PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 Kdo so kandidati v 7. in 8. volilnem okraju? Ugibanja Včeraj (sreda, 16. oktobra) ob 24. uri je potekel zadnji rok, do katerega so lahko stranke in posamezniki na sedežu katere od osmih volilnih enot v Sloveniji vložili kandidature za volitve poslancev v državni zbor; na sedežu Republiške volilne komisije pa nacionalne liste. Na katera imena stavijo, bo znano jutri, v petek, 18. oktobra, ko bodo komisije ugotovile zakonitost vseh vloženih kandidatur in izvedle žreb o vrstnem redu list na glasovnicah. Občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki tvorijo 7. in 8. volilni okraj 5. volilne enote s sedežem v Celju. Katera imena se bodo v teh dveh volilnih okrajih potegovala za vstop v parlament in koliko strank in list se bo tukaj sploh pojavilo, uradno še ni znano. Združena Usta socialnih demokratov stavi na Hermino Groznik in Bojana Kontiča, to so povedali tudi sami; Liberalna demokracija Slovenije na Marka Vučino in Alojza Kovšeta, kar je tudi že nekaj časa znano. Od tu naprej pa si pomagajmo z ugibanjem. Socialdemokratska stranka Slovenija menda pošilja v boj Toneta de Costo in Bogdana Meniha; Slovenski krščanski demokrati v obeh okrajih Ivana Kralja; Slovenska ljudska stranka Boruta Koruna in Marka Jeraja; Demokratska stranka upokojencev Slovenije Jožeta Šuhlja in Roziko Hribar; Republikanska zveza Slovenije Adolfa Štormana; Zeleni Slovenije najbrž Igorja Centriha, čeprav se govori tudi o Bojanu Šalamonu; na listi Samostojne obrtniško podjetniške stranke naj bi kandidiral Mišo Melanšek; v boj se odpravlja tudi Samostojna lista nacionalistov z Matjažem Gerlancem ... Pa kaj bi ugibali? Samo malo še počakajmo in vse bo jasno. Milena Krstič - Planine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki Almanah 97 Že četrto leto zapored v podjetju Naš čas pripravljamo almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Tudi tokrat bomo dogajanje opisali v rubrikah Kronologija, Država, družba in politika, Gospodarstvo, Kultura, Šolstvo, Šport, Turizem, Urejanje okolja, Zdravstvo in sociala, Verske skupnosti, Mediji ter v dodatnih od A do Ž. Tokratni almanah bo izšel že 20. decembra, zato redakcijska dela tečejo že s polno hitrostjo. Uredniki, ekipa TTK, naprošajo vse povabljene k sodelovanju, da se vabilu odzovejo in tako pomagajo soustvariti tudi letošnji Almanah. Promocijski center Velenje V velenjski Rdeči dvorani je uredila Mestna občina Velenje Promocijski center in turistično informacijsko pisarno, v kateri je zbrano gradivo celotne turistične ponudbe tega okolja. Oboje bodo svečano predali namenu jutri, 18. oktobra ob 12. uri. (mz) Zboljšanje s postopno razjasnitvijo. številka 40 četrtek, 17. oktobra 1996 160 tolarjev Višješolski strokovni študij tudi v Velenju Start prve generacije drugim tudi republiški minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. (tp) Huda luknja "En hribček bom kupil..." ISSN 0350-5561 9 Semaforji preteklost že ta teden? Zgodilo seje, kot so izvf^jalci del pri posodabljanju in širitvi magistralne ceste skozi Hudo luknjo napovedali. Ob koncu preteklega tedna je ta dobila novo cestno prevleko, opravljenih pa je tudi že večino ostalih še potrebnih del, le še nek^j prometnih oznak je potrebno postaviti. Že ta teden se bo zato v Hudi luknji sestala republiška prometna komisija. Če bo ugotovila, da v njej ni več posebnih prometnih ovir, bodo cesto odprli za promet. Kar pomeni, da bodo morda že ta teden odstranili semaforje, ki so se jih mnogi že krepko naveličali. Tehnični pregled cestnega odseka bo verjetno opravljen nekoliko kasneje, kot tudi otvoritev le-tega. Na Ministrstvu za promet in zveze RS, ki je bil investitor 270 milijonov "težke" gradnje, še ne vedo, kdaj bo slavnostna otvoritev. Računajo, da v začetku meseca novembra, morda pa že kakšen dan prej. bš fV" DEL. ČAS: OD 10. DO 13. IN OD 15. DO 18, URE DOM UČENCEV, EFENK0VA 61, VELENJE, TEL.: 063/851-610 Saj jo poznamo, tisto znano slovensko: "En hribček bom kupil, bom trsek sadil. Prijatle bom vabil, še sam ga bom pil..." Menda jo je napisal pokojni škof Slomšek, čeprav so nekateri zlasti v prejšnjih časih trdili, da je narodna. Naj bo tako ali drugače. Prišla je jesen in z njo mesec oktober, ki se mu reče tudi vinotok, in to ne brez razloga, saj v tem času dozorijo gorice oziroma prične vinograd vračati lastniku vložen trud in skrbi. Tam, kjer je trs posajen v brežine, poteka trgatev bolj ali manj kot nekoč. Še se najdejo dobre stare lesene brente in krepke palice, v katere nosač brentač dela zareze, ki ob "likofu" povedo, koliko brent grozdja je znosil iz vinograda v klet oziroma do mlina in stiskalnice. Vsaj kar se pridelka tiče, bo po besedah vinogradnikov letošnja letina ena izmed najboljših. Ker pa je bilo bolj malo sončnih dni, bo vino nekoliko bolj kislo. Besedilo in slika: M. H. naš kandidat v volilnem okolišu štev.: 7 ZLSD Velenje Bojan Kontič naša kandidatka v volilnem okolišu štev.: 8 Veletye . Hermina Groznik Srečanje partnerskih in prijateljskih mest Mestna občina Velenje je gostila konec prejšnjega tedna predstavnike evropskih partnerskih in prijateljskih mest. Na svoji letni konferenci so ti ocenili opravljeno delo, za katerega so menili, da je dobro in bodo dosedanje aktivnosti s področja kulturnega, športnega in izobraževalnega področja tudi nadaljevali. Dogovorili pa so se tudi, da bodo sodelovanje razširili tudi na gospodarsko področje. Več o tem na 3. strani. (mz) I ■ r\ 9770350556014 AKTUALNO 17. oktobra 1996 Norice Nadomestila in pomoč za brezposelne VELENJE - Približno tretjina brezposelnih, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje Velenje, prejema v času, ko iščejo delo, denarno nadomestilo ali denarno pomoč. Denarno nadomestilo je pravica, ki izhaja iz dela. Višina je različna, odvisna od zaslužka preden je oseba izgubila delo brez svoje krivde. Tudi čas prejemanja je različen, odvisen od časa, ko so bili v delovnem razmerju in traja od najmanj treh mesecev do največ dveh let. Od 1. oktobra znaša najnižja višina denarnega nadomestila, kot smo razbrali iz mesečnih informacij, kijih pripravljajo na Zavodu za zaposlovanje Velenje, 27.042 tolaijev bruto, najvišje pa 108.168 tolarjev, prav tako bruto. Poprečni znesek denarnega nadomestila znaša 52.592 tolarjev, največ upravičencev do denarnega nadomestila pa prejema med 37.000 in 47.000 tolarjev mesečno. Denarna pomoč je za vse upravičence enaka, prejemajo jo lahko najdlje 6 mesecev. Od 1. oktobra znaša 20.106 tolaijev neto. ■ mkp Štipendije za dijake 25. oktobra VELENJE - Na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje, kjer so že obdelali vloge za pridobitev republiške štipendije za šolsko leto 1996/97, so nam povedali, da bodo dijaki, ki so upravičeni do štipendije, prvo nakazilo za september prejeli 25. oktobra; drugo, za oktober pa 8. novembra, ko bodo prvo štipendijo prejeli tudi upravičenci med študenti. Odločbe o tem, ali so štipendijo uspeli pridobiti in v kakšni višini, pa lahko pričakujejo po pošti naslednji teden. Čeprav nam na Zavodu podrobnejših podatkov o štipednijah še niso mogli dati, pa prve ugotovitve kažejo, da je prišlo med prosilci, zlasti pri "starih" štipendistih, do precejšnjega izpada. Povzročil ga je osnovni kriterij za pridobitev te štipednije - cenzus. ■ mkp Sodobne telefonske zveze Arnače - Z vključitvijo digitalne telefonske centrale v Arnačah ter novih telefonskih povezav do nadrejene centrale v Velenju se je kakovost telefonskega prometa na tem območju bistveno izboljšala. Tudi število dvojčnih priključkov je skoraj 10- krat manjše kot prej. Kapaciteta nove telefonske centrale je 240 priključkov. V letošnjem letu je bil s to posodobitvijo in zgraditvijo medkrajevnih povezav izvršen prvi del dograditev za to območje. V prihodnjem letu Telekom načrtuje še novo širitev telefonske centrale, s katero bo zagotovljena možnost vključitve telefonov vsem interesentom. ■ B. B. 15 let osnovne šole Gorica VELENJE - Osnovna šola Gorica iz Velenja praznuje letos 15-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo danes (četrtek), 17. oktobra, ob 17. uri, v avli šole pripravili priložnostno svečanost. Za petek, 18. oktobra, pa pripravljajo dan odprtih vrat, kjer bodo predstavili del njihovega vsakdanjega življenja in dela na šoli. ■ mkp Osnovna šola Šalek Velenje Uspešni mladi filmarji Med številnimi krožki, ki delujejo na osnovni šoli Šalek, so tudi mladi filmarji. Pod vodstvom mentorice Alenke Meža - Horvat ter zunanjega sodelavca Zvoneta Grebenška so med letom pridno snemali in se konec prejšnjega tedna udeležili, letos drugič, srečanja mladih filmarjev v Piranu. Na njem so sodelovali s filmom z naslovom Šola v naravi in zanj poželi vse glasove stroge žirije. V pogovoru s priznanimi slovenskimi režiserji in filmskimi kritiki so izvedeli, da so jih nagradili zaradi izvirnosti, ustvarjalnosti in nedolgočasnosti. Mladi filmarji osnovne šole Šalek pa pravijo, da so vse te prednosti vključili pri izdelavi filma zato, ker se ob idejah, pisanju scenarija, snemanju in montiranju predvsem zabavajo. Čestitamo! ■ (tp) Hišni sejem ESO Opreme VELENJE - V ESO Opremi se pripravljajo na hišni sejem, ki bo 25. in 26. oktobra na sedežu podjetja v Prelogah. Na njem bodo predstavili in praktično prikazali uporabo nove ponudbe s področja drobilno sejalne tehnike in rudarske opreme. Hišni sejem ESO Opreme bo spremljalo več strokovnih razprav in predavanj, ki jih bo organiziralo Društvo tehničnih vodij - površinsko odkopavanje, v kamnolomu Paka pri Velenju pa bodo udeleženci lahko videli delovanje stroja CD-50. ■ mkp Svet občine Šmartno ob Paki Vroče teme ob prebi ranju zapisnika Prejšnji četrtek so se na seji sešli člani Sveta občine Šmartno ob Paki. Na meji sklepčnosti so v mali dvorani šmarškega kulturnega doma razpravljali o predvidenih 10 točkah dnevnega reda. Tema, ki so ji najprej namenili pozornost, je bila vključitev knjižnice v COBISS in informacija o stanju oddelka knjižnice Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje v Šmartnem ob Paki. Mimogrede - lani so vpisali 450 bralcev, ki so obiskali ta oddelek več kot 2700-krat, od tega več kot 1000-krat bralci do 15. leta. Izposodili so si 4190 knjig. Ko jim je vodja matične knjižnice Lado Planko prikazal pomen računalniškega podprtja izposoje, so šmarški svetniki ugotovili, da nimajo izbire. Približno 500 000 tolarjev bi bilo potrebnih za nakup potrebne opreme in za zagotovitev ostalih pogojev, kar je za občino neskromen zalogaj, ki ga morajo predvideti v proračunu za prihodnje leto. Zato od predlagatelja pričakujejo ovrednoten načrt dela. V nadaljnji razpravi so še ugo- tavljali, daje šmarška knjižnica dokaj revna, sploh glede strokovne literature. Pozdravili so pobudo o podaljšanju delovnega časa in o tem, naj bi bila knjižnica odprta vsaj še en dan v tednu. Ob tem pa seveda niso obšli dejstva, da bo potrebno slejko-prej razmišljati še o novih prostorih zanjo, ker so sedanji za bogatejši fond premajhni. Obravnave osnutka zapisnika zadnje seje ponavadi ne omenjamo. Tudi tokrat je ne bi, če ne bi pri pregledu zapisanih sklepov trčili na že nekaj časa znan problem - prevoz otrok v šolo in v zvezi z njim na zahtevano pisno mnenje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vprašali so se, zakaj mnenja, ki naj bi odgovoril na vprašanje, katere poti v šolo v občini so varne za učence in katere ne (po zakonu ga je menda dolžan dati), SPV še vedno ni podal. Zato so prevoz otrok uredili za zdaj po sklepu iz letošnjega februarja, starši otrok pa so prepričani, da se rešitvi tega vprašanja po novem zakonu izmika svet občine. Ravnanje SPV-ja so ocenili kot neodgovorno in za- htevali, da v naslednjem tednu odgovorni strokovnjak pisno odgovori, ali bodo to mnenje dali in če ga bodo, kdaj. Sicer se bodo obrnili na republiško ministrstvo za šolstvo in šport. Druga vroča tema zapisnika pa je bilo puščanje strehe na objektu zdravstvenega doma, zlasti zobne ambulante. O tem so na pobudo svetnice Frančiške Krbavac na svetu že kar nekajkrat govorili, zadeve pa se še danes nespremenjene. Razmere so postale tako nevzdržne, da preti zaprtje zobne ambulante. V kar obširni in žgoči razpravi so svetniki ocenili, da je potrebno k sanaciji pristopiti takoj, saj se škoda dela občanom in občini, ki bo po delitveni bilanci najverjetneje ta objekt dobila. Pravno-formalno pa bodo zadeve (tudi glede stroškov sanacije) reševali vzporedno oziroma kasneje. V razpravi so večkrat omenili tudi lastnika stanovanja, ki si je nad zobno ambulanto uredil letno teraso, do rešitve tega vprašanja pa kaže povsem nezainteresiran odnos. Na omenjeni seji so poleg zapisanega šmarški svetniki sprejeli še osnutek odloka o dodeljevanju koncesij (o izbiri koncesionarja bo odločal svet na predlog Komisije za izvedbo postopkov in oddajo del, po potrebi bo ta dopolnjena s strokovnjakom z ustreznega področja), osnutek odloka o ustanovitvi javnega vzgo-jnoizobraževalnega zavoda OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki ter potrdili mnenje komisije za izvedbo postopkov in oddajo del pri svetu, ki je zavrnila pritožbo Izletnika Celje glede sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika za prevoz učencev v šolo in iz nje. Potrdili pa so tudi predloge komisije za volitve in imenovanja (člane komisije za socialna vprašanja, imenovali članico za programski svet gibanja Mladi raziskovalci ter govornike za pogrebne svečanosti). Ob koncu so se dogovorili, da se bodo na seji Sveta sešli znova čez teden dni. Na njej bodo med drugim že obravnavali program praznovanja prvega občinskega praznika. Po izdelanem okvirnem programu se bodo prireditve zvrstile od 26.oktobra do 16.novembra. ■ (tp) Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje Ob tednu otroka tri priznanja Minil je še en teden otroka. Ponavadi smo ga v Velenju obeležili prav v dneh, ko poteka, in to s Pikinim festivalom. Letos se je ta zgodil prej, temo, pod katerim je teden letos potekal, Otroška igrišča in igrala, pa sije MZPM Velenje zadala kot dolgoročno, saj vemo, da je z otroškimi igrišči križ tako v Velenju kot Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Povsod so potrebna osvežitve ponudbe. Teden otroka bodo na MZPM Velenje kot vsako leto obeležili z razširjeno sejo upravnega odbora Zveze. Ta bo danes ob 17.00 uri, na njej pa bodo podelili tri priznanja zaslužnim posameznikom, ki so s svojim delom prispevali mnogo k lepšemu vsakdanjiku naših otrok. Priznanje bo prejela Jožka Dolinar za dolgoletno delo pri Zvezi, predvsem pa za dobro delo v času vsakoletnega Veselega decembra. Dva nagrajenca pa sta iz DPM Edvarda Kardelja; priznanje bosta za požrtvovalno delo v društvu prejela Ivo Mrkoryič in Ramiz Husič. 571 prvošolčkov praznovalo Prejšnji ponedeljek je bil Svetovni dan otroka. MZPM Velenje je vsem, ki so letos zakorakali v šolske klopi, torej prvošolčkom, pripravila prijeten, pouka prost dan. V domu kulture Velenje si je predstavo Plesnega teatra Igen ogledalo 423 velenjskih, 108 šoštanj skih in 40 šmarških prvošolčkov. ■ bš Ali res zaslužimo preveč? To vprašanje si v teh dneh zastavljajo mnogi. Seveda z različnim izhodiščem. Tisti, ki prejemajo najnižje osebne dohodke, se čudijo, ker ne vedo, kako bi shajali, če bi zaslužili še manj, tisti, katerih kuverte so ob koncu meseca (ali pa petnajstega) dokaj debele, se morda le nasmihajo. Dejstvo pa je, da je vprašanje o plačah v teh dneh močno razgrelo Slovence. Tisti, ki so pričakovali, da bodo s prehodom na svoje, res tudi mnogo lepše živeli, so malo razočarani. Mnogo let so jim mnogi na glas ali bolj skrivoma dopovedovali, kako dobro nam bi šlo, če ne bi s sabo vlekli še juga, zdaj jih včasih tudi isti skušajo prepričati, da podjetja namenjajo preveč denarja za plače in zato ne morejo biti konkurenčna. Z osamosvojitvijo se pač nismo znebili le tistega dela, ki naj nam bi bil vedno nekaj jemal, ampak tudi tržišča, kjer smo lahko dobro prodajali tudi manj kakovostno robo. Seveda smo rekli, da smo za samostojnost pripravljeni tudi malo potrpeti, ampak nekaterim se te stvari zdaj zdijo že prehude. Pravijo, da so previsoke plače, marsikje še tarnajo, da je preveč zaposlenih, pa čeprav se četa nezaposlenih na zavodu za zaposlovanje še vedno veča. Tudi sicer napovedi niso nič kaj rožnate. Prehod z Balkana v Evropo bo očitno težji, kot so nam nekateri dopovedovali. Vendar je seveda tudi res, da smo v to Evropo že tako vpeti, da bi pomenil korak nazaj še slabše. Toda namesto da nas nekateri prepričujejo, da je treba še malo potrpeti, ker pač tako terja prilagajanje razvitemu svetu, bi drugi seveda raje videli, da bi ti, ki imajo v rokah škarje in platno, naredili več, da bi se položaj pri nas hitreje spremenil. Če nas že svet hvali, kako varne so naložbe pri nas, zakaj tega vendarle ne bi malo bolj izrabili? Seveda ne pozabijo "prizadeti" omeniti, da bi bilo verjetno (hitreje) bolje, če se v naše gospodarstvo še vedno ne bi toliko vmešavala politika. V "tej luči" nekateri vidijo tudi sedanje razprtije med vlado, gospodarsko zbornico in sindikati. V teh spopadih včasih posamezne strani tudi mahajo vsak s svojimi podatki in se ponavlja slika, ko so tudi vladi nekateri očitali, da gradi svojo zgodbo o uspehu na potvorjenih dejstvih. Jasno je, da je vse mogoče. Tudi pri nas. Saj tudi sami včasih slišimo kakega gospodarstvenika, da so ti in ti podatki le za to in to stran. "Saj sicer ni tako hudo, ampak njim je treba stvar prikazati v malo hujši obliki!" Pa potem seveda ni čudno, da si različne smeri ustvarijo različne podobe. Celo za širša območja naj bi veljalo, da jih bolj v "črnino" zavijajo le zato, da bi kaj več dobili. In naj bi bili zato včasih tisti, ki so tiho, ki ne tarnajo najbolj, na slabšem ob onih, ki jim ne gre tako slabo, pa znajo stvari besedno poslabšati. Toda za delavce, ki dobivajo po nekaj deset tisočakov, pogosto pa še to po nekaj mesečnem čakanju, pa gotovo ne velja, da sami svoj položaj prikazujejo hujši, kot je. Pri mnogih, četudi so tiho, na nihov težak položaj že glasno opozarjajo prazni želodci. ■ (k) 17. oktobra 1996 DOGODKI Konferenca ZSSS se je v torek odločila: 24. oktobra opozorilna stavka Na torkovi (15. okotobra) izredni konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, razširjeni s sindikalnimi zaupniki, ki sojo sklicali v zvezi z uresničitvijo zahtev, ki jih je konferenca sprejela po odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, so sprejeli dva posebna sklepa: podpirajo izredno opozorilno stavko, ki bo 24. oktobra, od 12. do 14. ure in pozivajo vse reprezentativne sindikate, da se s svojimi aktivnostmi priključijo opozorilni stavki. Izredna konferenca ZSSS za- hteva preklic odpovedi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in panožnih kolektivnih pogodb in zavrača predlog nove, ki so jo ponudili delodajalci, ker ta ni v skladu s sklenjeno Splošno kolektivno pogodbo. Zahteva začetek pogajanj na podlagi veljavnih kolektivnih pogodb, ki morajo veljati do sklenitve novih in spoštovanje socialnega sporazuma. Od de-lodajalskih organizacij zahtevajo, da takoj preverijo, spremenijo in dopolnijo kriterije za določanje plač in drugih ugod- nosti po individualnih pogodbah in jih uskladijo z realnimi možnostmi v gospodarstvu Slovenije. V izjavi za javnost poudarjajo tudi, da v primeru, da Gospodarska zbornica Slovenije in druge delodajalske organizacije v času od napovedi in po izvedbi opozorilne stavke ne bodo spremenile svojih pogajalskih pozicij, bodo v ZSSS odstopili od socialnega sporazuma in zaostrili sindikalni boj. ■ Milena Krstič - Planine Izobraževanje sindikalnih zaupnikov VELENJE - V torek, 22. oktobra, bo v Velenju drugi del izobraževalnega seminarja namenjenega članom svetov delavcev in sindikalnim zaupnikom. Obravnavali bodo dve temi: soupravljenje delavcev ter varnost in zdravje pri delu in vlogo sveta delavcev na področju plač ter pri obravnavi gospodarskih rezultatov družbe. Poslovne novice Območna gospodarska zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijsko zbornico regije Somorgy poslovno srečanje predstavnikov madžarskih podjetij iz treh regij - Tolna, Fejer, Somogyja - ter slovenskih podjetij, ki bo na Bledu v hotelu Astoria 22. oktobra ob 9. uri. 25. novembra bo v Ljubljani v okviru tedna LOMBARDI-JE potekala SLOVENSKO-ITALIJANSKA POSLOVNA KONFERENCA. Od 21. do 25. oktobra bo v Ljubljani potekala poslovna konferenca s podjetji iz ZRJ. Prijavite se lahko pri g. Robertu Kocmanu, tel.: 061/1250-122. Območna zbornica Celje organizira srečanje svetovalcev, delavcev, ki delajo na področju svetovanja podjetnikom in firmam, s svetovalci vseh regijskih zbornic Slovaške v Banski Bystrici v torek, 12. novembra. 23. oktobra se v Velenju ponovno prične VEČERNA SOLA PODJETNIŠTVA. V Splitu bo od 6. do 9. novembra potekal MEDNARODNI SEJEM ORODJA, STROJEV IN OPREME. Podrobnejše informacije lahko dobite na Savinjsko-šalcški območni zbornici Velenje, Tre mladosti 2, telefon: 063/856-920, faks: 063/855-645. ■ /O____ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje ŠTUDENTSKI TEKOČI RAČUN??? Študentski čas, najlepši čas - zakaj bi ga zapravljali pred bančnim okencem? Prejemate štipendijo, pokojnino, vam pomagajo starši, opravljate priložnostna dela? Denarja je seveda vedno premalo in prav zato ga je potrebno "obrniti" tako, da ga ne zmanjka tik pred koncem meseca, pa tudi dosegljiv naj bi bil ob vsakem času. V LB SB Velenje d.d. vam ponujamo možnost otvoritve Študentskega tekočega računa, ki vam bo omogočil sodobnejši način gotovinskega in brezgotovinskega poslovanja. To pomeni, da boste ob prvem prilivu na Študentski tekoči račun prejeli čekovne blankete in bančno kartico s tajno osebno številko, s katero lahko dvigate gotovino na bančnih avtomatih po vsej Sloveniji 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Ob korektnem poslovanju vam po določenem času tudi na tem računu odobrimo prekoračitev dobroimetja in ne nazadnje vodenje Študentskega tekočega računa je brezplačno. Vas zanimajo še podrobnosti? Z veseljem vam jih bomo razložili ob vašem obisku v katerikoli enoti naše banke! V Velenju je bila letna konferenca partnerskih in prijateljskih mest To partnerstvo pomeni skupno nastopanje na področju Evrope in pa tudi veliko lažjo in hitrejšo pot za pridobivanje sredstev pri raznih evropskih fundacijah in akcijah za skupne projekte partnerskih mest. Dogovorili so se, da bo naslednja konferenca prihodnje leto septembra v španski Albacete in da bodo ohranili vse utečene oblike sodelovanje. Konkretno jih bodo opredelili v programu, ki ga bodo pripravili Velenjčani čez približno dva meseca, ko jim bodo iz vseh mest že lahko sporočili programe aktivnosti za prihodnje leto. Vzporedno s to konferenco, je v Velenju potekala tudi konferenca mladih. Kot kaže je bila zadnja tako organizirana, saj so se predstavniki mest na njej dogovorili, da v prihodnje ne bi več zasedali ločeno, ampak bi sodelovali na redni konferenci prijateljskih in partnerskih mest, s tem da bi vsaka občina zadolžila nekoga, ki bi skrbel za mladinsko izmenjavo in sodelovanje mladih. Podali pa so tudi predlog, da naj bi prihodnje leto pripravili v Velenju mladinski kamp. ■ Mira Zakošek Sodelovanje bodo razširili na področje gospodarstva Mestna občina Velenje je v dneh od četrtka do nedelje prejšnji teden gostila predstavnike prijateljskih in pobratenih evropskih mest: Esslingena (Nemčija), Neath-Port Talbolt (Velika Britanija), Schiedam (Nizozemska), Vienne (Francija) Albacete (Španija), Lukavac (Bosna in Hercegovina), Udine (Italija ) in Piotrow TVybunalsky (Poljska). Udeleženci konferene, skupaj jih je bilo 23, v glavnem pa so bili to župani oziroma njihovi namestniki, so se zbrali v četrtek popoldne v hotelu Dobrna, kjer so tudi prebivali. Dobrodošlico jim je v kristalni dvorani Zdraviliškega doma izrekel velenjski župan Srečko Meh. V petek so si najprej ogledali predstavitveni film Slovenije, nato pa se je začela v Gorenju letna konferenca partnerskih in prijateljskih mest, na kateri so predstavniki vseh mest, ki sodelujejo v tej verigi, ocenili dosedanje aktivnosti in predstavili svoje poglede za nadaljnje sodelovanje. Sodelovanje z verižno povezanimi partnerskimi mesti je v preteklih letih doseglo visok nivo, skupaj so pripravili številne kulturne, izobraževalne in športne izmenjave, v zadnjih dveh letih pa so na pobudo mest Neath, Schiedam in Udine vzpostavili tudi sodelovanje med upravami mest, da bi tako izmenjali izkušnje pri urejanju infrastrukturnih problemov. Mesto Velenje je sodelovanje v krogu povezanih mest v letošnjem letu podredilo pripravam na konferenco, zato ni pripravilo drugih aktivnosti. Predstavniki društev, klubov in mestne uprave pa so sodelovali na delovnih pogovorih, prireditvah in na tradicionalnih kulturnih in športnih izmenjavah. Ob tradicionalnem sodelovanju s partnerskimi mesti je pričelo Velenje ponovno vzpostavljati stike s prijateljskim mestom Split na Hrvaškem, s katerim so dobro sodelovali pred osamosvojitvijo, v začetku letošnjega leta so bili vzpostavljeni tudi prvi stiki z občino Lukavac v Bosni in