/G^ K Želite da so vaša okna Vra^ bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan /Ak j L/ V >VK tudi ko so zaprta? If CELJE MIK d.o.o., Gaji 42b, Celje "NOVA" OKNA p> rodnost J e v kvaliteti 080 1 2 24 www. mik-ce.si Murska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kranj Hitra cesta: zgolj ovinki ali stop znak? V Nepremičninah poslovali po domače G3ete©ö[?©8m©aii r?©äb[?(3iiiB w©m©@ Max Modic: »Kajenje škodi idravju, seks ne!« Znamenito cerkev na Bocu obnovili po svoje Prim. Jože Aviner: »Celjska bolnišnica je dobra!« Rokomet: vse za pot na Dunaj 18. marca! DOGODKI Ngi TEDNIK Lani za aidsom zbolelo 5 ljudi, na novo odkrili 33 okuženih z virusom HIV V okviru vseslovenske akcije Aids ne izbira. Ti lahko! ki jo pripravlja Društvo študentov medicine Slovenije v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, Zvezo študentskih klubov Slovenije ter Društvom za integracijo homoseksualnosti bodo v soboto stojnice tudi v vseh ostalih slovenskih mestih. Brezplačno bodo razdelili 60 tisoč kondomov z informacijami o njihovi pravilni uporabi, 20 tisoč rdečih pentljic ter zloženk o okužbi s HPV in o novem cepivu. Okuženih z virusom HIV in obolelih za aidsom je v svetu in pri nas iz leta v leto več. Po ocenah naj bi v svetu konec leta 2006 živelo skoraj 40 milijonov ljudi okuženih s HIV. V istem letu je zaradi aidsa umrlo 2,9 milijona ljudi. V Sloveniji je bilo lani prijavljenih 33 primerov novih okužb s HIV, 30 med moškimi in trije med ženskami. Za aidsom je obolelo S oseb. Inštitut ža varovanje zdravja spremlja te okužbe od leta 1986. Do vključno lani So v Sloveniji zabeležili 320 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, od tega je 130 okuženih že zbolelo za aidsom in med njimi jih je 76 umrlo. Po podatkih za celjsko regijo je bilo do 20. novembra 2006 odkritih 30 oseb, okuženih z virusom HIV. Od 12 prijavljenih bolnikov z aidsom v regiji jih je 9 umrlo. V Sloveniji so najbolj prizadeta skupina moški, ki imajo spolne odnose z moš- kimi. V tej skupini so lani na novo odkrili 25 okuženih, največ v starosti, med 30 in 39 leti. Med.ženskami je največ okuženih starih od 20 do 29 let. »V Sloveniji je v primerjavi s drugimi evropskimi državami število oseb, ki se prostovoljno odločijo za testiranje, majhno. Potrebno pa je poudariti, da pri posameznikih, pri katerih je okužba s HIV odkrita pozno, zamudimo priložnost za zgodnejše uspešno zdravljenje, zato je tveganje zgodnejšega razvoja aidsa in smrti zaradi aidsa višje,« poudarja predstojnica oddelka za epidemiologi- jo v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenka Ska-za. V zavodu že ves čas omogočajo prostovoljno, strogo zaupno in brezplačno testiranje na HIV okužbo. Testiranje priporočajo predvsem ljudem stveganim vedenjem. Ambulanta je v ta namen odprta vsak delovni torek in sredo med 10. in 12. uro. Najkrajši čas, v katerem lahko ugotovijo morebitno svežo okužbo, je 2 tedna po dogodku, ob katerem bi lahko prišlo do prenosa HIV (informacijo o možnosti testiranja lahko dobite na telefonski številki 42-51-122). Akcijo anonimnega brezplačnega testiranja na okužbo s HIV in z virusoma hepatitisa B in C pa so na pobudo Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani pripravili v teh dneh tudi na infekcijskih oddelkih Splošnih bolnišnic Maribor, Ce- lje, Murska Sobota in Novo mesto ter na zavodih za zdravstveno varstvo Koper ter Kranj. Vsi trije virusi se namreč prenašajo s krvjo in s tveganimi spolnimi odnosi. Za posledicami okužbe z virusoma hepatitisa B in C umre v svetu vsako leto skoraj 2 milijona, torej le giilijon manj kot za posledicami okužbe s HIV. Med 3. in 7. decembrom bo vsak dan med 16. in 18. uro brezplačno testiranje za virusa hepatitisa B in C ter virus HIV na infekcijskem oddelku celjske bolnišnice. Za virus HIV se lahko testirate vsak torek in sredo med 10. in 12. uro v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Ce-lje. Da je tudi pri nas veliko okuženih z virusom hepatitisa, so potrdila testiranja, ki so jih pripravil ob svetovnem dnevu ozaveščanja o tej bolezni. Med 621 testiranimi je bil pri 13 osebah presejalni test pozitiven, kar pomeni, da so lahko okuženi in potrebujejo nadaljnjo zdravniško obravnavo. V Celju je bila med 39 testiranimi ena oseba pozitivna. MILENA B. POKLIČ HIV okužbi se lahko izognete, če uporabljate kondome in ne uporabljate pribora za injiciranje, ki je bil v stiku s krvjo nekoga drugega. HIV se ne prenaša z dotiki, objemanjem, rokovanjem, poljubljanjem (razen, če je prisotna kri ali semenska tekočina). 1\idi s kihanjem, kašljanjem in piki insektov se ta virus ne prenaša, prav tako ne z uporabo istega stranišča ali kuhinje. Dva pokrajinska sedeža Po predlogu zakona o bodočih pokrajinah, ki je v obravnavi v državnem zboru, naj bi na ohmočju bodoče Sa-vinjsko-Šaleške pokrajine nastala dva centra. V Velenju naj bi bil sedež pokrajinske uprave, v Mozirju pa sedež sveta. To rešitev, kot se je izkazalo na ponedeljkovem posvetu desetih županov v regiji Saša, podpirajo v vseh občinah. Zaradi skladnega razvoja celotnega območja predlog delitve sedežev podpira tudi velenjski župan Srečko Meh, bolj kot delitev sedežev pa savinjsko-šaleške župane skrbi financiranje bodočih pokrajin. Skupaj so ugotavljali, da na razvoj dogodkov nimajo nobenega vpliva, predvsem pa je po njihovem mnenju skoraj iluzorno pričakovati, da bodo pokrajine zaživele s 1. januarjem 2009, saj je v predlagani pokrajinski zakonodaji še preveč neznank. US www.novitednik.com Türk na obisku v Planinski vasi? Novoizvoljeni predsednik republike Danilo Türk se ni pretirano obotavljal z odgovorom Društvu CIVO. Kot smo že poročali, so člani civilne iniciative Planinska vas nanj naslovili odprto pismo, v katerem so ga seznanili s kronologijo zapletov v zvezi z asfaltno bazo v Planinski vasi. Türk je v odgovoru zapisal, da se je seznanil s problematiko. Izrazil je presenečenje, da krajanom Planinske vasi, predstavnikom šentjurske občine in pristojnih državnih .institucij v teh letih ni uspelo najti skupnega jezika, »čeprav je odločitev vrhovnega sodišča o razveljavitvi gradbenega in - Št. 95 - 30. november 2007 - uporabnega dovoljenja ter odstranitvi objekta nesporno dejstvo«. V nadaljevanju je zapisal še, da upa, da bodo pristojni ukrenili vse potrebno za odstranitev asfaltne baze. Če se to ne bo zgodila, obljublja, da bo s sodelavci obiskal Planinsko vas. Vendar še ne takoj, Türk niti še ni formalno prevzel funkcije predsednika. Glede na to, da se okoli asfaltne baze zapleta že 10 let in da je težko verjeti, da se bo razpletlo v naslednjem mesecu, se iahko v Planinski vasi že začno pripravljati na predsedniški obisk. PM UVODNIK Hitra cesta: zgolj ovinki ali stop znak? Vedno se zaščiti! Oster »ne«, ki so ga predlagani trasi hitre ceste izrekli v Braslovčah, še odmeva. Predvsem med tistimi, ki so nenehno opozarjali, kako nujno, vsaj del Slovenije, potrebuje hitro cesto in kako bodo nazadovali v krajih, kjer se dušijo pod desetinami tovornjakov, kjer traja pot v službo ure, kjer je zaradi prometnih zastojev nenehna gneča... Ampak to Braslovčanov ne gane. -------— Pa čeprav seje proti hitri cesti na zborih krajanov izreklo dobrih 200 ljudi, kar pomeni slabe tri odstotke občanov. Ki niti niso želeli prisluhniti, daje kdo od drugih občanov Braslovč pa le za predlagano traso. Vemo, da s traso praktično nikjer niso zadovoljni. Toda na nož, kot so šli v Braslovčah, se to ni zgodilo nikjer. Civilne iniciative in še kaj so ustanavljali tako v Šaleški dolini kot v koroških občinah. Toda povsod so se bili člani civilnih iniciativ pripravljeni pogovarjati, sklepati kompromise, poiskati možnost predora, nadvoza, vkopa.... Razen v Braslovčah, kjer so se očitno zaprli znotraj občinskih meja in vse te dni, ko smo čakali na sklep občinskega sveta, spominjali na tistega petelina, o katerem je že na prvi obravnavi trase v Šmartnem ob Paki govoril velenjski arhitekt Marko Vučina. Tistega, ki kikirika s svojega kupa. Po tem braslovškem »ne-ju« obstajajo tri možnosti. Prva je ta, da se ministrstvo za okolje in prostor ne ozira na mnenje Braslovčanov in nadaljuje s postopki. Kot smo ugotovili, je bilo že to pridobivanje soglasij obänskih svetov glede predlagane trase zgolj izkaz dobre volje ministrstva, ki ga zakoni ne predpisujejo. In zaradi tega so se nekateri držali za glavo, saj so domnevali, kaj se bo zgodilo. Druga možnost, ki jo bo, kot kaže, sedaj poskušalo ubrati ministrstvo, so nadaljnja pogajanja z občinami. Pogovori, pregovarjanja, dokazovanja, kompromisi... Vendar je vprašanje, koliko bodo Braslovčani tem »starim« dokazom pripravljeni prisluhniti. Odločno namreč zahtevajo hitro cesto, ki bi potekala izven meja obäne. Ker ta trasa, kljub mnenjem strokovnjakov, daje v celoti gledano najboljša, po mnenju Braslovčanov to ni. In kljub dejstvu, da je vsaka druga trasa od predlaganih 26, druga, sedma ali 26. najboljša. Tretja možnost, ki bi bila za nekatere kraje in občine katastrofa, pa je, da ministrstvo preprosto dvigne roke. Od trase, od projekta, od hitre ceste, od tretje razvojne osi... Res, da gre za projekt slovenske vlade. Če bo dvignila roke in popustila, bo to dokaz njene nemoči. Po drugi strani pa je seveda vprašanje, koliko je v sedanjih razmerah vlada sploh pripravljena na dejanja na nož. Ob tem, da gre pri gradnji tretje razvojne osi za drago naložbo, za denar pa vemo, da ga ni nikoli preveč. Niti (ali še najmanj) v državnem proračunu. Povsem razumemo bolečino ljudi, ki bi jim predlagana cesta uničila domove, razumemo vprašanja, kakšni bodo moteči vplivi na okolje, razumemo pomisleke zaradi izgube zemljišč ...Pa vendar ne razumemo te nepripravljenosti za pogovore in sklepanje kakšnega kompromisa. Če ne zaradi sebe, bi lahko dobrih 200 Braslovčanov to poskušalo vsaj zaradi celotne Koroške, Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Klub študentov občine Celje pripravlja danes, 30. novembra, ob 18. uri, v Celjskem mladinskem centru izobraževalno delavnico. 1. decembra pa bodo promocijski material delili na stojnicah pred občinsko zgradbo ter na zvezdi v centru mesta, popoldne in zvečer pa v Planetu Tuš. DOGODKI Indijski oreščki 150.0 J m WELL & ACTIVE Polnjeni bonboni brez sladkorja, različni okusi, 200 g STORCK Merci Petits Iglični okusi, 200 g 9,95/kg inej iz zamrzovalnika. 