Pomenki 0 slov en8ketn pis an/i. XXXIII. D. Težak je začetniku že pervi razred moške sklanje; ali še teži mu mora biti drugi, in vse ,,klasje z domačega polja" stavim v poklon tislemu, kteri mi jasno razloči zgleda ,,klas in trak" z raznimi oblikatni in po vseh opombah od a do i in celd do j\ Krušicn samemu se smili, lorej pravi §. 14: »der jungere Anfanger m5ge sich nur die Anmerkungen: e), ?}> h~), f) und j~) dieser Abtheilung und die aufgestellten Muster aneignen« — oee, druge reči so le ,,fiir den alteren Anfanger!" 0. Precej dobro je razložil to reč Janežič, in po njem naj se je učita oba; mi pa jo zdaj pustimo. D. To bi pa vendar rad vedil, zakaj piše Krušic pri zgledu b) v dajavniku iu mestniku edinstva wtrakovt in pri trakovi", in zakaj pravi v oporubi: »Fehlerhaft sind die im Wemund Ortsfalle der Einzahl iu der Schrift iiblichen Formen trak ovu«. Kopitar ima v dajavniku pač obe obliki, ali Metelko, Potočnik imata edino in pravilno trakovu, in zdi se mi, da se je ta oblika v sedanjem slovstvu vstanovila. K. Miklosič piše §. 289: »die von kop. 232. neben tatovi angefiihrte dativfonn tatovu, die auch met. 178. 179. bietet, ist unrichtig«. D. V tem je udenec huji od učitelja, da ta pravi ,,unrichtig", uni pa ,,fehlerhaft"; v tem sta si pa enaka, da nobeden ne pove, zakaj bi se ne smelo pisati sinovu, st&novu, tatovu, pri trhkovu i. t. d. O. Res je lože reči: (o je napak, tako ni prav, kakor pa: tako je prav, to-le ni napak. Kaže se, da razlagajo nekteri množnik ov iz «, in da se jim preširno ali prepolno zdi pisati v daj. -ovu, torej pišejo -ovi. Staroslovenščina rabi v tem sklonu res -ovi, novoslovenščina si je pa, kakor si prej omenil, vstanovila v dajavniku skozi in skozi u pri moških in srednjih imenih, bodi si z množnikom ali brez njega. Ker se množnik ov po druzih sklonih vdava brez ozira na sklonilo, p. rod. sin-ov-a, trak-ov-a, druž. s sin-ov~om i. t. d., zakaj bi se ne smel vdevati tako tudi v dajavniku? In ker se sedanja gotova pisavo s tem le bega, in bi sim ter tje le dvomljiva biti utegnila ("sinovi, tatovi, trakovi, dnevi, daj. edin. ali imen. množ. i. t. d.), čem jaz torej raji ostati pri dosedanji gotovi ter pisati tudi v prihodnje v daj. edin: sinovu, bregovu , dnevu i. t. d. XXXIV. D. Razne so oblike tega razreda; ali niso morebiti razni tudi njihovi pomeni? Ali je vse eno, naj pišem t»tje ali t&tovi, trakt, trhkje, trakotvV, dni ali dnevi, pri volih ali vo\eh, v koncih ali v konccA? 0. Premalo sem premišljal to reč in premalo opazoval narod, da bi znal na to prav odgovoriti. Važna je gotovo, in prav bi bilo, da bi jo naši slovničarji preiskali, razjasnili in določili. Kar vem, je doslej pisal o tem le Potečnik. Da izvedo njegove misli jezičniki kterikoli, beri če tudi po nemški, kar uči o teh oblikah in njih pomenib v slovnici svoji str. 13. 16. (2. Aufl. 1858}! D. §. 8. piše Potočnik: 11. »Viele Hauptworter nach dem Muster B. (kos-a-ii, das Stuck) konnen in der Vielzahl in der Bedeutung einer Gesammtheit als eine Art Collective gebraucht werden, in welchem Falle sie aucli eine eigeue Biegungsform fiir die Vielzalil annehmen. Im Deutschen pflegt nian in solchen Fallen das Geschleclitswort wegzulassen; z. B. Ich handle mit Bandern; im Slowenischen in Krain haben wir einen eigenen Biegungsausgang dafiir: traki prodajain, statt trakove, oder s trakmi kupčujem, statt s trakovi. Solche Collective werden nach folgenden zwei Mustern — možje, trakovi — abgeandert . . . 12. Wenn solclie W6rter nicht als Collectiva gebraucht werden, so ricliten sie sich nach dem Muster B. z. B. D a r i berem, pa dans sim komaj tri darove dobil: ich sammle Gaben, habe aber heute kaum drei Gaben erhalten. T r a k i prodajam, pa sim Se le štiri kratke t r a k o v e prodal: ich verkaufe Bander, liabe aber nur vier kurze Stticke (Bander) verkauft. Po germeh se zajci skrivajo, pa boš v desetih germovih (oder germih) komaj eniga dobil: die Hasen verstecken sich in Gestrauchen, du wirst aber in zeh.ii Strauchen kaum einen finden. Der namliche Unterscliied ist zwischen zobje und zobovi; lasje und 1 asovi; tatje und tatovi u. s. w. 13. Aucli mehrere Worter nach dem Muster A. pflegen in der collectiven Bedeutung vom Dativ der Vielzalil angefangen sich nach dem Huster trakovi zu richten; z. B. voli sim kupil, icb. liabe ein Paar Ochsen gekauft; daj volem jesti! gib den Ochsen zu fressen! v konceli pase, er weidet an den Enden (der Aecker); to je s cvekmi pribito, das ist mit Holznageln angeschlagen; s koliko c v e k i, mit wie viel Nageln, u. s. w. 0. Nuj nuj, Krušic moj! Dokaj lepe tvarine je to, zlasti za tacega, ki je ranogo se kretil med narodom slovenskim.