0 g e n j. Ogenj, voda in zrak so nam zel6 koristne stvari na svetn. Brez njih ne bi mogli izhajati. Koliko se je bilo Ijudem treba nekdaj mučiti, dokler se še nijso znali okoristiti ž njiini! A dandenes nani toliko koristijo, da ne moremo niti našteti vseh 6aih koristi, ki nam je vsak dan donašajo. Ali kakor nam ogenj, voda in zrak neizmerno koristijo, tako nam tudi časih lehko neizmerno škode napravijo. — Brrr! — groza me strese po vseh udih, kadar koli pomislim na strašni ogenj, na povodenj ali silni viliar. Koliko ljudi je uže nesrečnih postalo v takih žalostnih primerkih ! ¦,'¦'¦¦'' Matijokoni, ¦**' ~~~ ne bil sniel vzeti, otide potein zopet na vert, kjer si odreže v bezgovem germu.palico, iz katere naredf dve brizgaluici. Zdajci začneta na vse strani z vodo brizgati, in to jima je^foilo mnogo Veselja. — Večkrat sta si naredila kako znamenje, v katero sta *potein brizgala, da nij bilo ne kraja ne konca. Zdaj se Matijček postavi tja k skednju ter pravi: ,,ajd zadeni ine!" Prance brizgne vanj, in ga tudi zadene. Joj, to vam je bilo smeha in šale dosti. Nu tako sta se te šale tudi kmalu naveličala, in začela sta c»16 na starejše, mimogredoče ljudi — 188 — - izza plota brizgati, se vč, da je bilo potem doma mnogo jeze in prepira. — Necega pop61udae reče Matijček svojemu tovarišu Francetu: veš kaj ? to mi je uže predolgočasno vedao brizgati t zrak ali plot. Veš kaj ? Pojdi gori v sobo ali kuhinjo, in prinesi nekoliko žepleaib. klinčkov, tam za skednjom si na-rediva ogenj, in ga bova gasila. Oj to bode veselje gledati!" nRad bi, ali ne smem po žeplenke; meni so mati užž večkrat ostro t prepovedali igrati se z žeplenkami, a brez njeaega dovoljenja jih ne smem niti v roke prijeti!" nA kaj ti je treba o tem matere vprašati; kar tiho je vzemi in prinesi . je doli, samo toliko gledaj, da te mati ne vidijo. Daj, hitro skoči, a jaz v tem naberem aekoliko slame in suhih tresak ter je potem zažgeva. Hudobni France se dade zapeljati, otide v sobo in res prinese skrivaje nekoliko žeple-nek. Matijček je v tem priredil majbno gromado, katero sta zažgala. — Zdaj si prineseta v starem loncu tudi vode, in jela sta z brizgljama ogenj gasiti, da so iskre letele na vse straai. Plamen je bil prevelik, a njiju brizglji pre-majhni in preslabi, da bi bila ogenj pogasila. Zato je ogenj postajal vedno večji in prijel se je skednja, v katerem je bilo vse poliio slame. Tudi slama se vname iu uže gori z visokim plamenom, ko dečka še ne mislita na to. Z gorečega skednja potegae veter iskre v bližaji hlev, ki je bil polhea seaa. K sreči nij bilo živiae doma, bilaje napaši.— Zdaj se še le ustrašita dečka, Tideč, da je tudi hlev začel goreti. Ko preplašena pobegneta, skrijeta se, ter nikomur nie ne povesta. Plamen prodere tudi skozi streho in se vzdiguje kakor turea visoko. Ko je bilo uže vse v ogaji, zapazijo gosfc, čera dim ia po vseh ulicah zažea6 žalosten glas: gori! gori! pomagajte! Po cerkvah je zafielo * zvoaiti ia od vseh straai hite ljudje k ognju s posodami ia brizgalaieami, da bi obvarovali, kar se še da obvarovati. Brizgali so iz velicib. brizgalnic na ogeaj, ali vse je bilo zam&a. Naposled se je tudi biša, ki je blizu hleva stala, vnela, ia zgorela je do tal. 3SJIČ druzega aij ostalo, aego osmojeno ia golo hišno zidovje; vse drugo je bilo prah ia pepel. Fraacetovi stariSi aijso imeli zdaj ae hiše, ne druzega poslopja, ae denarja, da bi si bili mogli novo hišo napraviti. Ostali so siromaki g troje drobnib. otrok brez aiše ia brez vsega. Zgorelo jim je tadi v hiši vse 'orodje, vsa obleka, in vse, kar so imeli. Oj, kako zel6 ia milo so žalovali ubogi stariši! Ia vse te neizrečeae aesreče sta bila kriva France ia Matfjček. Fraac^ je začel zdaj bridko jokati, vidčč, koliko nesreče so naredile žepleake, ki jib. je skrivaj vzel. Ljudje so pozaeje razmišljali, kako je ogenj nastal, aK aihče nij zaal kaj gotovega povedati. Poredaeža aijsta hotela po^edati svojega pre-greška, ker sta se bala kazai, ia tako se nij seznalo. Matijček je pretil Francetu, da ae sme nikomtir povedati; a ko sta oba odrastla/otide Matijček po svettl, in aikoli se nij več pozneje o ajem kaj slišalo. Fraace je hodil v šolo ia se je pridno učil, ali vest ga je vedno pekla zaradi pregreška, ki ga je storil v mladosti. Ko je bil v aajlepših letih. svojega življenja, nevarno oboli ia umre. Še le zdaj na smertnej postelji prizna svoj pregrešek. Nu prepozno. Siromašai .,s stariži in dve sestvici so ostali vedao ubožci ki so morali o milostiajah, drazib. ljudi živeti. Preljubi ofcroci! ne igi"ajte se nikoli z ogajem, da se vam ae zgodi kaj tacega, iakvr ^"vgem tukaj povedal.