Hercegovini, lani pa je župan občine Velenje Srečko Meh v interesu poglabljanja vsestranskega sodelovanja podpisal protokol o sodelovanju z lovali na delovnem pogovoru za pripravo mednarodnega mladinskega kampa. Posebej pestro je bilo v zadnjem obdobju sodelovanje z Esslingenom. Pod okriljem šahovskem turnirju vUdinah, tja pa odhaja konec tedna tudi skupina športnikov na tradicionalno športno srečanje v dvigovanju uteži, judu in namiznem tenisu. mestoma Jurga in Tomsk v Ruski federaciji. In na katerih področjih je Velenje sodelovalo v obdobju med konferencama? Delegacija Velenja se je marca letos udeležila študijskega srečanja mestnih uprav v Neathu, župan in predsednik sveta pa sta sodelovala tudi na sklepni prireditvi ob reorganizaciji občine Neath. Petdeset mladih športnic in športnikov iz Velenja je maja sodelovalo na tradicionalnem športnem tekmovanju v mestu Schiedam, na tamkajšnjem festivalu narodno zabavne glasbe pa je nastopil velenjski ansambel Podkrajski fantje. Iz Vienne so konec leta 1995 pripeljali v Velenje pomoč namenjeno socialno ogroženim družinam v tem okolju, delegacija Kažipota pa se je v tem mestu udeležila osrednje prireditve v počastitev 40 letnice partnerskega sodelovanja tega mesta z evropskimi. V tem mestu seje udeležila športnega srečanja ekipa Škal, v kulturno umetniškem programu pa je sodelovala Koleda iz Velenja. Predstavniki Kažipota so sode- Spomlnskl posnetek udeležencev letošnje letne konference partnerskih in prijateljskih mest ffoto:vos) Vzporedno s konferenco partnerskih in prijateljskih mest je potekala tudi konferenca mladih, na kateri pa so se dogovorili, da bodo odslej zasedali skupaj. Predlagali so, da naj bi bil prihodnje leto mladinski tabor v Velenju. Kažipota so tam organizirali tečaj nemškega jezika za mlade mladino, velenjski Moto klub Potepuh je navezal stike s tamkajšnjimi motoristi, nenehno potekajo tradicionalna srečanja med mladinskima gimnazijskima pevskima zboroma. Velenjski šahisti so sodelovali na moštvenem Gostitelji so konferenco v Velenju izkoristili tudi za promocijo velenjskega gospodarstva, predstavili so jim svoj kraj, pa tudi Slovenijo, saj so jih odpeljali na celodnevni izlet v Postojnsko jamo. Gostje so bili navdušeni tako nad potekom konference, za katero so ocenili, da je bila med najbolje pripravljenimi doslej, pa tudi nad mestom Velenje in Slovenijo. Presenečeni so bili nad lepotami in urejenostjo. Tudi sicer je prevladala ocena, da je sodelovanje med partnerskimi mesti dobro, predstavniki zahodnoevropskih mest pa so obljubili, da bodo po svojih močeh podprli vstop Slovenije v evropsko unijo. Dogovorili so se tudi, da bodo sodelovanje razširili na gospodarsko področje. Nakazanih je bilo nekaj možnosti, ki jih bodo predstavniki obeh mest konkretizirali kasneje. Na konferenci so se predstavile obrtna in gospodarska zbornice ter podjetje Inova. Na sklepni slovesnosti so na pobudo velenjskega župana Srečka Meha podpisali skupni krožni protokol o partnerstvu med vsemi mesti udeleženci konference. Volitve 96 ••••••••••• Dobro je vedeti Bližajo se volitve v državni zbor Republike Slovenije, ki bodo na Martinovo nedeljo, 10. novembra. Volilna kam-panija se je že začela in o letošnjih volitvah že tudi marsikaj vemo. Nekaj stvari, za katere je dobro, da jih kot volivec poznate, vam bomo predstavili danes, nekaj skozi naslednje številke Našega časa. Tako boste, ko pride tisti dan, o volitvah vedeli dovolj in pred vami bo le še odločitev komu zaupati svoj glas. Zanj in za vas se bodo borile vse stranke in liste. Boste videli. Lahko se čutite pomembne. Včeraj, v sredo, 16. oktobra, do polnoči, je bil zadnji dan, ko so stranke in drugi na sedežu katere od osmih volilnih enot, kolikor jih je v Sloveniji, še lahko vložile liste kandidatov; na sedežu Republiške volilne komisije v Ljubljani pa nacionalne liste ali liste prednostnih kandidatov, če so se stranke zanje odločile. Te liste niso obvezne. Med petimi, večjimi strankami nacionalne liste, kolikor vemo, nista vložili ZLSD in SDS, na nacionalni listi LDS pa je samo predsednik stranke. 8 volilnih enot z 11 okraji Kot smo že zapisali, ne bo pa odveč, če ponovimo, je Slovenija razdeljena v 8 volilnih enot, vsaka od njih ima 11 volilnih okrajev. Vsaka stranka lahko ima v eni volilni enoti 11 kandidatov, za vsak okraj po enega. Zakon pa dovoljuje tudi, da lahko en kandidat iste stranke hkrati kandidira v dveh okrajih. Posameznik lahko s svojim imenom kot kandidat nastopi v vseh 11 okrajih samo, če kandidira čisto sam in le zase, ne pa za stranko. Občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, če se osredotočimo na ta prostor, sodijo v 5. volilno enoto s sedežem v Celju, razdeljene pa so v dva okraja, 7. in 8. V 5. volilni enoti žreb vrstnega reda - jutri Kot nam je v torek povedal tajnik 5. volilne enote, Bojan Rebec, kamor so kandidature vložile stranke in posamezniki, ki bodo kandidirali v katerikoli od 11 volilnih okrajev 5. volilne enote, bo pomemben dan že danes, četrtek, 17. oktobra. Volilne komisije bodo temeljito pregledale zakonitost posameznih kandidatur, jutri, v petek, 18. oktobra, pa bodo opravili že tudi žreb vrstnega reda list, kakor se bodo te po- Direkcija za rudna bogastva V Velenju smo s 1. oktobrom dobili sedež direkcije za rudna bogastva, ki je bila ustanovljena pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije. Omenjena direkcija je ena od treh, ki delujejo v sek-tretariatu ministrstva za energetiko; poleg te sta še direkcija za oskrbo z električno energijo in direkcija za racionalno rabo energije. Direkcija za rudna bogastva ima prostore v upravni zgradbi Premogovnika Velenje na Rudarski 6 v Velenju - poznavalci bodo tej stavbi spet lahko upravičeno rekli "steklena direkcija" -, za njenega direktorja pa je vlada Republike Slovenije 23. julija letos imenovala dr. Borisa Salobirja, dipl. inž. rudarstva, ki je dosedaj v velenjskem premogovniku opravljal dela odgovornega vodje rudarskih projektov. "Direkcija za rudna bogastva zajema vse energetske, gradbeniške in druge surovine, vključuje plin in najto ter morske soline, bdela pa naj bi nad zalogami rudnih bogastev, njihovim pravilnim izkoriščanjem in tehničnim pridobivanjem," je povedal njen direktor. "Podobne inštitucije imajo, seveda različno organizirane, tudi v sosednjih državah, zelo dobro pa imajo to področje urejeno Madžari. Ustanovitev direkcije za rudna bogastva je bila dolgoletna želja slovenskih rudarskih strokovnjakov, saj smo po razpadu Jugoslavije Slovenci ostali brez te inštitucije, ki je prej imela sedež v Beogradu, s tem pa tudi brez podatkov o zalogah, proizvodnji in raziskavah mineralnih surovin. Rudarski strokovnjaki so tako ugotovili, da je nujno treba ustanoviti organ pri ministrstvu za dr. Boris Salobir gospodarske dejavnosti, ki bo koordiniral celotno slovensko rudarstvo ter poslušal, upošteval in realiziral njegove pripombe, želje, potrebe." Poleg te naloge naj bi direkcija bila povezovalni organ med rudarstvom in gradbeništvom, predvsem v tistem delu, ki se nanaša na tunelogradnjo in gradnjo podzemnih objektov, del njenih nalog pa je omenjen v zakonu o varovanju okolja in v novem zakonu o rudarstvu. Direkcija naj bi sledila izvajanju zakonov o zapiranju rudnikov in premogovnikov ter se bolj celovito ukvarjala s "kritičnimi" primeri: odpiranjem in zapiranjem novih obratov, pojavljanjem monopolov nad mineralnimi surovinami, neracionalno porabo nekaterih sekundarnih surovin, ki jih odlagamo in se ne porabijo... Ob ustanavljanju direkcije za rudna bogastva je bila predlagana njena lokacija v Velenju, kar je sprožilo tudi negativne odzive, predvsem v Ljubljani. Vendar pa je zaradi prizadevanj za policentrizem državnih institucij, še bolj pa zaradi dolgoletne rudarske tradicije v Velenju, bližine rudarske infrastrukture ter velike vplivnosti tega okolja na rudarsko področje v celoti direkcija le pristala v Velenju. Prvih štirinajst dni njenega delovanja je pokazalo, da je izbira sedeža ni bila napačna, saj so posli že stekli. Delo direkcije financira državni proračun, Premogovnik Velenje pa je omogočil njene delovne prostore, telefonske in računalniške povezave ter drugo podporo. Pomoč in sodelovanje pa so obljubili tudi iz zasavskih premogovnikov, Rudarskega inštituta, Naravo-slovnotehnične fakultete in Geološkega zavoda. "Najprej se bom potrudil spraviti v življenje zakon o rudarstvu, kije pripravljen za parlamentarno proceduro in ga vsi težko pričakujemo, ker bo uredil zadeve na mnogih področjih. Nadalje bom poskrbel za predstavitev direkcije in njenega dela rudarskim obratom in inštituci-jam po Sloveniji, ob tem pa se lotil pripravljanja in usklajevanja podzakonskih aktov, pa še razvoja, strategije in nacionalnega programa izkoriščanja rudnih bogastev. Zavedam se, da moje delo ne bo preprosto, po tolikih letih odsotnosti ustrezne inštitucije pa tudi ne moremo pričakovati korenitih sprememb čez noč. Se bom pa potrudil, da bodo stvari tekle in da bet ustanovitev direkcije upravičila svoje poslanstvo," je sklenil dr. Salobir. D/ana Janežič Mag. Boris Salobir, diplomirani inženir rudarstva, je naziv doktorja rudarskih znanosti pridobil v sredo, 10. oktobra letos, ko jc na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom: "Model ugotavljanja gospodarnosti pri odkopa-vanju debelih lignitnih slojev." javile na glasovnicah 10. novembra. Sicer pa je zadnji rok po rokovniku republiške volilne komisije za izvedbo žreba vrstnega reda na listah volilnih enot in okrajev, ponedeljek. V Sloveniji je menda registriranih kar 31 političnih strank, koliko od teh jih bo nastopilo na državnih volitvah, 10. novembra, v 7. in 8. volilnem okraju, bo torej znano jutri. En mandat za 9,11 odstotka volilnih glasov Kaj, če zdaj preskočimo vse, kar se bo dogajalo do 19. ure 10. novembra in gremo na delitev mandatov? Kako se delijo? Ena enajstina ali 9,11 odstotka glasov v volilni enoti zadošča stranki ali listi za en mandat v parlamentu, za dva 18,22 odstostka glasov, za tri 27,33 odstotka... Z zakonom je določeno, da ti mandati pripadajo odstotkovno najuspešnejšim kandidatom strank po okrajih v enoti. Če bosta dva kandidata povsem iznačena, bo o mandatu odločil žreb. Pomen nacionalnih list Prednostne ali nacionalne liste imajo v volilnem sistemu precej velik pomen. Ko so glasovi po volilnih enotah prešteti, volilne komisije najprej ugotovijo, koliko kandidatov je kateri stranki ah listi pripadlo neposredno po posameznih enotah. Mandati, ki strankam niso bili razdeljeni v volilnih enotah, pa se delijo na ravni države. Pri tej delitvi imajo prednost kandidati z nacionalnih list. Kot veste, posamezno stranko po celi državi zastopa veliko kandidatov, ki zbirajo glasove. Če je stranka vložila nacionalno listo, bodo s svojimi glasovi lahko pripomogli (če ne bodo izvoljeni sami) izvolitvi tistim, ki so v vrhu nacionalnih list. Pogoj za to je le, da je stranka ali lista pridobila dovolj glasov, da se prebije v parlament: 3,4 odstotke. Milena Krstič - Planine Volitve 96 KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p o. '> / ? OBVESTILO UPORABNIKOM KOMUNALNIH STORITEV V mesecu septembru 1996 smo zaradi izredno nizkih zunanjih temperatur predčasno pričeli z ogrevalno sezono. Po Pravilniku o pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja se ogrevalna sezona prične po 1. oktobru. Letos smo vse uporabnike, ki imajo pavšalni obračun ogrevanja, pričeli ogrevati s 14. septembrom 1996. Pavšalni obračun ogrevanja imajo uporabniki, ki še nimajo vgrajene merilnike porabe toplotne energije. Zaradi predčasnega pričetka ogrevalne sezone smo vsem uporabnikom - pavšalistom v blokovni gradnji dodatno zaračunali ogrevanje od 14. do 30. septembra 1996 na položnicah za obračun komunalnih storitev za mesec september 1996. Ostali uporabniki komunalnih storitev pa so za to obdobje dobili dodatne račune za ogrevanje. S spoštovanjem! Komunalno podjetje Velenje Prodajna služba Upokojenci so se zbrali v Lajšah Predstavila sta se kandidata DeSUS-a V tem času stranke že predstavljajo svoje kandidate za letošnje volitve, ki se hitro bližajo. Tako sta območni odbor Velenje in občinski odbor Šoštanj Demokratične stranke upokojencev Slovenije v soboto, 12. oktobra, na letališču v Lajšah izvedla shod upokojencev. DeSUS, ki ima za simbol lipov list, je tokratno srečanje imenoval "Nič o nas -brez nas". Najprej je upokojence nagovoril predsednik DeSUS Jože Globačnik. Kritično je ocenil sedanji položaj upokojencev in med drugim omenil nekatere stranke, ki se poigravajo z upokojenci in ne prisluhnejo njihovim zahtevam. "Za svoje zaslužene pravice nočemo prosjačiti, hočemo soodločati v parlamentu. Seveda tako, da gremo na volitve s svojimi kandidati," je med ostalim dejal. Za tem sta se predstavila še kandidata za državnozborske volitve območnega odbora Velenje in občinskega odbora Šoštanj Rozika Hribar in Jože Šuhel. Oba sta predstavnika svoj program in povedala, za kaj se bosta zavzemala, če bosta izvoljena. Seveda so vsi govorniki upokojence povabili na volitve in jim priporočili, naj svojega glasu ne prepustijo komurkoli. Sobotno srečanje upokojencev v Lajšah sta popestrila Oto Blatnik z lastno upokojensko himno in ansambel Lipovšek. Tudi golaž, lahko bi ga imenovali predvolilni, ni manjkal. B. Mugerle 17. oktobra 1990 AKTUALNO Šolski center ♦ »•»• ♦.« • ...... m m m m m mm Skoda bi bilo, co no P -j r" tfti^&mmisim __ "To je zgodovinski dogodek!" S temi besedami je direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida dovolj nazorno predstavil pomen slovesnosti, s katero so na omenjenem centru pospremili na pot prvo generacijo študentov višješolskega programa Elektronika. Bila je pred tednom dni v zbornici Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole Centra, poleg predstavnikov Mestne občine Velenje, soustanovitelja Premogovnika Velenje, predstavnikov srednjih elektro šol Slovenije se je slovesnosti udeležil tudi republiški minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, predstavniki Centra za poklicno izobraževanje iz Ljubljane in mnogi drugi gostje. Peter Robida je v uvodnih besedah predstavil Šolski center Velenje, ki danes združuje pod skupno streho 5 srednjih in od ponedeljka dalje torej tudi višjo strokovno šolo. Povedal je, da so o njej prvič spregovorili na 2. gimnazij adi v Velenju in da je bilo za njeno ustanovitev potrebno ogromno vztrajnosti, ustvarjalnosti, podpore okolja, pomembno pa so na to vplivali še vsebina delovanja centra, rezultati in nenazadnje tudi razumevanje med ljudmi. "Ker smo vso to izjemnost zmogli, smemo danes z zaupanjem zreti v prihodnost. S tem smo si še utrdili, neskromno rečeno, mesto med pomembnimi izobraževalnimi centri v Sloveniji. Začetek izobraževanja na področju višjega strokovnega šolstva pa je pomemben ne samo za naš zavod, ampak tudi za Mestno občino Velenje, za njene študente in tudi za podjetja. Hkrati je to tudi zgovoren dokaz, kaj se da z dovolj vztrajnosti, znanja in razumevanja ter podpore širšega okolja v današnjih časih narediti!" Zadovoljstvo ob tem dogodku je izrazil tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Menil je, da s širjenjem možnosti za izobraževanje v občini jasno dokazujejo, da ne želijo delati le v premogovništvu, na Eri, v Vegradu, Esu, Gorenju, ampak da imajo pogoje tudi za drugačne usmeritve. Minister Slavko Gaber pa je v svojem nagovoru poudar- il, da je odprtje višješolskega programa v Velenju priznanje za Šolski center Velenje, saj se kiti z zavidanja vrednimi rezultati, organiziranostjo in nenazadnje tudi kadri, zato mu na ministrstvu na tej poti niso pomagali zgolj slučajno. Odprtje višješolskih programov na Bledu, v Novem mestu, Celju in v Vrenju po ministrovih besedah nakazuje prizadevanja po decentralizaciji tega izobraževanja. "Kjer je znanje, kjer se ljud- je na tem področju razumejo do prave mere, kjer bo zanje interes, pogoji, tam bodo ti programi zaživeli." Tako kot višješolski programi v prej omenjenih štirih slovenskih mestih, je tudi ta v Velenju nastal v sodelovanju s programom Phare. Pri tem so, je dejal Slavko Gaber, imeli srečo, ker so se dokopali do denarja za te programe in tu- Na Šolskem centru Velenje so za program višjestrokovnega izobraževanja za elektronika razpisali 70 prostih mest za redni študij. Vpisalo se Je 68 bodočih inženirjev elektronike, prihajajo pa iz koroške, celjske, zasavske regije, iz območja Krškega, največ pa seveda iz zaledja šolskega centra Velenje. Predavanja so začeli v ponedeljek. Za zdaj so predavalnico zanje uredili v dvorani Mestne občine Velenje. Predavanja bodo potekala v dopoldanskem času, izvajalo pa jih bo 8 predavateljev (4 Iz vrst profesorjev Šolskega centra Velenje ter 4 zunanji sodelavci oziroma strokovnjaki iz podjetij). Za kar 56 študentov so že v dogovorih s podjetji za možnost opravljanja praktičnega dela izobraževanja, in sicer na Premogovniku Velenje (15 študentov), v Gorenju, Elektroniki, Tešu, na Vegradu, v MGA-ju Nazarje ter v koroški regiji. jih strokovnjakov, ki so pomagali domačim pri pripravi programov za drugačen višješolski študij. Svoje razmišljanje je sklenil z ugotovitvijo, da je potrebno v Sloveniji še boljše šolstvo, še več možnosti za izobraževanje, potrebno pa je tudi vlaganje denarja. Zaželel je Šolskemu centru Velenje tudi v prihodnji uspešno delo, ohranitev sedanje ureditve oziroma organiziranosti, k županu Srečku Mehu pa se je obrnil z besedami: "Škoda bi bilo, če ne bi bila na področju izobraževanja Mestna občina Velenje nad drugimi." Krajši kulturni program so ob tej priložnosti pripravili pevci in pevke mešanega mladinskega pevskega zbora Centra pod vodstvom Danice Pirečnik, recitatorji ter mladi pihalci. ■ (tp) Študijski krožki - dobrodošla popestritev vsakdanjika Znanja ni nikoli preveč V tednu vseživljenskega učenja, kije sedaj že za nami, smo poklepetali z dvema voditeljicama študijskih krožkov. Ti sedaj, po petih letih, res niso več novost. Sploh v Velenju ne, kjer jih poznamo že vsa ta leta. So dobrodošla popestritev vsakdanjika tako brezposelnim, ki preživljajo premnoge krize, kot upokojencem, ki se na nov način življenja brez neštetih obveznosti šele navajajo. Pa tudi tisti, ki vedo, da znanja ni nikoli preveč, se radi vključujejo vanje. Sploh v kreativne. Kot smo zapisali v prejšnji številki NČ, so teden vseživljenskega učenja obeležili v podjetju Invel, kjer krožke vodi Selma Filipančič in Kata Talajič kot posameznica, ki to počne v okviru javnih del. In to sta tudi naši sogovornici. Selma Filipančič je pravnica, ki je po podat-nem izobraževanju na Andragoškem centru Slovenije pričela izvajati študijske krožke v okviru podjetja Invel. Ob dodatnem sodelovanju območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje jih je do sedaj vodila precej, lani pet. Risanje na svilo in ostala ročna dela je bil prvi, sledili so še Računovodstvo, ličenje in nega kože, naučimo se slovensko in prvi koraki do zaposlitve. Invel je namreč t.i. inkubator za razvoj podjetništva, v podjetju pa se ukvarjajo tudi s svetovanjem in izobraževanjem, trženjem, samozaposlovanjem..., zato se jim je tovrstna dopolnitev ponudbe zdela več kot Selma Filipančič privlačna. "Sama sem opravila kar nekaj dodatnega izobraževanja, preden sem pričela voditi študijske krožke. Vsak dan bolj zanimiva so se mi zdela nova znanja, s tem pa se strinjajo tudi udeleženke, ki prevladujejo v krožkih. Vanje povabimo prav vse, saj niso namenjeni le brezposelnim. Tako na nevsiljiv, družaben način pridobivajo nova znanja in prijatelje," nam je povedala Selma.In kako se odločajo za teme? "Skupno. Ko se prvič zberemo z M Kata Talajič udeleženci, se pogovorimo in uskladimo interese. Letos bomo predlagali nekaj tem, ki se nam zdijo primerne, tako "Dobra komunikacija, pot do uspeha", pa še nekaj jih imamo v mislih. Bomo videli. Vsekakor pa se moram zahvaliti trem fi-nancerjem, ki omogočajo, da so krožki za udeležence brezplačni; Ministrstvu za šolstvo in šport, velei\jski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje in Andra-goškemu centru Slovenije." Študijski krožki so postali njeno delo Zgodba Kate Talajič je povsem drugačna. Po poklicu je dipl ing. metalurgije, doma iz Zenice, v Sloveniji pa živi že 10 let. Prva leta je delala v velenjskem EKU, ko je ta šel v stečaj, ni več našla dela zase. Ženska pa metalurgija. V teh časih precej težka kombinacija za iskanje dela. Ko so Kati na Zavodu za zaposlovanje ponudili, da se vključi v program za izobraževanje vodij in mentorjev študijskih krožkov, je bila takoj za. V skupini jih je bilo 12, vsi z najmanj višješolsko izobrazbo. V poskusnem programu, ko so dve leti svoje delo izvajali preko javnih del, se je večina zaposlila. Njej žal ni uspelo, a je zaenkrat kot mentorica študijskih krožkov prav zadovoljna. Tudi letos jih bo vodila. "Meni je to veliko pomagalo. Spoznala sem različne ljudi, pridobila nova znanja in se morala izkazati tudi kot organizator. Rada bi se popolnoma preusmerila v izobraževanje odraslih, morda kasneje tudi otrok. Moje dosedanje delo je že dalo rezultate, zato so to realne želje. Sploh, ker vem, da bom v svojem poklicu delo zelo težko dobila." Res je kar nekaj slušateljic dosedaj sodelovalo v krožkih, ki jih je pripravila in vodila Kata Talajič. Zelo različni so bili. Od slikanja na svilo, do priprave prazničnč mize, o zdravem življenju... Skratka, Kata je preko javnih del v študijskih krožkih našla nov življenski izziv. ■ Bojana Špegel Glin Pohištvo Nazarje Nova naprava za čiščenje dimnih plinov Danes (v čertek) bo v podjetju Glin Pohištvo Nazarje krajša slovesnost. Na njej bodo predstavili novo čistilno napravo za čiščenje dimnih plinov. Omenjena naprava je plod vztrajnega dela na razvojno-raziskovalnem področju. Filter so razvili domači strokovnjaki ob sodelovanju Fakultete za strojništvo Maribor, izdelala pa gaje Strojegradnja Nafta Lendava. Razvojni projekt je podprlo republiško ministrstvo za znanost in tehnologijo, prototip filtra pa so namestili na sušilniku Tovarne ivernih plošč v Nazarjah. Priložnostne slovesnosti, začeli jo bodo ob 12. uri, se bo udeležil tudi minister za znanost in tehnologijo dr. Andrej Umek. ■ (tp) ALI DALJŠI ČAS? VARNO IN DONOSNO? To lahko storite z nakupom I. emisije obveznic Krekove banke! Čas je sedaj - na voljo je le še omejena količina obveznic. Izkoristite priložnost, poskrbite za svojo prihodnost. 7>. (JO ^rfmk tfo&fe- V Mariboru na Slomškovem trgu 18. tel.: 062/222-261 • V Morski Sobon v Ulici arhitekta Novaka 13. tel.: 069/21-136 V Zrečah na Cesti na Rogjo 1 lh. tri.: 063/762-575 • V Sahanju v Ulici Lote »barja 2. tet.: 063/883-020 V Ljubljani na Pogačarievem trgu 2. tet: 061/13 28 135 • V Ljubljani n» Linhartovi cesti 9. tel. 061/ 301-722 V Novem mestu na Preiernovem trgu t. tel.: 068/322-190 ♦ V t Jovt Goric! na Bevkovem trgu 2, tel- 065/26-654 V Kopru v Ulici Zore Pereflo podira 2, urt: 066/3S2-3!! 