1/250 g Minuli teden je v slovenskem prostoru odmevala Pivovarna Laško (PL) oziroma kar nekaj obtožb, ki jih je na račun pivovarne med razpravo o zaupnici vladi izrekel premier Janez Janša. V tem tednu poleg tega odmeva tudi odločitev direktorja Boška Šrota, da izstopi iz stranke SD. Premier Janša je med drugim očital pivovarni dvigovanje cen in posledično inflaci- Pivovarna Laško in njen direktor jo, obvladovanje medijev ter BnškoSrotstavtehdnehvospred- jo na nek način uvrstil med ju pozornosti slovenske javnosti. nosilce tajkunsko-pohtičnih navezav. Direktor Boško Šrot tožbe precej ostro zavrnil ter je v odprtem pismu vse ob- svetoval Janši, naj krivce išče drugje. Zaradi, recimo temu,, mlačnega odziva na vse obtožbe in dogajanje pa je Šrot v pismu predsedniku Borutu Pahorju napovedal izstop iz SD-ja. Pivovarni v bran se je v sredo javno postavila Regionalna gospodarska zbornica Celje. »Izražamo protest nad načinom takšnega predstavljanja uspešne družbe v javnosti. RGZ ni politična organizacija in se zato v principu ne spuščamo v izjave, ki so politično kono-tirane, vendar pa so navedbe v zvezi z družbo PL po naši oceni presegle politični okvir, saj na osnovi pavšalnih in nedo- kazanih trditev blatijo ugled uspešne družbe, ki je naša članica,« je zapisal direktor zbornice Jože Pušnik. »Zaradi našega prepričanja o zakonitem poslovanju in pomembni vlogi PL v našem gospodarskem okolju, izražamo protest proti takšnemu negativnemu izpostavljanju družbe in njenega vodstva v širši javnosti.« US Direktorja PL Boška Šrota smo zaprosili za pogovor, vendar včeraj zjutraj dogajanja še ni javno komentiral. Hofer sporoča ponudbe r IHo fer FRANK'S Študentska hrana Bitka za ceste Blefirate, blefirate, blefirate že cel dan. Franc Sušnik, SDS Kuhano vino /RANK'S ; . Arašidi USA Jumbo i' MČmL 500 g ' m Mandlji SS« Mavo 5WEET VALLEY Sadna pijača Vital •Balance ali • Fitness Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si Takole je župan Vranskega France Sušnik pokazal jezik opoziciji med tridnevnim proračunskim maratonom. Sprejemanje zakonskih dopolnil k državnemu proračunu za leto 2008 se je sprevrglo v ogorčeno očitanje, da si poslanci koalicijskih strank kupujejo naklonjenost volivcev z zagotavljanjem denarja za lokalne potrebe, ponavadi gradnje in obnove cest, opozicija pa je slišala, da med njeno vladavino ni bilo sprejeto niti eno zakonsko dopolnilo, ki so si ga zamislih v takratni opoziciji. »Ne morete me prepričati, da mislite resno z amandmaji, saj rezultati glasovanja kažejo, da komaj malo več kot deset opozicij skih poslancev podpira opozicijske amandmaje,« je okrcal svoje kolege v opozicijskem taboru. Thdi Franc Jazbec (SDS) je zagotovil, da spremembe proračuna niso namenjene boljšemu položaju njihovih poslancev v volilnem letu. Po njegovih besedah v prejšnjih mandatih takratna večina ni podprla skoraj nobenega od opozicijskih dopolnil. K predlogom proračunov so kot takratna opozicija v obdobju med letoma 2001 in 2005 vložili skupaj 272 dopolnil, od teh sta bih sprejeti le dve, je navedel Jazbec. Resnost razprave je pokazal tudi zadnji dan proračunske izredne seje, ko naj bi poslanci le še glasovali o proračunskih dopolnilih. Pri večini so izrabili pravico do obrazložitve glasu, ki so se ob nemočnih opozorilih predsedujočih sprevrgle v razgrete polemike, vse skupaj pa je trajalo deset ur. Od 115 dopolnil k predlogu proračuna za prihodnje leto jih je bilo kar 54 »cestnih«, država bo recimo med drugim prihodnje leto plačala gradnjo obvoznice vLučah. Na sploh sta bila Zgornje-savinjčana Jakob Presečnik (SLS) in Mirko Zamernik (SDS) med aktivnejšimi poslanci, Presečnik pa se ob zagovarjanju cestnih denarnih injekcij za Zgornjo Savinjsko dolino ni izognil lepotam Logarske doline, po njegovih besedah »enega najlepših koncev Slovenije«, in Luč, nekoč »najlepši in najbolj urejeni vasi na Slovenskem«. Obregnil se je tudi ob navedbo prejšnjega ministra za promet, da je okrog polovica cest v Sloveniji skoraj neprevoznih. »Če bi bilo to res, bi bila polovica poslancev dostikrat odsotna, saj verjetno nihče ne prihaja peš v Ljubljano,« se je pridušal Presečnik. Lučan Zamernik je razkril, da v osmih opozicijskih letih niti eno njegovo dopolnilo ni dobilo podpore takratne poslanske večine, krivec za to pa naj bi bil Anton Anderlič (LDS). »Uradniki na ministrstvu za promet so mi rekli: >Ja, tu sem je prišel Anderlič in je določil: tole ja, drago pa ne.< Takrat sem si rekel, ne bom podoben njim,« je zatrdil Zamernik in zagotovil, da bo zaradi tega podprl tudi katerega od predlogov iz opozicije, saj »ceste delamo za vse naše volivce«. Kljub temu recimo Bojanu Kontiču (SD) večine ni uspelo prepričati niti za enega od njegovih štirih šaleških cestnih amandmajev, tudi kozjanski cestni predlog Slavka Gabra (samostojni poslanec) je doživel podobno usodo. Precej denarja za koalicijske dodatke proračunu bo prišlo s postavke obrambnega ministrstva, namenjene za znanost in tehnološki razvoj. Vodja poslancev SDS Jože Tanko je opozicijskim poslancem sicer očital, da bi sprejem njihovih predlogov tako oklesti-li obrambni proračun, da »bo vojski ostalo komaj še za častno četo«. Šalečanu Mateju La-hovniku se je zdel obrambni proračun sicer »neverjetno visok«, kljub temu pa je jemanje denarja vojaškemu tehnološkemu razvoju označil za napačno pot. »Več kot dovolj denarja je za nakup raznih oklepnikov, ki jih proizvajajo tuje države z istim tehnološkim razvojem, ki ga mi ne želimo financirati. To je popolnoma nesmiselno, skregano z zdravo logiko,» je menil Lahovnik. Prihodnje leto namerava vlada porabiti skupno 8,86 milijarde evrov. Novembra lani sprejeti predlog proračuna 2008 bi javno porabo povečal le za šest odstotkov, z vsemi predlaganimi spremembami pa se bo ta povečala za 11,3 odstotka. SEBASTUAN KOPUŠAR DIGITALNA KABELSKA TELEVIZIJA 105 televizijskih in 65 radijskih programov AKCIJA JESEN 2007! PRIKLJUČITEV NA KRS Mg gibanja< Kreart. Ali drugače, Dremelj čuti glasbeno ustvarjanje, ne doživlja ga le skozi zunanjo podobo glasbenikov, ampak skozi dušo,« ob razstavi pravi ustanovitelj Krearta Simon Sernec. BA Jagodni izbor s Punco na zofi »Sej je bla res mal čudna« V SLG Celje prva slovenska uprizoritev drame norveškega avtorja Jona Fosseja Št. 95 - 30. november 2007 Po Evrofiliji, komediji, ki je nasmejala veliko Slovencev, po Mačku Muriju, predstavi za otroke in njihove starše, ki polni dvorano, so v Slovenskem ljudskem gledališču pripravili še en jagodni izbor iz letošnjega repertoarja. Pred gledalce polagajo nocoj ob 19.30 uri na veliki oder Punco na zofi, dramo sodobnega norveškega avtorja Jona Fosseja, v prevodu Darka Čudna in v režiji Tijane Zinajić. Norvežan Jon Fosse je lirični pesnik in dramatik. Je eden najbolj provokativnih, razvpitih in največkrat upri-zarjanih sodobnih evropskih avtorjev, ga predstavlja Tina Kosi, ki je njegovo dramo Punca na zofi izbrala v repertoar sezone. Dramaturginja Tatjana Doma pa njegovo dramo v enem stavku predstavi: »Gre za žensko, ki poskuša naslikati svoj portret in se pri tem spominja svoje preteklosti.« To je v resnici celotno dogajanje v tekstu, ki pa je poln pasti za celotno igralsko ekipo. Igralki v zrelih letih, Jagodi, je bila zaupana vloga Ženske, njeni mlajši kolegici, Minci Lorenci, pa vloga Punce. Na prvi pogled je Pun- Sceno in kostume je zasnovala Jasna Vastl, skladatelj je Tomaž Grom, koreograf Brane Potočan, oblikovalec luči Igor Remeta, avtor fotografij Jasmin Talundžič, lektorica Barbara Damjan. cä na zofi drama o umetnici, slikarki, ki se sooča s svojo preteklostjo, ki je usodno zaznamovala njeno tako privatno kot profesionalno življenje. Poleg tega je Punca na zofi tudi družinska drama, ki se, tako Tatjana Doma, »kot album družinskih fotografij odpira pred očmi gledalca.« Jagoda je o študiju lika drame izpostavila predvsem odlično sodelovanje z režiserko Tijano Zinajić, prav tako s celotno ekipo. O svojem delu pa, da se je skozi precizno napisan tekst skušala čim globlje spustiti v kaotični svet dogajanja v drami, ki jo imenuje »neke vrste instalacijo.« Ob zreli Jagodi, ki jo Ko-sijeva imenuje »steber gledališča«, in mlajši Minci Lorenci, ob njiju nastopajo še: Ma-rio Šelih, Barbara Vidovič, kot gostja mlada Nina Iva-nišin, Aljoša Koltak, Lučka Počkaj, Miro Podjed in Kristijan Guček. MP, foto: DŠ redki, ko danes lahka to re-čejo<.« Ljudi, ki bi Almo Karlin osebno poznali, ni več veliko, zato so ti spomini še toliko bolj dragoceni. Sta se pa dva izmed njih udeležila odprtja razstave v Celju. Eden izmed pričevalcev je Hans Ivan Jaklič. Alma je nekaj časa živela v njihovi hiši v podstrešni sobici v Srednji vasi pri Črmošnjicah. Hans Ivan je bil takrat še otrok: »Še zdaj jo imam pred očmi, kako je prihajala iz svoje sobice v kuhinjo s tisto pohzano frizuro. Vem tudi, da otrok ni marala. Nikoli nas sicer ni kregala, odgnala nas je že s svojim pogledom.« Ob zanimivih izpovedih ljudi je posebna tudi am-bientalna postavitev, ki si jo je zamislil umetnik Mark Požlep. Zasnoval je preprosto, iz desk zbito domovanje, ki jih pred stoletjem na naših tleh ni manjkalo. V zu-nanjščino je vkomponiral video projekcije, ki kot okna predstavljajo človekovo zunanjo podobo, notranjščino domovanja pa prevevajo različni glasovi pričevalcev in množica izsekov njihovih fonetičnih zapisov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Pričevanja o tem, kako se svojevrstne popotnice, ustvarjalke in Celjanke Alme Maximiliane Karlin spominjajo preprosti ljudje, njeni sosedje, otroci in tisti, ki so jo na njeni poti le bežno srečevali, so zbrali v Muzeju novejše zgodovine Celje in pripovedi predstavili na razstavi Alma - Vox populi. Razstava bo na ogled do 31. marca prihodnje leto. Na video posnetkih in njihovih zapisih so predstavljena pričevanja in osebni spomini posameznikov, ki so Almo poznali kot nevsakdanjo, posebno, a pogumno in odločno žensko. »S svojo skromno, drobno in nevsakdanjo pojavo se je Alma Karlin ljudem globoko vtisnila v spomin,« pravi avtorica razstave Tanja Roženbergar Šega, »med njimi je veljala kot nenavadna, tuja, a pozitivna oseba. Vsi pričevalci vedo za njeno dolgoletno potovanje in njeno srečanje z ljudožerci ter za uspešen in pogumen pobeg, pri čemer dodajo, >da je bla tak koščena, da je ljudožerci niso hotl pojesfc O Alminem pisateljskem delu ne vedo vehko, njenih knjig niso brali, poudarijo pa, da je bila zasanjana ženska, ki je hiter prišla in hiter odšla, ker je imela vedno v sebi to, kaj vse bo še napisala do svoje smrtk So pa ponosni, da so jo poznali, ker >včasih, ko slišim od nje, rečem, vidiš, js sn pa bla na njenem pogrebu, sn jo poznala in tk, to sn pa ponosna na to, res, to so Pričujoča razstava govori o zadnjem obdobju Alminega življenja. Med ljudmi je veljala kot nenavadna, tuja, a pozitivna oseba. 