%ISSN 9351-56407 Pogovor z Brigito Bukovec 6400 1 9 Šport je biznis Smo bolna in nesrečna družba? © CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana dvsem človeškemu dejavniku. KVALITETA je lahko tudi POCENI 5x86-133Mhz z BARVNIM monitorjem, ... že za 98.990,00 SIT l!l Obrtniška ulica 5, Tropovci, tel./fax: 46 052 Murska Sobota, 29. avgusta 1996, leto XLVIII, št. 35, cena 170 SIT Kronisti ponavadi zapišejo, da sejem bil je živ. To za največjo manifestacijo kmetijstva in ži-vilskopredelovalne industrije nedvomno drži pa tudi za organizatorje, ki v potrditev te živosti iz ure v uro v presežnikih napovedo ta ali oni rekord, ki naj bi se zgodil na sejmu. Toda ob tem se seveda postavlja vprašanje, ali ves blišč sejma odseva dejanski položaj panoge, da bi lahko govorili o njej v presežnikih. Je že res, da se vzporedno z vsem bliščem problematizira položaj panoge in predstavlja nove strokovne dosežke. Brez dvoma »fešta«, država v šoku star, slabše rezultate dosega panoga, ki naj bi bila primerjalna prednost regije. Po tem, kar se dogaja tako v pridelavi kot predelavi pa tudi v t. i. servisnih dejavnostih (proizvodnja kmetijske mehanizacije), se kaj lahko zgodi, da naslednje leto regija ne bo imela več kaj pokazati. Dve ali tri svetle (predvsem mlekarji) izjeme so žal premalo, da bi lahko govorili o razcvetu panoge. Edina, ki se tem lahko postavi ob bok, je pridelava sladkorja, toda ta v primarni predelavi pušča za sabo preveč »nesnage«, da bi kazalo staviti nanjo. Ob tem je Kako se potapljamo? ki daje priložnost za vse vrste »marketingov« (strokovnega, političnega itd.). Toda kaj bo ostalo za bliščem in vsemi temi marketingi? Bore malo, le to, da se bo zgodba naslednje leto ponovila. Ne gre seveda za to, da bi sejem vnaprej izničeval ali mu odrekal pomen, ki ga za panogo ima. Žalostno v vsej zgodbi je le to, da bolj ko nas »učijo« in bolj ko nam razkazujejo »sodobne« tehnološke in kemične prijeme v kmetijstvu in predelavi ter ukoreninjajo »evropske« izkušnje v ta naš regijskipro- seveda vprašanje, ali je res samo država tista, ki je spravila regijo oziroma njeno »paradno« panogo na kolena. Verjetno ne, če gledamo na sejemski blišč ter predstavitve kmetijstva in predelave iz drugih okolij, je očitno, da je z vodenjem in razvojno usmeritvijo regije ali dejavnosti v regiji nekaj hudo narobe. Tega zapisa ne kaže obremenjevati s statistiko, ki je katastrofalna. Očitno je torej, da temeljne razloge za pripadanje lahko pripišemo pre- VREME Spremenljivo oblačno bo, še so možne krajevne plohe ali nevihte. Vestnikov koledar 29. avgust, četrtek, Ernestina 30. avgust, petek, Srečko 31. avgust, sobota, Rajko 1. september, nedelja, Tilen 2. september, ponedeljek, Igor 3. september, torek, Gregor 4. september, sreda, Zalka Pregovor Če je Tilen slabe volje, ves mesec ne bo bolje. Do konca leta naj bi tudi ministrska predsednika podpisala sporazum o gradnji neposredne železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko -------------------------------------------. / _.M lahko P“ le & zahavoj^amcnien^h^rečutesprija-č /ned Uglm' niem se lahko izobražujete ah pa ' ‘ j J’ P^°ini ^metijsko-živilski sejem je za do er “a je največji, najbolj urejen in n t'onsk‘m sejmom. Tudi vreme mu j vcndarse lel° pnveč soparno je bilo od časa o *g Edicija doslej skorajda še ni izneverila. Kako Srečanje dveh prekaljenih politikov Gonz - Kučan UVOŽENIH KAVGOARNITUR • SPALNICE GARANT Z 20 % POPUSTA - UVOŽENE SPALNICE ŽE ZA 105.000,00 TOLARJEV 'S*11' nM 30.000.00 tolar)«« »h ml” Imalnlml obrestmi. < 2 Belgija - država v šoku Aktualno okoli nas Zakaj je bes Belgijcev po umorih otrok naravnan na policijo in sodstvo Čeprav so v belgijskem mestecu Liittich mrtvaški zvonovi odzvonili, v kraljevini še dolgo ne bo miru. V baziliki svetega Martina so brali zadu-šnico za umorjeni deklici, Julie Lejeune in Melisso Russo. Takšnega ogorčenja in pretresenosti belgijskega prebivalstva ni bilo že od smrti kralja Baudouina pred tremi leti. Deželo je preplavil največji nravni škandal doslej. Dve deklici, mrtvi zagrebeni, dve deklici, ki sta končali pod rokami morilca Marca Dutrouxa, in dve dekleti, sedemnajst- in devetnajstletna, za katerima še vedno ni nobene sledi. Korenine zla Belgijci so besni na sodstvo in policijo svoje države, ki naj bi jih pustili na cedilu. Kardinal Danne-els in kraljevi predstavnik sta pozvala ljudi k miru in spravi. Oba sta govorila zoper ponovno uvedbo smrtne kazni, ki so jo odpravili šele letos, natančneje 13. junija. V ozadju korupcijskih, hormonskih in policijskih škandalov iz rov je dolg: napad na transporterje denarja, ki se je končal s smrtnim izidom, umor socialista Andreja Coolsa, »banda iz Nijpelsa«, ki je umorila trideset ljudi - in zdaj še umori otrok. Protesti ljudi in staršev niso naravnani zgolj na sodstvo, temveč tudi na arhaični pravni sistem države. V državi imajo tri neodvisne policijske službe, ki med sabo, na- Starši umorjenih deklic so po celotni belgiji razobesili plakate, s pomočjo katerih so upali, da bodo našli svoji hčeri. Policija je njihovo javno nastopanje označila kot motenje njihovega dela. Zdaj je prepozno. Deklici sta mrtvi. Arhaični zakoni Organiziranost in zakoni so iz preteklega stoletja. Npr. zakon »Lejeune« je iz leta 1888. Ta zakon omogoča predčasno izpustitev zapornika, če se ta lepo vede, in temu zakonu se ima Marc Du-troux zahvaliti, daje na svobodi. Takratni minister za pravosodje Melchior Vathelet ga je po treh letih izpustil na prostost, čeprav je bil zaprt zaradi posiljevanja šestih deklic in mučenja žene ter obsojen na 12 let zapora. Vathelet - danes sodnik na sodišču EU v Luxem-burgu - se je oglasil s počitnic in povedal, da razume bes ljudi, da obžaluje svoj podpis, da pa je takrat ravnal po svoji časti in vesti. Odločitev, ki seje izkazala za usodno zmoto. Kajti Dutroux, ki je bil obsojen zaradi pedofilije, je bil takrat izpuščen kljub negativnemu mnenju psihologa. Zdaj so ga zaprli kot šefa pornomreže, ki je ugrabljala dekleta, jih posiljevala in svoja zločesta dejanja snemala na videotrakove. Stefaan De Cler-ck, današnji pravosodni minister: »Formlano ni bila storjena nobena napaka. Toda koordinacija je bila slaba, preveč je bilo formalizma in neznanja.« Sodniki v Belgiji in na Nizozemskem so dobili novo nalogo: izkopati morajo vse nerešene primere izginulih dečkov in deklic. »Naša dežela je v šoku,« pravi Stefaan De Clerck. Šok, ki globoko seže in posledice katerega bodo še dolgo odmevale. Za fragilno belgijsko vlado pa lahko to pomeni hudo preizkušnjo. ci stradali v kletni luknji. Tako namreč trdi Dutroux. Za njuno oskrbo .naj bi se dogovoril s pomagačem, tako je vsaj povedal za zapisnik. Ko je bil marca izpuščen, je ena od obeh še živela. »Praktično je umrla v mojih rokah,« je izjavil Dutroux. Nato ju je stlačil v plastično vrečko. Z zvezanimi rokami in nogami ter obližem čez usta ju je zagrebel med ropotijo in gradbenimi stroji. In ob njiju je zagrebel še enega od pomagačev. Kaj seje dogajalo Kaj je storil deklicama^ mesečnem zaporu, s v jasno. Najbrž enako ljeJJ letni Sabini, kije maja, in štirinajstletni je en teden preživela vi kleti. Prejšnji teden so J bodili iz krempljem stem,kostabilivecrat^J in zdrogirani s table a preteklih mesecev je potrebno iskati ozadja za največji nravni škandal. Kajti povezovanje teh škandalov z ugrabitvijo trinajstih deklic (v zadnjih petih letih), ne da bi država vidno reagirala, zagotovo negativno vpliva na podobo sodstva. Ljudstvo je šokirano. Zbiranje podpisov za ponovno uvedbo smrtne kazni je izraz njihovega besa. Spisek neraziskanih spektakularnih kriminalističnih prime- mesto da bi sodelovale, vedno tekmujejo. So torej druga drugi konkurenca. Ob tem postopke zavlačuje tudi jezikovni problem - v Flandriji govorijo nizozemsko in v Valoniji francosko. Ob tem so mnoge službe v sodstvu in policiji podeljene ne po sposobnosti in strokovnem znanju, temveč po političnih barvah. Zgodba krvi »Prepovedali so nam, da bi na lastno pest iskali hčer in zdaj nam jo dajejo nazaj - mrtvo, ker je umrla zaradi gladu. Mesece nam policija ni posredovala nobenih podatkov in zdaj samo rečejo: vaši otroci so mrtvi. Z drugimi besedami: pustite nas končno pri miru,« so v odprtem pismu belgijski vladi zapisali starši umorjenih deklic, Julie Lejeune in Melisse Rosso. 24. julija 1995 so Lejeunesovi in Rossosovi zadnjič videli svoji hčeri živi. Bilo je sobotno popoldne, ko sta osemletnici prosili, če se smeta skupaj igrati. Od takrat je za njima izginila vsaka sled. 14 mesecev pozneje, spet je bila sobota in spet je bil popoldan, so našli trupla otrok - zagrebena tri metre globoko na posestvu moškega, ki bi moral sedeti v zaporu vse do leta 2002. Devetintridesetletni Marc Dutrouxje bil leta 1989 obsojen na trinajst let zapora zaradi ugrabitve in posilstva petih deklic. Po treh letih je bil zopet na prostosti, bojda, ker se je lepo vedel. Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček. Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. VESTNIK Neučinkovitost policije To je samo izsek iz nakopičenih primerov, ki kažejo na hudo površnost in neučinkovitost belgijskih preiskovalcev. Po tistem, ko je Dutroux, ki so ga v časopisju označili kot »pošast« in ki ga je policija označila kot »inteligentnega, ciničnega in perverznega«, ugrabil obe deklici in ju v zaprl v za te namene zgrajeno kletko v kleti svoje hiše v Charleroi, je policija kar dvakrat preiskala njegovo hišo - zaradi kraje. V času obeh preiskav, tako avgusta kot decembra 1995, sta Julie in Melissa še živeli. Toda niso ju našli, saj nihče ni prišel na idejo, da bi dal pod lupo človeka, ki je že bil kaznovan zaradi ugrabitve in posilstva otrok. Posledica druge hišne preiskave je bilo priprtje Dutrouxa, kije očitno zapečatilo grozljivo Juliesino in Melissino usodo. Kajti medtem ko je bil ugrabitelj v zaporu, sta dekli- 7 Iz Zagreba piše Starši, ne ovirajte pol>clJc Medtem ko sta Mg lie še živeli, sije čas - preveč časa, ugotovili njuni,v s asebne starši. S pomočjo organizacije so obe plakate, sprva po še v tujini. Očeta s v Južno Ameriko z P tetjs» bosta tam našla hčeri-nastopili v talk-shog^ ljudi, naj jim pomagaj e(ana; znaki, signali. Pobe J J lu razglasila za mo’ 0ČiH, da?* novembru so jim P ^svoJ1 morajo sprijazniti ve]j. Vd deklic. Obe stai se i . cembru jim je belg«* QbeSti ukinila otroške dodatke še živeli. . njorče®'' Zdaj ju m veC’ °®daj sU'1 žavljani zahtevajo in nje?0’ kazen za Dutrou ® swtS' pravkar zaprto z napjsoiP.’. nosijo bele majice .^itejej, lie in Melissa-ne Pg>rn/I Policija je že bil zaprt zaradi M* posiljevanja deklic- jb vedenja so ga P» izpustili na prostost- Tretji človek v politični sp^^ Dejavnosti, ki se ima za politično ali vsaj pripada splošne značilnosti, ki oblikujejo na^K0 pribij pisani paleti politike, ni mogoče spoznati in dojeti brez poznavanja dogajanj za odrom, v zakulisju politike, ki tudi na Balkanu pomeni vsakdanjost. V zakulisju balkanske politike je bil spočet krvavi razpad nekdanje Jugoslavije, in ko je vstopil največji (ZDA), je bila vojna čez noč prekinjena. Najprej med Hrvati in Bošnjaki, ki jih je ameriška administracija marca 1994 v Washingtonu iz smrtnih sovražnikov napravila za »večne« prijatelje, in nato z. ustanovitvijo hrvaško-bošnjaške Federacije BiH, ki je, poenostavljeno povedano, nekakšna dvodelna omara z zapečatenimi tretjimi vrati, ki so rezervirana za bosanske Srbe, ko bodo izkoreninili svoj nacionalizem. In na koncu z razvpitimi daytonskimi pogajanji tri tedne minulega novembra, ko je bil sklenjen mir za Bosno in nato garniran kot mirovni proces z banketom v Parizu - 15 dni pred iztekom prejšnjega leta. Toda vsi, ki od blizu ali s primerne razdalje spremljajo dogajanje na ozemlju nekdanje Jugoslavije, dobro vemo, da s poznavanjem zakulisja balkanske politike ni mogoče dešifrirati pojavov na odprtem prizorišču, na politični sceni. Opraviti imamo z nekaterimi splošnimi pojavi, ko seje z zlomom komunizma, ki je želel igrati vlogo svetovnega nazora, odprla Pandorina skrinja, v nastalo ideološko praznino, ki jo je pustil komunizem, pa so se začeli plaziti demoni minulih dob - ideologije, ki razglašajo šovinizem in ksenofobijo, populizem in nestrpnost. Beseda nacionalizem se je izrodila, postala je določena vizija sveta, v katerem so narodi obsojeni na medsebojni živalski boj za obstoj. In prav to se je dogajalo s krvavim razpadom nekdanje Jugoslavije, ker pa glavno besedo med tremi sprtimi narodi še vedno vodijo nacionalistični politiki in njihove stranke, je mogoče le ugibati, kako dolgo bo trajal vsiljeni mir mednarodne skupnosti v Bosni in njeni neposredni okolici?! »Razmišljam,« je v svoj dnevnik 23. decembra 1972 zapisal Stane Kavčič, »kako zgodovina oblikuje način političnega življenja in dušo narodov. Hrvati se dvigjo in padajo. Vse ali nič. Zagnanost v nič, zagnanost za vse... Srbi so bili previdnejši, preu-darnejši, nikoli ni bilo tako slabo, da ne bi mogli deliti z drugimi. Vedno je nekaj ostalo; vzdržali so, čeprav stisnjeni med dva velikana, Avstrijo in Turčijo... Mi Slovenci pa smo mojstri dvojnega političnega življenja. Enega za boga, cesarja in kralja; drugega zase in za svoj kruh vsakdanji; tega za stranke, onega za osebno neuradno rabo!« Ali je s takim razmišljanjem žrtvi hrvaške pomladi ' 71 na Slovenskem uspelo vstopiti v politično spalnico Hrvatov, Srbov in Slovencev? To so nemara življenja in se v najboljšem primeru lah oče preddverju politične spalnice, kamor piti skozi vhodna vrata niti skočiti s o vOrih seje priplaziti kot duh, kot so nek ^uRti nemški Der Spiegel, ki mu je časopisna zavidala vlogo tretjega človeka v nem mn evropski politični spalnici. P01.1 Balkanu, kije bolj podobna bordelu, K ijitif svojih delih zlasti opisovalfrancos Kurbiščei!’,u malik Jean Genet (»svet je eno sam vjia, sH ne vladajo nobena splošno veljavo P vposl konec koncev povsem normalno, da smrtna sovražnika, ki bi se nekaj tre fla V najraje pobila ali pa drug drugeg ftidm0' ,a Slobodan Miloševič nista edina, , (l poznamo tudi na nižjih instanca > nom Karadžičem in nekdanjim vo n . BiH Matejam Bobanom itd. Po ta^ če sta se partnerja dovolj zadovolj ; stu str da si med sabo najbolj zaupata temtakem kot otroka igrala vojno, ljudstvo nasedlo! peijali, P J Seveda bodo mnogi, ki so bil dm^ptt slej terjali poravnavo računov, at o. aCjj. ba, ki se bo prenašala do novih g zaP^itU zadeva hrvaško-srbske odnose, je rej v P so bili zmeraj na Balkanu a o L-bni,kis111 nekdanje skupne države zelo pom odnoS^’ nadvse pomembna normalizacija ffiinE eji, jo v petek formalno končala zun bo Mate Granič in Milan Milut'nov‘ - geol Jr da ureditev odnosov med Zagre ni potekala v škodo tretjega, v mian sem Bošnjake, ki jih dr. Franjo ralum0^ ,aiozohS'OVen^ ,°t Upa epnimi izkaznicami ?aJ bi se m adžayski predsednik, ■et° '• temiZ8?ddo ze naslednje p°dobno preha-Afo, b„ ed Nizozemsko in morali dr-0 vstoPa v držav počakati vsaj h'in kn Vr°psk0 ^zo. To-tuiemSajcas prehaJanja »h obeh ?.Vz°ru ni samo v ^Ov. rzavnih predstav-»bd, (°P' Madžarov in 1 treba bati in da bi zahtevata, pa sta lahko predsednika slišala v posebnih pogovorih, ki sta jih opravila s posameznimi predstavniki tako v Neme- V nedeljo sta se srečala predsednika sosednjih držav, M. Kučan in A. Goncz. Iz Nemesnepa, kjer je Goncz ob navzočnosti Kučana odprl cesto, ki bo povezovala obe državi, sta se predsednika odpeljala čez nov mejni prehod v Kobilje, kjer sta se srečala s prebivalci okoliških vasi, od tam pa sta nadaljevala pot v Prosenjakovce, kjer so potekali uradni pogovori. Na vseh treh mestih so ju počastili s kulturnim programom. Radgoni je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek v. 34. mednarodni kmetijsko-živilski sejem * ^omocija Slovenije v Evropi 'J Evrope v Sloveniji ________________________________________________—----------- p ‘0^0 kvadratnih metrih razstavnih površin 1.500 razstavljalcev iz 30 držav ^>^<2 Poudarek strokovnosti Raa? -------“---7“ Ufo ^istva 8vn.a se -ie v teh dneh spremenila v središče slovenskemu’*0 Se zbr rS*’ k' v slovenskem kmetijskem prostoru kaj pome-i ? I v tem obmejnem mestu, kjer so minulo soboto slo-p°SnE mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Slovensko ^01 li l.Sn;roPa je njegov letošnji moto, na njem pa se predsta-•Ka Ustavi- razstavljalcev iz 30 držav. Seveda tudi na tem sejmu t6’ M sna । !’ pač pa $e ce,a vrsta strokovnjakov iz domovine evilnj emjejo v spremljajočih strokovnih sejemskih prire i-s*aVe r°kovni posveti, predavanja, okrogle mize in stroko-tradicionalni sestavni del te največje slovens e K estacije, ki si je že utrdila svoje mesto tudi v tem delu nJSVc Radgoni, na \alna Prae,S, rlh držav, tako Pornei1^Vropske unije, in za>ben most med Pa je i °dom, na tem >n UsPehet°S obeležil še svojihaj se na njem Sifivr°Pska J-a predsta’ Sa ko Polito Un,Ja s svojo ?X?01itika 'k°' Prav kme’ namreč ena potZknjenihčla™, Jhčh kotn6?6 kmetijstva kar je °ViC° svojega °k0li 40 v EvronJa pr°mocijo v nieo P' ln Evrope v Jeg°vem okviru pa se tudi letos predstavljajo gospodarske zbornice iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Izkušnje potrjujejo, da se prvi stiki, vzpostavljeni na tem sejmu, velikokrat razvijejo v trdne vezi in tesno poslovno sodelo- vanje med slovenskimi in tujimi partnerji in tudi s tem sejem prispeva k poglabljanju gospodarskega sodelovanja med državami. Daje ta sejemska prireditev prav v tem delu Slovenije, ni naključje, saj je nastala in se razvijala v osrčju slovenskega kmetijstva, do katerega pa je imela politika v preteklosti različen odnos. Kot je v slovesnem nagovoru ob otvoritvi letošnje- 1373 • H i ► 9S 2 5 p ♦ NEMESN^F snepu z našimi kot v Prosenjakovcih z madžarskimi. Predvsem delovno srečanje obeh predsednikov (na štiri oči) se je, kot sta povedala na tiskovni konferenci, sukalo okrog sporazumov, ki naj bi jih državi podpisali ob tistih dvaintridesetih, ki sta jih podpisali do sedaj. Na podpis čakajo: sporazum o ratifikaciji diplom, potem gospodarski o obdavčevanju in konkurenci, sporazum o mejnih prehodih, gradnji železniške proge in avtocestne povezave, sporazum o manjšinah. Drugi del pogovorov ga sejma dejal dr. Janez Drnovšek, posveča slovenska vlada kmetijstvu zdaj veliko pozornost, saj se je med vlado in kmetijci razvil partnerski odnos. Čeprav je osrednja skrb vlade veljala obvladovanju inflacije, kmetijstva ni pustila ob strani, najboljši dokaz za to pa «• no nieeovem tudi dejstvo, da letos med kmetijci ni bilo večjega nerazpoloženja zaradi razmer v kmetijstvu. Po Drno- sta namenila vprašanju pridruževanja obeh držav EU in NATU, spregovorila pa sta tudi o balkanski krizi in podpisu sporazuma med Beogradom in Za- grebom. Seveda oba predsednika nista mogla mimo 1100. rojstnega dne Madžarske in lepih besed o naslednjih 1100 letih dobrih sosedskih odnosov, miru, blaginje. Za praznično razpoloženje so na obeh straneh meje poskrbeli domačini s kulturnim programom. V Kobilju, kamor sta se pripeljala z avtobusom, sta se srečala s prebivalci obmejnih vasi, delovni dan pa sta končala v Prosenjakovcih. Tako je minilo že četrto srečanje obeh predsednikov držav in odprtje bil mejni prehod (delujejo, kot je povedal Goncz, 4,5 mejnega prehoda), sledilo naj bi še odprtje mejnega prehoda v Prosenjakovcih. Vendar pa želje vseh prebivalcev iz posameznih vasi, ki želijo imeti svoj prehod, niso uresničljive, je povedal Kučan, čeprav so glede na represivni državniški aparat preteklega obdobja, kot bi lahko izluščili iz njegove izjave, razumljive. A. P., FOTOGRAFIJI: JURE ZAUNEKER vškovih besedah v Sloveniji potrebujemo kmetijstvo, kmete in naše podeželje, zato bo tudi v prihodnje temu področju veljala posebna skrb. Vlada in kmetijstvo bosta morala s partnerskim odnosom zagotoviti kmetijcem takšno mesto, da bodo sposobni preživeti tudi v združeni Evropi, kateri smo se s podpisom pridruženega članstva zdaj še bolj približali. Pred nami, posebno pa še pred kmetijci je zdaj čas prilagajanja, Slovenija pa mora dobiti svoje mesto v združeni Evropi, je dejal predsednik slovenske vlade na otvoritvi letošnjega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. LUDVIK KOVAČ Fotografija: JURE ZAUNEKER Komentar Kako priti do plačila? Če neko delo opravite, ni nujno, da boste zanj dobili tudi plačilo. To je že ustaljena praksa, pa najsi gre za zaposlene, svobodne umetnike, podjetnike ali obrtnike. Vedno je kaj narobe s plačilom; v službi se vse prikrije pod raznimi prispevki, davki in posojili, ki vam jih odtegujejo, ali pa se sklicujejo na tajnost podatkov; kot svobodni umetnik lahko pišete in ustvarjate, pa potem čakate, če bo kaj prikapljalo na vaš žiroračun, čeprav veste, da je bil tekst že zdavnaj objavljen v časopisu, reviji, morebiti celo v knjigi. Da, računovodje so mali bogovi. Toda ni rečeno, da prav oni odločajo o tem, če bo kakšno plačilo nakazano ali ne. Če gre recimo za podjetja, je to stvar vodstva, direktorja in ožjega tima, njihove poslovne politike skratka. Če gre za obrtnika, o plačilu ali neplačilu nekega računa odloča trenutno stanje na njegovem računu in preračunljiva obratna koristnost - če bo imel od tega, da bo neko blago ali storitev plačal, tudi v prihodnje koristi, bo to storil v čim krajšem času; drugače bo ravnal, ko gre za enkraten posel, takrat bo s plačilom čim bolj zavlačeval. Obdržati se na trgu, dobiti za opravljeno delo, storitev ali izdelek tudi ustrezno plačilo, torej biti »v igri«, je za marsikaterega podjetnika enako kot plavati v razburkanem morju. Tudi v morju plavaš z večjim elanom, če vidiš pred sabo vsaj obrise kopnega, skorajšnje rešitve. Tudi v Sloveniji bi marsikdo vso to zmedo in »kikse« še nekako prenesel, če bi vedel, da bo tega kmalu (ali čez nekaj časa) konec. Toda ne, kakor da nekomu nadvse ustreza, da vlada popolna zmeda, plačilni nered, da se vse bolj plačuje tako rekoč s papirji, blago za blago ali s »ke-šom«. Vsem, ki bi radi uspeli na slovenskem poslovnem trgu, bi morali ob registraciji podjetja ali obrti svetovati naslednje: najprej si dobite nadvse spretnega, iznajdljivega in strokovno podkovanega računovodjo, odvetnika in zveze za zbiranje koristnih informacij o podjetjih in podjetnikih, s katerimi boste morebiti poslovali. Šele potem se spustite v posle. Kajti dandanes ni pomembno biti dober v svojem poslu, biti najboljši parketar, keramičar, zidar, trgovec, mehanik ali kaj podobnega. Nikar se ne zavajajte, da boste uspeli le zato, ker ste dobri, ker zares kakovostno opravljate svoj posel. Pomembneje kot biti dober je, biti dovolj sposoben dobiti plačilo za ta »dobro opravljeni posel«. Kaj storiti? Ali naj na primer podizvajalci ne sprejemajo več naročil velikih podjetij, glavnih izvajalcev, ki so uspeli na javnem razpisu, ker jim pač niso plačali že več kot pol meseca ali pa so jim dolžni celo iz starih časov, ko se je firma imenovala še drugače? Ne morejo, ker jih kljub vsemu potrebujejo. To so izvajalci, ki so »pri koritu«, ki dobivajo dela pri gradnji avtocest ali pri gradnji velikih poslovno-stanovanjskih kompleksov. In če ima neko majhno podjetje nekaj takih velikih »dolžnikov«, kjer je morebiti računovodja »pozabil« poslati nakazilo, lahko avtoprevoznika, majhno podjetje ali nekega obrtnika in njegovo delavnico, ki je sicer vestno, pravočasno in^ kakovostno opravil naročeno delo, nniuijor Venrcrpa tudi, da' so ti majhni »poslovneži« - samostojni podjetniki - s strani države »najbolj tepeni«, saj morajo vsakih 15 dni plačevati davek, predlog o izenačtitvi z gospodarskimi subjekti pa še vedno ni prišel do parlamenta. Previdno bi predlagalia rešitev: ne sprejemati samo naročila velikih podjetij, ki so sicer veliki naročniki, ampak slabi plačniki, ampak opravljati tudi številne manjše posle, za katere vedo, da bodo plačani. Toda tudi tukaj je tveganje veliko. Neko manjše podjetje bo lahko že naslednji mesec izginilo, ostal bo le dolg in postaviti bi se morali v dolgo vrsto upnikov. Spet v drugem primeru se neki zasebni naročnik z zvezami lahko spomni kakšne nepravilnosti in namesto plačila poda prijavo inšpekciji. Kljub temu pa bo dobil vsaj nekaj plačanega, obdržal se bo na trgu, lahko bo pravočasno »nahranil« požrešno državno birokracijo, ki za vsako zamudo zaračunava velike obresti. Če se ne bo kaj hitro spremenilo, če ne bo večje poštenosti ali večjega državnega (država bolj ščiti dolžnike) in bančnega nadzora, se bodo tudi v Sloveniji kmalu razvile nove dejavnosti, ki bodo pomagale oškodovanim podjetjem priti do plačila: usposobili se bodo novi eksperti, in sicer za zbiranje informacij o podjetjih in posameznih naročnikih (bonitetne informacije niso vedno objektivne), detektivske organizacije, izterjevalci in rubežniki, ki bodo pomagali pridobiti denar. Od tu pa je le korak do nelegalnosti in kriminala. BERNARDA B. PEČEK Na Goričkem veseli vsake pridobitve Potem ko so minulo nedeljo slovesno odprli asfaltirano cesto med Svetim Jurijem oziroma zaselkom Gerečevec ter Fikšinci v dolžini 3,5 kilometra - naložba je stala 62 milijonov tolarjev - se na podobno, prav tako pomembno pridobitev pripravljajo v Občini Kuzma. Delavci Cestnega podjetja Murska Sobota so namreč končali zemeljska dela na odseku ceste Kuzma-Grad, zato je pričakovati, da bodo to prometno povezavo kmalu posodobili. Predračunska vrednost opravljenih del na skoraj 4 kilometre dolgem cestnem odseku, v kar so všteti urejeni zgornji in spodnji ustroj iz lomljenca in gramoza, dva mostova, jarki in sanirani plazovi, je skoraj sto milijonov tolarjev. Denar so zagotovili iz natečaja za demografsko ogrožena območja ter s prispevki občanov Grada in Kuzme. Še na eno pomembno prireditev na Goričkem ob koncu tega tedna je treba opozoriti. To bo tako imenovana petrovska noč, ki jo člani Gasilskega društva Gornji Petrovci ter aktiv žena in mladih pripravljata že tretjič zapored. Tako bodo v soboto ob 18. uri lokalne karaoke, ob 20. uri bo nad prizorišče priletelo letalo, iz katerega bo skočilo deset padalcev Aerokluba Murska Sobota, ob tej priložnosti pa se bo dvignil tudi toplozračni balon. Naposled bo še velik ognjemet. M. JERŠE ospodarstvo Špekulativno ustanavljanje podjetij pod zakonsko zaščito Res »hudodelsko Ministra za promet in zveze Slovenije in Madžarske podpisala sporazum in memorandum Železnica kot mednarodna nuja združenje«? Do konca leta naj bi tudi ministrska predsednika podpisala sporazum o gradnji neposredne železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko V prvih šestih mesecih lani so obravnavali 141, letos pa 108 primerov goljufij podjetij, ki spadajo v nekakško »hudodelsko združenje«, ki goljufajo druge podjetnike Zamislite si, da imate trgovino, morebiti zastopstvo. Neko podjetje, ki se ukvarja s storitveno dejavnostjo ali ima mrežo trgovin, po telefonu ali faksu naroči večjo količino blaga. Veseli naročila - konkurenca je namreč vse večja - mu ga izročite. Rok plačila je zelo ugoden, 45 dni. Ko tega plačila ni nikjer, začnete pošiljati opomine, nato želite vnovčiti akceptne naloge ... toda na agenciji vam povedo, da se lahko postavite v vrsto. Pred vami je še veliko takih, ki niso dobili plačila za dobavljeno blago, podjetje, ki vam je dolžno, pa nima na računu niti tolarja. Sledi stečaj podjetja. Istočasno ista oseba že ustanavlja novo podjetje in čez nekaj mesecev se zgodba ponovi. Z dolgim nosom ostane nova skupina ogoljufanih. Kako je to mogoče? Zakon jim pač dovoljuje ustanovitev podjetij, saj se vedno lahko izgovarjajo na svoje poštene namene: pokesal sem se, zdaj mislim delati zares pošteno. Dokler nekomu ne dokažeš krivde, je nedolžen in lahko igra na karto poštenega državljana, ki so mu kratene osnovne človekove pravice. In tako spet ustanovi firmo, v kateri bo čez čas pustil kupe dolgov. Je kaznivo, če imaš nekaj firm z dolgovi? Ti lahko sodišče prepovedi zaradi tega ustanoviti novo firmo? Ne le, da povzroča veliko škode trgovcem in drugim podjetnikom, ker jim ne plačuje kupljenega blaga, ampak povzroča posredno veliko škodo tudi drugim podjetnikom - začetnikom, ki bi radi začeli poslovati pošteno in bi jim odlog plačila prišel še kako prav. Blago proda naprej po nižji ceni in za gotovino, saj hoče čim prej dobiti denar, ki ga usmerja na svoj žiroračun. Če se torej na trgu pojavi blago, ki ga trgovec prodaja le za gotovino po nižji ceni, kot gaje kupil pri dobavitelju, je prvo opozorilo, da takšen trgovec tega blaga dobavitelju ne misli plačati. Iz podjetniškega vidika je nenormalno, da bi prodajal blago na drobno ceneje, kot gaje kupil v veleprodaji, saj bi le tako lahko pri prodaji zaslužil. V Pomurju so lani odkrili skupino takšnih »storilcev«, ki so ogoljufali druga podjetja za okrog 35 milijonov tolarjev. Znano pa je, da v Sloveniji obstajajo že večje tolpe, imenujejo jih »hudodelska združenja«, ki se ukvarjajo s kaznivimi dejanji: uporabljajo ponarejene žige, lažno se predstavljajo, izdajajo akceptne naloge, ko so podjetja blokirana, in podobno. Na UNZ Murska Sobota so lani v prvih šestih mesecih obravnavali 141, letos pa 108 primerov načrtnih goljufij podjetij. Povsem sveži je primer podjetja iz Apač, ki je bilo ustanovljeno z namenom špekulacije, vendar za to niso vedeli ne »slamnati« direktor niti dve zaposleni. Ustanovitelj podjetje je bil iz Maribora, kije že imel svoje podjetje in je prek apaškega podjetja le nabavljal blago in v njem puščal dolgove, bilo je torej le vmesno podjetje. Kurirje zaposlenim v Apačah prinesel le kovček z navodili, kaj, koliko in od koga naj nabavita blago ter kje naj pustita ključ. Blago so podnevi pripeljali na dvorišče podjetja v Apačah, šlo je za razno blago, od špecarije do bele tehnike. Ponoči je pripeljal tovornjak, vse blago so naložili in odpeljali v Maribor. Dinamika »poslovanja« oziroma nabavljanja je bila velika, kajti pomembno je bilo v čim krajšem času pridobiti čim več blaga. Ko so se začeli dobavitelji spraševati, kaj je s plačilom, je bilo prepozno. Vsa sled do mariborskega podjetja se je izgubila, vsi dolgovi so ostali v apaškem podjetju. Gre za 300 milijonov tolarjev dolga in 100 oškodovancev. Trgovci so prav zares v nezavidljivem položaju; zaradi vse večje konkurence morajo pristajati na čim večje ugodnosti za kupce, odlog roka plačila, po drugi strani pa jih lahko nekdo mimogrede ogoljufa za nekaj milijonov. Pozabljajo pa, da imajo vedno možnost preveriti boniteto nekega podjetja - to resda nekaj stane, toda če gre za večmilijonske posle, je to več kot nujno. Verjetno pa se goljufivi podjetniki tega tudi zavedajo, zato skrbno pazijo, kako velika so naročila, da ne bodo preveč sumljiva. Ker zakonodaja dopušča, da lahko takšni goljufivi podjetniki še naprej opravljajo »svoj posel« pod imenonLnove firme, bo najverjetneje edina učinkovita »samoobramba« podjetnikov - kogar poznajo kot goljufa, ki je že menjal nekaj firm - da mu ne zaupajo. Če naročnika in firme ne poznajo, naj poizvejo o njem pri drugih, ki so mogoče že imeli slabe izkušnje. BERNARDA B. PEČEK V torek, 27.avgusta, sta Prekmurje obiskali prometni delegaciji Madžarske in Slovenije, ministra pa sta v Moravskih Toplicah podpisala Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o mednarodnem železniškem, cestnem in vodnem kombiniranem transportu ter Memorandum o vzpostavitvi neposredne železniške povezave . Madžarsko delegacijo so sestavljali minister za promet dr. Karoly Lotz, madžarski veleposlanik v Sloveniji Istvan Oszi, dr. Peter Scharle, Andras Hardy, dr. Janos Verb6szky, Lajos Horvath, Andrea Kovacz in generalni direktor železnic MAV Zoltan Rigo; v slovenski delegaciji so bili minister za promet in zveze Igor Umek, slovenski veleposlanik na Madžarskem Ferenc Hajos, državna sekretarka za promet Marjana Novak, državni sekretar Slavko Hanžel, podsekretar Marjan Vrabl in svetovalec ministra Vasja Kovič. S slovenske strani je bila nekoliko močnejša tudi skupina predstavnikov Slovenskih železnic, v njej pa šta bila tudi direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar in vodja projekta neposredne železniške povezave z Madžarsko Marko Brezigar. Delegaciji sta se najprej srečali na mejnem prehodu Hodoš, v kraju, kjer naj bi bila zgrajena skupna mejna železniška postaja za potrebe obeh držav. 24,5 kilometra nove proge na slovenski strani naj bi potekalo po trasi nekdanje železniške proge, predračunska vrednost projekta pa je čez 10 milijard tolarjev (od tega bi 5,5 milijarde stala gradnja proge in 2 milijardi gradnja postaje na Hodošu); dolžina proge na madžarski strani je okrog 19 ■ kilometrov, po besedah madžarskega prometnega ministra pa bo njena gradnja vredna od 14 do 15 milijard forintov. Po sklepu slovenske in madžarske vlade iz oktobra 1995 sta prometni ministrstvi pripravili predlog sporazuma, obe strani pa že pripravljata tudi projekte. Slovenija je v letu 1996 že rezervirala 10 milijonov mark (okrog 900 milijonov tolarjev) proračunskih sredstev za pripravo potrebne dokumentacije in odkup zemljišč, za gradnjo mejne postaje na Hodošu sredne železniške pove $ dpisala do konca letosnj lI (kmalu naj bi bil znan n datum), tako da bi v J 1997. že lahko zaceli zg proge. »Ob zamujanju sodelujoči strani ne stroške, ki bodo zaradi f A stali,« je povedal miom6 na novinarski konfete,—„ Slovenski in madžarski minister za promet m zveze sta se pogovarjala tudi o avtocestni po^ in avtocestnih prehodih med obema država^ # telekomunikacijskih zvezah, radijski frekvenci porabske Slovence, 2. programu Madžarske televizije ter privatizaciji Telekoma. Stična toc obeh avtocest (slovenske od Cogetinec do Radmožec in madžarske M 7) še ni določena,,, čeprav naj bi se časovno skorajda hkrati PnD. meji. Novost je, da so se dogovorili o usposob mednarodnega mejnega prehoda, za kar naj prav tako pridobili sredstva iz programa Pnar’ « Tako naj bi bil prehod v Dolgi vasi namenjen prevozu blaga iz severnejših dežel Slovaške, Poljske in baltiških držav), v Pincah pa bi prestopala mejo tovorna vozila iz vzhodnih a pa bodo poskušali dobiti denar tudi iz programa Phare. Predsednika vlad Slovenije in Madžarske naj bi sporazum o gradnji nepo- ________ ———-—' dpisu sporazuma in nt®^ ma. Zaradi tega pa «JSO tak« drugih tehtnih raz oipvenskj na ministrstvu kot na železnicah trdno p . .eZništa bo dolgo načrtovana z povezava med Slo ffl0r6jo J’ džarsko zgrajena- [jtev,t0 omajati niti rezul a rej niti morebitne sp .e|eZnic ministrstvu ali vods [jtd Madžarski mm1S'® binoP^ opozoril, da mora a pravljenega spotaski P^, vlada in nato se n dn3ro^ ment. vendar zaradi dvs6® niče to ne bi sr Opozoril je na 0 kon®"’. podobnih sPora^'" tudi z ranem prevozu b ag* z p mi državami, na P gol^. Ukrajino, Romumj . tov°rl' b kajti pri preustnerj J pOpe prometa na želez sOd na tudi določen pri«s vanje držav. g pE^ . BERNARDA^^ NATAŠA " Sejem v Riedu bo prihodnje leto od 30. avgusta do 7. septembra Največji avstrijski kmetijski sejem Sejem v Riedu, ki je sicer bienalni, je največji kmetijsko-gospo-darski sejem v Avstriji, saj je lani na njem sodelovalo 1.997 razsta-vljalcev, od teh jih je kar 681 prišlo iz 40 drugih držav. Čeprav bo sejem šele prihodnje leto od 30. avgusta do 7. septembra, so organizatorji že predstavili njegovo vsebino, ki bo imela tokrat več glavnih sestavin sodobnega kmetijstva. Poleg obsežne razstave kmetijske tehnike bodo obiskovalci lahko videli še razstavo najbolj kakovostne plemenske živine, razstavo semenarstva, poučen prikaz gradenj v kmetijstvu, predstavljen pa bo tudi zvezni center strojnih krožkov. Da so vsebino prihodnjega kmetijskega sejma v Riedu predstavili prav v času letošnjega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, ne preseneča, saj oba sejma že vrsto let dobro in uspešno sodelujeta. Kot je na novinarski konferenci povedal dr. Fritz Racher, direktor riedskega sejma, so se z vstopom v Evropsko unijo tudi za Avstrijo, posebno pa še za njihovo kmetijstvo, začeli novi časi in novi problemi. Premajhni kmetijski obrati so ena od glavnih težav, s katerimi se je srečalo avstrijsko kmetijstvo ob vključitvi v Evropsko unijo, zato je bilo potrebno iskati nove možnosti za obstoj in uveljavitev v novi obliki povezanosti. Z vključitvijo v Evropsko unijo so se cene kmetijskih pridelkov znižale za 20 do 30 odstotkov in temu se ni bilo mogoče izogniti. Letos avstrijski kmetje na račun tega še dobivajo intervencije iz proračuna Evropske unije, vendar že prihodnje leto teh ne bo več, zato se bo potrebno prilagoditi novim razmeram. In tudi sejem v Riedu naj bi prispeval k temu, saj se na njem srečujejo kmetijci iz Avstrije in drugih držav, to pa je priložnost za izmenjavo izkušenj. Ponarejanje v gospodarstvu: ogrožanje ali priznanje? t t. Od Mozartovih kroglic do salame V Italiji ponarejajo oblačilne blagovne znamke, na Hrvaškem pijače, na Madžarskem pa živila Ali ste prepričani, da je izdelek, ki ste ga kupili, res to, kar ste hoteli? Če se zadovoljite samo z napisom ali podobnostjo logotipa imena, vas bodo gospodarski prevaranti in ponarejevalci zlahka speljali na led. Najbolj zvenče in znane blagovne znamke, predvsem pa tiste, ki se najbolje prodajajo, so v največji nevarnosti, da bo na račun njihove svetovne slave služil kdo tretji. Prevaranti na sodobnem trgu kopirajo izdelek in blagovno znamko. Prodajajo ga v deželah in trgovinah, kamor zahajajo srednji in nižji sloji, ki si originalnega izdelka zaradi visoke cene ne bi mogli kupiti. Verjeli ali ne, mreža tatov blagovnih znamk je že dolga leta zelo dobro organizirana in razširjena, le da so se v zadnjih nekaj letih ti sodobni tatovi pojavili tudi v deželah nekdanjega socializma. Na Madžarskem so bili šokirani, ko so odkrili, da nekdo na črno izdeluje salamo Pick, njihov najbolj znani in najbolje prodajani živilski izdelek; Hrvati so bili ogorčeni, ko so opazili, da se prodajajo ponaredki Badlovih izdelkov bolje kot originali. Države nekdanjega socializma, usmerjene k tržnemu gospodarstvu, so najboljša tarča ponarejevalcev in prodajalcev nepravih izdelkov. Te dežele uvažajo vse oziroma pod krinko liberalizma ne omejujejo uvoza niti ne preverjajo izvora tako strogo kot države zahodne Evrope. Prav tako so te dežele nevešče gibanja na sodobnem pokvarjenem tržnem odru in »pozabijo« uvesti zaščitne predpise za domače izdelke in blagovne znamke. V Sloveniji smo v zadnjih letih doživeli največji razmah na področju trgovin, najsi gre za t. i. butike ali prodajalne s prehrambenim blagom. Kaj vse se v njih prodaja? Od kod izvira blago? Večji del tekstila prihaja iz azijskih dežel, mnogo izdelkov je ponaredkov te ali one blagovne znamke, ki je bila v svetu »na višku« prejšnje leto. To je pač tretjerazredno blago in po takšni ceni ga preprodajalci tudi kupijo v tovarnah v Indokini ali Tajski. Seveda ga prodajajo trgovci po nekajkrat višji ceni, toda še vedno dovolj nižji od npr. podobnih Murinih ali Labodovih izdelkov. Tudi znamka, ki naj bi dokazovala, da prihaja določeno krilo iz Italije, ne pove kaj dosti. Morebiti je lastnik butika eden od tistih, ki vsak četrtek vztrajno čakajo pred mejnim prehodom Dolga vas, da lahko potem pripeljejo iz Madžarske novo »robo« za svojo trgovino; mi pa se čudimo: le kaj kupujejo na Madžarskem? Pri tekstilnih izdelkih se ne morete zanesti niti na imena znanih blagovnih znamk, saj verjetno še nihče od vas ni videl originalne deklaracije na obleki znanega modnega kreatorja; ne morete zaupati niti izvezenemu napisu, kajti prav vse se lahko ponaredi. Zato ni čudno, daje najnovejša poteza svetovno znanega modnega kreatorja usmerjena v prikrivanje označevanja in ne več v poudarjanje blagovne znamke. Tudi pri živilih in pijačah je veliko ponarejanja. V Avstriji so najbolje prodajani turistični izde- lek čokoladne ce. Prave-echt-^^juJ^ Toda le kateri punaj. p(a-nec, ki Pride/igeln^ Nestlejeve Mozartk n)SoP j. ve. Resda te »kug vOjnega ? okrogle, tudi ba jn rja ni P^^uden.