Katoliik cerkven list.
List 37.
V četertik 14. kimovca 1854.
Tečaj VMM.
Po glasbi.
T rombe. lire. harpe kra>ne.
kak radujele seree. Dokler vaše lcpoglasnc Melodije nii done!
Oh! alj v.-e. kar bitje slaja.
knialo mine. obmolkne: Iz nadzemeljskiga raja Resno bilje zopet je.
Dokler David strune vbira.
V >er«-u Savla se vedri: S "»trimo njega jasnost v mira, Tu ž en »je. ko prej. medli.
Kaj je Orfeja pisala.
ki je čuda delala? Slasti je. ne bo več dala. Je na veke vtihnila.
Trombe! strune! rkratke čase"
Delate Ic kratek čas. — kje vas najdem mile glase. De bom vedno slušal vas?
Nad nebrojnimi svetovi
Harpa Sera ta doni — Proč. o proč sveta glasovi. Moja duša tje medli!
Bernard Tomšič.
Sveta vnema.
Za mision serce se blago vnelo.
Ilili ccz morje — na bregove Nila. Za\i»t podnebja pa £a zavernila. Nje sprti t o vanj a zdravje ni sterpclo :
Odslej pa le še bolj za to gorelo.
Za kar ga zelja >veta vplamenila; Spet do stani* prijadra krokodila. Pa »pet podnebje sprotovai' mu jelo:
kaj li začet , de b želje svete, vroče. Sp,.lniti b lo iiiii vender še mogoče? Im. z voljo krepko, zmaga vse upore!
Ker v mision osebno Ic ne more.
Odkupi čem ca. okrajne žgeče sina.
i»«»ji v a [i n > i c I n a ji domačina. Illadnik.
Kazph sv. ©četa
do patriarhov. perrakor, riksih skofor, škofov in druzih namestnih poglararjer, kteri imajo milost in občestvo sr. apostotskiga stola.
P i j IX. papež.
Častiti bratje, pozdravijenje in apostolski blagoslov ! Ako se s skerbljšvostjo in čutili apostolske fjiibezni po vesoljnim katoliškim svetu ozremo, komaj izreči zamoremo, častiti bratje, kolika žalost Nas razjeda, viditi keršansko in občansko družbo zavolj nar bolj žalostivili vsakterili nezgod po vsili krajih grozno zmešano, stiskano, in skoraj razrušeno. Dobro Vam je znano, kako ravno zdaj ker-vave vojske, znotranje razpertja, kužne bolezni, strasui potresi in druge žalostne nesreče keršanske ljudstva stiskajo in pretresajo. Pri toliko le preob-jokljivili zlegili in premembah je pa nar bolj obžalovati to. de si otroci trne, kterih rod je razumniši od otrok luči, z vsimi mogočimi pošastnimi zvijačami in prekanljivinii naklepi eezdalje bolj prizade-
vajo, zoper katoliško cerkev in njeno sveto vero serdito se vojskovati, veljavo vsaktere p avne oblasti podkopati in razdjati, duha in serce slelier-niga preverniti in popačiti, smerlivni strup v nemarnosti in nejevere po vsili krajih razširiti, vse lložjc in človeške pravice osramotiti, razpertje, nejedi-nost, punt in brezbožno rovarstvo napraviti in podžigati, ker jih nobeniga hudodelstva, nobene pregrehe ni groza, in jih nobena reč ne protraši. dc bi naše svete vere, ko bi bilo mogoče, ne uničili, in elo vsaktere človeške družbe iz korenine ne pre-vernili.