113 min., (Beowulf), animirana domišljijska pustolovščina Režija: Robert Zemeckis Igrajo: Ray Winstone, Angelina Jolie, Anthony Hopkins, John Malkovich, Brendan Gleeson, Aaron Stephens, Robin Wright Penn Že v Planetu Tuši 16 REPORTAŽA HOV! TEDNIK Melodije srca so opereta mode, plesa in glasbe. Opereta mode, plesa in glasbe so dovolj >nobel<, čeprav v drugih državah znajo ceniti operetne stvaritve.« Pri zbiranju materiala je žalski ekipi pomagal sin skladatelja Janez Gregore. Od manekenk do zbora Da bodo Melodije srca postavili na oder v Žalcu, ni čudno, saj se je že »v preteklosti našlo dovolj ljudi, ki so imeli dovolj poguma in srčnosti, da so jih uprizarjali,« kot se je izrazil Rizmal. »V Žalcu se je nabralo tudi veliko mladih novih domačih pevcev, iz česar se vidi dobro delo glasbene šole. Z opereto bomo mladim dah možnost, da pridejo na oder,« je omenil Rizmal. V njej med drugimi kot »manekenke« nastopajo Andreja Zakonjšek, Nataša Krajne, Irena Glušič in Anja Ropotar, med moškimi imeni zasledimo Marjana Trčka, Sebastijana Podbregarja, Boštjana Korošca, operetni zbor vadi pod vodstvom Matjaža Kača ... »Gre za izjemno velik projekt, priprave so trajale od novembra lani,« je na četrtkovi novinarski konferenci povedala direktorica žalskega zavoda Tanja Razboršek Rehar. Na odru bo namreč nastopilo 88 pevcev in drugih igralcev, v zakulisju pa dela še 20 nastopajočih. Mesto Žalec, ki sicer vse bolj postaja festivalsko mesto, bodo skušali promovirati tudi kot mesto operete. Tudi zato z »melodijami« verjetno ne bodo gostovali, saj bi radi obiskovalce pripeljali v Žalec. Za letos načrtujejo pet predstav, kar skupno pomeni malo več kot 50 tisoč V žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem izpolnjujejo obljubo, dano pred dvema letoma, ko je obiskovalce navdušila »domača« opereta Hmeljska princesa. V soboto bodo na oder premierno postavili eno najboljših slovenskih operet Melodije srca z glasbo Janka Gregorca in besedilom Hinka Stepančiča. Opereta je skoraj domača, žalska produkcija, saj v njej nastopajo večinoma pevci iz Žalca in bližnje okolice, zato je zanimanje še toliko večje. Gre za opereto mode, glasbe in plesa, ki je bila doslej uprizorjena samo enkrat, in sicer leta 1943 v ljubljanski operi. Takrat si jo je ogledal režiser Henrik Neubauer in bil nad njo navdušen: »Kar 64 let je minilo od prve uprizoritve, saj povojni čas opereti v Sloveniji ni bil naklonjen. Gre za zelo prijetno glasbo, vsebina je logična, nič ni v oblakih. Že zaradi tega jo je vredno delati in si jo ogledati. Začne se z dogajanjem v trgovini, kjer manekeni in manekenke predstavljajo obleke. Tam se zgodi prvi zaplet, dogajanje se prestavi pred hotel na Bled, po vseh pojasnjenih okoliščinah in razpletu pa seveda iz vseh grl zazveni najlepša melodija srca.« Neubauer, ki je prepričan, da so Melodije srca naj- evrov stroškov. Petino denarja naj bi zbrali s pomočjo sponzorjev, petino bo prispeval zavod z lastnimi sredstvi, ostalo pričakujejo od obiskovalcev. »Prepričan sem, da smo ljudje preveč okupirani z vsemi svojimi težavami, da smo Slovenci malo preveč kruti do sebe in lastnega srca. Zato nam opereta, ki ima vrednost in ni banalna stvar, lahko pomaga, da bomo malo bolj nežni do sebe in se še >bolj pocrkljali<,« je še omenil Rizmal. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Na novinarski konferenci so podrobneje spregovorili o prireditvah, ki jih bo v Žalec prinesel veseli december, ter tudi o delu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, ki ga tako glede števila prireditev kot obiskovalcev ocenjujejo za zelo dobro. Opereto so na novinarski konferenci predstavili režiser Henrik Neubauer, direktorica žalskega zavoda Tanja Razboršek Rehar in dirigent Franci Rizmal. V soboto ob 20. uri bo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu premiera operete Melodije srca boljša slovenska opereta, je zelo zadovoljen s pevsko zasedbo in tudi zato pričakuje kakovostno izvedbo. Da v življenju stvari niso naključne, je prepričan domači dirigent Franci Rizmal, ki je tudi izbral opereto. »Že kot otrok sem slišal te melodije, kasneje pa smo eno od arij zaigrali v orkestru slovenske policije. Pri izbiranju operete je tako, da človek sicer izbere naslov, zapletati pa se lahko začne že pri notnem ma- terialu. Operete so v bistvu po vojni odrezali, niso jih uprizarjali niti ni materiala. Zdaj verjetno za uprizarjanje v večjih gledališčih ni- Opereto Melodije srca bodo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu poleg sobotne premiere postavili na oder še v nedeljo ob 18. uri ter drugi in tretji konec tedna v decembru. Vstopnice so na voljo v žalskem Ticu. Št. 95 - 30. november 2007 Iz vasi v mesto Na Ostrožnem celijo poplavne rane, a se hkrati veselijo novih pridobitev Kunigundo, tabore mladih gasilcev in dneve odprtih vrat.« Emil Žlender iz PGD Lokrovec-Dobrova pa spomni, da je njihovo društvo do- O celjski krajevni skupnosti Ostrožno se po letu 1951, ko je tam na velikem ljudskem zborovanju govoril maršal Tito, ni še nikoli pisalo in govorilo toliko kot letos. Poplave so namreč dokazale muhavost narave, pokazale napake pri prostorskem načrtovanju, pomanjkljivo skrb za vodotoke. Rane, ki jih je zadala povodenj, bodo krajani skupnosti, ki je v borih petdesetih letih iz vasi postala eno največjih primestnih naselij, še dolgo pekle. Obljubljena pomoč države je vsaj za zdaj ostala le na papirju, pomoč občine je bila in bo, v to so prepričani, tista, na katero bodo lahko računali še naprej. »Ko preživiš poplavo, si poln adrenalina. Potem je na I vrsti čiščenje, odpravljanje škode. Zdaj smo utrujeni, v I depresiji, predvsem pa nez-I nansko razočarani, saj držaji va razen obljub o pomoči ni naredila nič,« pripoveduje Bojan Pustovrh, ki je s so-: progo Ireno pobudnik in gonilna sila civilne iniciative za večjo poplavno varnost Ostrožnega. »Prihaja pa čas, ko bomo svoje delo nada-I ljevali. Odločeni smo, da bomo v svojih zahtevah šli do konca. V nasipih ob potoku še vedno zevajo razpoke, prenizki so in neutrjeni. Vsaj i to mora država urediti,« pra-I vi Pustovrh. In doda, da ne- Odelu 13 aktivistkRde-čega križa, o imenitni zbirki več kot dva tisoč vrst kaktusov Ferdinanda Zavška, o največjem visečem adventnem vencu v Sloveniji, o delu kinologov pod vodstvom Mirka Frica Krajnca, o zanimivi Izvirni umetniški rokodelni obrti zakoncev Plevnik, o duu Kati in o bogati športni dejavnosti v kraju, kjer zastavo nosi neumorni Sankaku z Marjanom Fabjanom, pa v naslednjih številkah našega časopisa. Z lave: Metka in Tomo Plevnik, Andrej Turnšek, Mirko Fric Krajne, Zdenka Anderlič, Igor Ratajc, Alojzij Plavčak, Peter Pišek, Ferdinand Zavšek, Stane Petrovič Čonč, Ernest Roje, Dušan Cvahte, Rojan Pustovrh in Majda Zavšek. ba. »Imamo 145 članov, 60 operativnih, in 40 članic. V našem kraju imamo člana praktično v vsaki hiši. Julija smo odprli obnovljen gasilski dom, veliko pa delamo pri vključevanju krajanov v družabno življenje. Organiziramo zunanje silvestrovanje z druženjem krajanov, sodelujemo pri pletenju velikega ad-ventnega venca, organiziramo skupna letovanja s pobratenim društvom iz Gojancev na Hrvaškem, junija letos pa smo v družbi ministra Karla Erjavca proslavili tudi 60-letnico delovanja.« Od hoje do telovadbe Med ostalimi društvi v kraju zastavo vsekakor nosijo Krajevna skupnost Ostrožno je s skoraj 750 hektari četrta največja v Mestni občini Celje, v njej pa biva preko 3 tisoč prebivalcev. Sestavljajo jo naselja Ostrožno, Lokrovec, Dobrova in Lopata. sreča pogosto tudi združuje. Še nikoli se niso počutili tako povezani s krajem, v katerem živijo. »Veseh smo delovanja civilne iniciative in nudimo jim vso podporo,« pravi predsednik KS Peter Pišek, ki zatrdi, da bodo še naprej vztrajali pri celoviti sanaciji potokov na svojem območju - Koprivnice, Podsevčni-ce, Sušnice. Brez gasilcev ni nič Še pred pol stoletja je bilo prebivalcev na Ostrožnem malo. Bilo pa je veliko kmetij. Zdaj je ostalo le še pet večjih, a vseeno še veliko zemljišč, ki bodo z leti postala zaželene parcele. Nekdanja vas, zatem primestno naselje, se s časom vse bolj staplja z mestom. Temu davku napredka in razvoja pač ni mogoče ubežati. Čeprav je Ostrožno primestno naselje, brez gasil- NOVI TEDNIK cev tudi pri njih ne gre. V KS delujejo kar tri društva: Ostrožno, Lopata in Lokro-vec-Dobrova. Ostrožensko društvo je nastalo leta 1946. Domujejo v središču KS, dom pa si delijo z organi KS in upokojenci. »100 članov in članic v vseh kategorijah, od tega 70 operativnih, primerno izobraženih gasilcev, se s srcem in dušo posveča gasilstvu. Ker smo društvo tretje, najvišje kategorije med prostovoljnimi društvi, namenjamo največ pozornosti izobraževanju, specializacijam, pridobili smo tudi koncesijo za gašenje pri požarih na bližnji avtocesti,« ponosno pove Andrej Turnšek. In doda, da so kar štirje poklicni gasilci iz njihovih vrst prešli v celjsko poklicno gasilsko enoto. Tudi Dušan Cvahte, ki vodi delo leta 1929 ustanovljenega PGD Lopata, je ponosen na delo članov. »Imamo 128 članov, od tega 42 operativcev. Ponosni smo na društvene uspehe, naše mladinke so bile letos regijske prvakinje. 1 )|> i.