-jj jfl piše na njih i -nl v Sr , jih kupijo v trg pra»' Dunaja, morajo z ( FranC°ZjnvoU previdni in^ fj p0W ohranili P"®^^ 1 šampanjcev. Dan -da so sekti PaC gain^j0^ pa nekaj posebne^ Tudi Zlata radg.kot^, ne more pr°daJsj štejeJ00sl' njec, čeP«vJ«^pafljec’ raj orginalm :j3čo boljšo tovrstno nije. Še vedno J p0 vino«, izd® a P^raj*1’ šampanjski m je jz p panjci pa so dprancij>- .j Champagn® v L bi Tudi Madzar‘ ljatid pozorneje spre na trgu;kako J in3n PZaf madžarskih tj zdeJd a K domači ponarjer sj dfz takšne pov^1 D K I ^Kjg^avgusta 1996 ospodarstvo Mletje Radgonske gorice med najuspešnejšimi v občini S tradicijo do kakovosti zlato radgonsko penino in tramincem J0Segajo po najvišjih odličjih na velikih .^ffih in tujih ocenjevanjih Radgonska občina se sicer ne more ponašati s s gotovo ^>> med tista, ki s poslovanjem nimajo večji i e v;nogradov in 70 'podjetje Radgonske gorice. 300 hektarjev ro /aDOslenih. tem farjev intenzivnih jablanovih nasadov obdeluje - $ poslovnimi a se ob obsežnejših delih pridružijo še sezonski dek• ijejo, prav do-I) “ so zadovoljni, saj začrtane planske cilje . ovprašujejo po kletarjem pa je treba pripisati zasluge, da kupe, povpr 1'kovihkakovostnih vinih in s prodajo nimajo težav. hnV01)r' prodai' radgonskih <. so Postala znana in iskana sJ so veliko pri- . v»la številna priznanja, ki so nih ■ na veHkih mednarod- tudi domačih vinskih oce-»Aanj'h' najštevilčnejšimi Pen? M ponaša zlata radgonska je na sejmu Vino v pjQ ^ni kM trikrat osv°j'la šam' ue(j ,.1 naslov, eno veliko zlato Pina 'n dve zlati medalji. Tu-njet,(10Cenievanju v okviru gor-jonskega kmetijskega sej-°kitiiae Z'ata radgonska penina teijnStrem' šampionskimi od-1'ajvišiikVel'ko z'at0 medaljo, po tudi n n3eda'jah Pa je posegala C a sejmih v Novem Sadu, ln Beogradu. Da se Rad- gončani želijo vrniti na tržišča nekdanje Jugoslavije, potrjuje njihova navzočnost na letošnjem ocenjevanju v Beogradu, kjer so z zlato radgonsko penino osvojili zlato medaljo, še posebno pa so ponosni na letošnjo zlato medaljo z grad prixa v Bruslju. Seveda po najvišjih odličjih ne posega le njihova penina, saj se s še večjim številom najžlahtnejših medalj ponaša še traminec, ki je postal leta 1991 šampion gornje-radgonskega sejma, na velikih vinskih ocenjevanjih pa sije priboril še 11 velikih zlatih in 5 zlatih medalj. Velja pa omeniti tudi kakovostno radgonsko ranino, ki si v zadnjem času vse bolj utira pot v sortni izbor, saj zlasti posebne trgatve te sorte zagotavljajo izredno kakovost. Kar 85 odstotkov grozdja, ki ga predelajo v kakovostna in peneča se vina, pridelajo v vinogradih na območju Radgonsko-Ka-pelskih goric, preostale količine V zadnjem desetletju je bilo nekaj izvrstnih vinskih letnikov, v Radgonskih goricah pa v arhivih hranijo najboljše. Tudi za letos pridelek lepo kaže, žal ga je del ponekod že pobrala toča. Ta je klestila na okoli 100 hektarjih, kjer bo grozdja za 10 do 20 odstotkov manj, kakovost pa je zaenkrat še težko napovedati. Vinogradniki so razočarani nad prvo polovico avgusta, ko jim vreme ni bilo naklonjeno, vendar če bo v času do trgatve vreme ugodno, bo grozdje še lahko doseglo povprečno kakovost. pa odkupijo od vinogradnikov z drugih vinorodnih območij. V kleteh imajo prostora za dva in pol do 3 milijone litrov vina, največji del ga namenijo za znani janževec, dobršen del za penino, preostalo pa za buteljčna vina. Prav zlata radgonska penina, ki jo delajo po klasični šampanjski metodi, ima v radgonski kleti najdaljšo tradicijo, saj so jo začeli izdelovati že pred skoraj poldrugim stoletjem, njene količine pa iz leta v leto povečujejo in zdaj letno prodajo že okoli 250 tisoč steklenic zlate radgonske penine. Po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji so bili v Radgonskih goricah sicer nekoliko zaskrbljeni nad usodo njihove vinogradniške in kletarske dejavnosti, nekaj zemlje so sicer vrnili, vendar jim sedanji obseg vinogradov zagotavlja normalno poslovanje. Resje, da so zemljišča prenesli v sklad kmetijskih zemljišč, vendar je najemnina za zemljišča znosna, nasadi pa so v njihovi lasti. Nekaj zemljišč bodo verjetno morali še vrniti, upajo pa, da vinogradov ne bo treba vračati tujcem, ki nikoli niso bili slovenski državljani. Vračanja domačim ljudem jih ni strah, saj ni cilj, da bi. njihovi zaposleni obdelovali vse te vinograde, želijo si le, da bi grozdje, pridelano na tem območju, prišlo v predelavo v njihove kleti, saj imajo za to potrebno znanje in tudi tržišče jih je sprejelo. LUDVIK KOVAČ Po reorganizaciji KZ Ljutomer-Križevci dve splošni kmetijski zadrugi in zadružno podjetje V Klasu letos za milijardo tolaijev prometa Trenutni članski delež ne zagotavlja pravega jamstva za obveznosti zadruge ^Hr; Plovcu ministra za kmetijstvo Slovenije in Romunije ^venskoromunsko podjetje W ,?°dJetje bo skrbelo za izdelavo, I 1 *n dobavo reprodukcijskega H lil traktorjev Universal Hinj, ^jvečie Vgusta’ so v Hrastovcu pri Lenartu dodatno označili ^ jSloveHj^kmetijsko-živn^ sejma v Sloveniji. Kmetijska ^■ro Pr«iZvJ! 'n R?milnjje sta v Hrastovcu pri Lenartu prerezala n,m' *n poslovnimi prostori novega mešanega sloven-v ^TS n Ujetja, ki se bo imenovalo UNIVERSAL TRAK- bev^^nim6100 Sodelovanje katerega direk- sio?hromunSk.arič’ enim Znanimklh podjetijin Jev lJTt> ■ Izdelovalcem lz Romunije, je dobilo v soboto, 24. avgusta, novo razsežnost. Slovenski minister za kmetijstvo g. Osterc in romunski minister za kmetijstvo g.Tabar sta v Hrastovcu pri Lenartu prerezala trak pred prostori novega slovensko-romunskega mešanega podjetja. Ustanovitveni kapital družbe znaša milijpn nemških mark, lastniki pa so Tr-goprevoz Lenart (40 odstotkov), tovarna Tractorul UTB iz Romunije (40 odstotkov) in slovenska v prostorih novega podjetja UTS v Hrastovcu bodo traktorje montirali in servisirali. WaPravi in,* . pa pri’ °de j„ ln zanimiv. Ve- Sj^ročJ^džarskemu iz- Paprik pon.arejanje mle-Vstve,^Janje a ’ SaJ ni šlo le za "iJd?0 °Por?APak tudi za zdra-mleta1'Zdelek- Prav PaPrika je bila ^^'Manr sv°ji kakovosti ^CMob^^us in barvo <. pni ižvoznj rdečo Papriko!) Ser i ®lek Madžar-X L blatno Pi t1 sejimJe Ske »lesn • k> Ponosom ”e tndustrije. Pred Sfee^varne^ t^isifj.^ovo ,UjeJ° nobenih SiSea-S0 Povilo je: iAjj? arha je ,. drzavo. Pona-hKv^^dliiv a Pač salama> °Ok>ko t’ vendarslab-s° Pril? , ame slabše Vedo (r' ■ etiket0 P'-pic^Jcd kakšna je °2začimk ^odobno se 0 ^egeta, ki je ' na Madžarskem zelo priljubljena. Hrvaško vegeto je začelo izdelovati neko podjetje v Segedinu -seveda to ni bila več hrvaška ve-geta, ampak podoben izdelek. Ko so 1994. leta odkrili to prevaro, je vegeta začela prihajati na madžarski trg iz Romunije. Nekoliko težje bodo rešili spor s Švedsko, saj iz Madžarske prihaja tudi ponarejena švedska vodka Absolut. Švedska je opazila, da seje prodaja vodke v nekdanjih državah sovjetske zveze in na Madžarskem močno zmanjšala -dejstvo pa je, da ni bilo nobenih znakov, da bi ljudje manj pili. Šele s pomočjo zasebnih detektivov so ugotovili, daje njihove posle prevzela dobro organizirana kriminalna skupina, ki je ob sodelovanju ruskega »poslovneža« povsem legalno izdelovala vodko Absolut kar na Madžarskem - s ponarejenim sporazumom za licenčno proizvodnjo. Švedi zahtevajo od nepazljive države 70 milijonov dolarjev odškodnine. Tudi v sosednji Hrvaški so jim zagodli ponarejevalci alkoholnih pijač. V zagrebškem Badlu ugotavljajo, da je prodaja pijač v zadnjem letu padla za tretjino. Poleg tega trgovci zamujajo s plačilom za že prodane količine. To pomeni tudi manj denarja za državni proračun, čeprav naj bi prav alkoholne pijače najbolj polnile blagajno: za trošarino je potrebno odšteti od litra prodane pijače 4,2 marke, poleg tega pa še 20-odstot-ni prometni davek. Samo ena ilegalna polnilnica je v enem letu ponaredila 588 000 litrov Badlovega konjaka; v bližini Zagreba so odkrili ilegalno polnilnico brendija, v Koprivnici pa razpečevalca pijače iz treh ilegalnih polnilnic. Pred podrejanjem pa ni bila varna niti mineralna voda. Nobena skrivnost ni več, da so se v času vojne pojavile številne polnilnice »mineralne in pitne vode«. Seveda so spretneži polnili v garažah v steklenice kar navadno vodo iz vodovodnih pip. Ko se je pojavilo množično neprijetno črevesno obolenje unproforjevcev in hrvaške vojske in so ugotovili, da zaradi »pitne vode«, so poostrili nadzor, požrli ponos in dovolili prodajo celo slovenskim polnilcem: Trem srcem iz Radenec in Rogaškim vrelcem. Pa vendar: v Rogaški Slatini so ugotovili, da ponarejajo celo njihovo vodo Tempel. Nekdo je enostavno na klorirano in v garažah napolnjeno vodo lepil ukradene nalepke Tempel. Kaj je še varno pred ponarejanjem? Če je kdo uspel z novim in kakovostnim izdelkom, mu vedno grozi, da ga bodo ponaredili. In dokler bodo kazni za tovrstne prekrške tako nizke, se jim bo vedno splačalo ponarejati in plačevati kazni. BERNARDA B. PEČEK podjetja Ambravital, d. o. o. Lenart, Vesna, d. d., Maribor in AGIS-klima Ptuj (skupno znaša njihov delež 20 odstotkov). Trgo-prevoz je že do sedaj uvozil, zmontiral in prodal od 700 do 800 traktorjev Universal letno, kar je eden najvišjih odstotkov prodaje traktorjev v Sloveniji. Z ustanovitvijo in delovanjem nove družbe pa naj bi se število povečalo na 1200 ali celo 1500 prodanih traktorjev letno, s tem da nameravajo prodreti tudi na sosednja in bližnja evropska tržišča. Napovedana sklenitev sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in Romunijo pa bo sodelovanje med obema partnerjema še povečala, koristila pa bo predvsem slovenskim podjetjem, saj bo omogočila povečanje izvoza reprodukcijkega materiala in komponent (delov) slovenskih izdelovalcev v največjo romunsko tovarno. BBP Fotografija: JUZA STIGMA droge, AIDS 061 97 89 od ponedeljka do petka od 10.30 do 14.30 in od 15.00 do 20.00. Slovensko zadružništvo je v letih po drugi vojni doživljalo številne vzpdne in padce, kaže pa, da je trenutno spet v krizi. Zakon o zadrugah je v začetku devetdesetih let zadružništvo postavil na nove temelje, zadruge so svojo organiziranost uskladile z novo zakonodajo, vendar kaže, da je ta organiziranost zgolj formalna. Že samo število članov v posameznih zadrugah kaže, da ne opravljajo svoje osnovne funkcije, ki temelji na povezovanju malih proizvajalcev, da bi se ti lažje zoperstavili konkurenci na trgu. Z izjemo specializiranih zadrug, ki pa so največkrat nastale na pobudo živilskopredelovalne industrije, se nobena od splošnih kmetijskih zadrug ne more pohvaliti z množičnim članstvom, zato ne preseneča, če pri sodelovanju z zadrugo prevladujejo nečlani. Na območju ljutomerske občine je pred reorganizacijo v skladu z zakonom o zadrugah delovala Kmetijska zadruga Ljutomer-Križevci s temeljnima zadružnima organizacijama Klas in Kmetovalec, lastna proizvodnja pa je bila organizirana v Murskem polju. Leta 1992 seje ta zadruga preoblikovala v Splošno kmetijsko zadrugo Klas in Splošno kmetijsko zadrugo Kmetovalec,, obe novi zadrugi pa sta ustanovili zadružno podjetje Mursko polje in nanj prenesli vsa kmetijska zemljišča in nekatere nepremičnine. Žal je zaradi težav, v katerih se je znašlo, to podjetje zdaj v procesu likvidacije, prav pri tem pa prihaja cesto do zamenjav, saj zaradi nepoznavanja nekateri ne razlikujejo SKZ Klas in zadružnega podjetja Mursko polje. Za SKZ Klas velja zapisati, da normalno posluje in bo po besedah direktorja Franca Lubija letos dosegla okoli milijardo tolarjev prometa. Čeprav je vanjo vključenih le 145 kmetov, ki za obveznosti zadruge jamčijo s 600 DEM članskega deleža, z zadrugo sodeluje večina kmetov iz 22 vasi v tem । delu ljutomerske občine. Dober plačnik Največji del kmetijske proizvodnje tukajšnjih kmetov temelji na živinoreji, saj le-ti oddajo ljutomerskemu Mleko-prometu letno 5 milijonov litrov mleka, poleg tega pa prek zadruge prodajo okoli 1.200 glav mladega pitanega goveda, od 8 do 10 tisoč prašičev, okoli 10 tisoč pujskov in tisoč telet, letos pa so oddali tudi 1.250 ton pšenice. Čeprav mnogi kmetje oddajajo kakovostno živino mimo zadruge, jim promet z živino ne pada, saj zadruga odkupljeno živino plačuje dokaj redno, čeprav se sama ubada s težavami pri plačilnih rokih svojih kupcev. Sicer pa pri prometu z živino zadruga sodeluje z večino slovenskih mesnopredelovalnih obratov od Prekmurja do Primorske in Gorenjske. Po zakonu o zadrugah je SKZ Klas z lastninskim deležem navzoč v devetih živilskopredelovalnih obratih, kot pravi direktor Franc Lubi, pa izkušnje na tem področju niso ravno najboljše. Kar dve od teh podjetij sta namreč v prisilni poravnavi in dve v stečaju, s tem pa zadruga od lastništva ne bo imela nobene koristi. V zadrugi dobička doslej niso delili, del so ga namenili za povečanje članskega deleža (300 DEM po članu), sicer pa se zavedajo, daje 600 DEM prenizki članski delež in v bistvu ne predstavlja posebnega jamstva članov za obveznosti zadruge. Verjetno je tudi to eden od razlogov, da člani ne uživajo posebnih ugodnosti, saj tudi pri plačilu oddanih pridelkov in živine nimajo prednosti pred nečlani. Zadruga skrbi tudi za oskrbo kmetov z reprodukcijskim materialom, ki gaje mogoče kupiti v trgovinah v Ključaro-vcih in Veržeju, za nemoteno poslovanje zadruge pa skrbi 16 zaposlenih in 11-članski upravni odbor. Po reorganizaciji Kmetijske zadruge Ljutomer-Križevci sta novi splošni kmetijski zadrugi Klas in Kmetovalec ohranili skupno hranilno-kreditno službo, ki kmetom zagotavlja sredstva za tekoče poslovanje in nove naložbe. LUDVIK KOVAČ <043 /M Bf , < K AfH ' -tl 'MK, ZPA9 KO TAKO t-6~ 3' rop** rmr. i /ve /vMtsr ,PA-r« ' 7 rree*- /^o ZA^^KeTS ■ 6 »ociala, šolstvo, zdravstvo Konec veselja? Za 316 tisoč učencev in dijakov se bodo v ponedeljek končale počitnice, čas brezskrbnosti in lenarjenja. Spet se bodo podali v učilnice, ki bodo letos malo manj tesne. Nekaj zaradi novih in obnovljenih šolskih stavb, nekaj pa zaradi manjšega vpisa prvošolčkov v šole. Za starše pa je jesen kot vsaka doslej polna skrbi. To je čas, ko je potrebno kupiti knjige, zvezke, šolske torbe, morda celo garderobo za novo šolsko leto. Letos so izdatki za učbenike sicer nekaj manjši, ker je izšel zakon, po katerem imajo vse šole obvezne učbeniške sklade. Tako si lahko osnovnošolci sposodijo učbenike po nižji ceni, ki ne presega tretjine polne cene učbenika. Jesen pa je tudi čas, ko vedno znova opozarjamo na previdnost v prometu. Vsako leto umre na cestah veliko otrok. Poskrbimo, da bo letos drugače. Bodimo previdnejši. Samomori v Pomurju Smo bolna in nesrečna družba? Po številu samomorov na število prebivalcev smo Slovenci že vrsto let v Evropi in svetu prav na vrhu z okrog 600 samomori letno. Še posebno tragičen je bil letošnji julij, ko se je mesečno povprečje povečalo skoraj za 100 odstotkov. Med slovenskimi pokrajinami pa je bilo Pomurje vedno na vrhu. V knjigarni in papirnici Dobra knjiga v Murski Soboti so povedali, da imajo v zalogi vse učbenike, razen tistih, ki so še v tisku. To so delovni zvezek za kemijo za 7. razred, zgodovinski atlas in fizika za 7. razred. Razprodan je delovni zvezek za nemščino za 8. razred, počasi pa zmanjkuje tudi drugih učbenikov in delovnih zvezkov. Letos so bolj kot starši kupovale šole zaradi obveznih učbeniških skladov. Veliko staršev pa je izkoristilo ugodnost prednaročila v juniju, ko je bilo mogoče plačevati na obroke. Da pa začetek šolskega leta ne pomeni nujno konca veselja, je videti iz številnih obšolskih dejavnosti, ki zaposlijo otroke ob popoldnevih in koncih tednov. Vsak lahko najde, kar ga veseli - od športnih aktivnosti do V papirnici Dobra knjiga imajo veliko izbiro zvezkov, tudi iz Nizozemske, Italije ... Največ prodajo italjanskih zvezkov - pravijo, da zaradi dizajna. umetniškega ustvarjanja, raziskovalnih in drugih krožkov, tabornikov, raznoraznih tečajev. Pomembno je le, da ugotovite, kaj otroka veseli, in ga spodbudite, da se vključi. Aleš SKALIČ In kakšni so statistični podatki o samomorih v pokrajini ob Muri? Na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti nam je načelnik Urada kriminalistične službe Marjan Farič posredoval podatke. po katerih je bilo letos v Pomurju 18 samomorov, od tega si je življenje vzelo 14 moških in 4 ženske. Lani so obravnavali 50 samomorov, med temi je bilo 36 oseb moškega in 14 oseb ženskega spola. Predlani je samomor naredilo 49 ljudi. Med temi je bilo 41 moških in osem žensk. Največ samomorov je bilo lani v starostni skupini nad 60 let, in sicer 15. Glede na način, kako so naredili samomor, so ugotovili, da jih je lani kar 37 to naredilo z obešanjem, predlani pa 39. Lani se jih je sedem, predlani pa pet zastrupilo. Nekaj pa je bilo tudi utopitev, ustrelitev, rezanj žil in podobno. Glede na poklic je največ samomorilcev v skupini upokojencev, invalidov in kmetov. Lani si devet, predlani pa enajst. Med ugotovljenimi vzroki je največ samomorov zaradi bolezni. Lani je bilo takih 18, predlani pa 16. Lani sije 16 ljudi vzelo življenje zaradi alkohola, predlani pa 12. Med tistimi, ki so lani naredili samomor, so tri osebe to poskusile že enkrat prej, dva pa sta to poskusila že večkrat. Skratka, iz teh ugotovitev lahko strnemo, da je med samomorilci občutno več moških, starejših, manj izobraženih, ki so alkoholiki ali bolniki. Po teh ugotovitvah se bistveno ne razlikujemo od preostale Slovenije. Sestava samomorilcev je podobna. Dej- stvo pa je, da smo glede na število prebivalstva po številu samomorov že vrsto let nad sloven- je iz te skupine vzelo življenje 11, predlani pa 14 ljudi. V poklicni skupini delavcev jih je bilo lani i indie se P0, skim povprečjem. D gosto znajdejo v stis 1. ne vidijo rešitve. k # najdejo v nasilju do sam® in na koncu v krutem J čenju. Psihologi-n P J tavljajo, da je v S deh vse več negoto ■ vojjstva in življenjskega nez tl p Ljudje ne cenijo sam tudi drugih ne. Le v svajanja slove1nlLekozmanjša10' samomorov nekoli jaioit Takrat seje vehko d S ljudje so najbrž spe ,eŠL„o— je ženskega spola, a pove. Znano je, a ^1»^ težave zaupajo d pomočjo drugih lJPd lW razrešiti. Moški p ■ 1(01111111,1 vase in svojih teza gtesM: zaupajo. So pa tu* do drugih in do sa Nedvomno se sončni strani Alp v selj«f naredilo premalo, kvarni počutili bolj ?r.®Chnk0 drug d*(. voljni in da bi lahkibefali^} mu bolj zaupali-L' cer nujno prinaša pf|U nost, ni pa nujno, da J j (/ človek človeku voIK. ( ( i s s I ( i I s 1 4 ? I 1 t i t t t t t t i 1 t t t I 1 Konbanwa - dober večer »Če so ženske sveta sestre, se moški ne morejo vojskovati« Slovensko žensko društvo za mir v svetu je pripravilo v Murski Soboti prvi japonski večer. Za zbrane so pripravili japonske pesmi, prikaz ustvarjanja ikebane, čajno ceremonijo, pokazali so delček umetnosti, ki jo imenujejo origami, ko so skupaj z obiskovalci sestavili balon iz papirja. Seveda ni manjkalo tudi tipičnih japonskih jedi, kot je suši. Za konec so zapeli še prekmursko Vsi so venci vejli. Slovensko žensko društvo za mir je del Ženske federacije za mir v svetu (WFWP), ki seje od ustanovitve leta 1992 razširila že v 160 držav sveta. Slovenke in Italjanke so na primer v začetku julija sklenile posestrenje, da bi prispevale k svetovnemu miru. A. SKALIČ Povsod po svetu je človek človek Od ponedeljka do sobote je bilo veselo v romskih naseljih v Kuštanovcih, Beltincih, Dolini, Črenšovcih in Dolgi vasi. Vsak dopoldan so prišli na obisk mladi prostovoljci in se igrali, učili, prepevali... i romskimi otroki. Šestnajst mladih prostovoljcev iz Velenja in Lendave, ki so se udeležili tabora, je dopoldneve preživelo v romskih naseljih, popoldan pa so bili na raznih delavnicah. Sprostitev, ročna dela, prostovoljno delo so bile glavne teme delavnic. Ob večerih pa so si pripravili zabave s petjem in smehom. Elektromagnetna sevanja -nevarna za človeka? Če pustimo ob strani ekološko problematiko pridobivanja električne energije in gledamo samo na uporabo, ugotovimo, da si strokovnjaki niso enotni, ali je elektromagnetno sevanje škodljivo ali ne. Eden glavnih razlogov za neenotnost je predvsem, da je bilo narejenih premalo raziskav. Rezultati lanskoletne študije, ki«ta jo opravila avstrijski raziskovalni center Siebersdorf in zavarovalnica AUVA so, da razen neškodljivega segrevanja telesa elektromagnetno polje ne vpliva na zdravje. Znanstveniki iz Luebecka pa so ugotovili, daje mobilni telefon vplival na procese obdelave podatkov v možganih. Iz teh študij lahko ugotovimo, da še ni pravih dokazov o škodljivosti, vendar pa previdnost ni odveč. Pri delu z električnimi napravami je treba biti previden, predvsem pa se ne izpostavljati po nepotrebnem ali predolgo. Dobro je tudi vedeti, da jakost elektromagnetnega polja pada s kvadratom razdalje - dlje smo, manjše je polje. Posebno pozornost velja nameniti napravam, ki jih uporabljamo v bližini glave (mobitel, brivnik, sušilnik za lase ...). Pa še to: manjša poraba energije pomeni tudi manj sevanja! Elektromagnetna sevanja pa vplivajo tudi na občutljive elektronske naprave. To je posebno nevarno v bolnišnicah, na letalih in drugje, kjer so zato že prepovedali uporabo mobilnih telefonov. Ta lahko na primer zmoti delovanje srčnega spodbujevalnika ali pa celo vodenje letala. Znan je celo primer. ko je oddajnik lokalne radijske postaje zmotil elektroniko zračne blazine v avtu, kar je pripeljalo do prometne nesreče s smrtnim izzidom. Torej: previdno z električnimi napravami, posebej z visokofrekvenčnimi. ASAM »Nekoga imamo radi le, če ga spoznamo« V prostorih lendavske občine so v sredo odprli že šesti mednarodni arhivski raziskovalni tabor. Tabor, katerega namen ni samo strokoven - spoznavanje zgodovine tega področja -, ampak tudi povezovanje dveh narodov ter navduševanje mladine za arheologijo. V tem tonu bo potekal tudi tokratni tabor, s katerim se med drugim spominanjo 1100. obletnice naselitve Madžarov na tem prostoru. Pri raziskovanju Gornjega in Dolnjega Lakoša, Gaberja na slovenski in okolice Lentija na madžarski strani sodelujejo Pokrajinski arhiv iz Maribora, županijski arhiv iz Sombathelya ter arhiv iz Zalaegerszega. Tabora se je udeležilo po šest srednješolcev iz Madžarske in Slovenije, pri delu pa jim bodo pomagali štirje mentorji - po dva iz vsake države. V ponedeljek ob 18. uri bodo predstavili zbrano gradivo v lendavskem gradu. ASAM Tabor sta vodili Alenka Čas iz Velenja in Spomenka Juretič iz Lendave. Namenjen pa je bil predvsem izmenjavi izkušenj pri prostovoljnem delu. Da so del svojega časa namenili Romom, pa tudi ni naključje. Hoteli so jim pokazati polž' s « t I t I Ji Tretje srečanje upokojencev na kobilju V soboto je pripravilo društvo upokojencev iz Kobilja pri nekdanji karavli že tretje srečanje upokojencev iz Pomurja in obmejnih vasi sosednje Madžarske. Namen srečanja je utrjevati sodelovanje med ljudmi tostran in onstran meje. V priložnostnem kulturnem 'programu so se predstavili učenci osnovne šole Kobilje, pevski zbori društev upokojencev, med njimi tudi najstarejši iz Murske Sobote, ki letos praznuje 15 let delovanja, Števek in Trejza s humoristično Odprtje bil tudi mejni prehod Kobilje - Nemesnep in župan Kobilja, Pavel Nemet, je v svojem šec. Predsednik koordinacijskega odbora društev upokojencev za Pomurje pa je ob tej priliki podelil Ženski zbor iz Bistrice govoru izrazil željo, da bi bil ta prehod čimprej za stalno odprt. Zbrane je pozdravil tudi kobiljan-ski rojak poslanec dr. Bojan Koro- priznanja za uspešno delo predsednikom društev upokojencev iz Črenšovec, Velike Polane, Turnišča, Lendave, Kobilja... točko ter tamburaši iz Ljutomera. Mladi iz Kobilja pa so pripravili srečelov. A. SKALIČ Pri romskih drugačno, prostega časa. oji to uspelo. sp^js1’ Alenka^ prostovoljnega ® । v Vy S. centru ukvarja že pl® J rOsUvbpfl dela tam cez st P U ft predvsem sredW begUiiC |j j jajo se predvse1 2^ J j tcu, osnovni ostarelimi, bol T polsi: j lerozo v termah roki s psihozi, ot^./ invalidno mlad yeleiM ; nimi težava^icM ' otroki. Za P^SpO'^/ je navdušila tud' jezični osno v vL J . jenim progr ^ejihL ja Začeli so le^ ka Pr*Lj/ dvajset. Spu^^jkaP^ot1 poleg izkušenj ^ financnlhsr^ vse PrfJK I njka. Za izkusi rt %1Z. beli s bo prostovo J občut®k razširilo, saj J n6pi>P cu takih tab ^etnJ »Povsod P°rtqienJ^4 človek, a razl^jgnj^.A va kože, razi različne so nJ^i0 lična Sla^a... različna o . jStaje\^vJP' A le ena in^^ ra, ki namaza k Ijenje svetlo ’ jala Alenka C J Al®9 t P t S: e d P š t s k e ž k li k P t p ki * h hi h h: Pl «1 t) Pl 'h hi Pt ht bi sk vl hi Ih th usta 1 996 ,mentiramo CZbčine in JLroIitika Odprta vrata za nove občine DeSUS tudi v Potemko je bil pred kratkim v zU^^^ njihovih javljen Zakon o postopku za ustanovitev obe n jioei za ustana-“Mij, se bodo v praksi zagotovo pojavih novi p 36 za 'Me novih občin. Kot Omembo občinskih mej zaradi izločitve del DOenostavljen s’»inji občini pa 27. Z omenjenim zakonom je nam p razdružitev Postopek za ustanovitev novih občin, saj je om g ga začetka 0 To pride prav v vseh tistih primerih, Je . . od osemnajstih, shtevajo samostojno občino. V Pomurju sta dve -Šalovci. Zato ^na neki način združeni: Cankova - Tišina m ‘ za e Hi ne gre čuditi, da je prav v teh dveh občina i1 Jre{erendumom, družitev, posebno zato, ker so tako zeljo po P se nj m0- Hvni zbor pa se je, kot je znano, odločil i rogač . skupni tvorbi te izogniti vprašanju, ali nista nastali obe občin tur Te s0 Jdvsem zaradi tihih računov določenih po ' .jna močnejša in zagovarja'e tak način, češ da bo zdru^ katerjmi politiki in protiutež sosednjim občinam, čeprav m . zapostavljeni. Smi ljudmi obstaja občutek, da so ponekod vendarle zap nom^StVO 'e' da 'e bi'0 z zako" lev ?.r.eferendumu za ustanovi-ok2 .!n,'n določitev njihovih izčrpano število 147 o^^novljenih slovenskih Za ln' Trav zakon o postopku je ? an°vitev občin, o katerem zak Sovor, pa bo nadomestil uveli? ° referendumu. Z dnem usta Zak°n o referendumu za Ijati 2^ltev občin prenehal ve-lcer pa nova zakonodaja Murski Soboti ^rnjen omogoča ustanavljanje občin z združitvijo dveh ali več sosednjih občin v novo občino, razdelitev občine na dvoje ali več novih občin in izločitev dela občine ali delov dveh ali več sosednjih občin v novo občino. Poleg tega je natančno opredeljen postopek za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij, ki je v pristojnosti državnega zbora, in sicer na predlog, ki ga vlo- žijo predlagatelji. Ti pa so med drugim lahko eden ali več občinskih svetov, svet krajevne ali vaške skupnosti pa tudi zbor občanov. V zvezi s tem je pomembno omeniti, da lahko svet KS, vaške skupnosti ali zbor občanov poda pobudo za izločitev dela občine v novo občino tudi takrat, ko svet obstoječe občine te pobude ne podpira. Seveda pa mora biti pobuda za ustanovitev nove občine ustrezno utemeljena. Tako bodo za območje z manj kot pet tisoč prebivalci igrali pomembno vlogo geografski, obmejni, narod-nosni, zgodovinski in gospodarski vidiki. Če v tem primeru državni zbor oceni, da so podani z ustavo in zakonom določeni pogoji za ustanovitev nove občine oziroma za spremembo območja, potem parlament za to območje razpiše referendum. Akt o razpisu referenduma določa referendumska območja in referendumsko vprašanje. Velja omeniti, da gre za lokalna vprašanja, ki pa so nadvse občutljiva, zato mora pri izvedbi takega referenduma sodelovati republiška volilna komisija. Vsekakor bo za ustanovitev občine odločilno že, če bo državni zbor na temelju strokovnih predlogov razpisal referendum za ustanovitev občine. Pri tem se bodo gotovo zavzemali za čim manj izjem, čeprav se jim ne bo mogoče izogniti. Šele po opravljenem referendumu se bo lahko začel postopek za sprejem zakona, s katerim se ustanovijo občine oziroma spremenijo njihova območja. Za to pa se mora izreči večina volilcev, ki bo glasovala na referendumu. Velja omeniti še to, da se postopek za ustanovitev občin in za določitev oziroma spremembo njihovih območij lahko izvede enkrat med dvojimi rednimi volitvami v občinske svete. Nove občine se po teh določilih ustanovijo oziroma se spremenijo njihova območja najkasneje šest mesecev pred razpisom rednih volitev v občinske svete. MILAN JERŠE tančica posiansKm skrivnosti e_ Kjer je dim, je tudi ogenj. N«, a tančica poslanskih skrivnosti "tiral' i . n'mivo je, da so ?nsk. ktud' približno tretjino k Sm° bote" zvedeti za Vratovlmena evidentiranih p>8iuortZa državnozborske vo-v ; " odgovor, da to ne >.žato?resu volilne kam-^^letn?i0lk0nkretna imena datoma za poslanski mesti v parlamentu zdajšnja poslanca Geza Džuban in dr. Bojan Korošec. Mnogo bolj odkriti pa so bili v stranki Slovenskih krščanskih demokratov. Zanje bosta namreč kandidirala državni sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivan Obal in državni svetnik iz Rakičana dr. Jože Magdič. Tudi iz Socialdemokratske stranke je že znan njihov kandidat, in sicer sedanji poslanec Drago Šiftar, kije pristal na kandidaturo. Niso pa še znani drugi kandidati, imena naj bi prišla v javnost, ko bo znan datum volitev. Kot navajajo, ne bi bili zvesti svojim načelom, če bi prehitro objavili imena evidentiranih kandidatov po proporcionalnem sistemu, saj računajo na ugodno rešitev ustavnega spora. Ne gre tudi prezreti ambicij nekdanjega županskega kandidata in zdajšnjega občinskega svetnika Mirana Gybreka. Predvolilne kampanje so se očitno dokaj resno lotili v Združeni listi socialnih demokratov. Volilni štab, ki ga vodi Jože Banfi, je v skladu z rokovnikom opravil vse predvidene postopke. Sprva je bilo evidentiranih za poslanska mesta več kandidatov, vendar so si nekateri pozneje premislili. Čeprav bodo končni izbor opravili šele na volilni konvenciji stranke, so nam zaupali imeni dveh evidentiranih kandidatov za poslanca državnega zbora. To sta pravnik Jože Časar iz Puconec, zaposlen kot vodja oddelka LBT v Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje v Murski Soboti, in profesorica matematike na murskosoboški gimnaziji Nadja Ivanc-Milošcvič. Ko smo od predstavnika medobčinskega odbora Ljudske stranke izvrtali, da imajo za državnozborske volitve kar precej kandidatov, smo pričakovali, da bomo dobili vsaj nekaj konkretnih imen. Toda, kot so nam povedali, naj bi v okviru svojih občinskih podružnic, ki so ustanovljene v dveh volilnih okrajih, to sta Murska Sobota z okolico in Goričko, predlagali kandidate, ki bi jih uvrstili v ožji izbor. Končno naj bi jih potrdila konvencija na republiški ravni. Kljub temu pa smo iz dobro obveščenih krogov zvedeli, da sta med evidentiranimi kandidati zdajšnji državni svetnik Evgen Sapač iz Brezovec in predsednik beltinskega občinskega sveta Marjan Maučec iz Gančan, v Podobnikovi stranki pa resno računajo tudi na glasbeno urednico Murskega vala Smiljo Baranja. In še novica iz tabora soboških Zelenih, ki računajo, da bodo imeli glede na dve volilni enoti zagotovljena dva kandidata za državnozborske volitve. Ker pa je po njihovem še precej nejasnosti glede volilnega sistema in so mogoče drugačne rešitve, nočejo izdati imena evidentiranih kandidatov. Tako smo neformalno zvedeli, daje med njihovimi aduti tudi znani soboški humorist Jože Ritu-per-Dodo MILAN JERŠE Predsednik območnega odbora je Vlado Miloševič - Podpisovanje peticije za povečanje dodatka za rekreacijo upokojencev Po dolgotrajnih prizadevanjih so tudi v Murski Soboti ustanovili območni odbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije, ki ga bo vodil Vlado Miloševič, podpredsednika pa sta Ivanka Koren in Štefan Jambor. