P. b. b svetovnih in domačih dogodkov PoJtni urad Celovec 2 — V crlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurl Zvestoba za zvestobo Na velikem zborovanju Narodnega sveta koroških Slovencev in Kmečke gospodarske zveze v Celovcu, ki se ga je udeležilo 70 zaupnikov, je predsednik prof. dr. Valentin Inzko podal o našem narodno političnem položaju obširno poročilo, iz katerega povzemamo temeljne misli. Tudi v preteklih mesecih je veljala vsa skrla realizaciji člena 7 državne pogodbe, v prvi vrsti šolskemu vprašanju. Manjšinski šolski zakon, na katerega manjšina načelno sicer ni pristala, a je kljub temu pokazala dobro voljo s tem, da je storila vse, kar bi moglo dati dvojezičnemu šolstvu resen značaj, je ostal slej ko prej na papirju. Vse drugačne bi bile lahko šolske prilike v južnem delu Koroške, če bi deželne in državne oblasti upoštevale tozadevne slovenske predloge. Že 8. aprila 1960 sta naslovili obe osrednji slovenski organizaciji koroških Slovencev na deželnega glavarja pismo, v katerem je rečeno, da čaka prosvetno ministrstvo v zvezi z uresničitvijo slovenskega šolskega oddelka na predloge koroškega deželnega šolskega sveta. V pismu je bil deželni glavar naprošen, da stori vse za realizacijo manjšinske šolske oblasti. Po manjšinskem šolskem zakonu z dne 19. marca 1959 je predviden 'poseben oddelek za ljudske in glavne šole s slovenskim učnim jezikom, za slovenski pouk na dvojezičnih in glavnih šolah, slovenski gimnaziji ter slovenski pouk na ostalih srednjih šolah. Po vzoru nemškega šolskega oddelka pri deželni vladi, sta iznesli obe osrednji organizaciji sledeči predlog: šolsko oblast naj tvorijo predstojnik slovenske šolske oblasti, ta bi moral biti akademik, po možnosti pravnik, ki bi bil pristojen za ekonomsko-administrativna vprašanja. Manjšinske šole naj bi nadzoroval deželni šolski nadzornik. V njegovo pristojnost bi spadala vsa pedagoška in personalna vprašanja. Refe-'emt za plače, nadaljnjo izobrazbo učiteljstva ter učila naj bi bil šolnik; v šolskem oddelku, v katerem bi bilo zaposlenih vsaj pet oseb, pa naj bi bili še dve uradniški ■noči. Hkrati je bila deželnemu glavarju •znesena tudi želja, da se zasedejo vsa mesta v šolskem oddelku soglasno s predstavniki nvanjšine. 8. aprila 19(i0 torej so bili omenjeni predlogi iznešeni deželnemu glavarju. sele 2(i. junija 1961 pa je bil predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev klican k deželnemu glavarju, ki je hotel vedeti za naše mnenje v zvezi z razpisanim mestom okrajnega šolskega nadzornika za dvojezič-n° osnovno šolstvo. Kljub slovenskemu Predlogu, da bi naj bila poverjena nadzorna oblast za osnovno šolstvo, za slovensko gimnazijo in za slovenski pouk na srednjih šolah eni osebi, je bilo na predlog dežel-ileg;i glavarja razpisano mesto okrajnega šolskega nadzornika, ki naj bi bil pristojen je za slovenski pouk, nikakor pa ne za ce-*()tni dvojezični pouk, kaj šele, da bi spa-‘•ala v njegovo kompetenco tudi personal-na vprašanja, torej zadeve nastavitev in Premestitev učiteljstva. Dočim je tokrat /;Veza slovenskih organizacij po svojem Predstavniku ustno izrazila deželnemu gla-y:>rju svoje stališče, je Narodni svet koro-^kdt Slovencev v pismeni vlogi z dne 3. ju-.‘J3 1961, naslovljeni na deželnega glavar-J3 ugotovil, da naši predlogi glede slovcn-''koga šolskega oddelka in nadzorne obla-J1’ niso bili upoštevani. Za to nosijo de-Zel'ne in državne oblasti polno odgovornost. ("»lede osebe, ki naj bi bila imenovana P° razpisu mesta okrajnega šolskega nad-zf)rnika za inšpektorja dvojezičnih šol, pa bilo v našem odgovoru deželnemu gla-|'.3riu rečeno, da stoji Narodni svet na sta-IS|Vu, da morejo vršiti nadzorno oblast nad UUnjŠinskini šolstvom le pripadniki sloven-ske narodne manjšine, ki uživajo njeno po- CELOVEC, DNE 21. SEPTEMBRA 1961 CENA 2.