iu.USiiiUiiiii/lii
Poštnina pivilUriM
Strokovni list z« povzdigo gostilničarskega obrta.
Gladilo „Zvfcze gostilničarskih zadrug v^Ljubljani".
List Izhaja 20. vsakega meseca. ==
Za fhane v' V,ZVezI" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20—, polletno Din 10, četrtletno Din S-—; posamezne Številke 2 Din.
nseratom: V« 'strani D 5'— vključno davek.
Uredništvo in upravnlštvo Je v Ljubljani, Gosposvetska cesta Štev. 16. ■ ■ ■ -mi Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od'8.—18. ure.	■
RokoplsL se’ ne vračajo. Rdkopise in objave Je pošiljati do 10. vsakega me-—.v	seca,	s tem dnem se uredništvo zaključi. ----------------------=■■=
V Ljubljani, 20. julija 1926.
Leto XIII.
Vsem žadr ligam.
Podpisana opozarja vse zadruge in člane, da so od 26. julija dalje razpoloženi pri vsakem davčnem uradu volilni imeniki za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Te imenike lahko vsakdo vpogleda med uradnimi urami' do 10. avgusta t. I.
Vsaka zadruga naj zato brez odloga pošlje na davčni urad svoje zaupnike, ki naj pregledajo imenik ter ugotove, dali vsebuje imena vseh onih obrtnikov zadružnega, odnosno, društvenega okoliša, ki prihajajo v poštev koLvolilci, odnosno dai-It< se nahajajo v imeniku neupravičeni vohlci.
Poba od 26. julija' do 24. avgusta je določena za vlaganje' reklamacij. Kdor hoče reklamirati, mora vi reklamaciji točno navesti, zakaj-reklamira, in priložiti uradne 1 i s.ti n e , iz katerih je razvidno; da so njegove navedbe resnične. Ako bi take listine ne bile priložene, se reklamacija sploh ne'bo upoštevala.
Akoi n: pr. kakega upravičenega volil-ca ni v volilnem imeniku, naj se navede njegovo imfeV bivališče in naslov ter priloži potrdilo sreskega poglavarja' ali občine, da dotični izvršuje obrt in' katero obrt, irt' potrdilo davčnega urada, da 'plačuje obrtni davek (občo pridobnirio) in koliko je plačuje. Ako pa je kak volilec neupravičeno uvrščen v volilni imenik, je treba navesti šteVilo imenika, pod katero j c uvrščen, njegovo ime, poklic in bivališče; kakor je označeno v volilnem imeniku;' Dalje treba' navesti, zakaj dbtičnik nimai’volilna pravice; n. pri' ker je že umrl (potrdilo župpega urada ali županstva) ali
ker je odjavil obrt (potrdilo sreskega po-
• glavarja), ali ker je ihožemec (potrdilo občine). Reklamirati more drugega samo ona oseba, ki je sam volilec. Sebe samega lahko reklamira vsakdo. Ena reklamacija
; se sme nanašati le na eno samo osebo, odtiosno podjetje. Ako bi' se ena! reklamacija tikala'več Oseb (voiilcev); bi se ne upoštevala.
Reklamacije so poštnine proste, ako se na naslovu navede: »V volitveni stvari Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.« Nasloviti jo je treba na: »Vo-I lilna komisija Zbornice za trgovino, obrt | in industrijo v Ljubljani.«
Nekateri obrtniki izvršujejo istočasno več obrtov. N. pr.: Nekdo je gostilničar in i krojač. Kot gostilničar plača 80 Din, kot i krojač Pia 12 Din obče pridobnine, tako > da spada kot gostilničar v L kategorijo, kot krojač pa v IV. kategorijo obrtnega odseka. Volilna komisija je uvrstila vsa-: kega v oni odsek in v ono kategorijo, kjer je najvišje obdavčen, torej v tem, primeru v I. kategorijo. Ako. tak volilec hoče, da se ga uvrsti v IV: kategorijo (kot kroja-
• ča)i, mora to, sporočiti volilni komisiji v teku reklamacijske dobe, to; je najkasneje do 24. avgusta. Podobno velja, če je kck> trgovec in obrtnik. Umestno je, da tudi v
~ tem primeru priloži uradna dokazila, dasi ni 'predpisano.
Pripominjamo, da so voiilci uvrščeni v tri’odseke (trgovski, obrtni iti':industrij-' skl). Odseki so razdeljeni v kategorije po višini predpisane''obče pridbbuine. Raz-1 deljeni sd v I.: kategorijo oni; ki plačajo na leto vsaj 70 Din, v II. kategorijo oni, ki plačajo' pod 70 Din in najmanj 35 Din, v III. kategorijo oni, ki plačajo pod 35 'Din
in najmanj 15 Din, v IV. kaltegorijo pa oni, ki plačajo manj nego 15 Din pridob-nine.
V naslednjem priobčujemo splošen vzorec, kako naj se glasi reklamacija:
I,
Volilna komisija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
PodplisaUi ugovarjam1 proti uvrstitvi
N. N., krojaškega mojstra iz....................
pod št.... volilnega imenika za obrtni odsek, ... kategorijo.1 N. N. je umrl leta ... Dokaz priloženo' potrdilo županstva občine  ..........
N. N.,
gostilničar y   ------
uvrščen pod št volilnega inienika
... kategorije.
I.
Volilna komisija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Podpišani ugovarjam proti volilnemu imeniku, ker se me ni uvrstilo inbd vo-
lilce. Izvršujem  obrt od .......................
leta  ter imam predpisane obče pri-
dobriinc ...	Din|	tako	da	iriiam volilno
pravied v ........... kategoriji	obrt. odseka.
dokaz'priloženi	obrtni	list,	ki iiaj se mi
vime,' in potrdilo davčnega urada.