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Slavko Jesenik, Greta Škerget in Oto Ratnik. Kot je dejal član predsedstva DeSUS Milan Nekrep, ki je bil glavni pobudnik za ustanovitev te stranke na območju nekdanje soboške občine, bodo z ustanovitvijo podobnega odbora v Lendavi v celoti zajeli Pomurje. S tem bodo tudi dane možnosti za ustanavljanje občinskih in krajevnih odborov DeSUS, kar naj bi privedlo do ustanovitve pokrajinskega odbora. Volilne konference so se udeležili tudi predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije Jože Globačnik, edini poslanec te stranke v državnem zboru Ivo Sisinger in predsednik mariborskega pokrajinskega odbora Emil Tomažič. Vsi trije so v svojih nagovorih opredelili najpomembnejše naloge DeSUS v predvolilnem obdobju. Po besedah Jožeta Globačnika je njihov poglavitvi programski cilj napredek države in zaščita pravic upokojencev. DeSus namreč vztraja na stališču, da morajo pokojnine rasti v skladu z rastjo plač, zato jih v prvi vrsti zanimajo gospodarski razvoj, možnosti študija in zaposlovanja mladih, socialni položaj brezposelnih, krajevna samouprava, stroški države, stanovanjska politika in zdravstvena zaščita. Zato sprememba pokojninske zakonodaje nikakor ne bi smela poslabšati položaja že upokojenih. Pri tem terjajo, da se pri plačevanju prispevka v pokojninski sklad izenačijo sedanje velike razlike, ko breme nosijo delavci. Sicer pa ima DeSUS več kot 30 tisoč članov in številne simpatizerje, ki podpirajo njihov pro- Na volilni konferenci so navzoči podpisovali peticijo za povečanje dodatka za rekreacijo upokojencev. Z njo zahtevajo, da vsi zaposleni v gospodarstvu dobijo regres za letni dopust, da se dodatek za rekreacijo upokojencem določi v višini 85 odstotkov od povprečne starostne pokojnine, izplačane v trimesečju pred izplačilom dodatka. Od državnega zbora pa terjajo, da pri potrditvi finančnega načrta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje načrtuje potrebna sredstva za izplačilo dodatka za rekreacijo upokojencev. Obseg sredstev za dodatek pa naj bi razdelili tako, da bo znesek tega dodatka za prejemnike nizkih pokojnin najmanj v razmerju 1: 2. gram. Kot zagotavljajo, se ne vpletajo v politične igre in medstrankarske prepire, organizirani v stranki pa verjamejo, da so sposobni zagovarjeti in braniti svoje interese. Ker so razočarani nad političnimi strankami, so se odločili, da bodo na prihodnjih državnozborskih volitvah sodelovali s samostojno listo v vseh 88 volilnih okrajih po Sloveniji, pri čemer računajo, da si bodo glede na število upokojencev, ki predstavljajo kar tretjino volilnega telesa, priborili v parlamentu šest do osem poslanskih mest. Zato bodo zaveznike iskali le na konkretnih zakonskih projektih. MILAN JERŠE o podpis P°8odbe ^tveni bilanci _ Cip0ta in Janka župa-končno 9L>eriJa0končno ?nentov’potreb- । >nekdanj azdelitev pre- %j de|j]n J Ve"ke soboške S>ne nj?hICnine’ pri če’ h ""ho? n°sti ne? hovo ie8°-Za' rir,'dra&(^ - oce- . % ' So Se rednosti bi bila r 4Ctlivlo^8odbe ^C1"Za skrajša" W^VPoV°pajasno raz-h?''JM. S tPdrnezn’b katastr- K Omog°čen Unr^ PrejšnipJ Vse Pravne LAU^ene dr?°b°^ke občine NSV'Žuna0 .delitve ena-Sr5° Za Predn° vP°dpisali >re. akazilo de-8,6 rnj]:j nj0 So razdelili JOna tolarjev pre- ________________- ------ moženja prejšnje soboške občine, ki je bilo doslej na 18 različnih žiro-računih. Tu pa niso zajete obveznosti obresti od bančnih vezanih sredstev (zaenkrat jih je okrog 16 milijonov SIT), ki bodo izplačane v enakovrednih deležih, in sicer tak- rat, ko bodo poravnane obveznosti nek'danje soboške občine. Kot so se dogovorili, bodo pozneje podpisali še pogodbo o premoženju javnih gospodarskih služb in javnih zavodov s področja družbenih dejavnosti. M. JERŠE, foto: N. JUHNOV Ne držijo križem rok V zadnjem času je v Občini Hodoš - Šalovci opaziti številne novogradnje, zlasti še na infrastrukturnem področju. Tako je bil pred kratkim z asfaltom posodobljen 1,1 kilometra dolg cestni odsek Čepinci-Špic breg. Ta naložba je stala 22 milijonov tolarjev, dela pa je izvajalo Cestno podjetje Murska Sobota. To podjetje je asfaltiralo tudi 2,2 kilometra dolg odsek med Hodošem in Domaijjševci, za kar so morali odšteti 43 milijonov. Denar so prispevali občani, svoj delež pa so primaknili tudi iz občinskega proračuna. Čeprav še ni bilo uradne otvoritve, je odprt nov bencinski servis v Šalovcih, ki ponuja vse vrste goriv. Potekajo tudi pripravljalna dela za začetek del pri posodobitvi dva kilometra dolgega odseka ceste Šalovci-Domanjševci. Spodbudno pa je, da so medtem uspeli dokončno urediti 3 kilometre dolgo gozdno cesto med Šalovci in Dolenci. Hkrati se pripravljajo na obnovo in vzdrževanje druge gozdne ceste Marko- vci-Budinci, dolge 3 kilometre. M. JERŠE Srečanje borcev in veteranov Pri Domu borcev in mladine na Vaneči bo v soboto od 10. ure dalje že tradicionalno srečanje borcev in veteranov slovenske vojne. Na prireditvenem prostoru s pestrim kulturnim programom, v katerem bodo nastopili upokojenski pevski zbor, gledališka igralka Jerca Mrzel in zabavno-glasbeni ansambel Štefana Sečka z Vaneče, pričakujejo približno 500 udeležencev. M. J. Kanalizacija v Puconcih bo! Tako so se odločili na nedeljskem zboru občanov v Puconcih. Ob dobri udeležbi so krajani v celoti podprli stališča vaškega odbora, ki ga vodi prizadevni predsednik Jože Časar. S tem je dana zelena luč za začetek gradnje še kako potrebnega kanalizacijskega omrežja v središču puconske občine, kar se bo nedvomno pokazalo ne le pri ohranjanju lepšega okolja, ampak tudi pri prizadevanjih po hitrejšem razvoju marsikaterih drugih dejavnosti v Puconcih. In to je v tem tre- nutku gotovo najpomembnejše. M. J. 8 Nasveti Dogajanje na ljubljanski borzi Čeprav smo si borzni posredniki na vse kriplje »prizadevali«, da bi po dolgem času spet dvignili borzni indeks nad bazno vrednost 1000 točk, nam to vseeno ni uspelo. Le-ta je dosegel najvišjo vrednost ta torek, in sicer 993,64 točke. V zadnjem času je tudi zelo opazna delitev predvsem delnic na dobre in slabe. Ni več tako brezglavega kupovanja, kot je bilo to še ob takem času pred letom ali dvema. Konec koncev je tudi ponudbeni spekter papirjev iz dneva v dan večji, tako da v ospredje vse bolj prihajajo ustrezne analize in na osnovi njih odločitve o nakupu papirjev. Kot sem že omenil, je vedno več poslov na borzi sklenjenih z najboljšimi delnicami, te pa izhajajo iz nekaterih bank in seveda privatizacije. Borzni trg Delnice Fimnedia Najbolj živahno glede tečaja je bilo ta teden z delnico Finmedie. V javnosti je odmeval strateški nakup delnic tega podjetja, ki so ga opravili investicijski skladi Maksime, družbe za upravljanje. Med borznimi posredniki je bila velika negotovost glede gibanja tečaja, saj je le-ta variiral med 16.000 in 18.000 SIT. Za 11. september je sklicana skupščina delničarjev, predlog uprave pa je, da bi dividenda za lansko leto znašala 1000 SIT za delnico. Nasprotni predlog največjega delničarja pa je, da naj bi le-ta znašala 2000 SIT. To bi pa pomenilo pri zdajšnji tržni ceni tudi zelo dober dividendni donos. Prvič naj... kmetija v Prekmurju Skrivnosti ni več: komisija, ki je ocenjevala kmetije, prijavljene za naj... kmetijo v letu 1996, je odločila: naj... kmetija je Omarjeva kmetija iz Rankovec 37 pri Murski Soboti. kar Veseli kmet, ljudski pevci in pevke, Zamurjenci... Obiskovalci se bodo lahko okrepčali z orehovimi in makovimi pogačami in drugimi domačimi dobrotami. Seveda ne bo manjkalo tudi domačega kruha, kajti Omarjevi, v akciji letošnji zmagova Jj Naj... kmetija se ukva J z dopolnilno dejavnostjo kruha v peči na drva. Droga DRPG SIT Ta teden te delnice ni bilo več mogoče kupiti pod 15.000 tolarjev. Glavnina poslov je bila sklenjena po tečaju okrog 15.100 SIT. Maksimalni tečaj pa se je povzpel vse do 15.450 SIT. Niti malo večji porast tečaja ni povzročil večje ponudbe papirjev, kar bi bilo nekako normalno pričakovati. To je samo še en dokaz o kakovosti delnice in njenega izdajatelja. Salus Trgovanje s to delnico ne bi bilo skoraj nič posebnega, če v borzne in finančne kroge ne bi prišla informacija o umaknitvi tožbe družbenega pravobranilca samoupravljanja zoper to podjetje. Za osvežitev spomina naj omenim, da je revizija ugotovila določene nepravilnosti pri lastninjenju tega podjetja oz. domnevno oškodovanje družbenega kapitala. To bi pomenilo tudi ponovno vzpostavitev določenega odstotka družbenega kapitala v kapitalu družbe. Po teh ugotovitvah je bila vložena tožba zoper Salus, borzna cena pa je posledično dogodkom padla z 20.000 SIT na slabih 8.000 SIT. V torek pa je bila javnosti posredovana informacija o umiku tožbe zoper podjetje ter s tem priznana obstoječa lastnina v podjetju. Ker je šlo za zelo pomebno informacijo, se je tudi cena delnice na borzi nanjo takoj odzvala. Samo v torek je tečaj poskočil za maksimalno dopustnih 10 % pa tudi v naslednjih dneh je pričakovati njegov nadalnji porast. Obveznice Zanimiv je tudi pogled na trg dolžniških vrednostnih papirjev. Čeprav vlada splošno pričakovanje krepitve nemške marke v primerjavi s tolarjem, se trg obveznic še ni odzval za naložbe z devizno klavzulo. Zgornja ugotovitev pa ne velja za državno obveznico druge izdaje. Tečaj le-te je že pred časom anticipiral pričakovanja glede gibanja deviznega tečaja in je tako že nekaj časa na ravni 118 % nominalne vrednosti. Nadaljnje rasti borznega tečaja najbrž ni pričakovati, donos pa bo mogoče realizirati na račun valutne klavzule. Zunajborzni trg V šestem letu naše akcije Naj... kmetija je torej prvič naj... kmetija na levem bregu Mure, torej v Prekmurju. Pa tudi sicer je bilo letos veliko predlogov za ocenjevanje naj... kmetije v tej pokrajini. Komisija je obiskala petnajst prijavljenih kmetij. Za ocenjevanje obnovljenih hiš pa smo prejeli enajst predlogov. Tudi tu je že znana zmagovalka: obnovljena kmečka hiša Babičevih pri Grada. Prihodnji četrtek (5. septembra) bomo izdali posebno Ve-stnikovo prilogo Naj ... kmetija ’96, kjer bomo objavili imena še preostalih enajstih nagrajencev oziroma dobitnikov priznanj. V prilogi bo zanimivo poljudno branje o letošnjih dobitnikih, člani ocenjevalne komisije pa bodo objavili strokovne članke. Zanimiv bo tudi članek o Evropski zvezi in našem vključevanju vanjo ter o posledicah (dobrih in slabih) za nate kmetijstvo. Priloga bo bogato ilustrirana s fotografijami. Tako kot v prejšnjih petih letih, bomo tudi letos pripravili sklepno prireditev. Ta bo v nedeljo, 8. septembra, pri Omarjevih. Najprej bo od tam oddaja Murskega vala Nedeljska kuhinja, prireditev pa se bo začela ob 14. uri. Slavnostna govornica bo poslanka Mihaela Logar, podelili bomo nagrade in priznanja Gornja Radgona Po vključitvi Slovenije v Evropsko zvezo bo le redkokatera kmetija shajala brez dopolnilne vnAe dorna^’2 iz Rankovec imajo sicer glavnino dohodkov iz živinoreje, vendar dobro de tudi zaslužek oo p krha. - Fotografija: J. Zauneker f /JL ..., pa tudi za zabavo bo poskrbljeno. Le-ta bo^pri Tankovskem gasilskem domu. Nastopili bodo: ansambel Klobuk, harmoni- ■= zavarovalnica trlglav vi' območna enota M. Sobota Lendavska 5, teL: 060/31-650, tax: 068/21-654 •BRAMAD - TRRKTOfiJlJ^ TRGOPREVOZ d.O.O. . (+306I Tel.:(+386) o62/724-675 Moja domača banka L ZO Pomurska banKa^ mladino pa doma v kot! Želje, da bi dobilo gornjeradgonsko mladinsko društvo GROM prostore, so le glas vpijočega v puščavi. Več kot 200 mladih v mestu se je nad idejo želo zagrelo, vendar sedaj prihaja do sporov med županom in društvom, ki pa z vidika samega GROM-a sploh ne obstajajo. Prošnja za tri-mski kabinet (radgonski Partizan) je padla v vodo, saj ne dobijo nobenega odgovora. Kot smo izvedeli iz občinskih krogov, bo zopet potrebno lobirati, torej iskati stranko, ki bi lahko iz tega potegnila največ volilnih glasov. Teden, ki je za nami, je bil za delnico Tovarne olje Gea prav gotovo najuspešnejši, odkar -je ta delnica uvrščena na trg. Imetnikom sicer ni prinesla posebnega navdušenja zaradi podražitve, bolj veseli so bili potencialni in resnični kupci, ki so lahko kupili sorazmerno velike količine po zmerni ceni. To pomeni, da je bilo z delnico do sedaj opravljenega največ prometa. Prodajalci so bili izključno certifikatni delničarji, kupec pa predvsem ena borzna hiša, ni pa znano, ali je nakup opravila za lastni račun ali za strateškega investitorja. Delnica Poslovnega sistema Mercator ni doživljala večjih sprememb tečaja, tudi tečajno gibanje oz. interval je bil zelo ozek, saj je cena delnice nihala v zelo ozkem območju med 3670 in 3710 tolarji. Takšni trendi, ki že nekaj časa spremljajo to delnico, pa nikakor ne omogočajo zaslužka dnevnim investitorjem oz. »kratkoprogašem«, kakor so dobili vzdevek. Krepko se je zmanjšala tudi vrednost delom nakupnih bonov četrte in pete izdaje. Relativno gledano so se bolj pocenili deli nakupnih bonov četrte izdaje, kar je tudi logično, ker prinašajo pri vpisu blagajniških zapisov nekoliko manjši popust. V torek pa seje iztekel tudi čas, ko je bilo mogoče koristiti julijski popust pri vpisu deviznih blagajniških zapisov in tako »prodati« Banki Slovenije bončke po 500 DEM. Ker pa je znan tudi že avgustovski popust, kije nekoliko manjši od julijskega, znaša okrog 450 DEM, je bila najbrž sedaj investirana tudi glavnina denarja, namenjenega netveganim papirjem. Slavko ROGAN, dipl. oec. SIT 1185 1180 1175 , 1170 1165 L— 22.8.96 GSBG GROM - mora biti res trn v peti? Mladinsko društvo GROM deluje že nekaj časa in zaradi takšnega velikega zanimanja je začelo zelo primanjkovati prostorov, ki bi omogočili produktivnejše delo in hkrati spodbujali ustvarjalnost. Po besedah predsednika g. Damijana SOVCA so prošnje za dodelitev prostorov naslovili že na župana, g. Miho VODENIKA, in na občinski svet, ven- dar do sedaj niso dobili še nobenega odgovora. Zelo zanimiva je lokacija in seveda tudi prostori nekdanje vojašnice, ki jih ima sedaj v najemu občina, vendar so v lasti republike. Prošnja je sicer bila naslovljena tudi na republiške organe, vendar še sedaj ne moremo zapisati nič dokončnega, saj niso dobili še nobenega odgovora. Kljub vsemu pa je zanimivo, da ni nobene prave volje s strani občinskih funkcionarjev, saj, kot je znano, prostori vojašnice samevajo in so popolnoma neizkoriščeni in prazni. Res je, da bo republika prostore ponudila na javni dražbi, vendar, kot je v navadi, se takšne dražbe lahko zavlečejo v nedogled. Povsem razumljivo pa je, da društvo oz. organizacija svoje dejavnosti (literarni večeri, video-projekcije, koncerti ipd.) ne more opravljati na kakšnem travniku. Sredstva pa so! Po republiškem načrtu so za takšne aktivnosti sredstva zagotovljena, saj, kot je znano, soboški ZZRKM kljub zagonskim teža vam sedaj deluje zadovoljivo in je financiran tudi iz republiških virov. Lani je bl* dA za Velenjsko mlad n els pot8 in tudi GROM niiu» d cialnim dobrim deD^ tom na natečaju v dobitev takšnih sr stof Seveda pa je težko narediti pr & sti. Kljub v^^ Polne^uo-moremo ^'^dstva g ce, saj šobila sr jizObc» vanje nakazana tuu mnenje, da pr dlb,n ( I*di’P°SS bro imeti na enem w pa se pojavlja P ^nisosa^^ na zadržuje v g , cah. t m kaže-Aes«'" Pri vsem te* * inAso pet šlo le ne za interese kljub vsemu (naj tl(dl dragi funkc*0” najlA Kaže, da bi se h n« zalo, če mladih P bajs ali pa bi vsakega P sajnes 26.8.96 28.8.96 Utrujaj«^ poletje Ma*^*«* (Poszonec) ob Hodaku. J pričaka'«* 10 A še težja marsikoga b« skrbelo ••• y Fotografija-NATALIJA J n ^lL29_avgusta 1996 9 metijska panorama Pomurski orači so se za naslov najboljšega tokrat potegovali na poljih ekonomske enote Motvarjevci Boj za zmagovalca med že uveljavljenimi tekmovalci 0 mlada tekmovalka Simona Kuzmič iz Šalam^nec nasledila UsPešno Blanko Bukvič, ki je posegala po najvišjih državnih v nekdanji Jugoslaviji? Pristov oračev s tekmovalnimi in šest z navadnimi plugi Oslove „ 'k^“to potegovalo za pokal kmetijsko-živilskega sejma in za rjetno im* Pomurskih oračev. Žgočemu poletnemu soncu je ve-Pripisati vzroke za to, da na poljih Kmetijskega gospo-dprav Kobiljem in Motvarjevci ni bilo več gledalcev, pa Sate a P1™ priložnost videti v tem koncu Pomurja najboljše itiovalci raCe' Od začetka do konca pa so na tekmovališču vztrajali tek-^PekalnaV0 s'ednB končali tekmovanje popoldne, ko je sonce najbo j ^Posa Pa S'cer vs* tekmovali v dokaj izenačenih razmerah, saj Poznimi parcelami ni bilo pomembnejših razlik. Pl, A • 211,17 točke uvrstil Jožef Režonja iz iste ekipe, tretje mesto pa je z 209,17 točke pripadlo Tončku Gederju iz Kmetijskega gospodarstva Rakičan, EE Topolovci. V oranju s tekmovalnimi plugi so se tokrat pomerili tudi mladi iz srednje kmetijske sole v Rakičanu, Simona Kuzmič s te šole pa je bila tudi edina ženska tekmovalka. V konkurenci tekmovalnih plugov je Simona s 187,01 točke zasedla sredino lestvice, saj se je uvrstila na 7. mesto, mesto za njo pa je pripadlo dijaku iste šole Simonu Se-donji. Oba bosta kot tekmoval- I ♦ i Se je Pokazala najholj-SK^’.Zante Pa je v^.Sj s tn maj0 ze Precej tekmo-lO^jih na*? S° Že P°se8ali h Prazni °Vlh' Le dobrih la krščeni ke;med prv°- in Je najboljši do-tek ^čajo J°iValcu nemalo-b tl'0Valna ?'enkosti in tudi ^Mnajfo^te biIat0‘ k njena Jožetu to^Sdav^683 S°sP°dar-osvoji. ’ kl Je z 219,84 Isk1 tud’ PokamVo mesto in s Sej^A krnetijsko-živi-: K_ ’ Za nJim se je z ^knjiga za ljubitelje vin ymo, pijača doživetja p^ača doživetja, avtorice prof. dr. p0_ vitJa knpga za,°žniške hiše Kmečki glas, knjige dno8radnišGa in vinarstva. Kot je ob pri riza(ievajo, «tektor Boris Dolničar, si v Kmečkem glas“pr‘Xriev in tizjai °Venskem prostoru uveljavili pamet doma V?nStr°kovne literature jim to tudi uspeva. . konfe. tenci *°ra hiti pridelek in ne izdelek, je na i vi te edala avt°rica, in to jo je tudi p jela, šele Se sh n° umetnina narave in plod človek g ’ki j0 pa daie vinu možnosti za naravn0 u .. skuša dr. tehnološki verigi izoblikuje vinar. S nj g S&aRigniti kulturno raven pitja vina o pa NbnT e’ Ce vemo 0 vinu več kOt t0’ da da ie vino več S Piia?na poPeUe v svet Vina’ pove "na nrtča tudi poda- s 110 litrov Slo ?V gotovo radi posegali tudi vsi tisti, ki Ji ^°zivetje, saj jih avtorica popelje v skrivnostni et doživetja. L. KOVAČ HljhL,------------------------ \ “Ml, VESTNIK JE Z VAMI!!! če: sejem pujskov Si* starih sejmu Pujskov v Turnišču so rejci ponujali Sv”0''- Ža Da .°d 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 ki- Pr°dali na Je b^° P°trebno odšteti od 10 do 12 tisoč to-So petinštirideset živali. stopala Jože Zver in Jožef Režonja. Tokrat smo lahko spremljali tudi tekmovanje v oranju z navadnimi plugi, kjer se je najbolje odrezal Koloman Balajc z EE Tešanovci (182,92 točke) pred Avgustom Gorčanom, prav tako iz EE Tešanovci, in Božom Mavrinom iz Babinec. Besedilo in fotografija: LUDVIK KOVAČ ca rakičanske srednje kmetijske šole sodelovala na državnem prvenstvu v Novem mestu, medtem ko bosta članske barve Pomurja na tem tekmovanju za- Jože Zver iz KG Lendava je zaoral med zadnjimi, ko je sonce najbolj pripekalo, se je pa med vsemi najbolje odrezal ter osvojil pokal radgonskega sejma in naslov pomurskega prvaka, skupaj z Jožefom Režonjem iz iste ekipe pa bo zastopal Pomurje na državnem prvenstvu, ki bo tokrat v Novem mestu. Izšla je knjiga Sorte in podlage vinske trte Pri Slovenski vinski akademiji, ki se ukvarja tudi z založniško dejavnostjo, je v teh dneh izšla tretja knjiga Sorte in podlage vinske trte avtorjev prof. dr. Lojzeta Hrčka in doc. dr. Zore Korošec - Koruza. Knjiga, ki sta jo avtorja podnaslovila z ilustriranim prikazom trsnega izbora za Slovenijo, je nastajala več kot 30 let, za izdajo pa so jo pripravili v razmeroma kratkem času, tako da so jo lahko predstavili javnosti že na letošnjem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Knjiga je namenjena ljubiteljskim in poklicnim vinogradnikom in kletarjem, z njo pa smo Slovenci zapolnili vrzel, ki je že dolgo vladala na tem področju. Kot sta na predstavitvi knjige povedala avtorja, bo knjiga dobrodošla predvsem tistim, ki bodo sadili in izbirali sorte za svoj vinograd, saj ni vsaka sorta za vsak vinograd. Slovenci smo narod vinogradnikov, zato nam knjiga daje tudi odgovor na to, kaj raste v naših vinogradih. V njej je predstavljen slovenski trsni izbor, ki je sicer še iz leta 1987, vendar novejšega še nimamo, ter hkrati navedene priporočene in dovoljene sorte za posamezne vinorodne rajone. Slovenski vinogradniki se lahko ponašajo z dokaj obširnim sortnim izborom, saj v njem lahko zasledimo kar 26 belih in 13 rdečih sort grozdja, kar nas po številčnosti uvršča pred Nemce, ki imajo v svojem sortnem izboru le 26 belih in 6 rdečih sort. L. KOVAČ Zaščitni premazi za silose Veliko kmetij uporablja za prehrano govedi koruzno silažo, ki je skladiščena v silosih, ki so lahko različnih oblik in izvedb. Prav tako je izbira materialov za gradnjo silosov različna. Poznamo: poliestrične, kovinske, lesene in betonske silose. Nekoliko več bi zapisal o zaščiti betonskih silosov, ki se na terenu največ uporabljajo tako za travno kot koruz- no silažo. Vsak objekt zahteva vzdrževanje, tudi silosi. Čim bolje jih vzdržujemo, tem daljša je njihova življenjska doba in tem boljša je kakovost silaže. Po vsaki izpraznitvi silosa je potrebno odstraniti vso odpadlo silažo in očistiti stene silosa. Dobro SifigiE, TE TELICE PA KAR a/4 EVROPSKE UMIJE cAKA-Jo VSTo? V fcosrto | Cma detelja Po statističnih podatkih za Pomurje smo pridelavo črne detelje v njivskem kolobarju bistveno zmanjšali. V letu 1971 smo jo še pridelovali na 6.6 % njivskih površin, v letu 1991 pa samo še na 2.3 % površin. Vzrokov za zmanjševanje njivskih površin pod krmnimi koševinami je več, omenil pa bi dva, ki sta po mojem mnenju najpomembnejša: nespametna kmetijska politika, ko je v času največjega razvoja živinoreje stroka močno pospeševala pridelavo energijske krme, na drugi strani pa močno zanemarjala pridelavo beljakovinsko bogatih krmnih koševin v njivskem kolobarju. Posledica tega je bila pridelana krma s širokim beljakovinskim razponom, ki bi dala zelo malo mleka in mesa, če ne bi v reji takrat uporabljali velikih količin dokupljenih beljakovinskih koncentratov. Drugi najpomembnejši razlog za zmanjševanje pridelave krmnih koševin pa je tudi širjenje pridelave nekaterih industrijskih kultur. Črna detelja je dva- do triletna metuljnica, ki pa je precej zahtevna do tal. Za optimalno rast namreč potrebuje dovolj rodovitna tla. Uspeva na srednje težkih do težkih tleh, z dobrim vodno-zračnim režimom. Meteorna voda ter visoka podtalnica razvoju črne detelje močno škodita. Uspeva v slabo kislih tleh, in sicer pri pH 6 do 6.8. Za rast potrebuje črna detelja precej vlage. Najbolj ji ugaja enakomerna porazdelitev padavin med vegetacijo. Po nekaterih podatkih svetovnih strokovnjakov črna detelja ne uspeva, če je povprečna letna količina padavin manjša od 900 mm. Pomurje je ravno na obrobju glede povprečne letne količine padavin in je zanj značilno subpanonsko podnebje, za katero je značilna neenakomerna porazdelitev padavin. Posledica primanjkljaja padavin, še zlasti v poletnih mesecih, pa se kaže v slabših prirastih zelene gmote na enoto površine. Zato je prav, da damo na območju Pomurja na težjih tleh, kjer so posledice poletnega primanjkljaja padavin zaradi boljše akumo-lativne sposobnosti za vlago manjše, prednost pridelavi črne detelje. Težja tla namreč vsebujejo po tekturni sestavi precej gline, ki pa ima to sposobnost, da veže v tleh precej vlage. Pri pridelavi črne detelje se izogibajmo lažjih - prodnatih tal. Za toploto ni preveč zahtevna. Spomladi začne rasti že pri temperaturi 2 do 3 stopinje C. Dobra odpornost proti nizkim zimskim temperaturam pa je odvisna od sortne lastnosti ter od pravočasnega spravila zadnjega jesenskega odkosa. Zadnji odkos opravimo torej tako pozno zato, da njeni rastni vršički do konca rasti ponovno ozelenijo. V nasprotnem primeru nizke temperature močno zredčijo sklop črne detelje. V kolobarju sledi okopavinam, ki smo jih pognojili s hlevskih gnojem. Pogosto jo tudi sejemo pozno poleti za žiti. Sama se ne prenaša in jo smemo spet sejati po štirih do petih letih. Če pa smo črno deteljo pridelovali v deteljno-travnih mešanicah, se ta čas setve lahko zmanjša za eno leto. V čistem posevku sejemo 20 kg semena na ha. Sejemo z žitno sejalnico, najbolje sta se izkazali Pan-agrina in IMT-sejalnica, in sicer zgodaj spomladi ali pa pozno poleti, najkasneje do 10. septembra. V pomurskih rastnih razmerah se raje odločajmo za pozno poletno setev. Črno deteljo pa je mogoče pridelovati tudi v mešanici s travami. Krmna mešanica je vsestranska in vsebuje veliko različnih hranilnih snovi. Če jo pravočasno pospravimo, je vsebnost prebavljivih beljakovin enakovredna vsebnosti čistih posevkov. Za setev črne detelje v mešanicah s travami se bomo odločili, če agroklimatske razmere niso najugodnejše za samostojno pridelavo črne detelje. V svetuje precej razširjena pridelava črne detleje z mnogocvetno ljuljko, travniško bilnico in pasjo travo. V teh primerih sejemo 70-90 % črne detelje ter 10-30 % trav. Črna detelja zahteva precej hranilnih snovi, zlasti fosforja, kalija in kalcija. Tla, ki so srednje dobro preskrbljena s hranili, je potrebno ob setvi ter v letih rabe gnojiti s 100 kg fosfoija, 160 kg kalija in 40-50 kg dušika (samo ob setvi) na hektar. Preveč talnega dušika ob setvi negativno vpliva na razvoj simbiotskih bakterij, s pomočjo katerih črna detelja akomulira dušik iz zraka. V vsakem primeru pa moramo pred setvijo črne detelje opraviti kemično analizo tal, na osnovi katere je mogoče natančno gnojenje. Če pa sejemo črno deteljo v mešanici s travami, je potrebno dognojevati z dušikom po vsakem odkosu, in sicer 50-60 kg/ha oz. 200 kg 27-odstotnega KANA. Vsebnost hranilnih snovi ter prebavljivost organske snovi pa sta odvisni od razvojne faze rasti. Kot vemo, je pri deteljah faza brstenja skrajni čas za odkos, saj je v tej razvojni fazi prirastek suhe snovi na enoto površine končan, začne pa se proces staranja. Za setev pridejo v poštev sorte, ki so bile preizkušene v sortno ekoloških poskusih v Sloveniji in so dale glede na standardno sorto nadpovprečne pridelke. Sem spadajo naslednje sorte: cv’ poljanka, cv’ viola in cv’ reicher- sberger. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr. je, da jih operemo z vodo pod pritiskom. Nato počakamo, da se stene osušijo in nanje nanesemo zaščitne premaze. Zaščitne premaze v grobem delimo na kratkotrajne in na trajnejše. Kratkotrajni premazi za silose so: 1. Apneni belež: z njim delno zaščitimo stene silosa. Njegova funkcija je bolj razkuževanje. 2. Bitumenski premazi so v glavnem smolnate snovi. Njihova funkcija je zaščita sten silosa za kratek čas - običajno za eno se- zono siliranja. Kislina iz silaže -jih običajno zgrize s sten. Poznamo še druge premaze, vendar se manj uporabljajo. Trajnejši premazi za silose so: 1. Hidrotes antikorozivni je vodone-prepustni premaz z dodatkom acryla za zaščito sten silosa in drugih betonskih ter opečnih materialov. Omogoča difuzijo vodne pare in dihanje gradbenih materialov, na katere je nanesen. Podlaga, na katero se nanaša HI-DROTES AN. mora biti čista, brez mastnih madežev in druge umazanije, ter dovolj hrapava, da je oprijemljivost boljša. Večje poškodbe betonskih površin je potrebno pred nanosom HIDRO-TESA AN sanirati. Sanirati je potrebno tudi razpoke v podložnem betonu. Raziskovanje trajnosti HIDROTESA AN po sistemu ONORM B 3306 je pokazalo bistveno izboljšanje odpornosti proti kislinam in zamrzovanju. Odporen je tudi proti morski soli in nafti. 2. Epolor je zelo podoben premaz, vendar je nanos treh frakcij tega premaza tanjši. Zaščitni premazi za silose morajo biti: 5 S - odporni proti delovanju kislin - odporni proti vlagi - odporni proti temperaturi - odporni proti mehanični obdelavi Poleg naštetega morajo biti premazi za silose neoporečnega izvora - neškodljivi za živino. Lebar Janez, dipl. inž. agr. Pogovor z Brigito Bukovec Šport je biznis pa bodo že dojeli in bo morda drugače pri naslednjih generacijah, mi pa se bomo že znašli po svoje. Vendar potem tudi od mene ne morejo pričakovati, da bom pri drugih stvareh karkoli naredila. Motivacija Kako pa se motivirate zdaj, ko od zvez in podobnih ljudi in se jim morajo prilagajti. Jaz jih nič ne obtožujem. Morda bi morali izločiti trenerja ali pa tistega, za katerega bi ugotovili, da je kriv. Torej, tudi, če bi vam z dopingom obljubljali zlato na OI, se ne bi spuščali v to. Ne, ne bi. Saj lahko zmagam Najhitrejšo Slovenko je težko ujeti. Tudi takrat, ko ne tekmuje. Toda tokrat smo imeli srečo in smo jo ujeli s pomočjo organizatorjev 12. vaških iger na Razkrižju. O tem, kaj je zanjo hitrost, kaj pomeni biti vrhunska športnica, v kaj seje danes sprevrgel sam šport pa o dopingu in možnostih za trening in še o marsičem smo se pogovarjali z Brigito Bukovec. V imenu Vestnikovih bralcev vam iskreno čestitam za vaše uspehe tako na olimpijskih igrah kot na grand prixjih v letošnjem in tudi preteklih letih. Hvala! Letošnja Atlanta vam bo zagotovo ostala v spominu. Od nošenja zastave pa do medalje. Kako pa je na vas deloval bombni atentat v Centralnem parku? Sam bombni atentat so mediji precej posplošili. Tako pri nas kot v Ameriki. Američani so poskrbeli za publiciteto, vendar tam ni bilo take norije, kot so mediji prikazovali. Mi npr. sploh nismo vedeli, da se je to zgodilo. O nesreči so nam sporočili iz Ljubljane. Zagotovo mi bo ostala letošnja Atlanta v spominu od prvega dne do konca. Če se ne bi tako končalo, kot se je, bi najbrž poskušala vse skupaj čim prej pozabiti, zdaj pa ne morem. V bistvu so OI in medalja največ... Ja, za športnika je medalja največ, kar lahko dobi. To je cilj. Enim se uresniči prej, drugim pozneje, enim pa nikoli. Kaj vam pomeni beseda hitrost? Najprej se spomnim na hiter avto (smeh), potem pa nase. Hitrost je relativen pojem. Zase pa lahko rečem, da sem hiter človek. Vse, kar delam, delam hitro. Tudi jem in oblačim se hitro. Hitrost je z mano povezana. V športu šteje predvsem denar Ali je udeležba športnika na mitingih vedno odvisna od njegovega rezultata? Rezultat naj bi bil, vendar ni vedno. Mitingi in podobne prireditve so biznis in nanje vsi gledajo s finančne plati. Zato prihaja do stvari, ki niso vedno po pravilih. Med drugim mora biti na mitingu vedno kakšna domačinka, pa čeprav po rezultatih ne, sodi v elito. Drugače pa se običajno prijavljamo ene in iste. Dandanes šport ni več šport, temveč biznis. In vsi se grebejo samo še za denar. Nacionalni ponos Ali vas osebno kaj moti, ko ob vašem imenu zapišejo Slovaška ali Jugoslavija ali celo dajo rusko zastavo? Ne. Jaz pravim, ko bodo dovolj naredili za to, da bomo znani, se to ne bo več dogajalo. Do tega je potrebno priti postopoma, morda z leti, kot prideš do dobrega rezultata. Bolj si znan, več vedo o tebi, npr. kdo si, od kod si, kako dober si. Zaenkrat skorajda še nihče ne ve, kje je Slovenija. Američani sploh ne vedo, ali smo v Evropi ali v Rusiji. Vendar pa si naši politiki prizadevajo, da bi šport spolitizirali. Ja, vendar jim ne uspeva najbolje (smeh). Zelo malokrat jim uspe. Malo je športnikov, ki bi se hoteli, mešati v politiko. Politiki pa poskušajo priti zraven, vendar jim ne uspeva najbolje. Toda v Atlanti so bili. Tam jih je bilo veliko, vendar so redki prišli v vas. Ko si najbolj sam - v Hočem se samo skoncertrirati, pripraviti na štart. Drugače pa sta najtežja dan in noč pred tekmo. Slabo spite? Ne. Ves čas razmišljam o tekmi, dobim tremo. Potem, ko pridem na prizorišče, pa je pomembno samo še to, da poskušaš čim boljše odteči. Takrat ne razmišljaš o nobeni drugi stvari več, razen o tekmi in startu. Takrat te ne sme zmotiti nobena druga stvar. Najtežji trenutki so pred štartom, ne pa treningi in vsi drugi napori. Ali sploh zaznate množico, ko pridete na štart? Ne, ko pridem na stadion, sploh nič ne vidim in ne slišim. Sploh ne vidim vseh -tistih ljudi, za katere potem po televiziji pravijo, da me spodbujajo. Sploh se ne spominim, da bi videla koga od publike. Kot da bi bil stadion prazen. Nekje sem prebrala, da ne marate zunanjih stez. Ja. To je zaradi občutka. Če si na sredini, imaš občutek za druge tekmovalke. Vidiš, kaj se dogaja. Če si pa na zunanjih stezah, si nekako odmaknjen od dogajanja. In potem je občutek pred štartom slabši. Slovenska država in šport - drug mimo drugega Kako bi označili odnos slovenske države do vas, vrhunskih športnikov, oziroma kaj so sploh naredi? Premalo. Zaenkrat sem sama zase najbolje poskrbela, in to tako, da sem si našla svoje pokrovitelje, ki so mi pomagali: npr. BMW, Mobitel, Litox International in drugi manjši. Tudi od kluba že nekaj let nimam koristi, še manj od atletske zveze, od , države pa tako nič. No, zdaj so me zaposlili na policiji. Tako da dobivam plačo in imam pač zagotovljen ta status. Drugače pa, saj pravim, vse, kar sem naredila in kar sem dosegla, sem sama s pomočjo teh mojih osebnih pokroviteljev. Pri teh mi pomaga Dušan Mravlje, nekdanji ultramaratonec, ki je moj menedžer. V tujini si vrhunski športnik najbrž ne išče sam svojih pokroviteljev? imate že kolajno z OI? tudi brez dopinga. Seveda jih imajo, vendar jim država ogromno financira. Jaz pa moram sama plačati vse priprave, tako zase kot za trenerja in še za dekle, ki trenira z mano, npr. na daljših pripravah, kjer je nujno, da nekdo z mano teče. Zunaj pa država vse to plača in še kaj drugega. Se bo pri nas kmalu kaj spremenilo? Po mojem se še nekaj časa ne bo. Jaz se v te stvari ne mislim spuščati, ker karkoli rečeš, ni dobro. Pa tudi smiselno ni. Kako naj pomagam s prerekanjem? S tem nočem zgubljati energije. Enkrat množici Kaj se dogaja z vami v trenutku, ko na stezi čakate na štarterjev strel? A zdaj ali pa za naprej? Od zdaj pa do naslednjih OI v Sydneju? O, do Sydneja se bom še lahko zmotivirala, to se bom že za naslednje leto, ko me čaka svetovno prvenstvo v Atenah. Drugače pa se zdaj težko odpravim na tekmovanja. Med peklom in rajem - doping Na velikih tekmovanjih prihaja navadno tudi do škandalov, povezanih z dopingom. Kakšen je vaš odnos do dopinga? Če bi mene vprašali, bi vsakogar, ki bi ga enkrat dobili, izločila iz športa. Drugo pa nimam pravice govoriti, karkoli razlagati, se s tem ukvarjati, kar koli grdega povedati o teh ljudeh, ki so tudi moji prijatelji, o ljudeh, ki sojih že nekajkrat dobili. To niso slabi ljudje, vendar so odvisni. Vendar mislim, da če bi sami odločali o tem, se marsikateri od njih ne bi dopingiral. Tako pa so odvisni kot jaz od svojih pokroviteljev, Kakšne pa so pri nas možnosti za trening, npr. v primerjavi z drugimi državami? Za treninge mislim, da imamo zelo dobre možnosti. Razen ko^e zima in mraz. Vendar imamo*v Ljubljani dobro dvorano, ogrevano in čisto. Delavci, ki urejajo dvorano, zanjo tako zelo skrbijo, da tako čiste dvorane nisem videla še nikjer in v taki je potem res užitek trenirati. Edino, kar je, da se moraš včasih malo odmakniti. Npr. mediji me vedno oblegajo. Vedno me nekam kličejo in vabijo in seveda moram delati za pokrovitelje. Pa tudi drugače ne moreš vedno na istem prostoru trenirati, ne moreš vsak dan dvakrat, vedno znova trenirati na enem in istem stadionu. Najbrž bi se ti zmešalo. Zato hodimo na priprave, da naredimo ciklus treningov, da spoznaš tudi druge atlete, da vidiš, kako trenirajo, da se izpopolnjuješ. Da tudi trener vidi, kako delajo drugi. Zdaj verjetno ne občutite več nobenega strahu pred sotekmovalkami? Kaj je tisto, kar vrhunsko športnico, kot ste vi, ločuje od množice drugih ljudi? V bistvu nič, no, vsaj nič posebnega. Trdno treniraš. Vse posvetiš temu, da v bistvu svojo mladost posvetiš športu, kar pa mislim, da ni narobe, da ni napačno. Takrat, ko si mlad, treniraš tako za zabavo in ne greš v skrajnost, tako kot npr. jaz zdaj, ko počnem samo to, ko sem se v celoti podredila temu in to počnem profesionalno, kot pač drugi profesionalno hodijo v službo in tam morajo maksimalno dati vse od sebe. Ko sem pa bila mlajša, je bilo to za zabavo. V nasprotju z drugimi npr. nisem hodila v kraje, kjer bi bilo morda slabše. Ne. Končno sem se os* dila strahu pred soteg J mi. Morda lani v GotteN8 šeni bilo tako, ko sem J kaj delajo, kakšne J sem sama zase vedela, u zmagam, da sem d^^mice vljena. Pa tudi vse jg sem poznala, saj sem vse leto tekmovala. a, da me nobena ne mo p gati. Samo z Deverso vistovo nisem tekmovala. , la sem, da sta dog^ rečent Ijeni, vendar si nikoli b| da sta boljši kot jaz m mogla zmagati. h Uspeh pa je navsezaM sen tudi od trenerja. efj{. Polovica zaslugi eja. vih. Že velikokrat sem P la, da samo pridem odtreniram in fi tako program vodi moj stadiom da npr., ko pridem ne vem, kaj bom tis ses rala. Vse to naredi om^ tem ne obremenjuje nPrJ ® liko pomaga. K° 8 yeCo stadiona, ne razmisij atletiki pa O trfn^Lf.W takšen fanatik, da nebom šljala, joj, kaj pa cej' idemna mogla trenirati - p mi n« trening, treniram, aredim° gre, pa prestavimo potikaj drugega ah Pa mo za naslednji da Kaj bi slovenski športniki brez mame? Site Svojo »kariero« Pa gimnastiko. tako/J Dobro, to sem sedejan čela. S šestimi leti se sko začela ukvarja Potem pa vedno. ^fi< Kdo pa vasje pj* Najbrž sem bila'd0 pelja|a' zoprna, pa me je "J Vaša mama tudi Z « »puhlic relations«. Ja, onajezas ^zinaJ stjo. Oče je bolj *pOdo pa sva si po znac J -j Ven ni, obe sva živahnej^ Ve sta mi oba stala . no. Še vedno stanuj > * Brez njiju mi verjet Pel°- »m tud'1 V začetku sta vam rala vašo športno P Ja, absolutno. Veljate za eno naj tinj na svetu. , ugj. ’ To pa določajo se pa jaz se Ko ptj^ njujem kočljive P°sk0 iahko d jp, dokler bom toJ bo * Jzid, bom resno, ko 0 s]co ne mislim 1« z g* čela kaJ takrat bom PaC P z gega- lesetn^'^' Nameravali st . i?