*'.'ii'.i.jüm mi vajah '"SilWMMtŠSI£Al Pred dnevi so vKS vzpostaviti tudi svojo spletno stran, preko katere lahko tako krajani kot občani Celjain ves svet spremljajo dogajanje v KS Ostrožno. Vas zanima, kaj je novega? Kliknite na www.ks-ostrozno.si. ki jih izvajamo v športnem parku, s katerim upravljamo, se veliko povezujemo s krajani. Pripravljamo pusto-vanja, proslave materinskega dne, tradicionalni pohod na Veseli pridobitev Med pridobitvami so krajani veseh obnovljene osnovne prometne žile - Ceste v Ostrožno, ki jo je letos mestna občina prestavila in obnovila komunalne vode in zgradila pločnik, v kar je vložila več kot 1,2 mihjona evrov. »Čaka nas še tretja faza, do obračališča na Lopati, in upam, da pride na vrsto prihodnje leto,« pravi Peter Pišek. Pove še, da krajevnih ambicij po boljši prometni povezavi s tem še ni konec. Upajo na čimprejšnje nadaljevanje gradnje severne vezne ceste, ki bi Ostrožno končno povezala z vzhodom mesta, pa tudi na navezavo nove Ceste na Ostrožno na avtocestni priključek na Lopati, ki pa se kot idejna rešitev riše še daleč v prihodnosti. Itidi Cesta v Lokrovec zahteva z vidika prometne varnosti hitre posege in obnovo. »Med drugimi pridobitvami v kraju pa naj naštejem dogradnjo kanalizacije in plinskih priključkov, vse več je tudi javne razsvetljave... Končno pa smo dosegh tudi soglasje za traso peš poti iz Nove vasi do Šmartinskega jezera, ki bo po naši KS vodila ob strugi izpusta iz Šmartinskega jezera,« opisuje dosežke Pišek. V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Tabor. Našo novinarko boste našli v torek, 4. decembra, ob 15. uri v prostorih občine Tabor, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ah nas pokličite! upokojenci, ki jih vodi hudomušni Ernest Roje. Imajo 429 članov, »podmladek pa še iščemo,« pribije Roje. Vsak ponedeljek imajo telovadbo, ob torkih pripravljajo pohode z nordijskimi palicami, aktivna je sekcija ročnih del, petke namenjajo pohodom ženskih članic, dejavni so strelci, kegljači, imajo tudi pevski zbor, »v katerem ženskam družbo dela en pevec«. Dvakrat letno pripravijo še piknik, pogosto pa se z avtobusi odpravijo tudi na izlete. »Skrbimo tudi za medgeneracijsko sodelovanje, kjer ima osnovna šola Lava vedno odprta vrata. Pred nami pa j e še ena pomembna naloga, vključili smo se namreč v državni program starejši za starejše, kjer še prebijamo led, saj starejši zelo težko govorijo o svojih socialnih stiskah in o potrebi za razhčne oblike pomoči,« pove Roje. V kraju deluje tudi več umetnikov. Stane Petrovič Čonč se kot slikar in rota-rijec vedno odzove na pobude za sodelovanje v kraju, dom gasilcev na Lopati krasi tudi njegova freska. Ko je treba podariti kakšno sliko za katero od krajevnih prireditev, ne okleva. Nagrajenec letošnjega mednarodnega ex-tempora Piran, na katerem je sodelovalo 365 slikarjev iz 12 držav, zdaj počasi ureja prostor, v katerem bo že prihodnje leto odprl galerijo. »Ta bo z zbirko mojih in drugih likovnih del zagotovo pridobitev kraja,« pravi Čonč. In doda, da sodeluje tudi pri novi izvirni akciji, v kateri bodo na pobudo Alojzija Plavčaka na Lopati letos prvič postavili zunanje jaslice. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Iz balona je novi del Ostrožnega videti kot mesto v malem. Št. 95 - 30. november 2007 18 ŠPORT NOVI TEDNIK Vse za pot Bomo dobili na Dunaj 18. tudi novega marca! selektorja? Tedaj bo žreb polfinalnih parov lige prvakov - Celju Barcelona, Szeged in Gudme - Gorenje proti Realu v Celju? Pred in po žrebih se večkrat - predvidevamo, da neupravičeno - zatekamo k vraževerju. Zakaj spet Zagreb, zakaj spet Barcelona, zakaj povratna tekma v gosteh in tako naprej ... V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sreča prevečkrat obrnila hrbet, Celjani so kot po pravilu izpadali -tudi po letu 2000 - proti kasnejšim šampionom. Požunova »četica diverzan-tov«, kot jih je poimenoval omenjeni trener, pa je v sezoni 2003/04 dokazala, da žreb največjim ne pride do živega. Neporavnani računi Slavko Ivezič je Dunaj redko zapuščal zadovoljen. Po veličastnih preobratih na obračunih proti Veszpremu in Gum-mersbachu je kot trener celjskih rokometašev izpolnil tako želeni cilj, nato pa mu je imunost popolnoma popustila. Zdravje, ki je bilo že prej načeto, se je poslabšalo in močan prehlad ga je prikoval na domačo posteljo. V torek ga ni bilo na Dunaju. Po »skupini smrti« v prvem delu tekmovanja v ligi prvakov, je Celjane v glavnem delu doletela »skupina upanja«. Je res vse za nekaj dobro? V prejšnji številki smo v »obetavno skupino« za Celje uvrstili prav Szeged in Gudme (namesto slednjega bi bilo še boljše Gorenje, a se z madžarskim prvakom ni več moglo srečati) ter Ademar, ki bi seveda bolj ugajal od Barge. Slednjo vodi Ma-nolo Cadenas (ex Ademar), ki bo imel ogromen motiv. A Celjani imajo še daljši, neporavnan račun s katalonskim klubom. Premagali so ga tudi že v gosteh (kot tudi Szeged in Gudme), a v vseh štirih polfinalih ostali praznih rok. Barcelona se j e v prvi del lige prvakov uvrstila preko kvalifikacij (Braga), najbolje pa jo bržkone še vedno pozna Dejan Perič, ki bi lahko odločilno pripomogel pri razkrivanju njenih slabosti. Rutenka, 1916, Zrnić Rokometaši Celja Pivovarne Laško in Gorenja bodo februarja in marca sodelovali v glavnem delu lige prvakov. Velenj-čani so si želeli atraktivne nasprotnike in jih tudi dobili: V Rdeči dvorani bodo gostovali Ciudad Real, Gummersbach in Montpellier, sami bivši evropski prvaki. Velenjčani v prvem delu niso navdušili in so se v nadaljnje tekmovanje prebili predvsem na račun nezahtevne skupine. Da ne sodijo v sam evropski vrh, se zavedajo tudi sami, saj uvrstitev med najbolj- Slavko Ivezič je moral po zmagoslavju v posteljo. ših 16 predstavlja tudi izpolnjen klubski cilj. Proti njim bodo igrah Sergej Rutenka ter Momir Ilič in Vedran Zrnič, ki so se uveljavili prav v Velenju, kjer razmišljajo, da bi Ciudad Real pričakali v dvorani Zlatorog. Drugi del lige prvakov se bo začel 6. februarja, končal pa 16. marca. Zmagovalci vseh štirih skupin se bodo uvrstili v polfinale. Kakovostno trenirati Je končno napočil čas za maščevanje proti Barceloni? Odgovarja trener Slavko Ivezič: »Zakaj pa ne? V športu so takšne stvari dosegljive. Obenem ne veš, kdaj se ti bodo seštele vse dobre stvari. Treba je verjeti. Morebiti bomo prav v tej sezoni odigrah dve dobri tekmi proti Špancem. Če jih bomo, so naše možnosti precejšnje. Barcelona je še vedno gigant, a ne takšen, kot je bila v svoji zlati eri, ko je evropske naslove osvajala kot po tekočem traku. V Španiji sta ob- BOROMETHIKIBB ■ last prevzela Ciudad Real in Portland. Žreb je dejansko ugoden za nas, naši tekmeci so premagljivi, z njimi se lahko enakovredno kosamo. Veliko bo odvisno od naše takratne forme in stanja, v katerem se bodo naši fantje vrnili z evropskega prvenstva. Prav tako pa lahko z omenjenimi klubi izgubimo v vsakem trenutku. Tega se moramo zavedati, jih spoštovati in ne podcenjevati. Zato opozorilo: za med osem najboljših nam preostaja dobro delo, kvalitetni treningi in ustrezna priprava na tekmece!« Medtem sta ga na tekmi v Novi Gorici uspešno zamenjala Herman Wirth in Tomaž Oc-virk. Dosedanjega predsednika upravnega odbora kluba Borisa Završnika, ki bo svojo poslovno pot pri NLB nadaljeval v Srbiji, bo na naslednji seji zamenjal Boško Šrot. Odnosi med EHF in G-14 pa so se tako zaostrili, da se obeta novi ustroj evropskega elitnega tekmovanja, brez »Dunaja«. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Potem ko so že dober teden dni okoli Zlatoroga tudi »vrabčki na vejah čivkali« o zamenjavi selektorja članske rokometne reprezentance, se je novica pojavila tudi v medijih. Ko je vodstvo Celja Pivovarne Laško iskalo ustrezno rešitev na klubski klopi, je poklicalo Mira Požuna, tudi glede nasveta. Mirni gospod iz Velenja naj bi sprva dejal, da mora še dokončati delo z mlajšimi kategorijami pri Gorenju, sicer pa ga z ženo čaka pot v Banovce, kjer si v zdraviliškem udobju vselej napolni baterije. Obenem je dal vedeti, da imajo idealno rešitev v pisarni športnega direktorja, torej Slavka Iveziča. Morebiti so tedaj potekali tudi »širši« pogovori... Bivši trener Celja (letošnji!) se klubski upravi ni zameril zgolj s slabim delom na treningih in z blatenjem po medijih kluba, v katerem je bil zaposlen, temveč tudi z izostankom na večerji po porazu v Rejkyaviku ter odhodom iz Celja v Ljubljano, potem ko se ni poslovil od moštva. O bistvenih razlogih za morebitno menjavo selektorja lahko zaenkrat le ugibamo. Ko so bili na Rokometni zvezi Slovenije precej nedorečeni pri komentiranju trenutnega položaja, pa se je z izjavo za javnost oglasil mag. Žiga Debeljak, predsednik RZS: »Glede na špekulacije, ki se v zadnjih dneh pojavljajo v nekaterih slovenskih medijih, vam podajam naslednjo kratko izjavo. Za sprejemanje odločitev o imenovanju in odpoklicu selektorjev je pristojno predsedstvo RZS v sodelovanju s strokovnim svetom kot njegovim posvetovalnim organom. Če se bodo na tem področju sprejele odločitve o kakršnih ko- Kempa)^ tednik celje Navijači, ljubitelji rokometa in še posebej Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško opremite se v posebni prodajalni v dvorani Zlatorog v Celju, kjer vam ponujajo original drese, trenirke, majice, šale, žoge in... Izredna ponudba izdelkov novega klubskega opremljevalca Kempa z oznakami RK CPL in brez. Prodajalna bo odprta: Prodajalna Zlatorog NT-RC d.o-9-NOVO NOVO NOVO Sedaj tudi spletna trgovina na internetni strani rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško sobota, 1.12.2007, od 17.00 do 20.30 sobota, 8. 12. 2007, od 14.00 do 18.00 sreda, 12.12. 2007, od 17.00 do 20.30 sobota, 15. 12. 2007, od 17.00 do 20.30 sobota, 22. 12. 2007, od 17.00 do 20.30 NOVO www.rk-celje.si Žiga Debeljak je v svoji izjavi pustil odprte vse opcije glede tekoče problematike. li pomembnejših spremembah, bo RZS o tem ustrezno in pravočasno informirala zainteresirane javnosti. Selektor Kasim Kamenica mi je včeraj posredoval pobudo za srečanje, ki ga bova opravila takoj, ko nama bodo to dopuščale najine službene obveznosti, predvidoma pa v sredini naslednjega tedna. Slovensko moško člansko reprezentanco namreč v začetku naslednjega tedna čakata pomembni prijateljski tekmi s Miro Požun, evropski prvak leta 2004 s Celjem Pivovarno Laško, je potrdil stike z RZS glede selektor-skega stolčka. Švico, pred tem pa intenzivno potekajo reprezentančne priprave.