Zato pa v tako nevarnih okolišinali. spomi-njaje se posebniga usmiljenja Božjiga, po kterim nam je molitev pripomoček, vse dobro, česar potrebujemo, doseči, in vse liudo, ki sc ga bojimo, odverniti, nismo nehali Svojih oči k tisti visoki sveti gori povzdigovati, otl koti ar \atn bo. kakor upamo, vsaktera pomoč prišla. Tudi se nismo utrudili neskončno usmiljeniga Boga v ponižnosti Svojiga serca z neprenehano gorečo molitevjo klicati in prositi, de bi vojske po vsih pokrajinah svetli milostivo za-terl, razpertja meti keršanskimi oblastniki končal in njih Ijudstvam mir, edinost in pokoj zopet dodelil: tle bi posebno ravno ohlastnikam nar svetejši gorečnost za varvanje in razširjanje katoliške vere, ki jc Ijudstvam nar imenitniši vir sreče, vliti blagovolil: dc bi poslcdnjič poglavarje iu ljudstva vsili težkih stisk odrešil in jih, njim v veselje, z vsimi pravimi dobrotami obsul: de bi zmotene s svojo nebeško gnado obdaril, tle sc s poli pogubljenja ua pot resnice in pravice zavernejo in k Bogu resnično spreobernejo. V Vašim preljubim velikim mestu smo molitve v klicanje Božjiga usmiljenja že zaukazali: po zgledu slavnih sprednikov smo pa tudi sklenili, k Vaši in svete cerkve molitvi pribežati.
V ta namen, častiti bratje, to pismo do Vas pošljemo, v kterim Vašo veliko in poterjeno pobožnost nar serčniši prosimo, z vso gorečnostjo, z vso mogočo pridnostjo Vaši skerbljivosti zro-čene verne iz omenjenih vzrokov k resnični pokori opominjati, de breme svojih grehov oil sebe veržejo, ter z molitevjo, postani, milovšino iu druzimi dobrimi deli Božjo jezo utolažijo. ki so jo ljudje s pregrehami razdražili. Bazjasnujle vernim po Svoji nioTlrosti in goreči pobožnosti. kako bogato jc Božje usmiljenje za vse, ki vanj kličejo; kakšno moč dc molitev ima, ako sc sovražniku zvcličanja na vse strani zapremo, de sc (lospodu bolj približamo. -Molitev je,- de z Janczam Zlatoust-nim govorimo, .,vir, korenina, mati ncštcviliiih dobrot Tmolitevna moč plamene ugasne, divjost levov ukroti, vojske ustavi, boje konca, viharje utolazi.
hudiče v beg zapodi, nebeške vrata odpre, smertne vezi razterga, bolezni prežene, nesrečo odpravi, omajane mesta uterdi; stiske z nebes poslane, človeško kovarstvo, kratko reči, vsak zleg se pred niolitevjo razbije.u
Gorečo željo pa imamo, častiti bratje, de v tem. ko iz začetkama omenjenih vzrokov priserčne molitve k Očetu usmiljenja pulite, tudi šc vedno, po obsegu Našiga razpisa od svečana 1849 iz Gaete. združeni z vsimi vernimi z molitvami in obljubami dobroto ravno tega Očeta bolj goreče kakor kdaj prosite, de bi Našo dušo z lučjo Svojiga svetiga Oulia razsvetlil, de bomo tako pred ko moč o spočetju presvete .Matere Božje in ncomadežane J levice Marije kej določiti zamogli v nar veči čast Božjo in hvalo ravno te Device, naše preljube .Matere.
Dc bodo pa Vam zročeni verni te molitve toliko bolj goreče opravljali in toliko obilniših dobrot prejemali, smo nebeške zaklade, kterih delitev Nam jc Narvikši izročil, odpreti in jim deliti sklenili. In zavoljo tega podelimo, — opera je se na usmiljenje \ siganiogočniga Boga in na veljavo Njegovih svetili apostelnov Petra in Pavla, po oblasti zavezovati in razvezovati, ki jo je Gospod Nam dcsiravno nevrednim dodelil, s pričujočim pismam vernim Vaših okrajni oboj iga spola vsim in posameznim, ako bodo v treh mescih, ki naj jih slehern zmed Vas bolj natanko odloči, in od tistiga dneva, ki ga je slehern zmed Vas določil, svoje grehe ponižno preiskali. sc jili z resničnim studain spovedali, inoči-seni s sveto odvezo presveto Kešnje Telo s svetim slraham prejeli, tudi tri cerkve, ki jih hote Vi odločili. ali eno samo trikrat zaporedanta pobožno obiskali in tam nekoliko časa po Naših mislih za po-vikšanje iu blagor svete mater,; cerkve ia apostolskiga sedeža, za zateranje krivo verste v, za mir iu edinost med keršanskimi poglavarji, za mir iu edinost vsiga keršanskiga ljudstva goreče molili, in če bodo potem v ravno tem času enkrat se postili in vsaki po svoji miloserčnosti ubogim milovšiuo dali, v podobi svetiga leta odpustke, ki jih po pri— prošnji ludi dušam v vicali v prid oberniti zamorejo.