- na fakulteto za SP j^. k delala pite, vendar e n. t F Naša fakultet de v snjenih Pojrn-tLJdija-ga športa injjf. rjave z drug' določeP' Saj obstajajo donaVrh^t/ sorji, ki športnika m b ta]d, JiM* treba, so pa jti napM terih ne n*^lahi solo. Ce no r ^e. p naprej, če ne. P li. .or.^ Hvala za pok0 vse najlepše- Hvala. avgusta 1996 ^ščitna arheološka izkopavanja pri lendavskem gradu ■F* ul turna obzorja 11 Četrta mala lončarska delavnica Filovci ’96 -------------»- ---------------— M bodo rekli Esterhazvji? Ko bom velik i letošnje poletje so se nadaljevala arheolo pomembno vlogo, gradu. Ker je lendavski grad odigral v zg na območju med so tudi pričakovanja, kaj se skriva pod plastmi . J nekaj časa p0_ Mm obzidjem in grajsko stavbo (predgradje), ve • in ku|turne ^.^ovori z Občino Lendavo, Zavodom za va Murske Sobote ^ioe Maribor in predstavniki Pokrajinskega m grajski stavbi Raciji grajskega obzidja in tudi nekaterih pr ba odkopan ^kapela) ter o njegovi kompletni podobi. nadaljevala na pre- , Bt«i) zahodni grajski stolp, v tem letu pa so se 40 do 50 centi- JJ^gradja. Odkopali naj bi celoten predel d g kJ zidov in ali so « w’ ® tako ugotovili, ali so pod nasutjem ka izkopavanja je bil ®etaostnozgodovinsko in kulturno pneevam. . Murska Sobo- arheolog Branko Kerman iz Pokranjinskega_muzeja 1 's katerim smo se pogovarjali o pomenu arheo o. W je bil močan ^fambni sistem i’nan i« razložil, da je imel kojJ^tolpa, vzhodnega in za-kg oh £abodn' stolp Je 'me' P0-tikacV ^.ne še funkcijo komu-je Prek njega potekala bj*W’po kateri se je dalo priti t^^^jsko poslopje. Glavni h vodd Prek grajske- Odkriti arhitekturni konec ■17 predgradju sodijo v čas Mink'18- stoletja, torej v čas Ltterhazv" v’ko so lastniki še kherv'' $°mnevamo, da je grof ' o nas'ed’l grajsko poslopje m stanju, kot nam hpt\en । er' načrti stanja gradu ■ e stoletja, ki smo madžarskega arhiva. 'lekti so naredili nov ^takn0 najP°s'°Pje obnovili, 'ih 'z tlorisa grajskih teme- m izrecno napisano, Ukaniti ^ško zidovje se mora ^troin atero naj ostaue- Tako %aj e$a obzidja, ki je stavbo eno’ k' ga danes °k° strokovnjaka, saj je ostalo le fragmentarno. Stolpa nista bil med seboj povezana s podzemnim hodnikom, kot smo najprej predvidevali, ampak je vsak stolp stavba zase, ki je bila povezana s kletjo in zgornjimi prostori s stopniščem. Zanimivo je tudi, da je bilo južno obzidje vezano na grajsko stavbo z nekaterimi prostori, ki so imeli obrambno in bivanjsko funkcijo. Vsekakor pa sta bila obzidje in stolp močno utrjena za boj proti Turkom. Celotni grad je zaznamoval izredni fortifikacijski (obrambni) sistem, kajti lendavski grad je bil po padcu Kanizse strateško najpomembnejši za obrambo dolnjega Prekmurja. Kaj vse ste našli v podgradju? V glavnem sodijo izkopani arheološki predmeti v čas 17. in 18. stoletja, so pa tudi najdbe iz 20. stoletja. Odkrili smo več fragmentov pečnic z bogatimi rastlinskimi ornamenti, veliko živalskih kosti in večje količine fragmentov keramike in nekaj kosov steklenih posod. Ker smo odstranili prvo plast, kije bila nasuta, je težko pričakovati starejše in bogatejše najdbe. Zaradi nenehnega prekopavanja, navažanja zemlje in tudi raznih predhodnih prekopavanj na platoju so najdbe med seboj močno pomešane in fragmen-tirane. Drobne arheološke najbe bomo prepeljali v Pokrajinski muzej v Mursko Soboto, kjer jih bomo očistili in konzervirali ter po možnosti restavrirali. Želja je, da bi jih nekoč v sklopu muzejske zbirke v gradu hitreje razpade. Pri tem se tudi postavlja vprašanje, ali obstoječe stanje predstaviti kot ruševino ali kot smiselno rekonstrukcijo na osnovi srednjeveške predloge gradu. V Premurju se zadnja leta intenzivno sanirajo gradovi, naj pri tem omenim gradova v Rakičanu in Beltincih, ki sta dobila novo ostrešje, kar je osnova za nadaljno sanacijo. Večji problem predstavlja grad pri Gradu, ki je močno uničen in bo za njegovo prenovo potrebno pridobiti bom lončar Lendavski grad se prvič omenja leta 1192, tega leta je namreč Haholdov sin Hahold II kupil od Parida, Ivanovega sina, dve zemljišči, in sicer Fenetii in Lindvo. Prvi lastniki lendavskega gradu so bili torej Haholdi (Haholt), ki so pozneje dosegli banski naziv. Bili so večkratni slavonsko-dalmatinski bani in so se s tem preimenovali v Banffyje. Ta rodbina je imela v lasti Doljno Lendavo in celotno Dolnje Prekmurje vse do leta 1644, ko je s Krištofom Banffyjem v moškem kolenu izumrla. Dolnjo Lendavo z grajskim poslopjem so nasledili grojje Esterhazyji, ki so dokaj razrušeno stavbo prezidali in ji dali novo podobo. Zgrajena stavba je bila v obliki črke L kot simbol vdanosti cesarju Leopoldu. Letos je v nekaterih prekmurskih lončarskih vaseh že četrtič potekala lončarska delavnica. V sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Regionalnim centrom Murska Sobota in Občino Moravske Toplice jo je organizirala Osnovna šola Bogojina. Seveda pa ne bi mogli brez pomoči Titovskih in tešanovskih lončarjev. Za takšno delavnico so se odločili, ker želijo poudariti in povečevati potrebo mladih po raziskovalnem in inovativnem delu. Ob koncu kolonije so izdali še glasilo Lončarske novine. Letos se je te kolonije udeležilo petindvajset osnovnošolcev in nekaj mentorjev, ki bodo s pridobljenim znanjem nadaljevali v šolah. Sem so prišli, da bi poskusili, kako je biti lončar. Kako iz kupčka gmote ustvariti figuricio, nakit, vrček ali posodo. Kako jo okrasiti, da dobi nov, estetski videz, konec koncev pa tudi spoznati, kakšen je občutek, ko jo lahko prodaš ali jo komu podariš. Pri tem so jim poleg lončarjev Alojza Bojneca, Ivana Felbarja, Štefana Gomboca in Franca Baumana pomagali še mentorji Tanja Trjabarič -Lopert, Ditka Petkovič, Suzana Šajnovič, Martina Bohar in Jože Gutman. Lončarsko dejavnost pa so dopolnili še z likovnim delom in povabili Nikolaja Beera, Ferija Mesariča in Adolfa Pena. V šoli je vse premalo časa, da bi v dveh urah delali kaj podobnega, tu pa imajo otroci dovolj časa, da naredijo nekaj konkretnega, uporabnega. Mentorji so povedali, da imajo otroci veliko voljo do dela, da pozabijo na odmor, malico, v tistem trenutku so zagledani samo v eno - v delo. Neverjetno. Vzpostaviti kaj podobnega v šoli je verjetno skorajda nemogoče. To pa je razlika me kolonijami in šolo. Tukaj se dela prostovoljno, to pomeni z veseljem, voljo, v šoli pa kot obveza in prisila. Otoci to takoj začutijo, in ker imajo prirojen občutek, se tudi šolskemu delu izmikajo, medtem ko tu delajo z veseljem. Vedno več mladine se odloča za podobne delovne kolonije, ki so v bistvu nadomestilo ali dopolnilo za šolski program. Koristno bi bilo, da bi se učitelji zgledovali po kolonijah, kamor hodijo učenci z voljo do dela, v kustus arheolog, ob izkopaninah pri lendavskem gradu razstavili. Izkopano zidovje smo natančno dokumentirali in naredili geodetski posnetek izkopanega polja. Zidovje bomo primerno zaščitili po navodilih zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora. Sedaj so na vrsti konzervatorji, ki bodo povedali, kateri zid se bo restavriral in katerega bo zasula zemlja. V prvi fazi bosta restavrirana zahodni obrambni stolp in južno gr- ajsko obzidje. V kakšnem stanju je vse skupaj? Zanimiveje, da grad stoji na pesku. Sam teren je precej eroziven, zato bomo vse sile usmerili v sanacijo obeh stolpov in južnega obzidja, da se ne bi del obzidja ob zahodnem stolpu zrušil na mesto. Zato smo tudi ves predel zaščitili z leseni zaporami. Ker sta grad in obzidje iz opeke, je konzervacija dokaj težavna, saj je opeka manj obstojna kot kamen, hitro se navzame vlage in veliko večja finančna sredstva, kot so mu namenjena sedaj. Pomen arheološkega izkopavanja Radi bi dobili kompletno obzidje, saj bi tako dobil lendavski grad srednjeveško podobo. Pri tem mislim predvsem na fortifikacijski sistem. Nato bi se preselili na grajsko dvorišče, kjer se v zemlji skriva prvoten grad, ki so ga zgradili Haholdi. To bo gotovo vrhunec tega izko- pavanja. Pomeben je že podatek, da 'z g'*ne se obsuje tudi nakit, nastal pa je tudi mali »živalski vrt«, smo lani v bližini gradu izkopali ma- šolo pa žal večkrat z odporom.Lončarsko vreteno ali kolovrat se je vrtel; iz njše grobišče iz 16. in 17. stoletja, ki kepe gline je nastajala oblika. Tudi v prihodnjih dneh se bo lončarsko kolo še pa ni bilo v celoti izkopano Izkopa- velikokrat zavrtelo, preden bo prišla v kolonijo naslednja skupina otrok, li smo le erobove katerim ie grozilo Letos Je bila še reg'onalna' Jože Gutman pa je povedal, da si bodo prizadeva- .. . g .. .’ _r„ li, da bi v prihodnjem letu lončarska kolonija prerasla na področji etnologije uničenje Tej lokaciji domačini pra- turizmaPter v vsJeslovensko nacionaino delavnico in da dobi OŠ Bogojina vijo C ontos, o njem pa kroži legen- kot domicilna šola status vzorčne šole. Lončarska delavnica je uspela. To da, da naj bi bili tu pokopani I urki lahko nedvomno zatrdimo, če vidimo, da so bili otroci zadovoljni. In to je bi- in Banffyjevi vojaki. Pokazalo seje, stvo Njihove očke so vse dni, še posebno pa tisti večer na lončarski noči, ko da to niso grobovi pokopanih so predstavljali svoje izdelke, žarele prav tako kot ogenj, ki žge glino, vojakov, saj je imela pokopana žena Tekst in fotografija: Aleksandra Nana Rituper roke položene na prsi, prsti pa so bili sklenjeni, kar kaže na klasičen krščanski pokop. Torej, še veliko . veliko zgodovine v okolici lenda- UVC TžlZStflVI vskega gradu je zakopane v zemljo. Aleksandra Nana Rituper Fotografija: Nataša Juhnov I Š^-Uti A'-V soboto, 31. avgusta, se bo v' bg JMendelsohn 5gs^Čacel gala koncert Komornega orkestra “^O^Prema na Madažrskem. slavnostna I Hj^Vnedeljo, L septembra, ob 5- ! Sij s sv®to mašo ob 70-letnici Plecmko VI1L Ko-ljCv^ dnev^6 GosP°dovega vnebovzetja in ^■hri y V atriju mestne hiše bo v soboto, 3'^nastopili kuda Sueški Finžgar iz Z.zkov, h in folklorna skupina. . j začela V®* V nedeljo, 1. septembra, se bo ob 14- k ulturna prireditev Dan trlic in pre *c .... . J^BDTA: Do 1. septembra si ogled dta ogledate Izbor iz stalne zbirke te galer j • n sKA c^°mačih umetnikov, članov DluPpa. gradu VJ^OTA: V razstavnem prostoru ^0^*^ na « edate fotografije Jureta Zaunkerja, ki ev Oko besede' h si lahko v prostorih ve-sN d Do nedelje, 1. septembra, si lahko v P Plečnik in hj5 Natni> . Gospodovega vnebohoda m planov društva LIKOS. . . sredine H Prostorih lendavskega gradu si ahk na vi. 8 edale ^zstavo gradiva, ki je bilo zbrano bT. arhivskem taboru. . . . . k0 ogledate { SliJ^DNA. V Galeriji Avguštin si ahk og^ ’n beder h de’ Petra Avguština. Razstava J lihega sv.8aler'ji muzeja Radenske je odPrta ^^ovejšim fei&aria Mzeta Logarja. Predstavlja se z nov V^VSkvUl°m Intermezzozoik. . 0;a dela % g* TOPLICE: V galeriji Ajda razstavlja svoj Novice iz Kulture Osmi Košičev teden Letos so v vaseh Bogojina, Bukovnica, Filovci in Ivanci potekali osmi Košičevi dnevi, ki so bili posvečeni 70-letnici Plečnikove cerkve v Bogojini. Do sedaj sodili posvečeni Jožefu Košiču (1788-1867), Ivanu Baši (1875-1931), Jožetu Maučecu (1907-1972), dr. Jožetu Smeju (1922), Ivanu Cam-plinu (1912) in Jožefu Gutmanu (1912), dr. Vilku Novaku (1909), Ignaciju Maučecu (1914-1978). V tem tednu je izšla tudi priložnostna publikacija. V njej je ponatis članka neznanega avtorja iz Kalendara Srca Jezušo-vega za leto 1928 Nova cerkev v Bogojini, odlomki iz knjige dr. Jožefa Smeja O stavbarjih božjega hrama: arhitektu Plečniku, župniku Baši in župljanih, Posthumno pismo mojstru Plečniku, ki gaje napisal mag. Stanislav Zver, Franc Fuzmič piše Prvo Plečnikovo popotovanje v Bogojino, Janez Balažič piše o Spregledanih starožitnih stavbarskih prvinah v Bogojini, poezija Severja je podnaslovljena s Spomini, Anica Gregorec piše o 35-ietnici osnovne šole Bogojina, Branko Kerman pa piše Iz najstarejše preteklosti Strehovec, objavljen je odlomek Ivana Zelka O kobilju iz Kalendara Srca Jezušovega iz leta 1939, o Domači obrti - soustvarjalki kulturne dediščine in podobe pokrajine je razmišljala Nataša Konestabo. V brošuri je pozornost namenjena tudi vinu, pri tekstu Janija Gonca se seznanimo z redom gradiščansko panonskih vitezov vina, s poezijo Jožeta Puhana Vršič, proti koncu brošure pa je zbran asortiment vinske trte -njegove zahteve in tehnološke značilnosti, kar je zbral Ernest Novak, objavljene pa so tudi ocene četrtega ocenjevanja vin ter poročilo o najlepšem okenskem in balkonskem cvetju. ANR V okviru Košičevih dnevov pripravijo vsako leto v veroučnih učilnicah bogojinske cerkve kakšno razstavo. Letos so v teh dneh odprli kar dve razstavi - razstavo Arhitekt Jože Plečnik in župnijska cerkev Gospodovega vnebovhoda ter Plečnikova umetnina na platnih članov društva LIKOS. Dvanajst članov likovne skupine LIKOS je na enodnevni slikarski koloniji z naslovom Bo-gojinska cerkev s svojih zornih kotov upodabljalo cerkev. Vsak ude- leženec je bogijinskp cerkev predstavil s svoje perspektive. Nastale slike so razstavili in so naprodaj, izkupiček od prodanih slik pa bodo namenili za obnovo ostrešja te cerkve. V prostorih veroučne učilnice so pripravili razstavo, o Plečniku v teh krajih. Bili pa so tudi predlogi, da bi podobna in morda nekoliko razširjena razstava dobila tu svoje stalno mesto, s tem pa bi to veliko umetnino, ki je ustvarjena v teh krajih, spoznalo več ljudi. Poleg tega pa so predlagali, da bi v bližini cerkve V ponedeljek so v lendavskem gradu odprli razstavo gradiva, zbranega na 6. mednarodnem arhivsko-raziskovalnem taboru v okolici Lendave in Lentija. Na otvoritvi sta bila tudi pobudnika taborov dr. Peter Pavel Klasinc, namestnik župana občine Maribor, in župan Zalaegerszega En-dra Gime^i. Razstava bo odprta do sredine septembra. ASAM ANR Plečniku postavili kip. vestnik, 29. avgus^J^ 12 glasbeni sceni Jazz & Blues Ansambel Lojzeta Slaka Ko zaslišim znano melodijo Ronnie Earl - mešanica Mud^ja in Coltrana Ronnie Earl je eden najinovativnejših blues kitaristov v današnjem času. Sicer je težko govoriti o Ronnie Earlu kot o blues kitaristu, saj se v svojih skladbah ne opira zgolj na blues, ampak ga zelo meša z jazzom, tako da je kategorizacija Ronnya Erla prav gotovo zelo težka. Tudi po poslušanju njegovega novega albuma bi se človek težko odločil. Skladbe na njegovem novem albumu z naslovom Grateful He-art: Blues & Ballads (Rounder) se gibljejo od jazza do bluesa. V blues skladbah uporablja pri solažah jazzovski način igranja kitare in obratno v jazz skladbah. Vse to vsebuje njegov novi album Grateful Heart: Blues & Ballads, ki je bil po ocenah kritikov revije Down Beat izbran za blues album leta. Sam pravi: »Ne maram omejitev v glasbi in kategorizacijo le-te. Všeč so mi abstrakcije in rad rušim bariere, ki jih postavljajo drugi. Zame ni razlike med jazzom in bluesom. Prav to hočem s pomočjo kitare povedati na plošči Grateful Heart.« Glasba na albumu Grateful Herat lepo kaže vpliv njegovih treh velikih vzornikov, ki jih sam nikakor ne zanika. To so John Coltra-ne, Rahsaan Roland Kirk in Duane Allmen. Skladba Skyman je posvečena prav Allmanu in je verjetno ena boljših na albumu. Sam pravi: »Vedno sem bil velik fan Duana Allmana. Bil je velik kitarist in postal bi še večji, če mu tega ne bi preprečila smrt.« Skladba Song For A Fun pa je posvečena Carlosu Santani. Ko sem slišala napoved koncerta Ansambla Lojzeta Slaka, me je prešinilo, zakaj pa ne bi še z njim naredila pogovora. Poleg različnih domačih in nekaterih tujih skupin moramo svojo pozornost prav gotovo posvetiti tudi Slakom. To sem tudi naredila. Odpravila sem se na njihov koncert, ki so ga imeli na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Med odmorom sem poiskala Lojzeta Slaka in ga zaprosila za kratek pogovor. Takoj je pristal in me tudi takoj očaral. Dejstvo pa je, da sem se tokrat pogovarjala z eno najbolj žarečih zvezd na slovenski narodnozabavni glasbeni sceni in slovenski glasbeni sceni nasploh. Letošnje poletje ste izdali svojo najnovejšo skladbo Ko zaslišim znano melodijo. Mogoče najprej nekaj besed o tej plošči. So na njej stare skladbe ali nove? »To so same nove skladbe. Težimo k temu, da damo na vsako plošo različne teme in melodije, različno glasbo torej, da se lahko prijetno posluša. Čeprav so skladbe nove, se je obdržal naslov Ko zaslišim z-nano melodjo. To pa zato, ker mi je enkrat prišlo na misel, da je tudi meni zelo prijetno, ko zaslišim kakšno staro znano melodijo. Zato smo tudi našo novo kompaktno ploščo in kaseto tako poimenovali.« Pa še beseda o besedilih, kakšnih tem se dotikate? Tako kot pri glasbi, tudi pri besedilih težimo k temu, da so teme, kar se da različne. Predvsem pa izbiramo tiste, ki nam najbolj ustrezajo. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bomo še kaj lepega naredili.« Na glasbenih odrih pa ste že od leta 1958? »Ja, res. Takrat sem jaz prvič zaigral prek etra na radiu. To se je zgodilo na oddaji Pokaži, kaj znaš. Od takrat pa do leta 1963 so se zvrstile različne zasedbe. Tako da smo šele leta 1964 začeli z zasedbo, kot je še danes. Več kot 20 let, to pa se nabere.« In nas je publika tudi takoj sprejela.« Če bi se mogoče ustavili pri razliki med glasbo Avsenikov in Slakov. »Avseniki igrajo bolj alpsko glasbo, trdo, kot je trda njihova -pokrajina in s tem življenje. Pravijo gorenjska grča, a ne? Dolenjska pa je mehkejša, tako je tudi dolenjska duša mehkejša. To se kaže tudi v glasbi. Poleg tega pa imajo Avseniki širši instrumentalni sektor in manjši pevski, imeli so duet. Mi pa smo vedno težili k temu, da bi bila vokalna zasedba širša. Tako smo sedaj prišli kar na zborček.« Ena vaših plošč ima naslov Na valovih Mure. »Nekoč sva se pogovarjala s tekstopiscem Sivcem, da bi nare-Tr? Amerike in Kanadi, smo bili v Avstraliji. Na ton so v glavnem naši iz« J rojaki, povsod pa je bdg^ ga publika, ljudje z vseh« držav sveta. Ti so bihs P' on. navdušeni. Mnogi so nUP certu povedali, da niso>« ’ imamo Slovenci tako lep Skratka, lepi spomini.« Kako pa glasbo Sla^ majo Avstrijci in Sem , jo podobno glasbo? »Mogoče sta Ne®cLet. všeč trobenta m kla ^ai. darkoli smo »gor«, so Moram pa povedati t . sta danes z nami d e1 ,. Avstrije, ki se nam idružita na naših konc z selicah. Mislita, da s nami že 88.« Načrti «w5: iz nOtr . tan' treb6 gL s”v>* E?« kon06^' je vel*0 •* Glasbo je začel spoznavati že zelo zgodaj. Muddy Waters je bil eden njegovih prvih vzornikov. Pri osemnajstih je imel popolno obdelano zbirko plošč Coltrana. Oče gaje vodil na koncerte, kjer sta poslušala Charlesa Mingusa, Dizzya Gillespija in druge. Ustanovil je svojo skupino Broadcasters, v kateri je sodeloval tudi or-gličar in pevec Sugar Ray Norcia. Sprva so igrali čisti blues po vzoru Watersa, Howlina Wolfa in T-Bone Walkerja, ko pa je skupino zapustil Sugar Ray, je Ronnie v svoje skladbe začel vpletati vse več jazzovskih elementov. Opustil je vokale in se popolnoma posvetil instrumentalni glasbi. Prav to je slišati z njegovih prvih dveh albumov Stili River in Language Of The Soul. Vendar pa je njegov zadnji album Grateful Heart presegel oba predhodnika. »Ne poznam not in nimam pojma o glasbeni teoriji, vendar mislim, daje to O. K. Z leti sem spoznal, kako pomembneje, da igraš s svojo dušo. Poiskati svoje občutke in jih izraziti z inštrumentom, ki ga imaš v rokah. Če ti to uspe, si blizu temu, čemur rečemo umetnost.« Eden redkih jazzistov med rockerji je prav gotovo Charlie Wat-ts, bobnar skupine Rolling Stones, ki poleg dela v matični skupini že dolgo vodi svoj jazz orkester. Pred kratkim je izdal samostojno ploščo z naslovom Long Ago & Far Away, kjer poleg lastnih skladb igra skladbe avtorjev, kot so Duke Ellington, Cole Porter, Louis Armstrong in brata Gershwin. Poleg Charlijevega kvinteta sodeluje na plošči tudi londonski metropolitanski simfonični orkester. Založba Verve je izdala dvojno ploščo s posnetki zadnjega koncerta očeta bosse ndve Antonia Carlosa Jobima z naslovom Antonio Carlos Jobim And Friends. Na takratnem koncertu v mestu Sao Paulo v Braziliji so z njim sodelovali Herbie Hancock, Joe Henderson, Jon Hendricks, Gonzalo Rubalcaba, Ron Carter, Har-vey Mason in drugi. Plošča je zelo primerna za poletni čas v kakšni dobri senci. Iztok R. Novice od tu... Glasni Rijavec, pevec primorske skupine Big Ben in voditelj televizijskih oddaj na komercialnih televizijah, bo kmalu izdal ploščo s svojimi največjimi uspešnicami. Imenovala se bo preprosto Najlepše balade * Skupini Sank Rock je delovno potovanje v Ameriki zelo koristilo. Najprej so svoje ime lepotno spremneili v Shank Rock. Sicer pa je vplivalo tudi drugače, tam so namreč snemali material za svojo ploščo, pri čemer so sodelovala tudi nekatera zveneča imena. Skupina, pred katero lahko daš kapo dol. ... in tam V javnost so znova prišle govorice o skupini Guns’n’Roses. Tokrat pozitivne. Govori se, da je skupina spet skupaj in da že pišejo nove skladbe. O njihovi zasedbi še ni vseh podatkov, gotovo pa je, da ima vodilno vlogo še vedno Axl. Kaj bo Slahem, pa lahko samo ugibamo. • Člane skupine Caught In The Act so povabili, da bi naj bi zaigrali v filmu. Čeprav si nadvse želijo, da bi se poskusili tudi pred kamerami, so lepo ponudbo takoj zavrnili. Ne bi se radi tako hitro poslovili od glasbenih odrov, niso pa zanikali, da tega ne bodo naredili v prihodnosti. Lahko malo primerjate delovne razmere, kako je bilo včasih in kako je danes? »Danes so mediji bolj odprti, kot so bili nekoč. In še več jih je. Mi smo imeli srečo, da smo po Avsenikih, ki so bili že nekaj časa na sceni, izoblikovali novo smer te narodnozabavne glasbe. Kdo zasluži največ? Glasbeniki gotovo sodijo med tiste, ki najbolje zaslužijo, čeprav so tudi tisti, ki znajo svoj denar elegantno porabiti. Pa kaj za to, denarje namenjen tudi za to, da se porabi. Sicer pa si poglejmo lestvico najbolje plačanih glasbenikov v prvi polovici letošnjega leta. O tem, koliko imajo na računih od prej, pa trenutno nimamo podatkov. Prav gotovo ne malo. Ameriška revija je objavila podatke o najbolj plačanih pop in rock pevcih, pri tem pa so upoštevali tudi druge dohodke glasbenikov. Na vrhu lestvice je angleški pevec Rod Steward, ki je zaslužil 29 milijonov dolarjev, sledita mu Bob Seger in The Silver Bullet Band s 26,34 milijona tolarjev, Garthu Brooksu je na račun priteklo osemnajst milijon dolarjev, prav za petami je skupina AC/DC, ki je zaslužila 15,9 milijona dolarjev. Prav pri vrhu pa so še Ozzy Osbourne, Kate Bush, The Eagels in drugi. Mogoče pa bi bila lestvica nekoliko drugačna, če bi upoštevali tudi denar, ki so ga glasbeno usmerjeni davkoplačevalci zatajili. No, pa naj se vrnemo nekoliko nazaj. Petdeset najpopularnejših glasbenikov je lansko leto zaslužilo skupaj 756 milijonov dolarjev. Največje dobila skupina The Eagles, na drugem mestu so Boyz II Men (vzorniki skupine Backstreet Boys, čeprav ti zaslužijo veliko manj), na tretjem je skupina R. E. M., na četrtem Geatful Dead in tako naprej. Prav gotovo bi bilo zanimivo videti, kako zaslužijo slovenski glasbeniki, ki se morajo poleg glasbene kariere ukvarjati še z dodatnim delom. Morda bi se tem zneskom približali, če bi namesto dolarjev pisali tolarje. dila glasbeno potovanje od sanjave Mure prek gora do modrega morja. Tako si pesmi tudi sledijo. Sedaj tudi prvič nastopamo prav ob Muri, drugače pa smo po Prekmurju nastopali že večkrat.« Kako pa vašo glasbo sprejema mlajša generacija? »Vidimo, da je na naših prireditvah vedno več mladine. Čeprav se dobro zavedamo, da mladina še vedno raje posluša ritmično glasbo.« Imeli ste več turnej po svetu. »Večkrat smo prekrižarili zahodno Evropo, imeli smo pet velikih turnej po Združenih državah natančnejšga odgovor gla dobiti, op. a-) FOl°: A^ AUDIO -VlPe°*t 69000 Murska 43 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NS 1. KILLING ME SOFTLV - Fugees 2. GET DOWN - Backstreet Boys 3. COCO JAMBOO - Mr. President Pišite jim! Fun klubi Demsfltion Group CerkHe rt Krti 21 8263 Cerklje rt Krti Marky Mark & The F«ftky Bok P. 0. Box 207 Quincy, MA 02269 USA M Boris Novkevič Palih omladtnaca 19 Jarun, 41000 Zagreb Hrvaška. z Q V) M M Koncerti V petek, 30. avgusta, bo v atriju mestne hiše v Ljutomeru koncert skupine Posodi mi jiirja. Začne se ob 20. uri. Tudi ob dežju koncert bo, ampak pod streho 4. BORN IN AFRICA - DR. Alban Fable Robert Miles 5. PARTY GOES TONIGHT - HipHop Boyz 6. HATE U - Symbol 7. DONT MAKE ME ASK - Troy Nevman PREDLOGI: HIGHER - Gloria Estefan DON T HA HA - Mr. Ed. jumps the Gun I WANT TO COME OVER - Melissa Etheridge LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. ZGODBA - Jan Plestenjak 2. LAHKO NOČ, PIRAN - Anika 3. VSE MOJE MISLI - Edvin Fliser 4. SEM TAKŠEN (KER SEM ŽIV) - Faraoni 5. BIL Sl Tl - Irena Vrčkovnik 6. NAJINA SREČA - Boris Kopitar 7. SREBRNI PRAH - Aleksander Mežek PREDLOGI: OTROCI POLETJA - NASTJA DIMNIK ONA, EAS¥ ob meni Zaspi - braco koren r-FKRON LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CE 1. ZAPOJ Z MENOJ - Štrk 2. KO ZASUŠIM ZNANO MELODIJO - Ans. Lojzeta SiaM 3. MAMIN POLJUB - Modri val 4. POGLED V DOLINO - Ans. Avsenik 5. SEM PAČ TAKŠEN - Štirje kovači 6. POVEJ Ml DEKLICA - Fantje z vseh vetrov 7. LJUBEZEN SAMA ZAGORI - Gašperji PREDLOGI: LJUBEZEN JE DARILO - Alpski kvintet NAPITNICA - Slovenski muzikantje UPANJE - Gorenjski muzikantje Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 5. septembra ' Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za gl®6 Z Mri***’ M0 lestve®’ - Kupon št. 35 Glasujem za skladbo: ‘tuja:_ ‘domača: ‘narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: avgusta 1996 dsevi mladosti Pot v sanjah Neko noč sem imel zelo čudne sanje. Sanjal se vanju skozi izgubljeno deželo. Potoval sem po po i m mi drevesi, ki so se premikala in smejala. Vsepov Prikazovale razne živali, kar naenkrat pa seje pnp a kača in me ugriznila. Takoj sem se pomanjšal vvei • vije. Vse je bilo čudno. Kmalu pa pribrni mimo mene Pastir z napisom Žuželka Airways. Na njem je i Snečo mravelj. Nato se poleg mene ustavi stonoga, J Podobna avtobusu. Zagledal sem še veliko lužo, na njej P ličke iz listov. Poleg luže sem opazil piramido z napiso - , tel Luža. Napotil sem se naprej, pri tem pa sem se p > Ko sem zopet postal običajne velikosti, sem ugotovil, da na drugem planetu. Naletel sem na velik kamen, k j «s govoril. Prekinil sem ga in vprašal, kako se 'ahk P°W mi je, da moram do kamnite gore in tam stopiti sko ^nieni trikotnik. Šel sem naprej in tako prišel o tr;vot-ime, ki je segala do neba. Pred njo sem zagledal ognj nik- Skočil sem vanj in se nenadoma zbuddNDRgj LAPOŠA OŠ Cankova Nesreča na travniku Sončnega julijskega dne smo se odpravili na travnik balirat seno. Kar naenkrat pa seje bali-rka ustavila. Oče je stopil s traktorja in pogledal, kaj je narobe. V vilicah je bilo preveč sena. Stegnil je desno roko, da bi odstranil seno, potem pa so se vilice zavrtele in njegova dva prsta, mezinec in prstanec, mu je zdrobilo. Ko je le izvlekel roko, sta mu prsta zelo krvavela. Mamica je hitro vzela prvo pomoč in odhitela k njemu. Vprašala gaje, kako se je jo lahko zgodilo. Kar dva dni smo ga prepričevali, naj gre k zdravniku, in šele tretji dan smo ga prepričali. Poslali so ga v Mursko Soboto. Tam mu je zdravnik povedal, da bo dobil mavec. Ko se je naslednji dan vrnil domov z mavcem, smo se mu nanj vsi podpisali. In dalje smo uživali v počitniških dneh. TINA KOLER OŠ Apače Kultura Kultura je misel, kultura je pesem in spoštovanje ljudi. Kultura je kakor pisana roža, je ljubezen do ljudi. Kultura je mir, je svoboda, ki se v duši iskri in v srcu neprestano raste, dokler do konca ne zraste in se v dobro srce spremeni. MARTINA HORVAT OŠ Turnišče Bilo me je strah Zdaj, ko spet sedim pri svoji pisalni mizi, sem se spomnil, kako me je bilo strah nekega nenavadnega dogodka. Bila je sobota. Z očetom sem šel v vinograd. Kar nenadoma pa se je preti mano pojavil Nezemljan. Zelo sem se prestrašil. Malo bitje me je nato prijelo za roko ter me povabilo v gozd, kjer mi je pokazalo vesoljsko plovilo. Mrzlica me je stresla po vsem telesu, vendar je bila radovednost močnejša. Kakšnih petnajst minut sem si ogledoval medplanetarne računalniške naprave v plovilu. Ves ta čas pa smo se oddaljevali od Zemlje, in ko sem se tega zavedel, smo bili že oddaljeni več deset tisoč kilometrov. Ampak potovati po vesolju je bilo lepo. Sopotnik je bil prijazen. Z gibi telesa sem mu izrazil željo, da bi se rad vrnil domov. Preden smo prispeli nazaj na Zemljo, me je moj mali prijatelj pogostil s hrano. Po poti pa sem lahko opazoval od blizu številne planete: Jupiter, Mars, Venero, Luno ... Moje popotovanje je bilo sicer dolgo, pa vendar je minilo prehitro. Moral sem se posloviti od malega prijatelja. Vedno, ko pomislim na ta dogodek, me stisne pri srcu. Ampak sprašujem se, ali nisem morda vsega tega samo sanjal. KRISTJAN SOMI DOS I Lendava Kje bila si? in temni noči, ko ne morem spati, ® v srcu rojevajo vprašanja -Lie takrat bila si, w bila sem majhna in nebogljena, plačna sem bila in milo sem jokala? Kje bila si, ^°Po tebi sem hrepenela, •nočno si tvoj objem želela, bese pločnikov, jranja kjer znaša delež soh iz občinskega profacun jjijeiii lijonov SIT. Pri tem jo J Jce. zlasti pločniki ob o c laStiteV stah v Rakičanu, P v cest in ureditev P neiavd Krajevni skupnosti jn gr zlasti še med Cernelavo ezovci, ter ureditev f> in meteorne kanali^« tjteV mčavcih pa tudi P p ’ nekaterih cestnih naselju Krog. Mlad konjičkar Sezidal šest gradov Silvo Forjan iz Dolnjih Slaveč se takrat, ko ni v šoli, ne dolgočasi, ampak koristno zaposluje s svojim konjičkom: zida gradove Vestnik je naročila po nasvetu poštarja Avstriji. Ob vrnitvi v domovino sem imela nekaj časa naročen dnevni časopis Večer. Ker je bilo branja zame preveč, sem ga odjavila. Poštarja Vanča Rojka sem vprašala, naša sogovornica Pavla rada tudi rože. Kot pravi, ji je to edina zabava, čeprav jih vse težje neguje. Sedaj, ko ima pri sebi vnuka Freddyja, ji je mnogo laže, saj ji je vedno v pomoč. L.KRAMBERGER mestu, ina sicer podjetje Nigra in SGP Pomgrad Nizkogradnje. Poleg tega so asfaltirani pločniki ob magistralni cesti v naselju Rakičan, pri čemer so Partizanska ulica tik pred asfaltiranjem Silvo se uči za avtomehanika in človek bi pričakoval, da bo ves ljubi dan »šraufal« mopede. Pa ni tako: največ prostega časa porabi za gradove. Doslej jih je sezidal šest, od tega dva v letošnjih počitnicah. Preden začne zidati z zidaki, ki si jih je izžagal iz strešne opeke, si grad skicira na papirju. To pa ne pomeni, da bo končni izdelek prav tak, saj ga med gradnjo »nadgrajuje«. Sicer pa ne preseneča njegov konjiček, kajti tudi, ko je hodil v osnovno šolo, je bil odličen pri tehničnem pouku oziroma pri raznih ročnih delih. Od šestih gradov ima dva. Eden, ki še ni povsem dokončan, je na dvorišču, drugi, ki je že nekaj časa povsem urejen, tudi prebarvan, pa je na pobo- manjka le še kraljična in pravljica bi bila popolna. Mladega graditelja gre pohvaliti, saj v prostem času ne pohajkuje, ampak se zaposluje Silvo Forjan ob svojem gradu, ki ga je postavil na prostor med cesto in domačijo. - Fotografija: Š. S. čju med cesto in domačijo. Svet okrog njega je lep, grad je ponoči razsvetljen ..., tako da z gradnjo gradov. Morda pa bo kdaj celo gradbenik, kdo bi vedel? Š. S. kateri tedenski časopis naj si naročim, da bo v njem kaj zanimivega. Povedal mi je, da je najbolj zanimiv Vestnik. No, če on tako pravi, bo vsekakor držalo, sem si mislila in mu zaupala naročilo. Povem vam, da nisem naredila narobe. Kot vidim, je v njem ravno dovolj branja za en teden. Po več kot enem letu sem se nanj navadila in mi rabi tudi kot koledar. S posebnim zanimanjem preberem, če je kaj iz lenarškega konca, kjer je sedež moje občine,« je pripovedovala Pavla Grozi, ki je zanimiva sogovornica. Rodila se je 28. junija 1920 v Zimici pri Sv. Barbari, sedaj Zgornja Korena. Bila je nezakonski otrok in je s sedmimi leti za vedno izgubila svoj dom. Najprej je bila pastirica, nato dekla in »gospočka« služkinja, saj je služila tudi pri dr. Jožetu Toplaku v Gradcu. Sicer pa je opravljala kmečka dela, delala je pri zidarjih, v kavarnah in restavracijah v Avstriji, kjer sije prislužila del pokojnine. O njeni mladosti veliko pove podatek o obiskovanju osnovnih šol v raznih krajih: pri Sv. Barbari (zdaj Zgornja Korena), v Pernici, Cerkvenjaku. Voličini in nazadnje spet pri Sv. Barbari. Kot je povedala, so si jo kot otroka kmetje podajali kot žogico. S tem pa nikogar ne obtožuje, ampak je le hotela povedati, daje bilo življenje siromašnih otrok včasih zelo težko. Kot otrok namreč ni bila deležna lepe besede in božanja nežne materine roke, kot so jih deležni današnji otroci, vsaj večina. Veliko bi še lahko napisali, a nam je rekla, naj bomo kratki, saj je to le njeno življenje. »Kdo pač danes še verjame tem zgodbam,« je pripomnila. Mi smo ji verjeli, ker smo te čase preživeli. Sicer pa ima Nenavaden obisk pri Radgončanu Ivu Šalinoviču Ko ti štorklja prinese kačo »»''g® mize skušala po sem JPse nje vejevje- Mo J ’ jeti, kajti pom15' otr« . tukaj sprehaja ve za d< bi bila lahko zanj ugot« obiskovalce nev lžno sem, da gre za strupeno kačo sreča sp, branko, toda ce jo )a hajalec, je lahko - 6. no,«nanje.ob.o^U^ doval Ivo Salin oVega dodal, da bi za pO^, navadnega g°s . s jem bele tudi kure, K 0. le slasten obrok- dj d™ In kakorkoli/e voS<_ dek, ki gaje d°Z‘Ue vič, sila nedo z ’ sp mu zanimiv, saj j jyfiir jalnih poteh ob p* p, precej k°brdnLali, ie piše v Atlasu brp Pr *a{0 ska kobranka o .^ju. jena vodnemu vse povodni e|iKi»'i» primerno za v ^ap bo to riba ali 80 tudi manjše sesa£ Odrasla d°se^, in več centim -e na t|-n-cakast vzorec * p^^- podoben gad° jpic3 pena, saj je soro s| ške. 0st Ko so nekoč pa tudi danes otroci vprašali mamo, kako so prišli na svet, je bil odgovor ponavadi enak: »Prinesla te je štorklja.« In nekdaj so otroci temu nekoliko verjeli, danes pa je to manj verjetno. Nič nenavadnega, bi lahko rekli, saj današnji otroci veliko več vedo, toda če ti štorklja v resnici prinese kačo, je to zanesljivo zelo nenavadno in redko. Ravno to se je zgodilo Radgončanu Ivu Šalinoviču, ko je pred dnevi na njegovo mizo ob prostoru, kjer ljubiteljsko vzgaja več deset kur in rac, v neposredni bližini Pomurskega sejmišča in lekarne, z vedrega neba priletel »neznani leteči predmet«. K sreči ni šlo za NLP, temveč za živo, 80 centimetrov dolgo kačo. »Zelo presenečen najprej nisem dojel, kaj se je pravzaprav zgodilo. Ko sem pogle- dal proti nebu, sem zagledal najbrž žalostno štorkljo, ki je odletela naprej. S »Šalinovičevo« kačo se je posladkala muca. 1^101^29. avgusta 1996 Naši kraji: Žižki Vas se razvija ^iiki so razvejeno naselje v novi črenšovski obemi. Kn j j nižinski s Panonskimi njivami, na jugu pa so močvirski tja™1 kateri M. Bližina glavne ceste med Lendavo in Mu pomembnih 16 J zadnjih letih promet občutno povečal, je najI gostinska in tr-9avnikov, da se je v zadnjih letih v Žižkih precej . ov nam je deiavnost, Precej pa je tudi obrtnikov in p J g hj. ^eial predsednik vaškega odbora Matija Žize > , dejavnosti: zi- * številkami in 672 prebivalci skorajda vse obrtmsiK J, dru. ,Rbo, kleparstvo, gostinstvo, krojaštvo, mizars , zaposluje 60 tega je v vasi še obrat podjetja Toko iz Do™v Posluje pa tudi zasebno podjetje Kovinski izdelki 1 eretn je zaposlenih sedem ljudi. li m ?So Pred nekaJ tedni z?rad'' . 0 vežico. Gradnja in uredi- ‘’0k°llce sta jih stali 150 tisoč Ah mark, denar pa so zbrali J3?!®1™ s pomočjo samoprispe-?Pa Se marca naslednje _ c oradi tega si bodo morali pri-Vati za razpis novega referendu-samoprispevek. biero m kraievne skupnosti načr-žt Lgradnj0 kanalizacije in zanjo dokumentacijo. Pro-drag’ vendar ugota- hoč; aie investicija nujna, če jih počistiti odplak. Skrbi pa 110^ 1 za kakovostnejšo pitno Uredili in P°e'obili HaZj ,^’jotudi adaptirati več-skemj0 dvorano v vaško-gasil-rinJ/?U’k'ie sedaj premajhna C bevasl Vzelo slabem sta-0^ lUd’ nekai vaških ulic, za 1 C?sto>ki Sre skozi vas, pa sedrtik 0 skrbi’ ugotavlja pred- V vasi je 85 Priključkov in 70 naroč- nikov kabelske televizije. »Gibalo življenja v vasi sta gasilsko in kulturno društvo,« je povedal Matija Žižek. »Predvsem zaradi precejšnje aktivnosti kulturnega društva bi morali poskrbeti, da bi njihovo delo potekalo v primernejšem okolju, zato si tudi prizadevamo za obnovo prostorov vaško-gasi-Iskega doma. V vasi uspešno delujejo dramska skupina, tamburaši, štiri folklorne skupine (od najmanjših do najstarejših) in recitacijska skupina. Dejavni pa so tudi gasilci, saj je v Gasilskem društvu Žižki kar šest desetin. Gasilske skupine dosegajo lepe uspehe tudi na tekmovanjih. Tako sta dve desetini sodelovali tudi na republiškem tekmovanju.