6 XAS VAS AKTUALNO 17. oktobra 1996 Nezadovoljni nekateri krajani Gaberk pravijo "Hočemo vedeti resnico!" Več kot leto dni je od takrat, ko seje narava krepko zarotila proti krajanom na področju Gaberk - Velunje, Strmine proti Zavodnjam in Topolšici ter delu Belih vod - področje Slanice v občini Šoštanj. Strah,ki ga je nagnala v kosti deroča voda, je v krajanih še močno prisoten. Zato ni težko razumeti njihove občutljivosti na vse, kar je povezano z odpravo posledic vodne ujme, pa naj gre za sanacijo ob nabrežinah, povrjeno škodo,... Dejstvo, da je zima praktično pred vrati, in da sanacijska dela napredujejo počasi, nedavno skromno izplačilo odškodnine na kmetijskih zemljiščih in govorice, da denar, ki gaje republika namenila za odškodnino, v občini Šoštanj namenjajo drugam, jih je spodbudila, da so nas nekateri poklicali medse. "Hočemo vedeti resnico, ali je občina res dobila denar, ki bi ga morala nameniti nam? Zakaj ga ni in zakaj sedaj delijo okrog drobiž? Drug na drugega se izgovarjajo, ko jih kaj povprašaš. Čas neusmiljeno hiti, mi pa s strahom poslušamo vremenske napovedi. Obljub, saj bomo, imamo dovolj! Teh ni težko deliti, izpolniti pa očitno zelo težko," so razmišljali sredi prejšnjega tedna na glas Marija Anžej, Frančiška Mravljak, Marija Potočnik, Franc Meh, Jože Juvan, Vida Šumah, Marija Krajnc. Prepričani so, da v občini nimajo interesa poma- gati jim, niti da bi dela pri odpravljanju posledic hitreje napredovala. Občutek imajo, da jim vodstvo občine laže, nekaj prikriva. Njihovo nezadovoljstvo smo strnili v nekaj vprašanj, odgovore nanje pa poiskali pri županu občine Šoštanj dr. Bogdanu Menihu in Slavici Škrubej, računovodkinji te občine. Povedala sta, da so namigovanja, da v občini niso imeli resnega namena pomagati oškodovancem po poplavah neresnična. Nasprotno. Vseskozi so si močno prizadevali za pridobitev bistveno več pomoči, kot jim jo je država odobrila in tudi nakazala. Zagotovila sta, da bodo v občini sanacijo pripeljali do konca (do konca marca 1997, pač oodvisno od vremenskih pogojev). Na ostala vprašanja pa sta nam odgovorila takole: * Ali ste res dobili denar za sanacijo po poplavah že v začetku letošnjega januarja? Zakaj ste ga razdelili šele sedaj in namenili oškodovancem le drobiž? "Res smo dobili 29.275.479,00 SIT v začetku letošnjega januarja, vendar denar ni bil namenjen razdelitvi v gotovini, ampak predvsem za plačilo obveznosti, ki so jih opravili izvajalci sanacijskih del na poškodovanih cestah v letu 1995 in njihovo dokončanje v tem letu. Republika je določila, katere zadeve imajo pri sanaci- Naši sogovorniki, ki bi radi ji po poplavah prednost. To so bile: zagotovitev prevoznosti, vodooskrba ter kanalizacija ter zagotovitev osnovnih pogojev bivanja (očiščenje mulja, smeti in podobno). Del denarja pa je namenila za sanacijo kmetijskih pridelkov, vendar tudi ne v celoti v gotovini. Dogovor med Kmetijsko zadrugo in kooperanti - oškodovanci je bil, da v materialu dobijo seno in travno seme. Zakaj smo denar razdelili šele sedaj? Zaradi čakanja na dokončni sklep državne komisije, s katerim je opredelila višino pokrivanja škode po posameznih področjih. Tega smo dobili v letošnjem juniju. Ker se naša komisija ni mogla takoj sestati, ker so potem nastopili dopusti, smo sedaj izplačali razliko od materialnega izplačila do odobrene škode na vsakega enak delež, to je 33%. To pa je izvedeli resnico glede vračanja škode in sanacije po poplavah tudi vse, kar lahko oškodovanci pričakujejo." * Ali ste res denar, namenjen za sanacijo po poplavah, dali drugam, na primer za vodovod Strmina? "Ne. Denar smo izključno namenili za sanacijo po poplavah, državna komisija je porabo večkrat preverjala. Namreč izdelan in sprejet sanacijski program je verificirala državna komisija za ele-mentar. Po odobritvi je torej sama izvajala nadzor nad porabo tega denarja ne samo na papiiju, ampak si je potek del temeljito ogledala na samem terenu. Vodovod Strmina, ki ga omenjate, je grajen iz sredstev razširjene reprodukcije ob ceni vode, investitorje Občina Velenje pod nadzorom Komunalnega podjetja Velenje." * So bila merila pri ocenje- vanju škode za vse enaka ali ste res ocenjevali na lepe oči? "Škodo so ocenjevali sodno zapriseženi cenilci po metodologiji, ki je veljala za celo Slovenijo. Ocenjevali so škodo, ki jo je priznala republika: škodo na lokalnih in gozdnih cestah ter na kmetijskih pridelkih. Škode, ki je nastala na stanovanjskih objektih in gospodarskih poslopjih, (v občini smo jo tudi ocenili in jo poslali na republiko), pa država ni priznala. Zato jo morajo oškodovanci sami izterjati pri zavarovalnicah. Tako je povsod po Sloveniji in za te namene občina nima denarja." * Ko so prihajali ljudje k vam po informacije, so bile vsakokrat dugačne. Dobili so občutek, da se izgovarjate drug na drugega, in da lažete? "Za dela, ki jih je občina sama naročila (sanacija prevoznosti ceste v Velunji in Strmini), so bile informacije enake. Sicer pa so bili odgovori odvisni od zastavljenih vprašanj občanov. Za dela, za izvajanje katerih je dobilo Podjetje za urejanje in varstvo voda Celje direktno nakazan denar od Ministrstva za okolje in prostor, pa so bili odgovori takšni, kot smo jih mi dobili od izvajalca. Na prepočasno izvedbo del smo pisno obvestili in opozorili izvajalca ter omenjeno republiško ministrstvo. Rezultat tega je pospešeno izvajanje del v tekočem mesecu. Po obljubah lahko pričakujemo dokončanje najnujnejših del (varovanje stanovanjskih objektov) v dobrem mesecu dni." ■ (tp) Sredi prejšnjega tedna so bile posledice lanskih avgustovskih poplav pri stanovanjskem objektu Marije Anžej še zelo vidne Zveza potrošnikov Slovenije se leteva stanovanjske problematike Kako z upravljanjem in vpisom lastnine v zemljiško knjigo? Mnogi lastniki stanovanj se v zadnjem času vse pogosteje spračujejo z vrsto vprašanj povezanih s stanovanjsko problematiko. Eno od zelo pogostih je, kako je z vpisom stanovanj v zemljiško ali tako imenovano E knjigo. Ta vpis namreč lastnikom stanovanj ponuja nekaj pravic in tudi dolžnosti. Ob tem pa v Velenju, podobno kot drugod po Sloveniji, ne manjka vprašanj in problemov z upravljanjem večstanovanjskih hiš. Ker je vprašanj veliko, so se z njimi začeli ukvarjati tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije, kamor se po nasvete zatekajo mnogi lastniki stanovanj. Da bodo lažje svetovali, so za začetek v Ljubljani organizirali posvet svetovalcev Zveze potrošnikov Slovenije, izaključno namenjen stanovanjski problematiki. Predavala jim je Barbara Starič - Strajnar iz Ministrstva za okolje in prostor. Nas pa sta o tej problematiki seznanila v.d. vodja Območne pisarne Velenje Janez Pelko in strokovna delavka v njej Urša Šmid. Upravljanje večstanovanjskih hiš "Največ pozornosti je bilo namenjeno upravljanju večstanovanjskih hiš, saj je na tem področju tudi največ problemov, kot ugotavljamo svetovalci območnih pisarn. Da bi se že v naprej izognili težavam svetujemo, da si stanovalci izbrejo preverjene upravnike z daljšo tradicijo in zaposlenimi, ki imajo ustrezno izobrazbo, ker se tako zmanjša tveganje," pravi tudi v.d. vodja pisarne Zveze potrošnikov v Velenju Janez Pelko. Upravitelj mora lastnikom poročati o svojem poslovanju in jim na koncu leta predložiti zaključni račun. "Če lastniki stanovanj s kakovostjo dela in ceno storitev upravnika niso zadovoljni, imajo možnost, da z njim razdro pogodbo in si izberejo drugega upravnika. S tem se mora seveda strinjati več kot polovica lastnikov stanovanj - glede na vrednost," pojasnjujejo. Soglasje ni več potrebno za vse odločitve In še nekaj je novega, na kar tudi opozarjajo iz te pisarne, ni pa najbrž dovolj znanega: da bi se ohranila in povečala kakovost bivanja v večstanovanjskih hišah, je prišlo do pomembne spremembe v stanovanjski zakonodaji. Soglasje vseh lastnikov mora biti pridobljeno le še za odločitve, ki zadevajo spremembe namembnosti, ustanovitev hipoteke in prodajo skupnih prostorov. Za prenove in izboljšave v večstanovanjskih hišah zadostuje soglasje več kot polovice etažnih lastnikov v hiši. Vpis etažne lastine v zemljiško knjigo V Območni pisarni Velenje opozarjajo, da že leto dni velja zakon o zemljiški knjigi, ki določa, da je treba predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo najkasneje do sredine julija leta 2000. Po zakonu so investitorji gradnje oziroma njihovi pravni nasledniki dolžni v petih letih od dneva uveljavitve zakona predlagati vpis etažne lastnine. Stroške vpisa nosi po zakonu investitor. "Najverjetneje se gradbena podjetja ne bodo zlaha lotevala teh akcij, vprašanje je tudi, ali imajo za to sploh zagotovljen denar, zato bodo najbrž morali predlagati vpis etažne latnine kar lastniki stanovanj sami. To so že zaslutila številna podjetja in posamezniki, ki množično ponujajo etažnim lastnikom svoje storitve pri tem. Etažne lastnike bi radi opozorili, da naj bodo pri sklepanju takih pogodb s posamičnimi ponudniki previdni. Svetujemo, da zberejo več ponudb in pritegnejo k sodelovanju tudi upravnika zgradbe," poudarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Strokovno pomoč tudi v Območni pisarni Velenje V zvezi potrošnikov Slovenije so se tako lotili še ene obsežne in zahtevne zadeve - stanovanjske problematike. Temeljita priprava na dajanje strokovne pomoči svojim članom je bil prvi korak pri tem. Ne bo odveč, če še enkrat objavimo, kam se lahko potrošniki v Velenju obrnete po pomoč, zdaj tudi v zvezi s stanovanjsko problematiko. Območna pisarna Zveze potrošnikov Slovenije Velenje ima prostore na Efenkovi 61b v Velenju, pokličete pa jih lahko tudi po telefonu 861 - 620. ■ Milena Krstič - Planine Kmetijski nasveti - agro priporočila Zatiranje 'pievelov na travinju V zgodnjem jesenskem času je prav, da zatremo plevele na travnikih. Vtem času je zatiranje plevelov tudi najbolj učinkovito, saj škropivo pride v koreninske predele najgloblje. To lahko storimo takoj po zadnji letošnji košnji, ko ni potrebno upoštevati karence. Največjo zapleveljenost na travnatih površinah nam povzroča ščavje (Rumex spp.). Ščavje se širi na intenzivnih in ekstenzivnih travnikih. Širi se zaradi obilnega gnojenja z gnojevko oziroma dušičnimi gnojili. Pri pašnokosni rabi se ščavje širi zaradi nepopasenosti, kajti živali ga ne jedo. Ob posameznih živalskih iztrebkih se pleveli razmnožujejo še bolj, zato se nepopaseni krogi vedno bolj večajo. Na ekstenzivnih travnikih se ščavje razmnožuje zlasti zaradi prepozne košnje. Zatiranje ščavja temelji na pravilnem gnojenju in pravočasni košnji. Pri pašnokosnem sistemu moramo po vsaki paši živalske iztrebke razmetati (prebranati) in opraviti čistilno košnjo. Pomembno je, da ostanke čistilne košnje odstranimo. Ne glede na sistem rabe travinja moramo paziti, da nam ščavje ne semeni. Zatiranje ščavja s kemičnimi sredstvi moramo začeti čira bolj zgodaj, dokler se ščavje pojavlja le lokalno. V takem primeru uporabimo dobro poznan in preizkušen pripravek Duplosan KV. V nahrbtno škropilnico naredimo 5%-no mešanico (v 10 1 vode dodamo 0,5 del sredstva Duplosan KV). Poškropiti moramo posamezne rastline ali skupine rastlin. Pasemo in kosimo lahko čez nekaj dni. Če je ščavja preveč za lokalno zatiranje, se odločamo za škropljenje na široko. V tem primeru poškropimo s 200-400 1 vode in 2,5 - 31 Duplosana KV na hektar. Opozarjamo pa, da je za jesensko škropljenje potrebno upoštevati razvojno fazo ščavja, ki naj bo visoko 15-20 cm, temperatura pa naj bo vsaj 3 dni nad 12 stopinj Celzija. Po škropljenju vsaj 6 ur ne sme deževati. Po tretiranju na pašnikih letos ne pasemo več. Priporočeni odmerek sredstva ne poškoduje trave in detelje na travnikih in pašnikih. Zelo pomembno je, da travnik posejemo s kvalitetno travno mešanico in preprečimo, da na praznih mestih ponovno ne vzk-lijejo pleveli. ■ Nande Osojnik, dipl. ing. agr. Čistilna naprava v Topolšici Žacasrio rešili težave Ob zadnjem pregledu učinkov delovanja čistilne naprave v Topolšici je vodnogospodarska inšpektorica odredila takojšnjo sanacijo, sicer bi odredila zaprtje čistilne naprave, kar bi imelo za posledico prepoved obratovanja Bolnišnice Topolšica in tamkajšnjega zdravilišča. Delavci poslovne enote Kanalizacija javnega Komunalnega podjetja Velenje, s katero je lastnik naprave - Bolnišnica Topolšica - podpisal pogodbo o vzdrževanju in obratovanju, so k aktivnostim pristopili v drugi polovici avgusta in zadevo začasno (do izgradnje priključnega kolektorja, ki bo povezoval območje Topolšice in dela Metleč s Centralno čistilno napravo Šaleška dolina) tudi uredili. Kot nam je povedal tehnolog vzdrževanja poslovne _ Stane Tajnšek: "Z večjimi obnovitveno-vzdrževalnimi deli smo začasno rešili težave čistilne naprave, ki so jo zgradili za potrebe tukajšnje bolnišnice. Kasneje pa se je nanjo priključilo še zdravilišče." enote Kanalizacija Stane Tajnšek, so zamenjali dotrajano hidromehansko opremo, z vnosom kisika, potrebnega za čiščenje vode, pa so poskrbeli, da smradu, ki se je razlegal v okolici čistilne naprave in tudi v njenem širšem območju, danes ni več. Pa tudi potok Toplica, v katerega so se iztekali praktično vsi odpadki, je od sedaj dalje za približno 50 % čistejši, kot je bil pred sanacijo čistilne naprave. Kaj to pomeni za krajane in zdraviliški turistični kraj, najbrž ni treba posebej poudarjati. Obnovitvena dela so vel- jala približno 700 000 tolarjev. Kot nam je ob tej priložnosti povedal Viki Drev, svetovalec za komunalne zadeve v občini Šoštanj, so zaradi začasne rešitve tega vprašanja pristopili k iskanju trajnih rešitev. Tako so na Zavodu za urbanizem Velenje že naročili izdelavo projektne dokumentacije oziroma lokacijskega načrta za izgradnjo kolektorja. Ustrezno dovoljenje naj bi pridobili v prvi polovici prihodnjega leta. Po predvidevanjih naj bi za to naložbo pridobili denar iz sredstev razširjene reprodukcije, s takso, ki se zbira ob vo-darini, trudili pa se bodo pridobiti še dodatne vire financiranja iz republike. Izgradnja kolektorja oziroma povezava kanalizacije celotnega področja Topolšice in vzporednih priključkov vzdolž trase proti Centralni čistilni napravi v Pohrastniku bo velik zalogaj. Zato so se odločili za fazno izgradnjo. ■ (tp) Knjižnica • računalniška raziskovalnica Razvili več 'zanimivih programov Na Osnovni šoli Polzela potekajo številni seminarji in predstavitve v okviru vseslovenskega kongresa Računalniškega opismenjevanja in v okviru krajevnega praznika. Osnovni namen projekta Računalniško opismenjevanje (v nadaljevanju RO) je intenzivna informacija slovenskega šolstva na vseh nivojih izobraževanja od vrtca do fakultete. Ministrstvo za šolstvo s sredstvi šolskega tolarja pospešeno opremlja vrtce in šole s sodobno strojno in programsko opremo. Velik poudarek daje razvoju in raziskavam ter izobraževanju učiteljev. Projekt RO se izvaja v okviru izobraževalnih centrov, ki usposabljajo učitelje za delo s splošnimi računalniškimi orodji za delo na svetovnem omrežju Internet. Specifična izobraževanja potekajo na osrednjih šolah, katerih naloga je, da razvijejo nove programe in oblike dela na posameznih strokovnih področjih. V Sloveniji deluje 24 osrednjih šol, od teh sta dve v Savinjski dolini. OŠ Žalec je osrednja šola za RO pri tehnični vzgoji, OŠ Polzela pa je osrednja šola za računalniško opismenjevanje učencev v knjižnici. V treh letih intenzivnega ukvarjanja z informacijsko tehnologijo sta šolski knjižničarki na OŠ Polzela Valerija Pukl (1994) in Alja Bratuša (1995,1996) razvili več zanimivih programov, ki omogočajo učencem sodoben pouk ob računalniku. Učenci se pri bibliojieda-goških urah v knjižnici učijo uporabe lokalnega kataloga Šolska knjižnica in knjižnično-informacijski sistem Slovenije - COBISS. Knjižnico kot izdelovalko risank je Alja Bratuša predstavila knjižničarjem študijske skupine celjske regije prejšnji teden na seminarju, od 8. do 10. oktobra pa so lahko ob učnih urah z računalnikom uživali tudi starši učencev 5. razreda. Konec oktobra bosta učitelj računalništva Bojan Rotar in knjižničarka Alja Bratuša izvedla še tridnevni seminar za učitelje - Uporaba računalniškega programa Corelmove pri knjižni in knjižnični vzgoji. ■ -er Zgornja Savinjska dolina Lokalni podjetniški Prejšnji teden v sredo so se sestali na posebnem strokovnem posvetu v Domu obrtnikov v Mozirju župani občin Zgornje Savinjske doline, predstavniki Zgornjesavinjske obrtno- podjetniške zbornice, direktorica Republiškega zavoda za zaposlovanje OE Velenje, Štefka Kordeš, ter nekateri predstavniki podjetništva. Na pobudo Zgornjesavinjske obrtno-podjetniške zbornice je direktor podjetniškega centra za malo gospodarstvo Republike Slovenije Božidar Marot zbranim predstavil okoliščine, možnosti ter obete za sodelovanje. V nadaljnji predstaviti ter kasnejšem razgovoru je bilo razumeti, da je v prostoru vseh petih občin Zgornje Savinjske in Zadrečke doline možno ustanoviti lokalni podjetniški center (ne bi pa bilo smotrno drobljenje po občinah), da bo republiški center za malo gospodarstvo organizacijsko in strokovno podprl ustanovitev takšnega informacijskega in vzpodbujevalnega telesa, saj so izpolnjeni pogoji javnega razpisa za spodbujanje lokalnih iniciativ (Ur. list RS, št. 15/96). Zgornjesavinjska obrtno- podjetniška zbornica se je na javni razpis prijavila, pred kratkim je elaborat dopolnila, da bi po besedah Božidaija Marata zdaj izpolnjevala vse pogoje. O delovanju in specifičnih vprašanjih za delovanje takšnega centra na področju več občin so se konkretno zanimali vsi prisotni, še zlasti nekateri župani. ■ Jože Miklavc center Božidar Marot (desno) na pogovoru s podjetniki in župani Zgornjesavinjske doline v Mozirju. Posvetili cerkvico sv. Florjana Kar nekaj let je trajala obnova nekdanje grajske cerkvice v Šeneku na Polzeli. Obnovo so izpeljali pod vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, sredstva pa sta prispevali tudi KS Polzela in občina Žalec, medtem ko je bilo izvajalcev cela vrsta in opravljenih veliko število prostovoljnih delovnih ur. Posebno zaslužen za obnovo je domači župnik Jože Kovačec. Sobotne slovesnosti, ki jo je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger s številnimi duhovniki, so se udeležili številni krajani in gasilci sektorja Polzele, ki imajo v tej cerkvici svojega zaščitnika sv. Florjana. Med sveto mašo je škof blagoslovil obnovitvena dela in posvetil oltar, delo Franca Kvatemika, v cerkvici pa bo maševal vsak dan duhovnik in kurat Doma upokojencev v Šeneku Janez Bračun, ki je na začetku slovesnosti imel pozdravni govor. ■ -er S sobotne slovesnosti. Med govoorom škofa dr. Franca Krambergerja. Uspela vaja Mislinja - Ob mesecu požarne varnosti je Gasilsko društvo Mislinja pripravilo veliko gasilsko vajo, kjer so poleg njih sodelovali še gasilci iz Doliča in Dovž. Kar 53 jih je sodelovalo, sama vaja pa je bila razdeljena na številne sklope. Gasilci so tako prikazali reševanje ponesrečencev iz jedra požara, prikazali so demonstracijo gašenja vnetljivih tekočin s pomočjo pene, pa notranje gašenje eksplozije prašnih delcev. Posebna zanimivost je bila gašenje velikega gorečega objekta, tokrat je bila to žaga Mislinja, kjer je sodelovalo največ gasilskih desetin. Vajo so si poleg številnih domačinov ogledali še mislin-jski župan Mirko Grešovnik, direktor Gozdarske zadruge, kamor žaga sodi, Jože Jeromel in Mirko Gorjup ter predstavniki OGZ Sledenj Gradec. Mirko Grešovnik je pozitivno ocenil prikazano vajo, hkrati pa poudaril, da si bo občina še naprej maksimalno prizadevala, da bodo vsa tri društva na njenem območju sodobno opremlje- na. Pohvalil je tudi visoko pripravljenost in usposobljenost gasilcev za tovrstne intervencije. Ob vsemu temu je pohvalno še to, da so gasilci iz vseh treh društev potrebovali izredno majhen čas od klica sirene pa do samega prihoda na požarišče, kljub temu da je v tem primeru šlo zgolj za vajo. ■ Silvo Jaš Novice iz knjižnice Po pomladni zamenjavi tapisona v velenjski knjižnici, ko je novi vzorec kar nekaj bralcev zbodel v oči, je mestna občina Velenje zgodaj poleti poskrbela še za obnovo oziroma preplastitev strešne obloge - streha je namreč na več mestih puščala, tako da je bil poseg več kot nujen. Hkrati je bil saniran tudi vetrolov - balkon nad vhodom v zgradbo knjižnice in opravljena najnujnejša obnova žlebov oz. cevi za odvod meteornih voda. Od najbolj perečih problemov knjižnične zgradbe ostaja odprta samo še adaptacija sanitarnega vozla, ki pa finančno ni tako zahtevna - zanjo že tečejo priprave in bo predvidoma opravljena še to zimo. Pozornim bralcem se bo seveda zastavilo (kajpak retorično) vprašanje, ali je vzdrževanje obstoječe zgradbe v resnici najbolj pekoč problem knjižnice. Prav tako retorični odgovor bi bil, da notorična prostorska stiska ne more biti razlog za zanemarjanje sedanje stavbe, ravno nasprotno. Res pa je, to občutijo tako bralci (še nekaj časa jih bomo morali prositi za potrpežljivost in razumevanje) kot knjižničarji/-ke (na njihovih hrbtih se lomi razkorak med manj in slabšo opremo, zato pa nekajkrat več obiska kot npr. v zahodni Evropi), da knjižnica deluje v silno skromnih, tudi po slovenskih standardih že zdavnaj neustreznih prostorih. Sedanja knjižnica je bila zgrajena leta 1971 za načrtovano zalogo 25-30.000 knjig. Trenutno število izvodov knjižničnega fonda presega to številko za več kot trikrat (I); karikirano rečeno: samo še omenjeni balkon in stranišče služita svojemu prvotnemu namenu, vsi drugi dodatni prostori so že postali pomožni depoji. Mesto samo, se pravi število potencialnih bralcev se je od leta 1971 bistveno povečalo, k čemer je treba dodati še občutno rast obiska, ki jo knjižnice povsod po Sloveniji doživljajo nekje od konca osemdesetih let. Minimalni prostori, ki jih zaseda galerija, dodatno otežujejo situacijo; poudariti pa je treba, da bi bila situacija tudi brez nje praktično enako težka. V perspektivi novih prostorov - takšnih ali drugačnih - je Svet Kulturnega centra naložil knjižnici pravočasno pripravo študijskega oddelka. Ta bo seveda prav zaživel šele v ustreznih prostorih, kamor bo sodila tudi primerna čitalnica, študijski prostor ali kakor že temu rečemo. Drugi pogoj za to, da bo oddelek lahko začel delovati, je ustrezen fond knjig, ki se ga seveda ne da ustvariti od danes do jutri, Postopno zbiranje knjig za ta oddelek bo omogočilo karseda gladek in neproblematičen prehod oz. začetek dela oddelka v načrtovani novi hiši. Majhno olajšanje bo za bralce in knjižničarje prinesel prehod knjižnice na računalniško omrežje COBISS, ki bo odpravil nezanesljivosti sedanje lokalne računalniške mreže in povezal slovenske knjižnice med sabo, tako da bo v vsakem trenutku možno ugotoviti, kje je določena knjiga, ali je sposojena, katere knjige z določenega področja so na voljo v Sloveniji in preko mednarodnih povezav tudi izven nje (že zdaj obstaja možnost direktnega dostopa npr. do največje knjižnice na svetu - knjižnice ameriškega kongresa) in podobno. Bralci, ki imajo doma priključek na Internet, bodo tako lahko od doma pogledali, če je knjiga, ki bi jih zanimala, sploh v knjižnici, in če je, ali je trenutno sposojena ali ne, če pa je velenjska knjižnica nima, bodo zvedeli, v kateri najbližji knjižnici jo imajo. Velenjska knjižnica je deloma že omrežena, predvidoma okrog novega leta pa bi se naj obdelavi na tej mreži priključila še izposoja. S čitalcem črtne kode bo tudi postopek evidentiranja skrčen na minimum, tako da bodo knjižničarke imele nekaj več časa za nasvet ali za pogovor. Knjižnica pa ne skrbi samo za knjige in računalnike, ampak dobro ve, da so bralci njena prva skrb, še posebej, če so to mladi bralci. Mednarodni knjižni kviz, v katerem je letos sodelovalo 350 otrok z območja bivše velenjske občine (vključno Šoštanj in Šmartno ob Paki), je izzvenel v prijetnem večeru z Ivom Stropnikom in njegovo knjigo pravljic Ko je vsaka pot pol ure daljša (last, but not least: knjigo je izdala matična firma - Kulturni center Ivan Napotnik). Mladim bralcem je večer popestril najprej film na isto temo, potem pa še ohoho nagrad, za katere se moramo zahvaliti velenjskim podjetjem in zasebnikom. In da bi ravno tem bralcem življenje še polepšala, je knjižnica z veseljem sprejela ponudbo Karantanije-filma iz Ljubljane ter Kina Velenje, ki sta najbolj vnetim in najbolj zvestim mladim obiskovalcem knjižnice ob Tednu otroka poklonila predpremierni ogled najnovejšega filma o delfinu Flipperju. Da se svojim mladim in večno mladim bralcem še bolj približa, si je knjižnica omislila nov delovni čas: od 1. oktobra dalje odpira svoja vrata namesto ob devetih že ob pol osmih zjutraj, pa tudi ob četrtkih popoldne je knjižnica zdaj odprta (ob prireditvah sicer ne do 19. ure, ampak kakšno uro manj). Sobotni delovni čas ostaja enak, poleti, se pravi julija in avgusta bo knjižnica odprta ob ponedeljkih in sredah popoldne, ob torkih, četrtkih in petkih pa dopoldne. ■ LP. Plesne skupine pod okriljem ZKO Velenje na staro temo Gibanje je v vseh nas. V enih bolj, drugih manj. Zelo "v njih" pa je pri plesalkah, ki že vse od leta 1985 oblikujejo svoja telesa in z njimi ustvarjajo očem všečno gibanje v treh plesnih skupinah, ki delujejo pod okriljem ZKO Velenje. Media, Etcetera in nekoč Gib. Slednja namreč išče novo ime. Kdo so, zakaj so se letos pojavili tudi kot organizatorji šole sodobnega plesa za vse generacije? Tli je nekaj odgovorov. Skupini Media in Gib sta se v Velenju pojavili nekako v istem času. Prva je že vse od začetka gojila sodobni ples, druga tudi jazz in show ples. Media je skupina, ki pravzaprav ustvarja skupaj in posamezno. Zasedba se je v teh letih pogosto menjavala. Pritekale so sveže ideje, vsakoletno dodatno izobraževanje je dalo svoj pečat. Danes jih, kot pravi Irena Gorogranc, ki jo vodi (khrati pa je predsednica plesne sekcije pri ZKO Velenje), zanima le še kreativni, eksperimentalni ples. Pravzaprav je bila taka vsaka plesna točka, kije nastala v zadnjih nekaj letih. "Vedno smo želele "pogruntati" nekaj novega, nekaj, kar še ni bilo videno. Mislim, da nam to dokaj uspeva. Ponavadi ustvarjamo plesne miniature, dolge od 5 do 10 minut, letos pa načrtujemo tudi daljšo glasbeno-likovno-gibalno predstavo." Z dvema od teh miniatur so se pred nedavnim predstavile tudi na svečanosti ob občinskem prazniku. Simpatična čebelica Neda Hafner je izvedla solo točko, drugo so odplesale tri plesalke. Dobro, izvirno. Sicer pa Media nikakor ni neznano ime v slovenskem plesnem prostoru. Štiri leta zapovrstjo so se s svojimi koreografijami predstavile na republiškem srečanju amaterskih plesnih skupin v Cankarjevem domu, za kar so morale v očeh selektorjev kar nekaj pokazati. Sedaj z miniaturami ne sodelujejo več, saj na teh večerih predstavljajo predvsem daljše plesne projekte. In tudi tu so vedno želele pokazati nekaj "drugega", kar jim je z zmesjo likovno-plesnih koreografij tudi uspevalo. Ena takih je bila koreografija z vrvicami, kjer so izrabile efekt ultraviolične svetlobe v čisti temi na odru. Teles ni bilo videti, bele vrvice pa so izda- Neda Hafner je z miniaturko Čebelica nastopila že nekajkrat v zadnjem času. Drugačnost, gibčnost, izvirnost, sproščenost - so le nekatere od oznak za to kratko plesno kreacijo. jale njihovo prisotnost. Razdalje se je imenovala koreografija, ki so jo ustvarile pod vodstvom priznanega Matjaža Fariča... "Redno