Zadobljenje teli odpustkov pa polajšati nunam in drugim osebam, ki v vednim zaporu žive, in vsim tistim, ki v ječah sede, ali kterim kakoršna koli slabost ali kakšna druga opovera ne pripusti, vsih popred imenovanih del spolnih', spovednikam s tem oblast damo. jih v druge dobre dela spremeniti ali tudi iiiiini osebam v prid sveto leto, pa neravno predolgo, odložiti: privolimo jim tudi, otroke, ki se niso bili k pervimu svetimu obhajilu spušeni, od prejeme tega zakramenta v pričujoč namen odvezali.
Po tem takim Vam damo, samo za to priliko ir. za popred omenjene tri mesce, oblast, spovednikam Svojih okrajin vse tiste pravice podeliti, ki s" v Našim do Vas pisanim, natisnjenim in z besedami ..E\ aliis nosi ris" se začenjajočim razpisu ud I. listopada 1851 dovoljene. Vender pa izjeme ostanejo, ki so v unim pismu. Dalje Vam damo privoljenje, vernim Svojih okrajin, svetnim in maš-nikam. svetovnim in redovnim duhovnam in iz ktere koli naprave, tudi iz tacih, ki še nobeniga posebniga imena nimajo, privoljenje, pravimo, jim dopustiti, si o ti priliki kteriga koli duhovna zvoliti spovednika. bodi si svetoven ali redoven duhoven, ako je Ic poterjen, in ravno to prostost tudi nunam dati, se tistim, ki so škofove oblasti oprostene, kakor tudi vsim ženskam, ki v samostanih prebivajo.
Nujte toraj. častiti bratje. Vi. ki ste poklicani
Vašo skerbljivost z Nami deliti, Vi postavljeni čuvaji Jeruzalemskiga zidovja: „ne jenjajte noč in dan z Nami v vsaki molitvi, v vsaki prošnji, v vsaki zahvali ponižno in neprenehama klicati k Bogu našimu Gospodu in prosite Njegovo Božje usmiljenje, de Njegova milostiva roka stiske odverne, ki so nam jih naši grehi zaslužili, in de v Svoji milosti zaklade Svoje dobrotljivosti nad vse razlije. Ne dvomimo, de bote urno pripravljeni, Naše želje in prošnje natanko spolniti; tudi smo terdno prepričani, de bodo posebno mašniki, redovni duhovni in Boou posvečeno ženstvo in vsi verni neduhovni, ki pobožno žive in tako vredno hodijo po poti svojima poklica, neprestano in z nar veči gorečnostjo ponižne molitve k Bogu pošiljali. In de bo naša molitev pri Bogu tolikanj pred uslišana, ne pozabimo, častiti bratje, priprošnji tistih se priporočevati, ki so že krono in palmo zmage dosegli, in s prav posebno stanovitnostjo svoje želje razodevati .Marii .Materi Božji in neomadežani Devici, nji, ktere pri-prošnja je pri Bogu nar prijetnimi in mogočniši, nji, ki je mati milosti in usmiljenja; prosimo tudi varstva svetih apostelnov Petra in Pavla in vsih svetnikov, ki s Kristusam v nebesih kraljujejo.
