Glasnik S.E.D. 42/3 2002, stran 83
ocene knjig OBZORJA STROKE
S.£J).
Objavljena recenzija / 1.19
Katarina Juvančič
Georgina Boyes
THE IMAGINED VILLAGE. CULTURE, IDEOLOGY AND THE ENGLISH FOLK REVIVAL.
Manchester, Manchester University Press, 1994, 285 str.
Delo britanske antropologinje Georgine Boyes »Zamišljena vas - kultura, teologija in preporod angleške ljudske pesmi in plesa«1 je ob izidu leta '994 doživelo buren odziv tako v britanskih antropoloških krogih kakor 'udi v širši javnosti. Boyesova je pometla s prenckatcrimi miti, ki so 7-astirali jasen pogled v zgodovino oživljanja ljudskega duhovnega izročila. ler odkrila vrsto specifičnih praks in ideologij, ki so se v dvesto in nekaj letih oblikovale ter reproducíale v kolesju Ij ud skop re porod nega gibanja. S tem je zapolnila vrzel, s¡y so doslej raziskovalci takšnih manifestacij 'judske kulture v Angliji temu posvečali premalo pozornosti. Podobno lahko trdimo tudi za lastno stroko, saj se v Sloveniji 7. urhanim preporodom tradicionalnih pesmi nadrobneje ni ukvarjal skorajda nihče, kar kaže na izrazito marginalizacijo tega družbeno-glasbenega fenomena vdružbo-S'ovju in human i stik i.
Kritičen pretres temeljnih značilnosti procesa oživljanja Ijudskosti avtorica postavi ob dejstvo, daje hilo gibanje/o/A- revival2 spočeto, da bi pospeševalo m podpiralo nekatere spremembe, tako politične kol kulturne, kar poraja s'evilna vprašanja o tem, kdaj in zakaj sc je gibanje začelo, kdo so bili hjegovi nosilci, kakšni so bili cilji in motivi, kakšen je bil širši pomen oživljala ljudske kulture in, navsezadnje, kakšne so bile splošne predpostavke, v red h ote In ideologija, ki so se reproducirale v tem spletu dejavnosti. Boyesova obravnava fenomen, imenovan folk revival, kot kompleksen, vsenbscgajoč pojem, kije spremenil družbene, kulturne in gospodarske vzorce Britanskega otočja v zadnjih devetdesetih letih, hkrati pa segel tudi na mtimnejše področje tisočev posameznikov, ki so bili kakorkoli povezan' t gibanjem. Opozori tudi na pomembno dejstvo, daje bil folk revival Miub poudarjanju Ijudskosti urbani, pravzaprav celo nacionalni fenomen, ' točnimi regionalnimi strukturami in vplivi. Čeprav so se aktivnosti S'banju po drugi svetovni vojni opazno zmanjšale, pa se oživljanje ljudsko-sli nadaljuje, sprejema mnoge zunanje vplive, pri čemer je zanimivo, da so Se °Predelitev in vrednote v vsem tem času kaj malo spremenile, ^eorgina Boyes pokaže tudi na negativne vidike kot posledico tega, da sc Je koncept ljudskega omejil na lastne percepcijske vzorce o tem. kaj je JUdstvo1 oziroma kaj bi moralo biti. Pri Boyesovi pade tudi romantični ^"-t ki zagovarja, da se oživljanje ljudske kulture največkrat pojavlja kot ^¡argument poskusom kulturne politike, kar avtorica odločno zavrača. "e več - 7 natančnim orisom in zavidljivim argunientacijskim orodjem °Kaže, da je koncept Ljudstva v preporodu rabil kot pripomoček mno-eiri! 'deološkim in političnim namenom (poskusi uporabe ljudske pesmi Pri ustvarjanju nacionalnega konsenza na prelomu 19. in 20. stoletja ter v produkciji angleškosti v tridesetih letih 20. stoletja). *yni Pojav angleškega oživljanja ljudskih prvin bi lahko opredelili kot nujen odgovor na krizo kulture, deformirano s pritiski industrializacije in

urbanizacije. V takšnem degradiranem okolju so ljudski plesi in pesmi povsem zamrli - najti jih je bilo mogoče le še na geografskem in družbenem obrobju starejših generacij.
