Ivan Langerholz Naši izleti PlŠMi isoko v hribih je naš dom, in veliko sveta vidimo okrog sebe, HLJ|x3gf| MogoČne Karavanke gledajo bolj postrani sem na nas, Kamni-J§flMeHll ške planinc se pa malokje vidijo iako lepo kakor od našega Svetega Lenarta, Iz daljave nas pozdravlja tudi Limbarska gora s pri-jazno cerkvijo svctega Valcntina, kakor da nas vabi, naj pridemo enkrat obiskat tudi njenega mogočnega priprošnjika. Ali mi imamo sveiega Va-lentina bližje, na sosednjem Jarčjem brdu, zato še ne mislimo kmalu k i limbarskemu Svetemu Valentinu. Prav sramežljivo pa pogledujejo gor k nam tudi nekateri dolenjski velikani, ki so pa proti Gorenjcem, Storžcu, Kočni in Grintavcu, Je pritlikavci. Visoko v hribih je torej naš dom, in veliko svcta vidimo že okrog sebe. Pa vendar radi še kam drugam pogledamo, da vidimo kaj lepega in koristnega. Kam smo jo ubrali te zadnje čase, naj vam povedo naslcdnje črtice. L V Crngrob! Bilo je tistega lcta, ko nam je nesrečna vojska pobrala zvonove,' V nekaterih zvonikih je zvonenje popolnoma obmolknilo, v drugih je pa cingljal po en sam zvon aK zvončck in oznanjal svoj dolgočasni: bim—bom —bom. V Šoli smo se tedaj menili o romanjih in o božjiJi potih. Naštcvali smo nekatere domače božjepotne cerkve: Brezje, Bled, Svetl Jožt, Smarna gora, Ve/esovo,.. In takrat smo prišli na tebe, skoro od vseh pozabljeni Crngrob. Otroci so zvedeli, da v tvojem zvoniku visč še vsi zvonovi, in v živih besedah se jim je razložilo, kako lepo pcsem pojo ti prekrasni Marijini zvonovi. Pa je zašumelo po šoli, oci so se zabliskale, jeziki so se zganili, in ni jih bilo več mogoče obdržati za zobmi: »Pojdimo tja!« »Ni mogoče, je predaleč za vas.« »O, bomo že prišli, saj smo mladi!« »Pa za hrano bo trda, jesti ne bamo nič dobili.« »I, saj bomo s seboj vzeli!« »Pa je škoda čevljev, ko je usnjc tako drago.« »Bomo pa bosi Šli!« Tak6 lorej! Pa se jih človek odkrižaj, takih otrok! Prav kakor tisti svat, ki jc satn scbe povabil na ženitnino. Vrata so mu zaprli, on je pa pristavil lestvo in prišel skozi dimnik na svatovanje. Povcdali so mu, da so veseli, ker je prišel, a žal fim je, ker mu ne morejo postreči, češ, da^ pri hiši ni več na razpolago nobcne žlice. —- »O, saj sem jo prinesel s seboj!«'je odgovoril vsiljenec. Tako se tudi naši izletnilci niso dali od-praviti. Niso odjenjali, pa niso. Vsak izgovor so pobili. »Peš je res predaleč in pa prevroče,« jim je niih vodnik še do-povedal. »Bomo šli pa zjutraj zgodaj, ob štirih!« »Dobro, pa pojdimo!« In zgovorjeno je bilo. Njih vodnik sem imel biti namreč jaz, njih učitelj. Trdno sem bil prepričan, da bodo zjutraj ob štirih še vsem godli angelci. Lejte, pa jira niso! Nad osemdeset nas je bilo. Precej, kaj? Zbt-rališčc za gornji del je bilo pri cerkvi. Že do cerkve jih ima kakih petnajst — debelo uro hoda. Kdo bi mislil, da pridejo...? Ne bo jih ...! In prišli ¦ so ... Vsi so prišH, prav vsif Celo dobro obloženi z jedjo in deloma s H pijačo. Seveda s kavo, hruševko, čajem — za en dan. H »Ali verjameš, da nisem celo noč zaspala?« je pripovedovala zgo- H vorna Podgrivarska Micika svoji tovarišici. »Tako sem se bala, da bi me I ne poklicali!