List 37. Nauk o reji goveje živine. Bavarska (parska) vlada je ukazala gospodarski dražbi v Unterfranken-u in Aschaffenburg-u, naj napravi prav po domače kratek poduk, kako bi mogli kmetje rejo goveje živine zboljšati. Ker se ta poduk opira na prave skušnje najumniših živinorejcov, in ker je od konca do kraja lepo zložen, ga podajo tudi „Noviceu svojim bravcom ne le, da bi ga brali, temuč tudi zvesto posnemali. So zlate resnice za vsakega gospodarja, kjer koli si bodi. P e i v i č: Kako živino i z b e r a t i za pleme. Če imate gospodarji v svojem kraji že dobro živino, to je, tako, da je dosti velika in močna za delo, dobra za molžo in pitanje, ostanite pri tej domači živini za pleme, in varite se p tuje, to je, nikar ne mešajte ptujega blaga z domačim. Tako dobro domačo parite z domačo; al glejte, da si izberete za pleme le najboljo in da nikoli takega teleta ne obderžite za pleme, čigar mati ima kakošno napako; le teleta od takih krav, ki imajo vse dobre lastnosti, odločite za pleme. Taka domača reja je najbolja, zakaj živina je že vajena kraja (podnebja), kia in domače rabe, in je zavoljo tega tudi večidel rodovitna. Kdor neprenehoma tako ravna leto za letom, in je tako stanoviten v izberanji najbolje živine za pleme, si bo sčasoma napravil iz svoje domače živine tako lepo in dobro, da bi je skor stari oče ne poznali, ako bi iz groba vstali in prišli sinovo živino gledat. Najboljo živino tedaj z mi raj z najboljo pariti, je perva zapoved umne živinoreje. Dobro si to v glavo vtisnite, gospodarji, da ne za las ne bote prestopili te zapovedi. Če pa vidite, da vaša domača živina ni dosti prida ne za delo, ne za molžo, ne za mesarja, ne bote nikoli veliko dobička imeli za takim blagom. Treba je, da si poišete bika ptujega boljšega plemena in tega parite s svojimi kravami. To se pravi „križem pariti". Po tej poti se dobi novo pleme; mlade goveda iz te mesarice imajo ali lastnosti obeh starišev (bika in krave) v sebi, ali pa saj več kervi očetove (bikove). Po tej poti se v takih okoljšinah doseže cilj in konec umne živinoreje najhitreje. Al to se le tedaj z^oiU, ako gospodar tu umno ravna, to je, da si izbere takega bika, kije za njegovo domačo živino najbolj pripraven. Kdor to prezre, ne bo nič dobrega si napravil. Pari enako živino z enako, je druga imenitna zapoved umne živinoreje. K ter o ptuje pleme je pa za tvojo živino najbolje, to ti mora tvoja lastna pamet povedati in pa skušnja. — Ko pa si začel domačo živino s ptujo pariti, ne misli, da z enim takim bikom ali z dvema si že vse opravil. Perve teleta take mešauce še nimajo toliko zboljšane kervi v sebi, da bi mogle zdaj že vse dobre lastnosti imeti za pleme; verjemite nam, da tak junček ne bo še nič zboljšal domače reje. Komur je mar si izroditi stanovitno dobro pleme, mora neprenehoma najmanj 10 do 12 let spušati takega bika; še le po tem se bo dobra kri njegova prelila v zarod domači. Se le tedaj, kadar imaš telice iz tretjega rodu ptujega bika, si moreš ob- deržati tudi junčka iz tega rodii za pleme; vse prejšne junčke daj rezati. Drugič: Kakošen bik naj se izbere za pleme? IVa biku je sila veliko ležeče; zakaj po njem podedva tvoja živina dobre ali slabe lastnosti. Kteri bik je dober, mora skušnja poterditi; na podobi njegovi se ne vidi to vselej. Vendar tudi že podoba nekaj kaže, zato si izberi za pleme bika lepega in lepo vstvarjenega, ki ima lahko glavo, široko čelo, žive oči, tanke in lepo razpete rogove, tanke, široke ušesa, močen pa kratek vrat s širokim zatilnikom; za plečorn ne sme biti udert, križa in ledja mora biti ravnega, rebra močno okrogle, križ dolg, rep te na k in