjič.) SE1 UZi PTE1V [TsJWbj *3 141 IB i ER m 6, ! 8»9| 10|11 12 13j 14 H5M 22 23 24[25| 19 ^6 20 27, 21 a UU . U i KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 28.—Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi v Slov. del. dvorani na Prince Ave. večerjo in ples. Začetek ob šestih. 28. —Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo za člane in prijatelje v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob petih. 29. —Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze priredi v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja. OKTOBER 5.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi običajno letno vinsko trgatev v klubskih prostorih. 12.—Dvor Baraga, št. 1317 Katoliških Borštnarjev priredi letno maškeradno veselico in vinsko trgatev v dvorani pri sv. Vidu. 12. —-Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave. 13. —Skupne podružnice Slovenske ženske zveze prirede SEJEM, MODNO REVIJO IN PRODAJO DOMAČEGA PECIVA v šentviškem avditoriju. Začetek ob 9. uri dopoldne. Pokazovanje pečenja ob 2. uri pop., modna predstava ob 5. uri popoldne. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani “card party”. Začetek ob 7.30 zvečer. 19.—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer. 19. —Podr. št. 47 Slov. žen. zveze priredi večerjo s plesom v Slovenski del. dvorani na 10814 Prince Ave. Začetek ob šestih. 20. —Pevsko društvo “Slavček” priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom. 27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narod nih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave. 27.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega obstoja obed v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. (v spodnji dvorani). Začetek ob treh pop. 27. — Pevsko društvo PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. 27.—Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Vida servira okusno govejo pečenko od 12. do 4. ure v šolski dvorani. NOVEMBER 2.—Društvo upokojencev Seu- klerskega okrožja priredi v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. večerjo. 3.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju. 10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. 16. —Klub upokojencev v Ncw-burghu priredi večerjo in ples za sv. Martina v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 17. —Podr. št. 14 SŽZ priredi v Slov. društvenem domu na Rc-cher Ave. bazar. 24.—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. DECEMBER 1.—Pevski zbor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert. 14.—Slov. oder poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30 zvečer. 22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. Rusi kupili v Avstraliji 1.5 milijona Ion moke Pretekli ponedeljek so Rusi kupili v Kanadi 6 milijonov ton pšenice in pšenične moke, nato še milijon in pol ton pšenične moke v Avstraliji, sedaj pa sprašujejo še za nakup pšenice v Ameriki. MELBOURNE, Avstral. — Rusija je kupila v Avstraliji poldrag milijon pšenične moke za okroglo $90 milijonov. Ima pa pravico, da zahteva še 10% več dobav, ako jih ibo potrebovala. Moka mora biti dobavljena do srede leta 1964. Rusija je potemtakem kupila do sedaj okoli 7.5 milijonov ton pšenice in moke iz Kanade in Avstralije. Cenijo, da to pomeni šestino ruske letne potrebe. Suša je morala torej vendarle napraviti veliko škodo. Rusko časopisje še zmeraj ne sme poročati podrobnosti o posledicah škode. Molčati mora tudi o nakupih pšenice. Nakup mora iti torej Hruščevu zelo