N. N., krojaški mojster v	 št.	...
' občina
Vse zadruge in obrtna društva naj do, 10. avgusta zaneslivo vpogledajo volilne inienikc iti naj se vsakega člana, ki ni vpisan v volilni imenik, ali pa je kdo vpisan, a ni upravičen voliti, tak 6 j reklamira. Reklamacijsko postopanje naj bo pri vseh
zadrugah’ in 'društvih' do 20. avgusta končano in do tega roka reklamacije odposlane volilni komisiji.
Z zadružnim pozdravom Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
Protesti.
Vse je v protestih. Niti ene skupine ali organizacije nimamo že v Jugoslaviji, ki bi ne kolebala o protestih proti ukrepom državnih krmilarjev. Vse /.najo ti samouki, samo ne to, kar ljudstvo zahteva in nujno potrebuje. Osem let Jugoslavije nas že utrjuje v prepričanju, da niti Srbi-janci, niti Hrvati niso uvideli, da se skupina Jugoslavija ne da opravljati po načinu, kakor so se prej opravljale Srbija in pod madžarsko komando Hrvatska. Sloven. gostilničarsjtvo občuti to najbolje, ki je imelo v prejšnjih časih vendarle nekaj reda, zaščite in pravic, ter imelo enpistajvnejšo jasnejšo in modernejšo z zakoni urejeno pravo, kot stan in obrtništvo, katerega v moderni državi z visoko razvito tujsko prometno tendenco ni mogoče prezirati, tudi dostojno pripadajočo mu veljavnost.
V naši novi zgradbi pa se je polastil v prvi vrsti gostilničarstva financ, minister, <iasi spada 'tudi naša obrt pod oblast obrti, trgovine in industrije ter si zamislil go-stilničarstvo kot najslajši objekt za iz-mozgavanje in ožemanje. Menda y mislih to je edini stan, ki koplje zlato, torej dajmo ga. Ta ideja se je rodila že v letih 1919, 1920, 1921, ko je je ljudstvo, kjer si bodi, malovredni denar kar proč metalo in resnično tem primerno tudi v gostilniški obrt ustvarilo v tistih letih živahnejši promiet. Tisti fenomen, ki se je takrat porodil!, tolče še dandanes okrog sebe, ne oziraje se na daleko spremenjene razmere 'tako v obratnem, kakor tudi v valutnem vprašanju. Takratna dinarska vrednost in pa takratno obratovanje in pa današnje je bilo kako?; 10 pa 1. Gospodje tam gori pri bogatih jaslih tega nočejo uvidevati, po Čemu, saj so se jim osebni dohodki Mjub zboljšanju valute od tistega časa, ko so se nam obrati za desetkrat poslabšali, njim dohodki za 10krat zvišali. Kakor smo že dejali, finančni aparat se je polaistil gostilničarske obrti, jo, začel po svoje urejevati in jel puščati kri na ,vseh žilah našega organizma, kakor si nareže ali navrta pastir brezovo drevo, da miu teče iz njega sladki spomladanski sok, ali tako drevo zastane na rasti in redko katero si vsekane rane z lasttno naravno močjo zopet zaceli, miarvcč sc jih .večina posuši in tako vidimo tudii gostilničarski stan rapidno pešati v rokah teh nepoklicanih. naših pastirjev.
Kar prerešetajmo vse dobrote, katerih je gostilničarstvo dandanes pod to finančno komando deležno. Pctijot. Postanek in zgodovino te pijače bomo podali na drugem mestu. Bila pa je od nekdaj dovoljena in označena le kot pijača za domačo vporabo in potrebo za diružino, posle, nameščence itd. in po § 8. avstrijske-
ga vinskega zakona z dne 12. aprila 1907 Strogo prepovedana za prodajo kot vino. Nareja te tropinščnice za lastno domačo potrebo je vezana le na dolžnost prizna-nila pri pristojnem1 občin, ali okrajnemu predstojništvu s povedbo napravljene množine. Polsode ali shramjbe, v katerih se nareja ali leži petijot ali tropin-ščnica, morajo imeti napis, ki se dobro vidi in daje nedvomnost spoznati vsebino. S tem je bilo nekdaj to manipoliranje dovršeno. Dandanes pa zahteva financa od brozge in vode trošarino, drugače se ne moremo izraziti, ker sladkor, ki se ga pri-dene, je itak že zatrošarinjen, torej tako brezobzirno predrzno postopanje si dovoljuje naš finančni sistem nad nami, poslušnimi državljani.
Druga natezovalnica je ta, da je plačevati točno predipisane točilne takse največkrat po prav krivični odmeri, s čimer bi morala biti osigurana prostost točenja vseh pijač kadarkoli in kakoršenkoli način, kar je tudi p|o pravilniku zajamčeno, a politična oblastva zopet pihnejo na določbe in svojevoljno zabranjujejo točenja žganih pijač od sobote zvečer do ponedeljka dopoldan. To pa se ne godi povsod, marveč se te šikane stresajo le tu pa tam.
O točilni taksi ne bomo danes širše govorili, ker se je ta krivičnost že sto- in stokrat obdelovala, priti pa mora vsekako vnovič v obdelavo, da se odpravi.
Četrti naglavni greh je uvedba računskih liStKov po gostilna^ to je prava ogabna nasilnost, da mora gostilničar za vsaiklo malenkost, za vsak grižljaj in za vsak požirek od gosta na korist države še poleg vseh drugih mogočih davščin iz žepa izvleči, oziroma s pavšaliranjem iz svojega plačati, zato ker se je imel čast potruditi lačnega in žejnega nasititi.
S pavšalnim plačevanjem te nemoralne davščine utrpeva gostilničar velikansko škodo, ker mu absolutno ni možno pri enemu četrtu vina ali vrčku piva ali eventualno h kakemu prigriziku enostavno do;šteti ali podražiti dotični malenkostni zaužitek, približno kar za eno krono. Fri-volnost finančno kontrolnih organov gre že talko daleč, da, če se izgovarjaš, da za vsako žemljo, ki io stranka vzaime ali kupi, vendar ne bom dajal računskega lističa, se odreže, ja pa magari, ako samo žemljo) kupi, mu moraš dati tudi računski listič. Uvedba te zgagarije nikakor ni dalje prenašati ako upoštevamo, da je trgovcu predpisano na račun do 100 Din dati samo 10 para kolek, gostilničar pa davai za vsacih 5 grošov 20 para računski listek ali pa pavšalnega plačila. Tudi Tega se moramo znebiti, pa naj velja kar; hoče.