Nujnost zavestnega ohranjanja »avtentičnih« ljudskih pesmi in plesov ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je pomenila bistveno spremembo v ravnanju z ljudsko kulturo, kar je imelo dolgotrajne učinke. Skozi institucije preporoda (kol sta bili The English Folk Dance And Song Society -EFDSS in The Folklore Society) so se oblikovali in reproducirali novi koncepti ljudskih pesmi, šeg in družbenih skupin, ki so jih izvajale. Široka privlačnost idilike je preporodu zagotovila mesto tako v visoki kakor v množični kulturi.
1	Koncept zamišljene vasi (imagined village) sc pri Boyesovi naslanja na iztazzamišljeneskupnosti (imagined communities), ki gaje v začetku devetdesetih let 20. stoletja razvil Benedict Anderson. Oba se nanašata na razvoj temeljnih in umišljenih konceptov I .j ud siva/ljudskega oziroma Naroda/narodnega, ki sla rabila kot povezovalna elemenia pri oblikovanju modernih evropskih narodov.
2	Izraz folk revival zaradi posebnega lokalnega pomena ponekod puščam neprevedenega. ponekod pa se mu poskušam približali s slovensko us-tfeznico »oživljanje ali preporod ljudske kulture«, ki obsega predvsem vnovično zanimanje za ljudsko glasbo, pesem in ples ter poskuse njihovega oživljanja.
3	Ljudsivo (oziroma Folk), pisano z veliko začetnico, kakor ga povzemam po Boyesovi, poudarja ideološko zasnovo izraza, ki je dolga desetletja izjemno dobro služil ljudskemu preporodu.
Si.D.
OBZORJA STROKE ocene knjig
Glasnik S.E.D. 42/3 2002, stran 84
Preporod jc oboje - revo I ne ion aren in konservativen: sočasno teži k spremembi razmer in zahteva vrnitev v prvotno stanje, k starim oblikam. Namen, kije neločljivo povezan z vnovičnim oživljanjem ljudskih pesmi in plesov, je, da vrednote preteklosti zmorejo dokazati svojo veljavo, tako da se vgradijo v sodobno kulturo in družbo.
Avtorico s tem v zvezi zanima oblikovanje koncepta Ljudstva in s tem zanimanje za zbiranje ljudskega izročila, ki sega v čas ludorske Anglije, ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja, ko seje peščica intelektualcev usmerila v raziskovanje ljudskih starožitnosti(poptdar antiquities) ali, bolje rečeno, zadnjih prežitkov tistega obdobja angleške zgodovine, ko je bilo družbeno življenje še en sam izraz neodvisnih in samozadostnih vaških skupnosti.
Bistvena razlika med terminom ljudski v romanlicizmu, koso preprosti podeželani veljali za hranitelje duhovnih vrlin v naglo razvijajoči se industrijski družbi, in tistim, na katerega seje pozneje opiral preporod, ima opravili z razvojem družbenih znanosti sredi 19, stoletja. Teoretski temelji preporodnega gibanja so zrasli iz aplikacije Darwinove teorije o evoluciji. kakor so si jo prikrojili takratni anglosaški etnologi in antropologi. Zlasti Tylorjevo sprejetje teorije o evoluci jskem razvoju kultur prek barbarstva k civilizaciji jc novopečeni folkloristiki omogočilo znanstveno utemeljeno iskanje manjkajočih členov civilizacije v ljudskem ustnem izročilu in šegah.
Termin Ljudstvo, kije bil tedaj strogo konceptualiziran, je ponujal ključ za razumevanje razvoja kulture v duhu pojasnjevanja nepisane zgodovine preteklosti. Znano je namreč, dasta bila skozi raziskovanje folklore upravičena tako imperializem kakor razredna s t ratifikacija, saj so nekateri antropologi in folkloristi na podlagi podatkov, zbranih po vsem svetu, med drugim dokazovali večvrednost bele rase, manjvrednost žensk in zagovarjali nujnost patriarhalnih odnosov.
