Postave slovenskima druživa % v Ljubljani. Pervi razdelit. Namen , opravila in dolžnosti slovenskiga društva. §• 1 . famen slovenskiga družtva je: obdelovanje in omika- n j e slovenskiga jezika in povzdiga domovinniga slovstva (literature) in umetnosti. §. 2 . Imenovani namen doseči, sije družtvo naslednje pripo¬ močke izvolilo: а) napravo bravnice (čitavnice), v kteri se bojo dobili vsi slovenski in mnogi slovanski, pa tudi nemški časni¬ ki (novice), dobri zemljovidi in slovanski besedniki (slovarji); б) napravo buk var niče (knjigarnice) po moči družtvini- ga premoženja, v kteri se bojo zraven imenovanih čas¬ nikov tudi innogoverstne druge bukve (knjige) jeziko- slovstviniga in narodskiga obsežka nabirale; knjige pa veri, veličanstvu cesarja ali scer postavnimu reduprotiv- ne se nikdar ne bojo v bukvarnico jemale: 2 cj družtvo izdaja po moči svojiga premoženja tudi slo¬ venski letopis v prostih zvezkih, v kteriga se hojo taki sostavki jemali, kteri se z namenam slovenskiga družtva vežejo. Vsaki ud je tedej prošen, pripravne spiske v kakoršnim si bodi jeziku odborstvu poslati, ki jih bo dalo v slovenski jezik prestaviti in v časnik na¬ tisniti. d) tudi druge občnokoristne in ljudskimu podučenju v mno¬ gih vednostih pripomogljive knjige bo dajalo družtvo na svitlo, in če bo v stanu, bo včasih posebno koristne knjižice tudi brez plačila med ljudstvo delilo; z bravnico bo tudi govoriše sklenjeno, kjer bojo v vajo očitniga govorjenja in vzajemniga podučenja družb- niki zamogli včasih v slovenskih govorili, na odstavk v b) vezanih, se skazati; f) ker je posebin pripomoček za omikanje jezika in za obujenje veči ljubezni do njega v očitnih besedah, očit¬ nim petji in v gledišnih igrah iskati, se bo poslužilo družtvo včasi takih očitnih naprav. > 3 . Dolžnosti družtva sploh izvirajo iz njegoviga namena, kteriga doseči, si bo družtvo po vsi svoji moči prizadevalo; zlasti pa bo: aj nabiralo pripravne spiske za svoj letopis in druge knji¬ ge, ki jih bo na svitlo dajalo; zatorej bo' v ta namen z mnogimi slovečimi slovenskimi pisavci v zavezo stopilo in za izverstne spiske pisavcam tudi primerjene darila dajalo, de bo tako dobro ime svojim knjigam pridobilo in jih obilno med ljudstvo razširilo; 6) družtvo se bo zvesto in natanjko po postavah ravnalo, ktere so po vstavi družtvam dane; c) pregled vsili njegovih spisov, pomenkov in zapisnikov bo vselej vsacimu odpert, in vse, kar bo družtvo skle¬ nilo, bo očitno na znanje dalo; zakaj očitno ravnanje v vsili rečeh je poglavitno vodilo slovenskiga družtva; d) kar bo ena ali druga cesarska gosposka, vradništvo ali sicer kaka druga družba od družtva, v njegov namen segajočiga zvediti ali zadobiti želela, bo vselej rado- voljno po svoji moči storilo; e) za vse, kar bo družtvo storilo, bo vselej odgovor dalo; de pa za vsako besedo ali djanje posamesnih udov druž¬ tvo ne more porok biti, to vsak sam ve. 3 Drugi razdelk. Od družbnikov ali udov družbe, od njih pravic in dolžnost. §• 4. Vsak omikan človek brez razločka stanu (gosposkiga ali kmečkiga) in brez razločka naroda (naj je Slovenec ali ne} zamore ud slovenskiga družtva biti, ako je njegovo zaderža- nje v vsim pošteno in sploh tako, de ni zoper čast sloven¬ skiga družtva. Kdor želi' v družbo stopiti, naj se z besedo ali po pis¬ mih oglasi družtvininiu odboru, ki sklene sprejembo noviga uda. S- 5. Vsi družbniki so pravi udje družtva in se delijo: 1. v domače in 2. v vunanje. Domači se pa na dalje verstijo: aj v take, ki v Ljubljani in nje okolici stanovitno sta- niše imajo — in ki se domači stanovitni imenujejo, in pa bj v take, ki nimajo v Ljubljani stanovitniga stanovanja, h kterim se tisti šolski mladenči štejejo, ki imajo lastnosti v družbo vzeti biti; ti se nestanovitni udje imenujejo. Vsaki v Ljubljani