- ŠILINGA Posvet zaupnikov ljudstva Minuli četrtek je bila v Celovcu širša seja odbornikov in krajevnih zaupnikov Narodnega sveta koroških Slovencev in Kmečke gospodarske zveze. Nad 70 mož in žena, povečini gospodarjev, dobro pa je bil zastopan tudi mladi rod, se je zbralo v Mohorjevem domu. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev prof. dr. Valentin Inzko je podal poročilo o političnem položaju ter delu osrednjega odbora Narodnega sveta za varstvo naših narodnih interesov. Po poročilu, ki ga objavljamo na uvodnem mestu, se je razvila živahna debata, v kateri so zaupniki slavili vrsto vprašanj, nato pa soglasno odobrili delo osrednjega odbora. Le v vztrajnem delu iz lastne moči in v neuklonljivi borbi za naše pravice bomo dokazali našo življenjsko sposobnost in dosegli spoštovanje ter mesto, ki nam gre, je bil sklep zborovalcev. Tajnik Kmečke gospodarske zveze prof. dr. Vinko Zvvitter je podal temeljit pregled položaja v zvezi z bližajočimi se volitvami v Kmetijsko zbornico. Zborovalci so Minuli torek se je na sedežu Združenih narodov v New Yorku začela 16. letna skupščina Združenih narodov. Takoj po otvoritvi prve seje je sedanji predsednik Irec Bol and pozval delegate, da z enominutnim molkom 'počastijo spomin generalnega tajnika Združenih narodov Daga Ham-marskjolda, ki se je minuli ponedeljek smrtno 'ponesrečil z letalom v Kongu, ko je bil na poletu proti Ndoli. Tam bi se naj sestal s 'predsednikom kongoške province Katange Combejem. V Katangi so minuli teden bili Iboji med četami Združenih narodov in oboroženimi silami province Ka tanga. Več kot tisoč delegatov se je v New Torku nemo zazrlo v prazni sedež na desnici predsednika skupščine Združenih narodov, kjer je doslej sedel Hammarskjbld, tajnik Organizacije združenih narodov, ki šteje nad 80 držav članic. Bil je tudi predstojnik tajništva, v katerem dela 4000 uradnikov. pozorno sledili njegovim izvajanjem, v katerih je orisal položaj kmetijstva na Koroškem ter podal smernice za naše delo, kot jih je sklenil nedavni izredni, zelo dobro obiskani občni zbor Kmečke gospodarske zveze, naš koroški slovenski kmečki parlament. Po njegovem poročilu so v razboriti in iskreni razpravi bili znova preučeni resolucija in sklepi izrednega občnega zbora glede volitev v Kmetijsko zbornico. Po podrobnih pojasnilih odbornikov je ta resolucija bila v celoti in vseh posameznostih soglasno potrjena in glede skupnega volilnega nastopa postavljena kot pogoj, od katerega ni moč odstopiti. V tej smeri naj gredo vsa naša nadaljna prizadevanja in stiki. Posvet zaupnikov je bil prepričljiva manifestacija živega zanimanja naših ljudi za sodobne politične probleme in bližnje volitve. S svojo številno udeležbo — kljub najhujšemu kmečkemu delu — in posegi v razpravo so naši možje, žene in mladina pokazali, da stoje požrtvovalno in budno na straži naših interesov in pravic. Določitev naslednika 'bo povzročila velike težave, kajti Sovjetska zveza si je že dalj časa prizadevala, da svetovno organizacijo, ki se ni pokoravala njenim željam, če že ne razbije, vsaj ohromi (več v 'političnem tednu). . Dag Hammarskjold padel za mir Dag Hammarskjbld je po rodu iz odlične švedske rodbine. Njegov oče je bil sodnik višjega deželnega sodišča, med prvo sve-itovno vojno pa celo predsednik vlade. Dag je bil najmlajši izmed štirih sinov. Po študiju gospodarskih ved je stopil v državno službo, sledeč tradiciji svojih prednikov. Komaj 32-Jet star je postal leta 1937 podtajnik v finančnem ministrstvu