« In kakšne so možnosti za uresničitev načrtov? »Želja je seveda veliko, vendar se pogosto vse ustavi pri denarju, ki gaje vedno premalo za uresničitev vseh načrtov. Zato se bomo tudi pripravljali na razpis novega referenduma o samoprispevku, GO n SRNJAK - V Sovjaku pri Vidmu ob Ščavnici smo nalepili] । c Koci3 katerem Je montirana črpalna naprava, ki jo je izdelal M|(j6 Oaredji š Vtn' nanl ie Povedal, jo je izdelal za vzorec, po njej '"tltjaki in ^a^'b Petdeset, ko je imel še kovaško obrt. Danes pa ^DVitn>aprave samevajo, saj jih je prehitel čas. Besedilo in 'K KRAMBERGER k ** naših krajev: Zakonca Rajšp od Negove So se mi zdele kot mavrica v svoji polni podobi. na dvorišče sem "P^^skrbijo za rože- Ok s Se'ku Ločjak žive ljudje, ki v sem se z zakoncema in lankom-Slednii ^Miiih^0^0 0 kaP®l' ’n ^(&ie'eta 1920 postav'} k VniUv ■ ob v zahvalo za sreč-'z Prve svetovne vojne. se 3e zgodilo ne-’S14 str Sred' avgusta je vanjo v! 'n i° Popolnoma raz-dai°iebilo treba obno-d 'a ka^ sem Podedoval pose-u 'i Sap6 ?’ zato sem se odločil, ^\iobjekt obnovim. n a s®m opravil sam.« kkkj JvV,Orom se je pridružila 'g ^tivev tudi nekaj čudežnega: zgorel, Marijin kip pa ^darU3^ Rajšpova skrbna a 'Tikle tudi urejeno poseda, h, aven hiše pa raste nova \ , 1° gradi sin Zdravko. NXihx\'de^ ^ta^^sembilkotviliča-že 1? Mariboru, nekaj časa "Mh t®z službe, a ne bom Zakonca Rajšp s svojima vnukinjama pred kapelo sv. Marije. - Foto- grafija: J. J. naših krajev Čeprav imajo v vasi nov gasilski dom, je za mimoidoče prav gotovo bolj zanimiv stari gasilski dom. saj je dejstvo, da brez rednega dotoka denarja načrtov ni mogoče uresničiti. Z novo občino in v okviru krajevne skupnosti dobro sodelujemo in mislim, da res uresničujemo načrte, ki so v interesu vseh. Tako smo v okviru krajevne skupnosti zgradili telovadnico in se odločili, da bo ta nekoliko večja in da bo tako lahko rabila športnim in tudi drugim namenom. Skupaj pa načrtujemo tudi gradnjo kanalizacije. Občina prisluhne željam in potrebam krajanov, če je le mogoče, vendar pa se zavedamo, da tudi oni morajo pretehtati, kam naložiti sredstva, da noben kraj v občini ne bi bil prikrajšan.« Besedilo in fotografije: Jože Gabor Murska Sobota Za parkiranje bo treba plačati V mestni občini namenjajo posebno pozornost tudi ureditvi modrih con, kar je posledica dolgotrajnih zahtev občanov po ustreznejšem parkiranju v Murski Soboti. Prav zdaj poteka prva faza ureditve večjega parkirnega prostora ob Kocljevi ulici, kar opravljajo delavci gradbenega inženiringa Gomboc iz Belti-nec. Z gramozenjem večjih površin, postavitvijo korit in prometnih znakov ter talnimi oznakami - vse skupaj bo stalo 9 milijonov tolarjev - naj bi do 16. septembra uredili parkirišča in začeli pobirati parkirnino. Tako bi bilo po novem obvezno plačevanje parkirnine okrog občinske stavbe v Kar-doševi ulici in Trubarjevem drevoredu, v Kocljevi od lekarne do Panonke, v Slovenski ulici od križišča z Ulico arhitekta Novaka do Staneta Rozmana (pri šopingu) in na severni strani Lendavske ulice. Kot smo zvedeli, bodo v mestnem jedru ob Kocljevi ulici zaenkrat le ogradili velik parkirni prostor, s postavitvijo rampe pa bi z avtomatiziranim načinom plačevanja parkirnine pričeli v letošnjem oktobru. Preostale zadeve bodo uredili še letos ali najkasneje prihodnje leto. Pri tem omenimo, da bo plačilo parkirnine na asfaltiranih površinah potekalo z nakupom listkov na prodajnih mestih v časopisnih kioskih. Za eno uro takega parkiranja bo treba odšteti 100 tolarjev, na gramoziranih površinah pa polovico manj. Sicer pa avtomatizacija parkirnega prostora stane 17 milijonov, parkmeter pri občinski zgradbi pa 3,5 milijona SIT. V prihodnje pa bo mogoče s plačilom letnega pavšala rezervirati parkirni prostor. Predvidevajo, da bi te zadeve v celoti uredili do pomladi prihodnjega leta. M. JERŠE Človek in njegova usoda Lagati ne znam! »Najraje sem med svojimi domačimi, ki tako lepo skrbijo zame,« pravi Marija Babič-Fifnja, ki bo 31. avgusta praznovala 95. rojstni dan. Sedaj stanuje na moževi kmetiji na Grabah številka 9, rodila pa se je v Gajševcih in od tam hodila v šolo v Križevce pri Ljutomeru. Odraščala je na kmetiji in rada je delala. Celo kosila je, in to ko ji je bilo komaj devet let! Tudi druga težka dela je jemala na svoja ramena, kajti očeta je izgubila, ko je bila še dojenček. Imela je srečo: dobila je očima, ki jo je imel zelo rad, in pozneje, ko je odrasla, sta skupaj delala na poljih, travnikih in v gozdu. »Ko sem končala osnovno šolo, nisem šla v uk, ampak kar ostala na kmetiji, ko pa je bilo toliko dela. Rada sem hodila na božja pota in z njih imam same lepe spomine. Poročila sem se pozno in možu sem rodila dva otroka, a z nami ni dolgo delil družinske sreče in zdaj sem vdova že 42 let. Srečna sem, ker imam 7 vnukov in 13 pravnukov in vsi me radi obiskujejo,« je povedala Marija. - Kako pa kaj zdravje? »V redu je. Ko bi mi noge malo bolje služile, bi šla z drugimi na njivo. Zdaj pa samo gledam, kako mlajši delajo. Sicer pa sedaj traktorji brnijo po njivah in travnikih in hitro opravijo vse delo. Pri zdravniku sem bila v svojem dolgem življenju samo dvakrat. Prvič kot otrok, kajti med pašo sem si vojko omotala okrog roke, krave pa so se zaradi obadov pognale v beg in so me vlekle za sabo; drugič pa, ko sem padla in si poškodovala nogo. Tedaj sem celo morala v bolnico.« - Kolesa pa menda niste vozili? »Sicer sem se ga naučila voziti, ampak sem grdo padla na kamniti cesti in potem se nikoli nisem več hotela usesti na to novotarijo. Rajši sem hodila peš.« - Ste komu še posebno hvaležni za jesen življenja? Marija Babič-Fifnja z optimizmom stopa v 96. leto. - Fotografija: F. Fe. »Prav lepo skrbi zame snaha Milica in rada bi se ji javno zahvalila za njeno dobroto!« Prostor ne dopušča, da bi zapisal vse, o čemer sem paberkoval z zgovorno in tudi hudomušno 95-letnico. Ko sem prišel k njej, mi je sama odprla vrata in rekla: »Stopite, saj se ne bojo tla udrla pod vami!« Potem sva kramljala in spomnila se je tudi braneške grofice, kako je jahala na konju po cestah tam naokoli. Spomnila seje tudi požara na gradu Branek, kajti tri dni in tri noči seje vil dim. - Kaj je recept za dolgo življenje? »Žmernost pri vsem,« je menila Marija, ki svojim letom navkljub rada bere Vestnik, ki k hiši prihaja že 20 let. »Napišite vse, kar sem vam povedala, saj lagati ne znam!« Klepet sva sklenila z upanjem, da se spet vidiva ob njeni 100- letnici. »Pa ja pridite!« je vabila. FRANČIŠEK FERENCEK V Žižkih so najboljši gasilci Občinsko gasilsko poveljstvo je v Črenšovcih pri tamkajšnji osnovni šoli pripravilo prvo občinsko gasilsko tekmovanje, ki se je ga udeležilo 16 desetin. Med člani, mladinci in mladinkami ter pionirji so slavili Žižki. Vse sodelujoče ekipe so prejele priznanja in pokale. J. Ž. NOV BENCINSKI SERVIS V LENDAVI - Doslej je bila v mestnem središču le manjša bencinska črpalka, ki so jo uporabljali le vozniki osebnih avtomobilov. Če se je pripeljal malo večji priklopnik, se je ves promet na črpalki ustavil, ob konicah pa je nastajala kolona vozil na voznem pasu enega večjih križišč. Novi Petrolov bencinski servis je nasproti Naftinega igrišča oz. na stari lokaciji podjetja Gradbenik. To je sodobno urejen servis z ustreznimi objekti, kot so avtopralnica, samopostrežnica in velik parkirni prostor. Gorivo je mogoče natočiti na štirih dvostranskih črpalkah. Z odprtjem nove črpalke se bo v Lendavi povečala prometna varnost, zastoji v središču mesta pa bodo verjetno manjši. H. B. vestnik, 29_|^£^U^ . /^portaža ' » Različnost mest ob reki Muri Ko bi G. Radgona Frohnleiten postala... Urejeno središče, podzemne garaže, povezanost prebivalcev z reko Muro - vse to, kar bi si želeli za G.Radgono, srno lahko videli v avstrijskem Frohnleitnu Ljudje bi morali več potovati; predvsem bi morali biti radovedni in pripravljeni posnemati dobre stvari tisti, ki sedijo na odgovornih mestih, najsi bodo to župan, službe za urejanje prostora, Most čez reko Muro je kombinacija lesa, betona in kovine; na sredi mostu je razširjen prostor za opazovanje reke in bližnjega mesta. komunalo, kulturo, družabne prireditve in socialo. Vsi, ki si lastijo pravico do krojenja usode -s pomočjo politike ali brez nje-, bi se morali vprašati, za koga ali\ kaj si prizadevajo? Je osnovni cilj, zadovoljiti lastne egoistične interese, najsi bo v obliki maščevanja ali materialnih dobrin, ali pa je njihov osnovni cilj zadovoljstvo in dobro počutje meščanov. Kajti: novi bloki, ceste, kanalizacija in marsikatera druga gradnja ne bo dosegla pravega namena, če ljudje ne bodo zadovoljni in srečni. Meščani pa so zadovoljni z mestom takrat, ko se z veseljem vračajo domov, ko s ponosom povedo, da so iz tega mesta, ko se radi sprehajajo po Varčno s časom in udobno je zapisano na listku za parkiranje. Parkirišča niso za odiranje šoferjev, ampak zaradi udobja šoferjev in meščanov. ulicah, obiskujejo kino in kulturne prireditve. Ali so Gornjeradgončani zadovoljni s svojo občinsko vlado, z županom in občinskim svetom, so ponosni na svoje mesto? Nezadovoljni meščani Meščani obmejnega mesta Gornja Radgona tik ob reki Muri so nezadovoljni. Nezadovoljni so, ker so ostali v senci istoimenskega, večjega, bogatejšega in trgovsko razvitejšega mesta na drugem bregu reke Mure. Namesto da bi bili kupci usmerjeni v Gornjo Radgono, se le peljejo skozi njihovo mesto, čez mednarodni mejni prehod in čez most v avstrijske trgovine. Nezadovoljni so, ker je glavna mestna ulica hkrati glavna prometna in tovorna povezava med vzhodno in zahodno Evropo, med Mariborom in Mursko Soboto ter med Ljubljano in Lendavo. Z ene strani ceste le redko vidijo na drugo stran, kaj šele, da bi lahko pogledali hiše, ljudi, drevesa, saj jim pogled neprestano zastirajo kolone tovornjakov. Mnogi prevažajo tudi živali in ob vsakem ustavljanju pred semaforji redkim gostom na terasah ob cesti prav neprijetno zasmrdi. Smrad. Najhujši prihaja z bližnje farme prašičev, kajti konec šestdesetih let je bilo najpomembnejše zgraditi velike farme in tovarne. Tako se je skorajda v središču mesta, tik ob reki Muri, razvila tudi velika mesna industrija s klavnico. Radgonačni so nezadovoljni zaradi neurejenih parkirišč. Kdor hoče v mestu Gornja Radgona parkirati, mora biti že prav dober poznavalec mesta. Najlepše senčne parkirne prostore v bližini križišča zavzamejo že v jutranjih urah uslužbenci banke, trgovin, občine in upravne enote; nekate ri so tako predrzni, da parkirajo svoje avtomovile skorajda pred vrati, na majhnem trgu med knjižnico in knjigarno, ki je vse manj podoben mestnemu trgu. Na njem imajo prostor le avto mobili in betonska korita. Le redki se potrudijo in odpeljejo avte na parkirišče pred nekdanjo vojašnico ali na nova parkirišča na tržnici. Radgonačani torej nimajo primernih in nemotečih parkirišč, nimajo mestnega trga, rezerviranega le za pešce, nimajo niti svojega parka ali sprehajališča. Resda so ribiči in člani turističnega društva v zadnjem letu uredili pot ob reki Muri, toda le redki se odpravijo nanjo. Mesto je odrezano od reke tako fizično kot duhovno. Po petih letih samostojnosti, odkar na meji ni več tuje vojske, je reka ostala v zavesti ljudi še vedno kot nekaj prepovedanega. K temu pripomore tudi nenehno širjenje betonarne, komunalnega podjetja, pekarne, mesne industrije in drugih bližnjih obratov tik ob reki Muri in na povsem neprimerni lokaciji. To, kar morajo preživljati Gornjeradgončani v času sejmov, pa je spet zgodba zase. Prebivalci sodobnega zahodnoevropskega mesta bi potrpežljivost meščanov razumeli, če bi se jim to vsaj na neki način splačalo, na primer da bi dobili odškodnino za mesec dni motenega bivanja in spanja. Zadovoljni meščani Meščani mesta Frohnleiten v Avstriji (območje Murtal na Štajerskem) so zadovoljni. To ni nobeno predvidevanje ali natolcevanje, o tem se lahko prepričana vsak, ki se odpravi v to majhno mestece ob reki Muri, ki je bilo kot trg ustanovljeno že konec 13. stoletja (prvotno z name nom zaščite mostu in pomembne prometne poti proti Gradcu). Zadovoljstvo ljudi se kaže že na njihovih obrazih, po svojem prostornem in čistem trgu se sprehajajo počasi, družine in matere z otroki pa se najraje zadržujejo v parku ob reki Muri. Frohnleiten leži prav tako ob reki Muri, le da so tukajšnji ljudje ves čas živeli z reko in jo tudi izkoristili sebi v prid. Kdor seje že peljal po avtocesti od Gradca proti Brilcku an der Mur, se je peljal tudi mimo tega idiličnega mesteca ob reki, saj leži tik ob avtocesti. Ni problem zaviti vanj. Smerokazi vas usmerjajo do podzemnega parkirišča in za ogled mesta vam bo ena ura ravno dovolj. Če boste namreč avto odpeljali v eni uri, vam ni potrebno plačati parkirnine, za vsako na-daljno uro pa plačate le 5 šilingov. Cilj mestnega vodstva ni služiti s pomočjo parkirnih prostorov, ampak spodbujati obiskovalce, da bodo parkirali v podzemnem parkirišču. Urejeno parkirišče, dovolj pogosti izhodi do glavnega trga in nizka parkirnina so rešili problem parkiranja v mestu. Najverjetneje je bilo tudi to mestece prej zaparkirano z avtomobili; in zakaj naj bi pločevina zavzela najlepši prostor v mestu ob Muri in onemogočala ljudi pri gibanju, srečevanju in uživanju na klopeh? Mesto si je lahko šele po rešitvi problema parkiranja uredilo čudovit in prostoren mestni trg. Na njem so tudi zelenje, drevesa in cvetlične grede; tu je tudi majhno otroško igrišče za najmlajše, podloženo z nekakšno gumo - če malčki padejo, se ne morejo poškovati na kamnu in betonu. Mimo cerkve Marijinega vne- navzgor. BERNARD^ Pod mestom so zgradili parkiršča, zato je lahko mestni trg v celoti namenjen meščanom Konjsko srečanje v Veliki Polani z rastlinjem, rožami, zelišči in drevesi, ki po navadi rastejo na bližnjih hribih in gorah. Potke bovzetja in Katarinine cerkve ( od katere je ostal le stolp) vas pot zapelje do mostu čez reko V Veliki Polani seje v nedeljo kar nekaj ljubiteljev konj in zabave udeležilo prireditve Konjsko srečanje, kije bila letos že petič. Zaradi grožnje, da bo slabo vreme, je bilo obiskovalcev sicer nekoliko manj, kot so pričakovali, zaradi temneh oblakov pa tudi nekaj la- _____________________ stoikov konjev ni pripeljalo na prireditev. Kljub temu so si ljubitelji teh živali lahko ogledali tekmovanje v preskakovanju ovir, pri če- mer je bila najboljša Mojca vite-. >3 Horvat, in že tradicionalno tekmovanje v snemanju .X; poljanskega venca, kjer je zmagal Robert Sabo. Tek-movanje v preskakovanju ovir je bilo letos prvič, pri tem pa so posebej navduši- ' le jahalke iz rakičanskega ’ kluba. Prireditev je že pred štirimi leti prvič organiziral Marjan Vidovič, ki si prizadeva, da bi v tradicionalno prireditev vnesel čim več zanimiv e • eV po okolju pri Veliki Polani, kjer je Prl je f - la, gradi Marjan večnamenski o J Drjre^'Ua[ potreben za organizacijo tovrstni j (j I o Muro. Na njem je dovolj prostora za avtomobile in pešce, preseneti pa lepo oblikovana ograja iz lesa. Na sredi mostu je nekoliko razširjen prostor za opazovanje reke, na ograji pa pritrjena zahvalna ali spominska tabla, ki obiskovalce seznani, da je bil sedanji . most čež reko Muro zgrajen v osemdesetih letih v času župan- nas popeljejo med n n z dnjaki in zanimivimi skaW avtohtonim rastlinjem je tudi breg Mure, za var**J poskrbi ograja. In kakoP nazaj v mesto? Da se n li po isti poti, lahko P , reko po visečem mostu avtocesto je zgrajen mo > besedno visi na avtoc . strukciii -. no katerem Viseči most pod avtocesto je namenjen zgolj pešcem, o1 sprehajanje ter povezuje desni in levi breg reke Mure. uspela zapisati, kar pa niti ni pomembno; vprašamo se lahko, katero naše mesto bo tako hvaležno svojemu županu, da bo njegovo ime ovekovečeno na mostu). Pravo presenečenje je nasprotni breg reke Mure. Cvetoči park ni podoben klasičnemu parku, ampak dišečemu gorskemu travniku. Celo obrežje je zasajeno nadvse premišljeno in domiselno dete nazaj v niestu. .MaP* strani reke Mure je F' ka, na začetku hriba. otf0šJ:» je mesto, pa je urej igrišče; tobogani P e stoP vzdol, gugalnice, le ničke in drugo so P za otroke. Mesto ob lahko bilo tudi ka e .<0^ cev Pomurju, lahko v zapeljete poldrugo avgusta 1996 Znanec iz sosednjega kraja Mizar, glasbenik in še kaj eportaža <2Jako uspešen tudi v prihodnje? 'Jubokovalni o ime je Ivan, ampak vsi, ki ga poznamo, ga ogovarja-»m imenom Vanek in tako bodi tudi v tem kramljanju. Vt . ..... M izstopata3 ki P«se-tdjateX‘ari8rad Stefana Jan-^"nenavaH '10 Vebka >n prav ^Snastavb" Vaneka M Pisani Pa nisem obiskal le®Usene hd ° njegovi hiši dudi >sX°?mOgel izogniti!), dabikakšno°Zy°ni1 Pri vratih, Urjenju 0 "Ngovem razlikUjP dru8ib »tišlarjev« i„ , P° izdelkih iz !obo8atoizrpa;,katerib stranice Belavn kane-,NiiJPrejCs^ ^delavn .SprehodilaP° škisov C,‘.‘n drugih Pr°-mŠpaj merr”1! velike hiše ^etrov! Biln - ° 400 kvadratnih ?t0nobene))Je prot' večeru in J,11VaRnCi /Opotanja- Dela' t’z delom ° ob l6- uri kon-i 'listin pr,2 seb°i Pospravili isl’8a tako 7-e na sv°Jern me' katj. zjutraj ne bo treba ^^ačne'^^0 urejen delov-sev °b 16 n °b 7' uri’ končani?^ “as za °P°ldne. Vmes je tc^zann ?P 0 ma|ico. Poleg Sl. trije delavci ' %a toda °r''U 0 m' kazala nekatere fotografije svojih p. n”- men' se je zaoel° porajati vprašanje, ali se tudi PU sPominjajo s takim veseljem, kot se jih onadva. Ki’tudi kad°g°VOru zBa' SeNnl se Po-^ki v spoznala, da ^■sJ^Pom °maoem kraju Esejih govorijo o A toa^lo h™ sPl°h samo h^ti^Mi i 16 rodt)inska W%otn6Še tako od-? tildi to Vem Vana 'n čašče-V P°tem mor-X? zakaJ tSi^Odniv ~ Potomci N>j S^^ere ieC|1,, 'Jogramov iz osemindvajsetkaratnega ( 2811!) v obliki Slovenije. i ^iski val, notar v življenju ■I .Kako odpustiti delavca? Najprej ga zapo- notar? visoko usposobljen trgo-°v°dskim izpitom za prodajo not. notnem - notar? Sestavlja zvočne listine na bila. pri Crtoviu’ Partiture in dirigentska navo- I 'ep()to z?Otarju ’zde'an notni zapis pokaže vso ^i^na hSane g'asde v nasprotju s tisto, ki je n®ga ustv- rez notarja. Vaša sposobnost glasbeni .Gwrjania zaživi na najvišji umetniški ra- 'Kdai a °rez notarja ni glasba. ^ko e8remok notarju? K notarju zavijemo ^UstviP°jaV' potreba P° glasbenem kultur- ‘^ko3?3^11 ad Pozeba po novih notah. deia notar za vas? Dela vestno, po-'Kdon0? z najkakovostnejšimi črnili, nitreL aazoruje delo notarjev? Pravzaprav Vsettin a.nadzorovati, ker notar dela javno, • ^aoceh. ^iotie as ^ne notar? Pravo malenkost, V’beli).^ Nekoč ste note plače- Sodnim-Fa^e z vsemi občinskimi, upravni-'KjeSg taksami in koleki. nahaja vaš notar? Pride takoj. šiite. - Kaj bo rekel delavec, če boste z njim to l večkrat ponavljali? I - Kako na porodniški dopust? Najprej za rokice, nato se poljubite, potem občujte. - Kako po porodniškem dopustu spet najti službo? Najprej občujte. - Kako živeti od svojega dela? Bedno. ■ Kako živeti brez dela? Bolje. - Kako živeti v državni službi? Najbolje. - Kako pridobiti zakonca? Obstaja več zanimivih načinov. - Kako se odkrižati zakonca? Obstaja še več zanimivih načinov. - Kako priti v ljutomersko lekarno? Težko, »fedra« na vratih je zelo močna. - Kako iskati gobe po dežju? Počepnite za prvi grm in že boste srečni. - Kdo sta glavna junaka pravljice Janko in Metka? Izpolnite sami:................. Kujski val, mali, večji in i največji oglasi - Nujno kupim stara že rabljena gumijasta tesnila za plin, ker nova plastična ne vzdržijo niti do porabe polovice jeklenke. - Prodam manjšo nezazidljivo komunalno neopremljeno parcelo brez dovozne poti (od plaže je oddaljena samo pet kilometrov) v hrvaški Istri. - Prodam vse privatizacijske delnice slovenskih tovarn, kar jih imam, oziroma zamenjam za eno samo pravo delnico neke svetovno znane tvrdke. Lendavski pereči Pozdravljeni! Prejel sem pismo, ki ga je podpisala neka Mariča. Predlaga, naj bi pisal v prekmurskem narečju in da naj bi imel v časopisu več »pridig«, češ da je pri mašah, kjer so redne pridige, malo grešnikov, ki bi jih poslušali. »Vd pa nej čuda, či je pa v bližini naše cerkve telko oštarij,« dodaja moja »oboževalka«. Potem med drugim ugotavlja, da smo nekoč molili za zdravje in pravd pamet. »Dobro bi bilou spoznati - gor prijti -, ka je grej!« Lepou se zahvaliivlen za pijsmo. Fajn bi bilou, da bi se pod natipkane vrstice »poškrbeknila« (podpisala). Či bi tou napravila, te bi te mogouče gor najšeu pa bi - či bi bila oba zatou - pro-bala vkop najti, kaj je tou grej (greh). Mijslim pa, da bi bi se /riško razmila, saj sama pijšeš, da je skušnjav dosta in človeka zapelajo kak kača Adama in Evo v raji. Šteri bi šteroga zapelao? Takole: malo prekmurske markovščine ne škodi. Zdaj pa nekaj iz Gornje Radgone. Ta teden so pač vse oči uprte v to obmejno vas. Sejem pač! Vsak pošten kmet si ga mora ogledati. Nekoč smo hodili na božja pota, zdaj pa romamo, sicer ne v procesijah, ampak v avtomobilskih kolonah, na sejem. Letos bo menda rekorden obisk. Dokaz, da se svojega kmečkega stanu ne sramujemo.. Sam sem tja poromal v nedeljo, ko so tam kazali najstarejše traktorje. Včasih me je malo sram, ko se peljem s svojo zeleno žabo (stari styer), in mislil sem, da imam muzejski »pavkač«, v nedeljo pa sem ugotovil, da sem bil v hudi zmoti. Spoznal pa sem tudi, da vse staro le ni zanič, kajti množica se je lepo postavila v vrsto, ko so defilirale »stare mašine«. Vse, kar je po letih staro, torej le ni za staro šaro. Sejmarjem bi predlagal, da bi drugo leto prikazali stare kmetijske stroje in delovne pripomočke, ne le vso to novotarijo, ki sem jo videl (vsa čast starim traktorjem) in ki poneumlja ljudi. Živ zgled za to sem sam: četudi moj stari traktor še kar dobro dela, me mika, da bi kupil novega, močnejšega - takega, ki bi vlekel na vsa štiri kolesa. Tudi sosedovi ga imajo. No, ti pa imajo tudi nov avto. Lepo bi bilo, če bi se s tako limuzino tudi sam ponašal. Ne, nič ne bo ne s prvim ne z drugim. Kmečka pokojnina je majhna, 800-kilogramskega bika sem prodal za državne blago-। vne rezerve, izkupiček pa bom rajši namenil za svoj nagrobni spomenik. Kot mnogi drugi starejši ljudje, tudi sam dobro vem, I da če si ga ne bom postavil sam, mi ga nihče ne bo. Daje to či- | sta resnica, najbrž ve tudi Mariča, ki mi je pisala. Se pa stri- I njam, da dotlej, dokler lahko človek »miga«, naj - miga! NACI NI Na kmetijsko-živilskem sejmu je bilo že vse pripravljeno za veliko promocijo Agromerku-rjevih piščancev in puranov ter drugih mesnih izdelkov, ki naj bi obogatili naše mize. Toda v zadnjem trenutku je vodstvo prireditev odpovedalo in se umaknilo s sejma. Kot smo izvedeli iz poluradnih virov, so vsi z direktorjem marketinga mag. Jožetom Lain-ščkom na čelu odpotovali v Bosno, kjer na volilnih zborovanjih iščejo 10 ton piščancev, ki so jih izvozili v to deželo, »po pomoti« seveda. Janez Kovač - Maratonec bo imel danes lažji trening vzdržljivosti za sindikalne funkcionarje v uživanju radgonsko-kapelske in Ijutomersko-onno-ške žlahtne kapljice. Da ne bi prizadel svojega brezposelnega podpornega članstva ali pa da si to celo ne bi drznilo priti na ta trening na radgonski sejem, se bo s svojo gospo-dsko umaknil v enega od gozdičkov v okolici Negove. Pa še recite, da interesi proletariata W . druga zaninuva z zasilnimi odgovori akaite hf??tlpendije? a)Postanite pridni in ir'%LMoleduite. 'Sai>ioti« P?Vedati štipendijo? Začnite dela-v' ^0 za’ ^ar vas vese'*' || "ite. 4aPosliti delavca? Najprej ga odpu- Kujski val, prometni nasveti - Pešci, pozimi se oblačite belo, poleti pa črno spodaj in zeleno zgoraj, da vas avtomobilisti ne bodo prehitro opazili. Tako boste do zadnjega trenutka na varnem. - Kolesarji, kjer obstajajo pločniki in kolesarske steze, se obvezno vozite po cesti. Tako boste na varnem, če bo kakšen avtomobil zapeljal na pločnik oziroma kolesarsko stezo. , 'M Dr MA ,ce ?oj>o SoBccANO’ 1 &RAIHL i PAOe JVOJ % AU ?A s> i «8, © >2 ^Isificeranifučkec —m čvabskih mark za štirideset prešernof!« Ovi • " -■ na rit kiišiivat • t Sp' v j K"'1' "a raanže^ so pje na mole meše den i tak™0 'a Pr°vi klompotec - ka te nede . je OMpotati falsificeranin klompo- V1' Pazai0"' Ov' den Pa s0 2 nase Sranlce Pa ^cke de(le’ keri so se Pelali v silicg'^aso e<^nor°dno srečaje pederošoj no or^oni mislili, ka mojo totifal-^Ple.^iko^^' pa samo šverkomer-skOs n^a svetnica, kera je Hanzeki iz ^ho^itTri °kno m°kala, gda je priša viln s »Tn^er°ri8mol!« Hanzek joj je pomo- K^isZ^^ot!« ^ije e ^klali zavolo ponaretih tolorof! n,^alsifiU pl°ci v Lotmerki eden poniidja 1llkek!lii,'Pel,Ceranif' mark z« samo štirideset ,So v Pa senjemi reka: »Ka si te ti ^i^'deti v j Padna ali kaj! Ka te ne veš, pa'-Oteki v L°garofcil’ alteraterali L's!?^eiacQj0 ''Pje ZaJ po Prlekiji fsoko marko Ik ‘^Ja^ alteraterajo no zaprejo v I a 0 P°hjeni. Daj ti meni dvotožnt provih švabskih mark za štiriaese, P.... pa seje pje razfrečka: »Idi ti dedof na rit kiišiivat t na pedaraško srečaje, jas sen ne z marule padna! I Za dvotožnt ta pravih mark dobiš že stori auto v I Prlekiji. Karamolerani.« I Tiidi ene prleške kuče so karambolerane no I falsificerane. Vničili so tote /epe store tradicije sto-rega piivaja. jas sen se s toga pret letami že norčka, ka Marles dela montažna ftičja strašila, zložljiva, pa me Je Marles toža. Se vete, toti Marles je tiidi v Boračovi pri Rodincih. ZaJ je crkna s strašilon vred, čiglih ga je že Ioni prevzeja taljaj- ski Gales. Slavni Lotmeržanari so ovi den na kasašken derbiji venda tiidi meli jalsificerane kuje, ka je jihovo slovo prešišala marproška Lenta ot mar-proškega Frančeka. Driigo leto do zotoma pre šli Lotmerčani na dirke s trojajskin kujon! Haršoft, kak de liištno! Gnešji den je tiidi vino falsificerano. Falsifice-rani pa je ne samo vaš prleški Miros Mora Franček Vsak človek ima v določenem obdobju svojega življenja kakšno moro. To so lahko nočne more, more različnih oblik (šola, vojska, služba) in končno more v človeški podobi. Nekateri se z morami celo poročijo, drugim so takšne more šefi v službi, nekaterim spet oficirji v vojski. Poseben primer more so znanci in prijatelji, ki si jih človek ne izbere sam. Stendhal je nekoč rekel: Ni bolj nevarnega človeka, kot je neumen prijatelj. Seveda se bo večina vprašala, čemu so nam sploh potrebni takšni prijatelji. To drži, vseeno pa Je bolje imeti neumnega ali morastega prijatelja kot biti brez prijateljev. »Pred leti sem po službeni plati spoznal nekega Frančka Cafu-dra, ki je kasneje postal prava mora,« je pripovedoval Cene ob kavici. Nikogar ni pretirano zanimala zgodba o mori Frančku, zato je Cene pripovedoval dalje. Znanec, ki bi hotel biti prijatelj, a takšnega prijatelja ne potrebuje nihče. Vedno pripravljen gnjaviti s kakšno neumno zgodbo, iskati nasvet ali pomoč, nikoli pripravljen sam pomagati. i »Takšnega človeka enostavno nekam pošlješ, potem pa imaš mir,« je menila Mimica. » Vidiš, to je popolnoma res,« je rekel Cene, »vendar je Franček takšna reva, da ti vzbuja usmiljenje.« Cene je pripovedoval dalje. Franček tarna, da ne more v oddaljen kraj, ker tja ne pelje avtobus, zato mu svetuješ, naj gre z avtomobilom. Kaj, ko pa Franček ne vozi avtomobila. To počne njegova soproga. Potem tarna, da ne more na morje, vprašaš ga, če ne zna plavati. Da zna, pravi neprepričljivo, a ima alergijo na vodo. Kave ne pije, če nima natrena. Vprašaš ga, če ima sladkorno. Nima, a mu sladkor škodi. Škoduje mu sonce, enako tudi dež. Ne prenese mesa, škoduje mu pivo. Denarja nima, ker ga hrani žena. Lastnega mnenja o neki stvari nima, ker se še ni posvetoval z ženo. Končno ga jezno vprašaš: Kaj pa otroci? I Prične tarnati, da ga ne ubogajo, da so čudni, da so takšni in I takšni... Rečeš mu: Ne, nisem mislil tega, zanima me, če jih je žena tudi sama pridelala? Franček je ie malo jezen, vseeno pa se dela kot bi razumel dovtip. Potem smo spili kavo in pozabili na Frančka. Kakšna dva tedna pozneje je Cene spet pripovedoval o Frančku. Srečal ga je v mestu, povabil ga je na kavo v lokal, v katerem imajo nadomestek za sladkor. Franček mu je pripovedoval, da sta oba enaka reveža, da sta oba brez denarja in podobno. Cenetu je končno zavrelo, rekel mu je: To se pa krepko motiš, ti iščeš nekoga, ki bi bil takšen poraženec, kot si ti sam. Jaz pa nisem poraženec, jaz sem borec, ko dobim po nosu in padem v ringu, vstanem in se borim naprej... - Kako to misliš? je vprašal Franček, saj si tudi ti v službi, kjer niso zaščiteni. *** Na posvetu čebelarjev je največ pozornosti vzbudila razstavljena maketa novega projekta Jožeta Šavla - WTC-ja (sicer ex Avtoradgona), ki ga gradi v strogem centru Murske Sobote. Kot kaže, mu je uspelo oddati v zakup ali prodati vse panje v novem poslovnem središču. Med in mleko tli denarja in... - Ti si tepček, mu je rekel Cene. Žalostni obraz Frančka Cafudra je postal še bolj žalosten in še daljši, nos pa še bolj povešen. V tistem trenutku je Franček izgubil nekoga, za katerega je menil, da je enak bednik kot on sam, Cene pa je izgubil večletno moro, ki ga je občasno gnjavila. Borivoj Repe se že cedita. *** Kmečki veljaki SLS-a s triu-mviratom na čelu so z nejevoljo po otvoritvi sejma in pred današnjim posvetom o položaju kmetijstva izjavili: »Jebeš ti državno kmetijsko politiko, ko ti največjo kmetijsko prireditev organizirajo, odpirajo in ideološko usmerjajo liberalni demokrati.« M* Jože Časar - Mladi se je po { dolgih letih umirjenega življenja ponovno aktiviral na politični sceni, želi namreč postati poslanec. Upajmo, da bo vse te napore stoično prenesel in da zaradi stresov in pritiskov ne bo doživel negativnih odklonov, ki bi se lahko odrazili v morebitnem povečanem pitju ali celo kajenju. *** Miha Vodenik - Meleni že da ravnati ovinke na cesti od Radgone do Melov. Kot so nam sporočili poluradni viri, to dela zaradi tega, ker njegova konjska vprega, ki mu jo je poklonil Ludvik Bratuša - Luid-gi, ne premore tako hitrih zavijanj in bi nekajkrat že skraj pristal v Muri, ne pa na kul-, turnem festivalu. *** Ko je Anju Mariška (Požo-nec) izvedela, da se bo morala pred volitvami spopasti s šestimi protikandidati, je požrla vse zamere Tiborju Vorošu -Središkemu in ga ponovno postavila za šefa svojega volilnega štaba. *** Dr. Feri Horvat - Bukovniški tokrat ni bil slovesni govorec na otvoritvi Košičevih dnevov pa tudi v častni loži ga ni bilo opaziti. Po izjavi župana in podžupana, ki sta briljirala na prvi »liniji«, je to zato, ker v njem ni več »prave vere« za »skupno« stvar. KESEDAMl KONJ Prva državna nogometna liga AS Beltinci: Korotan 2 :1 (1: 0) Beltinci - Igrišče v parku, gledalcev 1.500. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Gutalj (20 - 11 m), 2 : 0 Džafič (55), Nikčevič (87). AS Beltinci: Kuzma, Godina, Tratnjek, Sirk, Neiman, Šarkezi, Črnko (Baranja), Gajser, Gutalj (Golob), Džafič (Granov), Komar. Rumeni karton Granov. Hit Gorica: Mura 2 : 0 (2:0) Nova Gorica - Igrišče Gorice, gledalcev 2.500. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelca: 1 : 0 Demirovič (23), 2 : 0 Demirovič (38). Mura: Černjavič, Dvoršak (Baranja), Kokol (Cirkvenčič), Ščulac, Breznik, Alihodžič, Brežic (Dominko), Štampfer, Škaper, Bakula, Kmetec. Druga državna nogometna liga Dravograd: Nafta 0 : 2 (0 : 2) Dravograd - Igrišče Dravograda, gledalcev 600. Sodnik: Šegula (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Utroša (14), 0 : 2 Bedo (37). Nafta: Magdič, Hozjan, Drvarič, Novak, Baša, Gaševič, Hranilovič, Utroša (Nedeljko), Bedo (Gabor), Bursač, Tompa. Rumeni kartoni: Bursač, Novak, Bedo in Magdič. Tretja državna nogometna liga Črenšovci: Pertoci Bakovci 0 : 3 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 500. Sodnik: Glažar (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Jančar (3), 0 : 2 Gabor (34), 0 : 3 Ošlaj (45). Črenšovci: Karoli (Plej), Pintarič (Virag), Horvat, Hozjan, Pucko, Hartman, Kustec, Voroš (Zelko), Lipič, Vori, Vučko. Rumeni karton Pucko. Pertoci Bakovci: Šiftar, Berendijaš, Ošlaj (Žekš), Kovačec, Buzeti, Kokaš, Gabor, Krančič, Jančar (Emiša), Cipot (Bencak), Fras. Rumeni karton Gabor. Turnišče : Steklar 2: 2 (1: 0) Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 100. Sodnik: Amidžič (Maribor). Strelci: 1 : 0 Ternar (40), 2 : 0 Albin Lackovič (60), 2 : 1 Hemas (77), 2 : 2 Šmid (82). Turnišče: Zver, Ternar, J. Pucko, D. Pucko, S. Lebar, Čizmazija, Lacko (Kovač), Albert Lackovič, Markoja, Albin Lackovič, B. Lebar (Vegič). Rumena kartona J. Pucko in Albin Lackovič. Goričanka: Odranci 1:1 (0 :1) Rogašovci - Igrišče Goričanke, gledalcev 600. Sodnik: Velički (Maribor). Strelca: 0 : 1 Prekazi (8), 1 : 1 F. Vogrinčič (74). Rumeni kartoni: F. Vogrinčič in Suša (Goričanka) ter Graj, Zakojč in Vegič (Odranci). Goričanka: Nemec, Smodiš, Kolar, F. Vogrinčič, Kren, Poredoš (B. Šalamon), Horvat (Hušar), S. Vogrinčič, Žilavec (Kosednar), A. Šalamon, Šuša. Odranci: Marič, Ulen, Horvat, Pozderec, Zakojč (Kavaš), Graj (Ka-vaš), Vegič, Kerčmar (Kreslin), Zadravec, Prekazi, Radikovič. I. SNL Rezultati - 4. kolo Olimpija : Primorje 1 : 1 Beltinci: Korotan 2 : 1 Rudar: Koper 1 : 0 Maribor: Publikum 3 : 2 Gorica : Mura 2 : 0 Rudar AS Beltinci Maribor Gorica Primorje Korotan Koper Publikum Olimpija Mura 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 2 2 1 1 1 1 0 0 1 o 2 0 2 2 1 0 2 2 0 1 0 2 1 1 2 3 2 2 4:1 9:6 7:3 4:4 7:3 2:2 3:8 6:8 1:4 2:6 II. SNL Rezultati - 2. kolo Dravograd : Nafta O : 2 Vevče : Črnuče 1 : 0 Jadran : Ljubljana 2 : 0 Šentjur: G. opekarne 0 : 3 Piran : Železničar O : 0 Zagorje : Rudar 5 : 1 Drava : Šmartno 5 : 1 Tehnik : Naklo 0 : G. opekarne Drava Nafta Vevče Zagorje Naklo Črnuče Dravograd Rudar Jadran Šentjur Železničar Piran Tehnik Ljubljana Šmartno 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 0 o o o 1 0 0 0 o o o o o o o o 1 1 o o o 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 III. SNL vzhod Rezultati - 1. kolo Črenšovci: Bakovci 0 : 3 Turnišče : Steklar 2 : 2 Goričanka : Odranci 1 : 1 Pohorje : Dravinja 3 : 0 Aluminij: Kungota 5 : 0 Paloma : Brunšvik 3 : 0 Unior: Kovinar 2 : O I. MNL MS Rezultati - 1. kolo Serdica : Emal O : 1 Šalovci : Beltrans O : 4 Apače : Lesoplast 2 : 3 Kerna : Tromejnik 2 : 0 Rakičan : Ljutomer 2 : 1 Sirs : Les 3 : 1 Nogometni komentar Drago Kostanjšek novi trener 10 9 8 6 5 5 4 3 2 2 8:1 8:3 4:1 3:1 6:3 3:3 2:2 1:2 4:6 3:5 1:3 0:1 1:3 1:3 1:4 1:6 6 6 6 6 3 3 3 3 3 3 3 1 1 0 0 0 Po štirih kolih prvenstva v prvi državni nogometni ligi je pogled na lestvico nekoliko nenavaden, zlasti ker so bile napovedi povsem drugačne. Slovenski predstavniki v evropskih pokalih Gorica, Olimpija in Mura so namreč v državnem prvenstvu zelo slabo štartali. Goričam so si z dvema zadnjima zmagama sicer opomogli in so že na četrtem mestu, medtem ko sta Olimpija in Mura še edina brez zmage na zadnjih dveh mestih. Skoraj neverjetno, saj sta obe moštvi za evropski pokal dobro igrali. Ali je sodelovanje v evropskem pokalnem tekmovanju tako izčrpavajoče ali pa je posredi kaj drugega? V ljubljanskem in soboškem taboru je tudi že prišlo do zamenjave trenerjev. Sobočani so v svoje vrste uspeli pritegniti priznanega nogometnega strokovnjaka Draga Kostanjška, sedanjega selektorja mlade slovenske reprezentance. Ali mu bo uspelo spremeniti tok Mure, ki teče v nepravo smer? To je vprašanje, pri odgovoru na katerega bi morali sodelovati tako strokovno vodstvo kot igralci in vodstvo kluba. Upajmo, da jim bo to uspelo. Nedeljska tekma v Novi Gorici ni upravičila pričakovanj. Zopet neučinkovitost. Ali je bila odločilna odsotnost poškodovanega Cifra in kaznovanega Vučičeviča?Ali bo za Sobočane priložnost za dvig z dna lestvice v sredo na derbi tekmi z Olimpijo? Pravo nasprotje Mure je drugi prekmurski prvoligaš AS Beltinci, ki je odlično štartal in je po štirih odigranih kolih na drugem mestu lestvice. Beltinča-ni so brez velikih imen z novim vodstvom uspeli pripraviti moštvo, ki igra zelo solidno (izjema je Koper). Zlasti je bila lepa napadalna igra Beltinča-nov preteklo nedeljo na tekmi z žilavim Korotanom. Z vrnitvijo poškodovanega Črnka in zelo agilnega Gajserja je zlasti dobro delovala vezna linija. Prijetno presenečenje so n°Sometasl> Lendave v tekmovanju druge državi M lige. Potem ko so doma uspeli obračunal moštvom Zagorja, so v drugem kolu pr®[ vinca Dravograd in tako osvojili vse Kaže, da bodo igrali Lendavčani kiju v^ dravskim spremembam pomembno vlog tošnjem prvenstvu druge državne nogom S tekmovanjem so začeli tudi vtre nogometni ligi, kjer sodeluje pet prekm štev. Že v prvem kolu sta bila na spore i murska derbija. Tekma v Črenšovcih m vci in Bakovci se je končala s prepnC Bakovčanov. Kaže, da so igrali kat^ nec v prvem polčasu preveč igrali znali izkoristiti tehnično boljši1,1 i-.jMle in d Bakovec, ki so že v prvem polčasu da t zagotovili zmago. Pri Bakovcih so z Buzeti, Kokaš in Gabor, medtem ko je ^tih vratar Karoli slab dan. Drugi derbi >' ,^1^' med Goričanka in Odranci seje kont c govalca. Izkušeni Prekazi je na začet ristil priložnost in Odrančane povede v ,^11 s1 je bila hladna prha za gostitelje. ^na -n uidif imeli Rogašovčani sicer več od igr ložnosti, od katerih so uspeli izkoris ^^tii rezultat izenačili. Nogometaši Turni ra/ineO' moštvo Steklarja iz Rogaške Slatine , dločeno. Turniščani so bili zelo blizu v drugem polčasu vodili z dvema go 0 gostje nekaj minut pred koncem zar sti vratarja rezultat izenačili. Prve te bo letošnje prvenstvo v vseh treh hga Športni obrazi Simona Koncut I. MNL Lendava Rezultati - 1. kolo Mostje : Polana 0 : 2 Dobrovnik : Čentiba 5 : 1 Opel Horser: Nedelica 1 : 1 Renkovci : Panonija 2 : 0 Bistrica : Kobilje 0 : 1 Hotiza : Olimpija 1 : 2 Nogometaši Kerne iz Pueonec - tretjeuvrščeno moštvo v L MNL Murska Sobota. Stojijo od leve: Fartek (predsednik), Potokar, Škaper, Čerpnjak, Varga, Pučko, Sapač, E. Kutuš, Kuhar (trener), Sitarič (teh. vodja), Kerčmar; čepijo: Vadnaj, J. Kutuš, Kuhar, Kuplen, Zelko, Poredoš, Maček, Kosi, Maučec, Sarka; manjkata: Cigiit in Benko. Fotografija: Jure Zauneker II. MNL MS Rezultati - 1. kolo Minicom : Tešanovci 1 : 4 Cankova : Rotunda 8 : 2 Prosenjakovci: Grad 4 : 3 Makoter: Smaki 0 : 0 Dokležovje : Hodoš 2 : 2 Čarda : Romah 2 : 2 " 16. kolesarski maraton treh src Sodelovalo 426 kolesarjev Kolesarski klub Tropovci in Športno društvo Radenska sta pripravila 16. tradicionalni kolesarski maraton treh src. Sodelovalo je rekordno število kolesarjev, 426, od tega v velikem maratonu na 82 km 218, v malem maratonu na 37 km 175 in na družinskem maratonu na 10 km 33. Najhitrejši v posameznih maratonih so bili - veliki maraton: Natalija Mikič (Beltinci) in Bernard Omar (KK Tropovci); mali maraton: Tatjana Kotnik (Črešnjevci) in Damjan Robar (Radenci); družinski maraton: Valentina in Damjan Nemec (Banovci). V oblačnem in za kolesarje primernem vremenu je prireditev lepo uspela. (FM) II. MNL Lendava Rezultati - 1. kolo Nafta (v.): Petišovci 5 : 5 Graničar: Dolina 3 : 0 Kapca : Žitkovci 4 : 1 Badmintonski klub Mladost iz Lendave, ki je eden najbolje organiziranih tovrstnih klubov v Sloveniji, ima v svojih vrstah nekaj mladih in zelo obetavnih tekmovalcev in tekmovalk. Med te sodi tudi trinajstletna Simona Koncut iz Lendave. Čeprav se z badmintonom ukvarja le dobri dve leti, se že ponaša s številnimi zmagami in dobrimi uvrstitvami. V lanskem letuje zabeležila šest zmag, tri posamezno, eno v dvojicah in dve ekipno. Med posameznicami je zmagala v Budimpešti in Kapošvaru na Madžarskem ter v Ljubljani. V ženskih dvojicah je zmagala v Budimpešti, ekipno pa na tekmovanju v Lendavi in mednarodnem turnirju v Gleisdorfu v Avstriji. Poleg tega je osvojila 10 drugih in 4 tretja mesta. Še uspešnejša je bila letos, saj je osvojila 10 prvih, 4 druga in 3 tretja mesta. Med posameznicami je zmagala na 3 C-članskem turnirju v Lendavi, na mednarodnem tekmovanju za Lila pokal v Budimpešti, na 4 C-članskem turnirju v Zagrebu, na mednarodnem tekmovanju za pokal Kaposvara na Madžarskem in na državnem prvenstvu v Ljubljani (do 12 let) ter tako postala državna prvakinja, DP v badmintonu kar je njen naj večji uspeh. Poleg tega je osvojila tudi naslov ekipnih državnih prvakov na državnem šolskem prvenstvu. Do- dbuda, saj vestno'^?1 šestkrat tedensko^ veliko Pros^3 tudi Vseeno pa naJ časa za učenje (J ka) in za P°s1^ ljubljenega ansam bre uvrstitve pa je dosegla tudi • na nekaterih močnih mednarodnih turnirjih. Tekmovala je nam-• reč na vseh turnirjih v svoji kategoriji v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Madžarskem. Letos je začela tekmovati tudi v članski konkurenci in dosegla dobre uvrstitve, saj je s trinajstimi leti med igralkami v Sloveniji uvrščena na 22. mesto, kar je gotovo lep uspeh. Vsi ti uspehi so ji velika spo- boys. Želi si, ^11^ jtr še vsaj naenen • ter ostala v gvanje čeP zagotovila nirjih. Vprd t0 pos M -bi čez kakšno ca prve lige- Uti izkušala z cami.karjet<^ ganje boljših Šport od tod in tam -------------------------------------— 31. avb t()o Tenis - Teniški klub Lipovci organizira v ^T^ili v Lipovcih četrti teniški turnir. Igrali bodo n ovafljem- * travo. Prijave bodo zbirali pol ure pred tekni > na 1.000 SIT. Mali nogomet - V Radencih je bil predzadnji turnir v malem nogometu za slovenski revialni pokal. Zmagala je ekipa Interiera MF iz Ključarovec, Tehnosim Radenci pa je zasedel tretje mesto. Nogomet - Komisija za pritožbe NZS je znižala kazen nogometašu Mure Nebojši Vučičeviču - namesto petih tekem ne sme igrati štiri. Pritožba Mure zaradi 500.000 SIT denarne kazni pa je bila zavrnjena. Šah - Šahovski klub Štrigova organizira v nedeljo, 1. septembra, ob 9. uri v gostilni K Jeleni v Zgornji Dubravi prvi konectedenski šahovski turnir. Na turnirju bodo sodelovali slovenski in hrvaški šahisti. Nogomet - Slovenska mladinska nogometna reprezenatnca (do 18 let) je z vrstniki iz Madžarske odigrala dve prijateljski tekmi. Obe srečanji sta se končali z zmagama Madžarov. Prva na Madžarskem z 2:1, druga v Ljutomeru pa s 3 : 2. V slovenski reprezentanci je nastopil tudi član NK Mura Petrovič. (FH) Športni ribolov - RD Lendava je pripravila ob Bukovniškem jezeru tekmovanje v športnem ribolovu za mlajše kategorije. Med 33 ribiči iz nekdanje lendavske občine je zmagal Rajter pred Časarjem ter Zlatkom in Denisom Zadravcem. (FB) PREROKOVABJE z vedeževolko. POKLIČITE O9O 4215 Razpored tekem II. MNL Lendava 1996/97 “:Nafta- 1. kolo-25. 8. ’96 Nafta vet.: Petišovci Graničar; Dolina Kapca: Žitkovci 2. kolo - 1.9. '96 Petišovci: Žitkovci Dolina: Kapca Nafta vet.: Graničar 3. kolo - 8. 9. '96 Graničar: Petišovci Kapca: Nafta vet. Žitkovci: Dolina 4. koio-15. 9.'96 Petišovci: Dolina Nafta vet.: Žitkovci Graničar: Kapca 5. kolo - 22. 9. '96 Kapca: Petišovci Žitkovci: Graničar Dolina: Nana- ,g6 6- kol° " m'fta vet. Petišovci: Naj Dolina :Gra^ Žitkovci: KaPc® '96 T’ k0,°'petišovci Žitkovci • P®"’ KaP^Sa^ Graničar .Nat>a0/96 9'kol°'petišovci Dolina - t Kapca : Grani 1O. 9» 10kol°'Kapca Petišovc' • KaP j Granica-•.ZJ Nafta vet- - ■ ’ ■ • Ogovor z Zdenko Benko Odslej KK Pomurje Skiny nedavnem občnem zboru je Košarkarski klub pomurje in “''»k ta novo predsednico izvolil dolgoletno igra / nio smo se *ensko reprezentantko ter podjetnico Zdenko e • košarke v Ogovarjali o soboški ženski košarki, ki je nosi ec himurju. ’ Meg ocene minulega dela ste na •tonem zboru sprejeli nadaljnje I •Meritve dela v klubu. Kaj je os- I usmeritev? I »V klubu, kjer imamo dve sta- , I ''Sijalki, vse druge pa so zelo I ' "Me, želimo ustvariti dobre I । Prijateljske odnose, ki so pogoj I l Uspešno delovanje. Naša os- I 11 usmeritev dela je vzgoja 11 ,lM?a kadra, tako igralskega II Strokovnega. Dogovorili smo I II klub poleg soboških Iv ''»osnovnih šol, kjer smo bili II ^oči že doslej, prevzel menit .Ol8b0 nižjimi selekcijami II '""a osnovnih šolah v Pucon- I G°mjih Petrovcih II pr' Ljutomeru. V ta II i1"6" tudi izobražujemo stro-II J^^der, saj želimo, da bi I noVelekcGsko del° kakovost’ 'i »IH tekmovalno sezono so | j . 1 u »ostale nekatere kadrovske ^.Katere? I sttoU sptemembe je prišlo v I ittn - m ^dstvu kluba. Novi | '1 ^ic, mladink in kadetinj II Jdosedanji trener kade-l ko^^Rovatchev, medtem, l ba^^^ttji trener Zlatko Ti-4 ^■sP'°nirsko selekcijo. I ki u 'e ZaPustila Tatjana Zotov, n v s^a na Slovaško, in zanjo i tenis — biti | ^vrhu riji, telovadnici in fitnesu. Članska ekip se je že tudi udeležila mednarodnega turnirja v Zalae-gerszegu na Madžarskem, predvidena pa so še nekatera srečanja s ' težjimi nasprotniki. V nedeljo, 15. septembra, se igrajo pokalne tekme, 28. septembra pa se začne prvenstvo v prvi državni ženski košarkarski ligi«. - Tekmovanje v prvi državni ligi precej stane. Kako rešujete finančne težave? »Košarkarski klub Pomurje je dobil glavnega sponzorja. To je Firma Rebel, kije generalni zastopnik za blagovno znamko Ski-ny. Tako bo soboška ženska eki- , pa v novi tekmovalni sezoni na-I stopala pod imenom KK Po- murje Skiny«. - Kaj si obetate od nove tekmoval- iščemo primerno nadomestilo v tujini (centra). V klub se je po treh letih zopet vrnila Barbara Brezič. Z igranjem pa sta prenehali Karova in Boharjeva. Tako bodo v novi tekmovalni sezoni za naš klub nastopale: Drožinova, Kazmino-va, Brezičeva, Cerova, Orijeva, Horvatova, Pušenjakova, Huz-jakova, Glišičeva, Jocičeva, Svetinova, Gorčanova, Feferjeva in Škobernetova«. - Kakšen pa je program priprav za novo tekmovalno sezono? »S pripravami za novo tekmovalno sezono smo začeli v začetku avgusta in igralke vadijo doma, dvakrat dnevno v Fazane- ne sezone? »Želimo si, da bi si ženska košarkarska vrsta zopet pridobila ugled, ki ga je imela v času vodenja pokojnega Jožeta Šeruge -Bajsa. Želimo biti stalni član prve državne ženske košarkarske lige. Želje za novo tekmovalno sezono pa so, da bi se uvrstili na peto ali šesto mesto ter se izognili kvalifikacijskim tekmam, ki smo jih morali odigrati v minuli tekmovalni sezoni. Feri Maučec Športno društvo Kobilje Sodelovalo 150 tekačev V okviru praznika kobi-Ijanske občine je Športno društvo Kobilje pripravilo tradicionalni tek po Kobilju in tekmovanje v hitrostnem rolkanju. Sodelovalo je okrog 150 tekačev iz celotnega Pomurja, ki so tekmovali v osmih starostnih skupinah, ter okrog 20 rolkarjev, ki so tekmovali v dveh kategorijah. V rolkanju sta v mlajši skupini zmagala Manuela Bogdan iz Lendave in David Solarič iz Dobrovnika, pri starejši skupini pa Jernej Bezek iz Ljubljane in Andreja Štefko iz Bogojine. Zmagovalci teka pa so bili - cicibani: Robi Kardi-nar (Dobrovnik); 1. in 2. razred: Jernej Gjerek (Kobilje); 3. in 4. razred: Matej Puhan (Kobilje); 5. in 6. razred: Denis Kutuš (Kobilje); 7. in 8. razred: Uroš Sajko (Kobilje); mladinci: Iztok Kocet (Kobilje); mladinke.: Maja Perme (Lendava) in družine: Perme (Lendava). Kotalkanje - Alpe Adria ’96 v Lendavi šnortno društvo Dokonča iz skih^portov I odbor za Trst Športno . Lendave organizira v sodelovanju z Zvezo kotalkarskih športov Slovenije in Zvezo kotalkar- Hokej na travi Drugi turnir ob 25-letnici HK Murska Sobota Hokejski klub Murska Sobota, ki je nekaj časa nastopal kot HK Pomurje in HK ABC Pomurka, praznuje letos 25-letnico delovanja. V okviru tega jubileja je bil že februarja v Murski Soboti turnir v dvoranskem hokeju, na katerem je med šestimi moštvi zmagal Lek iz Lipovec. Tokrat pa so pripravili drugi turnir na umetni travi v Lipovcih. Že v petek sta se srečali moštvi veteranov iz leta 1971 in sedanje generacije. Srečanje se je končalo prijateljsko z 2 : 2. Strelci zadetkov so bili Fule in Tivadar za veterane ter V. Gorza in M. Gorza za sedanje moštvo Murske Sobote. V soboto pa je bil članski turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva. Rezultati: Lek : Triglav 4 : 2, Svoboda: Murska Sobota 3 : 1, Svoboda : Triglav 3 : 0, Lek : Svoboda 4:1, Lek : Murska Sobota 3 : 0 in Triglav: Murska Sobota 3 : 2. Vrstni red : 1. Lek (Lipovci) 6, 2. Svoboda (Ljubljana) 4, 3. Triglav (Predanovci) 2 in 4. Murska Sobota brez točke. Ob tem jubileju velja spomniti, da je imel soboški hokejski klub v času delovanja pomembno poslanstvo pri razvoju tega športa v Sloveniji in je dosegel zavidanja vredne uspehe. Hokejski klub Pomurje Murska Sobota je nastal z združitvijo najboljših pomurskih hokejistov in se leta 1971 vključil v tekmovanje prve zvezne hokejske lige zahod, kjer so sodelovala hrvaška moštva. Hokejisti Pomurja so v prvi zvezni ligi zahod tekmovali pet let. Največji uspeh so dosegli leta 1972, ko so zasedli peto mesto. Dvakrat so bili sedmi in dvakrat deveti. Uspešno so tudi tekmovali v drugi zvezni in medrepubliški ligi. Hokejisti Pomurja iz iviuis»v . iu«_____ nko, Stefan Kos, Jože Tratnjek, Štefan Petkovič, Ludvik Zelko, Mirko Čerpnjak, Aleksander Šeruga in Martin Glavač; čepijo: Štefan Tratnjek, Janez Fiile, Jože Časar, Štefan Sraka, Alojz Forjan in Anton Tivadar. Hokejski klub Murska Sobota je bil tudi prvi, ki je v Sloveniji začel igrati dvoranski hokej in dosegel največji uspeh leta 1985, ko je postal prvak v medrepubliški ligi. Soboški hokejski klub je dajal tudi večino slovenskih reprezentantov. V pokalnem tekmovanju so soboški hokejisti dosegli največji uspeh leta 1987, ko so se uvrstili med štiri najboljša moštva v Jugoslaviji. Sicer pa je bil HK Murska Sobota (Pomurje, ABC Pomurka) kar desetkrat članski prvak, štirinajstkrat pokalni prvak in petkrat dvoranski prvak Slovenije. Hokejski klub Murska Šobota se je uveljavil tudi kot odličen organizator številnih domačih in mednarodnih hokejskih tekmovanj. Ob jubileju velja spomniti na številne hokejske zanesenjake, ki so po zgledu začetnika profesorja Evgena Titana vlagali velike napore in prosti čas, da je hokej na travi postal in ostal v Pomurju najbolj razširjena športna zvrst v slovenskem merilu. Med temi so vsekakor Ludvik Zelko, Martin Glavač, Štefan Vučak, Štefan Petkovič, Stanko Kerman, Jože Korpič, Vito Fujs in številni drugi, med katerimi so mnogi še danes zelo aktivni. Tudi njim gre zahvala, da so se razmere za igranje hokeja na travi danes zelo izboljšale. Feri Maučec ---------- । tov Italije (pokrajinski odbor za Trst) 22. septembra ob 10. uri na parkirnem prostoru Športno-rekreacijskega centra pri hotelu Lipa v Lendavi mednarodno tekmovanje v hitrostnem kotalkanju Alpe - Adrija ’96. Sodelovale bodo reprezentance Hrvaške, Koroške, Madžarske, Veneta, Emilije-Romagne, Furla-nije-Julijske krajine in Slovenije. Vsako ekipo lahko sestavlja 21 tekmovalcev (moški in ženske). Tekmovali bodo v sedmih kategorijah. Gre za zanimivo športno piuvdiv./, ki si jo bo vsekakor vredno ogledati. (FH) moral Zavec uvrstiti med petnajsterico, Horvat pa med dvajsete- tanco, Benko, Rihtarič in Benkovič pa bi morali izboljšati slabe uvrstitve v pretekli sezoni. Mladinska ekipa Moravskih Toplic Sobote bi se morala potegovati za uvrstitev med najboljšo trojico na državnem prvenstvu. Med posamezniki bi moral biti Solar med najboljšo trojico na jakostni lestvici, Kocuvan med peterico, pionir Koščak pa med deseterico. Svoje uvrstitve iz pretekle sezone bi morali izboljšati tudi drugi mladinci kluba. Za pionirsko ekipo bi bil lep uspeh uvrstitev v finale državnega prvenstva, medtem ko med posamezniki tokrat ni pričakovati vidnejših uvrstitev. Vseeno bi se 1 % namiznoteniško se-l Pomurskih predsta- II kot Pre)šnja leta, bit' I s^trokega namiznega T kategorijah, za kar l m°žnosti. Igralca I '"Hon^ophc Sobote Unger I '''hi,?'3'86morala potegova-I lestvici med člam I a me(i prvih deset’ S° I prv'lt dvajset. Igralec U GoTnie Radgone Koli želel ostati v krogu uk,0' Za državno — Sutni rekord Benjamina \keeja (J. Makoter) 3 prireditev so 1 i?nHa(iO knjige k odaji. Gda so krala Petra odzag Horti Miklošove čakali, gda so toga že Hitlerove kredi prpravlali, za ^upravne/ so partizanske pa zadružne tiskali, pa pravi Bela, svobodi pa zdaj v ton novejšon časi, v osamosvojitvi Slovencof, pa Janševe, pa Kacinove, pa Kilčanove, pa Boug vse, samo za šoulo sigdar malo prekesno. dokoni«« štanpa®0 zna kakše Kako so zračunali obseg Zemlje? Pred 2000 leti je grškemu bibliotekarju iz Aleksandrije uspelo z nenavadno natančnostjo zračunati obseg Zemlje. Eratostenes je slišal, da sonce, ko je poleti najvišje, v nekem vodnjaku v Syeni, današnjem Asuanu ne meče nikakršne sence. Torej je tedaj sonce v zenitu. Syena je južno od Aleksandrije in Eratostenes je z običajnimi geometričnimi izračuni ugotovil, da je sonce v Aleksandriji od zenita oddaljeno 7 stopinj in 14 minut. Ta kot je ustrezal petdesetinki od 360 stopinj zemeljske oble, tako daje obseg Zemlje 50-kratna dolžina med Aleksandrijo in Asuanom. Grk je tudi vedel, da potrebuje kamela za pot med obema krajema 50 dni, kar pomeni, da na dan prehodi dolžino 100 »štadionov«. Torej-je celotna razdalja 5000 »štadionov«. Po današnjih merah je imel štadion 158 do 185 metrov. Tako je Eratostenes obseg Zemlje izmeril v dolžini 250.000 »štadionov«, 50 krat 5000 torej. Preračunano v kilometre bi to pomenilo od 39.500 do 46.250 km. Dva tisoč let po Eratostenu vemo, daje natančen obseg Zemlje 40.064 kilometrov. Sonce je pomagalo zračunati obseg Zemlje: kadar je bilo v Syeni v zenitu, je bilo v Aleksandriji 7 stopinj oddaljeno, kar je petdesetinka od 360 stopinj. ben. On: Igra, ki jo igraš, je prenevarna, da bi se zate vse končalo kolikor toliko dobro. Prijateljica te bo povabila na pijačo, kar pa bo le pretveza za nekaj povsem drugega. Od tebe pa bo odvisno, ali ti bo tisto drugo všeč. DVOJČKA Ona: Prepusti se svojim čustvom in si privošči prijeten konec tedna. Vse kaže, da se je stara zgodba ponovno začela, le da so tokrat osebe drugačne -mogoče ravno prave. Za delo pa bo čas drugič. On: Nekaj te sicer zelo skrbi, vendar se bo izkazalo, da ni niti pol .tako hudo, kot si si domišljal. Sodelavčevo pomoč zaman pričakuješ, zato si raje zavihaj rokave in se čimprej oprimi resnega dela. RAK Ona: Nekdo ti bo nastavil past, v katero se boš sicer zapletla, a se bo zapletel tudi on. Na koncu se bosta vsemu skupaj le smejala, saj bosta drug v drugem našla to, kar sta že dolgo iskala. On: Tvoj trenutni položaj ti pač ne dopušča nikakršnega zanemarjanja tvojih obveznosti. Poglej malo okoli sebe in takoj boš opazil nešteto priložnosti. Čaka te presenečenje v ljubezni. LEV Ona: Prihaja dokaj kritično obdobje za sklepanje novih kombinacij, zato se raje potuhni in počakaj, da ponovno posije tvoje sonce. Nekdo te že dalj časa opazuje in se pripravlja na odločilen korak. On: Sicer se boš poskusil umiriti, a ti to ne bo ravno najbolje uspelo. Novo prijateljstvo ti bo prineslo prijetno presenečenje, povezano s poslovnim življenjem. Presenečen pa ne boš samo ti, ampak tudi ona ... DEVICA Ona: Nikar se ne opravičuj, saj si konec koncev govorila predvsem tisto, kar ti je narekovalo tvoje srce. Je že res, da si včasih muhasta in nepredvidljiva, toda tvoje ravnanje je bilo do sedaj še vedno iskreno. On: Nikar ne postavljaj svojega ugleda na kocko, saj sedaj ni ravno čas, da bi se igral s srečo. Poskusi raje z malo varnejšimi naložbami, ki sicer prinašajo manjši, a zanesljiv dobiček. TEHTNICA Ona: Skrajni čas je že, da si temeljito izprašaš vest in dokončno razčistiš, kaj v resnici pričakuješ. S partnerjem se boš zapletla v precej neprijeten prepir, ki pa se bo končal veliko bolje, kot boš pričakovala. On: Spoznal boš, da si v bistvu šele na začetku poti in da je še vse pred tabo. Nekdo ti bo vrnil nekdanjo uslugo in ti s tem veliko pomagal. Potrebno pa bo še veliko dela, preden se bodo začeli kazati pravi rezultati. ŠKORPIJON Ona: Zaljubila se boš na prvi pogled, vendar bo vse skupaj minilo še hitreje, kot je prišlo. Nekdo ti bo obljubljal veliko več, kot je v resnici zate pripravljen storiti. Ponudba bo vsekakor več kot mamljiva. On: Tudi ljubezen ne bo uspela nadomestiti tvoje velike želje po uspehu, ki te že dolgo preganja. Srečal boš osebo, ki ti bo sicer veliko obljubljala, vendar bi bilo dobro, da bi se zadeve lotil karse-da pazljivo. STRELEC Ona: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano vprašanje in morala se boš dokončno odločiti. Obeta se ti prijetna avantura, iz katere lahko izvlečeš tudi obilo materialnih koristi. Toda pazi, da se ne zaple- teš v lastne mreže. On: Poskusi se umiriti in ponovno se ti bodo odprle nekdanje priložnosti, ki si jih po neumnosti zapravil. Obeta se ti težak poslovni sestanek, iz katerega boš lahko potegnil dober nauk in kasneje tudi profit'. KOZOROG Ona: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog in z veseljem ga boš sprejela. Obeta se ti prijeten večer, ki ti lahko v prihodnosti še veliko pomeni. Vse pa je odvisno predvsem od tvoje iznajdljivosti, ki pa najverjetneje ne bo odpovedala. On: Bližajo se trenutki, ko boš do vratu v delu. Toda na neki način ti bo to tudi všeč, saj boš lahko končno dokazal svojo resnično vrednost in sposobnosti. Slaba stran pa je, da bo prizadeta ljubezenska plat življenja. VODNAR Ona: Še vedno si nisi uspela razjasniti, kako ti je sploh uspelo narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se preveč ne razburjaj zaradi nastalih razmer, ampak jih raje dobro izkoristi. Obetajo se ti problemi s partnerjem. On: Ne glej tako strmo v prihodnost, več truda posveti svoji sedanjosti, ki sploh ni cvetoča. Poslovni sestanek ti bo sicer prinesel nekatere namige in poti, za kaj več pa se boš moral še presneto potruditi. RIBI Ona: Prevelika sramežljivost lahko dobesedno pokoplje tvoje načrte, zato nikar ne omahuj. Raje pusti svoje skrbi doma in s prijatelji odidi v družbo. Marsikateri bi si želel vse kaj več kot le prijazen pogled. On: Skrajni čas je že, da se tudi tebi posreči doseči vsaj majhen uspeh. Nikar se ne prepusti malodušju, temveč glej stvari s pozitivne strani. Poslovni partner te bo rešil iz zadrege, s kom in kako preživeti prost konec tedna. Prekesno tildi sigdar znamo kelko pejnez mamo, zdaj, gda se Soula začne, adaptirali pa PrlZ1vjauo, šoule, po vzgledi' za ceste, štere tildi te P°P^a ,e gda se začne turistična sezona. Fala Bougi, ka gotova ta turistična oneja. Tak zdaj te skor z(jaj avtocesto okoli cejle Lublane napravijo, ka a naša metropola mejla okouli varaša ces jvej ringlšpiiu, šteri de se vrto se, pa ta. Samo e civij morejo skouz' brejg Golovec napraviti, nti lovdkoj ptlkši. Pa do te lejko cijlali malo se g . malo pa tanta prouti Haložan, Pa jo - - - ,"'n ^“istin po takši nobl * cestaj do ležej vozili pomou šteri jo najbole. nticajo, samo za smer do odloučiti. - Ali vč z Lublane ali pa prouti Lu of Eti pri nas bi niicali eno par miljarderof, ka J nas Mikrosoftof, ka ma 15 mil jard zeleni. Pa toU ^srn0 pa nede. Zdaj de fpelani davek na bogatenje, Pa e$če 1 pri bremzaj. Najrajši napredek zaviramo. J e od I s prejšnji časof. Oprostite, tenta se mi rz^?oUži 1 Radgonskega dežja. I Pomurji, Krajini. V glavnon prouti menje razvitin Cez Tihi ocean Japonec Keniči Hori se v čolnu na sončno energijo - izdelal ga je iz 27.000 reciklira- nih pločevink - P oJjiS kijskemu PristaO!tnj Sedeminpetdeset ^ci ' ščak je pred štiri, - ju»J pol odplul iz Ekv ^pl prvi v solarnem čoln« plul Tihi ocean. province j* simbol kampanj vajo, da je v nar & oK na Kitajskem zdaj 1000 teh živali- K A l* Kitajska je izdelaka vroč zrak v ob,ikl,P r najb*L bo čez Pacifik, s amer, a dobili podporo za trOvVi Ija. Sedemindvajset n čd J Id balon bo vzletel v glavnem mestu J otoval province Sečuan’in nato naj bi do Pekin®a.n Avstf3 L ponsko, v ZDA 1 Pekinško društvo ^ii vjih živali in neka J* P jzt>ral‘e. nova sta veliko pand° , razumete, m/- MAMO KAAf SMETMI. me aačpa ja? vam bo-BR!<;a' Do-\Mg POAeACt ego JEM L-*— <•£2 RAK TE - AL! DVA VEM ODTRoOM/AJO e VOHATE /vePME VOMD. PRAV . Po TAKRAT M PEPoMi-RA97R ^k’ 29■ avgusta 1996 23 ,a vsakogar nekaj Masko proti letom sadjem. Z njimi kožo pomirimo, ji povrnemo napetost in zgladimo gube. Masko nanašamo na očiščen obraz s čopičem, lopatko ali kar s prsti. Nepokriti ostanejo predeli okrog oči in ust. Če hočemo vpijanje v kožo še okrepiti, si damo čez oblogo ali masko še PVC-folijo. Masko nanašamo na obraz od brade proti sencem, od zgornje ustnice proti ušesom, od nosnega korena proti sencem, od sredine čela proti sencem in po vratu navzdol. Tokrat vam priporočamo dve maski za zrelo kožo, ki sta zelo hranljivi in bogati, če ju boste uporabili vsaj trikrat v mesecu, bo vaša koža mehka in napeta. Pomarančna maska: Žličko surovega masla penasto umešajte in dodajte pol žličke medu, žličko pomarančnega soka in žličko mleka. Sestavine dobro premešajte. Masko lahko nanesete tudi na vrat in gubice pod očmi. Naj učinkuje vsaj pol ure. Najprimernejša je za kožo po tridesetem. Majonezna maska: Rumenjak umešajte z žličko olivnega olja in dodajte po kapljicah sok pol limone. Maska bo gladka in gosta, potem jo nanesite na obraz, vrat in dekolte. Vsebuje dragocene sestavine za obnavljanje kože in je odlično lepotilno sredstvo, ki se mu ne bi smeli nikoli odreči. Masko čez pol ure sperite z mlačno vodo. s Najboljše sestavine zanje dobimo na vrtu, v domačem sa- Že °bloge iemnn„dolgo niso več »iz- ali kar na Veselo na plaži Tudi september zna biti lep za potepanje po plaži, za sprehode po mivki in večerno sanjarjenje na morskih skalah. Poleg modernih kopalk, letos smo vam jih predstavili že nekaj, si izberimo še vrhnji del, da bomo lahko kamorkoli udobno sedli in bomo na plaži tudi elegantni. Letos so ljubki kompleti iz dvo- Kuhajte z nami Slivova juha z vinom Napočil je čas zorenja sliv. Iz njih je mogoče pripraviti različne sladice, cmoke iz različnih vrst testa, mnogo sliv pa gospodinje skuhajo v okusno marmelado, ki obogati ozimnico. Slivove sadne juhe so pri nas komaj omembe vredne, zelo pogoste pa so v severozahodnih deželah Evrope. V Franciji so zelo cenjene, od tam so jih k nam prinesle starejše gospodinje, ki so tam delale. Za slivovo juho z vinom potrebujemo: 25 dag lepih zrelih modrih sliv, 2 del dobrega vina. 1 1 vode, 2 zravnani žlici sladkorja, 2 klinčka, 1 noževo konico cimeta, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 2 žlici ribezovega želeja ali džema, 3 zravnane žlice škrobne moke (gu-stin), 1 žemljico in malo masla ali margarine. Oprane, slive razpolovimo in izkoščičimo. Potresemo jih s sladkorjem in pustimo stati 30 minut, da se sok izluži. Med tem zavremo vino z vodo, klinčki, cimetom in vanilijo. Dodamo še ribezov žele ali džem. Slive s sokom vred damo v lonec, juha naj vre počasi na zmernem ognju 6 minut, da se plodovi zmehčajo. Škrobno moko zmešamo z .1 del mrzle vode in dodamo juhi, da se zgosti. Mešamo in počakamo, da zavre. Odstavimo. Žemljico narežemo požez. na centimeber debele rezine. V ponvici raztopimo in segrejemo maščobo in na njej svetlo z obeh strani popečemo rezine žemljic. Juho lahko ponudimo toplo ali hladno. Tik pred serviranjem damo na juho po dve rezinici popečenih žemljic. Če so v družini otroci, vino nadomestimo z višnjevim ali drugim aromatičnim sokom. Cilka Sukič Res je, da mnogi ljudje, ki radi nosijo volnena oblačila, pogosto tožijo zaradi izpuščajev, rdečih lis na koži, srbenja in podobno, toda nemški in francoski strokovnjaki so po dolgoletnih poskusih prepričani, da ne gre za alergijo na ta material. Svojo trditev so dokazali tako, da so iz volne s posebnim postopkom izločili beljakovine in: maščobe, nato pa tako obdela- ; ni material dali nositi tako nor- r malnim kot za razne alergije občutljivim ljudem. Izkazalo se . je, daje vzrok težav zgolj mehanično draženje kože, ne pa aler-, gična reakcija. e sončne barve obSka Preska in K?«’ ^ake-up, ki in euratek opis XX ora, Jegantna- ki Prav'h barv neko- S° barve - Ve kako po- Poletje je bolj klavrno, sonca malo, zato naj bo vsaj počitniška garderoba barvita, pisana, vesela. Raznobarvne črte, vijuge in proge so v ta namen kot nalašč. In zanimivo, da so jim naklonjena skoraj vsa svetovno znana kreatorska imena. Pomembna je le barvitost, ob kateri kar vohamo opoj daljnih tropskih otokov. membne. Kar pogumni bodite, izberite fluorescentne: zeleno rumeno, oranžno, pink in modro. Le tako boste lahko dosegli učinek, ki ga letošnje poletje zahteva - brezkrbno mladost- , rabljenih avtomobilov 41 na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Sobo-^uOtnnkii_____ i a • N2'STD, SSu 'l0 V2RN avt<>mobilov, prodali pa so tri. Letnik prev.km. 1991 97.000 1990 60.000 1990 115.000 1994 19.300 1992 81.000 1989 97.000 1993 55.000 1987 105.000 1988 98.000 1993 28.000 Cena 33.000 DEM 5.500 DEM 9.800 DEM 16.000 DEM 16.500 Dem 7.300 DEM 7.300 DEM 6.800 DEM 3.000 DEM 13.000 DEM delnih kopalk in bluzona oziroma prosojne obleke. Hlačke kopalk so nekoliko višje, lahko se celo sklenejo v mini krilce, modrci pa so z obveznimi košaricami in z naramnicami ali brez njih. Vrhnji deli so, kot že rečeno, po navadi kar bluzoni ali prosojne srajčice, vedno in obvezno pa z enakim vzorcem kot kopalke. Gumbov ni treba zapenjati. Kako pravilno zasteklimo okno? Prihajata jesen in zima, potrebno bo zastekliti okna, ki so morda poškodovana, da nam bo v hladnih dneh topleje. Kako zastekliti okna, to bi moral vedeti vsak, ki ima hišo, še posebno pa to ne bi smel biti problem za ljudi, ki uspešno uporabljajo takšno ali drugačno orodje. Kako torej pravilno zasteklimo okno? 1. Kit in stari lak skrbno odstranimo, nato pa zbrusimo vse površine, tudi žleb. Okvir na debelo premažemo z zaščitnim sredstvom. 2. V žleb vstavimo tanko plast kita kot podlago za šipo. Nato vstavimo steklo in močno pritisnemo, da kit z vseh strani obda steklo. 3. Posebni okenski žebljčki, žičniki, so na natanko določenem mestu ukrivljeni in nimajo glavice. Zabijemo jih v žleb. 4. V vogale izstisnemo debelo plast kita ter ga s posebnim nožem zgladimo in poševno odrežemo. Kit močno stisnemo ob okvir. 5. Kit se mora dobro posušiti, nato ga lahko obdelamo enako kot les. Pri lakiranju steklo oblepimo s papirjem. To je vsa umetnost in prijetno delo vam želimo! Cene sadja in zelenjave Domišljijske torbice Poletne torbice so lahko mnogo bolj razposajene od zimskih, ki zahtevajo več resnosti in klasike. Ker vroči dnevi obožujejo platno in pletene košare, jih je veliko najti na policah trgovin. Z nekaj domišljijje lahko navadno pleteno torbico napravimo unikatno in romantično: pošijemo jo s cvetlicami iz blaga ali pa preoblečemo v enobarvno tkanino in jo prelepimo z mrežo. Gotovo se boste spomnile še drugih načinov. nost in sončno naravo. Zraven sodijo še ozke in kratke jopice, mini bluzice in puloverčki brez rokavov. Zelenjava Tržnica M. G. Sobota HadgonaLjutomer jabolka 130 200 170 pomaranče 210 - 220 banane 118 120 120 broške 140 200 180 breskve 144 149 180 slive 140 200 180 nektarine 250 240 280 marelice 380 - - grozdje 300 300 320 lubenice 80 70 70 kivi 360 - 550 limone 260 300 260 paradižnik 100 100 120 paprika 120 120 120 solata 160 - 180 korenje 100 200 160 kumare 100 - - fižol, stročji 170 - - - cvetača 160 200 180 zeleno zelje 50 100 79 čebula 70 160 150 česen 300 500 390 jajca 18 - 19 krompir 36 60 40 SESTAVIL MARKO NAPAST ROMAN GIOVANNI-JA VERGE HRIB PRI BEOGRADU HRVAŠKI PESNIK UJEVIČ HRVAŠKI KOŠARKAR TVRDIČ KRAJ PRI RIBNICI NA DOLENJSKEM DAVNO MESTO OB ZGORNJEM TIGRISU AT1ŠK1 HEROJ STAREJŠA. DOSTOJANSTVENA ZENSKA PILOT, LETALEC VERBEN1 PODOBNA SOBNA LONČNICA ALUMINU RIMSKI PESNIK ODZIV NA AKCUO REKA V FRANCOSKI PROVANSI SLIKAR ŠUBIC K1L0CIKEL KISIK KOŽNI IZPUŠČAJ SLOVENSKI PISATELJ AM. FILM. IGRALKA KELLV SLOVENSKI PESNIK (SIMON) OGLJIKOVODIK V NAFTI STA60 OROŽJE S TETIVO PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI JOŽE OSTERC DRŽAVNIK KIAOPING KAR SE IZ ČESA IZCEDI KDOR OPRAVLJA EMISUO UČENKA ZA OBRT NEMŠKA PESNICA SEIDEL NARAVNA SILA. NAGON REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: pianist, Ontario, Odiseja, bikan, 1, La, Date, Ank, et, šalotka, č, ime, ere, Mia, Nanning, Estonka, CT, Saar. 24 elevizijski spored od 31. avgusta do 5. septembra PETEK 30. AVGUSTA TV SLOVENIJA 1 9.45 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.00 Pasje mesto, kanadska nanizanka 10.20 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.45 Mesta sveta 16.40 Portret slovenskega glasbenika: Bojan Adamič 18.00 Dnevnik 18.05 Otroški program 19.30 Dnevnik 20.20 So leta minila, angleška nanizanka 20.50 Trdnjavske igre, francoski kviz, 5. del 22.30 Dnevnik 23.00 Sreča, francoski film 0.15 V območju somraka, ameriška nanizanka 0.40 Brane Rončel izza odra 1.55 Poročila TV SLOVENIJA 2 11.00 Tedenski izbor 15.35 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 16.05 Gradovi: Kako so bili zgrajeni 16.30 Veliki dosežki slovenske kirurgije 17.00 Sova, ponovitev 17.50 Pasje poletje 18.30 Pasje mesto 18.55 Grand prix v atletiki, prenos 22.00 Novice iz sveta razvedrila POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M AS.H. -13.00 Med prijatelji, ponovitev - 14.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev - 16.00 POP 30 -16.30 V družinskem krogu, nanizanka - 17.00 Inšpektor Derrick. nanizanka -18.00 Santa Barbara -19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00VR 5, nanizanka - 21.00 Highlander, nanizanka - 22.00 Kadeti, fflm - 0.00 24 ur - 0.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.15 Dobro jutro - 10.05 Nora družina, serija za otroke - 10.35 Polna hiša, humoristična serija -11.00 Moj oče je v Riu - 11.25 Med nami dečki-12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezenske zveze, serija - 13.05 Zadrži svojega otroka, ameriški film -14.40 Kapetan -15.05 Bornton-ton - 15.20 Ste vedeli -15.40 Dr. Guinn - 16.50 Oddaljeni vrhovi - 17.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zabavni program - 21.45 Dokumentarna oddaja -22.40 Dnevnik - 23.00 Naravni svet, dokumentarna oddaja TV HRVAŠKA 2 17.00 Grozljivka - 18.30 In to je moje življenje, serija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Korakza korakom, humorsitična oddaja - 20.35 Kohayagawa, japonski film - 22.15 Tokyo ga, nemški dokumentarni film - 23.45 Ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.55 Knigtht Rider -11.30 Šport- 14.4OConfettiTV- 15.10Bugs Bunny - 15.35 Mini-Zib - 16.30 Knight Rider -17.20 Pod eno streho - 17.45 Kdo je tukaj šef? -18.10 Polna hiša -18.35 Krepka družina -19.00 Roseane -19.30 Časvsliki - 20.15 Junaki v OP-21.00 Za odrom - 22.05 Dr. Schvvarz in dr. Martin -23.35 Časvsliki-O.IOVroča meja, kriminalka -1.25 Čas v sliki - 1.50 Schiejok vsak dan - 2.50 Dobrodošli v Avstrji - 4.40 Vroča meja, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Časvsliki'- 9.05 Schiejok vsak dan - 10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes -12.00 Čas v sliki - 12.10 Ko Musi igra - 12.00 Časvsliki -13.10 Dežela in ljudje - 13.40 Umori so njen konjiček -14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.00 Primer za dva - 21.15 Naš svet - 22.05 Časvsliki -22.30 Modemi časi - 23.00 Peter Lodynski - 0.00 Premagani rak - 0.45 Pepe Le Moko, kriminalka -2.20 Kalifornijski klan - 3.05 Bogati in lepi - 3.50 Čas za kulturo - 4.25 Videonoč RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer -6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! -18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15April, april! - 21.15 Dobro jutro, Mallor-ca - 23.15 Life! - Veselje do življenja - 0.00 Dnevnik - 0.30 Grozno prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Tropska vročica - 2.50 Dnevnik - 3.20 Sternov tvmagazin - 5.05 Risanke TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Skippyjeve dogodivščine - 9.35 Dopoldne - 11.00 Dallas - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Julijin program - 12.55 Telepakk - 15.00 Poročila - 15.10 Narodnostne oddaje - 16.00 Poročila - 16.05 Posel - 16.30 Vera in Babs - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno - 18.55 Pravljca -19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport -20.25 Dallas, pon. - 21.20 Pogovor z najbolj privlačnimi Madžarkami - 22.10 Zakon Marie Braun, nemški film - 0.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.55 Popotna torba - 16.30 Čarobni stol, vesela opera - 17.30 Regionalni program - 18.00 Nekje in nekoč, risanka - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Acapulco H.EAT., serija -20.15 Berlin, Alesanderplatz, zgodba o nastanku filma - 21.00 Dnevnik -21.10 Policijska poročila - 21.15 Tip hop, kviz, - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.30 Športna stava - 22.55 Koktajl bar, vmezzvezdniki rocka SOBOTA 31. AVGUSTA k________ TV SLOVENIJA 1 8.30 Videostrani 8.45 Radovedni taček: Kos 9.05 Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija 9.15 Anne Chatel: Živalske pravljice 9.30 Pod klobukom - Lent ’96 10.35 Učimo se tujih jezikov 10.50 Velikanski dobrodušni velikan, angleški film 12.20 Komorni koncerti iz Grobelj 13.00 Poročila 15.00 Mesta sveta, švicarska dokumentarna serija 15.55 Reka upanja 16.50 Ognjena moč, ameriška dokumentarna serija 17.20 Operacija strogo zaupno, nanizanka 18.00 Dnevnik 18.35 Ozare 19.30 Dnevnik 20.10 Osamljeni planet, avstralska pustolovska serija, 5. oddaja 21.00 Za TV-kamero 21.15 Opica v ogledalu, angleška dokumentarna oddaja 22.30 Dnevnik 23.00 Angleška zena, angleški film 0.40 Sova, Večni sanjač, ameriška nanizanka 1.40 Poročila TV SLOVENIJA 2 13.30 Trdnjavske igre, francoski kviz, 5. del 15.00 Mostovi 15.