RADO MEJOVŠEK:
Alenka in Darko.
Pravijica. Drugi del.
^^tS/^ž^'^    \    ez nC(č se je solnce ckopalo v morju; ob jutru za-
/y                  «     rana 'pa je plulo na nebu čisto in žarno. Njegovi zlati
//^v^ /**~"\         prameni so posrebali meglo, vijočo se po rodnih
oS^fjffm)        dolinah in po veličastnih gcrah. Zaplesali so- okolo
'^^^Mto^'/       vrhov snivajcčih dreves; zazibale so se vejiee in
';S^^^Pn            zašušteli njih zeleni listi. Qozd se je zbujal!
VI   (^N^Ss /1          Ptičice preljube, zveste stanovalke tihega lesa,
v\\ .h^ S^/ so dvignMe nežne glavice, odprle Ijuba očesca in ^ pretegnile svoja krila. Napol tiho čivkaje in zmeraj glasneje so poletele na majajoče vrhove dreves in zapele milo-deneče pesmi.
Vesela pesem je predramila škratlja Čuvaja, dremiajočega ob dre-vesnem, deblu. Sko-čil je na noge, pogledal drevju v vrhove in vzklrknil: »Oh, dan je!« Zbudil je speče tovariše. Pcbrali so se z ležišč, si s prsti poravnali brade in lase, zbiraje se okclo staroste. Še enkrat ponovi vsa-kerau današnji opravek in jih opominja: »Bodite vestni, vztrajni vn dobro-srčni! Le tako se rešimo prckletstva.«
Medtem sta pristopila Alenka in Darko. Škrateljci jima stiskajo roke in povprašujejo za spaWje. »Vdo dobro!« odgovorita oba. Priklonita se sta-rosti: »Hvala za vašo in naših prijateljev gostoljubnost. AH kdaj se opri-memt> poti k vilam1?«
»Preoej!« zavrne starosta. Stopil je h grmu, odkrhnil šibko vejico, poklical Modirijana, Skrčka in SmTČka, rekoč:
»Pot k vilam bi bila doligotrajna in naporna, ker bi vas ovirale veje, protfe, robidje in debla. Da tentu odpomGrem, izročim tebi, Modrijan, to-le
—.   195   »^-
vejko-čarodejko. Karkoli t>i vam zastavljalo pot, se dotakni z vejlico, in krenilo bo spota. Tudi najmočnejša debla se bodo umikala. Povrhu dobi vsakdo izmied vas čreveljjlčbe brzoteke; obujte si jih, in ponesli vas bo'do hitro kakor vetrič do vflinega ra;ja. Če bi bila ograja, ki ogrinja vilin vrt, brez vhoda, se dotatai s šibico, in odpre se vam. Vse drugo stori Mo-drijan po lastnem nagibu. Pozdravi vile, naše prijateljice, in reci: »Žalu-jemo! Prid'e li rešitev?«
Utrnila se mu je solza iz očesa; okrenil se je vstran in zažvižgal na piščal. Na mah so izginili vsi škrateljčki, kakor da bi se raztopili. Le Mo>-drijan, Skrček in Srairček, Alenka in Darko so zaostali na planoti. Molče so si potegnili čreveljčke brzoteke na noige; Mo'drijan, s čuidadelno vejico v roki, se postavi za prvega v vrsti, za nji'in Alenka, Skrček, Darko in Smrček. Modrijan zaroahne z vejico, in veje, debla, protje in robidje se razmaknejo, in gladlka pot jim1 razraste pod1 nogami in pred njimi. Za-nrafine vd'rug:ič; lahno so se zazibali' na levo, desno, nazaj:, naprej; dvig-nili sc se miali potnilki, da1 so> se njib nožice le s prsti dotikale tal, in hiteli so z brzino vetriča. Pred njimi so se umikale direvje in skale. za njiimi pa so^lezle naprejšnje raesto. V ušesih jim je šumielo, pc vsemi truplu gomazelo, videli pa niso ničesar; bilo jim ie, kakor bi sanjali. Venomer so hiteli, drvdi; Bog ve, kje in kod!
Sčasomia je brzkia pO'nehala. in obstali so na zeleni trati pred vilinim
rajem. Modrijan pa veli: »Ta-le zemilja je vilina posest in sveta je, ni tnoči
•prestopiti je z obuto nogo!« Sezuli so si čreveljčke, in noižiee je božala ka-
kor žamet mehka zetenjad. Prsa^ne in bele rožice so dehtele in opajale
mkde potnike s priietno vonjavo. Previdno sc dvigali bo«e pete, kakor bi
se bali, pomlandrati nežno cvetko in ji vzeti rrolado življenje. Bujno razrasla
seč temnega bršljana jim1 zapre pot. Vho^a ni videti nikjer. Z vejico
čarodejko poboža Modrijan po bršljanovih listih. In čudo! Vse vejice so
r   vztrepetale, in1 zašumeli so listi; počasi' so se vejice razlezle, in odpre
Ise vhod na čarobni' vilin vrt. Vstopili so. Na gredicah so> klile in raz-
fccvetale plaiTimske cvetke ter polnile ozračje z mamiljivim v.oinjem. Sanjale
Fsio iin klanjale pisane glavice. TuintaTn cvetoče lipe so razilivale vonjavo
visoko gor pod blesteče nebo.