Mera trošarine "proste pijače za uslužbenstvo in delavstvo, rodbine itd. je tako malenkostna, da lahko rečemo, da! dvaikrat do štirikrat premajhna. Tudi to krivičnost moramo ubiti, ako se ne da z lepimi besedami odpraviti. Podeljevan nje pravic prostega točenja pijač trgovstvu se mora z veljavnim zakonom odpraviti, trgovina bodi trgovina in naj se
dovoli trgovanje trgovstvu s pijačam!, kakor je bilo nekdaj le v trgovsko zaprtih posodah, t. j. V zapečatenih steklenicah, nikakor pa ne pripadaj trgovstvu točenje, ki je bilo od nekdaj podrejeno kot obrt, obrtnim predpisom. Ako se z raznimi naredbalmi in kolobocijami predpisujejo dolžnosti in k podeljenim pravicam zadevna plačila, se mora zagotoviti tudi zaščita možnosti dodeljeno obrt ali pravice nemotejno izvrševati in preprečevati šušmiarenie.
Razne odredbe in pravilnik o gostilnicah predpisujejo pregled gostilniških lokalov z ozirom na higijenične in druge Obratne predpise in to trimesečno, proti temu nimamo ničesar, ker je vsakomur čistoča in snaga ljuba in draga. Lokalna oblastva in nadzorovalni organi pa so dejali : ja, kdo bo pa to plačal in seveda najenostavnejši izhod iz tega vprašanja je bil, kdo drugi, gostilničar zopet, in tako se zahteva! pri tej prvi akciji, kil se sedaj vpeljava po 70. 90, 120, da celo po 340 Din od posameznika za tak higijenični ogled, ne morda komisiionelni ogled za vp ostavke v novega gostilničarskega obrata, ne. samo za ogled čistoče, eventualne ventilacije in stranišč, pa je treba zato kar štirih državnih funkcijonarjev. Le dajmo, saj bo uboga para gostilničar plačal. Cujte, dragi tovariši, to so čini, ki se nad nami eksperimentiralo, ki dajo misliti, da mora biti na gotovih mestih ideja, ta stan toliko čaša gnjaviti in t v&mi mogočimi iznajdbami tako dolgo uničevati, da jih vsaj polovico stlačimlo na beraško palico, onemogočimo eksistenco in poženemo po svetu s trebuhom za kruhom.	1
Obrati pojemajo od dne do dne stalno, vse te navedene »vinte« pa se navijajo brez pomisleka in odnehania vedno huje in huiie.
Stvar o zahtevi do modernem obrtnem zakonu, ki naj urejuje tudi gostilni čarsko obrt. se ne gane in s tem seveda tudi ne preureditev ofbrtnega reda za gofstilničarstvo, ki bi spravil stvar v pravi ali vsaj sprejemljivejši tir. Obrtniške! in trgovske zbornice delujejo Vsaj pri nas delomia z nami, a onle so obenem, tudi trgovinske zbornice in se imajo potegovati tudi za trgovski stan. ako prihajamo tedaj mi od ene strani z našim orožjem in kopjem, se pojavi kmalu na to od druge strani zopet trgovstvo, ki zahteva istotako zastopstva in bratmbe njegovih interesov. Kako se nai tejdaj Zbornica odloči za en stan. ki je vehementno krivično prizadet, braniti proti drugemu stanu, ker pa velja kot zaščitnica in po-speševateljica tudi za nasprotnika.
To dejstvo je dalo že pred leti povod, da so se posamezni voditelji naših organizacij izrekli, da se stavi zahteva plo ustanovitvi samostojne komore ali zbornice za1 gOstilničalrstvo. Beograjski strokovni list utemeljuje v zadnji številki to zahtevo ponovno, ter priporoča vsem gostilničarskim organizacijami cele kraljevine v tem smislu delovati. Pred kratkim šele' je ustanovila vlada inženijersko
komoro, katerega stanu Je v celi državi le okrog 5000 oseb. Gostilničarstvo pa reprezentira 150.000 članov v celi državi in je njega obratovanje od trgovstva ali industrije toliko različno, da ie skoraj ne-miogdče podrejevati ga zbornicam rokoi-delskih obrti, trgovstva in industrije. Ta naš položaj daje resnično popolno upravičenost intezivnega' delovanja v to, da kreira vlada posebno komoro ali zbornico gostilniičarstva. V temi pogledu bode treba sporazumno z vsemi organizacijami gostilničarskega stanu kraljevine SHS naenkrat stopiti pred vlado in zahtevati ustanove take inštitucije za to panogo obrtništva, ker drugodi nam' nikoli nikjer ni možno doseči nedeljenega delovanja špecijelnd edino le za uspehe in interese hotelske in gostilničarske obrti.
V razmišljenju vseh teh perečih vprašan} je prišla naša organizacija1 do ideje in prepričanja, da je nujno potrebno sklicanje kongresa slovenskega gostilni-čarstva, razgovoriti se ondi temeljito o vseh te(h perečih vprašanjih, sestaviti temeljita obrazloženia in skleniti krepke predloge in zahteve po odpravah dosedanjih gospodarstveno morečih odredb, staviti zahteve po preureditvah raznih dosedanjih škodljivih odredb in končno zahtevati tudi ustanovitev samostojne komore za hotelsko in gostilničarsko stroko. Kongres nai bi se vršil sredi meseca septembra, nekako ob priliki drugega vzorčnega velesejma v Ljubljani. M!eniL mo, da bodete potrebo takega dela in nastopa vsi pnpdznali in vsestransko pripomogli, da se bo ta javna manifestacija čim veličastneje izvršila.