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 15.55 Kinoteka: Rešilni čoln, ameriški film 17.30 Pustolovščine in odkritja, italijanska dokumentarna serija 18.00 Kajak kanu: EP v slalomu, posnetek iz Augsburga 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja 19.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 20.05 Greystoke: Legenda o Tarzanu, ameriški film 21.55 Sobotna noč POP TV 10.00 Highlander, ponovitev - 11.00 VR 5 - 12.00 Črni žrebec, film - 14.00 Grand prix magazin - 14.30 Obraz tedna, ponovitev - 15.00 Heidi, ponovitev filma - 16.30 Agument, ponovitev -17.00 Imamo jih radi - 17.30 Beverty Hills, ponovitev - 18.30 Melrose Plače, ponovitev - 19.30 24 ur - 20.00 Vedoželjna Rita, film - 22.00 Teksaški' mož postave, nanizianka - 23.00 Veliki rop vlaka, film - 1.00 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 9.00 Kje je Jura, risanka - 9.20 Kutina - 10.05 Kako živijo živali - 10.30 Francoski film za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 13.05 Goli otok, dokumentarna oddaja-13.35 Vrtnar na balkonu-14.05 Mladi Indiana Jones, serija - 15.45 Beveriy HiHs, serija za otroke - 17.40 Melroce Plače, serija za mladino - 19.14 V začetku je bila beseda -19.30 Dnevnik - 20.05 Ameriški film - 21.45 The Dubliners, ponovitev koncerta - 23.15 Pok nočna premiera: The Mens Room TV HRVAŠKA 2 18.10 TV-koledar - 18.20 Ruska mafija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Preteklost v sedanjosti - 20.40 Vidikon - 21.25 Šport - 21.45 Glasbeno poletje Dubrovnika - 22.45 Kaskaderi, dokumentarna oddaja TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne -11.10 Disneyev festival - 12.05 Harry in Hendersonovi - 14.05 Blossom - 14.25 Princ iz Bel-Aira - 15.40 Seaquest - 16.25 Beverly Hills - 17.15 Melrose Plače -18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Šport - 23.15 Mrtvi heroji - 0.55 Francoska zveza, kri minalka - 2.35 Kalifornijski klic vsili - 3.20 MeF rose Plače - 4.05 Beveriy Hills - 4.50 Nameščenec, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, Avstrija - 9.35 Kralj vrhov, vestern - 11.10 Misija ljubezni, film -13.10 Konzul Strotthoff, film - 14.40 Moja nečakinja ni taka, film - 16.15 Panoptikum - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.53 Verstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti- 19.00 Avstrija danes- 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogled s strani - 20.15 Narodnozabavna glasba - 22.00 Časvsliki - 22.10 Netopir, opereta - 0.30 Čas v sliki - 0.35 Ženske, komedija -2.10 Pogledi s strani -2.15 Šport - 5.15 Videonoč RTL 5.10 Otroški spored - 8.40 Marsupilami - 9.40 DisneyevAladin - 10.10 Risanke - 10.20 DF sneyev klub - 10.30 Woody Woodpecker -11.05 Povver Rangers -11.30 New Spiderman -12.40 Polna hiša - 13.35 Življenje in jaz - 14.30 Krepka družina - 14.55 Princ iz Bel-Aira - 15.25 Nanny - 15.55 Grozno prijazna družina - 16.50 Beveriy Hills - 17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila- 19.10 Ob koncu tedna-20.15 Sodnik, da bi ga poljubil, komedija - 22.00 Boks, svetovno prvenstvo - 0.00 Bloodbrother III, akcijski film -1.30 Melrose Plače - 2.20 Beverty Hills - 4.40 Princ iz Bel-Aira TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otro-škiprogram- 10.05 Burleska- 11.35 Odprti studio - 12.00 Poročila - 12.05 Ponovitve - 14.40 Odgovarjamo na telefone - 15.00 Bojazljivi osvajalec, filmska komedija - 16.35 Svet filma - 17.10 Celia, pon. serije - 18.10 Millecentenarij -18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Pravljica -19.15 Klip mix - 19.30 Dnevnik, šport - 20.30 Filmski program - 22.10 Ekskluzivno - 22.35 Nočni program TV MADŽARSKA 2 7.00 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje - 10.05 Za otroke - 11.00 Življenje Balatona -11.30 Madžarski raziskovalci - 11.55 Pratika -12.00 Gyula Farkaš, oče orkestra Rajko - 12.25 Rondo - 13.00 Prometna varnost - 13.05 Borilni športi - 13.35 Kratki filmi - 15.05 Stiki brez meja - 15.30 Trend - 16.00 Kviz - 16.30 Horizont, svetovni tednik - 17.00 Športni program - 19.05 Familija, zabavna oddaja - 20.00 Tema, Pal Roku-sfaivy - 21.25 Poročila - 21.30 Dnevi umetnosti v Zemplenu NEDELJA 1. SEPTEMBRA TV SLOVENIJA 1 9.05 Delfi in prijatelji, španska nanizanka 9.30 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 9.55 Nedeljska maša, prenos iz župnijske cerkve na Kostanjevici v Novi Gorici 11 .00 Atlas čoveškega telesa, ameriška izobraževalna serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 12.30 15. revija MPZ Zagorje ’96, 8. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV-igrice 14.20 Karaoke, razvedrilna oddaja 15.20 Dlan v dlani ' 15.35 Nedeljska reportaža 16.05 Julija jih bo kmalu 12 in pol, francoski film 17.35 Za TV-kamero, ponovitev 18.00 Dnevnik 18.05 Po domače 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Igre brez meja 22.05 Rdeče in črno, angleška nadaljevanka 23.10 Športni pregled 0.00 Nevarne obline, ameriška nanizanka 0.40 V območju somraka, 60. zadnja epizoda ameriške nanizanke 1.05 Poročila TV SLOVENIJA 2 11.00 Angelška glasbena lestvica 11.50 Videošpon 12.40 Imola: Motociklizem za VN San Marina, prenos 15.00 V vrtincu 15.45 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 16.30 Pasje poletje 17.15 Na vrtu v godlji, ameriški film 17.45 V godlji, ameriški film 19.25 EP v slalomu, posnetek iz Augsburga 19.55 Ljubljana: kvalifikacije za SP v nogometu,. Slovenija - Danska, prenos 21.50 Večerni gost 22.50 Janis, ameriški film POP TV 8.00 TV-frkolin, Pink panter, risanka - 8.30 Spidi in Gogi, šov - 9.30 Prigode Ani in Nejčka krpice, risana serija-10.00 Peter Pan, risana serija- 10.30Edera, nadaljevanka - 11.30 Kuhajmo skupaj - 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi - 13.00 Avtodrom, ponovitev - 13.30 Vedoželjna Rta, film -15.30 Razprtije, ponovitev nanizanke - 16.30 Družinska skrivnost, film - 18.00 ljubezen na donavi, film - 19.30 24 ur - 20.00 Miss Slovenije, film -22.30 Na sever-23.30 Peklenski klic, film-1.00 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Sezamova ulica, otroška serija - 10.00 Skrivnostni svet živali v tropskih gozdovih -10.25 Za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik -12.20 Kmetijska oddaja -13.10 Folklorna oddaja -13.40 Mir in dobro - 14.15 Opera Box - 14.45 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja -15.15 Nedeljsko popoldne - 17.10 Poročila -17.15 Ameriška gimnazija, ameriški film - 18.50 RF sanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Bed of Lies, ameriški film - 22.30 Dnevnik - 22.50Vodnik dobrega seksa, dokumentarna oddaja - 23.20 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.50 Koledar 1550 Koledar- 10.00Maša- 14.40 Vidiokon - 15.25 Nedeljsko športno popoldne -18.20 Oddaja klasične glasbe - 19.30 Dnevnik -20.00 Nocoj - 20.05Velikani jazza: Sarah Vaughan - 21.30 Pesem Splitu, koncert grupe Dalmati -22.30 Poletna komedija, francoski film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški spored-7.45 Disneyev festival- 9.30 Confetti - 13.20 Šport - 15.55 Shogun Mayeda -18.05 Gola pištola - 18.30 Srček - 18.55 Kuharski mojster - 19.05 Nor nate - 19.30 Čas v sliki -20.15 Vse moje hčere - 21.05 Igra življenja, film -21.50 Čas v sliki - 21.50 Drugače povedano -23.45 Filmski kasino: Grad moje matere, film - 1.20 Mrtvi junaki - 3.55 Ženske, komedija - 4.35 Sveti Frančišek, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Doronamema laž - 10.30 Kulturni teden - 11.00 Tiskovna konferenca -13.05 Tednik - 13.30 Tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.25 Ljudski miti - 16.30 Divje življenje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše -17.55 Lipcva cesta- 18.25 Kristjan in čas- 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Časv siri - 20.15 Včeraj rojen - 21.50 Šport - 23.30 Čas v sliki - 23.30 Poletni ljubimci, film - 1.15 Pogledi s strani -1.55 Dober dan, Koroška RTL x 5.40 Marsupilami - 6.05 Otroški spored - 8.55 DF sneyevAladin - 10.40 V. R.Troopers-12.30 Kaos v kampu, komedija - 14.05 Boks - 15.05 MANTIS. - 16.50SeaQuest- 17.45Živali iščejo dom -18.45 Poročila -19.10 Klic v sili - 20.15 Za zaljubiti, komedija - 22.00 Spieglovtv-magazin -23.00 Prime Time -23.15 Divji policijski revir -0.05 Dr. Bens TV-teror - 3.00 llona Christen -3.50 Hans Meiser - 5.55 Eksploziv TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin -11.00Tri želje- 12.00 Poročila- 12.05 Minute za srečo- 12.30 Melodije- 13.00 Vera in Babs, pono-Vtev -1450 Dandanes - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Verski program - 16.00 Disneyjevi timi - 17.05 Odprta usta, politična okrogla miza - 17.55 Računalništvo- 18.10 Igre brez meja- 18.30Koto sreče- 19.00Teden,vmes Dnevnik- 20.1550 ur smrti, ameriški film - 23.00 Lisztov koncert TV MADŽARSKA 2 7.40 Kje, kaj? - 8.05 Moški spot - 8.35 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 RačunalnF ško-10.00 Nevo šotsko teto- 11.00 Šport- 13.00 Verske skupnosti v Ameriki -14.00 Čudovita zemlja-14.30 Mladinski program - 15.05 Od mize in po-steje, seqa-16.00 Imate radi Liszta?-16.50 Millecentenarij - 17.00 Po poti - 17.35 Deli telesa -18.05 Pravljica -18.25 Madžarska-Finska, nogomet za SP - 20.25 Igre brez meja - 21.50 Mojstrovine -22.00Telešport - 22.55 Pregled tiska - 23.00 Nočno zatočišče zanka 23.55 Poročila TV SLOVENIJA 2 Učimo se tujih jezikov Christy, ameriška nadaljevani Osamljeni planet, avstralski11' 12.15 12.30 13.15 14.15 16.15 17.00 17.50 18.30 19.00 19.30 20.00 20.55 21.25 21.55 22.25 stolovska serija Sobotna noč Športni pregled Wildbach, nemška nan#g Sova: Nevarne obline, nanizanka Sedma steza i5kapač Noro zaljubljena, amens* zanka V območju somrak , nanizanka ..lirasena,r Zločin Thuomasa Muras del finske drame Osmi dan Turistična oddaja Svet poroča Brane Rončel izza PONEDELJEK 2. SEPTEMBRA L_____________J TV SLOVENIJA 1 11.00 Arabela se vrača, 26. zadnji del češke nadaljevanke 11.30 Janis, ponovitev ameriškega filma 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 14.05 Utrip 14.20 Zrcalo tedna 14.35 Forum 14.50 Nedeljska reportaža 15.20 Večerni gost 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Razstava 17.25 Anne Chatel: Živalske pravljice -Lisjak Barnaba 18.00 Po Sloveniji 18.30 ABC - ITD, tv-iggea 19.30 Dnevnik 20.05 Pro & Contra 21.30 Roka Rocka 22.20 Dnevnik 22.50 Nevarne obline, ameriška nanizanka 23.30 Noro zaljubljena, ameriška nani- POP TV Imamo jrh radi, ponart« 1 nag^ tev nanizanke - 14.W u 16* daljevanka - 16.00 Mufe nat^ Barbara - 17.30 ins^^ 20°’S? Morske deklice boljse P ' , Umori so njen k0**. _ 4 3.10 no - 13.00 Časvsliki 1^4.25^ 13.40 Umori so njen kefefe* 6 q0 Man- 15.1OBogab"^ 705^A dan- 17.00časv*^19«^ striji-19.00 Avstnja danes 20.00 Pogledisdr^^ Tema-22.00Casv* 1.30 Pogled s strani - Videonoč RTL _ 6.350^553 5.15 Jutranji program nar” Točno ob sedmih ' ^jfor^ fieldska zgodba - 9- mala5?^' Bogafiinlep-IO-^S Vroča nagrada -11 -3° % ZJata^^Jo Opoldanski magazin-1 * & Umori so njen konjiček 15.00 Ito Christen Jeopardy - 17.30 T EksP10 jF -18.45 Poročila - l99n-i5C^^^ Dobri časi, slabi času- • enajsto Ekstra - 23.00 Deset pred , Sledge Hammer -■ 1 3.2O Schafer-2.55 Dnevn^g^ 4.10 HansMeiser-5-0° TV MADŽAR^i^;9^ 11.00 Disneyjevi film' _ 14.1 Se -'S 15.30 Pomešal sem & Denar je sveta vlarfe ^ Moj J 17.00 Vklopi - 17-390 ?Q^\ - 18.10 begavčki - \5 igre 19.00 Pravljica - 19- 212 Dnevnik - 20.05 Papež in Makepea 22.0° P°dm^'^'2 Govori se, politična okTO 25 vestnik, 29, avgusta 1996 J MADŽARSKA 2 Gospod profesor Specht, serija - 17.55 ^-18.00 Regionalni program- 18.15Znan-Riporočevalec - 128.45 Telešport - 19.00 ™i program - 21.00 Dnevnik - 21.10 Poli-* Poročila - 21.15Telesreče, igra na srečo -^15 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled *'22.40 Domači portreti- 23.10Glasba, po *aoddaja 10RCK 5 SEPTEMBRA ^EOVENUAl 1l in i Pr°9ram ljudožerski tiger i 13os » Ponovitev angleškega filma I Usn a ‘JTD., ponovitev TV-igrice I ' J Atlas človeškega telesa, ameriška | 14izobraževalna serija 15? Obzorja duha '3 L. Jansson: Zločin Tkuomasa Mu- toninonm Artaudom, film - 2.15 Kalifornijski klan -2.55 Čas za kulturo -5.15 Videonoč RTL 5.30 Jutranji program - 7.00 Točno ob sedmih -7.35 Med nami - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta - 13.00 Rockford, detektivska nadaljevanka - 14.00BarbelSchafer- 15.00llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopard/I -18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabičasi -20.15 SK-Babies - 21.15 V imenu zakona - 22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers- 1.00 Sledge Hammer- 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 Itona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV HRVAŠKA 2 16.20 Koledar - 16.45 Paper Moon, ameriški film - 18.30 In to naj bi bilo življenje, serija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vedno Xonxa, španski film -21.40 VValker, serijski film - 22.30 Jazz TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 12.00 Šport -13.00 Počitniški program - 15.40 MacGyver - 16.30 Knight Rider - 17.20 Vsi pod eno streho - 17.45 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Polna hiša - 18.35 Krepka družina - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 VVall Street, grozljivka - 22.30 Policijski klic - 23.15 Čas v sliki - 23.25 Policijski klic, film - 0.55 Čas teme, grozljivka - 3.15 Schiejok vsak dan - 4.30 DobrodošlivAvstriji 21.50 Podoba podobe 22.40 Jazz POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum -12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke - 13.00 Obraz tedna, ponovitev - 13.30 Parada zvezd, ponovitev filma - 16.00 Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka - 17.00 Inšpektor Derrick, nanizanka -18.30 POP-kviz - 19.00 Cosby, nanizanka -19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hils, nanizanka -21.00 Melrose Plače, nanizanka - 22.00 MAS.H., nanizanka - 22.30Argument - 23.00 Mož pravice - 0.00 Magnum - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 POP 30, ponovitev TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Universum - 13.40 Kalifornijski klan -15.10 Bogati in lepi - 17.00 Čas v sliki -18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Skedenj narodnozabavne glasbe - 21.05 Najboljše iz Avstrije - 22.30 Schil-ling - 23.00 Nightvvatch - 23.40 Pajčolan - 4.30 lS^S1del<^ drame 1?1q 3°evnik 18,00 ’8.3q Kai810760^ J0.3o a^šču 2120 V brar? antarna oddaia Valjeva^ na' *3'10 SpioVnik 040 Poizvedbe, francoska na-p°fočilaVet' amedška nanizanka TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Heidi in Emi - 9.35 Dopoldne - 11.00 Serijski film - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk-15.00 Poročila- 15.10Našadediščina-15.20 Pomešal sem se, 2. del -16.00 Poročila -16.05 Domoznanstvo -16.30 Vera in Babs -17.00 Vklopi - 17.30 Don Ouijote - 17.55 Katoliška kronika- 18.15 Posel- 18.30 Kviz- 19.00 Pravica-19.15 Avtomobili - 19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Osmojena srca, serija - 21.20 Tiskovna konferenca Gyule Homa - 22.05 Studio 96 - 22.55 Iluminacija, poljski film - 0.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 16.30 Za ribiče trnkarje - 16.30 Gozdarskofovski magazin - 17.05 Trije doktorji, serija - 17.55 Pratika - 18.00 Regionalni program -19.05 Magnum, kriminalka-19.55lgre brez meja - 20.00 Kultura - 20.10 MihalyMocsenyi, portret - 21.00 Dnevnik - 21.15 Kviz - 21.45 Klip mix - 22.00 Objektiv -22.35 Pregled tiska - 22.40 Čar športa, športni magazin TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan - 10.15 Bogati in lepi- 11.05 Avstrija danes- 12.00Časv sliki - 12.10 Univerzum - 13.00 Čas v sliki -13.10 Na kraju dogodka- 13.40 Kalifornijski klan -15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani-20.15 Pomoč na TV- 22.00Čas v sliki - 22.30 Bratomorna vojna - 23.20 Ars electronica - 0.20 Čudoviti svet, komedija - 1.50 Kalifornijski klan - 3.15 Videonoč TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Smešna družna, serija -10.35 Polna hiša, serija -11.00 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezenske zveze, serija - 13.05 Intermeco, ameriški film - 14.40 Za otroke - 15.40 Dr. Ouinncva, serija - 16.25 Risanka - 16.40 Poročila - 16.50 Middlemarch, serija -17.50 Kolo sreče - 18.25 Moč denarja - 18.55 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.05 Naše malo mesto, serija - 21.00 Edvard VII.-kralj izdajalcev, dokumentarna serija - 22.10 Glasbena oddaja - 22.50 Dnevnik - 23.10 Grozljivka - 0.10 Poročila Videonoč RTL 5.05 Jutranji program - 8.05 Springfieldskazgodba -10.30 Moja mala Soledad -11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno opoldne -12.30 Zlata dekleta -13.00 Rockford, nadaljevanka - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! -18.45 Poročia - 19.10 Ekspio-zmio -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefen Frank-21.15 Nedelja & partnersko-22.15 Straža - 23.15 Magnum - 0.10 Poročila - 0.40 Cheers -1.10 Sledge Hammer! - 1.40 Zlata dekleta- 2.10 Barberi Schafer - 3.05 Poročia - 3.35 llona Christen - 4.25 Hans Meiser - 5.15 Ekskluzivno 9.o?1^EN!JA2 9,30 n;drna steza 1O.OO^mi dan 19,igrišču ^njena moč, 15. zadnji del > 10-5o ^i?aaka dokumentarne serije ChnSki ma9azin '6.15 s ® brez meja simfonikov RTV Slovenija „ Orvem°ven: koncert za klavir m 3’ ponovitev b sk"^čine in odkritja, italijan-'45 gr ■°^mentarna serija u riši, ^ninnova, ponovitev ame- DavIaZevalna oddaja I V Sve^ ameriška nanizanka sreda 4. SEPTEMBRA ameriŠka ^.s09biski ^rak stoletja Ponovitev -11.00 Magnum, S^blto0 P^P-kviz, ponovitev - 12.30 Pri-^,^Wce, ponovitev- 13.00 Kuhat £1'13 30 športna scena, pono-H.E AT., nanizanka - 16.00 L ^Inštjcu'1®-^ Sarta Barbara, nadaljevanka križanka-18.00 POP-"anizanka - 19.30 24 ur - ® ' nanizanka - 21.00 Nevv/crška ' 22-°° MAS.H, nanizanka -tenu°ddaia0avtomobilizmu - 23.00 ' °-°° Magnum, nanizanka - ^'1-30POP30, ponovitev K^kai i ' to PnlŽ? 38013 Barbara -8.15 Dobro TV SLOVENIJA 1 10.30 Otroški program Allis, napisano 11.00 Roka Rocka 11.40 Opica v ogledalu, angleška dokumentarna oddaja 12.30 1 5. revija MPZ Zagorje ’96 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev TV-igrice 13.35 Zgodbe iz školjke 15.15 Dlan v dlani- 15.30 Dokumentarna oddaja 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 Dnevnik 17.10 Otroški program Unicef Tabor-Piran 1996, sklepna prireditev, RTL 5.30 Jutranji program - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieldskazgodba - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad -11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta -13.00 Rockford, nadaljevanka - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser-16.00 Jeopardyl- 17.30 Med nami- 18.00 Dober večer - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Bolečine lepote, melodrama - 22.00 Sternov tv-magazin -0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers -1.00 Sledge Ham-mer - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer -2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV HRVAŠKA 2 16.50 Koledar - 17.00 Za pest dolarjev, serija -17.30 Ekran brez okvira- 18.30 In to naj bi bilo življenje, serija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Reševalna 911, serija - 21.00 Izenačevalec, serija - 21.50 Ameriško srce, ameriški film TV AVSTRIJA! 6.00 Počitniški program - 11.30 Otroški program - 13.00 Počitniški program - 16.25 Knight Rider - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Polna hiša -18.35 Krepka družina - 18.55 Kuharski mojster -19.05 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Alarm za Cobro - 21.10 Walker, Texas Ranger -22.00 Hercules in pozabljeno kraljestvo, l.del-23.35 Čas v sliki - 1.40 Schiejock vsak dan - 4.30 Hercules in pozabljeno kraljestvo, ponovitev TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Heidi in Emi - 9.35 Dopoldne - 11.10 Serijski film - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25 Telepakk - 14.10 Narodnostne oddaje -15.00 Poročila - 15.10 Naša dediščina - 15.20 Pomešal sem se, 3. del - 16.00 Poročila -16.05 Analizapesmice- 16.30 Vera in Babs-17.00 Vklopi - 1 7.30 Peter in njegovi nasledniki - 17.55 Karitativni program - 18.O5Televideo - 18.10 Iščemo izginule odrasle -18.15 Posel - 18.30 Kviz -19.00 Pravljica - 19.15 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Pokaži kaj znaš - 22.560 Kasper Hauser, nemški film - 0.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.20 Zamejski Madžari - 15.50 Alpe-Donava-Ja-dran - 16.25 Barje, tv-igra - 17.25 Rin-Tin-Tin, serija - 18.00 Regionalni program - 18.15 Mreža - 19.00 Sedmoglavi' zmaj, serija - 19.35 Mi znamo tudi drugače, nemški film - 21.00 Dnevnik -21.10 Policijska poročila -21.15 Mediamix - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska -22.40 Teroristi, dokumentarni film 1. del 18.00 Po Sloveniji 19.30 Dnevnik 20.05 V žarišču 20.30. After Hours, ameriški film 22.30 Dnevnik 22.55 Nevarne obline, ameriška nanizanka Erikini cilji, 12. zadnja epizoda angleške nanizanke 23.40 0.05 Poročila 10-05 Smešna družina, serija lW2.0oi\?se"ia-11.00 Izobraževalni pro-' 12-20 Ljubezen, serija - ameriški film - 14.45Zactro- -1640 Poročila " CSS1, - 17.45 Kolo sreče -C? 20^0^- 18.55Hugo-19.30 - i? J?? igrajo tamburaši - 21.00 Tv- . - 23.00 Hol^voodske 50 pW)čila ^^KAž '^5 "L00 Zenica, zabavnoglasbena sefe v glavo - 18.30 In to naj bi 20 Skr-19-30 Dnevnik - 20.05 Urgen- 3 Nobelov barvah: Paper Moon, TV SLOVENIJA 2 11.20 Izobraževalna oddaja 11.50 V žarišču 12.10 Obiski 13.00 Somrak stoletja 14.40 Julija jih bo kmalu 12 in pol, francoski film 16.05 Turistična oddaja 16.35 Studio City 17.45 Sova, nevarne obline 18.30 Japonska, 1. del 19.00 Erikini cilji, angleška nanizanka 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 22.00 Made in Slovenija « 22.50 Resna glasba ČETRTEK 5. SEPTEMBRA TV SLOVENIJA! 111.05 Otroški program poletje s se-likom, norveška nadaljevanka 11.30 Tedenski izbor 12.00 Po domače 13.00 Poročila 14.40 Made in Slovenia Pro & Contra 15.30 17.00 Dnevnik 17.10 Otroški program ** /aniji feklA, 12.00 Šport - 13.00 Počit-in Jerry - 15.40 VASf^^htRta- 17.15Podeno šef? -18.10 Polna hiša - Si ,'20.0qa?' 19-00 Roseanne -19.30 I S^'0.45KUbezni.film- 23.05 Blueice, - 0.50 Sodnik - 0.45 30 Sodnik, grozljivka - 4.05 Dobrodo- POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev- 12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke - 13.00 ITC-magazin -13.30 Newyorška policija, ponovitev nanizanke -14.30 Chicago hope, ponovitev nanizanke -15.30 POP-30 - 16.00 Mulci -16.30 Santa Barbara, nadaljevanka - 17.00 Inšpektor Derrick, nanizanka -18.30 POP-kviz - 19.30 24 ur -20.00 Paradazvezd, film - 22.00 MAS.H., nanizanka -22.30 Obraz tedna - 23.00 Mož pravice, nanizanka - 0.00 Magnum, nanizanka - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Smešna družina, serija - 10.35 Polna hiša, serija - 11.00 |’nhra7Rvalni program - 12.00 Dnevnik - 12.20 - - 7Rmlia, ameriški 18.00 18.35 19.30 Po Sloveniji Kolo sreče Dnevnik 20.05 V žarišču 21.20 Festival Lent'96 Nikar, oddaja o prometu 22.20 22.30 23.10 23.50 vsak dan - 10.15 ^J^Čas^^iadanes- 12.00 Časv & ki ' 13.10 Konflikti - 13.40 1?k1 ^.Bogati in lepi - 16.00 - 17.05 Mro- danes - 19.3° Casv 21.05 ^zj-^vsliki - 22.30 Na kraju do- ^midrobci - 0.30 Mej čas z An- IZ-VMlu«-._ Ljubezen, senja - 13.05 bumva—..., . film - 14.40 Za otroke - 15.40 Dr. Quinnova, serija - 16.40 Poročila - 16.50 Middlemarch, serija - 17.45 Kolo sreče - 18.20 Pakistanske ženske, dokumentarna oddaja - 18.50 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.05 Hrvaški turizem - 20.40 Ekran brez okvira - 21.45 Seinfeld, serija -22.10 Mojstrovine svetovnih muzejev - 22.30 Dnevnik -22.50 Sherlock Holmes, serija - 23.45 Poročila TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10Heidi in Emi - 9.35 Dopoldne - 11.05 Ma-rienhof - 12.00 Potočila - 12.05 Posel - 12.25 WelcometoHungary - 12.55 Telepakk- 15.00 Poročila- 15.10 Naša dediščina- 15.2OPomešal semse, 4.del- 16.00 Poročila-16.05 Analiza pesmice- 16.30 Vera in Babs-17.00 Vklopi- 17.30 Čakajoč na vlado -17.555V pričakovanju papeža -128.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica -19.15 Ažurno - 19.320 Dnevnik, šport - 20.25 Malo mesto, madžarska serija - 21.00 Columbo, kriminalka - 22.40 Ponujam - 23.30Telejazz - 0.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.45 Provokatorji, serija - 16.30 Mentalna higiena - 16.40 Zeleni planet - 17.00 Družinski zdravnik -17.30 TOP 40, lestvica popevk - 18.00 Regionalni program -19.05 MacGyver, serija - 20.00 Igre brez meja - 20.15 Srednjeevropski kulturni magazin -21.00 Dnevnik -21.10 Okolje -21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv -r 22.30 Prometna varnost - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Nogometni pregled RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KUD Z* obline, .»eri« n.™- zanka Seinfeld, ameriška nanizanka Poročila 0.15 TV SLOVENIJA 2 12.45 Japonska, 1. del 13.15 V žarišču 13.35 Šport 15.35 Daj še enkrt, Sam, ameriški film 17.00 Rdeče in črno, angleška nadaljevanka 17.50 Nevarne obline, ameriška nanizanka 18.30 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 19.00 Seinfeld, ameriška nanizanka 19.30 V območju somraka 20.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 20.50 Zgodovina kitajskega mesta, ameriška dokumetarna serija PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - r 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ' ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop -06.40 Šport - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.00 Oaj, kak san zlufto - oddaja o nogometu - '12.00 Poročila BBC-ja - 12,05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof -18.15 Bilo je nekoč ... - 19.00 Dnevnik Radia Slov. - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam tahko noč TOBEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.00 Izbor pesmi tedna - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 3XCountry - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.10 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slov. -19.30 DA in NE - 22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste -06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slov. - .19.30 Mursko-morski val - 22.00 Želimo vam lahko macije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Poletna reportaža -11.15 Mali oglasi - 1-2.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.30 Mali radio/ Adolescentni ringišpil - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slov. - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste -06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -1Q.1O Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kino-ventilator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. Osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV dur - 19.00 Dnevnik Radia Slov. - 19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam noč ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop -06.40 Mlado jutro - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Infor- lahko noč SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop -06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slov. - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.00 Pozdrav in napovednik - 08.05 Horoskop -08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci -09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in Pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč)- 19.00 Dnevnik Radia Slovenija vestnik, 29. avgujt^Jj^ 26 ronika Zgodilo seje... Nesreča na sejmišču Na sejmišču v Gornji Radgoni se je 21. avgusta ob 10. uri pri razkladanju krožne brane s tovornega avtomobila hudo telesno poškodoval J. A. iz Gornjih Slaveč. Trčila v tovorni avtomobil V četrtek, 22. avgusta, je voznica kolesa z motorjem K. M. iz Brato-nec od zadaj trčila v tovorni avtomobil, ki je pred njo zmanjšal hitrost. Pri trčenju je voznica kolesa z motorjem padla in se pri tem hudo telesno poškodovala. Spet prehitra vožnja Voznik kolesa z motorjem K. D. iz Turnišča seje 22. 8. ob 16.50 peljal skozi Dolgovaške Gorice. Zaradi prehitre vožnje je zapeljal na levo s ceste in trčil v steber vrtne ograje, od tam pa ga je vrglo v drog prometnega znaka. Pri padcu se je voznik kolesa z motorjem hudo telesno poškodoval. Vlomil v kiosk Dela V noči med 22. in 23. avgustom je neznani storilec vlomil v kiosk dela v Radencih. Iz kioska je odnesel večjo količino cigaret. Vlomi v avtomobile V noči med 22. in 23. avgustom so neznani storilci vlomili v dva avtomobila in obakrat so si izbrali R 4. Pred stanovanjskim blokom v Gregorčičevi v Murski Soboti je bil ukraden avtoradio znamke Zuti-ch, vreden 15.000 tolarjev. Pred stanovanjskim blokom v Lendavski pa je nekdo odnesel mobitel znamke Benefon, vreden 160.000 tolarjev. Ponarejene marke v Murski Soboti V menjalnici ATKA v Murski Soboti so v soboto, 24. avgusta, odkrili ponarejen bankovec za 100 nemških mark, s katerim je že 27. maja državljan Ukrajine podjetju iz Murske Sobote.poravnal del kupnine za osebni avtomobil. Sedem poškodovanih v nesreči Na križišču med Motovilci in Dolnjimi Slaveči seje zgodila 24. avgusta ob 10. uri prometna nesreča, med katero je šest udeležencev dobilo hude, eden pa lažjo telesno poškodbo. Do nesreče je prišlo, ko je voznica osebnega avtomobila, 35-letna Marija V. iz Nemčavcev, izsilila prednost pred voznikom osebnega avtomobila 35-letnim Jožefom B. od Grada. Poleg voznice so bile hudo poškodovane še tri sopotnice in en sopotnik v njenem avtomobilu. Hudo sta poškodovana tudi Jožef B. in njegov sopotnik. Materialne škode na avtomobilih je za milijon tolarjev. Nesreča in maščevanje V soboto ob 17.20 seje zgodila huda prometna nesreča tudi v bližini gostilne Gaj pri Murski Soboti, ko je stekla čez cesto 46-letna Julijana M. s Pušče. 23-letni Simon T. iz Tropovcev, ki se je z osebnim avtomobilom pripeljal iz Murske Sobote, zaradi prevelike hitrosti vozila ni uspel ustaviti in je trčil vanjo. Julijano je vrglo na pokrov motorja, nato pa je padla po vozišču. Pri tem si je hudo poškodovala glavo. Materialne škode na vozilu je bilo za 200.000 tolarjev. Na kraju nesreče so Romi iz Pušče poskušali obračunati z voznikom avtomobila, vendar so jim policisti to preprečili. Ob 19.45 pa so voznika trije Romi v zdravstvenem domu v Murski Soboti napadli z nožem in pištolo. Njegovega očeta, dvainpetdesetletnega Štefana T. . ki se mu je postavil v bran, so lažje ranili med grožnjami, da ga bodo ubili. En od Romov pa je nameril pištolo na njegove prsi in dvakrat sprožil, vendar iz neznanega vzroka pištola ni ustrelila. Po tem so Romi pobegnili. Policisti so jim na sledi. Padel s skakalnega stolpa Na soboškem kopališču je v soboto ob 16.15 štirinajstletni kopalec iz Murske Sobote padel s štiri metre visokega skakalnga stolpa. Ko mu je na skakalnici spodrsnilo, je skozi ograjo padel na betonska tla in si hudo poškodoval glavo. . Vlomil in se najedel V nedeljo je občan Štefan Z. iz Turnišča prijavil, da je nekdo vlomil v njegovo vinsko klet v Dobrovniku. Policisti so ugotovili, da se je nekdo v objektu najedel in tam tudi prespal in s tem povzročil oškodovancu manjšo materialno škodo. Policisti za neznancem še poizvedujejo. Kolesar padel po vozišču V nedeljo ob 16. uri seje v naselju Kapelski Vrh pripetila hujša prometna nesreča, ko je petnajstletni kolesar padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Zdravi se v murskosoboški bolnišnici. Vlomil v vikend V Moravcih pri Ljutomeru je 26. avgusta neznani storilec vlomil v vikend, ki je last K. M. iz Moravec. Odnesel je kosilnico na nitko in manjši električni agregart. S tem je lastnico oškodoval za 60.000 tolarjev. J. Gabor Velika slovesnost v Prosenjakovcih Sto let gasilskega društva Slovesnosti seje udeležilo (poleg številnih krajanov) 140 gasilcev, med njimi tudi enota GD iz sosednjega madžarskega kraja Magyarszombatfa - Plapolalo je 14 praporov Bogat kulturni program učencev dvojezične osemletke v Prosenjakovcih ter dobre želje številnih gostov, med njimi tudi predsednikga GZS Ernesta Ebryja, župana Občine Moravske Toplice Franca Cipota, župana Magyarszombatfe Laszla Lacoja in drugih, so na najlepši način potrdili nenehna prizadevanja prosenjakovskih požarnikov, da bi se rdeči petelin čim redkeje pojavljal. So pa tudi gasilci že leta in leta nosilci razvoja in napredka. Že leta 1900 so zgradili prvi gasilski dom, 1939. leta pa so postavili drugega, ki ga uporabljajo še danes. Po drugi svetovni vojni je začela delovati ženska desetina, kupili so prvo motorno brizgalno ... Velike uspehe dosega društvo v zadnjih treh desetletjih: dobili so električno sireno, kupili motorno brizgalno Ziegler, prvotno avtoci-sterno so zamenjali z modernejšo TAM 5500, ki se ji je 1988. pridružilo še orodno vozilo TAM 2001. Začetki gradnje novega društvenega doma oziroma dograditev prostorov pri avtobusni garaži pa segajo v leto 1983. Člani društva so bili uspešni tudi na operativnem in organizacijskem področju. Tako so 1992. leta uspešno izvedli medpokrajin-sko tekmovanje društev iz Slovenije, Avstrije in Madžarske, ki se gaje udeležilo 48 društev. V tistem letu so tudi obnovili gasilski dom in izpopolnili opremo. V novejšem času pa so prosenjako-vski gasilci prizadevni pri gradnji in vzdrževanju vodnih zajetij. Pomembno je, da ima gasilsko društvo mladinsko gasilsko desetino, ki je jamstvo za nadaljnje uspešno delo. Ob 100-letnici je bilo PGD Prosenjakovci odlikovano z visokim državnim odlikovanjem. Pri-zanja so bila podeljena tudi posameznikom. Tako je Karel Kološa prejel gasilsko odlikovanje L Prostovoljno gasilsko društvo Lipovci Novo gasilsko vozilo župan Jože Kavaš, predsednik slovenskih gasilcev Ernest E6ry in direktor zavarovalnice Triglav Rudi Cipot. Vozilo je blagoslovil Novo orodno kombinirano vozilo, ki so ga lipovski gasilci prevzeli v nedeljo, je vredno 5.35O.OOO tolarjev. Polovico de- Novo gasilsko vozilo Iveco je velika pridobitev za gasilce v Lipovcih, saj je prejšnji avto, star dvajset let, že dotrajal. - Foto: J. Ž. narja je primaknila beltinska občina, preostalo pa so zbrali gasilci in krajevna skupnost. Na slovesnosti ob prevzemu so govorili Lipa ------------------- kaplan Edi Vajda. Kulturni program je bil nadvse bogat, najzaslužnejšim gasilcem pa so po- delili odličja. J. Z. Dejavni kulturniki Na občnem zboru Kulturnega društva Lipa so ugodno ocenili dosedanje delo. Predsednik društva Ludvik Bojnec je ugotovil, da uspešno delujejo mešani pevski zbor z zborovodjo Andrejem Marošo, dramsko-recitacijski in šahovski krožek. Prizadevajo si, da bi v pevski zbor vključili či-mveč mladih. Letošnji program bo slonel na razvoju kulture na vasi. Za vse pevce bodo kupili enotne priponke v obliki lipovega li- rec, Viljem Koltaj ir' pa so prejeli gasilska III. stopnje. . ,adol8» Posebna Priznanji|ab »t letno službovanje v g stah pa so dobili: Vi^® IUU Ltl-EV PGD PROSENJAKOVCI OTEJARTOSFAIVA Gasilce in goste je pozdravil predsednik PGD Prosenjak Čahuk. - Foto: G. G. stopnje, Viljem Čahuk, Franc Jošar in Karel Karolyi so dobili odličja II. stopnje, Mirko Voros, Ladislav Sabotin, Štefan Gergo- lačič, Ernest Kovač J rolyi, Janez Kova -^U th, Aleksander Ke $ Kološa. V Bankovcih so tekmovali gasilci Na posebej urejenem tekmovališču pri S38*'5^^ 0^' Dankovcih je potekalo 2. občinsko tekmovanje g ne Puconci, v kateri deluje kar 25 prostovoljni g ^jmi®0 štev. Tekmovanja seje udeležilo 18 ekip- Med c geznOv gasilskega doma^ zaprK . nost so zSrad [?vOdnabaZ odprta betonsk . PGDTešano« P ž6vJ|hi liko pozornost ** pomlajevanju dan < podčastnikov pa b silcev. Na p .