Folkloristi. ki so se ukvarjali s prežitki, so se osredotočali na izvir in funkcijo šeg in navad, individualni izvajalci ah družbene skupine, ki so ohranjale ljudsko izročilo, pa jih preprosto niso zanimale. Prav tako so bile zavrnjene vse spremembe, ki so vplivale na čisto, ritualno značilnost šege - gradivo, kije kazalo vplive nedavnega razvoja, je veljalo za netradi-cionalno in s tem neprimerno za folkloristično evidenco. Pri tem je pomembna tudi podobnost med civilizirano mislijo Angležev v kolonijah in vlogo tistih, ki imajo avtoriteto naci nešolanimi ljudmi -anahro ni stične posebnosti Ljudstva naj bi rabile poznavanju, s tem pa tudi lažjemu upravljanju preprostih ljudi. In kdo naj bi bil primernejši glasnik, spodbujevalec in prenašalec na novo odkritih ljudskih vrednot kakor izobražen (malo)meščan?! Po mnenju mestnih intelektualcev naj bi namreč prvobitni nosilci ljudske kulture - podeželsko kmečko prebivalstvo. pod pritiski industrializacije, urbanizacije in množičnih migracij v mesta svojo tradicijo žc skoraj opustili. Izobraženi urbani intelektualci (med katerimi kaže še posebej omeniti gonilno silo društva EFDSS Cecila Sharpa) so tako postali zastavonoše revitalizacije ljudskega izročila, ki naj bi zamenjalo bolehno in sprijeno nacionalno kulturo. Med temeljne napake preporodne politike v začetku 20, stoletja avtorica prišteva velike finančne ugodnosti zbirateljev, ki so si jih zagotovili s trženjem avtorskih pravic tradicionalnih pesmi, nabranih na terenu, ter občutek izgube nadzora in posebne navezave s kulturo nosilcev. Od začetka 20. stoletja je mestnim učenjakom postalo jasno, da je Ljudstvo samo ogrožalo obstoj svoje lastne kulture, zlasti s tem, ko seje med industrijsko revolucijo množično selilo v mesta in ob tem pozabljalo na svojo neprecenljivo dediščino. Zato so se preprosti ljudje pokazali kot neprimerni dediči nacionalne kulture. Nove aktivne in zavestne dediče so poiskali v nacionalnem preporodnem gibanju, kije bilo poklicano, da bi najgloblje in najznačilnejše manifestacije angleške kulture znova prišle v prave roke ter lakospet pridobile ugled, kakršnega si zaslužijo. Institucija folk revival je tako postala vir hegemonije v nacionalni kulturi, ki jc z revitalizacijo ljudskih plesov in pesmi ponudila učinkovito sredstvo za aktualizacijo »angleškosti«, ki sojo projicirali v čistost, neposrednost in
nedotaknjen ost lepot angleškega podeželja, občuteno in dosegljivo v konkretnih oblikah pesmi in plesa, kije takrat postal šc posebno priljubljen. Pred prvo svetovno vojno so se ideologija, ustanove in koncept ljudske kulture dokončno razvili in reproducirán. Sharp je veljal za nesporno avtoriteto v lastnem društvu (EFDSS, kije tudi v praksi reproduciralo njegov koncept preporoda, saj je bilo bistvo delovanja natančno kopiranje Sharpovih izbranih in objavljenih pesmi in plesov, gradivo, zbrano zunaj Sharpovega kroga, ni imelo nobene vrednosti) in na celotnem področju kulture. Ena temeljnih napak njegove percepcije preporoda je bilastereo-tiplzaclja midlandskih ljudskih plesov in pesmi. Njihova regionalna narava je postala reprezentativna oblika angleških ljudskih plesov nasploh. Nas to ne spominja na zgodbo o gorenjski narodni noši? Velikemu angleškemu prcporoditelju pa lahko očitamo tudi samovoljno prikrojilev besedil nepismenih kmetov za izbran okus in potrebe meščanstva. Pravzaprav je bilo oblikovanje ljudskega umetniškega izražanja, ki naj bi se kar najbolje prilagodilo meščanskim estetskim merilom, temeljna Sharpova zamisel, vodilo in smoter vse revitalizacije ljudskosti. Pod krinko potrebe preporoda kot vira novih in zanesljivejših dedičev nacionalnc kulture seje skrivala h ege moni stična težnja ustanov preporoda po nadzoru vseh oblik ljudskih plesov in pesmi, ki so bili vključeni v reprodukcijo ljudske kulture.