Zveza gostilničarskih zadrug v Liubliani.
Zvezine objave.
Pri naših vsestranskih prizadevanjih za odpravo točilne takse smo seveda tudi gospoda delegata ministrstva financ v Ljubljani vsestransko' v teh' prizadevd-njih.informirali. tako. da je tudi ta odlični veščak v finančnih zadlevah uvidel neprimernost in nepravilne razdeljenie, oziroma nalaganje točilne takse, ten te ta naša prizadevanja blagohotno temeljito pod-Prl z vlogo na ministrstvo financ genei-ralni direkciji posrednih ooreza v Beo-griadlu dne 12. aplrila 1926, št. 1945, katere prepis nam je bil v vednost priposlan, ter ga našim cenjenim tovarišem v informacija priobčimo. Vloga se glasi1:
V svojem poročilu z dne 9. marca št. B III 214 semi si dovolil nekaj opazk glede točilne takse po tar. post. 62 taksnega zakona^ ki je bila takrat še le dobro uvedena. Izrazil sem ob ti priliki mnenje, da bi se finančni efekt te takse dal enostavnejše in finančno-palitično pravilnejše doseči z izenačenjem in primernim povišanjem trošarine na vino. Odbor proti točilni taksi in pripravljenost, plačevati primerno zvišano trošarino, se tudi danes še pojavlja v skoraj isti meri, predvsem pa iz istih razlogov, kakor prvotno. Dokalz temu nova spomenica »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani« z dne
26. marca 1926 in »Zbornice za trgovino, obrt in industrijo V Ljubljani« z dne 16. decembra 1925. ki ju v. originalu predlagam1.
V Sloveniji je znašala točilna taksa v letu 1925:
a)	v	mariborski	oblasti	.	3.827.430	Din
b)	v	ljubljanski	oblasti	.	4.410.150	»
skupaj . 8,237.580 Din
To svoto so plačali redni točilci vina in točilci lastnega pridelka in znači torej celotni donos točilne takse.
Državna trošarina je pa znašala v letu 1925:
a)	v	mariborski	oblasti	.	4.362.455	Din
b)	v	ljubljanski	oblasti	.	6.646.390	»
skupaj . 11.008.845 Din
Če bi se torej odpravila točilna taksa in za to zvišala državna trošarina, bi je bilo treba zvišati, da dosežemo isti efekt od 35 Din na približno 61 Din za hi, to je za celih 75%.
Ta kalkulacija velia seveda samo za Slovenijo. Če bi se pa trošarina na vino uvedla v tiste pokrajine, kjer ie danes še’ ni, to te v Srbiji in črsu gori, in če bi se izenačilo v vsed državi*'pobiranje po pravilniku, ki velja za Slovenijo, bi država po vsi priliki dosegla v celoti enak uspeh že ob povišanju državne trošarine za30% t. j. za okroglo 10 dinarjev za hektoliter ter bi lahko osovraženo točilno takso popolnoma odpravila. Zadoščeno bi bilo s tem1, kakor sem naglasil že v svojem citiranem poročilu obenem tudi zahtevku po splošnosti in enakomernosti trošarin-, s'ke obremenitve (čl. 116. Ustave).
Mislimi, da ie v zvezi z nameravano reformo taksnega zakona prišel pravi čas, da se tudi to vprašanje vzame v pretres in prosim p. t. Generalno direkcijo, da mu posveti svojo pozornost. Brez dvoma bi ta reforma že s tem mnogo pridobila. da so takšni zakon čim naivec mogoče oprosti vsega, kar se sistematično bolj približuje drugim: davščinam, nego taksam, in v to kategorijo spada baš t. zv. točilna taksa. Delegat Dr. Savnik.
Razvidno je tedaj, da so vendarle prišle merodajna oblastva tudi na to. da so naša' neprestana prizadevanja in pritožbe v tej zadevi pravilne in pravične, ter da ako bodo tudi na višjih mestih ho)-fojli poslušati te pritožbe, je vendarle upati, da bodemio v doglednem času1 rešeni takse, ki je tolikim delala krivično breme.
Prvi „petiot“ na Kranjskem.
'Kaj da ie »p e t i o t« ali petiotizoiva-no vino. ie dandanes že obče znano. To je umeltno napravljeno, ali boljše rečeno: ponarejeno vino. Ponaredi se pa tako vino takole: Grozdje se zrnasti in tropine odtisnejo, to poslednje pa raiše nekoliko manj, kakor je navada. Zadoblieni mošt se natanko zmeri, določi se v njem tudi za moštno tehtnico obdržani sladkor ter nalije v sod, da pjod kipelno veho pokipi. Na tropine nalije se pa toliko čiste vode, kolikor sqf je mlošta namerilo in v kateri
se je toliko kilogramov sladkorja raztopilo, kolikor ga ie mostna tehtnica V naravnem moštu pokazala. Tako napravljeni naliv zlije se na tropine ter pusti, da se v nijern kipenje vname ter konča, na kar se umetni mošt odtoči, tropina pa prav dobro odtisne. To ie bistvo pravilnega petiotizovanja. katero ima svoje ime po nekdanjem 'fralncoskem veleposestniku in finančnem ministru Petiotu. On je namreč svoičas knjižico spisal, v kateri je prvi napravo: takega viha priporočal1, to osobito za domlačo porabo v kvantitativno slabih letinah.
Moj ranjki oče je svojo graščino Pod-brdje (Rossenegg, nekdaj barona Rosset-tija) pri Št. Vidu v Vipavski dolini, meni namenil, dasiravno sem bil jaz med štirimi sinovi najmlajši.