Od druge strani Vam pa mora nar bolj pri sercu biti in se Vam nar bolj imenitno zdeti, de vso moč Svoje pastirske gorečnosti v vedno spodbudovanjc Vam zročenih vernih obračate, jih svarite in opominjate, de naj bodo dan na dan terdnejši in nepremakljivši v spoznanju katoliške vere, de naj se z nar veči skerbjo zalezovanja, zvijače in prekanjenosti sovražnih ljudi ogibajo, de naj z vedno večini veseljem po poti zapoved Božjih hodijo iu se z vsim mogočim prizadevanjem greha zderžujejo, ki jc vir vsiga hudiga, ki človeštvo tare. Zatorej nič ne zamudite, prav posebno gorečnost fa j m oš i rov vnemati, de v skcrbniui in vestnim spol-novauju svojiga poklica kristjane, ki so jim zročeni, v svetih resnicah in zapovedih naše Božje vere natanko podučujejo, jili v.njili zversujejo, jih z delitvijo svetih zakramentov pridno pasejo in slelier-niga z zveličavnim naukam spod b a daj o.
Poslednjič prejmite v zastavo vsih nebeških darov in v spričevanje goreče ljubezni, ki jo do Vas imamo, apostolski blagoslov,'kteriga Vam. častiti bratje, in vsim duhovnam in vsim vernim svetnim, ki so Vaši čujočnosti zaupani, iz dna svojiga serca ljubeznjivo podelimo.
Dano v II i ni u pri sv. Petru 1. vel. serp. 1854. v 9. letu Našiga papeštva.
Pij IX., papež.
Popis vsaktlttiije službe Božje v .Jeruzalemskim tciKipeliiu po babilonski sužnosti.
Mnogokrat beremo v svetim pismu od vsakdanje službe Božje, ki se je v Jeruzalemskim tem-pelnu redno opravljala, tode nikjer nam ono vsih obredov natanjko ne popiše, ki so bili pri tem navadni. Marsikteri, menim jaz, je pri branju takih odstavkov svetiga pisma željo v svojim sercu občutil, za vse natanjko zvediti, kaj se je pri tisti starozavezni Božji službi, pri opravljanju vedne daritve (juge sacrificium) zjutraj in zvečer godilo, posebno ker je bilo vse pomembopolno, in je kazalo na Kristusovo kervavo daritev na križu: in navadne knjige, ki jih v ta namen prebiramo, nam le malo in nepopolnama od te stvari govore. Zavoljo tega sim se jaz lotil v kratkim sicer, ali na-
tanjko, jasno kar mi bo mogoče in vse popisati, kakor najdem to reč v prestarih keršanskih in hebrejskih knjigah, ter menim, da bodem s tem mnogim ne malo ustregel.
Da bodo pa naslednji popis vsakdanje službe Božje v Jeruzalemskim tempelnu častiti bravci ložej razumeli, se mi potrebno zdi pred vsem drugim jih opomniti:
a) Da je Jeruzalemski tempel sostavljen bil iz mnogo poslopij, ki so bile v treh velikih dvori-ših. Skozi šest vrat zunajniga zidu, ki je obdajal ves hrib Mori a, kjer je tempel stal, se je prišlo v pervo veliko dvoriše; osemnajst stopnic je bilo treba iz tega dvoriša gori iti do druziga znotranjiga zida, ki je ravno tako okoli in okoli ves tempel obdajal; devet vrat je bilo v tem zidu, troje na izhodni, troje na južni in troje vrata na severni strani. Izhodna stran vsiga prostora, ki ga je obdajal let«'«, znotrajni zid, je bilo dvoriše za ženski spol: petnajst stopnic višej ie bilo tretje dvoriše, kamor so se možje shajali: med obema je bil nizek zid, in na sredi vrata. To tretje dvoriše se je imenovalo tudi znotraj no dvoriše, une dve pa zunaj ne. V znotrajnim dvorišu je bilo, kakor v dveh zuuaj-nih, več poslopij, kjer so se hranile reči, ki so bile k službi Božji potrebne, kakor n. pr. junci, teleta, jagnjeta, derva, svete posode, sveta duhovniška oprava: v teh poslopjih so duhovniki, leviti in drugi strežniki čez noč ostajali itd. V tem dvorišu je bil veliki altar žgavnih darov, petdeset komoleov dolg, ravno toliko širok, iu petnajst komoleov visok; na tem altarju, kije bil pod milim nebam, je vedno gorel ogenj, kjer so se zaklane živali Bogu na čast žgale. Xa verh altarja je bilo več miz in drugih priprav, in posod z vodo, iu kmalo proti zahodni strani se je šlo po dvanajsterih stopnicah do samiga svetiša, ktero je prav za prav se imenovalo tempel Gospodov, v kteriga so smeli sami duhovniki hoditi, in nobeden drugi. V pervim delu tempelna je bil majhen pozlačen altar, kjer se je vsako jutro in vsak večer kadilo žgalo; .tudi je bil ondi drag zlat svečnik, ves iz eniga samiga kosa zlata, (po našim je utegnil veljati blizo 5(KH) H.), s sedmerimi Iampicami, ki so po noči, ne pa čez dan gorele.