« Norveška bo evropsko prvenstvo gostila med 17. in 27. januarjem. Če se je rokometna Slovenija neupravičeno razdelila na dva pola - enega velikega in enega zelo majhnega - ob zamenjavi celjskega trenerja, bi se utegnila bitka za selektorja sprevreči v prav: cato vojno. DŠ »Kockarji« na vrhu Po dveh, sicer nepopolnih krogih so vodstvo v 1. ligi zaradi najboljše razlike v zadetkih prevzeli nogometaši Casinoja Rubin. Enako število točk imata tudi Diskoteka Down town in Škvadra. Rezultati: Marinero - Down town 4:8, Šentjur -Container 6:3, Maček tisk -Škvadra 4:8, Tristar - Mik Celje (prestavljeno), Kalimero -Casino Rubin 3:5. Pari 3. kroga (1. 12.): Šentjur - B&G avtomobili (19), Maček tisk -Down town (19.50), Mik Celje - Container (20.40), Casino Rubin - Tristar (21.30), Kalimero - Škvadra (22.20). Na listi strelcev vodita Boštjan Po-drepšek z 8 (Marinero) in Matjaž Toplak (Rubin) s 7 goli. Izidi tekem 2. kroga v 2. ligi: Amaterji - Banka Celje 4:3, Novem Cham, pub - ŠRK Koši 5:5, Vigrad - Top avto 4:4, Ste-grad Ozren - Ti02 Cinkarna 18:8, No-Go team - Nirvana 2:7. Pari 3. kroga (1. 12.): Ti02 Cinkarna - Nirvana (12.20), ŠRK Koši - Vigrad (13:10), Banka Celje -Novem Cham, pub (14), Mali Pariz-Amaterji (14.50), Top avto - Ste-grad (15.40). 2. krog veteranske lige: SB Celje - Klateži-Taverna 5:12, Keime team - Črički 12:4, Schiki -U-8 8:6. Brez izgubljene točke sta še Keime team in Klateži-Ta-verna, ki se bosta jutri pomerili ob 18.10, prej pa: U-8 - SB Celje (16.30), Črički - Schiki (17.20). Lestvica Lige NOVEGA TEONIKA 1. CASINO RUBIN 6 +9 2. DIS. DOWN TOWN 6 +8 3. ŠKVADRA 6 +7 4. NK TRISTAR 3 +4 5. ŠENTJUR 3 0 6. MARINER0 3 -2 7. KALIMERO 0 -2 S. B&G AVTOMOBILI 0 4 9. CONTAINER 0 -5 10. MIK CEUE 0 -7 11. MAČEK TISK 0 -8 Št. 95 - 30. november 2007 um ni» 19 Vroče bo v -my Šoštanju Košarkarji Zlatoroga so bolje odigrali drugo tekmo kvalifikacij za uvrstitev v skupinski del Fibinega pokala. Po domačem porazu z Olympio je sledil najnižji možen poraz v Larissi, potem ko so varovanci trenerja Damjana Novakoviča sredi 3. četrtine povedli z 48:43. Zadnjo prednost so imeli v 40. minuti (80:79). Prikazali so bolj pogumno igro, v Grčiji pa jim sodniki še zdaleč niso bili naklonjeni. VIKEND POD KOŠI Sobota« 1.12« X, Liga UPC Telemach, 8. krog, Luka Koper - Alpos Sent- si/), jur (18), Šoštanj: Elektra Eso- ' tech - Hopsi, Zreče: Rogla -Krka (obe 19), Laško: Zlatorog - Zagorje (19.30). 1. B SL, 8. krog, Rogaška - Konjice (19), Nova Gorica - Celjski KK (20). 2. SL - vzhod, 8. krog, Celje: Pakman - Ruše, Nazarje - Calcit Mavrica (obe 19), Casino Maribor - Terme Oli-mia (20). Liga NLB (ž), Novi Sad; Vojvodina-Merkur Celje (19). SL (ž), 6 krog, Domžale -Citycenter (18). RAMA ROKOMET Izidi 11. kroga 1. SL: Nova Gorica - Celje Pivovarna Laško 24:38 (14:21); Jug 6, Celica, Pucelj 4; Gajič 10, Sulič 5,' Trivundža, Goren-šek 4, Špiler, Stojanovič 3, Muhovec, Gregore, Kozlina, Kos 2, Furlan 1, Gorenje -Knauf Insulation 34:22 (14:12); Dobelšek 12, Vu-kovič 8, Baškin 5, Kavaš, Sovič 3, Sirk, Gautschi, Gol-čar 1; Dolinar 8, Dolenc 5. KOŠARKA 6. krog 1. SL (ž): Merkur Celje - Triglav Kranj 123:31; Verbole 34, Čonkova 19, Komplet, Tavič 12, Grm 9, Klavžar, Barič, Bajič 8, Zdol-šek 5, Kerin 4, Blake, Jereb 2; Gortnar 8, Markač 6. 5. krog Pokala KZS, prva tekma: Elektra - Krka 73:78; Kune 18, Ličartovsky 17, Jeršin 14, Dobovičnik 8, Šimunič 5, Goršek, Bubnič 4; Marcelič 17, Mihailovič 11. 2. krog Pokala Fiba, povratna tekma: Olympia Larissa - Zlatorog 83:82; Tsiaras, Greer 19, Komburas 14; Str-nad 24, Jelesijevič 21, Mali 15, Harris 9, Mašič 5, Maček, Nuhanovič 4. ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 30.11. MALI NOGOMET 1. SLMN, 11. krog, Celje: Živex - Dobovec (20). Sobota, 1. 12. ROKOMET i. SL, 12. krog: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje (18.30). NOGOMET 1. SL, 20. krog, Ljubljana: Interblock - MIK CM Celje (13.30). Nedelja, 2. 12. ROKOMET 1. SL, 12. krog, Velenje: Gorenje - Gold Club (16). Tam bodo po štirih letih gostovali Polzelani - Obračun Slatinčanov in Konjičanov po 16 letih V Savinjski košarkarski ligi nastopa deset moštev, v prvem krogu pa se je domača ekipa Brglez.com Polzela pomerila z ekipo Veterani Pivovarna Laško. Laščani so na letošnjem svetovnem prvenstvu v Portoriku osvojili naslov svetovnih veteranskih prvakov v svoji kategoriji. Organizatorji iz Športno košarkarskega društva Koš Polzela so v svojem in v imenu lige Brglez.com laškim veteranom pred tekmo podelih priložnostna darila in umetniško delo kot pozornost ob prvem uradnem srečanju s svetovnimi prvaki. Po dveh krogih so brez poraza še tri moštva - Gomilsko, Vrani Vransko in Celje Avtokontrol. TONE TAVČAR Najboljši strelec tekme v larissi je bil Nejc Strnad. na začetku sezone. Vse preveč je namreč nihanj pri tistih, ki naj bi nosili največje breme ekipe in ne bom se veliko zmotil, če zapišem, da bo liga za prvaka sila težko dosegljiva s sedanjim kadrom in sedanjo igro. Zato prevelikega upanja ni niti v Kopra, kjer so pred sezono dobili nove, za naše razmere bogate sponzorje, po treh krogih pa še izkušenega trenerja Predraga Miloviča, ki je sestavil mozaik in ekipa igra iz tekmo v tekmo bolje. Zato bi bil morebitni uspeh Alpo-sa v Kopru pravo, veliko presenečenje. A presenečenja se dogajajo, mar ne? Še telji nasprotnik Enako presenečenje, če ne še večje, bi bila zmaga Rogle, ki igra še drugo domače srečanje zapored. Krka iz Novega mesta si namreč po sedmih krogih deh prvo mesto s samo enim porazom, medtem ko je Rogla pri samem dnu lestvice. Po porazu proti Merca-torju, ki je bil plod lastnih napak igralcev iz Zreč, so v Ro-gli psihološko kar precej padli in vprašanje je, koliko jih je v tem tednu trener Slobodan Benič uspel dvigniti na noge. Če bi Zrečani ponovili igro s tekme proti Mercatorju in imeli še nekaj več sreče kot v tej tekmi, potem bi lahko morda celo presenetili Dolenjce, v kar pa roko na srce verjamejo le tisti najbolj zagreti navijači Rogle. Stari, dobri d@rbi V B ligi bo v Rogaški Slatini stari, dobri derbi med slatinskimi in konjiškimi košarkarji. V letih, ko še na Celjskem zdaleč ni bilo toliko klubov v prvi ligi, sta ti dve moštvi bili ob Celju vodilni ekipi našega območja. Dvoboji teh dveh ekip so vselej bili pravi praznik košarke, in tako bo tudi tokrat, ko se bosta ekipi v ligaškem delu tekmovanja spet pomerili po kar 16 letih. Rogaška ima po sedmih krogih štiri zmage in precej boljše izhodišče, kot ga imajo Konjice, ki so pri dnu tabele z dvema zmagama. A v dvobojih teh dveh nasprotnikov položaj na tabeli ali pa trenutna forma nista igrali nobene vloge, tako da pravega favorita ni, čeprav je v svoji dvorani Rogaška v prednosti. Znova lahko pričakujemo polno dvorano II. OŠ v Rogaški Slatini, kjer se v tej sezoni še ni zbralo manj kot 700 pristašev košarke v največjem in najstarejšem zdravilišču v Sloveniji. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ Tudi osmi krog lige UPC Telemach bo postregel z lokalnim derbijem, tokrat najbližjih sosedov, iz Šoštanja in s Polzele, kar bi moralo končno napolniti tribune dvorane v Šoštanju. Doma igrata še Rogla in Zla-torog, medtem ko Alpos go-istuje. Po štirih letih Polna štiri leta so minila od zadnjega gostovanja Polzela-nov v Šoštanju. Takrat je Elektra zlahka slavila s 83:64, to je bilo 22. novembra leta 2003, zadnje srečanje v prvi I ligi pa sta ekipi odigrali 20. ' marca 2004, ko je na Polzeli Sprav tako zmagala Elektra j (100:75). Od takrat sta ekipi igrali v različnih nivojih tek-' movanj, sedaj pa sta znova ; skupaj v prvi ligi. Hopsi so eno prijetnejših presenečenj dosedanjih sedmih krogov, kajti [ imajo tri zmage, eno manj kot Elektra Esotech, a doslej ob bistveno bolj neugodnem raz-; poredu. Čeprav igrajo doma, pa Šoštanjčani ne morejo biti i povsem mirni, kajti Hopsi so I že dokazali, da znajo igrati v göst'eh. Preko brega v Šoštanj bo zagotovo prišlo precej Hmelj boysov s Polzele, ekipo pa bo kar doma, na svojem delovnem mestu (vodja dvorane) pričakal neuničljivi Vladimir Rizrnan, ki je dolga leta igral za Elektro in ki v tej sezoni znova blesti, zato se ga v Šoštanju upravičeno najbolj bojijo. Na drugi strani ima Elektra po veliki zmagi V Šentjurju polna jadra vetra, ki bi jih lahko popeljal do nove zmage v sezoni. Enako kot. proti Alposu, bodo Šoštanjčani tudi tokrat skušali izkoristiti prevlado pod obročema, in če jim to uspe, bodo zelo blizu uspeha. Seveda pa se nadejajo tudi pomoči navijačev, ki bi si jo ekipa Ivana Stanišaka zagotovo zaslužila. Premagati utrujenost Laščani so v torek končali z letošnjim evropskim tekmovanjem, kajti izgubili so še drugo srečanje proti Olympiji, v Larissi sicer samo za točko, a dovolj za slovo od Fibinega pokala. Tako jim ostaja sedaj samo prvenstvo, v katerem jih čaka domače srečanje proti zadnjeuvrščenemu Zagorju v Treh lilijah. Bolj kot z nasprotnikom se Laščam ukvarjajo z utrujenostjo po potovanju v Grčijo in nazaj. Zagorje še nima zmage v tej sezoni, tako pa bi moralo ostati tudi po sobotni tekmi, pa čeprav imajo Zasavci sedaj na klopi Dušana Hauptmana, ki je precej izboljšal igro Zagorja. Je pa moštvo iz Zasavja prizadela tudi novica o smrti do nedavnega prvega trenerja in nazadnje pomočnika Draga Gomilarja. Kvaliteta je močno na strani Zlatoroga, vprašanje je samo, koliko časa bodo pivo-varji potrebovali, da jo tudi uveljavijo v tem srečanju. üa pot s malo sapanja Šentjurčani, ki imajo kar nekaj težav, predvsem z igralskim kadrom, odhajajo na Obalo k ekipi Kopra. Potem ko so v Alposu odsloviti Mihajla Deliča, še vedno niso našh zamenjave zanj. Nekaj novih imen je trener Matjaž Čuješ že predlagal upravnemu odboru kluba, ki pa se še ni odločil, kako in kaj. Da je center, in to kvaliteten, nujno potreben, je pokazalo sobotno srečanje proti Elektri, pa tudi, da preostali igralski kader ni tako močan, kot se je mislilo Svetovni prvaki na Polzeli Št. 95 - 30. november 2007 20 INFORMACIJE SOVI TEDNIK Neočiščen Jarek Bralec (ki ne želi biti imenovan) se pritožuje, da ni bil glavni jarek v zaselku Sveta Jedrt pri Gotovljah, kamor se steka voda s hriba, očiščen vsaj dobro desetletje. Pri tem opaža, da so čiščeni le stranski jarki, zato je ob zadnji ujmi voda tekla čez cesto. Na problem naj bi bil bralec že opozoril krajevno skupnost. Tilka Potočnik, svetovalka za kmetijstvo Občine Žalec, odgovarja: »S tajnikom krajevne skupnosti, z Milanom Beloševičem, smo se dogovorih, da bo obcestni jarek očistila krajevna skupnost, jarek, ki je na kmetijskem zemljišču, pa so dolžni očistiti lastniki kmetijskih zemljišč.