na živce. Zanimivo je, da so se Rusi obrnili tudi na ameriške izvoznike žita in jim namignili, da pričakujejo od njih ponudbe. O tem razpravljajo tudi v našem federalnem tajništvu za trgovino. Izvoz živil za železno zaveso ni prepovedan, ako širokogrudno tolmačimo zakon. Saj smo žito prodajali in celo darovali Poljski in Jugoslaviji. Treba je samo, da se človek postavi na stališče, da žito ni noben stra-| Republikansko vlado so pri' , . * Norveška Iznova v teski materijal in da z izvozom znale Združene države in večje' vladni krizi žita nihče ne podpira komuniz- število vlad svobodnega sveta i ^ ma. ter skoraj ves komunistični! OSLO, Nor - Kot smo po- ■ blok. Združeni narodi so posla-!r°Cah’ Pre- li v Jemen posebno komisijo, ki!vlado koalrcija desmear- nai bi nreorečila vmešavaniel sklh strank’.lkl1sta J1 Pa v Parla* mentu manjkala dva glasova za večino. ma. Na to stališče so se postavili tudi udeleženci zadnje poslovne konference v Beli hiši, ki so nanjo prišli kot predstavniki našega gospodarstva. Tajnik L. Hodges je ob tej priliki rekel, da bo treba olajšati trgovske stike s komunističnimi državami. Veljalo bo pa še zmeraj načelo, da naša dežela ne sme izvažati strateškega materijala. Ne bo tudi menjan sedanji, sistem izvoznih dovoljenj za vsako blago, ki gre za železno zaveso. Kdaj se bo Rusija uradno obrnila s prošnjo za ponudbe, še ne vedo. Pšenice nam pa zaradi izvoza v Rusijo ne bo zmanjkalo. Jo je še zmeraj na zalogi za dober bilijon mernikov in vsa zaloga čaka na izvoz. Tifo se v Braziliji ni po&ulil preveč dobro RIO DE JANEIRO, Brazil.— Tistih pet dni, ki jih je Tito prebil v Braziliji, se ni mogel počutiti preveč dobro. Moral je sedeti ves čas kar v brazilski prestolici, kajti zunaj na deželi ga ni hotel nihče sprejeti. Pa tudi v prestolici se javnost ni brigala za vladnega gosta. Kadar se je Tito pokazal na ulici, ga je spremljalo več policajev, kot j© bilo ljudi, ki so ga opazovali, seveda, brez vsakega ploskanja, mahanja z robci itd. Desničarski krogi so ga dosledno bojkotirali, tudi levičarji mu niso bili naklonjeni. Čutilo se naj bi preprečila vmešavanje Saudske Arabije in Egipta v državljansko vojno. Komisija v svojih naporih ni uspela. Njen vodja švedski general Horn je Koncem tedna je zaradi poraza v parlamentu odstopila in iz protesta odstopil. Saudska novo vlado sestavlja znova vod- Arabija je začela trditi, da komisija ZN ni nepristranska, da dejansko pomaga republikancem. Te dni je kraljev zunanji minister Al-Shami izjavil v Londonu, da bodo kraljeve čete v Jemenu streljale na vsa letala, tudi na letala Združenih narodov, ki bodo skušala leteti preko njihovih vojaških taborišč in vojaških oporišč. Kralj Badr je baje prepričan, da bo v “nekaj mesecih” znova v glavnem mestu Jemena Sani. Izgleda, da je Naser izgubil upanje, da bi mogel naglo dobiti Jemen v svojo oblast in uspešno zaključiti državljansko vojno. To ga utegne prignati do umika njegovih čet iz dežele in to prepustiti njeni usodi. Iranski parlament se bo sestal šele v oktobru TEHERAN, Iran. — Iranske parlamentarne volitve sicer niso potekale tako, kot je navada v državah s svobodno demokracijo, toda šah je z njihovim rezultatom lahko zadovoljen. Nje- mso oni naKionjem. čutilo se!