Ker sem gojil jaz za kmetijstvo .veliko veselje, bil sem: s tem seveda popolnoma zadovoljen, a stavil sem: pa vendar očetu en pogoj, ako dovoli, da dovršim po dovršeni višji c. kr. realki v Gorici tudi še kraljevo višjo kmetijsko šolo, akademijo v Ogrskem Starem gradu (Unga-risch - Altenburg, Magyar - O var). Moj oče s tem pogojem sicer nikakor ni bil zadovoljen, češ da se lahko, odi njega db-ma dovolj praktičnega kmetijstva naučim, teorije pa da v) kmetijstvu itak treba ni. No, končno se je pa vendar vdal in jaz, sem se podal leta 1867. v Ogrski Stari grad. Leta 1868. nisem prišel na velikonočne počitnice domov, in zato poslali so mi žegen (potice) v Stari grad. Dodano mu je pa bilo očetovo pjismo, v katerem je stalo: »Ljubi mi sin! Zapusti Stari grad in pridi domov, kajti trte so nam po .vinogradih vsled velike požlebce takb pozeb-lc, da jih bodemo morali polovico izsekati ter za drva domov zvoziti. Kje potemtakem denar vzeti, da tebe tam vzdržim? V privitku ti pošljem za potovanje potrebni denar.« To očetovo pismo uničilo me je seveda popolnoma, kajti študije y Starem gradu ravno v sredini opustiti, bilo bi za me kaj groznega. Potrt sem bil do skrajnosti, tako da so me moji kolegi kar gledali ter me povpraševali, kaj1 da mi je. Povedati pa rtisem hotel nikomur vzroka svoje pobitosti. Med drugimi izpraševal me je osobito kolega baron Ro-dorich Villasecca, predstojnik akademič-nega pevskega zbora, katerega član sem tudi jaz bil. No, njemu šerp pa stvar razodel in on mi je svetoval očetu pisati ter ga lepo prositi, da si kje za mene še potrebni denar izposodi. To sem storil, a hasnilo ni nič, kajti oče je hotel po vsi sili, da pridem domo.v.
No, ravno takrat nam je predaval v akademiji profesor, tehnologije g. dr. Reitlechner jako zanimivo in temeljito o p e iti o ti z o vanj u vina. Povedal nam je natanko, kako gre postopati, ako se hoče petiot le za domačo porabo, ali pa za prodajo napraviti1. In jaz sem si koj mlislil: i kal bi pa bilo. ako bi jaz svojega očeta pregovoril, da si za mene še potrebni denar vendarle izposodi, v trgatvi pa toliko finega petiota napravi, da bi iz
pri prodaji istega doseženega dobička storjeni dolg lahko plačal? — Ta misel navdajala tpe je tembolj, ker mi je bilo znano, da še je nahajal v Grossauu na Nižje Avstrijskem, — kier ie bil' ocel kolega barona. Villasecca velik gr'aščak — tovarnar, kateri' je iz kroinpiria grozdni sladkor ali takozvani »g 1 u k o s' i d« izdeloval in bi mi utegnil baron dri nakupu istega na roko iti. Računal sem s tem faktorjem, da bi se s posredovanjem1 kolega barona, morda lahko toliko grozdnega sladkom po ceni. in še to na »puf«, udobilo, da bi'se zamoglo dva velika sO-da finega petiota napraviti. in šele po prodaji 'istega tovarničaria plačati. To misel razodel sertl kolegi baronu in on mi je takoj blagodušno zagotovil, da mi hoče ne le drage volje na roko iti, marveč se celo pri tovarnarju za moiega očeta porok 'biti.
Y$e. to sem poročal kot moiemu očetu, kateremu sem obenem! orav natanko pppisal, kako gre petiot napraviti, to pa seveda) pod večjo, ko le mogoče tajnostjo.
Oče mi je pa zopet odpisal, da moji, žeJji le ustreči ne more,, ker o petiotizova-uju še nikoli nič slišal ni in ker bi. vsled tega niti verje.ti ne zamogel. da bi se tako ^poneslo kakor sem ml? jaz zagotavljal. No, končno se je dal pa vendar pregovo^ riti in mj! je velel glukosidl naročiti. To se ie zgodiloj in v prihodnji trgatvi (1868) na-prayil0 se ie res vi naši kleji, to pa po-ppjnoma taj^o seveda, dva soda petiota; najfinejše ba^ed Kakor, rpi je bilo pozneje povedano, porabilo se ie za to tropine groizdja. pridelanega v našem vinogradu na Lozicah. To je bilo naipozneiš.e, in žej izpod malega zapada snega pobirano, to-; rej jako hladna, vsled česar se ie. kipenje k£iij počasi vršilo, ifll ie petiot iako dolgo; »rebuli« podobno sladak ostal. Po sv.' J^aftipu kmalu dobil sen? oa od očeta pis-j miO, vi kat^reimi ie stalo: »O. zdaj pa les svoje št^diie dovrši, kajti petiot ie že prodan in to |e celo po višji ceni pego drugo naravno vino. Kupila sta ga dva naša stara gorenjska vinska .kupca.«
Meseca 'julija 1869. sejni študije v pgrskem Stari gradu dovršil in podal sem se domov. Spremliaja sta me pa dva ko--lega- namjreič kg. Aleksander Toman iri Kamine gorice ria Gorenjskem in Fronta 'KadliČek, veleposestnik v Celčicah na Moravskem'. V Ljubljani udeležili smo se; menim da pač prvega shoda slovenski!} visbkošolcev. potem 'smo potovaili pa čez Gorenjsko v mioio ožjo domovino — Vi-! pavsko dolino. Med potjo prišli smo tudi do enega tistih dveh gostilničarjev in vinskih trgovcev, katera sta od mojega očeta »petiot« kupila'. Ko ie g/Tofnan Kadli-Čekai in mene mioižu ipredstavil." pogledal me jej poslednji boli pazljivo ter vzkliknil: »Oho, vi gospod, utegnete pa biti siti gospoda graščaka Bernarda Dolenca iz Podbrdja!, kajti! podobni) ste' mu jako?« In ko' sem mu jaz to: pritrdil, pričel je koj pripovedovati', kako da sta 6n in njegov prijate!« šele v prošli trgatvi, kai 'finb,' kakor »r i b o 1 a«, še sladko vino’ od mOjega ičeta kupila, katero so; ženske v djobrih
štirinajstih dneh, v piskrih pod predpasniki domov znesle. Pozabil pai mož tudi ni povedati, da sta hotela s tovarišem že kar klet zapustiti ter nič kupiti,1 ko sta opazila, da jima je moj oče vina iz vseh sodbv pokušati' dal, le ono iz označenih dveh ne, češ, da je bilo grozdje že kaj pozno in izpod snega trgano in da se vsled' tega iz njega napravljeno vino, do takrat Še pokipelo in očistilo ni. No, jaz sem 'k vserriu temu seveda molčal, kakor da bi o celi zadevi nič ne Vedel.