« Tuja pošta 2. Bralka iz Vojnika je pred tednom dobila odgovor PE Pošte Slovenije v Celju, v katerem pojasnjujejo, da je za tujo pošto v njenem nabiralniku kriva zaposhtev novega pismonoše. Oglasila se je bralka s Ceste talcev 32 v Vojniku, ki ugotavlja, da se pri njej zamenjava pošte vleče že od lani, saj je večkrat dobila pošto za Cesto v Šmartno 32 in da to nima direktne zveze z novim pismonošem. Vmes se je celo dvakrat izgubila njena pošta iz banke, za kar ni dobila ne pojasnila ne opravičila. Predčasna upokojitev Bralec, ki je star 61 let, sprašuje o možnosti predčasne upokojitve. Omenja, da ima 29 let delovne dobe, je invalid tretje kategorije ter brezposeln že vrsto let. Nima nobenih lastnih dohodkov. Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Ljubljani, odgovarja: »Zakon, ki je v veljavi od 1.1.2000, pojma predčasne upokojitve v smislu prej veljavnih predpisov ne pozna več. Bralec se bo tako lahko upokojil ob dopolnjeni starosti 63 let, saj ima po svojih navedbah 29 let zavarovalne dobe. Zakon namreč zahteva 63 let starosti ob dopolnjenih najmanj 20 letih zavarovalne dobe. V primeru upoštevanja vzgoje otrok ter ob soglasju matere otrok se lahko zahtevana starost tudi zniža (v odvisnosti od števila otrok). Bralcu predlagam, da na najbližji območni enoti za- voda odda izpolnjeno vlogo za predhodno pisno informacijo o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine [možno jo je pridobiti tudi na spletni strani zavoda www.zpiz.si, v poglavju »obrazci/drugo«). Prav tako lahko na spletni strani zavoda izračuna svoj datum upokojitve (v poglavju »informativni izračun«).« Odpadne vode Bralec iz KS Dramlje (posredoval je osebne podatke) je prejel letos že drugič položnico za obračun okoljske dajatve za odpadne vode. Meni, da mu Javno komunalno podjetje Šentjur to zaračunava neupravičeno, saj za odpadne vode poskrbi sam tako, da končajo na njivi. Prav tako prejema omenjene položnice za dve osebi, čeprav naj bi že vrsto let živel sam. Direktor JKP Šentjur Igor Gorjup v obširnem odgovoru med drugim navaja: »Občan je to položnico prejel na osnovi Uredbe Vlade RS kot dajatev zaradi onesnaževanja okolja z odpadnimi vodami. To dajatev so dolžni plačevati (po naslovu stalnega prebivališča) vsi občani oziroma vsi prebivalci Republike Slovenije, ne glede na to, kako se oskrbujejo s pitno vodo, in ne glede na to, kam so odvajane njihove odpadne vode. Obvestilo o zaračunavanju te dajatve smo 22. in 25. maja 2007 objavili v lokalnih časopisih. Vladna uredba določa način obračunavanja, odmere in plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja, ki je posledica odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposredno v površinske vode ali posredno s po-nikanjem v podzemne vode. Okoljska dajatev je prihodek proračuna Republike Slovenije, in sicer so to namenski prejemki državnega proračuna za izvedbo operativnega programa varstva okolja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Po uredbi je zavezanec za plačilo izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju lokalne skupnosti, ta pa je za šentjursko občino JKP Šentjur. Občanom, za katere JKP Šentjur ne izvaja javne službe oskrbe s pitno vodo, smo v skladu z zgoraj navedeno uredbo, okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda začeli zaračunavati v letu 2007.« Direktor Goijup prav tako omenja, da so po ponovni poizvedbi znova ugotovili, da sta na bralčevem naslovu prijavljeni dve osebi. Za drugo osebo, ki naj bi po bralčevi trditvi bivala v tujini, so ga zaprosili, naj posreduje potrdilo o njenem začasnem prebivališču. Omenjeno potrdilo bo osnova, da bodo bralca lahko oprostili plačila okoljske dajatve za odpadne vode za eno osebo. BRANE JERANKO Razpisujemo delovno mesto za Tuš oil Celje: prodajalec - blagajnik, m/ž Od vas pričakujemo: • ustrezna strokovna izobrazba prodajalec (ali IV. ali V. stopnja neobvezna smer), • državljanstvo Republike Slovenije, • komunikativnost, • potrdilo o nekaznovanosti. Ponujamo vam: • delovno mesto v uspešnem, dinamičnem mednarodnem podjetju, • urejeno delovno okolje, • stimulativni osebni dohodek, • možnost profesionalne in osebne Če imate težave in ne ve-, ste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. radio PORTRET TEDNA DAMIR HADŽIČ #27 k KARIERA Prve nogometne korake sem naredil pri sedmih letih v j NK Izola, kjer sem ostal do članske ekipe, ki je takrat tekmovala v2. SNI. Pri 18 letih sem prestopil v NK Koper, kjer sem igral leto dni. Nato sem dobil ponudbo, da prestopim v takratni NK CMC Publikum, kjer igram še danes. NK Izola, NK Koper, NK MIK CMCEUE 5.. JAZ IN KLUB DRUŽABNO Naj gol Se čakam na priložnost. Osvojitev mladinskega pokala z MNK Izola, osvojitev 1 pokala Hervis z NK Celje, uvrstitev z mladinsko I reprezentanco do 21 let v dodatne kvalifikacije | Naj žalost Ko nas je v prejšnji sezoni v finalni tekmi pokala Hervis 'premagal Koper. i Uspehi I Bil sem mladinski pokalni prvak z MNK Izola in pokalni 1 I prvak z NK Celje. S I Nastopi S 103 nastopi v 1. SNL ter 2 zadetka j Stanovanje Živim v najemniškem stanovanju v Celju. n Gledanje dobrih filmov v kinu ali doma s punco ali M prijatelji, igranje košarke in malega nogometa. I Z NK Celje bi rad osvojil vsaj eno od prvih treh mest. Tega . H' S punco Mojco sva skupaj 2 leti. te le ima možnost, se I smo sposobni. Želet bi svojo: nogometno kariero I I nadaljevati tüdf nekje v J I 1 i Publika i Celjska publika bi se lahko malo bolj pridružila navijanju i Celjskih grofov - tudi takrat, ko nam ne gre najbolje. II udeleži tekem ter me ob tem spodbuja in podpira. M Glasba, film Poslušam skoraj vse zvrsti glasbe, razen punka in metala. Od filmov najraje gledam akcijske. Med najljubšimi mi je Škrlatna reka. Prosti čas Prosti čas preživim s prijatelji na kavi, po treningu pa najraje počivam. Ko imamo proste dneve, obiščem družino in punco v Izoli. - & AnKA>unaßevk kraj movu "'I i to ir >m\ jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, mora li iii iin n opremljena s lo mm imenom nask om ter telet I št I o avtorja na katero lahko preverimo njegovo identiteto'. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. , UREDNIŠTVO ■■ ..... Nevarno do šole - 2. Skrajni čas je že, da se je nekdo opogumil in načel varnostno problematiko lokalne ceste LC 464070 Arclin-Lju-bečna-Proseniško! V Novem tedniku št. 93 na strani 14 beremo, kako nevarna je postala ta cesta - ne le za kolesarje, ampak tudi za pešce. Zlasti za šolarje! Da o materah z malčki, ki dobesedno tvegajo, če se podajo na to cesto z otroškim vozičkom, ne govorim ... Problem je bistveno širši in kompleksnejši, kot ga navaja novinarka Rozman Petek. Šolski avtobusi šolarjev OŠ Vojnik na tej relaciji ne odlagajo samo v Arclinu pri Ju-terškovih, ampak sta kritični točki tudi v Arclinu takoj za odcepom v Trnovlje in še v Zadobrovi. Avtobus ustavlja kar na cesti!!! Ker drugje ne more! Problem občutijo tudi šolarji z Ljubečne, saj tudi njih šolski avtobus »strese ven« na najmanj dveh neurejenih in nezavarovanih mestih. Kot mama šolarjev zgroženo opa- zujem, kako avtobus odlaga vesele in brezskrbne otroke dobesedno na cesto! Na cesto, ki je dotrajana, luknjasta, preozka, nezavarovana in za promet, ki se odvija po njej, popolnoma neustrezna. Pridite kdaj, pa boste videli in slišali, kako avtomobilisti, motoristi, tovornjakarji in »šleperji« »varno« dirjajo po tej cesti! Mimo šolarjev, mimo otrok... O neznosnem hrupu, ki ga povzročajo kesoni, ko dobesedno skačejo po luknjasti cesti, pa kdaj drugič! Smrt je na tej cesti že večkrat kosila, nazadnje je vzela svoj davek v petek, 14. septembra letos. Pred leti je tovornjak zjutraj do smrti zbil dve šolarki. Krajani Zadobrove smo letos poleti zbrali preko sto podpisov za ureditev te ceste, podpisi pa se zbirajo še na Lju-bečni in v Arclinu. Gospod Kocman, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, se je tudi zavzel za to problematiko - v teh dneh pričakujemo njegovo strokovno utemeljeno mnenje (po neuradni oceni se je promet, odkar je odprt izvoz z avtoceste na Ljubečno, promet povečal za 38 %. Osebno menim, PISMA BRALCEV da je glede na trenutne gradnje industrijskih in drugih objektov v Vojniku in tudi drugod, ta porast bistveno višji!), pozitivno pa so se odzvali v OŠ Vojnik, kjer sta Svet staršev in šolski kolektiv že podala pisno podporo za sanacijo in ureditev te lokalne ceste. Pobudo za podporo smo poslali tudi v OŠ Ljubečna, saj gre tudi za njihove otroke. KS Škof-ja vas in Ljubečna se bosta tudi ^vpreglivreševanje te resnično pereče in aktualne problematike. Še nekaj: ni važno, ah so otroci z Ljubečne, iz Arclina, Zadobrove ali Vojnika - starši, šola in še kdo smo jim dolžni zagotoviti varno pot v šolo in nazaj! Ni rešitev, da bomo zdaj vsak svojega šolarja osebno vozili v šolo, česar so se nekateri starši iz Arclina kot skrajnega izhoda v sili že poslužili, ampak da se potrudimo za rešitev, ki ne bo polovična, ah Bog ne daj, šlampa-sta, ampak takšna, kot mora biti! Stvar se namreč še dodatno zaplete, ko se dotakne »pristojnosti«. Cesta je sicer del občine Vojnik, večidel pa pade žal vperiferijo, na skrajno obrobje občine Celje, Proseniško pa celo pod Šentjur!? Občudujem krajane Prekorja, ki jim je uspelo zgraditi pločnik na znatnem delu cestišča na dosti manj prometni cesti, ki vodi k Šmartinskemu jezeru. Ali prekategorizacija cestišča ali ne - v vsakem primeru je ta cesta »krvavo« potrebna temeljite sanacije in preplastitve; ureditve pločnika na vsaj eni strani in varnih avtobusnih postajališč na vseh mestih, kjer šolski avtobus pobira in odlaga naše otroke. Zahtevamo preveč? SABINA MAJCEN, Zadobrova