®ova P°^c^a J6 ze Precf začelje, da so brazilski komunisti kom v°livnega boJa pozaprla i ... TTOtV LT-V', 1 /-»»■» T Trt c’ r-\ l-l T T /-v v» v\ »-v 4-v\ i 1 vse kričave šahove nasprotnike od pristašev znanega demagoga Mossadekha do socijalistov in razbiti na rusko in kitajsko skupino in da je bila kitajska frakcija na delu, da “ljudske množice” ne pokažejo svojih ikomunil3tov’ zato 50 bili izvolJe-simpatij do jugoslovanskega1111 skora-> sami šahovi Privržen-diktatorja |C1' 0d 200 poslancev jih je Sicer je pa tudi brazilski'170’180 na šahovi strani- osta-predsednik Goulart govoril ze- nek je pa nevtralen in javlja, lo previdno, parkrat je izrecno da šahovi politiki ne bo naspr°-poudarjal, da imata Brazilija in Jugoslavija različne družbe- ne sisteme. Hotel ie s tem reči, da Brazilija ni za Titov “socija-lizem”. Tito je radi tega poudarjal v svojih izjavah le gospodarska vprašanja. Pri tej priliki je tudi povedal, da je Jugoslavija že kreditirala gospodarsko zaostalim državam okoli $330 milijonov in da bodo tudi krediti za Brazilijo znašali nad $120 milijonov. Odkod bo dobil dolarje, tega seveda ni omenil. nik socialistov, bivši predsednik vlade Gerhardson. Moški dobijo delo Oskrbnika iščemo Za šolo sv. Vida. Mora biti zanesljiv in sposoben vršiti vsa oskrbniška opravila. Znanje angleščine nujno. Pokličite takoj EN 1-2624, če se za službo zanimate. (x) Ženske dobijo delo Ženska dobi delo Išče se enska, da bi oskrbovala bolno ženo. Za pojasnila kličite EX 1-0265. (182) MALI OGLASI Naprodaj Ljubka “Cape Cod” dohodninska enodružinska hiša, $15,900, 4 spalnice, 2 kopalnici, 2 kamina, klet, v okolici Grovewood. Prodaja lastnik. IV 6-2841. (182) V najem 5 sob in kopalnica, zgoraj, plinski furnez, garaža, na 1105 E. 174 St. Nobenih malih otrok. Kličite HE 1-4696. — (183) Frijaiel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212 Državljanska vojna v ifameau se narlalf rje LONDON, Vel. Brit. — Preteklo je eno leto, odkar je skupina oficirjev kraljeve telesne straže pregnala kralja Badra iz glavnega mesta in vzpostavila republikansko vlado v Jemenu v Arabiji. Kralju se je posrečilo uiti in je s pomočjo Saudske A-rabije in kroni zvestih beduinskih plemen začel boj za povratek na prestol. Republikanski vladi je poslal pomoč egiptovski Naser. Njegove čete so postale glavna in skoro edina o-pora republikanske vlade. toval. Pač pa kaže sestav parlamenta čisto novo lice. Prej so sedeli v parlamentu le bogataši, veleposestniki, voditelji gospodarskih krogov, zaupniki vojaštva, sedaj pa so med poslanci pripadniki inteligence, kmetje, delavci in celo ženske. So to politiki, ki nimajo nobene politične skušnje in radi tega ne bodo mogli dosti oponirati katerikoli vladi, če bi tudi imeli veselje za to. Novi parlament bo imel prvo sejo v oktobru. Naj prej e bo dal zakonsko veljavo neštetim dekretom, ki jih je šah objavil in tvorijo temelj njegovih reform. Potem se bodo poslanci lotili rednega dela, ki ga jim ne bo manjkalo, šah je dobro zapisan tudi v javnosti. Veleposestniki, veletrgovci, industrije! in voditelji verskih sekt ga sicer ne marajo, zato je pa zelo priljubljen med kmeti radi agrarne reforme, med delavci pa radi so-cijalne zakonodaje. Na njegovi strani je baje tudi večina iranske inteligence. Vse to daje šahu možnost, da bo nadaljeval z “belo revolucijo”, kot sam imenuje svoje reforme “od zgoraj”. Naprodaj Dve hiši na enem lotu, ena za dve, ena za eno družino, dva plinska furneza, lep, velik vrt. Blizu Sv. Vida. Kličite HE 1-4635. (20,23,25 Sep.) V najem Tri čiste sobe, na novo dekorirane, oddamo enema ali dvema odraslima. $36. Vprašajte na 1176 E. 61 St. (mwf -x) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 4-1, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 Dobrota tajne seje Na občini je bila tajna seja. Med sejo se vhame med