V	začetku tridesetih let jc foik revival povsem koloniziral ljudsko kulturo. P repo roditelj i so nadomestili Ljudstvo, za katero so predpostavljali, daje že izumrlo, in prebivalce podeželskih območij okronali kot propadle dediče ljudske kulture. Po uveljavitvi množičnih medijev - predvsem radia in kinematografije, pozneje pa tudi televizije - in svobodnejšega družbenega vedenja, ki gaje pnnašala višja življenjska raven, so bile ovire medrazredne komunikacije veliko manjše, množičnemu občinstvu paje bil omogočen realen vpogled v bedno življenje mestnih in podeželskih proletarcev. Med tem, kar je bilo povedano in dojeto o Ljudstvu, ter med reprodukcijo in dokumentiranjem kulturnih tradicij je zazijal prepad. Obsežen vnovičen pretres vpletenosti idej in praks tistih ustanov, ki so se specializirale za raziskovanje tradicije, je zato postal nujen. Folkloristi so postali kritični do svoje metodologije, ki je predmet folklore nepremišljeno izkoreni-njala, si ga prisvojila, ga preuredila po svoji podobi ter ga s tem iztrgala tudi iz drugih družbenih in kulturnih diskurzov.
V	slogu dinamike kulturnih novosti tistega časa je tudi gibalo preporoda - društvo EFDSS - sprejelo dejstvo, da so skromni ostanki Ljudstva preživeli tudi v tridesetih lelih 20. stoletja.
V	teh letih seje l a ko društvo spoprijelo z eno svojih najglobljih kriz, saj jc EFDSS postala akademska ustanova s strogim monopolom nad oblikami angleškega ljudskega plesa in pesmi, katere cilj je še vedno bil ohranjanje čistosti tradicije pred kvarnimi vplivi.
S Sharpovo patriarhalno dominanco seje spopadel mlad navdušenec Rolf Gardiner.
Namesto togih meril jc zagovarjal pluralizem, s katerim bi opustili razlikovanje med tradicionalnimi izvajalci in drugimi poustvarjalci. Vendar pajč v mnogih pogledih tudi sam poskrbel za še hujšo krizo ustanov preporodnega gibanja. V skladu s tedanjo rastočo fašistično politiko, katere zagovornik je bil tudi sam,je trdil, daje ljudska kultura rasna in mora biti zato namenjena potrebam rase. Poleg tega je obudil malomeščansko zamisel o novodobnih nosilcih ljudske kulture. Ženske je kot manjvreden element povsem izključil iz svojih maskulinističnih konceptov. Ženske so imele v usodi preporoda vedno obrobno vlogo, čeprav so kot učiteljice ljudskih plesov in aktivne udeleženke gibanja pomembno krojile usodo društvene politike. Pod Gardinerjevim vplivom pa sta se njihova avtonomija in status občutno zmanjšala, kot učiteljice in izvajalke plesov so bile potisnjene na sam rob dogajanja. Otepanje sodobnih teorij, funda-mentalistlčna Gardinerjeva politika in prevalitev krivde zaradi stagnacij6 na ženske so povzročili akademsko izolacijo gibanja. Število članov je izrazito upadlo in nova, šc globlja kriza jc kazala na skorajšnji zaton preporodnega gibanja.