Opomniti je treba,
//) Da so bili duhovniki in leviti ze o času kralja Davida v več verst ali redov razdeljeni, zato da se je vsa služba Božja vselej v lepim redu brez vse zmote opravljati mogla. Leviti so bili nekej stražniki, ki so bili v več oddelkov razdeljeni, vsak pod svojim stotnikam, nekej so bili strežniki, ki so stregli duhovnikam med službo Božjo: nekej so bili godci in pevci, kteri so bili tudi v več verst ali korov razdeljeni. Duhovniki so bili razdeljeni v 24 redov ali verst: vsaka versta je en teden opravljala službo Božjo v Jeruzalemskim tempelnu; vsi drugi duhovniki so bili lahko doma, dokler ni tudi nanje versta prišla. Vsak pet in dvajseti teden je ravno tisti red duhovnikov zopet na versto prišel, da mu je bilo v tempelnu Božjo službo opravljati, torej dvakrat v letu. Kadar je tedaj versta zadela en red duhovnikov, so se tisti duhovniki iz svojiga doma v Jeruzalem podali, in so tamkej ves čas svoje službe ostajali. Ker se je bilo pa večkrat prigodilo, da so se med sabo hudo prepirali, kteri izmed njih l)o darivne živali klal, kteri bo kri škropil, kteri bo kadilo prižigal itd., in so se, k.ikor spričuje jo ustmene sporočila llebrejcov, tudi pogostama zavoljo tega do kervaviga stepli, sc
je po babilonski sužnosti navada vpeljala, da so si z vadljanjem te razne službe med sabo delili. Vad-Ijanje se je v dvorani, kjer je navadno veliki zbor svoje seje imel (v znotrajnim dvorišu), in sicer takole godilo: Preden je še zora napočila, so se v to dvorano vsako jutro tisti duhovniki zbirali, ki so imeli tisti dan opravljati službo Božjo: pričujoča sta bila en vradnik vclikiga zbora in pa stotnik stražnikov. Stotnik je dal znamnje, in vsak duhoven je en perst kviško pomolil. Sadaj si je stotnik eno številko izvolil, ktera se mu je ljubila, je enimu pričujočih duhovnikov kapo z glave vzel, in pri njem šteti začel. Duhovnik, pri kterim je jenjal šteti, je dobil vadijo. Xa ta način je bil Žaharija. oče sv. Janeza kerstnika, izvoljen, da je kadilo v tempelnu prižigal (Luk. I. 9.). (D. si.)
Ogled po Slovenskim.
I/. Ljubljane. 12. kim. Za srečno pričet,c noviga šolskima leta bodo latinski in rečni učenci prihodnji petek. 15. kimovca, zjutraj ob S v Senklav.ški eerkvi slovesno mašo imeli. —- l istno iz llartuma naznanil je, dc je misionar gospod Ign. K »h I okoli I O. rožnika v Gond >koru umeri, in de ho prečastiti g.»sp.nl provikar Knoblecher poslednji dan pred o lh >dum iz Gondokora ond>it 10 zamurčikov kerstil*.