To je bil po mojem mnenju prvi »p c -tiot«, katerega sc je na Kranjskem; napravilo, čisto gotovo pa — ne žadu ji.
R. Dolenc.
Ta opis je poslali blagokopojni g. Rili. Dolenc takratnemu vodji uredništva še leta 1917. že bolan in bridko tožeč o vseh nadlogah bolezni, ki so ga mučile. Spis! je bil založen in smo ga šele sedaj dobili v roke. Škoda, da jc ta prijazni pripovedovalec že preminul, bilo mu je 69 let. Če bi bil še pri življenju, bi marsikateri satirična in poučna črtica še izšla v našem listu, za katerega se je zelo zanimal. Časten mu spominJ
Spoznanje.
Že. od nekdaj smo z ogorčenjem zavračali očitke rajnih časopisov, da so Ie gostilne krive pijančevanja in zapravljanja prenioženja in zdravja ter po objektivnem; opazovanju in ‘faktičnem' dejstvii ■ dokazali,, 4'a' izvira zapravi j ivošt ospbitd delavskih slojev le od tod, ker je vsled novodobnih ukrepov in dozvol dohodkov željnih finančnih ministrov natresenih na sto tisoče" malih točilnic po trgovinah iii branjerijah v državi na ogromno š(kodo rednega gostilničarstva, je pripoznajL to tudi »Preporod«, glasnik za gojitev treznosti in nravno povz^igo naroda, ter priobčil na uvodnem mestu tole razpravo:
. »Gositilnjčar« piše v četrti številki t. 1. v članku, »Kam to pride, katn to gre?« s^edejče:
j>Z grozo opazujemo, da se točilnice, vinotoči, žganjarne in pivnice množijo dan za dnem po .vseh vogalih in kotih na način, kakršnega doslej še ne pozna zgodovina gastronomije.
Da se tu pa tam v mestih pojavi kako podjetje z ustanovitvijo res vzorne'delikatesne trgovine, ki mu pristoja tudi na rn^lo točenje pijač občinstvu, ki si mimogrede vzame kak prigrizek, bi naj že bilo,
čeravno, se vse to tudi v gostilnah, katerih ni premalo, dobi. A da se oglašajo kramarji, branjevke, stojničarji, barakarji in #*azni delbjmržneži kar eden za drugim kljuke podajoč za točilno obrt, je pre-gorostasno.'
Pod' pretvezo, da ustanavljajo zajutr-kovalnrce,1 :so prišli ti komipetenti še do dobrotei finančnega ministrstva, vsled: katere za take beznice ni treba plačati takse za krajevno pravico, jim daje ta odredba še posebno spodbudo. ’	•:
Vse čuti danes v sebi sposobnost delikatesnega trgovca, čerkvno ne bo prodaja! drugega kot stare smrdeče klobase, samo da pride do točilnih 'pravic. ‘To je pravdata' zloraba nepremišljenih odredb, po 'katerih nastaja ogabna anarhija v točilni obrti.
Ta brezglavost, ki se hoče zavleči nad do sedaj' v strogem redu in disciplini se nahajajoči redni gostilničarski obrt, bo rodila čudne posledice. Ena meja se mora postaviti, ako se noče pogubiti ves redni gostilničarski sfati. Stara, prava in idealna dciviza je bila, manj” go.stilen, pa tiste pravilne in dobre.«
Tako' stahovsko' glasilo gostilničarjev. Že večkrat so se čuli glasovi; češ, protialkoholno gibanje je naperjeno proti gostilniškemu stanu. Te vrstice pa jasno dokazujejo, da je gorOstasttti zakon, ki odpira pijančevanju Vrata na stežaj, nevajen ne samo protialkoholnemu gibanju, to je'ljudstvu sploh, terrtveč tudi prav posebno gostilničarjem sariilm. Živimo v času,
ko lahko vsakdo dobi točilno Pravico', ako le plača! Pa naj protestira občinski odbor, naj odpošilja občina’vlogo' ža vlogo, opremljeno s podpisi vseli odraslih, da je nova'gostilna" tiepotfebnsii naj bo'stokrat dokazano, da ni »potrebe«, naj Osrednja Zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo roti in prosi, naj kupuje »Sveta Vojska« drage koleke za prošnje in prizive, vse zaman: ljudstvo se ne upošteva; koncesija se podeli! , Samo. plačaj par: tisoč dinarjev, potem pa odpri sode' in napajaj, izžemaj ubogo'ljudstvo! Kaj te brigajo zapravljeni grunti, ki si jifi pognal na boben; kaj te briga jok žena in otrok; kaj te briga, če se bebci, zločinci grozno nuiože; kaj 'te brigajo prenapolnjene bolnišnice in norišijlce, ki bodo kmalu gori do strehe zasedene tudi s tvojimi žrtvami; kaj te vse to briga; ti si boš napravil denar in se boš — Če boš imel srečo — v mehko postlanem avtomobilu samo-
A
Telefon 747.
Vsakovrstno, izborno, pristno in ceno	Telefon im
ic	•.	o<i	m'>o	• • >
je ffUpRi F!
Centralni vlnarni d. d.
\ Ljubljena - Sp. Šiška, Frankopanska ulica U.
V Ti	BlŽOTTI	9*	'IOJillOA	t>HU	Ji	»ilUillUUlvi	V	MU
zavestno zapeljal čez umirajoča človeška srca, čez razbite človeške lobanje! Tako je danes mišljenje tistih, ki prosijo za nove koncesije.