Glasnik S.ED, 42/3 2002, stran 85
ocene knjig OBZORJA STROKE
iti
Gibanje je, če verjamete ali ne, iz krempljev propada rešila druga svetovna v0ina. Oživljene so bile vse percepcije »angleškosti«, ki so pomenile oazo duševnega miru, kamor so se ljudje zatekali pred grozotami vojne. In tako, kakor je pokrajina angleškosli izpolnila dodatno vlogo v reprodukciji dominantne kulture, je bil tudi njen naseljenec, mitični podeželan. javno reinterpretiran za potrebe splošnega konsenza. Skozi ruralno-nacionalno podobo se je med vojno kalila herojska vloga delavstva, ki je bila vključena v povojno konstrukcijo angleškosli. Ob koncu vojne je bilo vsem jasno, daje Ljudstvo preživelo organizacije, ki so Promovirale nenehno in nikoli docela izumrlo eksistenco njihove kulture. Povojni čas - čas sprememb, je odmeval tudi v preporodu. Prihodnosti oživljanja ljudske kulture ni mogla več usmerjati le politika samega društva EFDSS, ki seje takrat lotilo reorganizacije svojega programa. Radio (predvsem BBC) je podeželskemu občinstvu ponudil predstavitev izkušnje ljudske pesmi in njenega izvajanja, ki s Sharpovim društvom ni imela nobene povezave. Vitalnost podeželskih pesmi in intervjuji, ki so odkrivali njihov pomen v življenju ljudi, ki so jih peli, so ponujali prepričljivo alternativo starim ste reo t i po m zgodnejšega preporoda. Drug preporod je kil torej povojni produkt.
Skladno s spremenjenim odnosom do ljudi je fblkloristlčno raziskovanje Poudarilo vlogo individualnih osebnosti, na plan je prihajalo necenzurirano terensko gradivo, ustanovljene so bile nove organizacije za preučevanje Ljudstva. Ljudske pesmi, ki niso bile izvajane v klasični maniri (tudi v društvu so preprostejšo ljudsko tonaliteto pospremili s klavirjem, klasičnimi aranžmaji in tako naprej), so poslale iskano in zaželeno blago. Društvo je bilo rešeno propada, ki mu je grozil med vojno, vendar je s tem zgubilo vodilni nadzor nad preporodom.
Zanimanje za ljudsko pesem je množično odmevalo tudi v javnosti. Novi ljudskientuzlasliso prihajali z levice. Njihove percepcije ljudskosli so se Oiočno oddaljile od društvene politike. Njihov zgled je bila pripovedna ameriška politična tradicija protestniških pesmi. Takrat seje čezatlantski vpliv {ameriške ljudske godbe so okužile angleške množice zlasti prek Prevladujočega medija, radia) razširil na celotno področje preporoda. Ameriške pesmi, ki so črpale iz ljudskega repertoarja, so angleško občinsko navdušile s preprostimi melodijami in besedili, ki so izražala občečlo Veške izkušnje, v katerih ni bilo mogoče najti družbenega elitizma. kakr-sen seje navsezadnje kazal v predelanih angleških ljudskih pesmih EFDSS, vodilne ustanove preporoda. Odmevi na vseobsegajoč ameriški vpliv in novo zanimanje za ljudsko pa niso bili vselej odobrava joči. Vse močnejši Vpliv ameriške kulture je grozil, da bo preplavil domačo. S tem se je spoprijel A. L. Lloyd, kije ponudi inovativen pristop k obravnavi domačega glasbenega izročila. Predstavil je razpravo o razvoju ljudske pesmi, ki ne hi bila več osredotočena na anahronistični koncept Ljudstva, temveč na obravnavo tradicionalnih glasbenih praks preprostega ljudstva. Da bi material dostopen najširšim množicam, je poskrbel za objave tradicionalnih angleških pesmi, ki jih je tudi sam zbiral na terenu, predvsem med obrobnimi družbenimi skupinami, ki jih je preporod zanemarjal - rudarji, ribiči, tkalci, delavci v velikih industrijskih obratih. Takšen splet dogodkov je privede I do povsem svežega pristopa k načinu j^tja ljudskih pesmi, ki naj bi se čim bolj približal avtentičnemu izvajanju ogatega ljudskega sporeda, saj je povojno zbiranje odkrilo, da številni nosilci tradicije še vedno trmasto in zavestno ohranjajo svoje pesmi in S pionirskimi zbirkami A. L. Lloydain