PREJELI SMO Laško in kultura - 2. Center za šport, turizem, kulturo in informiranje Laško, STIK, pod svoje okrilje združuje Kulturni center Laško, dvorano Tri lilije, Tic in Muzej Laško ter je največji organizator kulturnih in ostalih pri-reditevvobčini. Venotah STIK-a letno pripravimo preko 160 različnih prireditev in redno sodelujemo tudi z ostalimi organizatorji prireditev v občini Laško ter medsebojno usklajujemo (preko Programskega odbora STIK-a, v katerega so vključeni še ostali organizatorji) letni in mesečni program ter večje prireditve. Vpismu Laško in kultura avtor pozdravlja dobro izbiro in obiskanost programov, obenem pa ugotavlja, da ti dobivajo vzadnjem času svojo temno stran s pokrivanjem. Pokrivanje se je res zgodilo v petek, 23. novembra, vendar zaradi spleta različnih okoliščin, ki se pri organizaciji tako velikega števila dogodkov lahko dogodijo. Dorijev večer v dvorani Tri lilije je bil najprej predviden za 16. november ob 19.30. Termin je bil spremenjen zaradi prihoda gospoda Izidorja Pe- čovnika Dorija iz Berlina, kateremu je ustrezal le ta datum. Prestavljen je bil torej na petek, 23. novembra. V septembru je bil potrjen program za sezona 2007/08 ter dogovorjen termin in razstava slikarja Pavla Ščurka v razstavišču Kulturnega centra Laško za 23. november ob 18. uri. Dorijev večer smo zaradi razstave prestavili na 20. uro. Knjižnica Laško je imela usklajen termin za predstavitev Laškega zbornika z avtorji tudi za 23. november prvotno ob 19. uri, kasneje smo se uskladili za 18. uro, zaradi prisotnosti župana v knjižnici in na Dorije-vem večeru. Prestavitev terminov na druge datume (predvsem otvoritve razstave) zaradi zasedenosti le-teh ni bila mogoča, saj so vsi petki do konca leta že zasedeni. Torej končni razplet dogodkov je bil takšen; zaradi prestavitve Dorijevega večera, smo predstavitev Laškega zbornika organizirah ob 18. uri, kar se je pokrivalo z otvoritvijo razstave, ki je na ogled še vse do 10. januarja 2008 in si jo lahko obiskovalci og- ledajo tudi po otvoritvi. Dorijev večer je bil ob 20. uri. Obiskovalci so lahko poslušali zanimivo predstavitev Laškega zbornika v Knjižnici ob 18. uri, ki je bila zelo dobro obiskana, ter se odpravili na Dorijev večer ob 20. uri, katerega je obiskalo 2.000 obiskovalcev. Prav tako dobro je bila obiskana otvoritev razstave v razstavišču Kulturnega centra Laško ob 18. uri. Gospod Vrečar, usklajevanj je torej bilo kar veliko, da smo lahko kar najbolje razporedili dogodke, saj je veliko obiskovalcev knjižnice in razstavišča potem odšlo še v Tri lilije. Vem, da ste naš redni obiskovalec, kar zelo cenim, in naj vas povabim, da nas ah katerokoli drugo prireditev kmalu spet obiščete. Trudili se bomo, da bi bilo pokrivanja prireditev čim manj, kar je ob tako velikemu številu dogodkov, ki jih organizira STIK ali ostali organizatorji včasih tudi težko. S kulturnimi pozdravi! ANDREJA KRIŽNIK direktorica STIK-a Laško 24 RADIO, KI GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 1. decern t KHW 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2.. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - srečanje z Rebeko Dremelj (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni program z Mojco in Robijem, 20.00 gost - Max Modic, slovenski filmski kritik in pisec, poznavalec stripov, producent, pornorežiser, apologet pornografije 22.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Koroški radio) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom -Ana Vovk Pezdir, dobitnica srebrnega Celjskega grba za ko-reografsko in plesno pedagoško delo, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder - Veseli Gorenjci, 24.00 SNOP (Koroški radio) mnsm 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo Športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Znanci pred mikrofonom - Ana Vovk Pezdir - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - Novi spomini, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - zdravstvena oddaja, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Župan na zvezi - župan občine Štore Miran Jurkošek, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjakronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje,'8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O-pošta, 13,30 MaliO-klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek-Big Foot Mama, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 PREPLETanja, 23.00 Reggae moment, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) nwmrm. 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjakronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure); 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15),14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15:00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - Alenka Gotar, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Murski val) TO St. 95 - 30. november 2007 ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia vsako soboto ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV KRAJCARJI (3) BLIZU SRCA-ŠMARSK1 MUZIKANT JANI IN FR NI VAŽNO I SLOVENSKIH 5 plus 1. NONA SINJORINA-MODRI VAL (2) 2. ŽLAHTAJE KOT STARA PLAHTA -PARIŽANI (4) 3. SE SPOMNIŠ - VESEU GORENJCI (3) 4. ČEŽ PLOT-AJDA (7) 5. VRNILA SE NE BOŠ - MLADI DOLENJCI (1) PREDLOG ZA LESTVICO: V PLANINAH RASTE ROŽA-IGOR IN ZLATI ZVOKI Joaca Medved,Jurčičeva 56c. Slovenska Bistrica Franc Plaskar.Praprotnikova 56. na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim f f. kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novitednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Adventni venček z etnologinjo Na prvo adventno nedeljo, 2. decembra, potem pa še naslednje tri ob istem času, ob 9.30, bo v oddaji, ki jo je Mateja Podjed zasnovala kot nanizanko z naslovom Adventni venček, gostja pred našim mikrofonom etnologinja mag. Tanja Roženbergar Šega iz Muzeja novejše zgodovine Celje. Beseda bo seveda tekla o praznikih, toda o navadah sodobnega človeka, ki je v veliki meri obremenjen s potrošniško miselnostjo in z načinom razmišljanja po vzorcih trgovskih gigantov, ki s svojo naravnanostjo in bitko za zaslužkom nekoč intimne, tople, domače praznike v veliki meri razvrednotijo. A v to smer se vrti ves sodobni svet. Hitri način življenja, ko namesto po božičnih in novoletnih voščilnicah mnogi raje posežemo po mobilnih telefonih in odpošiljamo kratka spo-ročilca za srečo, ko v večini domov ne diši več po peki kruha in potic, ker je vse to in še več mogoče kupiti pri velikih trgovcih sko- raj noč in dan, je v ljudeh že zarezal neizbrisen pečat nekega časa ... O tem in drugih sodobnih in urbanih temah v Adventnih venč-kih... To nedeljo o simbolnem pomenu kruha v sodobni družbi. Lepo prvo adventno nedeljo vam žeh ekipa Radia Celje. Rokometna stava Dean Šuster je obljubil, da si bo v primeru dveh zaporednih zmag rokometašev Celja Pivovarne Laško dal odstraniti smejalne gubice. V anketi na www.radiocelje.com ste večinoma odgovarjali, naj to stori, poslušalci, ki so se oglasi v eter, pa so bili bolj navdušeni nad odgovorom ne. Končno odločitev prepuščamo Deanu Šustru, ki mu sodelavci sporočamo, da je super z gubicami ali brez! In odlično je tudi Deanovo spremljanje rokometnih obračunov. Vam je minulo soboto zaradi njegovega poročanja celo pritekla kakšna solzica? Mojca Knez vam družbo dela vsako soboto v večernem programu Radia Celje, poznate pa jo tudi kot našo športno sodelavko. Mojca je po sobotni tekmi med drugim ujela Aljošo Rezarja. Novo na Radiu Celje -Reggae moment V oddaji Reggae moment ima seveda glavno besedo reggae glasba in njene »podzvrsti« (ska, dub, rocksteady ...). Poleg dobre reggae glasbe iz vsega sveta bomo v oddaji gostih številne zanimive goste (glasbene skupine, dj-e, selektorje ...), ki so tako ah drugače povezani z reggae glasbo. Novi oddaji Radia Celje, ki jo pripravlja in vodi Rok Šuster, lahko prvič prisluhnete v četrtek, 6. decembra, ob 23. uri in nato vsak drugi četrtek v mesecu. Potujmo z Gordano in Dolores Od 17. do 24. novembra so nekateri naši poslušalci »Odpotovali v Egipt z Gordano in Dolores«. Doživetja iz Egipta so se kot vedno do sedaj vtisnila globoko v podzavest in nikakor ne dvomimo, da nas bosta Gordana in Dolores na potovanje povabili spet prav kmalu. Nekaj utrinkov si lahko ogledate na foto galeriji www.radiocelje.com. Od prihodnjega tedna se bomo v oddaji Poglejmo v zvezde z Gordano in Dolores družili vsako nedeljo ob 19. mi, 14. decembra pa ju boste lahko spoznah na Praznični pravljici Radia Celje v Planetu Tuš, kjer bosta poleg numerologinje Magdalene od 19. ure odgovarjali na vaša vprašanja. «»ww,radiocelje.com BM DOMAČA LESTVICA 1. MOJA-TOŠEPROESKI (5) 2. CELA SLOVENIJA JE ŽGALA ROCK -ROCKPARTYZANI (3) 3. AVEŠ-ALYA (4) 4. HELLO HELLO-BILLY'S (4) 5. VLADARJEV DAN - OMAR (1) 6. ČRN OBLAK-LUNN-APARK (2) 7. L£ SANJE-EVA ČERNE (6) 8. P0VEJ-KARMEN STAVEC (5) 9. MOJ MALI SVET-LEEL00JAMAIS (2) 10.90N0RIHGLAV-URŠA&PR (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LET GO-PAUL VAN DYK PORNORAMA- M0USSET. FEAT. SHARON PHILLIPS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV METUU- ŠANK ROCK & TINKARA KOVAČ Ike Kerinove67b, Celje iljarska 98, Žalec 9. BABYL0VE-NIC0LE SCHERZINGER 10. GOODBYE MR. A-THEHOOSIERS 25 Petek, 30. november: Večer je lahko v primerjavi s prejšnjimi urami manj sproščen, saj bo Luna v kvadratu z Merkurjem, kar lahko prinese težave v komunikaciji. Luna prestopa v Devico, kar položaja tudi ne bo sprostilo. Tudi Sonce v kvadratu s Saturnom lahko povzroči določene težave, skrbi ali pesimizem. Ne začnite se smiliti sami sebi, ohranite pokončno držo, saj gre za vpliv, ki bo v nekaj urah minil. Ohranite vero vase. Dopoldne in popoldne bosta bistveno bolj prijazna, zato ju izkoristite v celoti. Še zlasti velja to za ljubezen in prijateljstvo. Sobota, 1. december: Srečanje Lune in Saturna v Devici prinaša delavnost in pridnost, zato svojih obveznosti ne boste zanemarili. Pazite le, da ne boste preveč kritični do drugih in tudi do sebe. Ker nastopi zadnji lunin krajec, bo najboljša izbira prilagajanje v medsebojnih odnosih. Merkur popoldne vstopa v