Ze v naprej se vesele izkupička in g prezirljivo gesto se posmehujejo vsako--mur, ki jih prosi, 'roti in — svari. Toda prišla bo nova doba! Ze vstaja, posebno med preprostim ljudstvom jasno spoznanje, ki ne bo ostalo b'rez posledic. Prišli bodo časi, če ne čez par let, bodo prišli čez desetletja — prišli bodo gotovo! — ko bodo vsi ti ponižno vračali svoje pravice, ker ne bo več »neslo«. To povemo že sedaj, da ne bo takrat vpitja in krika, češ da smo mi krivi, da so izgubili — eksisitenco (oni, ki so tisočem uničili isto)!
Vsakdo, ki pozna protialkoholno gibanje, dobro ve, da ni naperjeno proti gostilniškemu' stanu. Tako gibanje bi bilo že v naprej obsojeno na fiasko. Gostilniški stan je nastal' iz potrebe,- nuditi potniku za primerno ceno okrepčila in prenočišče. Tak stan je nujno potreben, je vedno bil in bo. Le poglejmo v Arneriko, kamor se s strahom obračajo oči in ušesa alkoholnega kapitala:'Tri četrtine hotelirjev se je izreklo proti vsaki olajšavi prohibicije. John Howie, ugleden član organizacije hotelirjev in gostilničarjev, je izjavil: »Prepoved alkohola je 'povzdignila hotelirje od! sitopnje beznic na stopnjo obrti, ki je popolnoma upravičena. Sedaj imamo več prometa kakor pred prohibicijo.« Preteklo leto so zgradili v Severni Ameriki za 250 milijonov dolarjev novih hotelov. To' so dfejstva, ne fantazije. S prepovedjo alkohola v Ameriki gostilniški stan ni bil udarjen, temveč je še bolj razcvetel. Tudi pri nas bo tako. S tem je 'treba^ računati in temu primerno svoje obratovanje pravočasno prilagoditi. Beznice, kjer človeka grdo gledajo, če hoče tudi kaj jesti in ne samo piti, bodo prej ali1 slej izginile.	i
Porabimo to, priliko, da ponovno izjavimo, da v našem programu »ni uničevanje, temveč ohranjevanje eksistence! Opozarjamo pa, naj nihče ne naveže svoje eksistence nai to, da uničuje eksistenco drugim.
Tudi m,i zahtevamo, složni in edini z glasilom gostilničarjev:
Stara, prava in Idealna deviza: manj gostllen, pa tiste pravilne^ dobre, naj se
zopet uveljavi!
V interesu poštenega gostilniškega stanu, v interesu protialkoholnega gibanja, t. j. ljudskega zdravja in blagostanja sploh, prosimo merodajne oblasti:
Ne podelite niti ene nove koncesije več! ^Vsepprav;Tse-brea izjeme,: pa prosimo, naj nam vedno takoj sporeče, kje so priprave za podelitev koncesije v teku. Če ne bomo flfiogli podelitve preprečiti, bomo vsaj' javnosti povedali, kdo je tisti, ki hoče naš maloštevilni narod uničiti.
Gostilničarje pa prosimo, naj s& združijo z nami v skupen boj za obrambo svo,-jih pravic, za obstoj svojega stanu/ in — last not least — naroda.
Se strin jama dobesedno!
Raznoterosti.
Zadruga gostilrtičarjeV za sodni.okraj Vrhnika poživlja svoje člane, da svoje vajence vpišejo pri zadrugi. Onim vajencem in vajenkam, ki ne bodo pravilno priglašeni in se ne bodo učili predpisano dobo, se p|od nobenim pogojem ne bo izdalo učnega spričevala. Vpis vajencev se lahko poljubno izvrši' pri zadružnem načelniku g. Brenčiču na Vrhniki št. 140.
Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje prihodnji zimski tečaj za kmetska dekleta, ki traja od 1. oktobra do 1. aprila. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, moralna neoporečnost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo tega 'zavoda.
Pobiranje občinskih izvoznih in uvoznih taks. Minister-za finaince je dne 1. ju-Hjh 1.1. pod št. 47.647 izdal sledeči razpis: »Opazil sem, da nekatere občine izven Srbije in Crne gore za .povečanje prejemkov uvajajo ‘pobiranje, novih taks na blago, ki se prevaža preko mesta ali izvaža iz mesta, dočim občine, katerim je bilo pobiranje takih taks že dovoljeno, prosijo, da se jim takse zvišajo.Tako poslovanje občin je škodljivo za gospodarske interese prebivalstva, ker povišuje ceno blaga, ki se prevaža ali izvaža. Da bi se cene za takol blago ne povišale, odrejam: V bodoče se nobeni občini izven Srbije in Črne gore ne dovoljuje pobiranje transportnih in izvoznih taks, niti povišanje stairih taks te vrste. Občine, ki so imele dovoljenje za pobiranje omenjenih taiks, morajo pobiranje ukiniti s 1. januarjem 1927.« — Pobiranje uvoznih, transportnih in izvoznih taks, kjer ne zadevajo samo konzuma v občini, ki takso nalaga, srno od nekdaj pobijali, ker imajo značaj carin, kakršne bi se v notranjosti države ne smele pobirati, kajti take takse
diferencirajo konkurenčne pogoje in one-mogočavajo razvoj trgovine, obrti in industrije. Ukrep ministra financ pozdravljamo in smo mu hvaležni, da je v tem oziru izenačil položaj v vseh pokrajinah naše države, kajti enak ukrep je stopil za občine v Srbiji in Črni gori že lansko leto v veljavo.
Beljakovino, citronovo in vinsko kislino, gelatino, rastlinsko oglje, parafin, tanin, sacharin v kristalih, žveplo, vodno steklo ter vinske barve ima stalno v zalogi tvrdka »TROLIST«, Logatec.