neprevisoko vtaknjen; noge močne in lepo postavljene; mošnja krepka; sicer mora žive in iskrene nature biti. Len bik, ki ne mara za kravo, ni rodoviten. Na sta ros ti je sila veliko ležeče. Dokler ni bik poldrugo leto star, ni za pleme; mlajši bik je otrok, ki ne prelije dobrih lastnost v svoje otroke. Bik, ki je eno leto in pol star, naj se spuša še le po malem, da ob moč ne pride; še le ko je 2 leti star in se dobro redi, more več opraviti. Žalostno je, da so v nekterih krajih ljudje tako neumni, da že leto stare bike spušajo, — to je velika škoda za bika samega, pa tudi teleta niso nič prida za pleme. Kakor hitro pa bik len prihaja in je težak postal, kar se večidel v 6. letu zgodi, ni več za pleme pripraven. Dajte ga preči Poldrugo leto staremu biku naj se v pervem letu ne pripelje več kakor 40 do 50 krav; starejši Liki se smejo v takih krajih, kjer se krave celo leto pojajo, na 90 do 100 krav spustiti; v takih krajih pa, kjer se krave le skozi 3 do 4 mesce pojajo, se ne sme na bika čez 70, k večem 80 krav šteti. Več kakor dvakrat na dan se ne sme bik nikoli spustiti. (Dal. si.) List 38. Nauk o reji goveje živine. (Dalje.) Tretjič: Kakošne krave naj se izbe raj o za pleme? Čeravno se mora pri živinoreji na izbero dobrih krav za pleme ravno tako gledati kakor na bike, vendar to ne more vselej tako natanko biti, ker, kdor krave redi, hoče od njih tudi telet imeti, sicer nima dobička pri njih. Komur je pa vendar le mar, svojo živinorejo zboljsati, bo saj teleta od slabejih krav mesarju prodal, in si le teleta od boljših molznih krav za pleme obderžal. Dobra krava mora čedne ne ga bikaste postave biti, drobno glavo, majhne in tanke rogove imeti; ušesa naj so tanke, vrat stegnjen >a ienak, zadnji del života slokast in stegnjen, rep pa dolg in droban; noge naj so tanke, koža mehka in tanka, dlaka kratka in svitla, vime (posoda) pa veliko z debelimi mlečnimi žilami. Take kravev si izberaj za pleme, ako hočeš svoje blago zboljsati. — Ce je telica že tako izrašena, da ji, ako se ubreji, to za njeno lastno rast ne škoduje, se zna tudi za pleme k biku peljati. Koliko mora pa telica stara biti, da je za pleme prava, bo marsikdo po-prašal. Na to se mu ne da natanko odgovoriti; nektere so godne poprej, nektere pozneje. Najpripravniše so take, ki so eno leto in pol stare. Čete rtič: Kdaj se mora krava ali telica k juncu peljati? Kadar postane krava ali telica nepokojna in jame večkrat po bikovo mukati, se pogostoma k scanju pripravlja, se ji spolovila odperajo, in se iz njih vlečljiva žleza poceja, ali pa če krava na kravo poskakuje in po malem molze, takrat se mora k biku peljati. Krave se gonijo po navadi le 24 do 36 ur, in ker se le o ti dobi ubrejijo, mora živinorejec na čas pojanja dobro paziti, da se ne zamudi. Ce se krava ali pa telica v teh 18 do 24 urah k juncu pelje, se najberže ubreji. Pri nekterih kravah pa so tako očitno ne spozna, kadaj se gonijo; one se tako rekoč na tihem gonijo. Pri teh se mora pa še bolj natanko na pojanje paziti; sicer se ne ubrejijo. — Krava je večidel že o pervem skoku breja; če se začne pa ktera v treh ali štirih tednih zopet goniti, se mora vdrugič k biku peljati. Ce se pa primeri, da se kakošna rejena krava vsacih 8 ali 14 dni goni, se bo ubrejila najpoprej, če se ji puša, preden se k biku pelje, in kake 4 do 6 funtov kervi vzame. — Ce je krava k biku pripeljana mirna in pokojna, misli si, da si pravi čas zadel; če se pa bika brani in je nepokojna, raje čakaj še kakošnih 24 ur, ker sila ni nikjer dobra. Petič: Kako se breje krave gleštajo? Krava je breja, ako se več ne goni. Še bolje se pa to spozna, 298 ako krava