Sredi rajskega vrta se je dVigal kristalen dvorec, brušen in svetel kakor demiant. Zlata svetloba se je vlila fe dvorca na potnike in se raz-blirtiia na njih licih in obleki. Od trenotka do trenotka je pritejala svetlejša in čarobnejša.
Alenka, Darko in škratci pokleknejo, klanjajoč glavice k tlorn, in zadrhtela so nedoilžna srca cd radostnega pričakovanja. In božji vsemir dahne poljuto milosti na njih čelo.
,          Kakor lahen sen je pristopila krasna vila, položila bele-roke na glavo
L-Alenkino in Darčkovo, uprlia mili pogled na malo družbo, oprijela Alenko fcn Darka za roke, ljubko golčeč: »Pojdite!«
I
—>¦    196   «—
Povede jih po razsvetljeni poti do čarobnega dvorca; samotviorno se je premaknila prozorna stena, in biii so v dvorani. Diveni priizor! Ob levi in desni strami so se razvrstile vile do bisernega prestola v ospredju. Nad nifrro je plaval demant, sfvetal in žareč kakor teolnee. Razsvetljevat je s svojo nepopisno lepo sveflobo ves biserni dvorec in pošiJial svoje veiieastne žarke po vsem vrtu1.
Na prestolu je sedela kraljica, vila krasotica. S komolcem leve roke se je oprla ob postraTisko' naslonjafo, z drobnimi prstki se oprijela za belo čelo ter premišljala. Njienio resno lice je prešinilo veselje, in rdeča ustna so se nasmiehnila. Nazaj naslonivši se je potresla krasnoi glavo, si z belimi prstki popravila zlatorumene lase in vstala. Z rdeče blazine je vzela zlati diademi z vdelanimi rutoini, safiri in smiaragdi, si ga dela na glavo, rekšii z zvonkim glasom:
»Dan dvojne sreče iam slave je danes. Uscnda ie prignala k naml dva borna otročiča; nedolžna sta in čista. Isfcala sta do-broto pri ljudeh. a: za-man. Tt\tao upanje v rras vile, božje hčere, ne smie ostati brez Plačila. Kaj bi jimi podarili? Povej, Sladica!«
»Kaj podarili? Največjo srečo, to je zmeraj veselo in nedblžno. srce in čisto dušo.«
»Prav praviš! Naj imata! Kaji pa tv, Miiljena!«
»Zraven deviške duše tudi petja dar in zvonko godbo. Ko dospeta k svojcemi, naj Alenka ¦poveličuije v pesmi nedolžnost, mir in spravo, a Darko naj j!o spremllja; ljudstvo' bo^ poslušalo; ostrmelo, in rainiilo bo-sovraštvo in njegovi izrodki.«
»Res, hvala ti! Lepa peseml in mila godfoa ublažr srca. Alenka, naša lju/bljenka, posnemai pevko Orozdanko in njene tovarjšice; tebi^ Darko, podarim liro srebrnih in zvočniih strun. Dar petja in godbe naj bo vama! Tovarišice ljubTjetie, zarajajmo kolo, pevajmo in: brenk&]xm oa strune.«
Vila kraljtea iti sestre plesalke so stopile v kolo, pevke in godalke so obstopile Alenko in Darka. Miločutna pesom se je izvila iz pevajočih grl, rasla in padala in končno1 narasla do veličastnega slavospeva; ko je do-segla vrhunec melodioznosti, je padala, pojemala in naposted1 vtihnila v zvonkih diihlfajih1. Kakor je rasla in paidalai peserri, takoi so rasli in padaM doneči zvoki godal," tako je wkipelo rajanje ter ponehalo v lahnih kretnjah.
Obče veselfe je zavladalo; lfca so rdela v blaženosti, in srca vil in gostov so utripala dobre volje.