se udeležujemo plesnih seminarjev, ker je to edini način izobraževanja. Sicer pa je pri nastajanju naših koreografij vedno prisoten humor. Brez tega ne gre. To je začimba, poper predstave. Vedno pa gre za povezavo zvok-gib in obratno. Raziskovanje tega," tu doda Irena. Seveda v okviru finančnih zmožnosti. Letos imajo vse plesne skupine na voljo 270 tisoč SIT. Vsako leto pripravi plesni odbor pri ZKO Večer sodobnega plesa. Tudi letos bo tako. Zgodil se bo v Domu Kulture 15. novembra, na njem pa se bodo predstavile vse velenjske skupine, ki se ukvarjajo s sodobnim plesom. Torej ne le tiste, ki delujejo pod okriljem ZKO, tu bo tudi Nina Mavec s svojim Plesnim teatrom IN... No, še ena novost je, ki je ne smemo izpustiti. Plesna sekcija pri ZKO se je z mesecem oktobrom odprla navzven. Dosedaj so delali le v okviru plesnih skupin, sedaj pa so povabili v plesne delavnice za sodobni ples osnovnošolce, srednješolce in tudi odrasle. S šolnino bodo plačevali tudi priznane plesne pedagoge, kijih bodo vabili iz Ljubljane in od drugod, pripravljali bodo vikend seminarje... Skratka, še nekaj novega v ponudbi Velenja vsem, ki jih zanima drugačna ustvarjalnost. Res kreativna. ■ Bojana Špegel Zgodilo se je... 17. vinotoka Leta 1904 V Slovenskem narodu so objavili prispevek z naslovom "Navodilo za obnašanje v hotelu": "Marsikako neprijetnost na potovanju si lahko prihraniš, če slediš našemu navodilu, kako da se mora človek vesti v hotelih. Kadar prideš v hotel, nikar ne bodi zadovoljen s prvo sobo, ki se ti ponudi, ampak vselej zbiraj, da bo hotelir takoj dobil rešpekt pred teboj. Ne pokaži nikomur lepega obraza, ker bi se ti lahko zgodilo, da bi ti strežnik še čevljev prav ne onesnažil, če bi vedel, da si mehek človek. Precej sprva imenuj natakarja ali strežnika velikega osla, in imel te bo v spoštovanju. Vsako minuto pokliči v sobo strežnico, da bo vedela, kako si doma skrbno postrežen. Če so v sobi samo tri brisalke zahtevaj jih takoj šest, potem tudi plavalne hlače, potem tudi posebno vrvna to lestvico itd. Vprašaj takoj, če imajo v hotelu skupno kuho, in gotovo idi ravno v času obeda ven, da bo vedel gospodar, da nisi zadovoljen z njegovo postrežbo. Zvečer vrzi svoje čevlje pred sosedovo sobo, da bode drugo jutro pomota. Če si navajen domov priti pijan, stori to tudi v hotelu. Končno ne pozabi se spreti s hotelirjem pri obračunanju, kajti zna ti vendar kaj spregledati, in če ne, sipa vsaj imel nenavaden odhod." Čeprav sem skoraj prepričan, da takšnih gostov nikoli ni bilo in jih tudi danes ni, pa človek nikoli ne ve, saj smo si ljudje vendarle zelo različni!! Leta 1952 "Partizan Šoštanj - novi član lige" je naslov članka, ki so ga objavili v Savinjskem vestniku na današnji dan leta 1952: "Na kvalifikacijskih tekmah v Zagrebu so košarkaši Šoštanja dosegli prvo mesto in se s tem zopet plasirali v slovensko košarkaško ligo. Mladim igralcem želimo v tej ligi izbranih moštev več uspeha, kot so ga imeli v preteklih letih." Tudi mi želimo moštvu Elektre iz Šoštanja v letošnjem tekmovanju več uspehov, kot so jih dosegali v zadnjih letih. Leta 1961 V isti številki mariborskega Večera so v dveh člankih poročali o isti temi na različna načina: "Čeprav ima danes Velenje že 6000 prebivalcev, je v tem mestu še marsikaj podobno vasi. To bi lahko trdili o velenjski pošti, ki ima eno samo telefonsko centralo in je odprta le v določenih urah podnevi. To stanje je bilo že skoraj nevzdržno, saj so morale stranke čakati po uro in več, da so dobile telefonsko z\'ezo. Jasno je, da za tako stanje niso krivi poštni uslužbenci." "Da bi izboljšali telefonsko zvezo s Celjem in drugimi kraji Slovenije, bodo 1. novembra instalirali še eno telefonsko centralo, ki bo po zmogljivosti enkrat močnejša od dosedanje in bo preko nje mogoče takoj dobiti zvezo s Celjem. Tako bo velenjska pošta z dvema centralama zmogla velik promet." Danes imamo v Velenju veliko in sodobno poštno poslopje, žal pa je sedež večine pomembnejših poštnih služb drugje, tako da so v poštnem poslopju tudi uradi, ki tja verjetnosti spadajo! ■ Damijan Kljajič Kulturni center Ivana Napotnika Velenje Koncert duhovnih pesmi V četrtek, 18. oktobra 1996 ob 19.30, bo v knjižnici Velenje s programom duhovnih pesmi nastopila skupina EXALTATION iz ZDA. Skupino vodi Paul Daviš, kot solistka pa bo nastopila Patty Daviš. Predstavili se bodo s skladbami Gloria in Excelsis Deo Bruca Greeija, Father You Are, Vivaldijevo Laudamus Te, You are Holy, I ve Got Joy, To Be The Glory, Where you There in drugimi. Vstopnine ni! Zaključek vpisa abonmajev Jutri, 18. oktobra bomo uradno zaključili z vpisi v letošnje abonmaje. Še vedno je možno vpisati v vse abonmaje, razen v Zlati abonma Cankarjevega doma, ki je v celoti razprodan. Prva predstava za Gledališki abonma bo v petek, 25. oktobra in sicer bo gostovalo Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki z Drabosnjakovo Igro o izgubljenem sinu. Predstava ob 18.00 bo za rumeni abonma, ob 20.00 pa za beli abonma. Veljajo nove abonmajske izkaznice. Predstavi sta nagradni, za letošnje abonente gledališkega abonmaja. Vstopnice izven abonmaja bodo po 800 SIT te mika in imaš veselje do naše kulturne dediščine, potem je za vas naš naslov ta pravi. Šaleška folklorna skupina KOLEDA vpisuje nove člane - začetne skupine vsak dan od 21. oktobra dalje na telefon 527-712 od 19.00 do 20.00 ure ali pa se oglasite v mali dvorani Kulturnega doma od 20.00 do 21.30 ure. Vljudno vabljeni! Vedite, da poiskusiti ni greh! ŠFS KOLEDA 16. srečanje malih pevskih skupin Kvartet Mavrica v Vačah Zveza kulturnih orhganizacij Slovenije, Slovenska pevska zveza in Zveza kulturnih organizacij Litija so tudi letos pripravile srečanje malih pevskih skupin, tokrat že 16. po vrsti. Na treh koncertih v Vačah, v Šmartnem pri Litiji in v Jevnici, bo jutri in v soboto nastopilo izbranih 25 skupin. Med njimi je tudi Kvartet Mavrica iz Velenja. Kvartet Mavrica, ki ga vodi Katja Kovač, se bo predstavil na sobotnem tretjem koncertu. Prestavili se bodo z dvema pesmima neznanih avtorjev Oblaki so rudeči in Vse najlepše rožice , tretja bo Tri slovenske narodne in četrta Pozimi pa rožice ne cveto. V kvartetu Mavrica pojejo Simon Gorišek, Samo Frankovič, Marko Meža in Domen Frankovič. ■ bš Kino in Knjižnica nagradila zveste bralce Brezplačen ogled Fiipper-ja VELENJE - Z lepo gesto, brezplačnim ogledom mladinskega filma Flipper, sta Kino Velenje in Knjižnica Kulturnega centra Ivan Napotnik iz Velenja, pred tednom dni, v četrtek, 10. oktobra, nagradila najbolj pogoste obiskovalce knjižnice in najbolj zveste bralce. Tako sta nagradila 120 najbolj vnetih mladih bralcev, ki so to gesto z veseljem sprejeli. ■ mkp Velenje, Šmartno ob Paki Koncert duhovnih pesmi Drevi (v četrtek) ob 19. uri bo v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki koncert. Duhovne pesmi bosta prepevali skupina Exaltation in solistka Patty Daviš, sopran iz Združenih držav Amerike. Dan kasneje, v petek, ob 19.30 uri pa bodo pevci in pevke nastopili še v knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje. Vstopnine ni! ■ (tp) Franc Pečovnik iz Raven Ravne nekoč in danes Franca Pečovnika iz Raven pri Šoštanju mnogi poznajo kot starosto čebelarjev Šaleške doline. Zelo malo pa jih ve, da se poleg vzgoje čebel in pridelave medu ukvarja še s pisanjem. Kar nekaj časa je pridno zbiral gradivo in naposled tudi spisal knjigo z naslovom Ravne nekoč in danes. Širšemu občinstvu ga bo predstavil v nedeljo ob 15. uri v prostorih ravenske stare šole. Za priložnostni kulturni program bodo poskrbeli člani domačega kulturno - umetniškega društva. ■ (tp) Velenjčani rešujejo Gimnazijado Velenjski gimnazijci organizirajo v petek Mini - gimi. To je mala Gimnazij ada, bolje inštruktorska Gimnazij ada, na katero so povabljeni predstavniki vseh slovenskih gimnazij. Gimnazijada, kulturniško srečanje slovenskih gimnazijcev, se je pred petimi leti uspešno začela v Velenju, kasneje pa je zaradi neznaih razlogov obmolknila. In ravno te neznane vzroke bodo v petek odpravljali. Srečanje se bo začelo s problematično okrogla mizo, nadaljevalo z velenjskim mini-gimi orientom in pompozno zaključilo s projektom uveljavljenega studia Zelje. Vse, ki vas zanima, kaj nam je Zeljarska pripravila tokrat, vabimo v večernih urah v Dom kulture. Govori pa se še, da se bo inštruktorska Gimnazijada prevesila v ustvarjalno noč, nekje na območju našega mesta. ■ vuk Razstavlja 27 likovnikov V Mali dvorani Doma svobode na Polzeli bo do sobote odprta razstava 27 likovnikov, ki so pred tednom dni ustvarjalni na likovni koloniji Extempore Polzela 96. Ob otvoritvi razstave. m -er Koleda vpisuje nove člane Hej, vi, dijaki in ostali ljudje! Vas zanima obujanje glasbe in plesov, ki so jih plesali naši pradedje in prababice? Iščeš nove prijatelje, hočeš zapolniti svoj prosti čas s primerno rekreacijo in z družabnim življenjem, približati si valčkov in polkin korak? Znaš igrati harmoniko, violino, klarinet ali kakšen drugi instrument? Če 17. oktobra 1996 107,8 MHz * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Cas obiranja plodov in čas volitev Jesen je čas obirarvja in pobiranja plodov, tistih, ki jih je človek sam posejal ali posadil in tistih, za katere je poskrbela narava. Aktiv celjskih novinarjev vsako jesen, zdaj že tradicionalno, priredi gobarski piknik. Minuli petek se je četa veščih in manj veščih novinarskih kolegov pod vodstvom sekcije Gobarske družine Bisernica spravila v gozdove v bližini kmečkega turizma Hojnikna Taniku nad Cerovcem. Primerno obuti, oblečeni in z obvzno košaro, so hodili po gozdovih in našli okoli 50 vrst gob. Od njih samo kakšnih 6 ni bilo užitnih. Te so izločili, iz preostalih pa jim je kuharska sekcija Bisernice pripravila pravo gobjo pojedino: od gob-je paštete, pleskavic do drugih kulinaričnih čudes. Stvar je uspela in bila užitna, saj o kakšnih želodčnih nevšečnostih v ponedeljek ni bilo znakov. Tako so se novinarji v naravi naučili, da med gobami ni vse užitno, je pa veliko tistega, kar je prebavljivo, če se primerno začini in skuha. Izkušnja, ki bo kolegom gotovo prišla prav, saj se da prenesti tudi na druga področja človekovega življenja. Kakršna koli podobnost z letošnjimi državnimi volitvami ni izključena. Dejstvo je, da se nanje temeljito pripravljajo v vseh redakcijah, pri tem pa ni izjema niti redakcija Radia Velenje in časopisa Naš čas. Kaj vse je užitno! (foto: T. Tavčar Oba medija bosta veliko časa in prostora namenila temu dogodku in volilni kampaniji, ki se je v Sloveniji začela dan kasneje kot smo jo napovedali mi in vrsta drugih slovenskih medijev, torej 11. in ne 10. oktobra. Ampak dan gor ali dol - pomembno je, da so bile o pravem začetku volilne kampanije iz rokovnika Republiške volilne komisije pravočasno obveščene politične stranke. Vsem poslušalcem, bralcem in gledalcem želimo pri spremljanju volilnega boja čim več užitnega in čim več užitkov. mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... MADONNA Ta teden se je po dolgem in napetem pričakovanju vendarle zgodilo. Slovita Madonna je končno rodila svojega prvega t ■ t otroka, in sicer hčerkico, tako kot so pravilno napovedovali že prej, hčerkico. Podrobnosti o porodu zaenkrat še niso znane. Ve se le to, da je Madonna prišla v bolnišnico pod izmišljenim imenom in v strogi tajnosti ter da je imelo dostop do nje vsega skupaj pet ljudi. Med njimi je bil tudi oče otroka, Madonin partner in trener za fitness, Carlos Leon, ki je bil vseskozi navzoč pri porodu. Hči sta poimenovala po znan-menitem francoskem mestu Lourdes, tako da je njeno polno ime sedaj Lourdes Maria Ciccone Leon.Če bi bil fantek, bi bil Jesus. EAST 17 Tony Mortimer, član uspešne britanske pop skupine EAST 17, je zagrozil, da bo zapustil skupino in nadaljeval s samostojno kariero, če ga bodo še naprej diskrimini-rali, ko gre za izbiro glavnega pevca pri posameznih skladbah skupine. Na zadnjih treh uspešnicah skupine EAST 17 je namreč vodilni vokal pripadel Brianu Harveyu, kar je Tonya močno razjezilo. Kot kaže pa mu bodo vendarle ustregli, saj se z njegovo zahtevo strinjajo tudi odgovorni pri založbi, za katero omenjena skupina snema. Tako bo na naslednjem singlu skladba, katere avtor je Tony Mortimer. Naslov skladbe je Hey Child, seveda pa jo bo Tony sam tudi odpel. BOYZONE Irska fantovska skupina Boyzone, ki je nekaj časa delovala v senci bolj slavnih britanskih skupin podobne vrste, kot sta na primer EAST 17 in že razpadli Take That, postaja vse bolj popularna. Pravo potezo pa so očitno naredili, ko so se podobno kot njihovi bolj slavni kolegi Take That, odločili, da naredijo priredbo ene od številnih uspešnic legendarnih Bee Gees. Kot se lahko spomnimo, so se podobno, s priredbo skladbe "How deep is your love", ki je seveda postala velika uspešnica, spomladi od svojih oboževalcev poslovili Take That. Boyzone so za predelavo izbrali drugo uspešnico bratov Gibb, "VVords", ki se prav tako s svetolbno hitrostjo vzpen- i ::wmm ja na prvo mesto številnih evropskih lestvic. GENESIS Legendama ročk skupina Genesis je pred časom razpisala prosto delovno mesto bobnarja. Za tako potezo so se odločili potem, ko jih je pred približno šestimi meseci zapustil njihov slavni vodja, bobnar in pevec Phil Collins. Phil je bil prezapslen s svojo samostojno kariero, tako pevsko kot filmsko, zato poleg vsega tega ni več mogel sedeti še za bobni slavne skupine. Na razpis se je menda prijavilo kar nekaj bobnarjev, vendar pa je strogim kriterijem in visokim zahtevam skupine zadovoljil le eden. Njegovo ime je zdaj že znano, gre pa za bobnarja skupine Stilskin, Scota Raya VVilsona, ki bo že sodeloval pri snemanju novega albuma K sodelovanju vabimo nove delavce za delo v tehnološko AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI d.d. VELENJE nuderni avtopralnici APS. Pogoj IV. stopnja izobrazbe strojne smeri ter čut za delo s strankami. Pismene vloge pošljite na naslov: APS d.d., Koroška 64, Velenje, Kadrovska služba APS. Genesisov. Ta bo izšel aprila, ko naj bi se skupina podala tudi na promocijsko turnejo. SINEAD OCONNOR Irski pevki, ki je pred šestimi leti zaslovela s svojo izvedbo Princove skladbe "Nothin' compares 2U", niso dovolili nastopa na prireditvi dobrodelne organizacije za pomoč državam tretjega sveta. Vzrok za to je bilo njeno neprimerno obnašanje izpred štirih let, ko je pred kamerami neke ameriške televizije v znak protest raztrgala papežovo sliko. Ker ima omenjena dobrodelna organizacija veliko podpornih članov in simpatizerjev tudi med katoliki, so se, da ne bi ranili njihovih verskih čustev, odločili, da ji ne dovolijo nastopa na omenjeni prireditvi. To bodo sicer pripravili prihodnji mesec, ob obletnici smr-ti nigerijskega borca za človekove pravice Ken Sara Wiwe, ki je pred letom dni postal žrtev nigerijskega diktatorskega režima. MiČ /0 ANDRAGOŠKI ZAVOD < VEL£NJB_ V novembru bomo izvajali tečaje za STROJNIKE GRADBENE MEHANIZACIJE - 80 UR, VOZNIKE VILIČARJEV - 80 UR, VARNOSTNIKE -45 UR Informacije in prijave: Ljudska univerza Velenje, tel.: 854-539 od 7. do 14. ure! ABADON -APO KALI PSA V mesecu oktobru je pri mariborski založbi Conan izšel album pre-venec skupine Abadon. Skupina, ki jo sestavljajo večinoma izkušeni koroški glasbeniki, sicer deluje že nekaj časa, vendar so na svojo debitantsko ploščo morali čakati kar dolgo. Ob izdatni pomoči številnih sponzorjev (kar 47 jih je naštetih na ovitku albuma), samoodpovedovanju in z velikimi organizacijskimi napori, pa so končno uspeli izdati ploščo, ki so jo naslovili "Apokalipsa". Skupina, ki sicer deluje tri leta, je enajst posnetkov, ki jih najde- mo na plošči posnela v prenovljenem ljubljanskem studiu Akademik, pod ostrim ušesom znanega tonskega mojstra Robeta Bevca, ki je bil hkrati, skupaj s člani skupine, tudi producent. Njihovo glasbo bi lahko opredelili kot klasični ročk, ki pravzaprav ne prinaša veliko novega. Že slišano, bi lahko rekli, čeprav je potrebno v isti sapi dodati, da je vsaj v slovenskem okolju njihova glasba precej originalna. Posebno originalnost njihovemu zvoku, ki sicer spominja na zvok nekaterih ročk skupin sedemdesetih let, daje flavta, ki zelo obogati njihovo zvočno podobo. Skladbe so instrumentalno zelo zahtevne in ritmično dokaj nenavadne, zato tudi ne gredo hitro v uho. Velikih denarjev zato fantje s to glasbo verjetno ne bodo zaslužili. To pa gotovo tudi ni bil njihov namen, saj je že ob prvem poslušanju jasno, da igrajo predvsem zaradi ljubezni do glasbe in za svojo dušo. Svoje mesto pa bodo lahko našli v programih radijskih postaj, saj kljub nekomercialnosti njihove skladbe niso zatežene. Najšibkejša točka skupine je gotovo vokal, ki je sicer samosvoj, tako po barvi glasu kot načinu petja, ki pa kljub vsemu ne dosega kvalitete ostalih instrumentov. Ustvarja se občutek, da bi bolj odločen vokal skladbe naredil še bolj prepričljive. V času trance in techno ritmov devetdesetih let seveda deluje glasba skupine Abadon precej arhaično. Simfo ročk, kije svoj razcvet doživel v sedemdesetih predvsem s skupino Jethro Tuli, je že davno utonil v pozabo in pravzaprav skoraj ni več skupin, ki bi ga poskušale obujati. Taka glasba zato najde svoje mesto le še v nekaterih tematskih radijskih oddajah in glasbenih opremah nostal-gično razpoloženih glasbenih urednikov. Skupina Abadon bi to dejstvo s svojo glasbo morda lahko spremenila. MiČ LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 13. oktobra: 1.RUPAR: T'k si flitna 8 glasov 2.NIPIČ: Slovenci 7 glasov 3.KLAVŽAR: Venite rož'ce moje 6 glasov 4.P0LJANŠEK: Pika - poka 5 glasov 5.GAŠPERJI: Ljubezen sama zagori 4 glasovi Predlogi za nedeljo, 20. oktobra: 1.CIK: Mlado vino in prijafli 2.KMETEC: Ljubezen pod marelo 3.PETRIČ: Že tri večere 4.ŠTRK: Moj prelepi gvant 5.ZAJC: Zdravica Janezu Vili Grabner AVTOHIŠA JAKOPEC 2000 DEM popusta pri nakupu OPEL VECTRE iz zaloge Če se boste odločili za nakup OPEL C0RSE SWING vam podarimo 1001 goriva, za ASTRO SWING in Y0UNG pa garnituro zimskih gum. Vsa vozila lahko dobite na kredit ali leasing do 5 let. AVTOHIŠA JAKOPEC VELENJE, Kosovelova 16, tel. 063/855-975 AVTOHIŠA JAKOPEC CEUE, Mariborska 93, mobitel: 0609/643-883 LEPO je imeti OPEL Ali obstaja nevarnost ponovnega izbruha Smrekovca? Smrekove c vetja med ljudmi, ki živijo okoli njega, za vulkan. Nekateri se celo bojijo, da bo ponovno bruhal. Mod ljudmi so se pred leti celo širile govorice o bobnenju v njegovi notranjosti in o tem, da je temperatura vode izvirov na tem področju narasla. V zadnjem čaisu, ko je v bližini povečana potresna aktivnost, je vprašanje še bolj aktualno. Malokrat se nam ponudi priložnost, da bi takorekoč iz prve roke izvedeli, kako je s Smrekovcem. Takšno priložnost sem imela te dni, ko sem se udeležila s skupino vulkanologov strokovne ekskurzije na Smrekovec, ki sta jo vodila dva svetovno najbolj priznana vulkanologa iz Avstralije, iz Univerze v Tasmaniji: profesorica Joeclyn McPhie in profesor Ray Cas. Za to, da so v okviru petdnevnega seminarja na odseku za geologijo na Univerzi v Ljubljani obiskali ravno Smrekovec, je več vzrokov. Smrekovec je v bistvu v Sloveniji največji vulkanski kompleks, ki je sicer v veliki meri že erodiran, vendar debeline same vulkanske serije, ki obsega lave in intruzivna telesa, pa tudi piroklastičen in presedimentiran vulkanok-lastičen material, presežejo 1000 m. Zanimivo je predvsem za raziskave, ki so znanstvene narave, pred nekaj leti pa je bila to tudi ena od možnih lokacij za skladiščenje srednje radioaktivnih odpadkov. Ena od posebnosti na Smrekovcu so vsekakor velike okrogle gmote, ki so do sedaj veljale za "vulkanske bombe". Vulkanologi pa so sedaj ugotovili, da ne gre za vulkanske bombe, temveč za oblike, ki so nastale ob preperevanju lave. Ob tej priložnosti sem naredila kratek intervju z dr. J. McPhie. - Smrekovec je iz vulkanskih kamnin, poleg tega pa ima tudi obliko vulkana. Zanima Profesorica dr. Joeclyn McPhie: "Nepotreben je kakršenkoli strah pred ponovnim izbruhom." (foto: B.Činč) nas, ali je Smrekovec vulkan ali ne? Dr. J. McPhie: "Drži, da je Smrekovec iz magmatskih kamnin, toda te so nastale zelo daleč nazaj, približno pred 15 milijoni let, ko je bila tukaj vulkanska aktivnost. Te kamnine danes obkrožajo druge kamnine, ki niso vulkanskega izvora. Vulkan je v času svoje aktivnosti ustvaril serijo različnih vulkanskih kamnin, po končani vulkanski aktivnosti pa so te kamnine obkrožile druge kamnine, npr. apnenci in peščenjaki. Samo obliko gore, ki spominja na vulkan, pa so kasneje izoblikovale reke in ledeniki, nikakor pa ni posledica vulkanske aktivnosti." - Prosim, ali nam lahko na kratko in s preprostimi besedami opišete glavne značilnosti tega izbruha. Ali je bil to morda podmorski izbruh ? Dr. J. McPhie: "Da, gre za podmorski vulkanski izbruh. Ko je bila vulkan aktiven, je bilo tukaj morje, verjetno precej globoko morje. Ljudje si težko predstavljajo takšen globokomorski izbruh, ker enostavno nimamo možnosti, da bi opazovali podmorske izbruhe. Toda takšni izbruhi so pogosti tudi danes na dnu oceanov. Zanimivo je, da je dosti več vulkanskih izbruhov pod morjem kakor na kopnem. Vulkanski izbruh na tem področju je bil podoben današnjim podoceanskim izbruhom. Za te izbruhe je izredno pomembna vloga morske vode. Ko vulkan izbruha lavo, se ta v stiku z vodo zelo hitro ohladi. Pri tem se ustvarjajo debele plasti, ki so sestavljene iz zdrobljenih delčkov lave. Na področju Smrekovca je šlo za izbruhe lave iz več manjših izorov na morskem dnu." - Nekateri tukaj živeči ljudje se bojijo ponovne erupcije. Profesor Ray Cas si ogleduje "vulkanske bombe". (Foto: Marta Svetina) Sprašujem vas kot eno največjih svetovnih vulka-nologinj, kakšno je vaše mnenje, je tukaj kakršna koli možnost ponovnega izbruha? Dr. J. McPhie: "Mislim, da je nepotreben kakršen koli strah pred ponovnim vulkanskim izbruhom. Popolnoma nobenih znakov kakršne koli vulkanske aktivnosti ni. Zato ste lahko pravzaprav veseli. Mislim, da je bolje, da se ljudje ukvarjajo z drugimi problemi, ne pa z izbruhom." Strokovnjaki so nam torej razjasnili mit o Smrekovcu. Morda bo kdo razočaran, da ne domuje pod vulkanom in da to pravzaprav nikoli ni bil pravi vulkan. Če želite videti prave vulkane, se podajte v Italijo na Etno ali na Stromboli, če ste med bolj petičnimi pa morda celo na Havaje. ■ mag. Marta Svetina, dipl. inž. geologije Štirideset let je hitro minilo Na zadnji letni in volilni konferenci Območnega združenja slovenskih častnikov Velenje so dolgoletni funkcionarji za zasluge in uspešno delo v častniški organizaciji prejeli častne znake ZSČ Slovenije. Med dobitniki tega priznanja je bil tudi Martin Slatinšek, mož z najdaljšim stažem v tej stanovski organizaciji, mož, kije bil do letošnje volilne konference preko štirideset let sekretar te organizacije. Po svoji vedrosti, pozornosti, vestnosti in doslednosti je Martin Slatinšek znan v vsem Velenju in daleč okrog njega. Rodil se je na Ljubnem ob Savinji. Deloval je na mnogih področjih, omenimo le, daje bil deset let referent mobilizacijskih zadev pri Občinskem štabu teritorialne obrambe Velenje in se leta 1990 upokojil. Tudi po upokojitvi ni miroval in je bil kar nekaj let knjigovodja na upravnem organu ljudske obrambe, vseskozi pa je seveda bil sekretar častniške organizacije v Velenju. Nikakor ne smemo pozabiti, da je še vedno sekretar Turističnega društva Velenje. Martin je v svojem sekre-tarskem mandatu "služil" kar trinajstim predsednikom. Martin je bil leta 1969 na republiški skupščini ZRVS v Ljubljani izvoljen v nadzorni odbor republiške konference te organizacije in bil njegov član vse do pred tremi leti. Vse njegove aktivnosti je težko našteti, saj se jih še sam komaj spomni. Nikoli pa ne bo pozabil vsakoletnih srečanj članov ZRVS Jugoslavije, ki so bila vsako leto v drugi republiki, Slovenija pa je bila gostiteljica trikrat. Nepozaben je tudi spomin na ogled letalske razstave v Londonu, pa na podpis pobratenja med organizacijama Splita in Velenja v Vili Široko leta 1974. Ob koncu pogovora se je Martin Slatinšek želel zahvaliti vsem, ki so mu pri njegovem delu ves čas pomagali ali drugače sodelovali z njim. Zlasti kolektivom teritorialne obrambe, upravnemu organu za LO, policijski postaji - vsem v Velenju. Martinu veljajo tudi naše čestitke za opravljeno delo. ■ B. Mugerle Martin Slatinšek nikoli ne zna reči nočem, ne morem. Mladi gasilci na šoli so bili četrti Tokratno srečanje članov društev Mladi gasilec po slovenskih osnovnih šolah je prejšnji teden bilo v Črenšovcih. Kar 260 udeležencev iz 63 šol se je tako zbralo v Prekmurju. Mladi tekmovalci so se srečali tudi s predsednikom slovenskih gasilcev Ernestom Eorijem, ki jim je zaželel kar največ uspehov v tekmovanju gasilskih veščin in poznavanju Prekmurja. Poudaril pa je tudi, naj poleg praktičnega dela in likovnega snovanja udeleženci dajo poudarek še obeležitvi 41-letnice razvoja gasilskih zvez, ki so se z novo lokalno samoupravo preimenovale v zdajšnje občinske. Sploh pa ima krožek Mladi gasilec na mislinjski osnovni šoli že kar dolgoletno tradicijo. Za letošnjo ekipo, kije s svojim 4. mestom v slovenskem merilu izredno presenetila, so po mentorski plati poskrbeli Majda Veršič, poveljnik PGD Mislinja Rudi Krebl, Jože Krenker in Frici Tisnikar. Prijetno je presenetila še učenka 7. razreda Jolanda Založnik, kije na narisala zlato gasilsko risbico. Prihodnje leto bo 17. srečanje krožkov Mladi gasilec nekje na Primorskem. ■ Silvo Jaš Popravek! V prejšnji številki našega tednika smo pisali o nagrajenih inovatorjih iz Šoštanja. Pri tem nam jo je zagodel škrat. Sodelavec Tomaža in Vladke Kaiser ni Zvonimir Mitič, ampak Zvone Zimič. Za napako se opravičujemo. 