raje in več žre kakor poprej, pa ni bolj vam-pasta; ako večkrat poležva, bolj po pičlem molze, in ako ima mleko več ametane kakor pred. Gotove znamenja bre-josti se pa se le konec petega mesca zapazijo. Zadnja strau života se na obe strani razširja, in če roko na la-kotnico, zlasti na levo stran položiš, ali pa pest poiahkoma na trebuh pritisneš, boš telička gotovo v maternem telesu čutil, pa tudi večkrat v idil, da se giblje; ako pa s to skušnjo tega ne zapaziš, daj ji mer zle vode piti, pa glej v tem na trebuh, ali se teliček v maternem telesu ne zgane. — Breje krave moraš dobro rediti in gleštati, če si hočeš dobrih telet za pleme prirediti; spridenega ali slabo spravljenega sena ali otave, bolnega ali že kaljivega krompirja, kisle pijače ali kislih vinskih preš, ali zmerznje-nega krompirja ali repe itd. ne pokladaj brejim kravam; taka piča je kravam kakor tudi teletom zlo škodljiva. Na premembo klaje spomladi moraš posebno skerb imeti, glej, da ne boš mahoma od poletne klaje k zimski, ali pa od zimske k poletni prestopil, ampak krave le počasi te ali one kerme privadil. Vari, da ne bo druga živina breje krave bodla ali z i ogrni suvala, potiskala ali žokala, kadar živino na vodo goniš, ker tako bodenje dostikrat pripomore, da krava zverže; razun tega moraš brejim kravam tudi bolj pogostoma nastiljati, da bodo na mehkem ležale. Tla, kjer breja krava v hlevu stoji, ne smejo zadej prenizke biti, to utegne kravi trud napraviti. Breje krave se morajo pogostoma štrigljati, da imajo vedno čisto kožo; kdor krave snažiti opušča in zanemarja, mu shujšajo s teleti vred. Dokler krava obilo molze, se mora vsak dan po dvakrat do čistega pomolsti; če ima pa krava že po malem mleka, ne molži je več, kar se po navadi 8 do 10 tednov zgodi, preden se krava oteleti. Le malo krav je, ki delj časa mol-zejo; take se morajo vedno molsti pa le po enkrat na dan. Šestič: Kdaj se krava oteleti? Breja krava nosi po navadi 40 do 41 nedelj, nektera delj, nektera tudi manj časa. Da se bo krava kmali oteletila, se spozna iz naslednjih znamenj: Vamp vpada, lakotnice in križ vpadejo, vime se napne in polno prihaja. Potem se jame neka bela žleza iz spolovil cediti; spolovila postanejo ohlapne in v vime mleko priteka. Krava postane nepokojna, pogostoma renči, se dostikrat vleže, pa kmali spet vstane in se jame napenjati. Zdaj se prav za prav prične obravenje, ktero navadno le 5 do 10 minut terpi. Ce ustane krava koj, ko se je obravila, se popkovina sama preterga; če pa krava sama od sebe ne vstane, tako se mora popkovina kake 3 pavce pod telečjim vampom podvezati in pod podvezo s škarjami odrezati. (Dal. si.) 327 Nauk o reji goveje živine. (Dalje.) Sedmič. Kako krave in teleta g 1 e š t a t i, dokler so še pri sescu? Berž ko se krava oteleti, se ji tele da, da ga obliže. Kmali potem se tele na noge skobaca in po maternem vimena sega; ker je pa še slabih nog, ga je treba podperati, da ne pade. Gospodar in gospodinja dobro varita, da se popred krava ne pomolze, ker ravno pervo mleko je za tele posebno dobro. Ko se je krava oteletila, se ji da moke z vodo piti, enmalo pozneje pa nekoliko moke z rezanco zmešane. — Perve 3 ali 4 dni po teletu je dobro, če se kravi manj, toda lahko prebavljive trave daje. Potem še le naj dobiva navadne klaje, kolikor je potrebuje. Ce se ji namreč več in boljše kerme poklada, tem bolj bo molzla in dobrega mleka imela. Slaba in spridena piča škodova mleku in napravi teletu dostikrat nevarno dristo. Tele naj se v hlevu toliko od krave k jaslim priveze, da je doseči ne more. Perve dni se po štiri ali petkrat sesati pušča, in vselej ob tisti uri na dan. Ako