Ewana MacColla terradij-skimi programi, ki so predvajali otoško tradicionalno glasbo, je glasbena tradicjja skupin, ki niso sodile v klasično opredelitev ljudstva, postala "Opna za nadaljnjo uporabo vsakomur. Ljudski preporodilelji so se Pesmi lahko naučili neposredno od samega Ljudstva bodisi prek množična medijev bodisi prek klasične metode ustnega prenosa. V petdesetih |nje tako postala dosegljiva tudi večina necenzuriranih transkripcij iz .,,Ce'kastoletja, ki je razkrila bogato domišljijo spolno obarvanih balad in Jc listi del mladinske subkultttre, ki se je zanimal za poustvarjanje skega izročila, med seksualno revoluci jo v šestdesetih letih skorajda
posvojil. Ameriške ljudske in protestnlške pesmi so bile med pomembnimi domačimi izvajalci še vedno priljubljene, a je prevlada ameriške glasbe v angleškem preporodu vse hoij slabela, tudi zaradi hladne vojne in spremenjene zunanje politike ZDA. ki so izvajale nov imperializem in s tem po mnenju mnogih ogrožale povojno demokracijo. Preporod, ki bi slonel na domači, avtentični kulturi (iz katere je ne nazadnje izhajal tudi dobršen del ameriške pesemske tradicije), je postal neogiben. Na povojno oživljanje ljudske avtentičnosti pa so pomembno vplivale tudi popularne godbe tistega časa -skiffle, prek katerih so se mladi seznanili z domačo tradicijo ter jo navdušeno in s kitaro v roki skušali obuditi v življenje. Back to the roots in avtentičnost sla postali nujnost in moda hkrati.
Lna od pomembnih inovacij v reprodukciji in širjenju ideologije preporoda so v petdesetih letih postali tako imenovani /bik klubi, k j so se bliskovito razširili po vsej deželi. V njih so se zbirali urbani posamezniki, ki so peli ljudske pesmi, nadene med množico široko dostopnega gradiva, ali pa so se omejili na svoj repertoar, ki je izražal simbolne prvine in občutja ljudskosti. Člani klubov - levo usmerjeni aktivisti in boemi. so se imeli za dediče povsem avtentične ljudske kulture. Nadaljevati, kjer je Ljudstvo odpovedalo, sta bila njihova odgovornost in poslanstvo. Klubi so postali gonilo preporoda in vrhunec gibanja, ki naj bi nadomestilo izgubljeno Ljudstvo. V poznih šesldeselih in sedemdesetih letih so bili način življenja in poglavitni virsubkulture preporoda, ki seje kazala tako v materialnih izrazih kot tudi v nastopih manjših skupin s skupno identiteto, prepričanjem, rituali in vrednotami.
Nepretrgan tokokrog inovacij seje tudi v sodobnosti uklonil zgodovinskim teorijam, ki ga vsak preporod - tudi in predvsem glasbeni - vedno znova in znova reproducirá.
Glavno vodilo dela Zamišljena ras govori o pomembni vlogi ljudske glasbe pri oblikovanju družbenih sprememb, njeni aktivni vlogi in vplivu v (kulturni) politiki nekega naroda.
In prepričana sem, da lahko mnogo primerov, ki bi potrdili to dejstvo (ki so ga tako glasbeni kritiki kakor etnologi in zgodovinarji do zdaj skoraj povsem prezrli), iščemo tudi na domačem terenu. Dejstvo, da si (kulturna) politika prisvaja elemente ljudskega za upraviče-vanje zamišljenih skupnostim izrablja njihove najpogostejše manifestacije - glasbo in ples - za utrjevanje trenutne politične hegemonije, je torej univerzalno. Georgina Boyes je s podrobno analizo političnega in kulturnega vpliva na ljudsko glasbo na Britanskem otočju v zadnjih dvesto letih to suvereno dokazala in odčarala romantični mit, kije dokazoval nasprotno.
In kdaj bomo pred domačim pragom pometli tudi sami?
Eden od ambicioznejših projektov, ki ga je spodbudilo novo dojemanje ljudskega, je hll tudi načrt za zhiranje in snemanje ljudske glasbe, lokalnih narečij in šeg ftriiansltega otočja mi Irske, ki so ga zasnovali na BBC leta 1951. Z zboljšano snemalno tehniko je bilo mogoče ohraniti in predvajati avtentični slog izvajalca, z vsemi odtenki melodije in ritma.
■1