Antikis, najboljše sredstvo proti kisanju vina, v letnem času neobhodno potrebno, pošijja proti povzetju ali predplačilu. Poskusni ovoj za 100 1 vina 10 Din. Laboratorij »TROLIST«, Logatec.
»Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/41 pošlje vsakemu naročniku »Gostilničarja« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal.
Jedilno orodje
navadno in alpaca, voščeno platno za na mize, šifone, klote, čipke, vezenino, razne tapetni&ke žnore, modno in toaletno blago, se kupi naj> ugodneje le pri:
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
onssf ibrrt čtdob meroM
jmt jtaL jm.
■jsav-KJtsm .im.-* m
Dobra vina, Domačo šunko, salame in kranjske klobase priporoča gostilna
= 3van Bricelj =
v Štepanji vasi
l^Prlporoča se najstarejša slovenska ple-skarska in ličarska delavnica
3van jjricdj Dunajska cesta 16
Delo solidno. Cene zmerne, jto Pianirju.^^Strokovna izvršitev gost, stolov in miz.
r
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, llubliana Slovenija.
1
1. slmnsta lavama mineralnih voda, solatite jjt
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in cltronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovoc, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hroafsklhin Štajerskih vinskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
<Jribuna“ J. <33. C.
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov UUBLJANA. Karlovška cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo franko!
Raznovrstno mineralno vodo
M
M
B
IR
S
I*
M
M
M
IM
M
*
M
M
S
M
M
M
X
K
8
a
m
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
Styria vrelec*
„ Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino, Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec. Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo. Hunyadi Janos grenko vodo, Gubersko Srebrenico
priporoma:
A. Šarabon, Ljubljana.
veletrgovina špecerijskega blaga In glavea zalaga domačih In Inozemskih mineralnih voda.
Ceniki na razpolago!
V zalnai ie tnrli naihnli«Ea franrnclra nalorfa
M
m
M
M
mI
Si
Im
im
M
g
M
Im
M
M
M
IM
Im
M
ffiSffiBHHBHBBBBBBBBBBBBBBBB
m
m
S
ES
0
sg
9
B
E9
ES
B9
O
G3
Dragi prijatelj samo to ti povem, da prav nikjer ne kupiš tako dobro in tako
poceni manufakturno blago za moške in ženske obleke, kakor pri tvrdki
ANTON SAVNIKU
T ŠKOFJI LOKI
Istotam dobiš tudi razno perilo, svilene rutef vsakovrstne servifete, namizne prte in platnene brisače, ter vsakovrstne čevlje. Ilustrovani cenik z več tisoč slikami zastonj, manufakturne vzorce pa na ogled za 8 dni.
B
ES
ES
H
ES
ES
ES
ES
ES
H
23
a
c9 BSBBSBBSBBBSBSBSBBBBBBBB
pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
j sodarskl mojster v Ljubljani, Tmo-■ vo, Kolezijska ulica štev. 18.
I
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseb vrst namiznimi ln buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, L Jobi;? na, vogal Sv. Petra ceste ln Resljeve ceste.
===== Velapražarna » kavo i električnim obratom. =====	=	Zaloga mineralnih vod.
I
Delniška pivovarna Laško		
marčno pivo e	eksportni ležak ‘ \ V’/' . ■ , \	temno Porter- piVO
Glavna zaloga rudninske vode
in veletrgovina špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempe! vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vrelec
In razne druge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno 1888.	Točna	postrežba!
ta
ca
C3
ca
q
ra
13
K ul P pil ■II »1 H * K ai Bil U
1 "1! »II PII "H Bil Ml! n!
□
Notno vloo ra io trpko tet prekislo omiliti je zelo enostavno! g
V zalogi imamo špecijelno francosko želatino „LAINE“ tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki^ pridenemo točno 0 navodilo.	.___ __i_____________________________ Zahtevajte	cene	1	□
Glavna zaloga:
Drogerija. „SANITAS“, Celje in Ljubljana.
□
El
tat im# i naši listu!
Zalogi stekla, porcelana In mtlllk
Fr.Kollmann
»v tjubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno uliano cene.
finska trgovina Id restavracija
Peter Stepic
Spodnja Slika Štev. Z56
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, gorlških, Istrskih ln Štajerskih vinskih goric. Telefon it. 262.
^v^YYypr|QO(yf)ry»^OOOnnnnnnQOOQOQQQOOOOOOOQOOO(^
Svojim znancem napravite veselje
s primernim darilom in to je le mogoče, če se iste kupi pri tvrdki
JOSIP PEZELINC, IMJUBA
ki ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške Sifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih In potrebnih stvari po znatno znižani ceni.
Na veliko in malo!	Na	veliko	in	malo!
>00000Q000<yvwTrwv^n000CO00C)00(XXXXXyyX>00000000000000000000Q00000000000000000000r.'*
| ZA L O GOJ
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
iMm u mi
gostilničarske zadruge v UubUanl
Gosposvetska oesta štev. 16
posredu]« brezplačno m vn službo ličoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 1 Din, z dežele 4 Din.	..
Tovariši gostilničarji i Poslužujte se te ugodne prilike i
ZAMfjKE
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna „UNION“ v LJnblJani
(Spodnja Slška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor t
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobi se tudi tropine ln sledne cime, ki so kot ilvinska krma selo priporočljivo.
□a
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10.
Manufakfturna veletrgovina.
'j.	..... i,.!'• -	....
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Različno sukneno, volneno In svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na koše in metre, kakor
tudi gafnltufe.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivšne odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
' ] ! 1 < i * " * i	\	{A	Slii	'1	• . .	'
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, prdmenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske sukhje.
Vsakovrstni šifoni, batistf in ceffrji za sjjbdnje perilo, In sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
■
'A
mr-f*
ODD
Izdaja in zalaga Zveza sostilničar&kiH zadrug v Ljubljani.
— biaKdvioriii utei&lnik ‘Ivin Hercog. —■ Z&' tiNair.	JezerSek,