20 let Doma za varstvo odraslih Delo ni nikoli končano Za 196 oskrbovancev in 75 zaposlenih Doma za varstvo odraslih Velenje bo nedavno praznovanje 20-let-nice delovanja doma ostalo še dolgo v lepem spominu. Ne toliko zaradi spremljajočih prireditev, ampak zaradi zavidanja vrednih novih pridobitev, s katerimi so poskrbeli za boljšo ponudbo, za lepše bivanje v domu in nenazadnje tudi za boljše delovne pogoje. Kot je povedala direktorica doma Helena Imperl, so bila nova sanitarno-higienska pravila razlog, da so oktobra leta 1994 pristopili k investicijski gradnji dela pralnice, kuhinje (naložbi prve faze), lani pa še k razširitvi in obnovi jedilnice z garderobnimi prostori za prehrambene delavce. Zahteva po kroženju čistih in nečistih poti v vseh omenjenih prostorih jih bo veljala, brez opreme, približno 23 milijonov tolarjev. Od tega je 14 milijonov SIT prispeval lastnik -republiško ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, preostali denar so zbrali z amortizacijo, s pomočjo lokalne skupnosti in pokroviteljev (ki so jim v pre- cejšnji meri pomagali tudi pri obeležitvi jubileja). Nekaj manjkajočega denarja bodo poskušali še iztržiti od lastnika doma, za plačilo računov pa bodo najbrž morali primakniti tudi iz tekočih sredstev. "Dobri rezultati nastajajo vedno zaradi sodelovanja med ljudmi," pravi sogovornica. Glede na to, da je dela še dovolj, upa, da bodo v prihodnje zmogli uresničiti tudi spisek potrebnih večjih vzdrževalnih ter investicijskih del. Med vsemi pa zavzema posebno mesto pridobitev novih zmogljivosti. "Že leta 1986 so predvideli v naši lokalni skupnosti nov dom s 120 posteljami. Tega ne moremo pozabiti. Oktobra, pred dvema letoma, so delegati velenjske občinske skupščine to problematiko znova obravnavali in potrebo vnovič potrdili. Potrebe po domskem varstvu pokrivamo za 12 občin in potrebovali bi vsaj toliko prostih postelj, da bi lahko pomoč nudili takoj. Tako pa znaša čakalna doba tudi do 6 mesecev," je še povedala Helena Imperl. ■ (tp) Ponosni so na vse pridobitve. Varovanci pa so najbolj veseli 90 m2 večje jedilnice, kije lahko hkrati tudi večnamenski prostor, primeren za prireditve. Igra narave Da nam lahko narava postreže z vsemogočimi oblikami jesenskih mmmmmmhmm pridelkov, se je lahko pred kratkim prepričala tudi gospodinja iz vzhodnega dela na svojem J ; vrtu pospravi- J M Br jala korenje, j^K je naletela na ta dva zan- H imiva primer- ka v "Evinem kostimu". Le kdo bi se odrekel slastnemu kostanju, ki je dišal daleč naokrog Turistično društvo Lajše Zgledovati bi se morali po čebelah Slehernega, ki ga pot zanese tja pod osrčje Pohorja skozi Dovže, lahko že od daleč opazi lično urejen čebelnjak. Ko pa stopiš nekoliko bliže, potem se lahko srečaš in zapleteš v zanimiv pogovor z njegovim lastnikom Jožetom Štinjekom. S čebelami ali "božjimi muhami", kot jih imenuje, seje srečal že kot kratkohlačnik. Vzljubil jih je, saj je imel tudi njegov stric "kranjiče", potem pa je iz Murske Sobote neki Ervin pripeljal prav semkaj zaradi sila ugodne paše 166 panjev čebel. Jože Ivosmerno skozi Staro Prometni strokovnjaki se lahko pridejo učiti novih prometnih prijemov kar v Staro Velenje. Tu niso bili zadovoljni z enopasovnico, pa so kar s pomočjo lepila naredili dvopasovni-co. Ce za kaj drugega ne, velja za kolesarje in rolaije. Jo pa le imajo! K temu pa lahko dodamo, da v istem delu Velenja tam, kjer bi oznake morale biti, teh ni. Morda bodo prehodi za pešče v križišču med Foitovo in Partizansko narejeni, ko bodo pričeli izdelovati dovolj široka lepila. ■ Drži. Ne vemo, katere znamke Je, ampak lepilo je stvar močno spremenilo! (Pred)volilna Mnoge kandidate so obesili kar na drevesa. Nekateri bodo tam obviseli, drugi bodo kasneje obviseli v parlamentu. Velenjska Če ne rečeš bom, se lahko zgodi boom! Previdno Šoštanjčani se zelo previdno lotevajo načrtovanja prometa v svojem kraju. Ne le zato, ker jim projekte pripravlja velenjski zavod, skrbno jih preveijajo, saj želijo, da bi bil promet urejen bolje kot v njihovem "velikem mlajšem" bratu. Prispodoba Tudi za nekatere naše politike menda velja tisti pregovor: če imaš takega prijatelja, ne potrebuješ sovražnika. Partnerstvo Velenje ima sklenjeno partnerstvo z mesti v osmih državah širom Evrope. Potreboval bo še kakšno tesnejše partnerstvo s slovensko metropolo. Skrbno z odpadki V Šaleški dolini vse več Jica velikanka Na kmetiji Jožice in Karla Ostervuha v Šentflorjanu pri Šoštanju, kjer ta rod kmetuje že več kot 300 let, je na kompostu zrasla velikanska buča. Buča tehta 63,5 kg, njen obseg je 2 metra in 8 centimetrov, poleg nje pa so zrasle še tri le nekaj kilogramov lažje. Buča velikanka je čez dan na ogled pred domačijo, preko noči pa jo skrbno zaklenejo. ■ L. Ojsteršek pozornosti povečajo ravnanju z odpadki. Tako je tudi prav. Odpadki so veliko vredni. Dokler jih imamo, nam še kar nekako gre! Skupno Kaj imata skupnega Slovenija in agrarna skupnost Zgornje Savinjske doline? Slovenija menda zahteva del športnega igrišča Partizan v Beogradu, agrarna skupnost pa športna igrišča na Forštu. Skupno je menda še to, da iz obojega ne bo nič. Dokaz V velenjskem primeru se dokazuje, da ima lahko kava okus tudi po zelenem. Izguba Zaradi varovanja ozračja so velenjski knapi pred časom izgubili mariborski trg. Ampak to ni bilo najhujše. Huje je, da "knapi" zdaj pri Mariborčanih ne morejo več iztržiti nobene točke. Niti obljube Krajani v skrajnem koncu Savinjske doline so v teh dneh razočarani. Mejnega prehoda Pavličevo sedlo ni noben kandidat vključil niti v predvolilno obljubo! Tudi takšni jurčki se še najdejo Bojan Založnik iz Mislinje je že dolga leta znan kot sila strasten in zagnan gobar. Pozna veliko najrazličnejših vrst gob, še bolj pa ve za "plače", kjer se nahajajo. Posebna zanimivost pri njem je tudi, da pozna vse skrivne kotičke in predele Pohorja, saj seje rodil v njegovih nedijih. No, in daje bila letošnja gobarska sezona zanj sila uspešna, lahko bi dejali celo rekordna, priča tudi posnetek, ki je nastal prav pred kratkim. Bojan je namreč ravno na vrhu Pohorja, na kraju, ki se imenuje "Čanška frata", našel takšnega zajetnega gobana. Tehtal je natanko 1,50 kg, visok pa je bil krepko čez 30 cm in - kar je najbolj pomembno - prav čvrst je bil. ■ Silvo Jaš Krap, da te lahko kap! Tisti, ki so najbolj zagnani in vztrajni, včasih tudi kaj dobijo. Nekaj podobnega bi lahko dejali za Rada Brezovnika iz Mislinje. Že vrsto let je znan kot strasten ribič, ki ne odneha kar tako, če ni prijema. Rado je sicer član celjske ribiške —————— družine jn šmartinsko jezero je njegov najljubši "lovni štant". Kakšen mojster je pri ribolovu, pa najbolj zgovorno pove pričujoča fotografija. V zaporedju treh dni ujeti kar dve kapitalni ribi ni kar tako. Pa nikar si ne mislite, da so to njegove edine ribe. Sploh ne, kajti vseh enostavno nismo mogli poslikati. ■ Silvo Jaš Korenje, ki bo dalo veliko juh Še eno zanimivo korenje smo v ponedeljek videli v uredništvu "Delamo za dobro počutje krajanov" Januarja letos so v Lajšah ustanovili svoje turistično društvo, saj delo na tem področju v kraju sega že leta nazaj. Društvo šteje okoli dvajset aktivnih članov in uspešno sodeluje s TD Šoštanj, precej aktivnosti pa izvajajo sami. Kot nam je povedal predsednik društva Ivan Kavnik, pripravijo za krajane Lajš vsako leto izlet v kakšen slovenski kraj. Prav to soboto, 19. oktobra, se bodo krajani z avtobusom popeljali na Ptuj in v Jeruzalem, minulo nedeljo pa so v Lajšah pripravili kostanjev piknik in točili sladek jabolčnik. ■ B.M. jih je moral nadzorovati in mu poročati o stanju v panjih ter sami paši. V zahvalo je potem dobil pravcati panj s čebelami. Danes jih ima že 34. V pogovoru je dejal, da so letine pri čebelarjih različne, vendar pa se mu ni še nikdar zgodilo, da bi imel izgubo, kajti čebele so mu vedno povrnile trud in ljubezen. Beseda je nanesla tudi na bolezni, ki pestijo čebele. Da čebele izumirajo, so poleg bolezni kriva tudi številna škropiva in kemična sredstva. Jože je tudi omenil, da so prav tukaj izredno dobri pogoji medenja, ob potoku Dovžanka je naprej proti Pohorju izredno veliko podrastja. Pred tremi leti je imel naprimer rekordni pridelek medu, saj je iz 32 panjev dobil kar 1500 kg medu. Še in še sva se pomenkovala; nehote se mi je zazdelo, da sta se mu čas in spomin ustavila pri njegovih ljubljenkah - čebelah. ■ Silvo Jaš Našega časa. K nam ga je prinesla Angela Drev iz Velenja, ki pa ni bila "kriva" za obilen in zanimiv pridelek. Rumeno korenje je dobila za ozimnico od sestrične Pepce Poznič iz Šokata pri Gornjem Gradu. Ta ji ga je poslala, ker ve, da ima Angela v juhi raje rumenega kot rdečega. Angela pravi, da ga bo za veliko juh, vsaj mesec in pol bo zadostoval. Nič čudnega, če vam zaupamo, da tehta 1, 24 kg, da je dolgo 30 cm in v premer meri 15 cm. ■ bš, foto: vos Bolj (ne)normalno korenje nam je prinesla pokazat Angela Drev iz Velenja liko časa se bo v njem dogajalo, kaj čisto posebnega: v novembru denimo degustacija vin priznanih proizvajalcev Kristančiča in Lisjaka. Izvrstna kuhinja, prijazno, domače in lepo okolje ter dobra postrežba so razlogi zaradi katerih v prihodnje gostišča Pri Prislanu ne boste mogli spregledati. >BOST< d.o.o. MNENJA IN ODMEVI MNENJA IN ODMEVI MNENJA IN ODMEVI MNENJA IN ODMEVI MNENJA IN ODMEVI Odgovor Vanetu Gošniku Tržna inšpektorja enote Celje in tržni inšpektor enote Dravograd, Izpostava Velenje, smo v skladu z mesečnim programom dela dne 6. 6. 1996 opravili inšpekcijski pregled v gostinskem obratu Kofetarca samostojnega podjetnika Bojana Šalamona, Cankarjeva 1, Velenje. Pri inšpekcijskem pregledu smo ugotovili, da gostinski obrat glede na (ne)izpolnjene minimalne tehnične pogoje in vrsto gostinskih storitev, ki jih nudi gostom, posluje v kategoriji "specializirana okrepčevalnica". Samostojni pojdetnik v svojem gostinskem obratu nudi gostom samo alkoholne in brezalkoholne pijače ter tople in hladne napitke. V tem primeru gre torej za skrčeno ponudbo, saj samostojni podjetnik gostom ne nudi enostavnih toplih ali hladnih jedi. Samostojni podjetnik v svojem gostinskem obratu Kofetarca tudi ne izpolnjuje minimalnih tehničnih pogojev, saj gostinski obrat še nima sanitarij za goste, ločene po spolu (ima samo sanitarije za zaposleno osebje, ki ga uporabljajo tudi gosti). Glede na ugotovljeno in opisano ne more biti govora o kakovostni - ustrezni ponudbi gostom, saj le-tem niso zagotovljeni niti minimalni pogoji. K pogojem ustrezne ponudbe ne spada samo točenje pijač ali zmerne cene gostinskih storitev, temveč tudi vse ostalo. Tržni inšpektorji smo pri pregledu ugotovili, da si samostojni podjetnik še ni pridobil odločbe, da izpolnjuje minimalne tehnične pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskem obratu Kofetarca in zaradi tega opravljanja gostinske dejavnosti tudi ni priglasil pri Davčnem uradu Velenje, Izpostava Velenje (prej: Republiška uprava za javne prihodke Ljubljana, Izpostava Velenje). Ugotovili smo, da samostojni podjetnik opravlja gostinsko dejavnost tudi na zunanji površini, to je na gostinskem vrtu, ki se nahaja pred vhodom v gostinski obrat, prav tako brez dovoljenja. Samostojni podjetnik je povedal, da je pridobivanje dovoljenja v fazi predhodnega postopka in da si je šele pridobil lokacijsko dovoljenje. Glede na to, da samostojni podjetnik opravlja gostinsko dejavnosti v gostinskem obratu Kofetrca in na gostinskem vrtu brez dovoljenja in ker opravlja to dejavnost brez priglasitve pri Davčnem uradu Velenje, Izpostava Velenje, sem samostojnemu podjetniku izdal upravno odločbo, s katero sem mu prepovedal opravljanje gostinske dejavnosti. V skladu s programom dela tržne inšpekcije smo v Izpostavi Velenje opravili pet inšpekcijskih pregledov. V vseh primerih smo ukrepali upravno in kazensko. Več inšpekcijskih pregledov pa v Izpostavi Velenje v programu dela tržnih inšpektorjev enote Celje ni bilo načrtovanih. V vašem dopisu večkrat ponavljate vprašanje, zakaj inšpekcijskega nadzora nismo opravili še pri drugih pravnih in fizičnih osebah - kršiteljih. Vsekakor je mogoče takoj ugotoviti, da istočasno ali v kratkem času fizično ni mogoče opraviti pregledov -kontrole pri vseh kršiteljih. Moram povedati, da sicer opravljam inšpekcijski nadzor na območju enote Celje in da smo v Izpostavi Velenje opravili v skladu s programom našega dela samo načrtovane inšpekcijske preglede. Na območju Izpostave Velenje pa opravlja inšpekcijski nadzor tržni inšpektor enote Dravograd, Izpostava Velenje, ki bo - to sem prepričan - inšpekcijski nadzor opravil dosledno v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi, po katerih je pristojen opravljati kontrolo, in sicer pri vseh, ki kršijo veljavne predpise, tudi pri tistih, ki jih vi navajate v vašem dopisu. Ker ste dopis naslovili na mene, vam moram pojasniti, da sem po natančni preučitvi vsebine dopisa ugotovil, da so Če iščete odlično kuhinjo, prijazno postrežbo in lep ambient V vinski in jedilni list se splača poglobiti. vaše navedbe povsem neargu-mentirane, tu in tam pa za tržnega inšpektorja in tržno inšpekcijo nasploh žaljive. Del dopisa, kjer navajate, da nisem ukepal v primeru črnih gradenj in da sem s tem kršil zakone, kaže na vaše popolno nepoznavanje pristojnosti dela posameznih inšpekcij, saj bi ravno v primeru poseganja v pristojnost urbanistične inšpekcije kršil zakone. Nadalje, vaša navedba, citiram: "je ta odločba rezultat politične odločitve, ki je bila slejkoprej dejansko sprejeta na županstvu občine Velenje," je popolna neumnost. Nisem namreč v nobeni politični stranki in delo tržnega inšpektoija opravljam povsem neobremenjeno, pošteno, nepristransko ter seveda tudi uspešno. V mojem dolgoletnem opravljanju dela in nalog tržnega inšpektoija sem vseskozi kategorično zavračal kakršnekoli lokalne vplive. Župana občine Velenje pa sploh ne poznam, saj sem bil na občini Velenje samo enkrat, in sicer pri tržnem inšpektorju. V zvezi z vašo navedbo, da naj vam pojasnim, zakaj po službeni dolžnosti ne preganjam protizakonitih dejanj v mestu Velenje, vam moram odgovoriti - pojasniti, da že vrsto let (prej v občini Celje in sedaj v enoti Celje) uspešno preganjam vsa ugotovljena protizakonita dejanja tako pravnih kot fizičnih oseb in da bo to v Velenju enako dobro in uspešno opravil tržni inšpektor, ki pokriva območje Izpostave Velenje. Lep pozdrav! ■ Ivan Gabršek tržni inšpektor Slovenski pregovor pravi: "Kdor laže ..." (POJASNILO BRALCEM NA PISMO "KOFETARCA' z dne 10. oktobra 1996, št. 39, v rubriki "MNENJA IN ODMEVI") Pravzaprav je težko odgovarjati nekomu (morda celo dvema ali trem), ki ni toliko pogumen, da bi se podpisal z imenom in priimkom. Istočasno pa v pismu podučuje druge. Resnično smo si različni. Pisec, ki se podpisuje s "Kofetar'ca", je napisal več neresnic in obtožb, nekaj pa jih zahteva pojasnilo. Gospa Milena Pečovnik, sedaj načelnica Državne uprave v Velenju, do 31.12.1994 pa članica in podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine Velenje ni in ni bila članica ZLSD. K sodelovanju v Izvršni svet sem jo povabil kot strokovnjakinjo na pravnem področju. Ponovno izjavljam, da, žal, nimam časa za sprehode po mestu in ne po drugih kra- Gostišče Pri Prislanu - nostalgija za starim V prijetnem okoyu starega naselitvenega jedra Šaleške doline, pod gradom Šalek in tik ob cerkvi Svetega Andreja v Šaleku, so v petek, 11. oktobra, na široko odprli vrata novemu gostišču, ki se mu preprosto reče Pri Prislanu. Gostinski objekt, ki so ga vešči arhitekti vkomponirali med zidovje nekdanje Prislanove stale ima pridih nečesa starega, pa je vendar povsem nov in moderno opremljen lokal. V njem se bodo odlično počutili tisti, ki se tu in tam zalotijo, kako se z nostalgijo spominjajo starih časov, ki se zavedajo minljivosti vsega, pa se znajo zato kdaj tudi ustaviti in poveseli- ti, kaj dobrega pojesti in popiti. So trenutki, ki popestrijo in polepšajo življenje. Če jih iščete, jih boste odslej lahko vedno našli Pri Prislanu. Gostišče ima v najemu gospa Jana Strojin, ki natanko ve, kako se stvari streže. Zato je pokrbela za dobro hrano in odlično pijačo. Le v redkih gostilnah dobiš v roke ob jedilnem listu tudi vinsko karto. Pri Prislanu je ni treba zahtevati, preprosto vam jo ponudijo. V njej najdete od "klasike" do izbranih in posebej za poznavalce uglašenih pijač: pozne trgatve, jagodnega izbora in celo ledeno vino, ki se pije, kot je rekla gospa Strojin, po "štamperlih". Kdor uživa ob hrani in pijači, kdor je gurman, bo k Prislanu prišel in se tja tudi vračal. Ob petkih in sobotah bo lahko užival tudi ob prijetni, razpoloženjski živi glasbi. Bodo pa, to obljublja podjetna najemnica lokala, mislili tudi na tiste, ki morajo na hitro zadovoljiti najbolj primarno človeško potrebo -potrebo po hrani. Vsak trenutek se bo zanje našel okusno pripravljen obrok, pa naj bo to dopoldanska malica ali popoldanski golaž in vampi. Gostišče Pri Prislanu ima 95 sedežev, odprto je vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, med 8. in 23. uro. Vsake to- Ob cekrvi Svetega Andreja v Šaleku je gostišče Pri Prislanu. Lokal Ima pridih nečesa starega, pa je vendar povsem nov in moderno opremljen. jevnih skupnostih v naši občini. Obveznosti, ki jih imam kot župan, zahtevajo veliko angažiranja, predvsem pa časa, ki je izpolnjen z vsakodnevnimi obveznostmi, od jutra do poznega večera. Verjemite, da mesto, dogodke in življenje v njem kljub temu spremljam in poznam. Morda je v nekih drugih časih župan ime' prosti čas in se je res sprehaja Danes pa tega ne more počet noben župan v Republiki! Sloveniji. In še o politiki; pravzaprav ni umazana zadeva - je pač politika. Delamo jo ljudje in zaradi nas (vas) je takšna. Za nekatere umazana, za druge pritlehna, spet za druge pa pot, po kateri se lahko nekaj naredi. In k sreči volilci to tudi vedo. Na volitvah natančno odmerijo oceno posameznikom, strankam in ... Občane in bralce Našega časa obveščam, da nimam časa in ne moči za vodenje podobnih polemik, saj imam preveč odgovornega dela. Svoje zadoščenje bom zato poiska po pravnih poteh. Obvestilo je namenjeno občankam in občanom zarad izrečenih neresnic in v preso jo. ■ Srečko Meh, župan Mestne občine Vei 6.7. oktobra 1996 "v...... ZA RAZVEDRILO MŠ U1S 13 HOROSKOP Oven od 21. marca do 21. aprila Poskrbeli boste, da boste še pred pravo zimo opravili kar nekaj dela, ki vam veliko pomeni. Izkazalo se bo, da ne samo vam, saj boste z narejenim razveselili vso družino. Le na nekaj pazite - na denar. Tega vam zadnje čase precej manjka, zato vsak tolar dvakrat obrnite. Bik od 22. aprila do 20. maja Trmasto boste vztrajali pri svoji odločitvi, čeprav vam bodo vsi dokazovali, da nimate povsem prav. Ker odločitve še ne boste uresničili, tudi večje škode ne boste povzročili. Boste pa zato prisluhnili partnerju in mu uresničili neko željo. Harmonija v dvoje bo popolna. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Nikar ne tarnajte, saj vam sploh ni tako hudo, kot se vam zdi. Nekateri so se vas že naveličali poslušati in če bo šlo tako naprej, se vas bodo pričeli celo izogibati. Pazite malo pri prehrani, pa tudi malo športne aktivnosti vam nikakor ne bi škodovalo. Rak od 21. junija do 22. julija Ko ste že mislili, da ste se lepo dogovorili in da bo vse steklo tako, kot si želite, bo spet prišlo nekaj vmes. Tokrat boste le vi tisti, ki bo lahko postavil stvari na svoje mesto. Le precej poguma boste morali zbrati in končno reči bobu bob. Lev od 23. julija do 23. avgusta Pusto jesensko vreme vam sploh ne bo prišlo do živega, saj boste srečni kot že dolgo ne. Nihče vam tega ne bo mogel vzeti, mnogi pa bodo zavistni. Kar pa vas seveda ne bo ganilo. Pomemben poslovni sestanek v začetku tedna vam bo odprl še nove možnosti. Lep teden. Devica od 24. avgusta do 23. septembra Prijatelj vam bo prišepnil nekaj, kar vas bo spravilo na noge in vas prebudilo iz jesenske dremav-ice. Aktivno boste posegli v dogajanje in kaj kmalu ugotovili, da ste to storili še pravočasno. Se sreča, da si znate vzeti čas tudi za prijatelje, ki vam to radi vrnejo. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Letošnja jesen se vam bo zdela lepa, kot že dolgo ne. Razlogov bo več, veliko od njih takih, ki bodo vredni praznovanja. Kar veselo se lotite novih nelog, saj vam predstavljajo pravi izziv. Ki vam bo ponovno vlil energije in volje. Življenje se vam zdi vsak dan lepše. v Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Kup razburljivih dogodkov je v teh dneh pred vami. Po svoje se jih bojite, po drugi strani močno veselite. Sicer pa ste popolnoma zadovoljni z vsem, kar se vam dogaja. Odločili ste se pač, da boste vse vzeli z vesele in pozitivne plati in življenje vam bo to vračalo dvojno. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Uspeh za uspehom boste nizali, kar vam bo dvignilo moralo, pa še v denarnici se bo poznalo. Tag boste zelo veseli, saj ste se določili, da si boste v življenju privoščili več stvari, ki vas bodo sprostile in manj tistih, ki bi vam jih zavidali sosedi. Partner vas bo potreboval, vi pa boste trdno z njim. Kozorog od 23. decembra do 20. januarja Kar nekaj težavic z zdravjem boste imeli. Verjetno bo šlo le za rahlo zoprn prehlad, a vi se boste mnogo bolj preplašili. Vzemite se v roke in se nikar ne prepustite malodušju, saj si boste s tem naredili medvedjo uslugo. Ljubezen pa bo cvetela. Vodnar od 21. januarja do 19. februarja Ljubezen vas bo v teh dneh rahlo spravljala ob živce in vam kradla sanje in spanje. Bolelo bo, a bo minilo. Celo prej kot si lahko trenutno predstavljate. Odzovite se vabilu na zabavo, čeprav vam ne bo dišalo. Boste že videli, zakaj se bo splačalo. Ribi od 20. februarja do 20. marca Veliko boste razmišljali in se počasi postavljali na lastne noge. In spet boste ugotovili, da se lahko v življenju zanesete le na redke. Med njimi vam je najzvestejši partner, zato vam bo tudi tokrat zelo pomagal. Privoščite si sprostitev, predvsem pa veliko sprehodov. iluslracije:Pia HOBOZKOb modaM0DAmodaw^modaMOI)Amoda Op o w\/a0WBpoui Mehak objem toplote Kar nekaj jesensko - zimskih modnih obdobij že obožuje pletenine. Tudi letos ni nič drugače. Z njimi se ukvarjajo tudi veliki, največji svetovni modni kreatorji. Ne brez razloga, saj jih mnoge dame in gospodje naravnost obožujejo. Ne le zaradi prijetne toplote, tudi zaradi udobnosti, praktičnosti in tudi večne lepote. Če jih seveda še pravilno vzdržujemo. Kakšne pletenine naj si splete-mo ali kupimo za to jesen in zimo? S klasično črno nikakor ne boste udarili mimo. Pa naj bo iz njega tanek pulover z visokim ovratnikom, kratka ali dolga obleka ali pa jopica. Tudi vzorci bodo dobrodošli, po želji in okusu seveda. Če se boste odločili za žive barve, sploh, če se radi športno oblačite, pa tudi ne boste udarili mimo. Veselo na delo ali po nakupih. Drugačno, sproščujoče kopanje Že od nekdaj velja, da kopel pomaga preganjati utrujenost, pa tudi stres. Sploh, če vanjo vsujemo še kakšno zelišče, ki nam gaje dala narava. Vedeti pa moramo vsaj malo o tem, zakaj pomaga kakšna roža. Vsekakor se izogibajte premočnih mil, saj veste, da poškodujejo kožo. Vedno se tuširajte s šanponom, ki je ph nevtralen. Če se odločate za kopeli, naj vam zaupamo nekaj zdravilnih učinkov posameznih. Mah in breza dobro deneta koži in pospešita krvni obtok. Vrtnica, lipa in črni slez so blagi, ščitijo kožo in jo naredijo žametno. Limona in grapefriut delujeta antibakterijsko in gladita grobo kožo. Evkaliptus in lavanda delujeta antiseptično. Vsekakor so najučinkovitejša in hkrati naj nežnejša olja za kopanje. Ne penijo se, lahko jih uporabljate za hidro-masažo, poleg tega pa kožo še ščitijo in nahranijo... Suh šopek je lep Rože, ki jih želimo posušiti, režemo takoj, ko zacveti-jo. Izjema so hortenzije; pustimo jih, da se razcvetijo in na grmu posušijo, šele nato jih porežemo in sestavimo v trajne šopke. Nadevane hruške Potrebujemo: 2 večji hruški, 2 dl belega suhega vina, 2 žlici sladkorja, limonino lupinico, 5 nageljnovih žbic, cimetovo škorji-co, 4 suhe fige, 5 suhih sliv, 1 žlico rozin, 5 suhih jabolčnih krhljev, mlet cimet, 1 dl sladke smetane. Hruške olupimo. Če je lupina tanka, jo pustimo. Sadje zdušimo z dodatkom vina, sladkorja, cimetove skorjice in žbic, ki smo jih zapičili v limonino lupinico. Dušimo 10 minut. Medtem sesekljamo fige, slive in krhlje ter začinimo z mletim cimetom. Dodamo oprane rozine in na kockice narezane krhlje. Obrizgamo s stepeno sladko smetano in ponudimo. ** * ** Z\zezdnikaži * .