prebivajoči stanovitni ud plača o pri- stopku k družtvu 2 gold. vpisnine — letno plačilo pa znese 4 goldinarje, ktero se, vsake kvatre predplačevaje, odrajtuje, ako ie kdo samec v družtvo stopil. Če pa stopi oče z ne¬ samostojnimi sinovi v družtvo, ima zraven vpisnine ža vse skupej 6 gold. na leto odrajtovati. V Ljubljani prebivajočim nestanovitnim udam (šolskim mladenčem) ni treba vpisnine plačati; njih letno odrajtilo pa znese 2 goldinarja. Vunanji udje plačajo o pristopu 2 gold. vpisnine; zra¬ ven pa, vsake kvatre predplačevaje, odrajtujejo 2 gold. na leto, ako samci pristopijo k družtvu; oče z nesamostojnimi sinovi pa ima na leto 3 gold. plačati. Namesto kvaterniga plačila se jemlje tudi mesično. 4 §. 6 . Vsi družtvini udje dobe v poterjenje sprejemno pismo, od vodja in tajnika podpisano; zraven tega pa tudi en iztis družtvinih postav. Njih imena, stan in stanovanje se zapišejo v družtvino matico. §. 7. Pravice, ktere družtvo svojim udam dodeliti zamore, so: a) sleherni ud ima pravico, se praviga družbnika pisati; bj vsi družbniki imajo pravico v velkim zboru v vsih re¬ čeh svojo misel na znanje dati, in v zboru ali pa tudi zunej tega družtvu priporočila ali svete razodeti; c} vsi udje dobivajo brez plačila od družtva na svitlo da¬ jani letopis; ci ) sleherni ud, naj stanuje v Ljubljani ali ne, ima pravico, si brez plačila bukve iz druztvine bukvarnice izposoditi, ktere se mu bojo po redu dajale, kakor se je za-nje oglasil, in se mu bojo tudi na njegove stroske in na njegovo poroštvo po tisti poti na dom pošiljale, kakor jo je na znanje dal; po velikosti in številu zvezkov se mu bojo pa posojene knjige delj ali manj časa, ki mu bode pri posojilu na znanje dan, prepustile. Postava je, de se na enkrat ne bo več ko troje zvezkov posodilo, in de se nobena knjiga ne bo pred 8 dnevi nazaj ter¬ jala, vsaka mora pa v 4 tednih nezaj priti: ej vsak ud ima tudi pravico, bravnico obiskovati, v kteri se imenovani časniki znajdejo, in starejši časnike v po¬ sameznih zvezkih proti temu na dom jemati, kakor je bilo zgorej v d) govorjeno; f) vsacimu udu gre tudi pravica, slovenskih govorov de- ležnimu biti, kteri bojo včasi v družtvinim govorišu. §• 8 . Vki udje se zavežejo: a) se po vodilih in postavah družtva zvesto ravnati; b) prevzete dela pridno in družtvinim namenam dostojno opravljati; c) postavno plačilo vsake kvatre ali vsak mesec naprej od- rajtovati. §• 9 - Iz družtva se zamore le stopiti, ako se odstop poprej z besedo ali po pismu odborstvu napove in znesik enih kvatrov 5 po napovedanim odstopu odrajta; potem jenjajo vse pravice, ktere je družbnik poprej vžival. §. 10 . Kdor elo nobene dolžnosti ne spolni, ktere so udain na¬ ložene, in tudi ponovljeniga prijazniga opomina ne porajta, od tega gre misliti, de se je družtvu natihama odtegnil. Tretji raztlclk. Druitvini odbor in njegove opravila; velki zbori. §. 11 . Družtvine opravila in premoženje oskerbovati, izvolijo udje v velkili zborih vodja, vodj a-namestni ka in 12 odbornikov, izmed kterih si odborstvo 2 tajnika izvoli; vsi skupej narede družtvino odborstvo. §. 12 . Udje družtviniga odborstva naj bojo učeni, zaupljivi mo¬ žje, izsred družbnikov izvoljeni j ki imajo zraven potrebne vednosti tudi terdno voljo, družtvine dela tako opravljati, kakor namen družtva tirja. §. 13 . Vodja ravna opravila odborstva po postavah; odloči dni za seje odborstva in je predsednik zbora odbornikov in vel- kiga zbora, kjer red govornikov določi, dvombe in nav- skriž-misli razjasnjuje, glasove nabira, razločne glase zedi¬ niti skuša, pri enakim številu razločnih glasov s svojim gla- sam pravdo dokonča, in po večini glasov pomenke sklene; on podpiše tudi vse pisma, zapisnike in družtvine sklepe, kakor tudi v natis namenjene spiske. §■ 14 . Vodja-namestnik nadomestuje v vsim nepričijočiga vodja. Ako pa tudi vodja-namestnik ni pričijoč, ga nadomestuje tisti odbornik, ki je nar delj časa v odborstvu. 