« H Pa je bilo še več takih Micik ... A tudi med dečaki je bilo mnogo I takih, ki so noč prebdeli. Aj, ljuba radovednost, koliko moraš trpeti! ¦ Po dolgem korakanju na prašni cesti smo zavili v Stari Loki na ¦ strajisko pot, ki naj nas dovede k cilju. Zunaj vasi nas je na|prvo pozdravil crngrobski zvonik, ccrkev sama pa se je skrivala za mogočnim, s smrcčjem zaraslim gozdom. Crngrobski zvonik je pa junak, da malo takih! A iz daljave se ti zdi vseeno majhen. Če je pa že zvonik majhen, pa tudi cerkev ne bo kdove kako velika. Tako je pravilno sklepala jnodra glavica Ga-brške Francike. Z vso skrbjo me je vprašala: »Ali bomo mogli vsi v cerkev?« M »O vsi! Še dvakrat, trikrat, desetkrat toliko vas lahko gre v to I crngrobsko cerkev.« .fl »E, sa) ni mogoče!« ¦ * H »Le počakaj, boš videla!« Šc dvakrat sc nam je skrila cerkev v gozdovih, preden smo stopUi prcdnjo in pred njen visoki zvonik. ¦ »Aaaa — oooo —!« so bili slišati vzkliki začudenja. Ko je pa veliki flj zvon zapel svojo pesem v resnem, počasnem, močnem in veličaslnem glasu, je marsikateri izmed naših romarčkov plašno odskočil: takega glasu še ni slišal. In ko smo po končani sveti maši šli obiskat zvonove v zvonik, je bilo zopet marsikoga strah te višave v zvoniku, pa se je rajši vrnil na varna tla. KaJcšna je pa cerkev? Stara je. Spodnji, starejši del šteje gotovo nad osemsto let. V teni delu visi pod obokom veliicanska kost. Kdor jo vidi, vsak jo občuduje. Kako je prišla ta kost semkaj, nihče ne ve. Ljudstvo pripoveduje, da je to rebro »ajdovske deklice«, ki je pomagala zidati crngrobsko cerkev. Tisti del cerkve, kar ga je od zakristije naprej, je pa malo mlajši. Pa ie vseeno star že blizu štiristo let. Tudi častitljiva starostl Zunaj cerkve kažejo tudi odtis podkve turškega konja. Pripovedka pravi, da je Turek šel v Crngrob. Hotel je, da bi njegov konj zobal oves na crngrobskem oltarju in da bi pil iz cerkvenih kelihov. Marija pa je ošabneža kaznovala; preden je prišel do prižnice, se je vdrl v fla. V prostorni lopi in v cerkvi, kjer prihajajo stebri na cerkveno steno, opaziš moški in ženski obraz in pasjo glavo. Ljudje hočejo vedeti, da je to glava tistega roparja, ki je v času, ko še ni bilo cerkve, bil strah in groza vsej okolici. Poleg njega sta njegova žena in njegov pes. Čudavito močno je cerkveno zidovje. Kakor bi bilo sezidano za večnost. Naravnost krasen je razgled po prostrani ravnini obširnega Sor-škega polja. Koliko vasi, cerkva, njiv in gozdov tja do ponosnih gorskih velikanov! Kdo bo vsc to naštel in preštelf V senci mogočnega zvonika pod orjaško podobo sv. Krištofa smo slednjič použili skromno kosilce, potem pa odšli v Slaro Loko, ogledali si starološko cerkev, nato pa še kapucinsko, nunsko in mestno farno cerkev v Skofji Loki. Proti vcčeru smo se pa vrnili zopet domov, Bili smo res trudni, zakaj mi smo hribovci. Ne čudite sel Hribovca bolj utrudi gladka cesta kakoT nerodna gorska steza. Vi( ki prebivate na ravnem Sorškem polju, kar vas je naseljenih po kranfskem in kam-niškem svetu, zmajujete znabiti z glavami? Res je pa le, kar trdim. Vas utrudi planina, nas utrudi ravnina.