bi pa tele vimena do čistega ne izpraznilo, se mora krava po tem do zadnje kaplje izmolsti. Tako se odverne ovčec na vimenu. Pervega teleta nikoli ne obderži za pleme (rejo), ravno tako tudi telet od prestarih krav ne gre za pleme pušati; najboljše je, če se mesarju prodajo. Teleta so za pleme najgorše od krav srednje starosti, to je, med 5. in 12. letom, in tudi od takih se morajo le tiste teleta za rejo odbrati, ki so že pri sescu močne, žive, in lepe postave. Za teleta, ki se za pleme puščajo, ni zadosti, da imajo sesati kolikor hočejo, ampak se morajo tudi potem, ko so odstavljene, skerbno gleštati in rediti. Kdor telet že v pervi mladosti ne zanemarja, ampak jih skerbno redi, si bo gotovo dobro blago za pleme izredil. Dokler je tele še majhno, mora na suhi, mehki in pa čisti stelji ležati, in to ležišče ne sme blizo vlažnega zida ali mokre stene, ali pa na takem kraji biti, kjer bi preveč sapa skoz vlekla, sicer bo bolehalo; teleta, ki so pri tamnih, zatuhlih in nesnažnih jaslih v hlevih privezane, se ti ne bodo nikdar po volji redile. Ce hočeš, da se ti bo tele dobro ponašalo, daj mu snažen in srednje gorak hlev, ne daj, da bi v blatu stalo ali ležalo, ampak skidaj dan za dnevom hlev. Ko je tele že kake 3 tedne staro, ga moraš vsaki dan s kako mehko slamo odergniti, pozneje pa s kertačo cediti in snažiti. Osmič. Kako naj se teleta odstavljajo? Tiste teleta, ki so mesarju namenjene, naj sesajo p o 3 do 4 tedne; mlajše so prepovedane za mesnico zato, ker njih mehko meso ni dobro in tudi zdravo ne. Toke pa, ki se za pleme odločijo, se morajo najmanj 6 tednov pri sescu puščati. Take teleta tedaj, ki ostanejo toliko časa pri sescu, so močne in krepke in se lahko matemega živeža odvadijo. Kdor tele toliko časa pod kravo spušča, se mu ni treba bati, da bi mu odstavljeno shujšalo; ampak ostalo mu bo verlo, čilo in serčuo, dlake kratke in svitle, da ga bo gotovo vesel. Kadar so teleta že po 4 nedelje stare, se začnejo malo po malo odstavljati, tako, da preden se odstavljeno tele sesati pusti, se krava poprej nekoliko izmolze in vedno manj mleka za tele v vimeuu pusti. In ker tele pri prikrajšanji maternega živeža shajati in lakote prenašati ne more, je primorano, po drugem živežu segati; take klaje se tem hitreje privadi, če se na dan le po trikrat, pozneje po dvakrat in nazadnje le po enkrat sesati pusti. Da se pa teliček poprej vode privadi, naj se mu izperva nekoliko mleka v kakošni golidi ponudi, pa ne potem, ko se je že pri materi nasesalo, ampak vselej pred sesanjem, sicer ne mara za vodo. Ko se začne tele odstavljati, se mu mora drobne, žlahne, tako imenovane »telečje merve" pokladati, toda mora v kratko rezanco rezana in nekoliko z moko potresena in pomočena biti; poklada se mu pa le v malih porcijonih po šest- do osemkrat na dan. Ko je tele že skoz celi teden le po enkrat na dan sesalo, se zna potem popolnoma odstaviti, in če je moč, naj se v drug hlev spravi, ali pa saj tako deleč od krave dene, da ga saj viditi ne more. (Kon. si.) Nauk o reji goveje živine. (Dalje in konec.) Deveti č. Kako gre teleta gle stati, ko so odstavljene bile in dokler niso leto stare? Kdor svojemu teletu po odstavi celo leto prav dobro ne poklada in ga pridno ne glešta, ta si nikdar ne bo pridnega in za pleme popolnoma pripravnega živinčeta izredil. V pervem letu raste tele pri dobri piči najbolj; kdor tedaj v pervem letu tele zamori, je škoda misliti, da bi se mu v poznejih letih skolehalo in okrepčalo. Teletu srednjega plemena se mora, ko se odstavi, vsaki dan po 4 funte dobre in tečne merve, ali pa 2 funta ovsenega droba ali drobu zadnjega žita pokladati, — teletu