*;; * © © © dobro sredn|e slabo Oven Mt Dvojčka Id Lev levica Tehtnica tam* Strelec Kozorog Vodnar Šibi delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © ©; © © © © © © denar © © © © © ©1 i © © © © © t©: zdravje © © © © © © © © © © © © ■■■■ ! ---.-■■■■- --- 17. oktobra 1996 ČETRTEK, 17. oktobra SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 12.50 13.20 14.45 16.20 17.10 sledi 18.00 18.30 19.00 19.25 19.30 20.00 20.25 22.00 22.50 23.45 00.30 Japonska V žarišču Jesen v Paradižu, švedski film Don Kihot, 4/5 SOVA, pon. Kvantni skok, 1/30 Castlovi, 6/26 Korenine slovenske lipe Najstrašnejši umor, 2/6 Včeraj, danes, jutri V območju somraka, 45/61 Evrogol Zagreb: košarka - evropska liga; CR0ATIA:SMELT OLIMPIJA, prenos Portret Frana Žižka Pisave Jazz v klubu Central Košarka: evropska liga (Ž); JEŽICA-ELITZUR, posnetek iz Ljubljana PETEK, 18. oktobra SLOVENIJA 1 Zlati dež, 5/6 09,45 Učimo se ročnih ustvarjal- Sedem korajžnih in Davor nosti Korajža velja 10.00 Pasje mesto, 21/31 Pustolovščine in odkritja, 10.20 Zlata šestdeseta slovenske 11/26 popevke Po domače 11.15 Rimska pomlad gospe Poročila Ston, amer. film Kolo sreče, tv igrica 13.00 Poročila Alica, evrop.kult.magazin 13.05 Kolo sreče, tv igrica Svet na zaslonu 15.30 Antologija slovenske Dosje glasbe "IV dnevnik 1 17.00 TV dnevnik 1 Delfi in prijatelji, 17/26 17.10 Otroški program Operacija strogo zaupno, 18.00 Po Sloveniji 19/24 18.30 Risanka Po Sloveniji 18.50 Hugo, tv igrica Svetovalna oddaja 19.20 Včeraj, danes, jutri Risanka 19.30 TV dnevnik 2 Kolo sreče, tv igrica 20.05 Volitve Ž96 TV dnevnik 2 20.40 Planet INN Volitve Ž96 22.10 Včeraj, danes, jutri Tednik 22.20 TV dnevnik 3 Zlata šestdeseta slovenske 22.40 Šport popevke 22.50 SOVA: TV dnevnik 3 sledi Kvantni skok, 3/30 Šport 23.40 So leta minila, 10/20 Poslovna borza 00.10 Cleo od petih do sedmih, SOVA: franc. film Kvantni skok, 2/30 Najstrašnejši umor, 2/6 SLOVENIJA 2 10.50 Poslovna borza 11.00 Korenine slovenske lipe 11.30 Portret Frana Žižka 12.25 Pisave 13.15 Jazz 14.05 Pikapolonica, ang. film 15.45 Svet dinozavrov, 5/13 16.10 Gradovi, 12/13 16.40 SOVA, pon. sledi Kvantni skok, 2/30 17.30 So leta minila, 10/20 18.00 Slovenski magazin 18.30 Koncerti za mlade 19.30 V območju somraka, 46/61 20.00 Skrivnostna znamenja, 4/4 20.50 Forum 21.05 Večer makedonske TV 00.30 Videošpon 08.30 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 09.30 M.A.S.H., pon. naniz. 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila, pon. naniz. 12.00 Pop kviz, pon. 12.30 Volitve Ž96, pon. 13.00 Obraz tedna,pon. 13.30 Hudičevka, film 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, naniz. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, naniz. 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, naniz. 19.30 24 ur 20.00 Bever1y Hills 90310, nad. 21.00 Melrose plače, nad. 22.00 Volitve Ž96 22.30 M.A.S.H., naniz. 23.00 Sedma sila, naniz. 00.00 Mož pravice, naniz. 01.00 24 ur, pon. 01.30 POP 30, pon. 09.30 10.20 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 21.05 22.35 22.40 22.45 22.50 22.55 ANNE IZ GREEN GABLESA, pon. 5. dela EPP / Vabimo k ogledu VIDEO TOR pon. Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OSVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU VEČER Z DR. SUSMANOM: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU KRVNA ZVEZA, film REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 09.00 09.30 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 14.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 01.00 01.30 09.00 09.45 10.45 10.50 12.20 17.55 18.00 19.00 19.05 19.50 20.00 20.05 20.40 22.10 22.40 22.45 22.50 22.55 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin M.A.S.H., pon. naniz. Santa Barbara, nad. Sedma sila, pon. naniz. Pop kviz, pon. Volitve ž96, pon. Edera, pon. Roseanne, amer. naniz. Rodili bomo, mini serija POP 30 Mulci!, naniz. Santa Barbara, nad. Obalna straža, naniz. POP kviz Cosby, naniz. 24 ur Urgenca, naniz. Dosjeji x, naniz. Predator, film Loved na glave, naniz. 24 ur, pon. POP 30, pon. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja VEČER Z DR. SUSMANOM, pon. EPP/Vabimo k ogledu KRVNA ZVEZA, pon. VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE VIDEO NOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE TV IZLOŽBA EPP/VABIMO K OGLEDU DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV - 2. oddaja: AKVARIJ PRETEKLOSTI POVEST O DOBRIH LJUDEH, slovensMlilm GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 19. oktobra SLOVENIJA 1 08.30 Radovedni Taček 08.55 Jakec in čarobna lučka 09.05 Male sive celice, kviz 09.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Učimo se tujih jezikov: angleščina 10.35 Koncert za tenor in lutnjo 11.00 Glasba na vodi, balet 11.10 Svet dinozavrov 11.40 Analitična mehanika, 40/53 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Hugo, pon. 14.20 Reka upanja, 15/18 15.15 Človek zver, franc. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Svetovi zemlje 18.00 Na vrtu 18.30 Ozare 18.35 Hugo, tv igrica 19.10 Včeraj, danes, jutri 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Res je! 21.35 Za tv kamero 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3 22.40 Šport 23.00 SOVA: sledi Kvantni skok, 4/30 23.50 Večni sanjač, 17/25 00.15 Strah ima mrzlo roko, nemški film SLOVENIJA 2 10.00 11.30 16.35 17.30 17.55 sledi 19.30 20.00 21.55 22.25 Planet INN Mostovi Zgodovinska kitajska mesta, 5/13 Skrivnostni svet A. Clarka Športna sobota Celje: PEPvrokometu(M); CELJE PIVOVARNA LAŠKO:TOPOLČANY, prenos V območju somraka, 47/61 Čarovnice iz Eastwicka, amer. film Trend Sobotna noč 08.00 Mož pajek, risana serija 08.30 Junak akcije, mladinska serija 09.00 Zvezdne steze, risana serija 09.30 Kje je Wally, risana serija 10.00 Max Glick, mladinska serija 10.30 Kenny Rogers 2, mini serija 11.30 Avtodrom, pon. 12.00 Nove Supermanove dogodivščine, naniz. 13.00 Neresnična zgodba, film 14.30 Rodili bomo, mini serija 15.30 Obraz tedna 16.00 Svet športa 17.00 Imamo jih radi 17.30 Beverly Hills 90210, pon. nad. 18.30 Melrose Plače, pon. nad. 19.30 24 ur 20.00 Zloba, film 22.00 Teksaški mož postave, naniz. 23.00 Pri pujsu 3, film 00.30 24 ur, pon. 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 10.30 EPP / Vabimo k ogledu 10.35 NOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, pon. 11.05 DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, pon. 11.40 SMRTONOSNA ŽENSKA, film, pon. 13.10 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP /VABIMO K OGLEDU 20.05 523. VTV MAGAZIN 20.30 VEDRIH SLOVENCEV ZBOR Ž96 V RADLJAH 21.40 CLARENCE, film, pon. 23.10 HOROSKOP 23.15 TV IZLOŽBA 23.20 NAJ SPOT DNEVA 23.25 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 20. oktobra SLOVENIJA 1 08.40 ŽIVŽAV 09.30 Sredi galaksije zavij levo 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Kanala ob Soči 11.00 Vsi smo ena družina, 5/10 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Evromuzika na Azorih 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Karaoke, pon. 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Sound Barrier, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.40 Po domače 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.10 Moški, ženske 22.20 TV dnevnik 3 22.30 Športni pregled SLOVENIJA 2 08.20 Deček, ki ni nikoli spal, frand. film 09.50 Videošpon 10.20 Na vrtu 10.50 Lahkih nog naokrog 11.35 Trend 12.05 SOVA, pon. sledi Kvantni skok, 3/30 13.10 Športna nedelja: sledi Motociklizem za VN Avstralije, posnetek 15.30 Velenje: rokomet za pokal EHF (M) GORENJE:ELEK-TROMOS, prenos 17.00 Jesenice: alpska liga v hokeju na ledu; JE-SENICE:MILANO, prenos 19.30 V območju somraka, 48/61 20.00 Don Kihot, 5/5 21.00 Onstran zakona, amer. film 22.45 Novice iz sveta razvedrila 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 13.00 14.00 16.00 17.00 18.00 19.30 20.00 22.00 23.00 01.00 08.15 08.40 09.40 10.05 10.30 10.50 11.20 11.25 11.55 12.25 13.25 14.45 15.15 15.25 16.15 17.10 18.00 19.30 20.20 21.20 21.25 Risanke Pink Panter, risanka Kapitan Zed in Zee Zone Kimba beli levček, risanka Detektiva in pol, naniz. Radovedna Nancy, naniz. Glavni kuhar, naniz. Kuharske mojstrovine, kulinarična oddaja Razprtije, naniz. Svet športa, pon. Pregled sezeone formule 1 Teksaški mož postave, pon. naniz. Ljubezan na Donavi, nad. Pozna ljubezen, film 24 ur Na zlatem ribniku, film Na sever, nad. Pregled sezone formule 1, pon. 24 ur, pon. 92 5, otroška glasbena lestvica OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 522. VTV MAGAZIN, pon. GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO ŠPORTNI TOREK, pon. ŠPORTNI GOST EPP GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 523. VTV MAGAZIN, pon. DRUGAČNO ŽIVLJENJE; gosta GREGOR ŠPINDLER in KATJA GREGL -KALOVAT VEDRIH SLOVENCEV ZBOR Ž96 V RADLJAH GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI ANNE IZ GREEN GABLESA, pon. 4. dela VEČER Z DR. SUSMANOM ANNE IZ GREEN GABLESA, pon. 5. dela POVEST O DOBRIH LJUDEH, pon. VIDEO NOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, pon. VIDEO TOR ročk glasba HOROSKOP VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 21. oktobra SLOVENIJA 1 09.55 Sončkovo rojstvo, ang.dokum.film 10.45 Zagorje Ž96 11.15 Onstran zakona, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 13.55 Utrip 14.10 Zrcalo tedna 14.20 Za tv kamero 14.30 Forum 14.50 Nedeljska reportaža 15.20 Moški, ženske 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.30 Očividec, 3/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Lingo, tv igrica 19.20 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Volitve Ž96 21.25 Roka ročka 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Sova: sledi Kvantni skok, 4/30 23.50 Noro zaljubljena, 11/25 SLOVENIJA 2 10.55 Učimo se tujih jezikov, angleščina 11.10 Reka upanja, 3/18 12.05 Res je! 13.35 Sobotna noč, pon. 15.35 Športni pregled 16.20 VVildbach, 8/13 17.10 SOVA, pon. sledi Kvantni skok, 3/30 18.00 Simpsonovi, 50/92 18.30 Sedma steza 19.00 Noro zaljubljena, 11/25 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka, 49/61 20.00 Meso, ang. drama » 21.30 Osmi dan 22.00 Homo turisticus, oddaja o turizmu 22.30 Svet poroča 23.00 Brane Rončel izza odra 09.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 22.00 22.30 23.30 00.30 01.30 01.30 09.00 09.45 09.50 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.55 21.45 21.50 22.20 22.50 22.55 23.00 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin Santa Barbara, nad. Razprtije, pon. POP kviz, pon. Imamo jih radi, pon. Alexa: Ljubezenska zgodba, 2/4 Ljubezen na Donavi, pon. nad. Radovedna Nancy, pon. Max Glick, pon. POP 30 Mulci!, naniz. Santa Barbara, nad. Obalna straža,naniz. POP kviz Cosby, naniz. 24 ur Mississippi v plamenih, film Volitve ž96 Športna scena Sedma sila, naniz. Mož pravice, naniz. 24 ur, pon. POP 30, pon. kanali 82 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP Vabimo k ogledu 523. VTV MAGAZIN, pon. Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU PAHOR & GOSTJE: gost VIKTOR JACKOVICH (iz produkcij drugih televizij) ANNE IZ GREEN GABLESA, 6. del REGIONALNE NOVICE MEDNARODNA POLETNA VIOLINSKA ŠOLA, 2. del GOST ODDAJE DOBRO JUTRO HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 22. oktobra SLOVENIJA 1 10.40 Otroški program 11.30 Fant, ki ni mogel spati, franc. film 13.00 Poročila 13.05 Lingo 13.50 Vsi smo ena družina, 5/10 14.20 Obzorja duha 14.50 Meso, ang. drama 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Sredi galaksije zavij levo, 23/28 17.35 Jakec in čarobna lučka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Volitve Ž96 20.35 Mednarodna obzorja 21.25 Prijateljice iz hiše žalosti, 4/4 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Sova sledi Splošne poizvedbe, 8/14 00.40 Davov svet, 13/25 SLOVENIJA 2 13.50 Osmi dan 14.20 Svetovi zemlje, 6/6 15.10 Slovenski magazin 15.40 Zoom 16.40 Pustolovščine in odkritja, 12/26 17.10 SOVA, pon. sledi Kvantni skok, 4/30 18.00 Castlovi, 7/26 18.30 Prisluhnimo tišini 19.00 Davov svet, 13/25 19.30 V območju somraka, 50/61 20.00 VVildbach, 9/13 20.50 Studio city 21.50 Kronika Borštnikovega srečanja 22.05 Obiski 22.55 Francesco Borromini, švic.dokum.oddaja 23.50 Studio city 08.30 09.30 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.30 15.30 16J)0 f6 30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 09.30 10.30 10.35 11.25 12.00 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05 20.25 20.45 21.10 21.15 21.20 21.25 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin Grdi raček Santa Barbara, nad. Sedma sila, pon. POP kviz, pon. Volitve Ž96, pon. Kuhajmo skupaj, pon. Športna scena, pon. Acapulco H.E.A.T., naniz. POP 30 Mulci!, naniz. Santa Barbara, nad. Obalna straža, naniz. POP kviz Cosby, naniz. 24 ur Chicago Hope, naniz. Newyorška policija, naniz. Volitve Ž96 M.A.S.H., naniz. Sedma sila, naniz. Mož postave, naniz. 24 ur, pon. POP 30, pon. 52 PAHOR & GOSTJE, pon. EPP / Vabimo k ogledu ANNE IZ GREEN GABLESA, pon. 5. dela MADNARODNA POLETNA VIOLINSKA ŠOLA, 2.del, pon. Videostrani NAJ SPOT DNEVA MLADI UPI, otroški zabavno-glasbeni program TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU 524. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 23. oktobra SLOVENIJA 1 09.30 Karaoke 10.30 Otroški program 10.50 Roka ročka 11.40 National geographic, 16/20 12.30 Evromuzika na Azorih, 3. del 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 14.15 Dlan v dlani 15.50 Slovenski utrinki 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Volitve Ž96 20.30 Počakaj me v nebesih, španski film 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.05 Sova: sledi Kvantni skok, 5/30 23.55 Skrajnosti, 7/7 SLOVENIJA 2 10.50 Poslovna borza 11.00 Prisluhnimo tišini 11.30 Obiski 12.20 Francesco Borromini, dokum. oddaja 13.15 Zvočni zid, amer. film 15.05 Homo turisticus, oddaja o turizmu 15.40 Skrivnostna znamenja, 4/4 16.30 Splošne poizvedbe, 8/14 18.00 Castlovi, 8/26 18.30 Japonska 19.00 Skrajnosti, 7/7 19.30 V območju somraka, 51/61 20.00 Pred sezono v alpskem smučanju 20.30 Košarka: SAETTLE SUPER SONICS:INDIANA, posnetek iz Seville 22.00 Alica, evropski kulturni magazin 22.30 Koncert moskovskega državnega orkestra ~...... mmmmttmit Jff ' Jutranji program: MMTM, Tele 59, TV Robin M.A.S.H., pon. Santa Barbara, nad. Sedma sila, pon. naniz. POP kviz, pon. Volitve Ž96, pon. ITC magazin Newyorška policija, pon. naniz. Chicago Hope, pon. naniz. POP 30 Mulci!, naniz. Santa Barbara, nad. Obalna straža, naniz. POP kviz Kompas holidays turistično okno Cosby, naniz. 24 ur Mali vojaki, film Volitve ž96 M.A.S.H., naniz. Obraz tedna Sedma sila, naniz. Mož pravice, naniz. 24 ur, pon. POP 30, pon. 08.30 09.30 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 18.55 19.00 19.30 20.00 22.00 22.30 23.00 23.30 00.30 01.30 02.00 09.00 DOBRO JUTRO 09.45 524.VTV MAGAZIN, pon. 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.30 ŠPORTNI GOST 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program : RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 ANNE IZ GREENA GABLESA, 7. del 20.55 NAJ SPOT, pop in dance glasba 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI dO 24.00 t "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT. polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telerax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor Nenaročenih fotografij In rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za Informiranje št 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. _ 17. oktobra 1996 MODRO © 'm KRONIKA MS VAS 15 obleko. Pomiril seje kasneje, v posebnem prostoru, namenjenem za to, kjer se mu je pridružil tudi kolega J.Š. Ta ga je sprva čakal zunaj, a so policisti po tem, ko je bil preveč glasen, ugotovili, da je prav on tisti, ki je bil nekaj ur prej udeležen v prometni nesreči s pobegom. Z avtom s ceste in v skalo V soboto, 12. oktobra, ob 21. uri je 24-letni Viktor M. iz Slovenskih Konjic vozil osebni avtomobil iz Šoštanja proti Lokovici. Ko je v kraju Skorno pripeljal v ostri levi ovinek, je pri stanovanjski hiši Skorno 12 zapeljal na desno s ceste in trčil v skalo. V nesreči seje sopotnica, 42-letna Lidija P. iz Slovenskih Konjic, hudo poškodovala, voznik Viktor M. pa lažje. Z motornim kolesom v potok V soboto, 12. oktobra, ob 21.50 seje na lokalni cesti v Topolšici pripetila prometna nezgoda, v kateri seje ena oseba huje, ena pa lažje poškodovala. 23-letni Peter B. iz Velenja je vozil motorno kolo skozi naselje Topolšica v smeri proti Šoštanju. Ko je v bližini stanovanjske hiše Topolšica 1 pripeljal v blagi levi ovinek, je izgubil oblast nad motornim kolesom, zapeljal desno izven vozišča in v potok. V nesreči se je voznik Peter B. hudo, njegov sopotnik, 23-letni Tomaž R. iz Šoštanja, pa lažje telesno poškodoval. Oba so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Pod kozolec po tuj traktor Pozna se, da je jesen čas spravila pridelkov in da gre takšno delo hitreje, predvsem pa lažje, če imajo ljudje pri roki primerne stroje in vozila. Najbrž je tako menil tudi neznani nepridiprav, ki je v noči na petek, 11. oktobra, izpod kozolca Friderika K. v Spodnji Rečici ukradel neregistriran kmetijski trakotor znamke Fiat 402 S, letnik 1984. Lastnika je oškodoval za okoli 450.000 tolarjev. Je vlomilec skušal zanetiti požar? Med minulim vikendom je neznanec vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo na Cesti talcev v Velenju. V notranjosti je dobro premetal vsebino predalov in omar, vzel pa manjši žepni kalkulator. Preden je odšel, pa je očitno poskušal zanetiti požar. Na kup sije pripravil nekaj papirja, ki pa mu ga ni uspelo zažgati. Napad na dežurnega policista Kar precej odločen je moral biti dežurni policist na postaji v Velenju, ko je v sredo, 9. oktobra, malo pred 1. uro zjutraj tja prišel B. V. iz Velenja. Hotel je prijaviti krajo videorekorderja, pri tem pa ga je vprašanje dežurnega, če ima zanj dokumente, tako razjezilo, da je najprej obljubil, da bo streljal, potem pa obljubo spremenil v odločno mahanje, pri čemer je policistu strgal tudi Z avtomobilom v drevo V sredo, 9. oktobra, se je ob 10:20 na regionalni cesti izven nasel-ja Grušovlje zagodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala voznica osebnega avtomobila 47-letna Marija G., na vozilu pa je nastalo za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode. Voznica je peljala iz smeri Rad m i rja proti Nazarjam. Na ravnem odseku ceste je z desnim parom koles zapeljala na bankino, z bank-ine pa na travnik, kjer je po skoraj 100 metrih vožnje s prednjim delom vozila trčila v drevo. Hudo poškodovano so z reševalnim vozilom odplejali v celjsko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju- mladeniči enakih let iz Velenja. Od sovrstnikov so zahtevali denar in cigarete. Ker fantje tega niso imeli, je eden od nasilnežev Žigu B. iz Žalca z vratu strgal verižico, potem pa so jo junaki odkurili z osebnim avtomobilom. Očitno so se na dejanje pripravili. Policisti so namreč ugotovili, da so imeli na osebnem avtomobilu, ki so ga uporabljali, nameščene ukradene registrske tablice. Prijet v ravnateljevi pisarni V četrtek, 10. oktobra, okoli 3. ure zjutraj je 28-letni S. L. iz Prebolda razbil steklo na oknu in splezal v osnovno šolo Ljube Mikuš v Šilihovi ulici v Žalcu. Potem se je prebil v tajništvo ter vlamljal v pisalne mize in omare. Izbral je nekaj zavojčkov cigaret, malo kave in žepni kalkulator. Nad plenom pa se ni veselil dolgo. Policisti so ga prijeli v ravnateljevi pisarni in mu predmete zasegli, pa še kazensko ovadbo bodo napisali. Ogorek med steljo V petek, 11. oktobra, ob 21.50, je v prostoru za steljo gospodarskega poslopja Ivanke R. v Preseiju izbruhnil požar. Zaradi hitrega posredovanja domačih in sosedov, ki so požar lokalizirali, je zgorelo le nekaj stelje in manjši koš. Vzrok požara še ni znan, domnevajo pa, da je kdo od mimoidočih v prostor odvrgel cigaretni ogorek. siiiiiiii«« i?.. JSKA P v, ALEC Ji mi »v; Huda delovna nesreča v Juteksu V nedeljo, 13. oktobra, okoli 7.15 se je v podjetju Juteks v Ložnici pri Žalcu zgodila delovna nesreča, v kateri se je hudo ranil 43-letni Marjan O. iz Arje vasi. Skupaj s šestimi sodelavci je popravljal cisterno za pretok mehčala. Sodelavec gaje z dvigalom, ki je imel za podstavek prazen 200-litrski sod, v njem pa je bila prej lahko vnetljiva tekočina, dvignil 3,5 metra visoko. Tam je Marjan O. s kotno brusilko rezal kovinske cevi. V trenutku, ko je pričel rezati drugo, je v sodu zaradi vnetljivih hlapov prišlo do eksplozije, ki je sodu izbila dno, tako da je Marjan padel na tla. Po eksploziji se je na njem vnela obleka, zaradi česar je po celem telesu dobil večje opekline. Z reševalnim vozilom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico Celje, od tam pa so ga zaradi posebno hudih telesnih poškodb s helikopterjem LPE MNZ prepeljali v ljubljanski klinični center. Velenjski nasilneži na začasnem delu v Žalcu V nedeljo, 13. oktobra, nekaj minut pred 22. uro so tri mlade, 16 let stare Žalčane na avtobusni postaji v Žalcu obstopili štirje Raziskana septembrska bombna napada pred velenjskim lokalom Saloon Bombaši za zapahi Bo zdaj vsaj za nekaj časa mir? Odgovor na to vprašanje bi lahko bil pritrdilen. Tako so vsaj zaključili novinarsko konferenco na Upravi za notranje zadeve v Celju, v petek, 11. oktobra, ko so javnost seznanili z raziskanima septembrskima bombnima napadoma pred lokalom Saloon v Velenju. Vendar so k temu dodali še en stavek - če bodo tudi pravosodni organi učinkovito opravili svoje delo. Celjski kriminalisti so skupaj z velenjskimi policisti prejšnji teden uspešno raziskali in zaključili primer, ko je 4. septembra pred lokalom počila bomba in, ko je bila 22. septembra tam odvržena še ena, ki pa iz neznanih razlogov ni eksplodirala. Policisti za drugo bombo (neeksplodirano) javnosti niso posredovali nobenih podatkov zaradi interesa preiskave, kot so poudarili na tiskovni konferenci, kjer sta javnost o tem seznanila Stanislav Veniger načelnik Uprave za notranje zadeve Celje in Dušan Mohorko načelnik Uprave kriminalistične službe. Na podlagi zbranih dokazov so dan prej, v četrtek, 10. oktobra, odvzeli prostost 26-letnemu Robertsonu D., ki ga sumijo, da je glavni pobudnik in naročnik obeh dejanj. Ovadili so ga zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti in neupravičene proizvodnje in prometa razstrelivnih snovi in orožja. "Jesen je, kar se tiče bombnih eksplozij v Sloveniji precej pestra: Radeče, potem Velenje, pa Maribor in Murska Sobota. V javnosti se pojavlja mnenje, da policija pri iskanju storilcev ni učinkovita, kar pa ni res. Temelj naše raziskave je bil tokrat usmerjen v to, da se ugotovi glavnega pobudnika in naročnika obeh bombnih napadov, saj samo z izsleditvijo izvrševalcev delo ne bi bilo v celoti opravljeno," je poudaril Stanislav Veniger, ko je povedal, da so ta primer hitro razsikali, da so bili kriminalisti in policisti vsak dan na zvezi in, da so vsak dan našli kakšen drobec, kije na koncu pripeljal do razpleta. Dušan Mohorko, ki je podrobneje spregovoril o zadevi, pa je povedal, daje za glavnega osumljenca 26-letnega Robertsona D. preiskovalni sodnik po zaslišanju odredil pripor. Hkrati so pros- tost odvzeli 17-letnemu M.R. in 22-letnemu N.A., ki sta osumljena, da sta bila izvrševalca dejanj. Vsi trije so Velenjčani. Pričetek konflikta med Robertsonom D. ter njegovo združbo, šlo naj bi za pripadnike skupine Bronx, pravijo kriminalisti, in lastnikom lokala Saloon sega v leto 1994, ko naj bi ti od njega zahtevali varščino, ki pa jo lastnik Saloona ni bil pripravljen dati. Konflikti so se nadaljevali lani in se zaostrili letos, ko je Robertson D. pričel iskati izvajalce za povzročitev ekpslozije pred lokalom Saloon, s čimer naj bi se maščeval in povzročil strah lastniku lokala, s katerim sta bila v sporu. Ko je septembra nabavil ročno bombo, je nagovoril 17-letnega M.R., daje pred lokalom odvrže. Ta je 4. seprembra okoli 22.30 to res storil. Eksplozija je povzročila poškodbe na steklih lokala in osebnem avtomobilu, ki je bil parkiran pred lokalom. V tistem času je bilo v objektu več ljudi, le sreči pa gre pripisati, da v trenutku ekpslozije nihče od gostov ni vstopal ali izstopal iz objekta. Naročnik je najbrž pričakoval od ekplozije večji učinek kot je nastal, zato je sklenil, da bo pred lokalom organiziral še več eksplozij. K sodelovanju je potem pritegnil 22-letnega N.A. in ta je v nedeljo, 22. septembra, okoli 4. ure zjutraj, pred lokalom odvrgel bombo, ki mu jo je nabavil naročnik. Do aktiviranja in eksplozije k sreči ni prišlo. Če bi, bi bile posledice gotovo hude, saj je v tistem času pred in v lokalu potekala prireditev Heineken Party, na kateri je bilo veliko ljudi. Načilnik uprave in in načelnik kriminalistične službe Stanslav Veniger in Dušan Mohorko sta povedala tudi, da so pri pripadnikih skupine Bronx, imela naj bi okoli 15 članov, našli radijsko zvezo, ki je bila ukradena iz enega od policijskih vozil nekje v Sloveniji. Tako so imeli možnost poslušati kje in kako policisti in kriminalisti delajo. Sledili naj bi tudi