Iz Krope. Ljuba D uiica! dan is Ti imam kaj žalostnima, pa tudi kaj veselica naznaniti. :<0, vclicijra serpana je bil v Kropi po dnevu okoli desete ure zlo nevaren ogenj, ki je kal»ernov. to je poslopje, kjer se oglje in druga roba hrani, upepelil. .Strašno je bilo slišati mili glas doneč h zvonov obeli cerkev in kiik preplašenih ljudi, in viditi velik platnen tik hiš švig.*»t?. Prikazal se je že rudeči petelin na treh strehah: totle v veliko srečo ho ga koj zamorili. In tako ni druzijra nič zgorelo, kakor nanto ta kabernov. ki je okoli <00 gold. škode. Ko bi bil količkaj veter pihal. sr-itovo bi bil ves terg hipoma v plamenu, desiravno je bila obilna pomoč. — Lepo pa je bilo. in po pravici jo povem, prav milo se mi je zdelo viditi, kako so starši ljubo otročiče berž v cerkev poslali, tamkej milo-«t Ijiviga Bo»a pomoči prosit, dc bi jih v tako silni nevarnosti otel. Verli Kropčani vse zaupanje v B»ga. na priprošnjo hv. Lenarta farnima pomočnika iu Marije prečiste Devico v tej zadevi stavijo in gotovo ne zastonj; če je kje kaka vas v nevarnosti za orenj, jc got >vo Kropa; bližnje vasi po deleč krog in krog pogorele, Kropa pa. pravijo, de še nikoli ne. desiravno sc je viasi v nar večini pišu kaj užgalo. V zahvalo srečne otetbe za v ho Kropo zlo nevariesra ognja se je več sv. maš bralo in med drugim tri z blagoslovam. — Ob kratkim sim sc Ti, ljuba Danica, pri tej priložnosti šc nekaj povedati namenil. Veliko cerkev sim že po Kranjskim vidil. tode tako lepo ozaljšanih hc nikjer ne kakor ravno v Kropi, posebni cerkev Matere lložje pri kapelici. Ta cerkev je ob godovih Matere Božje zdaj vender tako lepo ozalj-šana. de mora res človek nekako rajsko veselje občutiti in reči: o kako je lepo, o kako jc vse lepo! Preobširno bi bilo vse popisati, kar se je v kratkim v tej lepi ccrkvi ponaredilo. Zmed mnogih častiveov Marije Device, ki za to lepo cerkev, kar le morejo, darujejo, omenim le za cerkveno lepotičje vsiga unetiga in hvalevredmga Luka Pavlič-a. On si pač misli, de kraj, kjer kralj nebes in zemlje prebiva, mu nc bo nikoli zadosti po vrednosti lep. O. de bi pač več takih mož bilo! Gotovo bi bile inarHiktere cerkve zaljši, kakor so. ker po ne-kterih krajih, če gospodje za kako novo napravo kaj ozuanujejo, je koj goderujaiijc in zmišlitn« ob -rdovai. c
nli-a-i, ter terdljo in pravijo : je že vse tako dobro, ni treba nič drugači itd.	J« Perse.
Razgled po keršanskim svetu.
V	Gradcu sc je 20. vel. serpana katoliška družba rokodelskih hlapcov slovesno pričela. Prečastiti škof sami so jo s prelepim govoram vpeljali in med arugim rekli, de se morajo zavoljo ustanovitve imenovane družbe nar pervo Bogu, pa tudi svitlimu cesarju zahvalili, ki no vsioi dražbam, ktere se na katoliško podlago opčrajo. močno udani. — Vodnik ondot-nih latinskih šol je pa družbo v podporo ubozih a čenčo v napravil, ki ima žc veliko udov, med drugimi prečast. škofa Otokarja.	Salzb. Kirchbl.