županom in nekim odbornikom prepir, med katerim odbornik priseli županu krepke zaušnico. Župan: “Hvali Boga, da je seja tajna, Sicer bi te šel tožit.” Hiša naprodaj Enodružinska, 7 sob, dvojna garaža, nova vodna napeljava, polna klet. Blizu cerkva in šole sv. Vida. Za vsa nadaljna pojasnila kličite UT 1-8288. — (183) Stanovanje se odda odraslim ljudem na 76 St. East. Kličite 431-3180. Zelo lepo, 4 sobe z ugodnostmi, po želji tudi plinska pec in hladilnik. (20,23,25 sept.) CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite •e do nas J OS. GLOBOKAR 986 E. 74th St HE 1-8607 Naprodaj Dvodružinska hiša v dobrem stanju se mora prodati. V St. |C lairs ki naselbini. Cena $18,400. Kličite 431-8523 pod- nevi. (184) STARO IN NOVO — Ob bregu reke Nila v Kairu je pritrjena vrsta jadrnic, ki so že v času faraonov, na bregu je vrsta raket na tovornj akih, proizvod moderne dobe. grade rakete največ nekdanji Hitlerjevi raketni strokovnjaki. jih Egipčani poznali Egiptskemu Naserju V najem Po zmerni c^ni se oddajo 3 : sobe s čakalnico v Slovenskem 1 narodnem domu. Primerno za I zdravnike ali pisarno. Za na-! daljne informacije se obrnite [ na tajnika SND, 6409 St. Clair ' Ave. (23,25 sept.) « AMERIŠKA DOMOVINA, HENRIK SIENKIEWICZ: f KRIŽARJI “Stari se najbrž boji psov, ki so bili pri kolibi,” je rekel sam sebi, “toda morda je tudi volk, ki me je zavohal.” Medtem so koraki utihnili. Zbiško je vendar natančno slišal, da se je nekaj ustavilo morda dvajset ali trideset korakov za njim in sedlo. Ozrl se je parkrat — toda, dasi so se mogla debla v mraku precej razločno videti, ni mogel ničesar opaziti. Ni bilo druge pomoči kakor čakati. in z vso silo svojih krepkih rok in lastne teže sunil vile zverini v prša. Ves gozd se je stresel od presunljivega krika. Medved je zgrabil s šapami vile, hoteč jih izruvati, toda zobje pri ostrinah so jih zadrževali, in ker je začutil bolečino, je še grozneje zagrmel. Hoteč doseči Zbiška, se je oprl na vile in si jih je še globlje porinil. Ker Zbiško ni vedel, ali se je ostrina pogreznila dovolj glo- In čakal je tako dolgo, da'boko, ni izpustil ročaja. Close ga je drugič lotilo začude- vek in zver sta se začela vleči nje. In na mah so ga spreleteli mravljinci od pet do glave. Mar ni izlezlo iz močvirja nekaj “nečistega” in se mu bliža od zadaj? Mar ga ne zagrabijo iznenada opolzke roke povodnega moža ali se mu zasvetijo v obraz zelene oči volkodlaka, mar se ne zasmeje kaj groznega za njim ali pa zleze izza smreke sinja glava na pajčevinastih nogah? In čutil je, kako se mu pod železno čepico ježijo lasje. Toda čez hip se je zaslišal šelest pred njim — a sedaj še izraziteje kot prej. Zbiško se je oddahnil. Mislil je namreč, da je tisto “čudo” šlo okoli njega in da se mu sedaj bliža od spredaj. To pa mu je bilo ljubše. Pripravneje je zgrabil vile, se tiho dvignil in čakal. Tedaj je zaslišal nad glavo šum smrek, na obrazu je za- čutil silen veter, ki je vlekel od močvirja, obenem pa se je dotaknil njegovih nosnic vonj po medvedu. Sedaj ni bilo nobenega dvoma več: medved je prihajal. Zbiška je v tem hipu minil strah, dvignil je glavo ter napel oči in ušesa. Koraki so se bližali težko, razločno, vonj je postajal ostrejši; kmalu se je zaslišalo sopihanje in mrmranje. “Samo da ne gresta dva!” si je mislil Zbiško. Toda v tem hipu je zapazil pred seboj veliko in temno postavo zveri, ki se je bližala z vetrom in ga do zadnjega hipa ni mogla izvohati, še tem manj, ker jo je motil vonj medu, namazanega po deblih. “Pozdravljen, dedek!” je zaklical Zbiško, bližajoč se izza smreke. Medved je kratko viknil, kakor bi ga prestrašila nepričakovana prikazen, toda bil je preveč blizu, da bi se mogel rešiti z begom, torej se je v hipu postavil na zadnji nogi in razširil prednji, kakor da ga hoče objeti. Prav tega je čakal Zbiško: zbral je vso svojo moč, skočil kakor blisk CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE MUNDELEIN — BY OWNER Widow must sell 3 bdrm. ranch. S. & S. Landscpd. lot 140x89. Many Extras. 