^(i petimi desetinami- je vključenih vec k dal (i stev.OdprV^^^ ko uporabniki g ^eviziJ^/ kanal pucon ^steim v ? ^1'1 so vsi kabeiski velna na športna j jsv > ditve. Voznik avtomobila K h*eVa^ di tesnega Pre n6. P ško Z. T ška padla ‘n dovala. odpe|ja!'Xsti,)1 kraja nesreče g so ga izsledil' vestnik, 29. avgusta 1996 Predsednik LD Apače Franc 9203 Gornji Petrovci Vaško-gasilski dom popusti OBČINA GORI Gornji Petrovci v novi preobleki CORS A 50.000 Sil ASTRA 50.000 SIT . VECTRA 70.000 SIT ostali modeli 70.000 SIT "imajo visoke pristopnine, kljub km pa ni večjega zanimanja za 'Ranitev. Ta hip nimajo nobene-8"Pripravnika. Vzrok? Lov je ^8 »šport«, saj oprema, na pri-puška, ni poceni; veliko si ^°®a, uplenjeno divjad pa mo-plačati... Če bi človek gledal s"iuo na to, koliko stane, najbrž bi imeli 66 članov. So torej ki jim članstvo pomeni “'“jveekotpridobitništvo, de-življenje z naravo, skrb za I awiad in tako naprej. Drugače je l -^5 ^skesanimi črnimi lo-1 C1'li še naprej streljajo, zlasti lurnišču je po nekaj letih zrasel sodoben vaško-gasilski dom. novih prostorih imajo svoj »sedež« vodstvo krajevne skupnosti, kmetijskosveto v al n a služba, društva in nogometni klub, urejen pa je tudi rečnamenski prostor z dvorano, v spodnjih Prostorih pa delujejo gasilci. Na pročelju doma je slika svetega Florijana. Prav tako je Urejena okolica doma s parkirišči. J l- objavlja JAVNI NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE IDEJNEGA OSNUTKA GRBA IN ZASTAVE OBČINE GORNJI PETROVCI m9157 CITROEN GSA SPECIAL. registriran do aprila 1997, cena 600 DEM, prodam. Tel: 81 725. m9161 RENAULT 9, letnik 1983, temno rdeče barve, prodamo za 2.000 DEM. Tel.: 43 300. m9168 i JUGO 55, letnik 1987, prodam. Tel: 41 249. m9176 ZASTAVO 128, letnik 1988, opel kadett, dizel, letnik 1987, in renault 18, letnik 1986, prodam. Tel: 0609 625 567 ali Skakovci 34a. m9179 CLIO 1,4 RT, bele barve, letnik 1991, registriran do 2. ’97, prevoženih 83.000 km, prodam. Tel.: 43 144. m9184 ZASTAVO 128, registrirano do 2. 1997, karambolirano, prodam. Bogojina 3, tel.: 47 114. m9188 j OPEL VECTRO 1.6 IGL, letnik 1992, prodam. Tel: 61 623. m9197 RENAULT 19, 1.4 ERT. letnik 1993, prodam. Tel: 61 623. m9198 PEUGEOT 406, z vso opremo, in motorno kolo prodam. Tel: 57 193. m9209 OPEL KADET C, registriran do 1.8. 1997, prodamo. Tel.: 51 460. m9217 MAZDO MX 3, 1.6, rdeče barve, letnik 1993, prodam. Tel: 75 521. m9219 JUGO 45, vozen, prodam. Cena po dogovoru. Milan Marinič, Janžev Vrh 50. m922O GOLF, dizel, letnik 1988. višnjevo rdeče barve, registriran do avgusta Naročnik je Občina Gornji Petrovci. Predmet natečaja je izdelava idejnega in izvedbenega osnutka grba in zastave Občine Gornji Petrovci. Obliki grba in zastave morata vsebovati prepoznavne značilnosti območja Občine Gornji Petrovci. Idejne rešitve morajo biti zasnovane skladno z osnovnimi načeli grboslovja in grafičnega oblikovanja. Predlogi morajo vsebovati zgodovinske, gospodarske, kulturne, naravne in druge značilnosti Občine Gornji Petrovci, ki bi jih bilo smotrno simbolizirati v osnutku grba in zastave. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bo zbrala vse predloge, ki bodo izpolnjevali pogoje iz druge točke tega natečaja, in jih dala v obravnavo Občinskemu svetu Občine Gornji Petrovci. Občina Gornji Petrovci bo idejno rešitev odkupila za 150.000 SIT bruto. Odkupljena oblika grba in zastave bo podlaga za izdelavo celostne grafične podobe Občine Gornji Petrovci. Natečaj je anonimen do sprejetja sklepa o izbiri dela za odkup. Na natečaju bodo septembra obravnavana vsa natečajna dela, ki bodo prispela v tajništvo občine do 28. septembra 1996, do 12.00. Ponudbe natečajnih del morajo biti oddane ali poslane v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA GRB IN ZASTAVO OBČINE GORNJI PETROVCI«, Gornji Petrovci 3 Id, 9203 Gornji Petrovci. Na ovojnici in listinah ponudbe mora biti napisana šifra avtorja. Podatki o avtorju morajo biti priloženi v posebni zapečateni ovojnici, na kateri je napisana šifra avtorja. Ponudbe bomo odpirali 10. oktobra 1996 ob 12.00 v pisarni župana Občine Gornji Petroci. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni najkasneje do 30. 10. 1996 OBČINA GORNJI PETROVCI formacije: gostilna Tibija Horvata Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Ben čec, Bakovci, tel.: 43 070, gostiln: Železen Beznovci, tel.: 49 025 in bi stro Huber Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme HISEX tik pred hesnostjo, lahko naročite p: telefonu v trgovini Suzane Kozlar Nedelica, tel.: 72 292, in pri Franci Movrinu, Petanjci 98c pri mostu, tel. 46 505. Na vsakih deset ena zastonj m6005 KRAVO, po izbiri - vse breje, pro dam. Tel: 55 5 13 ali Trdkova 5 m9147 KRAVO, brejo, prodam. Tel: 65 06: ali Motvarjevci 21. m9194 NESNICE, mlade jarčice pasme NOVI HISEX in golden komet super bra-un (rjave), tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10-odstotni popust ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse in- 1997, prodam za 9000 DEM. Tel: 55 148. m9238 - BMW 728, starejši, dobro ohranjen, l registriran do 22. 7. 1997, prodam. | Ogled vsako nedeljo od 10. do 12. ure. Advokat Štamberger, Sodna 7, M. Sobota. m9109 TOVORNI AVTO TAM 80 T 50, star pet let, prevoženih 60.000 km. prodam. Tel.: 069 88 231. m9140 I OSEBNI AVTO VOLVO, letnik 1970, registriran do marca 1997., v dobrem stanju, prodam. Tel.: 44 058. m9146 PRIKOLICO, dvoosno, prodam. Tel: 53 174. m9149 TOVORNO VOZILO Ford Tranzit, aluminijast keson, z nosilnostjo 1350 kg, prodam. Cena po dogovoru. Tel: 75 020. m9150 TAM 2001. letnik 1974, registriran, mercedes 406 in traktor Zetor 7011 prodam. Tel.: 069 46 523. m9154 KOMBI C 35, dizel, letnik 1985, prevoženih 200.000km, registriran vse leto, prodam. Dolnji Lakoš 71. Lovska družina Apače Divji lovci na preži ^hiša KOLMANIČ & Co. 15, Maribor, tel.: 062 411-333 »Miro, tel.': 062/796334. m. W.: O62/77&345 l “.“j’ *i ' ORa 4 069/31-645, Avtohiša Markovič, Maribor, tel.: 062/101-289,1 — " u°9/76-020 višča z izpustom 200,enoletnih I fazank, ki so jih pripeljali od dru- I god, in te dni že vodijo svoje mladiče, tako imenovane »kebčke«. Sčasoma se bo, tako upajo, stalež fazanov povečal, seveda če ne bo prišla vmes »višja sila« (bolezni, nenadzorovan odstrel itd.). Lovska družina Apače ima v Črncih velik lovski dom, v katerem je tudi 12 postelj. Prenočitvene zmogljivosti so bile potrebne predvsem zaradi lovcev - go- J stov, ki prihajajo na lov na srnjake. Tem ne gre za meso, ampak za lovske trofeje. Apaški lovci imajo tudi lepo urejeno strelišče ža glinaste golobe. Z divjadjo na svojem lovnem območju ravnajo sila gospodarno, a je kljub temu ni v izobilju, kajti manj je je zaradi velikih zemljiških obdelovalnih kompleksov (bivše družbeno kmetijsko gospodarstvo Črnci!), svoje pa opravijo (kot že zapisano) divji lovci, nadloga pa so še zaščitene ujede (kanje.in kragulji), g g ZAMURJENCI ■■ VESELI KMET LJUDSKI PEVCI [B in PLESALCI ISS zavarovalnica trlglav območna enota M. Sobota L«xl»rtkA5.iaU0W31-45Cl tor : 0(50/21-65< to, da je me'n^ana '°yske družine, ki prej ne bi bil divji lovec. Glede na divjad bi č|0 i V Apaške doline precej takih, ki skrivaj streljajo se bodo prej ali slej skesali in zaprosili za lovskl družini. In zakaj ne? srnjad; ujeti jih je težko, dokazati krivdo prav tako ni lahko. Apaški lovci letos ne praznujejo 50-letnice kot velika večina drugih lovskih družin (ustanovljenih 1946. leta), kajti samostojno društvo imajo od leta 1952. Gospodarijo na 4.200 hektarjih lovnih površin. Na njihovem območju, ki obsega Apaško dolino, prevladuje srnjad, ne manjka zajcev in fazanov, občasno pa se pojavijo celo divji prašiči, ki na njihovem območju niso avtohtona divjad. Gre za avstrijske kosmatince, ki preplavajo Muro. Letos je LD Apače prvič po 15 letih poskrbela za obogatitev lo KR POSOLANKE domači pipamac OREHOVE in MAKOVE pogače > IDINJAČE O^motorna vozila vpstnik, 29- avgustajji 28 NESNICE, jarčice, lahko naročite po tel.: 82 401. Dostava tudi na dom. m9200 posesti DILL doo POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA HIŠO, opremljeno, s telefonom, CK, KTV, garažo, vrtom, oddamo v najem. Tel: 22 478, po 19. uri. m9050 HIŠO, starejšo stanovanjsko, z manjšim gospodarskim poslopjem prodamo. Tel:: 54 018, zvečer. m9141 STAREJŠO HIŠO s sadovnjakom v Nuskovi 47, primerno za počitniško hišo ali stanovanje, potrebno prenove, in okrog en hektar obdelovalne zemlje ter nekaj gozda posebej ali skupaj prodam. Tel: 061 447 623. m9148 NOVEJŠO, delno podkleteno hišo, s podstrešnimi sobami in z možnostjo poslovnega prostora, v okolici Murske Sobote prodam. Tel: 43 273. m9173 DVOSOBNO STANOVANJE, veliko 59 m2, v bloku v Fokovcih, z garažo, centralno kurjavo in telefonom, prodam. Tel: 061 559 467. m9190 VINOGRAD s kletjo v Lendavskih Goricah prodam. Štefana Kovača 8, Turnišče. m9206 MIZARSKO DELAVNICO s stroji in orodjem dam v najem. Tel: 57 193. m9208 GRADBENO PARCELO v Okosla-vcih, 1641 m2, s končano kletjo, 13,5 x 14 m. in z vsem potrebnim materialom za gradno hiše (pod streho), parcela je ob glavni asfaltni cesti ob električni in telefonski napeljavi, prodamo. Tel.: 81 712, int. 165, Suzana. m9212 PARCELO, 19 arov, primerno za vikend, v Gornjih Moravcih, prodam. Tel: 48 412. m9215 VINOGRAD na 15-arski parceli, s kletjo, v Lendavskih Goricah, z letošnjim pridelkom, prodam. Žerdin. teh 42 171. m9229 STAREJŠO HIŠO v Murski Soboti. 110m2, parcelo 7 arov. Znotraj temeljito obnovljena, prodamo. Tel.: 31 205. mtu GARSONJERO v centru Ljubljane oddam študentoma. Tel: 22 736. m9231 nami prodamo. Tel.: 59 210, zvečer. m9182 KOMBANJ VOLVO, zabojnik, prodam. Sukič, Boreča 20. m9189 KOMBANJ LIFAN, za silažo, prodam. Tel: 57 153. m9191 TRAKTOR URSUS 335 , letnik 1986, 870 delovnih ur, dvoosno štiri-tonsko prekucno prikolico, žitno sejalnico Olt, 18-vrstno, prodamo. Razlagova 38, M. Sobota, tel. 27 619. m9192 BALIRKO za seno Panonija, ugodno prodam. Tel: 57 563. m9193 ŽITNO SEJALNICO, starejši tip. in samonakladalno prikolico Sip Pionir 26, malo rabljeno, prodam. Lipa 3. m9196 OBIRALNIK KORUZE, enoredni, kupim. Tel: 82 041, zvečer. m9201 TRAKTOR kupim, prodam pa nakladalko Sip, 25 m3, ali menjam za 16 ’ m3. Tel: 57 193. m9210 MOTORNO KOSILNICO BCS, dobro ohranjeno, potrebno manjšega popravila, bočno traktorsko koso znamke Dubrava za traktor IM, tračni obračalnik Panonija in slamoreznico prodamo. Tel.: 41 582. m9213 VOZ z gumijastimi kolesi, kmečki, prodam. Zelko, Kolesarska 83, Tro-povci. m9225 MOTIKULTIVATOR, 8 KM, Gorenje Muta s čelno koso prodam. Zelko, Kolesarska 83, Tropovci, m9227 FREZO za koruznico Poljostroj, dvovrstno, žitno sejalnico Olt Gama 18, plug, dvobrazdni, 14-colni IMT, škropilnico Rau 220 1, prodam. Lemerje 29, tel.: 45 316. m9228 DVA ŽITNA KOMBAJNA DURO DAKOVIČ M 1620 s 6-rednim adap-terjem in M 770 ter KOMBANJ ZA SLADKORNO PESO, 6-vrstni, STOLL naprodaj. Tel.: 48 092. mtu PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1979, na Gradbeno-lesarski šoli v Murski Soboti. Silvester Jerebic, Stari trg 9, Ljubljana. m9174 31.000 DEM dam za 28.000 DEM Zdeneksovemu dolžniku. Tel.: 57 143. m9178 600 m2 prostora, primernega za skladišča ali kakšno obrt, damo v najem. Prodamo pikado, skoraj nov, rabljen eno leto, ter gliser z motorjem Jon-shon 35, tel.: 42 723. m9185 OPREMO za živilsko trgovino prodam. Tel: 062 717 105. m9187 STISKALNICO za grozdje, 250 I, hidravlično, prodam. Rogašovci 37. m9199 KORUZNJAK in peč za peko odojkov prodam. Tel: 76 041. m9202 PREKLICUJEM veljavnost končnega spričevala, izdanega leta 1985 / 86, na SCTPU v Murski Soboti. Franc Horvat, Lipa 93. m9207 KUHINJSKI ELEMENTI, rabljeni, naprodaj. Ogled od 16. ure naprej. Sotina 66. m9211 VINO, sortno, rizling in šipon, meša- no, in šmarnico prodamo. Tel.: 24 835, do 19 ure. m9214 KORUZO za silažo ali zrno prodam. Bohar, Bodonci 57. m9223 KORUZO v storžih prodam. Tel.: 46 122. m9224 KROMPIR, bel in rdeč, prodam. Žerdin, Lipa 44, ali tel: 42. 171. m9230 RAČUNALNIK DX 266 prodam. Tel: 44 102. m9236 ŽELITE prodati ali kupiti nepremičnino? Pokličite Tiaro, d. o. o, Slovenska 39. Murska Sobota, tel.: 21 156. m9239 delo m9218 V OKREPČEVALNICI zaposlimo dekle. Izobrazba ni potrebna. Tel: 42 302. m9222 150.000 SIT na mesec si lahko prislužite z dodatnim delom. Tel.: 55 605. m9233 NATAKARICO, priučeno ali izučeno, zaposlim. Plača po dogovoru. Tel: 77 313. m9237 EVROPA 92, d. o. o, zaposli čistilko - gospodinjo s polovičnim delovnim časom. Informacije po tel: 32 049 ali 27 704. m9240 PODJETJE zaposli večje število KV-zidarjev in KV-tesarjev. Tel.: 0609 630 130. m9243 storitve Začeli smo z izposojo po^ slovesnih oblek. Cene ug 069 41 542. m9170 . .J USPEŠNO inštruiram nem za srednje in osnovne vajam. Tel: 23 038. m9 ju RTV SERVIS! Poprav^ kurencni ceni. Vse do i cije dobite po tel: 7/ ■ I ali 32 829, popoldan' O PR AVLJAMO GLOB*1 g KEMIČNA ČIŠČENJA« oblog in sedežnih,gara- 605. m9234 razno kmetijska mehanizacija OBRAČALNI PLUG, tribrazdni, 12-colni, prodam. Tel.: 53 052. m9145 DVOREDNI KOMBANJ za koruzo (Mex) in kosilnico za travo z nakladalko ugodno prodajo. Tel: 0043 03475/73163. m9155 ENOREDNI OBIRALNIK KORUZE SIP in ličkalnik za koruzo prodamo. Na bregu 38, Moravske Toplice. m9158 ŽITNO SEJALNICO Olt Gamar osemnajstredno. ugodno prodam. Šiftar, Strukovci 1. m9159 TRAKTOR IMT 577 s plugi in bra- VINO, domače, kakovostno, mešano (90 SIT 1 1) in breskovo žganje (750 SIT) prodam. Tel.: 61 029. m9026 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice, št. 07780 - 0, izdane pri HKS Panonki. Emil Balajc, Suhi Vrh 34. m9143 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1984 na CPŠ M. Sobota - kovinarska smer. Miran Gorenji, Dolenci 65. m9152 KORUZO, več ton, prodam. Kličite zvečer po tel.: 70 169. m9156 8 m3 mešanih drv prodamo za 30.000 SIT. Zelko, Kolesarska 83, Tropovci. m9160 VLOŽITE CERTIFIKAT IN DOBITE NAGRADO: mlinček, likalnik ali radio. Tel: 062 631 164 ali 062 221 106, po 16 uri. m9164 VINO, rdeče, cepljeno, prodam. Cena za 1 1 je 150 SIT. Tel: 062 734 130. m9165 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala o končani osnovni šoli, izdanega v šol. letu 1978/79, na Delavski univerzi v Murski Soboti na ime Marjeta Benkovič, St. Rozmana 14, 9000 M. Sobota. m9166 PREKLICUJEM veljavnost letnega spričevala za 8. razred OŠ na ime Mario Novak, roj. 15. 1 1. 1978, za šolsko leto 1992/93, izdano na DOS L Lendava. m9221 POHIŠTVO za dnevno sobo prodam. Tel: 21 994. m9167 STREŠNO OPEKO, rabljeno, zarez-no, in malo rabljen ličkalnik za koruzo prodam. Tel.: 26 591. m9169 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil, naš dragi oče ■ Jožef Makoter iz Babinec Ob boleči izgubi se s tiho žalostjo in bolečino v srcih zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in dbbre namene ter nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. kaplanu za lep obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Stanku Severju za ganljivo slovo in g. Rozmariču za odigrano Tišino. Posebna hvala dr. Mukoviču in drugemu osebju intenzivnega oddelka kirurgije v Rakičanu. Žalujoči vsi njegovi ZIDARJE, KV, in keramičarje, KV, redno zaposlimo. Možnost bivanja. Tel.: 0609 630 130. m9056 ZAPOSLIMO DEKLE za delo v okrepčevalnici, stanovanje in hrana preskrbljena. Tel.: 53 066. m9151 NATAKARICO, redno ali honorarno, zaposlim. Stanovanje in hrana zagotovljena. Tel: 76 041. m9203 DEKLE iz okolice Murske Sobote za strežbo v bistroju iščem. Tel.: 32 642. POPRAVEK Pri ZAHVALI za Martina Filipiča iz Vogričevec 13 je prišlo pri pripravi besedila za objavo do napake. Pravilno besedilo se glasi: Žalujoči vsi njegovi. Za napako se opravičujemo. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trplenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZMANKLN V 76. letu nas je zapustila draga mama Zlatica Lepoša roj. Kočiš iz Lončarovec 49 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrazili pisno ali ustno sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča hčerka Zdenka z možem Belekom Kako daleč si!... No, kaj razdalje njim, ki srca so in duše jim bogate! Jaz gledam zvezde in jaz mislim nate in z zvezdami in s tabo govorim. V SPOMIN 30. avgusta mineva leto žalosti, odkar nas je v cvetu mladosti tragično zapustil naš ljubljeni Igor Kerčmar Ob tvojem preranem grobu se sprašujemo, zakaj ti ni bilo usojeno živeti, zakaj si moral tragično umreti. Vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo le s cvetjem in plamenom sveč. Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob. Z ljubeznijo vsi tvoji Odšla si tiho, mirno, brez besede in brez smehljaja, brez solza in vzdiha. Tako kot večer ugasne zarja tiha, tako kot jeseni ugasnejo cvetovi. ZAHVALA 10. avgusta nas je v 80. letu zapustila draga teta, svakinja, sestra in sorodnica Veronika Zelko iz Prosečke vasi 3 Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, nam izrekli ustna sožalja, podarili cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsi njeni že leto dni v tihem grobu spis, naših . . srcih vedno še živiš, tvoj večni rože . JritV zdaj krasijo in svečke ti v poz gorijo. V SPOMIN Žalosten in boleč je sPonll”apUStil avgust, ko nas je za vedno dragi sin, brat in bratra Milan Horvat iz Kroške ulice 60 v Murski Soboti Ne čas ne solza nas ne moreta potolažiti. Pogreša®^, vselej in povsod. Zato živiš med nami in ne bos pozabljen. . sveče. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižiga1 Žalujoči: mama, brat Franc in sestra Angela z niozem Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Tvoje ljubeče srce in pridne so nam zapustile obilne zre če jih bomo znali negovati, ^ji. bomo uresničili tvoje živ jenfi ZAHVALA । V 67. letu nas je zapust'1 jn mož, oče, dedi, brat, tas> svak Martin Tratnjek iz Lipovec 151 vsem Z žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, botrinam, sosedom, prijateljem in z ‘ ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam . obrel* trenutkih stali ob strani. Hvala g. kaplanu za pog ju in sveto mašo, pevcem in pevkam za odpete za cvetje Vaneku Šebjanu za besede slovesa. Hvala za darov^ sveče, za svete maše, prispevke za orgle in vsem < pC sožalje. Posebna hvala tudi kolektivoma KG a ter Prašičereja in Petrola - benc. servis Doljni pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena Žalujoči vsi njegovi Ne mine ura, dan ne noc, med nami vedno si navzo > v naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, . kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in dobre lučke tl « Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. ZAHVALA poti’k'š 16. avgusta nas je mnogo prezgodaj, na začet tj[ 11,1 jo je začrtal, komaj v 17. letu nepričakovano ljubljeni sin, brat, vnuk, nečak in bratra Štefan Hahn - iz Vanče vasi . vren° Ob boleči izgubi našega sina in brata se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini.s । prijateljem, sošolcem osmega razreda OS Tisi Gostinske šole Radenci ter znancem iz soseoya$č3rm Černelavci, Lemerje, Zenkovci, posebno pa s sta* ■ Vanče vasi in Borejec, ki so nam v težkih nje£ strani, ga v tako velikem številu pospremi11 jV« prerani zadnji poti ter mu darovali vence, Prisrčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, $ za odigrano Tišino, pevkam in pevcem za s[ovi j|i» žalostinke ter vsem govornikom za ganljive besede. Posebna hvala kolektivu Tovarne Mur in denarno pomoč ter pogrebništvu Banfi z iA, , n ■ ni ^e i'r Žalujoči: mama, oče, sestra Mihaela Z '"""l ie babici, strici in tete z družinami ter vsi, ki s^0 ^^29. avgusta 1996 29 Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, zato pot nas vedno vodi tja, kjer tihi dom rože ti krasijo in drobne svečke ti v spomin gorijo. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hodo boli. g , .. v V SPOMIN ^gUstVgg1^^6^ b° 0Sta' v naših src‘h spomin na 29. "5, ko je kruta usoda iztrgala od nas našo drago Marjeto Časar iz Križevec v Prekmurju a'a V.sem’ se je spominjate s cvetjem, svečko ali z ePo mislijo postojite ob njenem grobu. Žalujoči tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo Črna zemlja truplo tvoje krije, v grobu vene ti mladostni cvet, srce ljubeče več ne bije, o ljubi sinek in dragi bratec ti. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože ti krasijo in bele lučke ti v spomin gorijo. Ut devet • V SPOMIN je uepr ®lneva od tistega nesrečnega popoldneva, ko ti ev,den šofer vzel tvoje komaj začeto življenje, dragi sinek, bratec in vnuk Kristjan Cigut iz Rankovec vala vsatv, i - grob kl se ustavlJate njegovem preranem 1 mi> prinašate cvetje in prižigate svečke. Vedno s teboj - vsi tvoji Pazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče,... Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas! V SPOMIN Homanu Šafariču , kovaču v pokoju n avŽUst- ■ *z ^iboj ^dieva eno leto bolečega spomina nate. Z vZ1yel, dokler bomo živeli mi, takrat spomina ec ne bo, a znova skupaj bomo mi. Tvoji najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, tašča in teta Anica Juričinec a U Rožnega naselja 29 j/boi v. v Murski Soboti RaP^ica^13*se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom ^lit an, p0®'nekološko-porodniškega oddelka bolnišnice ^rat । . ebno pa gospe dr. Evi Koltaj - Kocan, ki ji je cinskiita bolečine. Zahvaljujemo se tudi vsem Dr-^živij . Sestram, ki soji pomagale v zadnjih urah Pr atei'em ;Ja' Ukrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, ^k^vri ancem- ki soji darovali cvetje, sveče in ^hvai °°r°delne namene ter nam izrekli sožalje, ^ništto n duhovniku za ganljive poslovilne besede, P V an^ 'n g- Marušiču za odigrano Tišino. °&ešaii t kCm enkrat iskrena hvala! e borno in vedno boš živela v naših srcih. Žalujoči tvoji najdražji V SPOMIN 29. avgusta mineva deset let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Vlado Ašenbrener iz Beltincev Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA V Tl. letu nas je nepričakovano zapustila draga žena, mama in stara mama Gizela Kardoš roj. Žižko Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadni poti, darovali vence in sveče, nam pa izrazili pisno ali ustno sožalje. Posebna hvala g. župniku ter pevcem za odpete žalostinke in Domu starejših Rakičan za pomoč. Žalujoči: mož Aleksander, hčerka Olga z možem in sin Evgen z družino ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Jožef Benkovič z Ivanec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti darovali vence in cvetje, za svete maše in nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred. Hvala prijateljem in znancem sina Franca, hvala kolektivu Doma tehnike. Vsem še enkrat iskrena hvala!. Žalujoči: žena Angela ter sinova Franc in Stanko z družino Vsaka pot se nekje konca... ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu starosti zapustila draga Marija Pap roj. Lukač iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustno in nisno sožalje, darovali cvetje in vence. Hvala g duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi pogrebništvu Banfi in Komunah Murska Sobota. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči njeni najdražji Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil ap naš sodelavec Jože Lenarčič y naših srcih ostaja iskriv m plemenit človek. Kolektiv Pomurskih mlekarn Murska Sobota, p. o., Murska Sobota Čas beži, riše gube in seka rane... ... nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni; tvoja navzočnost je bliže kot kdaj prej: z vsakim vdihom, na vseh poteh, v vseh rasteh ... V SPOMIN Danes mineva leto žalosti, ko je prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta in dedija Rudija Zelka iz Gornjih Slaveč Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji! Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Odšla si mirno brez slovesa tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 66. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, babica in sestra Kristina Zadravec roj. Farkaš iz Renkovec 121 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, nam pa izrekli iskreno sožalje. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Ferčaku za poslovilne besede in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Ivan, hčerke Cecilija, Marija in Ema z družinami, sin Jože z Jožico in sin Ivan ter brat Jože Vse do zadnjega si upala in se bala, da bolezen s trdno voljo boš ugnala. Pa pošle so ti moči in zatisnila trudne si oči. ZAHVALA V 69. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica Helena Kovač roj. Lendvaj iz Adrijanec V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo s prelepim cvetjem spremljali na zadnji poti. Posebna hvala vsem dobrim sosedom za nesebično pomoč. Hvala g. duhovniku, pevcem žalostink ter kolektivoma Veletrgovine Potrošnik in Kompasa. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 76. letu starosti nas je nepričakovano zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica Marija Rogač roj. Škodnik iz Nuskove 13 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala g. seniorju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi družinam Jud, Gaber, Rogač, Kranjec in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni vestnik, 29. avgusta_G^ 30 estnik g RAČUNALNIŠKI TEČAJI B2 dao. Rač. za začetnike od 2.9.1996 ob 16.00 uri U/ord za (Vindoats od 9.9.1996 ob 16.00 uri Možnost plačilo na 5 čekov brez obresti I B2 d.o.o., podružnica Murska Sobota, Slovenska u!.42, 937-160. izolirka f ‘©U ,^^CI SEX V ŽIVO 0.599 1 00.59 Sedanji in prihodnji pomurski podjetniki, POZOR! Ponujamo vam možnost pridobitve ugodnih dolgoročnh posojil tod 100.000 do 500.000 DEM, ne SIT, kot je bilo pomotoma objavljeno v prejšnji številki Vestnika) Posojila so varna, njihovo mesečno število je omejeno, zato pohitite! Informacije po telefonu: 10691 24 220. GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. Industrija izolacijskih materialov VESTNIK Svet zavoda Osnovne šole Bogojina ponovno razpisuje d vno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, kijih določa Zj organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ( • št. 12/96) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge p nosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovo šole. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. ■ "n Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, vizu šole v naslednjem mandatnem obdobju in življenjep šljite do 6. 9. 1996 na naslov: Osnovna šola Bogojin . na 134, 9222 Bogojina, z oznako »za razpis«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni takoj P° postopku. Ob železnici 18, 1110 Ljubljana tel.: (061) 14 03 096, ' faks: (061) 445 182 Na kmetij sko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni bomo predstavili naslednje materiale: - za hidroizolacijo • bitumenske varilne trakove IZOTEKT • strešno lepenko, izoval • bitumenske mase in raztopine • bitumenski strešnik BITUMENSKA SKODLA - in materiale za toplotno izolacijo FRAGMA T • stiropor plošče • kombi plošče • sisteme toplotnih izolacij fasad KOMBIMIT in STIROMIT • hladilniško opremo Za vsa tehnična vprašanja Vam bodo na voljo naši strokovnjaki. STROJNI OMETI GIDER Izdelujemo vse vrste strojnih ometov! Petanjci 68b Telefon: 46 009 Priporočamo se! ODPRTO: PRIČAKUJEMO VAS NA NAŠEM RAZSTA VNEM PROSTOR U! VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! Gostilna METULJČEK, Gederovci Od petka, 30. avgusta, do nedelje, 1. septembra, vas vabimo na prave domače koline z bujto repo. LADA CENTER * AVTOTRGOVINA " 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel.: 062 640 5 UP’ od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. 10.000 DEM POSOJILA g LEASING ZA S*P OBROK SAMO 270 DEM X 48 MESECEV TUDI ZA KMETOVALCE 5 asa SISTEM STARO ZA NIVA1700 OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. 15.170 DEM LIMUZINA 1300/4V rezernidel' a civtomeh 0 CHEROKEE CLASSIC o £ 5 >u =J s rt a oj LEKARNA GORNJI PETROVCI zaposli FARMACEVTSKEGA TEHNIKA. Prijave pošljite do 6. 9. 1996 na naslov: Mag. farm. MIRJANA TITAN, KUPŠINCI 49a, 9000 MURSKA SOBOTA REKLAMNA AKCIJA - MLADI V PROMETU, AKCIJA ZA OSNOVNOŠOLCE * vulkanize POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič štirikolesni pogon servo volan z nastavitvijo po višini zapora diferenciala zadaj bočne ojačitve zračna blazina (US full size) 1 leto garancije za neomejeno število km električni pomik oken in zunanjih ogledal zatemnjena stekla centralno daljinsko zaklepanje široke bočne obloge v barvi karoserije paket dodatne osvetlitve prtljažnik na strehi pokrivalo za prtljažni prostor Alu-platišča (GRIZZLY) 15" x 17" klima o Motor 2,5 L Cena: 46.882 DEM Motor 2,5 TURBO DIESEL Cena: 50.362 DEM CHRYSLER LEASING D+8% CHRVSLERAT^ZT D+6% Pooblaščeni prodajalec: BRANSBERGER E. s.p. Dolga ulica 79, Cernelavci 9000 Murska Sobota tel. 069/ 21 238, faks 069/ 21 238 ZA REKLAMIRANJE PROJEKTA - MLADI V PROMETU, AKCIJA ZA OSNOVNOŠOLCE - POTREBUJEMO VEČ POGODBENIH DELAVCEV (ŠTUDENTOV, UPOKOJENCEV IN DRUGIH). VSE INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU, ŠT. JE (062) 301 141 ALI (062) 131 60 34. PRIJAVO POŠLJITE NA NASLOV AS FASHION DESIGNE, Jadranska 27, 2000 Maribor, ali AS FASHION DESIGNE, Dunajska 51,1000 Ljubljana. dodatek h krmi za preprečevanje tisk Dobite ga v lekarnah, kmetijskih prodaja faX et^ AMD ASTA d.o.o Noršinska 2, 69ooo Murska Sobota PRODAJNI SERVISNI VOZIL ŠKODA OPEL^ Avtohiša KOLMANIČ & DOKL TRGOVINA IN SERVIS, d.o.o.* Industrijska 1, 69000 Murska Sobota • Tel./fax: 069/ 31 645 Razpisuje prosta delovna mesta: - TEHNIČNI VODJA - mojster delavnice Pogoji: - končana šola za avtomehanike - opravljen mojstrski izpit - vsaj 3 leta delovnih izkušenj - 2 MEHANIKA Pogoji: - končana šola za avtomehanike - delovne izkušnje - PRODAJALEC REZERVNIH DELOV Pogoji:- končana šola za avtomehanike - ali trgovsla šola - delovne izkušnje - POSLOVNA SEKRETARKA Pogoji: končana administrativna ali ekonomska šola - NATAKARICA Pogoji: ■ končana gostinska šola - delovne izkušnje ZALOGI VOZILA s(f FELICIA LX FELICIA GLX I FELICIA GLX 1,6 VW motor ABS, 2 x ZRAČNA BLAZINA cjf in FELICIA PICK UP 1,9 Dl.353.752,- Izkoristite nižje cene vozil in DA f v vrednosti od 20.000,- do 5< • prvi servis brezpla^L Delovna razmerja bodo sklenjena za nedoločen čas s 3-me-sečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili naj kandidati po- šljejo v 8 dneh po objavi na gornji naši izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh pt o o POSOJILA DO 5 LET BR^^a MOŽNOST MENJAVE STAK^ OBIŠČITE NAS V NORŠINSKI 2 ' • I^LŽ^vgusta 1996 15 zavarovalnica triglavd« W enota Murska Sobota Lendavska 5, tal.: 069/31-650-— estnik 31 Starši, na začetku novega šolskega leta ne Pozabite na nezgodno zavarovanje vaših najdražjih! Hyundai v Gornji Radgoni s« 5 ezgodno zavarovanje Vabimo vas, da obiščete kmetijski sejem v Gornji Radgoni in si ogledate razstavni prostor Hyundaia v paviljonu D I. Vsi avtomobili imajo garancijo, ki velja tri leta ali do 100.000 prevoženih kilometrov, zasnovani so na najsodobnejši tehnologiji in najstrožjih varnostnih merilih. OTROK IN MLADINE Ob nakupu vozila med sejmom Zavarovalnica Triglav, OE Murska Sobota Lendavska 5, tel.: (069) 31 650 KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! Sprejeli vas bodo: ■ Avto Fišer iz Maribora, ■ Avtomotor iz Maribora, ■ Avtosalon Hyundai Jovanovič s Ptuja in ■ Avtosalon Hyundai iz Murske Sobote. darilo - 300 I goriva. HYUnDHI Vedno na dobri poti. nova lazura J te ,J° °P^men‘tenJe tesa Za^ito ^sa Pred vremenskimi slavb. Lazura je na vodni osnovi, s,°jna in okolju prijazna, sni ne inskih topil. bodrega angela za ekološko primerne lili Poskrbite za varen vsakdan in varnejšo finančno prihodnost. Svojo in svojih najbližjih. Adriaticova življenjska zavarovanja Vam nudijo pestro izbiro možnosti, da prehitite negotovost prihodnosti in da Vaši finančni viri ne ugasnejo v primeru nezgode, manjše delovne sposobnosti, starosti ali v primeru najhujšega. Izbirate lahko med raznimi oblikami življenjskih zavarovanj za primer doživetja, katero lahko spremenite tudi v eno izmed vrst rentnih zavarovanj. Odločite se lahko za življenjsko zavarovanje za primer kombinacijo nezgodnega mnogo več. smrti ali pa življenjskega zavarovanja in za in še Zahtevajte podrobne podatke življenjskih zavarovanjih. Pokličite o na telefon 069 32 133, obiščite Adriaticovo poslovno enoto Murska Sobota ali najbližjo pooblaščeno agencijo. Adriatic' Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica Komisija Občine Beltinci za izbor najlepšega kraja je ocenila osem vasi. Za Lipovce je ugotovila, da je »izredno pohvalno, da so obnovili kapelo, skupne površine so zasajene s cvetočimi vrtnicami in drevjem, kar daje vasi izredno lep videz«. Lepi so tudi drugi kraji in regionalni komisiji pri Pomurski turistični zvezi so predlagali dva kraja: Ižakovce in Lipovce. Ta se je odločila za Lipovce. Morda tudi zato, ker so postavili pred vhodi v vas takšne panoje z dobrodošlico. - Fotogtafija: F. Matko Poletna akcija Rože zate... NOV ASFALT V TERBE-GOVCIH - Krajani najbolj zahodne vasi v Občini Sv. Jurij Terbegovci so dobili 1,8 kilometra asfaltne ceste. To je največja pridobitev po napeljavi elektrike v povojnih letih. Je pa to letošnja največja naložba v občini, ki so jo financirali iz občinskega proračuna in prispevkov občanov. Z dokončanjem del na cesti Terbego-vci-Kutinci se bodo delavci Cestnega podjetja Maribor preselili na drugo gradbišče, kjer bodo posodabljali okrog 1,5 kilometra regionalne ceste Videm ob Ščavnici-Kapela-Radenci v Čakovi. Za ta dela, ki naj bi bila končana do konca novembra, je država priskrbela 40 milijonov tolarjev. Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger Obnovljena zgradba v okras mesta V Gornji Radgoni v zadnjem času ni bilo zgrajenih novih stanovanj. Občina je največ naredila pri obnovi zgodovinsko zaščitene zgradbe ob Partizanski cesti 5 v Gornji Radgoni, kjer je bila v preteklosti znana kavarna Slon. Obnova zgradbe, za katero je poskrbelo podjetje Lemko, je trajala več kot leto dni, stala pa je več kot 60 milijonov tolarjev. V zgradbi je več stanovanj in poslovnih lokalov. L. Kramberger Anica Ščap iz Črnec pri Apačah ima nadvse rada rože, čudi, da jih ima ne le na vrtu in okenskih policah, ampak še v koritih, avtomobilskih gumah ... Veliko rož je tudi okrog poleti tako radi posedajo, včasih tam kaj pojedo in popijejo- A" narediti ikebane, splesti vence, z rožami rada krasi tudi župnih . v Apačah. Vrsto let je delala v tujini, zdaj pa s svojo družino ot* hektarsko posestvo. - Fotografija: Š. Sobočan Kaj pa njihovi 7"^ cvet,ičarno’ kije seveda polna Zarož"^ Tudi ta je vsa v živobarvn. Trnju prodajaln f rb’.pred^em Marija Ferenčak. Pozna se, da veliko cvetia I In CVetja’saj je od takrat tudi na mnogih drugih d njaŠGZ^ ga "e b° “ničiIa prezgodnja S'ana' ' Dobre države se poznajo po dobrih šolah in cestah posebna ponudb^ • Računalnik VEGA P75 P75, 850 Mb, 8 Mb RAM, tipkovnica, miška Internet Vsak kupec računalnika, tiskalnika, monitorja ali modema ima možnost enomesečnega brezplačnega dostopa do Interneta. (nemški pregovor) 16.doV-ure \ Predstavitev INTERNETA vsak torek od 7-dnevni brezplačni dostop do Interneta ačunalniška hiša svetovnih imen Moja domača banka j J /O Pomurska banka mi Murska Ivanka in Friderik Kukovec sta dala 1932. leta postaviti v zaselku Negovski Vrh križno znamenje. Sedanja lastnika Ivanka in Franc Golob sta poskrbela za obnovo. Križ je pred kratkim blagoslovil negovski župnik Anton Petek in pohvalil obnovitelja, ki veliko dasta na varovanje verske in kulturne dediščine. Obredu je prisostvovalo veliko domačinov in sorodnikov. - Fotografija: L. Kr. Kdor ima srečo, ne potrebuje paneti, kdor ima pamet, potrebuje še srečo. (kitajski pregovor) --------------------------------------------. j veljaj?. ° 19?» Menjalniški tečaj Pomurske banke 23. julija od 7. 1996 od 10.30ure. Srednji tečaj Banke Slovenije od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Avstrija 100 1.266,1322 £ Francija 100 2.607,2772 2 Nemčija 100 8.908,8951 8 Italija 100 8,7245 Švica 100 11,047,7426 10 ZDA 1 131,6824 NakuP jžfhOO l502A» :.640,0» ^529^5». 127,60 NENAMENSKO OBROČNO VARCtv^^ ki skorajda ne obremenjuje družinskega p al>trl -Lal110 Obročno lahko varčujete eno, a* sicer tako, da vsak mesec na PoS® -m v fo