Strelca. Njegovo hitro gibanje bo pospešilo vaš življenjski ritem, vse se bo odvijalo hitreje. Pazite le, da ne boste preveč optimistični brez realne osnove. Prav tako se lahko zgodi, da se bo sočasno pojavljalo več zelo različnih interesnih področij -treba bo narediti selekcijo in prioritete. Večer bo še posebej ugoden za rojene v vodnih in zemeljskih znamenjih. Ugoden položaj Lune z Marsom prinaša tisto pravo energijo. Nedelja, 2. december: Mogoče bo nekaj notranjega nemira prinesla opozicija Lune z Uranom, ki nastopi že malo po polnoči, a bo sek-stil Venere z Jupitrom čudovita protiutež. Odlično za nedeljo in dela prost dan! Izkoristite čas za stvari, ki vas veselijo. Poiščite si dobro družbo, organizirajte zabavo, pojdite na izlet ali po nakupih, poskrbite za dinamiko in gibanje. Interesi bodo raznovrstni in imate vse možnosti, da jim zadostite. Malce pred polnočjo bo Luna sicer v kvadratu z Jupitrom, vendar to kakšne škode zagotovo ne prinaša. Ponedeljek, 3. december: Luna v kvadratu s Plutonom ponoči lahko prebudi kakšno staro blokado ah zamero. Če žehte s kom kaj razčistiti, svetujemo previdnost, saj ste lahko zelo netaktni, obstaja tudi možnost napak. Za takšne pogovore vsekakor izberite ugodnejši čas. Ob 7. uri Luna prestopa v Tehtnico in prinaša v ospredje odnose. Znali se boste potruditi za večjo harmoničnost na različne načine. Še posebej je dober čas za navezovanje stikov po 13. uri, zaradi sekstila z Merkurjem. Ker boste imeli izbran okus, je dan odličen za modne nakupe, seveda tudi prazničnih daril. Venera je tudi v dobrem položaju s Plutonom, kar je še dodatno porok, da lahko dan preživite na čustvenem področju zelo intenzivno. Torek, 4. december: Mogoče boste delno občutili vpliv kvadrata Lune z Marsom, ki nastopi okoli 3. ure. Če boste pozitivni, vam ne preti prav nobena nevarnost konfhkta. Sicer pa bo Luna zjutraj v lepem sekstilu s Soncem, kar spodbuja harmoničnost in dobro komunikacijo. Še posebej v dobrem položaju so vsi, ki imajo poudarjena zračna znamenja. Dvojčki, Tehtnice in Vodnarji - zdaj je dober čas za srečanja, dogovore, opravljanje poti. Večer je lahko zelo romantičen zaradi ugodnega položaja mističnega Neptu- Sreda, 5. december: Dopoldne ne bo posebnih dogodkov, popoldne pa bo precej »škorpijonsko« obarvano. Najprej vstopi v Škorpijona Venera, kraljica ljubezni, zvečer p a tudi Luna. Dan bo poln intenzivnih občutij, zaradi dobrih aspektov primeren za ljubezen, romantiko in druženje, tudi s tistimi ljudmi, s katerimi se zaradi prezaposlenosti že dolgo niste videli. Četrtek, 6. december: Dan izkoristite za zahtevnejše delo, za katero je potrebna zbranost in koncentracijo. Luna v sekstilu s Saturnom bo pomagala, da boste pri tem uspešni. Kasnejši položaj Lune z Marsom prinaša pogum in vzpostavitev ravnotežja na čustvenem področju. Pozen večer lahko prinese nekaj črnogledosti zaradi kvadrata Merkurja s Saturnom. Preže-nite črne misli in ne dovolite, da dobijo oblast nad vami. Astrologinji GORDANA in DOLORES GORDANA gsm 041 404 935 09014 24 43 napovedi, bioterapije, regresije ■ www.gordana.si J11'. OS£S 09043 61 0901428 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza : www.dol0fes.si www.novitednik.com Nosite običajno le eno barvo nogavic, najraje nevpa-dljivih kožnih oziroma rjavih odtenkov? Oprostite, ampak modni čas vas je malce povozil. Še posebej, če nogavice zaradi previdnosti, da ga pri barvni kombinatoriki ne bi kaj polomili, kombinirate s črnimi čevlji. Le kje so časi, ko je veljalo pravilo, da rjave nogavice in črni čevlji pristo-jijo povsod? V današnjem sodobnem vsakdanjiku, posebej pozimi, ko so nogavice nujen del sleherne oblačilne podobe, stoji takšna filozofija »na trhlih nogah«. Nogavice so danes tisti modni dodatek, ki ni več dodatek, temveč vo- dilni oblačilni kos, ki se mu podreja vse ostalo. Ta trditev se je izkazala za povsem pravilno tudi na modni prireditvi, ki jo je ob svoji 80-letnici, pripravila tovarna Polzela. V ljubljanskem hotelu Möns se je namreč poleg otroške nogavične razigranosti po modni stezi sprehodil najlepši šopek ženske iirmoške maneken-ske lepote v Polzelinih najnovejših kolekcijah nogavic. -Kljub častitljivi starosti pa Polzela ostaja mladostna, sveža, glamurozna in presenetljiva. Ter seveda usklajena s svetovnimi modnimi trendi, ki za sezono jesen-zima 2007/08 narekujejo barvitost in vzorčenje na nogah. * Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Črte na nogavicah asocii-rajo na štirideseta in petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so naredile pravi modni bum najlonke. Ker si jih, pregrešno dragih, niso mogle-privoščiti vse ženske, so si nekatere črte narisale kar na noge. Danes te potrebe ni več, ker so nogavice, tudi tiste najbolj prefinjene in dragocene, dostopne sleherni debehni denarnice. Najnovejše nogavice s črto pa so lahko tudi nogavice - z več črtami. Črtasti vzorci, vodoravni in navpični, še raje trendovski škotski karo na črni ali rdeči osnovi, okenski karo, kvadrati, ki se družijo v sivo-srebrni veseloigri ... in tu smo šele na začetku vsega videnega pri Polzeli. In če vam ni do vzorcev ali oblika vaših nog ni ravno prava zanje, so tu še vedno - enobarvne, vendar zabavno barvite nogavice. Svetle za vitke, s temnejšimi odtenki pa boste noge optično zožile. Št. 95 - 30. november 2007 Modne barve na noge! Otroška nogavična razigranost na modni stezi (Foto: TT) fktidos Wdhifi^r0^' Uelnlo M »i. ATKA Z natm-vedtu nekajprihranite! 26 ZAAVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Serija 1 kot kupe Nemški BMW je ena izmed tistih (redkih) tovarn, ki ji gre zadnja leta ali celo desetletje zelo dobro od rok. Skoraj vse, kar naredi, tudi dobro proda. Sedaj se predstavlja z novo izvedenko sicer dovolj uspešne serije 1. Kupejevska različica bo zapolnila majhno praznino na tem trgu, pri čemer bavarska avtomobilska tovarna računa tudi na ameriški avtomobilski trg. Kupe serije 1 meri v dolžino ne tako skromnih 436 centime- trov, medosne razdalje je za 266 centimetrov, kar pomeni, da je razmeroma dovolj prostora tudi na zadnjih sedežih; zanimivo in uporabno velik je tudi prtljažnik, ki meri 370 litrov. Zanimivo in uporabno je to, da je zadnja sedežna klop deljiva v razmerju 60/40, tudi odprtina med prtljažnikom in notranjostjo je razmeroma velika. BMW serije 1 kupe je seveda ohranil pogon na zadnji kolesni par, avto pa bo na voljo s tremi motorji: ben- cinskim z oznako 135i (225 kW/306 KM) ter dvema dizelskima. Prvi oziroma začetni je 120d (130 kW/177 KM), sledi 123d, ki ponuja 150 kW/204 KM. Z bencinskim motorjem naj bi najbolj navdušili ameriške kupce, z drugima dvema pa evropske. Znane so tudi cene. Tako stane 135i z osnovno opremo 40.100 evrov, šibkejša dizelska različica je ali bo na voljo za 29.150, zmogljivejša pa za 33.300 evrov. fer; . . - jU' "* ~7, - m&eSM' -o* Bf BnfBSSj . » >JI Fiat 500 evropski avto leta 2008 O tem se je vsaj malce govorilo že prej in kmalu je postalo jasno, da je v govoricah precej resnice: evropski avto leta 2008 je postal fiat 500. Avto je v končnem izboru zmagal dokaj lahko, saj je prekosil mazdo2 in forda mondea. Fiat 500 se bo na slovenski trg pripeljal januarja. Naročila zanj sedaj že sprejemajo, pravijo pa, da bo v osnovni opremski varianti stal približno 10.500 evrov. •»v«. ragpcelje Nova varianta VW space up Nemški Volkswagen je na frankfurtskem avtomobilskem salonu prikazal študijo majhnega oziroma mini avtomobila space up. Napovedoval naj bi novo serijo majhnih vozil, kajti malčki bodo očitno vse bolj iskani. Razlogov je seveda več. Na nedavnem tokijskem avtomobilskem salonu je VW postavil na ogled novo izvedenko tega vozila, vendar s petimi vrati in dolžino 368 centimetrov. To je za 23 centimetrov več kot pri varianti, ki je bila na ogled v Frankfurtu. Avto naj bi ponujal prostor štirim potnikom, prtljažnik naj bi bil velik od 220 do dobrih 1.000 litrov. Pogon naj bi bil seveda hibriden, kombinacija bencinskega trivaljnika in elektromotorja. Seveda je usoda space upa še precej negotova, je pa jasno, da se majhnim avtomobilom napovedujejo drugačni, tržno uspešnejši časi. Roomster Je praktik Ker gre roomster dobro v promet, si je Škoda omislila še eno izvedenko tega vozila. Praktik, kot ji pravijo, že z imenom napoveduje, komu in čemu bo namenjen. Gre seveda za lahki dostavnik, ki ima približno 1.900-litrski prtljažni prostor, nosilnost pa je od 550 do 640 kilogramov. Pri motorjih se bo praktik očitno zgledoval po drugih škodah, v varianti z 1,2-litrskim bencinskim motorjem pa bo na voljo za malenkost več kot 10 tisoč evrov. ^ MERILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI AlfTODfll RfßMfllR d-M' KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE Mariborska 86, Celi e KOMPRESORJI KLIME tel.: (03) 428-62-70 TURBO KOMPRESOR JI lvwr/'iivf0[Mifeg'ieRlžf'ž; SERVOV0LANSKEČRPALKE mma jšsvjij Gaberšek Milan ,.» O ŠtHTJUR 03/746 11 00, ŠMflftK 03/819 02 4t VCIIKA IZBIRA PNCVMATIK PO UGODNIH CCNAH UM gorenje ora-ito www. gorenje -oraito. com V EhaL, J^Tfe Prihaja Hyundai veracruz Južnokorejski Hyundai ima dovolj izkušenj in tudi tržnega uspeha s športnimi terenci (SUV), vsaj v primeru tucsona in santa feja. V ZDA že prodaja terenca veracruz, ki ga uvrščajo med mazdo CX 7 in recimo lexusa RX. Za začetek naj bi skušal evropske kupce pridobiti zgolj z 2,2-litrskim šestvaljnim dizelskim motorjem, ki naj bi stal približno 45 tisoč evrov. Na evropske trge pa ta hyundai ne bo pripeljal z imenom s, pač pa naj bi nosil oznako IX 55. m St. 95 - 30. november 2007 I-INFORMACIJE 27 tednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika leto? ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. PRODAM PASSAT 1,6 turbo diesel, letnik 1990, odlično ohranjen, metalno siv, prodam. Telefon 041584-623. 6118 RENAULT 19, letnik 1993, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 283-537. Zastopanje, zagovarjanje in svetovanje v izvršilnih, nepravdnih, pravdnih in kazenskih zadevah, v stečajnih, likvidacijskih in prisilnih postopkih. Sestavljamo javne in zasebne listine. Telefon 051 624-950, Baten, d.o.o., Zagrebška 20. Maribor. 100 EUR. Telefon 748-2075. 6143