težkega plemena pa se mora po 5 do 6 funtov tudi dobrega in tečnega sena in poltretji funt žitnega drobu dajati. Kdor po ti meri teletom poklada, mu bodo čversto in spešno rastle in se redile, da jih bo res veselje viditi; razun tega jim mora k tej kermi pa se, da mu ne bodo pešale, vsak mesec po funtu sena prikladati, tako, da dobivajo proti koncu per-ve^a lefa vsaki dan po 18 do 20 funtov tečne klaje. Pri slabi kfajl ne misli, da se ti bodo teleta dobro redile; iz nič ni nič, je že stari pregovor! Zato moraš teletom naj-boljega in v lepem vremenu spravljenega sena pokladati. Posebno skerb mora živinorejec pa za tiste junčke imeti, ktere misli za plemenjake ^bike) pustiti. Le če je mlada živina že dosti močna, je pozneje dobra za pleme; revna stvar ni za to. Poglavitno vodilo pri telečji klaji je, da se jim le zmiraj ena klaja poklada; jim zdaj ene, zdaj druge piče dajati ni dobro; večkrat premenovana klaja teletom dostikrat tako škoduje, da jamejo bolehati od nje; zato je najboljše, da se jim v pervem letu le suha kerma daje. Ce pa živinorejci živino na tako pašo gonijo, kjer se obilo dobre in tečne paše nahaja, znajo tudi teleta, kadar so že po 5 do 6 mescov stare, spušati, toda nikoli ne tešče, ampak še le takrat, kadar je že rosa zginila. Kjer pa ni na pašniku sence dovelj, da bi živina zavetje pred solncom imela, naj se eaj teleta o poldne domii gonijo, da jih ne bo solnce celi dan prepekalo; ravno tako se morajo tudi zvečer s pašnika domii goniti, preden jame rosa padati. — Ondi, kjer se živina na pašnik goni, se teleta dovelj v prostem zraku izletajo in prehodijo, kar jim je za njih rast iu zdravje sila potrebno; tam pa, kjer se živina v hlevu redi, se morajo vsak dan kake dve uri na dvorišče spustiti, da se dobro na prostoru izletajo. Pred vsem drugim mora gospodar skerbeti, da so teleta v pervem letu vedno v toplem hlevu, in da jim, kar je moč, tudi s čedno steljo nastilja; ker teleta, ki so v vlažnih, merzlih in nečednih hlevih, naj jim še tako dobre piče daješ, se ti ne bodo nikoli po volji ponašale. Naj si omislijo kjerkoli vaščanje bika, če tudi najboljšega plemena, jim ne bo junec tako dolgo v pravo korist, dokler ne bodo telečje reje in strežbe zboljšali. Ravno tako važno delo je tudi, da se na snago in čisenje kože gleda. Tele mora vsaki dan s kertačo oče- jeno ali pa saj s slamo dobro odergnjeno in osnaženo biti. Le lenuh bo trobil, da telet ni treba cediti. Kdor se bo pp teh podukih ravnal, se z dobro in obilno klajo preskerbel in si svital, zračen, gorak, prostoren, in z eno besedo živiniz drav hlev napravil, obljubim, da bo v malo letih svojo živino jako zboljšal in si svoje dohodke veliko pomnožil. Pri vsem tem bo pa vendar pri živini malo opravil, ves njegov trud bo zastonj, če ne bo ob enem tudi za zboljšanje senožet in travnikov skerbel, da bi več in boljše piče pridelal, kolikor je za rejo zboljšane živine potrebuje. Umen in prebrisan gospodar pa ne bo nikoli več repov v hlevu terpel, kakor le toliko, kolikor jih prerediti more. Hlevi , v kterih živina večji del svojega življenja prelivi, veliko pripomorejo k bolj! živini; ni tedaj vse eno, ali so prostorni ali tesni, svetli ali temni, zračni ali zaduhli. Dober hlev mora tako prostoren biti, da ima v njem živina prostora dovelj, da ne stoji na tesnem; visok je najmanj 10 do 11 čevljev in svetal tako, da se v njem vse, kar je, razločno vidi. Hlev mora biti suh, poleti hladan, pozimi rak in tako napravljen, da se da lahko prevetriti, kadar je treba. Tla naj so iz cegla napravljene in za živino naj je žleb, po kterem se živinska scavnica iz hleva odceja. List 44