722 W. Maple. LO 6-8213. (182) BERWYN — BY OWNER 2 yr. old deluxe brk. 5 flat all Ige. 3% rm. apts. Ceramic tile baths. All appliances, inc. built-in. air conditioners. Possession of 1 apt Good location. $63,500. Call. 788-1429. (182) VIC. NORTH AVE. & PAULINA — BY OWNER. Closing estate. 3 flats. 2-6’s and 1-4 Vz basement. 2 car gar., gas base heated. Near Schools, Churches, trans. $12,000 or best offer. FI 3-3543. (182) in trgati. Gozd se je nenehno tresel od rjovenja, v katerem sta se izražala bes in obup. Zbiško ni mogel seči prej V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Joseph Sternad ki je preminil 23. septembra 1962. Minilo je že leto dni, odkar zapustil si nas Ti. Smrt Ti vzela je življenje, končano Tvoje je trpljenje. Nikoli Te ne bomo pozabili ir. vedno bomo Te ljubili. Čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših še živiš. Saj ne mine nikdar dan, da ne bi bili v duhu tam, kjer zdaj počiva truplo Tvoje, kjer dom je Tvoj hladan. Večna luč naj Ti sveti! Žalujoči: FRANCES, soproga; JOSEPH, sin; FRANCES, hčerka; ZET in SNAHA, VNUKI in VNUKINJE in SESTRA v starem kraju. Cleveland, O., 23. septembra 1963. IZGUBLJENA? — Deklica v Tokiu je izgubila svojo mamico in čaka, da jo bo ta prišla iskat. Zvončka na dekličinem pasu bosta mamici povedala, kje se zgub-Ijenka nahaja. po sekiri, dokler se ni zaostre- in našobljena usta dekleta, kil preje, ki je koj vzplamtela v ^ svetloba osvetlila ogromno, ni držaj sekire zapičil v zemljo, medved pa je, zagrabivši držaj, z nogami opletal z njim in Zbiškom, kakor bi razumel, za kaj gre, in vkljub bolečini, ki mu jo je prizadevalo vsako premikanje globoko zasajenih ostrin, se ni dal “podpreti”. Tako se je nadaljeval strašni boj — in Zbiško je razumel, da se končno njegove moči izčrpajo. Lahko bi tudi padel in takrat bi bil pogin, zato je zbral vse sile, stegnil roke, razkoračil noge, upognil hrbet kakor lok, da ne bi padel vznak, in začel ponavljati skozi stisnjene zobe: “Moja ali tvoja smrt!” In naposled ga je zgrabila taka jeza, tako sovraštvo, da bi bil zares v tem hipu rajši sam poginil, kakor da bi izpustil bestijo. Končno se je zataknil ob korenino smreke, se zamajal in bi bil padel, da se ni v tem hipu pojavila pri njem neka temna postava — in so druge vile “podprle” bestijo, a istočasno mu je tik nad ušesom naglo zaklical neki glas: “S sekiro!” Zbiško pa v vročem boju niti za hip ni pomisliil, od kod mu je prišla nepričakovana pomoč, temveč zgrabil sekiro in strašno zamahnil. Sedaj so zahreščale vile, zlomljene pod težo in poslednjimi gibi zverine, ki se je zavalila na tla, kot bi jo bil grom zadel, in začela hropsti. Toda kmalu je prenehala. Nastala je tišina, ki jo je trgalo le glasno dihanje Zbiška, ki se je oprl ob smreko, ker so se noge tresle pod njim. šele čez hip je dvignil glavo, pogledal na postavo poleg sebe — in se prestrašil, misleč, da morda ni človek. “Kdo si?” je vpprašal nemirno. “Jagienka!” je odgovoril tenki ženski ggas. Zbiško je ostrmel od začudenja in ni verjel svojim očem. Toda njegov dvom ni trajal