kriminalistom, nekaterim od njih pa celo grozili. Glavni osumljenec, je bilo rečeno na tiskovni konferenci, naj bi že iskal tretjega, ki bi pred Saloon odvrgel novo bombo. Milena Krstič - Planine Policija varuje otroke S prometno varnostjo, kar se otrok tiče, so bili policisti na območju UNZ Slovenj Gradec nadvse zadovoljni. Poleg že ustaljenih oblik preventivnega dela iz preteklih let so letos storili še več, uvedli so nove oblike dela in kazalci kažejo, da seje varnost otrok v cestnem prometu na območju UNZ Slovenj Gradec povečala. V septembru so policisti v okolici vseh osnovnih šol poostrili nadzor prometa, dnevno je tam nadzioralo promet v poprečju 25 policistov. Kljub vsem aktivnostim pa sta se zaradi neprevidnih voznikov pripetili dve prometni nesreči z udeležbo otrok. V njih je en otrok utrpel lažjo telesno poškodbo, drugi pa sled poškodbe. Obe nesreči, ena se je pripetila na Ravnah na Koroškem, druga v Slovenj Gradcu, sta se pripetili zunaj šolskih poti in zunaj prihoda ali odhoda v šolo. Policisti bodo tudi v bodoče namenili posebno pozornost preprečevanju prometnih nesreč z udeležbo otrok z izmenično večjo prisotnostjo in operativnim delom v bližini osnovnih šol. Je bilo blago namenjeno preprodaji? Alkohol in cigarete na policiji Ko so velenjski policisti v četrtek, 10. oktobra, dopoldne, obiskali 42-letnega M. M. iz Velenja, da ga povprašajo za nekatere zadeve, o katerih bi nemara kaj vedel, so na zadnjem sedežu njegovega avtomobila čisto slučajno opazili precejšnjo količino cigaret. Prepričani, da si jih noben kadilec, pa naj bo še tako strasten, naenkrat ne nabavi toliko, so se začeli za blago zanimati in najprej ugotovili, da cigarete niso opremljene z deklaracijo, ki velja za tovrstno blago na območju Slovenije. Potem so tipali naprej. Podatki na katere so naleteli so postajali vedno bolj zanimivi, predvsem pa dovolj tehtni, da so na podlagi teh pri preiskovalnem sodniku lahko zaprosili za hišno preiskavo. Potem, ko so dovoljenje dobili, so jo tudi opravili, ne samo na območju Velenja, ampak tudi Žalca. M.M. so zasegli okoli 2200 steklenic alkoholnih pijač in okoli 230 "štek" različnih cigaret. Zanj bodo napisali kazensko ovadbo, ker ga sumijo storitve kaznivega dejanja tihotapstva, zadevo pa bodo predali tudi v obravnavo carinikom. mkp Zasežena pijača in cigarete na velenjski policijski postaji. (foto: vos) Velika priložnost '"""M Rokometaši Gorenja so si krepko odškrnila vrata v drugi krog tekmovanja za pokal Evropske rokometne zveze. V prvi tekmi, na gostovanju v Budimpešti, so zaigrali veliko bolje kot v dosedanjih prvenstvenih srečanjih in s sijano igro nedvomno poresenetili domači Elektromos, ki je bil preiirčan v zanesljivo zmago. In ne samo! Gostitelji, ki menda v svoji dvorani niso izgubili tekme že celih deset let, so bili prepričani, da si bodo priigrali tolikšno prednost, da bo zanje pot na povratno srečanje v Velenje zgolj izlet. Toda Velenčani so dokazali, da vzrok njihovih dveh prvenstvenih porazov ne tiči v njihovem rokometnem (ne)znanju, ampk nekje drugje. Trener Bojan Požun je pred odhodom v Budimpešto napovedal, da zaupa fantom, da ga ne bodo razočarali. "Spremenili so se za 360 stopinj," je zadovoljen pripovedoval po vrnitvi, saj je hila to spet ekipa nabita z motivom in veliko borbenostjo. V prvih tridesetih minutah so povsem nadigrali goastitelje pred katerimi so v njihovi dvorani padale na kolena tudi takšne ekipe, kot je med drugim odlični španski Granollers, lanski pokalni prvak EHF. Bojan Požun se zaveda, da je to bil šele prvi polčas : "Prepričan sem, da so igralci Elektromosa sposobni v Velenjuu zaigrati še bolje kot so pred svojim občinstvom, saj bodo morali v nedeljo igrati na vse ali nič. Zato pričakujem veliki njihov odpor, vendar sem prepričan, da bodo gledalci kljub televizijskemun prenosu napolnili dvorano in nam z navijanjem pomagali, da ponovimo dobro igre z Madžarske in se uvrstimo v drugi krog." Zelo je pohvalil tudi veliko gostoljubje Madžarov, čeprav je bil delen vzrok temu veijet-ntno tudi njihovo prepričanje, da bodo nasprotnika zlahka premagali. Toda predvsem prvi polčas je minil v stilu slovenske polke. Velenjčani so bili sijajni, borbeni in motivirani do skrajnosti. V 22. minuti je bilo na semaforjih neverjetnih in nepričakovanih 7:12. Debelih pet zadetkov prednosti za Gorenje. Tedaj je v dvorani vrelo kot v kotlu, predvsem po zaslugi Šaleških graščakov, velenjskih navijačev, ki niso varovali svojega glasu. Nekateri so bili še nekaj dni po vrnitvi brez njega. Velika požrtvovalnost in nenehno menjavanje ritme igre sta goste precej izčrpala, kar se je poznalo v njihovi igru v drugem delu. V prvem je imel Anžič nekaj izrednih obramb, v nadaljevanju je tudi njemu začela , podobno kot soigralcem, popuščati zbranost, toda vseeno so Velenjčani vse do pet minut pred koncem še vedno dajali ton igri. V drugem delu se je z dobro odmerjenimi streli odlikoval tudi Bedekovič, dosegel je kar štiri zadetke, Ilič je bil uspešen izvajalec sedem-metrovk in sredi tega dela igre je rezultat še vedno napovedoval zmago Gorenja (18 : 22). Do 26. minute pa je visoka prednost skopnela, saj so domači izenačili na 24 : 24. Začele so se dolgi zadnji trenutki srečanja, v katerih sta obe ekipi dosegli po zadetek. Velik uspeh Gorenja, ki pa bo izničen, če ga ne bodo potrdili v Rdeči dvorani (Začetek srečanja bo ob 15.30). Toda nedeljski motiv bo nedvomno še večji, kot je bil v Budimpešti. Gorenje : Anžič, Meolic 2, Krejan, Bedekovič 4, Ojsteršek, Plaskan 2, Khimtchenko 2, Sovič, Semerdiev 6, Cvetko 4, Ilič 5, Stropnik ■ vos Gorenje - Andor Jadran 28.28(12:11) Samo tockai........................... Rokometaši Gorenja so v sredo prejšnji tedn v prvenstveni tekmi v Rdeči dvorani gostili Andor Jadran. Čeprav so načrtovali zmago, so se morali zadovljiti z delitvijo točk. Izid je bil 28 : 28, polačas 12 :11. V prvem delu je bila igra kar desetkrat izenačena, takoj na začetku drugega dela pa je Gorenje povedlo s 15 :11. Toda po dobrih desetih minuta igre so gostje izenačili in nato kar trikrat ušli gostiteljem za tri zadetke. Štiri minute pred koncem srečanja je bil izid spet izenačen - 25 : 25, v preostalem delu igre pa nobeni ekipi ni uspeli priigrati prednosti za zmago. V domači vrsti je bil strelsko zelo razpoložen Ilič, saj je dosegel kar dvanajst zadetkov, tudi Bedekovič je z dobro igro in s šestimi zadetki dokazal, da postaja prava okrepitev Velenjčanov, štiri zadetke je dosegel kapetan Plaskan, tri Semerdjijev, po enaga pa Sovič in Cvetko. Najboljši gostujoči strelec pa je bil s šestitmi zadetki Likavec. Marina - Vegrad 23 : 35 (9 :18) o............. Odprlo se je Po treh zaporednih porazin je s< zaporednih porazih je sonce posijalo končno tudi igralkam velenjskega Vegrada. Sredi minulega tedna so gostovale v Izoli in tamkašnjo Marino premagale kar s 35 : 23. Boljše so bile tudi po prvem delu igre, saj so vodile z 18 : 9. Zadetke za Vegrad so dosegele: Semerdjijeva 9, Vujovič 7, po 5 Hudej in Batinkova, Rodič in Kranjc po 4 in Ibralič enega. ■ Odbojka •••••••• Črnuče.Šoštanj Topolšica 0:3 (-8, •8, -8) Še naprej brez poraza V IV. kolu so odbojkarji Šoštanja Topolšice gostovali v Ljubljani pri ekipi Črnuč. Šoštanjčani so pričeli s standardno postavo in z rutinirano igro premagali gostitelje v prvih dveh setih z rezultatom 8:15. V tretjem setu pa je trener Darko Menih dal priložnost mlajšim igralcem, ki so prav tako zmagali 8:15. Šoštanj Topolšica: Nahtigal, Jerončič, S. Sevčnikar, Dimec, D. Sevčnikar, Dvornik, Kravcov, Zulič, Kugovnič, Mihalinec, Bevc, Barukčič. Kamnik:Šoštanj Topolšica 2:3 [-9,9,5, -8, •13J So uspeli Šoštanjčani so prvo tekmo tretjega kola za pokal Slovenije igrali v gosteh pri OK Kamnik in prvi set dobili brez problemov. Naslednja dva seta so gostitelji zaigrali bolj angažirano, Šoštanjčani pa so nekoliko popustili. V četrtem in petem skrajšanem setu so ponovno zaigrali tako kot znajo in zaključili tekmo v svojo korist z rezultatom 2:3. Povratno tekmo tretjega kola za pokal Slovenije so Šoštanjčani odigrali včeraj. o Rudar - HIT Gorica 1: O (O : O) Kdor čaka, dočaka Tisti nogometni zanesenjaki, ki imajo živce in so v nedeljo vztrajali ob Rudarjevem igrišču do zadanjega sodnikovega piska, so nadvse zadoovoljni odhajali domov. Nekateri, ki so so bili kar malce razočarani, nad igro obeh naspro-tonikov in naf njuno streslko nesposobnost, pa so že pet in celo deset minut pred koncem srečanja začeli zapuščati stadion. Pa verjetno tega ne bodo nikoli več storili, saj so se je v nedeljo tudi njih prijelo "nogometbno "pravilio, da je tudi v nogometu vse možno, tudi v zadnjim sekundah. Do tedaj naspotnika nista imela veliko pravih priložnosti za zadetek. Izmed redkih so bile velenjske vendarle zrelejše. V 17. minuti je Janez Hriubar močno udaril po žogi z razdalje približno 20 metrov, vendar je bil premalo natančem, saj je žoga zletele nad pričko. Dve minuti opred koncem prvega dela je gledalce dvigbnil Samo Vidovič. Gostujoči vratar Borut Mavrič je bil nekaj metrov pred golovo črto, verjetno je Vidovič to opazil, sledil je zvit strel - lok darec, vendar se je novogoriški vratar stegnil kot je dolg in... ter žogo toliko dvignil, da je udarila v prečko. V 49. minuti je "strašno" žogo poslal proti gostojočim vrataom Dema, a jo je vratar odbil v kot. Polprilžnosti st a imela še Hudarin v 12. minuti, vendar ni udaril " iz prve" in priložnost je zletela v zrak, in Ekmečič, ki pa je žogo poslal mimo vratnice. Izmed gostujočih igralcev pa je Dabanovičeve dlani najbolj ogrel Protegas v 13. minuti, Osterc je v 20. minuti po izvedenem kotu poslal z glavo žogo visoko čez čez prečko. Najbližje zadetku je bil Debenjak v 67. minuti, ko je (spet) po izvedenem kotu z glavo poslal žogo v zemljo, od tam pa je na Dabanovičevo srečo, ki pa je bil dobro postavljen, zletela čez prečko. Proti koncu srečanja so oboji igrali vse bolj umirjeno, in oba trenerja sta najbrž komajda čakala zadnjega piska, kajti bolje dobiti točko kot nobene. Borut jarc je celo z rokomi dokazoval sodniku, daje konec srečanja. Da bi pridobil nas času, je "tik pred zdajci" namesto Purga - z njegovo igro je bil trener zadovoljen - poslal na igrišče Slavka Javornika. Oba trenerja sta več gledala na uro kot na igrišče, ko je Vidovič kot blisk vletel v kazenski pros-tov gostov, dva igralca sta ga vkleščila in sodnik Darko Horvat z Vrhnike je takoj pokazal na belo točko. To je bila že tretja za zeleno - črne v letošnjem prvenstvu, a doslej zanje nobena prednost, saj so bila tako za Pavloviča proti Muri, Ekmečiča proti Olimpiji in Vidoviča proti Mariboru nasprotnikova vrata zanje preozka. Kdo se bo opogumil četr- Vegrad - Stade Bethunois 20 : 24 (13: 12) Premalo....................... samozavestne Rokometašice Vegrada so doživele svoj prvi mednarodni rokometnin utrip. V Rdeči dvorani so v soboto gostile zelo dobro ekipo Stade Bethunois iz istoimenskega francoskega mesta in izgubile z 20 : 24. Na srečanju se ni zbralo niti dvesto gledalcev. Delno je za to vsekakor kriva preslaba reklama za to tekmo, toda, saj nimamo denarja zanjo, je bil odgovor v klubu na to opozorilo. Francozije so z igro potrdile, da gre za dobro ekipo, ki pa vendarle ni (bila) nepremagljiva. V drugačnih okoliščinah, bi bile lahko slavile tudi Velenjčanke, tako pa jim ta popraz v povratni tekmi v soboto na severu Francije ne daje skorajda nobenega upanja za uvrstitev v drugi krog. Sicer pa bi jim napredovanja prineslo samo težave, glede na to, da so še to srečanje komajda finančno "pokrili". Francozinje so že v 10. minui vodile s 6:2, nato pa so domače igralke z izredno zavzetostjo in srčnostjo prekosile same sebe in tri minute pred koncem prvega dela igre celo povedle s 13 :11. Izkušena vratarka Mara Solaja je z dobrimi obrambami tudi na začetku drugega polčasa "potegnila" soigralke k dobri igri in Velenjčanke so imele še dvakrat prednost dveh zadetkov, nazadnje v v 38. minuti (16 :14). Toda (pre)velika želja in živčnost sta naredile svoje, igralke so začele začetniško grešiti, v zadnjih nekaj minutah so povsem popustile, s čimer so povsem olajšale gostjam pot k zmagi. "Dekleta so pokazala fanatično borbenost in niso si zaslužile poraza. Zal, ne morejo biti ravnodušne do sedanjega stanja, v katerem seje znašel klub; to je gotovo vplivalo, da psihično niso bile tako trdne, kot bi bile lahko sicer," so bile besede trenerja Zvonka Papaka po srečanju. "Vesel sem zmage, še zlasti, ker so bile moje igralke dokaj utrujene. V Velenje smo prišli šele na dan tekme po odisejati iz našega mesta z vlakom, ki seje pokvaril, nato smo le nekako prišli do Pariza, od tam nadaljevali pot z letalom prek Londona, Frankfurta in Munchena na Brnik in z avtobusom v vaše mesto. Naša prednost je velika, vseeno pa moramo odigrati še povratno tekmo," je dejal Janek Nita, trener Francozinj poljskega porekla. Velenjčanke bodo v Francijo odpotovale danes z avtobusom. Tudi pred njimi je dolga odisejata - več kot dan bodo porabile za vožnjo v eno smer. Želimo jim srečno pot. Vegrad: Lakič, Batinkova 3, Semerdieva 3, Raukovič, Hudej 6, Rodič 1, Krajnc 1, Ibralič 1, Vujovič 2, Šolaja, Grudnik. ■ vos Rokomet- Žalec:Kočevje 26:23 (15:13) Gostje so jih namučile Žalčanke so v nadaljevanju tekmovanja ^slovenski rokometni ligi zabeležile zmago. Tokrat so doma premagale solidno ekipo Kočevja z rezultatom 26:23. Srečanje je bilo ves čas izenačeno, ob koncu pa so Žalčanke vodile za pet zadetkov in zasluženo zmagale. Za Žalčanke so bile uspešne: Kostiukova in Pahorjeva po 6, Kline in Zidar po 4, Derčar 2, V. Dolar 3 in Randl 1. Danes ob 18. uri pa bodo Žalčanke odigrale prvo tekmo v pokalu pokalnih zmagovalk z ekipo Maccabija iz Izraela. Po dogovoru Žalčanke ne bodo odpotovale na povratno tekmo v Tel Aviv, ampak bodo igrale drugo srečanje v soboto ob 10. uri v Žalcu. ■ -er tič, so se verjetno spraševali gledfalci. Slavko javornik je samozavestno vzel žoigo, jo postavil na belo točko se zaletel in zadel, gledalci so poleteli v zrak, nogometaši po zemlji, tisti, ki som predčasno odšli domov, pa so naslednji spraševali, kako je bilo. Spomniti pa se moramo še 64. minuti, to bo dolgo polnil sicer zelo kirni Jernej Javornik. Z gostujočim igralcem sta se ob robu igrišča " v afektu nekaj dopovedovala" in poodbno kot pri enajstmetrovki je tudi v tej minuti sodnik brez razmižljan-ja potegnil iz žepe rdeči karton. za sicer mirnega jerneja je bila to prva izključitev, sicer pa vsaka stvar se enkrat prvič zgodi. Včeraj so Velenjčani gostovali v Murski Soboto, v nedeljo pa bodo gostili Pubbkum. Rudar: Dabanovič, Žilnik, Oblak, Silo, Hribar, Purg (Slavko Javornik), Hudarin, Dema, Jernej Javornik, Vidovič, Ekmečič ■ vos Goriške opekarne - Era Šmartno 0:0 Dragocena točka Šmarčani so prinesli drugo točko z gostovanja iz Renč. Nastopili so v spremenjeni postavi - Fajdiga se je vrnil po poškodbi, nastopil ni Omeragič, ki je poškodovan, prvič pa je nastopil Mehilli. Trener Golob je dobro postavil igro, tako da je umrtvil domači napad in so igrali bolj zaprto. Enkrat je dobro posredoval Kališek, veliko so napravili razni igralci, ki so igro držali na sredini in skušali s protinapadi, vendar žal niso uspeli. V drugem polčasu so imeli Šmarčani lepo priložnost, vendar je Radinovič zamudil. Posebej je postalo napeto v 56. minuti, ko je moral zaradi dveh kartonov zapustiti igrišče Jeseničnik. Domačini so sicer zadeli še prečko in vratnico, a mreži sta do konca igre ostali celi. V nedeljo ob 15. uri gostuje v Šmartnem ekipa Ljubljane. Era Šmartno: Kališek, Fajdiga, Jeseničnik, Bulajič, Polovšak, Irman, Mehilli, Grobelšek, Marinšek, Radinovič, Kovačič (Stojko). Med tednom je moštvo Ere nastopilo v pokalu za naslednjo sezono v Slovenskih Konjicah proti domači ekipi Dramije. Odigrali so zelo slabo, tako da so domačini zmagali z 2:0. V sredo, 23. oktobra, bodo igralci Ere nastopili v prvi četrtfinalni tekmi v Murski Soboti proti ekipi Mure. ■ Janko Goričnik KK Eelektra: KK Hrastnik (41:35) (71:71) (85:82) Premagali vodilnega Košarkarji Elektre so v 4. kolu gostovali v Hrastniku pri prvo uvrščeni ekipi, ki do sedaj še ni imela poraza. Z dobro igro so dobili že prvi polčas za šest košev (41:35). Ttodi drugi polčas so bili ves čas dober nasprotnik vodeči ekipi na lestvici. Ker je bil rezultat ob koncu drugega polčasa izenačen (71:71) so igrali še podaljšek, ki so ga z razliko treh košev tudi dobili. Ves čas tekme so bili košarkarji Elektre enakovreden nasprotnik domači ekipi in zasluženo odnesli domov dve točki. S tem so dokazali, da so zmožni presenetiti tudi najboljše v "B" SKL vzhod. Zelo dobro igro sta pokazala kapetan Mrzel (30) in Stahl (22), ki sta domači ekipi povzročila kar nekaj težav. Za Elektro so igrali: Mrzel (30), Štahl (22), Plešej (8), Brinovšek (7), Goltnik (7), Glinšek (5), Pečovnik (4), Maličevič (2), Rupreht, Kovačevič, Nikolič, Divjak. V nedeljo pa so v 4. kolu 2. SKL mladinci zabeležili že četrto zmago zapored z rezultatom (79:78). V gosteh so premagali Celjane in tako še naprej vodijo na lestvici. Zmaga je še toliko bolj razveseljiva, saj je članska ekipa Celja sestavljena pretežni del iz mladinske ekipe, tako da igrajo kar dve ligi. Domača ekipa je ves čas srečanja vodila v zad- njih minutah pa se je igralcem Elektre z agresivno igro uspelo približati na razliko dveh košev in štiri sekunde pred koncem z zadeto trojko tudi zmagati za eno točko. Koše pa so dosegli: Nikolič (32), Selimovič (12), kapetan Kovačevič (9), Rupreht in Divjak (8), Ferlin (7), Repinc (3). Manj uspešni pa so bili kadeti in pionirji. Kadeti so doma izgubili z Interierom, pionirji pa v gosteh z Iskro Litus. Vse navijače vabijo, da pridejo v čim večjem številu bodrit domače košarkaše na člansko prvenstveno tekmo v soboto ob 17.30 uri v Športni dvorani v Šoštanju, ko bo Elektra gostila ekipo iz Radenc. Mladina do 15-tega leta ima prost vstop. Kegljanje Zmagi ostali doma V drugi državni ligi kegljači Šoštanja z dobro igro nadaljujejo niz zmag. Tokrat so v srečanju z Dadas Rudarjem zmagali s 6:2. Domačini so goste premagali za 77 kegljev. Rezultat srečanja je bil 4932:4855. Šoštanj: Petrovič 799 (1), S. Fidej 846 (1), Glavič 804 (0), Križovnik 822 (1), L. Fidej 846 (1) in Hasičič 815 (0). Po treh kolih so Šoštanjčani s 4 točkami na tretjem mestu, vodi pa Dravograd s 6 točkami. Tudi dekleta so igrala na domačih stezah. Šoštanjčanke so v goste sprejele igralke Kočevja. "Medvedke" se v šoštanjskem ozračju niso dobro znašle ter so srečanje izgubile s 6:2 in razliko 75 kegljev. Ekipi sta porušili 2296:2221 kegljev. Šoštanjčanke so po nepopolnem tretjem kolu s 4 točkami na trenutno četrtem mestu. Šoštanj: Prelog 392 (0), Lesnik 362 (1), Drev 365 (1), Hojan 377 (0), Podbrežnik 386 (1) in Mihaljev 414 (1). Zaradi tekem svetovnega pokala bo 4. kolo na sporedu Čez 14 dni. Moški del ekipe potuje na Prevalje, kjer jih pričakuje domači Korotan, dekleta pa se bodo za točke pomerile v Mariboru z MTT-jem. ■ Kros V soboto za pokale Dela Letošnje teke v naravi bodo v naši državi sklenili v soboto v Velenju na že 31. krosu občinskih reprezentanc za pokale časopisa Delo. Tokratni bo že sedmi v organizaciji velenjskega atletskega kluba. V klubu so že pred tedni imenovali poseben organizacijski odbor pod vodstvom njihovega predsednika Marjana Hudeja, ki seje skrbno lotil priprav na to veliko prireditev. Vsi si želijo, da bi tekači in tekačice skupaj s spremljevalci s čimlepšimi vtisi odhajali iz Velenja, pa čeprav ne bodo med najboljšimi. Sobotni kros bo speljan po novi progi okrog Turističnega jezera, s startom in ciljem pri Beli dvorani. S tem bodo lahko gledalci spremljali tekmovalce in tekmovalke skorajda od začetka do konca. Nastopilo bo več kot tisoč tekačic in tekačev. Slovesna otvoritev krosa bo ob 10.45. Zvrstilo se bo kar štirinajst različnih starostnih skupin. Ob 11.uri bo na sporedu prvi tek (dečki letnik 84), tekmovanje pa bodo ob 13.30 sklenile članice s tekom na 3000 m. Najdaljšo progo bodo imeli člani, ki bodo nastopili pred članicami. Preteči bodo morali kar 5000 metrov. ■ vos Streljanje Prepričljiva zmaga V 1. krogu prve državne strelske lige pištoljaijev je domača ekipa Mroža gostila strelce s Ptuja. Prepričljivo so zmagali Velenjčani s 1686:1630 krogi. Za velenjsko ekipo so nastreljali: Veternik 579, Šterman 554, Klančnik 553, v ekipi Ptuja je bil najboljši Štuhec s 569 krogi. Druga ekipa Mroža v drugi državni ligi je izgubila srečanje s Kopačevi-no iz Škofje Loke s 1593:952 krogi. Zaradi bolezni je ekipa Velenja nastopila le z dvema tekmovalcema. Matijevičeva je nastreljala 495, Dordič pa 457 krogov. ■ Zučko Dobrič 96 - Tekmovanje v orientaciji planincev Konjeniški klub Velenje Tradicionalni kostanjev turnir Velenjski konjeniški klub bo v soboto s tradicionalnim kostanjevim turnirjem na peščenem jahališču ob njihovih hlevih ob Škalskem jezeru sklenil letošnjo bogato tekmovalno sezono. Nastopili bodo tekmovalci iz vseh slovenskih klubov. Tekmovanje bodo začeli ob 10. 30. Najzanimivejša tekma -nastop veteranov bo ob 18. uri. ■ vos Predstavljamo vam Jiu-jitsu sekcijo Šentilj V sredo, 15. aprila 1987, se je v kulturnem domu v Šentilju pri Velenju zbralo 22 mladih ljudi, ki so ustanovili sekcijo jiu-jitsu v tem kraju. Pod vodstvom mojstra Kazimirja Škraberja se spoznavajo s to legendardno borilno veščino, ki krepi duha in telo, svoje člane pa usposablja za samoobrambo. Jiu-jitsu, kar v japonščini pomeni mehka veščina ali umetnost, je čista klasika daljnega vzhoda, ki ne pozna modernih tekmovanj in je ravno zaradi tega ohranila svojo izvirno lepoto in pomen. Treningi in seznanjanje z veščino so kmalu navdušili vse člane sekcije v Šentilju in prvi rezultati zagnanega in trdega dela so se pokazali kaj kmalu, saj je večina članov 24. junija istega leta opravila izpit za rumeni pas. Sekcija je živela vedno bolj intenzivno in sprejemala vedno nove in nove člane, s svojo vztrajnostjo, disciplino in trdim delom pa je bila vedno bolj kvalitetna. Tako si mladi namesto pijančevanja in jemanja mamil raje krepijo telo in duha v telovadnici, se učijo strpnosti in nenasilja, znanje veščine pa uporabljajo samo v samoobrambi. Od leta 1994 sekcijo vodita mojstra Darko Kuhar in Mirko Vranjek, ki veščino najbolj obvladata. Seveda pa je sekcija še vedno sestavni del celotne organizacije jiu-jitsu antiteror, ki jo vodi mojster Kazimir Škraber (v organizaciji je približno 8 sekcij). Sekciji so ves čas stali ob strani krajevni funkcionarji in za to so jim mladi zelo hvaležni. Tudi oni imajo zasluge, da je sekcija Šentilj najboljša. Seveda pa k temu največ pripomorejo mojstra in vsi aktivni člani. Teh je stalno med 40 in 50. Sekcija je od julija bogatejša za dva mlada mojstra: Romana Pungartnika in Mira Jelena, ki sta opravila izpit za črni pas 1 DAN JJ. Mojster Darko Kuhar pa je postal mojster jiu-jitsu 3 DAN. Tako visoko stopnjo so v 14 letih delovanja organizacije podelili prvič. ■ Kazimir Škraber V organizaciji meddruštvenega odbora planinskih društev celjske regije je minulo soboto v zares lepem jesenskem vremenu potekalo prvo tekmovanje odprtega tipa v orientaciji "Dobrič Ž96". Tekmovalci so se zbrali zgodaj zjutraj na železniški postaji na Polzeli (nekateri tudi v Šmartnem ob Paki), kjer jih je pozdravil župan občine Žalec Milan Dobnik Tekmovanje seje nato pričelo, s formiranjem tekmovalnih trojk, ki so odšle proti cilju na Goro Oljko z nekajminutnimi presledki iz dveh izhodiščnih točk. Mlajši udeleženci iz Šmartnega ob Paki, starejši pa po bistveno daljši poti iz Polzele. S karto, kompasom in poznavanjem drugih veščin pohod-ništva so se tekmovalci odpravili na pot, nekateri so jo prehodili v dobri uri, tisti, na daljši proti, pa šele po več urah. Med pohodom so reševali zanimiva vprašanja, ki so jim lahko prinesla dodatne točke k skupnemu uspehu. Več kot sto tek- movalcev s spremljevalci se je sredi dneva povzpelo do vrha Gore Oljke, kjer so nato ugotovili, kdo je najboljši. Uvrstitve, dosežene na tem prvem državnem tekmovanju v Sloveniji, so bile naslednje: v skupini A je tekmovalo devet ekip, zmagali pa so Slivničani, v skupini B osem ekip, najboljši pa so bili planinci iz Vojnika. Skupino C je sestavljajo šest ekip, prvo mesto pa je osvojila trojka iz Andraža. V skupinah D, E in F so se potegovale za kar najboljše rezultate po tri ekipe, prva mesta in pokali pa so pripadli PD Vinska Gora, PD Žalec in ŠD Andraž nad Polzelo. Organizator Mladinska komisi-ja MDO Savinjske je s tem uspešnim tekmovanjem opravila še eno večjih nalog v letošnjem letu pred zadnjim tovrstnim tekmovanjem 26. novembra iz Žalca v enega bližnjih hribov. Udelženci prvega državnega odprtega tekmovanja v orientaciji - Dobrič 96 ■ Jože Miklavc Judo kirajnčeva druga V soboto, 12. oktobra, je bil v Slovenj Gradcu mednarodni turnir v judu. Udeležili so se ga judoisti iz desetih držav: Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Grčije, BiH, Bolgarije, Rusije, Ukrajine in Nemčije. Tega prvenstva se je tem srebrno medaljo. Včeraj so trije velenjski judoisti: Simona Krajnc, Uroš Jošt in Boštjan Ogrizek odpotovali na športno manifestacijo pobratenih mest v Videm. se udeležila