Veliko nadzorništvo jetnišnic je 3 Lazar iste v Novo Vas pri Dunaju poklicalo in jim duhovno past ir>ivo ondotne kaznovavnite, ki jo gospe dobriga pastirja oskerbujejo, izročilo. Tem se bota v kratkim sc dva »lru:ra mašnika pridružila, eden iz llima in eden iz Pariza, in potem bo družba tudi misijone pričela. Prečastiti Dunajski veliki škof so družbi vsako leto 2000 gold. obtjubili.	Salzb. Kirchbl.
..Nicner Kirehenzeitung" pripoveduje, dc so prečastiti L o d i š k i škof Kajetan, nar stareji škof v Lombardii, poslednje tri dni pretek!, mesca zbor svoje škofije imeli. Ravno ta časnik naznanja tudi pantir?ki list prečastitiga Vrat inlavsk iga škofa, po kterim so vsi korarji in dekani za tri dni konec tega mesca v Vrati-lav poklicani v občno posvetvanje, kaj dc jc duhovnam posebno v tem času potrebno, dc zamorejo pred B«»iram iu pred ljudmi tako živeti in delati, de bodo zvesti služabniki Jezusa Kristusa spoznani, — in kaj de sc jim v cerkvenim redu, v bogočastju, pri deljenju sv. zakramentov, pri pridigah, keršanskim nauku iu si-• er koristno dozdeva.
Iz Line a sc piše, de jc v ondotni škofii ene leta sem navada, o godu svitliga cesarja ubogim učeneam hranilne bukvicc p« 10 goldinarjev dajati. Navada taka je gotovo hvaie vredna. Revni učenci se s tem spod-hadajo. dc radi v šolo hodijo: pazljivo poslušajo iu se pridno uče. in razun tega se v njih sercih tudi ljubezen do domovine vnema. Sc v poznejših letih se taki otroci z veseljem spominjajo, de so o godu svitliga cesarja obdarovani bili, in to spominjanje dostikrat njih misli in dela zboljšujc.
Casmk ..Salzb. Kirchbl.u jc naznanil, de jc Janez L v. Smid, katehet v Solnograški dekliški šoli. 25. vel. serpana v Monakovim za kolero umeri. Bil je še le 41 let star. Malo časa je živel, pa veliko dobriga storil. Njegovo delo ..'/irodoviiisk katekizem" ga bo v vednim spominu ohranilo.
V	Solmniirradu je l.udovik Mooscr po nar<čenju prečastitiga včiikiga škofa Scitovsk > -ga za Ostri-gonsko škofijsko eerkev orgle naredil, ki imajo v 50 registrih 35.'10 pišal. Nar veči lesena pisal je tolika, de se precej debel mož v nji prav lahko giblje. Salzb. Kbl.
..Slov. Nov.~ naznanujejo. de se je gr. Mohr, stotnik <■. kr. polku tirolskih streleov, ki je zavoljo hrabrosti zlato svetinjo dobil, častilim kapucinarjem pridružil.
rSlov. Nov.- ho žalostno sporočilo prinesle, de je muogočastiti gosp. kanon k Dr. Krištof Smid, sloviti spisovavec prelepih povest za mladost, kiniovca v Augsburg-u, &li let stur . za kolero umeri.
Po časniku ..Buda P. Iliri.~ živi v II od ruš i pri Stavnici cigansk par, ki skupej 218 let šteje, namreč «wi lil. ona pak 107 let	Slov. Nov.