dolgo, ker se je Jagienka zopet oglasila: “Nakrešem ognja . ..” Takoj se je zaslišal udarec kresila ob kamen, iskre so se začele sipati, in pri njih migljajočem svitu je Zbiško ugledal belo čelo, temne obrvi je pihala v tlečo gobico, šele takrat je pomislil, da je prišla v ta gozd, da mu pomore, da bi se bilo utegnilo slabo končati brez njenih vil — in čutil je tako veliko hvaležnost do nje, da jo je, ne da bi se dolgo premišljal, objel in jo poljubil na obe lici. Njej pa sta gobica in kresilo padla na zemljo. “Daj mir! Kaj pa delaš?” je jela ponavljati z zasoplim glasom, a obraza ni umaknila, nasprotno, s svojimi usti se je celo nehote dotaknila Zbiško-vih ust. On pa jo je pustil in rekel: “Bog ti poplačaj! Ne vem, kaj bi se bilo zgodilo brez tebe.” Jagienka se je v temi pripognila, da poišče kresilo in gobo; medtem pa je pripovedovala : “Bala sem se zate, ker je Bezduh tudi odšel z vilami in s sekiro — in medved ga je podrl. Bog obvaruj, Matku bi bilo težko, a on tako in tako komaj še diha . .. No, pa sem vzela vile in sem šla.” “Torej si ti hodila tam za smrekami?” “Da.” “Jaz pa sem mislil, da je strašilo.” “Tudi mene ni bilo malo strah, ker tu okoli Radžikove-ga močvirja ponoči brez ognja ni dobro.” “Zakaj se nisi oglasila?” “Ker sem se bala, da me spodiš.” In po teh besedah je začela vnovič kresati, potem je položila na gobico suhe konopne jasnem plamenu. “Imam dve trski,” je dejala, “a ti naberi urno suhljadi, da bo ogenj.” In res je čez trenutek veselo zaplapolal ogenj, da je njega i|yihi V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE TETE Alojzije Škufca ki je po dolgi in mučni bolezni izročila Bogu svojo blago dušo dne 23. septembra 1959. Veliko ste na svetu trpeli, ko dolgo bolezen ste imeli. Bog v nebesih naj Vam bo plačnik, nam r.a zemlji tolažnik. rjavo gmoto medveda, ležečega v kaluži krvi. “Hej, grozna mrcina!” se je oglasil z nekakim ponosom Zbiško. “A glava mu je popolnoma zdrobljena! O, Jezus!” Po teh besedah se je sklonila in pogreznila svoji roki v medvedji kožuh, hoteč se prepričati, ali ima zverina dosti masti v sebi, potem pa se je dvignila z veselim obrazom : “Masti bo za kaki dve leti!” “In vile so polomljene, ker te še volkovi napadejo, a glej!” “To je sitno, kaj naj povent doma?” “Kaj neki?” “Očka bi me nikakor n® bili pustili v gozd, torej sem morala čakati, da so vsi odšh spat. .. Tudi nikar ne pravu da sem bila tu, da bi se ne zgledovali nad menoj!” “Toda domov te spremim> vil nimaš.” “No — dobro!” In tako sta se nekaj časa razgovarjala pri veselo pla' pola jočem ognju nad medvedjo mrtvino, podobna mladim gozdnim bitjem. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 23. avgusta 1963 umrl naš ljubljeni oče, stari oče, brat, tast in stric Prosite pa za nas Boga, še nas, da k Vam pripelje, ko zemljo bomo zapustili, da bi v nebesih se združili. Žalujoča MARY MARINČIČ por. LUZNAR, nečakinja in več sorodnikov. Cleveland, O., 23. sept. 1963. M John V. Kaučič Rojen je bil 2. sept. 1894 v Trzinu pri Ljubljani, Slovenija, Jugoslavija. V Ameriko je prišel 1. 1921. V Sloveniji žalujeta za njim sestra Marija Vilar in brat Franc s svojima družinama. Pogreb ie bil dne 27. avgusta 1963. V Zakrajškovem pogrebnem zavodu na St. Clair Ave. je opravii cerkvene inolitvei Rev. Gerity župnije sv. Frančiška, nakar smo pokojnega prepeljali v pogrebnem sprevodu na Highland pokopališče, kjer smo truplo položili k poslednjemu počitku. RUDY KRISTAVN1K COMPANY Gradbena dela — Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Gradimo ,