tudi velenjska ju-doistka Simona Krajnc, ki je nastopala za slovensko reprezentanco. Kljub močni mednarodni konkurenci je osvojila odlično drugo mesto in s Namizni tenis Delijo si prvo mesto Igralci Ere bodo v soboto gostili Petovio iz Ptuja. Ptujčani bodo v Velenje prišli okrepljeni z Milenkom Grbičem, ki seje vrnil iz Avstrije na derbi, saj sta obe imenovani ekipi še neporaženi. Era je v 3. krogu 2. državne namiznoteniške lige gostovala na Gorenjskem, kjer so najprej v Škofji Loki premagali domačine z rezultatom 5:2, v popoldanksem srečanju pa z najvišjim možnim izidom 7:0 še ekipo Merkur iz Kranja. Tako je Era iz pet srečanj zbrala 10 točk in si s Petovio deli 1. mesto. ■ Tekmovanje rekreativcev V nedeljo, 27. oktobra, se bo ob 9. uri v Rdeči dvorani v Velenju pričelo III. odj^to prvenstvo Velenja v namiznem tenisu za rekreativce v različnih starostnih skupinah. Pisne prijave sprejemajo do vključno 22. oktobra na naslov: ŠRZ Rdeča dvorana, Šaleška 3, 3320 Velenje. Žrebanje bo 23. oktobra v Rdeči dvorani ob 13. uri. ■ Smučarski skoki V Skakalnem centru Sebenje pri Tržiču je bilo 12. oktobra na 53 m skakalnici poletno državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do 13 let. Zmagal je domačin Tomaž Kos, na odlično tretje mesto pa se je uvrstil obetaven skakalec SSK Velenje Marko Perše in s tem osvojil bronasto medaljo. Ostali tekmovalci SSK Velenje pa so zasedli naslednja mesta: 20. Marcel Klemenčič, 27. Denis Safran, 34. Mario Lamešič, 47. Boštjan Dvoršak in 48. Alojz Vrčkovnik, 22. mesto pa je zasedel Gašper Juvan iz SSK Ljubno BTC. To soboto bo na skakalnicah SSK Ljubno BTC v Ljubnem sklepno tekmovanje regijskih prvenstev za mlajše kategorije, in sicer za D 9, 11 in 13 let. S tem bomo dobili regijskega prvaka in skupnega zmagovalca regijskih pokalnih tekem, zaradi česar bo tekmovanje še posebej zanimivo. V prejšnji številki Našega časa je bilo zapisano, da se je tekmovalec SSK Velenje Peter Kolenc pritoževal nad slabim merjenjem daljav. Merjenje je bilo korektno in zelo dobro, za kar je merilce SSK Velenje pohvalil tudi sam delegat Smučarske zveze Slovenije. ■ Jože Ograjenšek Drugi kostanjev tek Zasledovalni tek čez drn in strn, po strmini navzgor in navzdol, zbiranje starega papirja, diploma in nagrada slehernemu udeležencu in sladki pečeni kostanji, domače pecivo in sladek jabolčnik... Vse to in kup dobre volje, zvoki harmonike in lepo sončno popoldne 13. oktobra v Podkraju pri Velenju je prehitro minilo. Srečanje ljubiteljev teka v naravi so pripravili prizadevni člani TRIM-ŠKID iz krajevne skupnosti Podkraj - Kavče pri Velenju, s pomočjo maratonske skupine Gorenje in ob spodbudi velenjske Surovine, za katero so prinesli tekači vsak vsaj 5 kg časopisnega papirja. Izlet v neznano Planinska sekcija Škale - Hrastovec ima trenutno 204 člane. Že 21. leto skrbi za njihovo izletniško razvedrilo, v njihovo dejavnost pa sodi tudi organizirano in varno vodenje v planine. Letos so imeli sedem izletov, od tega je bil najuspešnejši pohod na Jalovec. S sobotnim (19. oktobra) izletom v neznano bodo sklenili letošnjo sezono. Na izlet se bodo odpravili z avtobusom, nato bodo morali udeleženci še kakšni dve uri pešačiti. Na pot bodo krenili ob 17. uri izpred gasilskega doma v Škalah. Zadovoljstvo po teku je bilo popolno - po sladkem kostanju še priznanja in nagrade. Več kot 50 tekačev in pohodnikov se je spoprijelo s strminami Zabrda pri Velenju, pripravili pa so teke na 200 m za najmlajše, na 1000 m za šolarje in 3000 m za odrasle. Da imajo predvsem šolarji iz Podskraja zelo radi teke, so nekateri pokazali tudi s tem, da se niso zadovljili samo s krajšo progo, ampak so se hoteli postaviti tudi s težavnejšo in daljšo. ■ Hinko Jerčič 17. oktobra 1996 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 17. oktobra - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Friškovec in dr. Urbane Petek, 18. oktobra-dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. O.Renko in dr. Kozorog Soboto, 19. oktobra in nedeljo, 20. oktobra - dežurni dr. Grošelj in dr. V.Renko Ponedeljek, 21. oktobra - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Lazar in dr. Slavič Torek, 22. oktobra - dnevni dežurni dr. D.Vrabič, nočni dr. Rus in dr. Mijin Sreda, 23. oktobra - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 20. oktobra - dr. Borut Korun v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje -Zobozdravstvo (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 18. oktobra do 25. oktobra -Tomo VVankrnuller, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-676. LEKARNA ŠOŠTANJ obvešča cenjene stranke, da jih lahko pokličejo na novo telefonsko številko 883-002. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE, OBČINE ŠOŠTANJ IN OBČINE ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 7. oktobra do 13. oktobra 1996, povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO^m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 7. oktobra do 13. oktobra 1996 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. 17.10. D8.10. D9.10. «10.10. C]11.10. D12.10. «13.10. ID DS d.o.o. * Simona Blatnika 1,3320 Velenje Tel.: 861-026,862-703 OBVESTILO Poslovni prostor dajemo v najem. Primeren je za biro, trgovino, pisarno, obrt. - samostojen vhod, parking - možnost priklopa telefona, - velikost 40 m2 - cena 15 DEM/m2, ki vključuje stroške elektrike in ogrevanja. NASLOV: VEGRAD ID DS d.o.o., Simona Blatnika 1, Velenje. TELEFON: 861-026,862-703 LETO Kaj nas pričakuje? PONOVNO RAZODETE PREROKBE ^juhtot m iz Orlanda, Florida (ZDA) Kdor je seznanjen s prihodnostjo, lahko razumneje odloča. Mark Finley, docent na Vseučilišču Andrews (Michigan), podaja podatke o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. multivizijski prikaz v 4000 mestih in 27 deželah sveta, tudi v Velenju - slovenski, sinhroniziran prevod vsak dan ob 18.30, razen nedelje in četrtka, začetek 21 .X. Dvorana Krščanske adventistične cerkve, Cesta talcev 17 l/o£i l/as (Dopisna svetopisemska šola \js\oP pr GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroka: Drago Tamše, Završe št. 71 in Ana Čepelnik, Florjan št. 268. Smrti: Olga Goršek, roj. 1930, Velenje, Tomšičeva c.št. 25; Frančišek Skornšek, roj. 1926, Kavče št. 55; Ana Pevec, roj. 1914, Trnovec št. 9; Silva Avgustinčič, 1942, Celje, Cesta v Lokrovec št. 16; Vinko Pavičič, roj. 1942, Celje, Jurčičeva c.št. 6; Rozalija Leskovar, roj. 1915, Velenje, Tomšičeva c.št. 33. Upravna enota Žalec Poroka: Drago Golavšek, Ruše št. 7 in Vesna Kukec, Žalec. Smrti: Alojzija Lešer, stara 90 let, druž.upok., Parižlje št. 51; Anton Strnad, star 58 let, inv.upok., Pondor št. 20; Janez Štorman, star 63 let, upokojenec, Podlog v Sav. dolini 8/a; Leopoldina Praprotnik, stara 78 let, upokojenka, Gomilsko št. 71. Upravna enota Mozirje Smrti: Drago Jelenko, 1949, Rečica ob Savinji 98; Alojz Janžovnik, 1933, Mozirje, Na Trgu 12; Frančišek Zavolovšek, 1908, Bočna, Kropa 14; Apolonija Mavrič, 1941, Florjan pri Gornjem Gradu 21. It AIII0 TELEIJE ČETRTEK, 17. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 18. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 19. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 20. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00111. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 21. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto her-cov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 22. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 23. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; ...KINO DOM KULTURE VELENJE Petek, 18.10. ob 20. uri Sobota, 19.10. ob 21. uri ŠTIRJE MOŽJE IN ENA ŽENA - komedija Režija: Harold Ramis Vloge: Michael Keaton, Andy McDoweil Michael Keaton x 4! Najprej v vlogi samega sebe, deloholika, ki nima časa za družino, zato naroči svojega kiona. Prvi klon skrbi za njegovo delo, drugi klon gospodinji, tretji klon pa je ponesrečena kopija prvega. Pri vseh velja pravilo: samo original spi s svojo ženo, toda... Neverjetni komični zapleti! Ponedeljek, 21. 10. ob 20. uri DIM - melodrama Režija: Wayne Wang Vloge: VVifiiam Hurt, Harvey Keitel, Forest VVhitaker,... Mala trafika sredi Brooklyna. Zatočišče Auggija Wrena, ki se po polomu v ljubezni zadovolji s portretiranjem tega uličnega vogala. To dela že 13 let. Spreminjajo se ljudje in okolica. Film pripoveduje o usodah treh možarkarjev, ki se jim pot po naključju prekriža ravno na tem uličnem vogalu. SREBRNI MEDVED NA FESTIVALU V BERLINU! KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 20.10. ob 17. uri ŠTIRJE MOŽJE IN ENA ŽENA - komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 20.10. ob 19. uri ŠTIRJE MOŽJE IN ENA ŽENA - komedija Naslednji filmi: Dan neodvisnosti, Twister, Moj prijatelj Flipper, Striptiz. Rezervacije vstopnic vsak delovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14. ure! Osnovna šola Šalek Šalek 87, Velenje Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (uradni list RS 8/93 in 19/94) objavljamo JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA ADAPTACIJO STREHE 1. Naročnik del je osnovna šola Šalek. 2. Predmet razpisa je: - odstranitev obstoječe kritine - kritje objekta s TRIMO ALU KRITINO - lahko tudi drugo kritino s podobno referenco 3. Splošni pogoji: a) Ogled je možen na kraju samem po predhodni najavi na tel.: 856-592. b) Pisne ponudbe sprejemamo do 24. oktobra do 12. ure na gornji naslov z oznako "NE ODPIRAJ" ponudba za adaptacijo strehe. c) Ponudba mora vsebovati: - registracijo izvajalca - popis del s cenami - ponudbena vrednost in način plačila d) Pričetek del oziroma priprava se mora pričeti 30. oktobra - rok dokončanja del je'15 dni. e) Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo vplivali naslednji elementi: - kompletnost ponudbe - cena - fiksnost cen - plačilni pogoji So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. 1) banka celje V varnem zavetju tradicije Ko se zbudim, bom že bogatejši. Za bogatenje ni vedno nujno potrebno trdo delo. Zadostuje že pametna naložba. Svoj denar lahko naložite na milijon načinov, varnost naložbe pa je marsikdaj vprašljiva. Ena izmed najbolj varnih investicij je prav gotovo nakup bančnih obveznic. Z nakupom obveznic Banke Celje iz druge emisije si lahko zagotovite reden priliv kapitala po svojih željah in zmožnostih. Obveznice so izdane v apoenih po 100 DEM, letnaobrestna mera je fiksna in znaša . Obresti se bodo prinosniku izplačale dvakrat letno, obveznice pa bodo izplačane v petih letih. Vpisovanje in vplačevanje obveznic se prične 15. 9. 1996. vse informacije o obveznici in izdajatelju pa vsebuje Prospekt za izdajo obveznic, ki je na voljo na vseh vpisnih mestih. Obiščite nas in se pozanimajte o podrobnostih! MALI OGLASI SVEČARSTVO IN TRGOVINA KEM-AL. Nagrobne sveče, pesek in zemlja. Velenje, Gubčeva 9 a. Telefon 857-560. LOKAL 20 m2, na Stantetovi ulici v Velenju, prodam. Telefon 856-065 po 20. uri zvečer. VLOŽITE CERTIFIKAT in dobite nagrado: mlinček likalnikali radio. Telefon 062-631-164 po 16. uri. KOMBINIRAN, SKORAJ NOV ŠRO- TAR, ki lušči in šrota, ugosno prodam. Telefon 857-478. MAČEHE VELIKOCVETNE, prodajamo od 50 do 70 sit. Šibanc, Spodnja Črnova, telefon 857-219. 126 P, letnik 84, reg. do 3/97 prodam. Telefon 857-507. ODDAM SOBO s centralnim ogrevanjem oddamo ženski za pomoč pri pospravljanju in gospodinjstvu. Telefon 856-077 od 8. do 9. ure. RENAULT 4, letnik 91 in kombi Zastava 850, letnik 86, ugodno prodam. Telefon 882-535. VIKEND PRODAM, ali zamenjam za enosobno stanovanje. Telefon 854-327. ZA 1000 SIT prodam prtljažnik za golf št. 1, strejši letnik. Telefon 833-101. ZASTAV0128 letnik 89, reg do 97/10 prodam. Telefon 882-486. BIKCA TEŽKEGA 100 kg, prodam. Telefon 882-146. ZASTAVA 101, letnik 88, prodam za 1200 DEM. Telefon 858-134. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM v Kidričevem prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 859-096. KINTE KUNTE PRODAM z vso opremo. Telefon 851-776. VEČJO OPREMLJENO SOBO, ogrevano, s souporabo sanitarij, kuhinje, telefona, pralnega stroja in sušilnice perila oddam dvema ženskama, materi z večjim otrokom ali ženski. Telefon od 8. do 14. ure na 855-450 ali od 16. do 22. ure na telefon 853-432. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 882-037. STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 5600 m2 zemljišča pro- dam v Pongracu pri Minervi. Cena 55.000 dem. Telefon 832-232. PRODAM JAGNJE. Telefon 882-860 PRODAM TRI 300 I hrastove sode. Telefon 885-533. V MOZIRJU PRODAM HIŠO IN GRADBENO PARCELO, zelo ugodno. Telefon 832-756. V SREDIŠČU ŠMARTNEGA OB PAKI prodam staro hišo. Telefon 885-161 popoldne. KUPIM SOBNO KOLO. Telefon 861-546 po 19. uri. PRAŠIČA težkega 220 kg prodam. Telefon 882-402. RAČUNALNIK 486, CD ROM, 8 MB RAMA PRODAM. Telefon 8791-271 dopoldan. KUPIM GRADBENO PARCELO in prodam kad za grozdje. Telefon 856-211. ZEMLJIŠČE NA PODROČJU ŠALEŠKE DOLINE za kmetijsko uporabo v velikosti 6000 m2 kupimo. Pripravljeni smo plačati zelo ugodno ceno za prodajalca. Ponudnike prosimo, da pokličejo po telefonu 852-728 vsak delovni dan od 6. do 14. ure. OTROŠKI STOLČEK TRIP-TRAP zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 856-027. V VELENJU PRODAMO VSELJIVO DVOSOBNO STANOVANJE. Telefon 856-899. V ŠOŠTANJU PRODAM VSELJIVO STANOVANJE v izmeri 45 m2. Telefon 856-899. SOBO, s souporabo sanitarij in možnostjo kuhanja oddam ženski srednjih let, ki bi bila pripravljena skrbeti za mojo mačko, ko sem odsotna in takrat tudi večji del dneva preživeti v hiši. Svojo ponudbo pošljite na Naš čas, Foitova 10, Velenje s pripisom šifre "SOBA". OTROŠKO KOLO do 7 let, prodam. Telefon 861-605. SKRINJO 210 GORENJE, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 882-883. JUG045 KORAL, karamboliran, letnik 89, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 886-011. MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA PRODAM. Telefon 894-525. RTC Golte Radegunda 19c 3330 Mozirje Tel.: 063/831-111 CENIK PREDPRODAJE SMUČARSKIH VOZOVNIC SEZONA 1996/97 Št. VRSTA KARTE KORISTNIM TAKOJŠNJE PLAČILO (SIT) PLAČILO NA TRI OBROKE (SIT) 1. SEZONSKA KARTA odrasli 30.000 33.000 2. SEZONSKA KARTA otroci 20.000 21.600 3. SEZONSKA KARTA upokojenci 28.000 30.900 4. PRENOSNA SEZ. KARTA vsi 70.000 80.000 5. DNEVNA KARTA odrasli 2.150 2.250 6. DNEVNA KARTA otroci 1.500 1.600 7. DNEVNA KARTA upokojenci 2.100 2.200 PRAVILA PRODAJE: 1. Popust za prodajo po takojšnjem plačilu velja do 31.10.1996. 2. Popust za prodajo na tri čeke velja do 31.10.1996. Datumi vnovčenja čekov morajo biti do 31.10., 30.11. in 31.12. 1996. 3. Popust za prodajo otroških kart velja do starosti 14 let. 4. Obračun predprodaje bo opravil pooblaščeni delavec RTC GOLTE, pom. dir. Marjan Skornišek. 5. Plačila z denarjem se izvajajo na ŽR: 52810-601-20465. Direktor Marjan Prelog TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA MOKA T 500 25/1 KG 58,90 PAMPERS PLENICE 1699,90 SLADKOR 50/1 KG 103,90 PRAŠEK PERSIL 3,6 KG 799,90 OUE 12/1 L 149,90 PRAŠEK VVEISSERIESE 2,4 KG 529,90 VEGETA1 KG 899,90 MEHČALEC MEDO 4 L 369,00 TESTENINE 1/2 KG 84,90 PRILL 0,5 L - MODRI, ZELENI 199,90 KOMPOT BRESKEV 1/1 149,90 WC PAPIR ROLE 10/1 229,90 KAVA BAR 100 G 144,90 NAGROBNI PESEK 25 KG 599,00 PIVO ZABOJ 2499,00 SVEČA SUPER LORD 169,90 RADENSKA ZABOJ 699,90 SVEČA PIRAMIDA VEČJA 109,90 NOGAVICE FROTIR 5 PAROV 590,00 GOBA ZA IKEBANO 139,90 HA ZALOGI PO UGODNIH CEHAH TRAKTORSKE GUME, MOTORNO OUE, VSE VRSTE KRMIL IN ŽIVINSKE KRME. ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, BLAGO PA LAHKO NAROČITE PO TELEFONU! MMM&m ŽAROVA 19 (prej zgradba Gorenja Point) Tel.: 063 / 862 - 200. Mob.: 0609 / 635 - 300 KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENIH VOZIL - Audi 100,2,8 E, 1.91, s celotno opremo, cena 25.000 DEM - BMW520,24 V, L 92, reg. do 7.97, cena 26.900 DEM - Opel Calibra 2.01, L 92, rdeča barva, cena 22.700 DEM ■ Opel Astra 1,61,1.92, metal modra barva, cena 15.900 DEM V MESECU OKTOBRU VAM PONUJAMO VSA NOVA AUDI IN VW VOZILA S 5% POPUSTOM! Možnost plačila: na kredit, leasing, sistem staro za staro.. mmm VMttjENI! OPRAVIČILO! Tudi nas je, podobno kot vas, napaka v zahvalah, objavljenih v prejšnji številki, zelo prizadela. Nastala je nehote, v tiskarni v Mariboru. Še enkrat se vsem prizadetim iskreno opravičujemo. UREDNIŠTVO v # Žalostni sporočamo, da je umrla VESNA RAN C AN učenka 6. a razreda OS SALEK. Ohranili jo bomo v lepem spominu. VCENCI IN DELAVCI OS SALEK Radost je odšla od nas, nič ni več, kot je bilo nekoč. Bol je črna kakor noč, ki vaju od nas je ločila. V prsih teži nas bridkost, v nemem spominu na vaju, ki osrečiti sta znala in polno ljubezni iskrene vsak dan sta nam darovala. ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi naših najdražjih MARTINA KNEZA 11.11.1928 - 4.10.1996 in IVANA MEDVEDA 9.12.1954-4.10.1996 iz Zavodenj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih tako številno in nesebično pomagali. Iskrena hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njuni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo duhovnikoma gospodu dekanu Jožetu Pribožiču in gospodu Silvu Molanu za opravljen pogrebni obred. Hvala ministrantom, pevcem, pogrebcem, govorniku Vladu Kompanu, Andreju Hudobrezniku za zaigrano Tišino, praporščakom in mladincem. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Morana. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJUNI ZAHVALA V 92. letu se je končala življenjska pot naše drage mame, babice, prababice in tašče ALOJZIJE ZUPANC Iskrena hvala vsem vam, ki ste ji ob slovesu izrazili spoštovanje, ji darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala godbi Zarja Šoštanj, upokojenskemu pevskemu zboru, gospodu duhovniku za poslovilne besede in gospodu kaplanu za opravljen obred. Žačujoči: hčerki Adela in Greta ter sin Berto z družinami. ZAHVALA Zapustil nas je oče, dedek, pradedek JOŽEF JELENKO 6.2.1918 - 28.9.1996 iz Floijanekovega grabna Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom Pake, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in nas tolažili v najtežjih trenutkih. Hvala Gostinski enoti Gorenje, Priprave RLV, ESO Oprema in Premogovniku Velenje za njegov zadnji "SREČNO". Hvala za poslovilne besede govornikom, pevcem, godbenikom in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: hčerka Mira, hčerka Marjana, sin Jože in hčerka Tončka z družinami, vnuki Nevenka, Romana, Robi, Damjan, Branka in Barbara, pravnuki Katarina, Anja, Monika in Dominik. Vaške igre v Šmartnem ob Paki 2. Lenartov sejem "Rečičani so pa res neugnani..." Lokovica •••••••••••••••• Najprej starejši, nato otroci Pokal za Gavčane ...je dejal eden izmed udeležencev zanimive turistične in narodopisne prireditve v trgu Rečica ob Savinji. Letošnji drugi Lenartov sejem je bil zastavljen na koreninah sejmarjenja v trgu Rečica pred 411-imi leti ter po izkušnjah lanskoletnega prvega sejma. Povsem drži tudi ocena nekaterih poznavalcev turistične dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini, da je ena prireditev boljša od druge. V občini Mozirje imajo pravi "motor" za dogajanja, saj je neutrudna ekipa članov Turističnega društva Rečice ves čas na delu. Potem ko so uspešno organizirali prireditev Od lipe do prangerja, še posebej projekt Pozimi pa rožice ne cveto, pred kratkim postavili istoimensko razstavo na konzulatu Republike Slovenije v Celovcu, so to nedeljo sejmar-ili kot še nikoli. Sejma so se udeležili med številnimi pro- da bo treba Zgornjo Savinjsko dolino v prihajajočih volilnih časih temeljito pomesti. In kaj je bilo na sejmu še moč kupiti? V "štiro" je prišel čevljarski mojster Dretnik, ki je vlekel dreto, da ga je bilo fletno gledati. Svojo železno kramo je pristavil lučki kovač Žagar, ki klincev in sekir nikakor ni spustil pod vnaprej določeno ceno. "Moje železo je kot nemška marka," je dejal in pač nekaj manj prodal. Mlinar Franci je pripeljal vse "sorte" moke, njegova ženka pa vse vrste najboljšega kruha, od ovsenega, ajdovega in drugega. Sosednji "štant" pa je ponujal sire najboljših solčavskih krav, videti je bil zares bel in zdrav. Pobreški fantje so postavili pravo gasilsko veselico, na kateri so postregli z domačim tolkecom in rajzlcom, boljšega pač ne delajo nikjer na svetu. Za požarno brambo so skrbeli "fajerberkerji" iz Velikega Vrha, tretji pa so bili Slatinčani. Vsi so si prislužili pokale za osvojeno mesto, največjega seveda zmagovalci, ki so dobili še praktično nagrado. Da so se obiskovalci lahko posladkali, so z dobrotami poskrbele gospodinje, za prijetno razpoloženje med igrami in ob zaključku pa trio Petra Šibanca iz Malega Vrha. ■ (tp) Tekmovalci in tekmovalke so se pripeljali na prizorišče na okrašenih traktorskih prikolicah. Le najbližji, predstavniki vaškega odbora Šmartno ob Paki, so se odločili za kolo in voziček Valjenje hloda je za tekmovalce in tekmovalko Rečice bilo posebno doživetje. dajalci in šušmarji tudi unikatni ciganski par Urša in Pavel, berač Slepec s siroto Jerico, na semanji dan pod rečiške kostanje, je postreglo čudovito jesensko vreme. Trški župan Kramer in žandarski načelnik ob razglasitvi sejma preprodajalec - švercar "Pičkurin", vse pa sta vodila trški župan gospod Kramer in žandarski načelnik Vincenc. Množici ljudi, ki se je zgrnila Razpoloženi so segali v mošnje in blago je hitro menjalo lastnike. Bolj "zadrti" so "glihali", še najbolj pa so šle v promet brezove in sirkove metle ... kot Med jesenska šolska opravila učencev sodi tudi zbiranje papirja. Z zbiralno akcijo učenci ne počistijo le kleti in kurilnic, ampak poskrbijo, daje izdatek njihovih staršev za končni izlet manjši kot bi sicer bil. Minuli teeden so se trudili za večji izkupiček v razredni blagajni in za zagotovitev zalog Surovini učenci na osnovni šoli Šalek, kjer je nastal tudi posnetek Staneta Vovka. ističnega društva Šmartno ob Paki za ogled že tradicionalnih vaških iger. Na prostoru pri šmarški osnovni šoli so se zbrale ekipe 8 vaških odborov, avtor iger Anti Kačičnik pa je zanje pripravil 4 spretnostne preizkušnje: postavljanje transparenta, metanje žoge v cilj, prestavljanje hloda ter igranje golfa. Na videz enostavne igre so nekaterim tekmovalcem in tekmovalkam povzročale kar nekaj preglav- Cigana Urška in Pavel sta blestela v svoji izvirnosti in preproščini - nedeljski obrok sta zaslužila mimogrede z "bognedaj delati na nedeljo.., Grušovelj, ki zaradi preventive niso pustili presušenih grl dolgo čakati. Kot posebnost sejma je bilo moč kupiti po precej zasoljeni ceni petnajst srebrnikov bio-leseni glavnik. Za tiste, z manj bujno glavo, pa so klobučarji ponujali lična pokrivala, sodaiji lesene sode, suho robo pa je prinesel krošnjak iz daljnje Ribnice. Mirno bi lahko dejali: "Sejem na Rečici bil je živ!" ■ Jože Miklavc Papir za izlet V domu krajanov v Lokovici je bilo minulo nedeljsko popoldne spet živahno. Lokoviški društvi DPM in krajevne organizacije RK sta namreč pripravili že tradicionalno srečanje starejših krajanov. Nanj so povabili 128 krajanov, starih več kot 60 let, vabilu za srečanje pa se jih je odzvalo približno 50. Tistim, ki so bili v dvorani, kljub lepemu popoldnevu najbrž ni bilo žal časa za klepet s sokrajani, za poslušanje pesmi, ki so jim jih zapeli člani ženskega in moškega Lokovica, recitacij Diane Ramšak ter Stanke Cremožnik, mladih glasbenikov kot so bili Boštjan Dermol ter citrarke Sandra, Katja Drev in Maruša Drev. Letošnje srečanje je bilo jubile- Starejši so vedno veseli pozornosti, ki jim Jo vsaj enkratna leto namenijo mlajši krajani jno, 15. po vrsti. pripravili kostanjev piknik in Jutri (v petek) pa bosta tradicionalno otroško olimpia- omenjeni društvi namenili po- do. Začeli jo bodo ob 15. uri. zornost še najmlajšim krajanom. ■ (tp) Ob tednu otroka bosta namreč Velenjski dijaki državni prvaki Na mestnem stadionu v Velenju je bilo v torek popoldne finalno ekipno prvenstva Slovenije v atletiki za srednje šole.V obeh skupinah je nastopilo po dvanajst ekip. Dijaki so tekmovali v osmih disciplinah, dijakinje pa v sedmih. Ob koncu so bili zelo zadovoljni dijaki (na posnetku) in seveda tudi profesiorji ter vodstvo velenjskega šolskega centra, saj so se njihovi di- Minulo lepo nedeljsko popoldne smo "lovili" na najrazličnejše načine. Nekateri so ga izkoristili za obiranje koruze, drugi pridelka v sadovnjakih, vinogradih, kar nekaj pa se jih je odzvalo vabilu tur- ic, ampak vsi so vse zmogli, le čas in uspešnost sta bila različna. Ko so ob koncu iger seteli točke, so jih največ našteli pri ekipi Gavc, in sicer 24. 2 točki manj so dosegli tekmovalci in tekmovalke iz jaki pozlatili (dijakinje se niso uvrstile v sklepni del). Zbrali so 10689 točk, 2. mesto so osvojili tekmovalci Gimnazije Ljubljana Šiška 10432, 3. Policijska šola, 10108,4. GEŠ Brežice 9812,5 ŠC Novo mesto 9735, 6. ŠC Celje 9665 itd. Gimanzija Ljubljana Šiška je z 10383 točkam, postala državni prvak med dijakinjami, 2. II. Gimnazija Maribor 9540,3. GEŠ Brežice 9195, 4. Gimnazija 9045,5. SŠ Nova Gorica 8940,6 SEŠ Novo mesto 8471 itd. Prvenstvo sta odlično izvedla Šolski center Velenje in AK Velenje. ■ vos