Zmed hudobij, ki jih lakota napravi, je nar stra-šneji, ki seje nedavno v nekim selu Zaslovskiga okrožja dogodila. Dvoje sirotejev, deklica 16, in deček 14 let star, je z mlajši sestro od milovšine sosedov živelo. Ko milostnih darov več ne dobe, se v svoji koči zaprejo, in manjši sestra v peč zleze ter v nji zaspi. Komaj to etareji sestra zapazi, peč zapre in pod ognji-šein zakuri. Zavoljo vročine ee dete prebudi in začne milo jokati; z nar bolj žalostnim glasam kliče na pomoč, ali brat in sestra gluha ostaneta. Mala nesrečnica poslednjič omolkne, in zdajci stareji sestra peč odpre, zadušeno sestro iz nje izleče, jo šc ene barte udari, in ji nato s pomočjo svojiga brata — oh groza! z nožem glavo, roke in druge ude odreže, v lonec verze in k ognju pristavi. Komaj začne vreti, sc že obedva k obedu spravita. V tem župan zagleda, dc se iz koče kadi. Dobro ve, de zavoljo splošne revšine v selu otroci nič ne morejo imeti kuhati, ter si misli, de so mogli kaj ukrasti; poda se toraj z enim prisežnikant v kočo, kjer sta otroka ravuo kosti glodala. Vprašana, kaj de jesta, odgovorita: meso. Zupan in prisežnik kočo pregledujeta in v kotu ostanke obsekaniga trupla najdeta. V tistim okrožju je žena svoje lastno dete npekla in jedla. — Bog nas vari take lakote!	Zagr. kat. I.
V	nemških časnikih se bere, dc jc badenska vlada pogoje, ki jih je apostolski sedež v končanje on-dotuiga ccrkvcniga razpora postavil, sprejela ; no pa tele: Višimu škofu se mora zopet popolna prostost dati; vse preiskovanje in kaznovanje duhovnov in neduhovnov zavoljo spolnovanja cerkvenih povelj mora nehati; začasno podcljcnje duhovnij gre višimu škofijstvu; oskerbovanjc ccrkvcniga premoženja naj se v poprčšnji stan verne; vlada mora toraj zaukaz 10. apr. in G. maja tega leta preklicati.
Sardinski minister Ratazzi in spanj olnk& minister Jose Al o uho uboge mnihe in nune iz njih tihih prcbivalis izganjata, kakor ko bi se skušala, komu zmed nju dc bodo prckucuhi v ti reči veči hvalo prepevali, —- in se še človekoljubna hlinita, ker pervi pravi, de deržava zavoljo kolere bolnišnic potrebuje, drugi pa. dc deržavo samostanskiga premoženja žeja. — Čuditi se je le, de v teh deželah še tolovaje kaznujejo!
Iz Rima sc časniku ..Salzb. Kirchbl.u piše. de se bodo škofje, kakor jc žc več časnikov razglasilo, v začetku mesca listopada res pri sv. očetu zbrali in sicer posebno zavoljo verskiga določenja o ncomadežanim spočetju Device Marije.
V	R i m u so sv. oče 22. veliciga serpana v bolnišnici k s. Duhu bolnike, ki so kolero imeli, obiskali, j h tolažili grede od postelje do postelje in umirajočim sv. zakramente delili.	\Vien. Ztg.
jflili darovi.
Za mision v s r e d n j i A f r i k i: Več dobrotnikov iz Ljubljane U go'd. 10 kr. — Iz Trcbevniga 4 gold.
Preiiienilie duliovNiue.
\ Ljubljanski s kol'i i. Tuhinska 1'ara j«- podeljena «. Jo/. II <>n o II i-t II. kaplanu v Kamniku: £. Jan. Sto par. kaplan v tiradu. pride za duhovnica pastirja * Budajne: £o*p. Dr. Ilenr. Pa ukt-r. no\»posvečeni mašnik. za kaplana v lirad: Jan. IIo fst el t er. kaplan v Šent-Vidii pri \ipa\i. za dolmvnisa pastirja v \ erlipolje: \ al. selil-ev iz Podkraja v Podrago za duliot i»i;a pastirja namesti £. Jo/. I.ipovsek-a. ki je ^ pokoj •ijaii. li. Andrej Ar ko. porivajoč mašnik. je pri N«»\i Stilti :>. kiim.v.-a po doki bolezni v 2!». I tu -\oje starosti v tiospod« zaspal.
0<I*q\ orm vrs tnik : Andrej Znmejr. —
7. t! /i.::. . Jni> f H'm-ii.k