6 §. 15. Tajnika sta, kakor drugi odborniki, naznanovavca druž- tvinih reči pri pomenkih odborstva in velkiga zbora; ona pi¬ šeta poredama zapisnike, opravljata v edinstvu z vodjam družtvine pisanja, ktere pisar čedno prepiše in razpošilja; tajnika prejemata tudi družtvu namenjene dopise in vlage; podpišeta z vodjem vred vse pisma in zapisnike, in njima je tudi oskerbništvo družtvine registrature, bukvarnice in čas¬ nikov izročeno. S- 16. Odborniki opravljajo po sporočilu vodja družtvine dela, in se po sklepu odborstva dele v manjši odborne razdelke, de opravljajo v njih razdelk segajoče opravke. Eden izmed njih je viksi oskerbnik družtviniga premoženja, je preglednik od denarničarja oskerbovanih denarnih bukev in vsili raču¬ nov, in položi odborstvu konec leta račun pretečeniga leta in prevdark stroškov za prihodnje leto. Od družtvine denarnice ima tudi on svoj ključ. §■ 17 . Denarničar, ki tudi pisarstvo opravlja in je za svojo služ¬ bo plačan, mora zaupljiv ud družtva in v stanu biti, premo¬ ženje po ukazu odborstva varno shraniti, za ktero mora tudi dober stati. S- 18. Vodja, vodja-namestnik, tajnika in odborniki ne prejem¬ ljejo za svoje opravila nobeniga plačila; njih opravilstvo ter- pi eno leto, po kterim pa zamorejo zopet izvoljeni biti. §. 19. Odborstvo se snide vsaki teden enkrat; predsednik je družtvini vodja ali pa njegov namestnik. §• 20 . Važne reči se v zboru odborstva posvetjejo in dokončajo. De pa zamore kak sklep veljavnost zadobiti, mora vselej čez polovico, tedej narmenj 8 odbornikov pričijočih biti, in le to velja kot sklep odborstva in potem tudi celiga družtva, kar je po večini glasov poterjeno bilo. Menj važne opravila za¬ more tudi vodja s tajnikam vred dokončati, tode v pervim odborstvinim zboru mora to odborstvu naznaniti. Zbori od¬ borstva so očitni. 7 §* 21 . Odborstvo ima pravico, v važnih opravilih in v imenitnih znanstvinih rečeh število odbornikov pomnožiti ali pa posebni razdelk domačih ali vunanjih udov izvoliti in jih v pomoč imenovaniga dela naprositi. §. 22 . Vsako leto je enkrat velki zbor in sicer navadno nasled¬ nji dan po velkim zboru kmetijske družbe. O posebnih okolj- šinah pa zamore odborstvo tudi izverstne vclke zbore po¬ klicati. Sleherni velki zbor bo ob pravim času z naznaniiam tistih reči oklican, ktere bojo predmet velkiga zbora. §. 23. Predmet velkiga zbora, kteriga vodja z nagovoram za¬ čne, so naslednje reči: a) oznanilo vsili skozi leto od družtva dopernešenih opravil; mnogi drugi govori, ki se z namenam družtva vežejo, in ktere ima vsak ud 14 dni pred zboram saj ob krat¬ kim odborstvu vediti dati, de se morejo v naznanilo zbornih pomenkov postaviti; kdor ta čas zamudi, se ni¬ ma pritožiti, če njegova reč ne bo posebno zaznamo¬ vana, ampak zmesu vverstena; vsaka reč pa mora vun- der nar manj en dan pred velkim zboram odborstvu na¬ znanjena biti; c) razglas računa pretečeniga leta in prevdarka stroškov prihodnjiga leta; d) naznanovanje vošil in svetov v prid družtva; e) poprava družtvinih postav; f) volitev vodja, njegoviga namestnika in odbornikov, ki se po pisanih listih volijo. §• 24. V velki zbor pride vsak ud sam; namestniki se ne mo¬ rejo poslati. Večina glasov pričijočih udov velja kot sklep in volja celiga družtva. §. 25. Pomenki velkiga zbora se dajo okrajšani po časopisih na znanje, celi in popolni pa bojo v družtvini časnik natisnjeni. 8 §. 26. Ako bi se družtvo iz kakiga vzroka razvezalo, pride družtvina bukvarnica v last tukajšnjiga licealniga bukviša, ako bi tadanje odborstvo iz posebnih vzrokov drugači ne sklenilo. §lovensko družtvo v Ljubljani 2 . velikiga travna 1849.