V tem pristopi1 škratelj Modtijan1 s tovarišema Smrčkomi in Skrčkotn, ki so med tem tihomia opazovali ves prizor, k vili kraljici in se globoko priktoni z beseidamti::
»NajiskTeneijše pozdrave ti prinašamo; sprejmi od nas najtoplejo zahvalo, da se si usrrralila sirot, Alenke in Darka. Zahvaijujemo se tvoji dobrotljivosti' in blagosrčnosti; ali vprašam te, naša varuhmja, kdiai mme
—•    197    •*—
naše prokletstvo, kdaj bomio mi podzemeljska bitja tako veseličila? Ali res ni rešitve?«
»Dragi m;i prijatelji, zvesti mi skžabniki! Blage volije ponesite veselo vest v svoj-a selišča. Pirokletstvo vaše je mimilo z današnjim dnem; ¦dvoje src, nedoTžnih in vdanih, se je našlo; srce Alenke in Darka je vaša rešitev, zakaj rečeno je: Kakor hitro se najdeta dve srci; nedolžni in čisti, mine vaše trpljenje, vaša bridkost. — Veselimo se tega dme.«
Trpka lica škratelfcev so se razjasnila, in solze hvaležnosti' so jim kanile na tla. Vsem so se orosHe oči od sreče. Kraljica1 vil povzame: »V prosJavo današnjega dne si hočemo postaviti spomiTi. Idimo na vrt, in zgod'ila se bodo čuda.«
Alenka in Darko otvorita izprevod, za njtma gredo srečni škrateljci. viile in njih kraljica. Solze blažene sreče so močile tta, in vzklil-e so iz njih krasne cvetke rdečih, belih in modrih glavic. Kraljica vstopi v sredo med nje, pokiiče škratce in veli»: »Cvetke, vzrasle iz naših solz, hočemo' posaditi v gredo za spomin. Škratci, tecite, prinesite rodovitne zemlje in zaokrožite gredo!« Razpršili so se škratci; čudovito brtro so jimi letele nožice, in gredica je bila gotova. Vile, lfubke deve, so si natrgale cvetk, i'Z soiz sreoe se rddečih.
Obstopili so gredo. Vila kraljka je razgrnila bele roke, blagoslcvila zemljo in zašepe^talia besede čarodejne. In gle1]!
B Iz sredine grede je vzkLila aloa, ki zeleni in raste, a cvete le vsakih f sto let. Razvila je lesketajoče se liste in dražestno se spela kvišku. Ka'kor milada nevesta se je okitila z bivjnim cvetoTn in zadehtela je v rajskih dišavah. Vile in njeni gosti so vdihavali prelestni vonj in se apajali na njega miiini. Zamaknjeni so zdrknili na kolena ter pctaknili kroigilnkrog n^e cvetke, iz solz se rodeče. Venec zalih tož je rastel pod njihovimi rokam*, krožeč v treh gostih' vrstah.
Spet je drdgnila kraljica vil svoje bele roke, zašepetala besede ča-rodejne, in zazibale so se v sočnih betvah; oživeli s® l«sti milih rož in klanjale se njih glaivice. Sprva so se oživlijiale bele, dehteče planike, za njimi košati' encijan z miodro čašo, za tem1! pa sijajne triglavske rcže živordeče barve. Aloa je klonila svoje sočnate zeli, boteč objeti in po-Tjubiti mMe sestrice.
Vila kralijfca je vstala, za njo vsi drugi; stopila je k Alenki in Darku ter izpregovorila:
»Imejta iz mojih rok planiko belo, encijana modrega in rdečo tri-glavsko rožo; povila sem za vsakega šopek ter si ga nataknita na prsi. Cvet nedolžnosti, cve-t miru in sprave, cvet ljuibezwi ponesita svojemu ljudstvu; kakor dofgo bo narcd1 spoštoval te cvetke, tako dolgo bo srečen, zadovoljen, in blagoslov božji bo z njim. Barva belega. modrega in rdečega cveta je narodna barva vajinega ljudstva; prokletstvo tistemu, kdor jih zataji. Vezilo miojim' besedami je ta-le prstan. ki bo žarel kakor
—.    198   .—
zvezda na nebu, če prideta k ljudemi blage volje; in otemnel bo, če so njih srca nepoštena. Spoznala bosta na ta načrn dobrotljive ljudi in tudi ztobe polne. Preden pahitita med; svoj narod, vaju čaka rešitev škrateljcev in kraljestva njiho.vega tteočletnega prokletstva. V podzemskem svetu se snidemio. Modrrjan z bratcema vaju spremlja tja.«
Potegnivši prstan z roke, ga ie nataknila Alenki in vzkliknila: »Sreča z vama!«
Aknka in Darko sta pokleknila, poljubila kraljičino roko in se poslo-vila od miliosrčnih vil. Škratec Modrijan in drugova so potegnili kučme z glave, prifclanjajoč se vilam.
Velrčasten sij je razsvetil- pot; v slovo so zašumele Ijubke cvetke in dehteče lipe; razganife se je bršljanova seč, in stali so na trati pred rajskim vrtoimi
Ali so bile le sanje? Pisatii šopki. biserna lira i-n- dragocen prstan so potrjevaH resnič-nost vseh d^godkov. Molče so si mJadci nateknili črev-ljičke brzoteke; Modriiian je zamahnil z vejico čarodeinc in odibrzeli so . . .