in s tem najmlajši državni tajnik na Švedskem. Njegova kariera je šla še navzgor. V povojni dobi je postal minister za gospodarske zadeve. Sodeloval je pri mnogih 'mednarodnih srečanjih, konferencah in pogajanjih. Pridobil si je sloves človeka z močnimi živ- STARŠI! Ako želite katero svojih hčera izobraziti za sodobno praktično gospodinjo, ki bo znala tudi v družini čuvati naši kulturni svetinji: vero in materin jezik, dajte dekle v kmetijsko gospodinjsko šolo v St. Rupertu ali St. Jakobu. S poukom začnemo 3. nov. 1961. URADNE URE Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze ter Kmečke gospodarske zveze je odprta vsak dan razen sobote od osmih do pol ene. Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12. ure. ci iln finimi1 manirami. Zaito so ga leta 1953, ko je bil šele 47 let star, Angleži in Francozi predlagali za generalnega itajnika Združenih narodov. Sovjeti so mirnega Šveda, ki je veljal zgolj kot izvrsten uradnik in diplomat brez lastnih političnih koncep-itov, sprejeli, potem ko so odklonili prejšnjega tajnika Trygwe Ličja, ki se mi hotel ukloniti sovjetskim diktatom. Toda za oasa svojega tajni kovanj a se je nekdanji vestni uradnik in mirni1 diplomat izkazal kot mož močne volje, ki ve kaj hoče in za to vse žrtvuje. In hotel je mir. Iz generalnega tajništva Združenih narodov je naredil središče svetovne politike, neke vrste alarmno centralo za gašenje 'političnih 'požarov. Kjerkoli je grozilo, da se hladna •vajina spremeni v ognjeno, se je pojavil Dag Hammarskjold, ki se je pogajal s sprtimi strankami ter končno dosegel kompromise, s katerimi ponavadi sicer mi bil nihče zadovoljen, a — kar je bilo glavno — preprečena je bila nova svetovna vojna. Zadnja postaja njegove poti je bil Kongo, kjer so Združeni narodi prevzeli skrb za ohranitev države in miru. Njegovo geslo je bilo, da »velesile ne rabijo Združenih narodov za svojo zaščito, pač pa jih potrebujejo male šibke države«. »Če se bodo kdaj narodi sveta zedinili za svetovno vlado, potem bo veljal za enega izmed predhodnikov te vlade pokojni Dag Hammarskjold,« je v posmrtnioi zapisal londonski »Times« v slovo Dagu Ham-marskjdldu. Zasedanje Združenih narodov v žalovanju polno zaupanje. Narodni svet je podprl prošnje glavnošolskega učitelja Domnika ter ljudskošolsikih upraviteljev oziroma učiteljev Košutnika, Samoniga in Vouka. Deželni glavar se je za slovenske predloge lepo zahvalil, na prvem mestu pa predlagal prosvetnemu ministru vladnega svetnika Justa, glede katerega sta obe slovenski organizaciji na koordinacijski seji sklenili, da ga ne podpreta. Z odlokom z dne 19. julija 1961 pa mu je bilo poverjeno nadzorstvo nad dvojezičnim poukom. Slej ko prej je celotni pouk na slovenski gimnaziji ter slovenščina ma celovškem učiteljišču brez nadzorne oblasti. Sicer je bilo 'nadzorstvo slovenskega pouka na ostalih srednjih šolah poverjeno za leto 1961-62 profesorju ruščine dr. Schmidtu, vendar bi v tej zvezi še poudarili, da predvideva manjšinski šolski zakon tudi za strokovnega inšpektorja osebo, ki ima srednješolski izpit iz slovenščine. Ker ni nadzornika za slovenski pouk na srednjih šolah, 'tudi zadeva učiteljskega naraščaja za dvojezične šole ni rešena. Predlogi profesorja slovenščine ma celovškem učiteljišču so ostali v predalih pristojnih oblasti. Ugotavljamo, da kljub manjšinskemu šolskemu zakonu vprašanje slovenskega osnovnošolskega pouka ma Koroškem ni urejeno in talko dolgo ne bo, dokler ne bo to šolstvo ires v rokah manjšine same in dokler Slovenci o svojih šolskih zadevah ne bodo sami prepričani, da so urejene. Se ni dolgo od tega, od kar so bile ma Goriškem in Tržaškem uzakonjene manjšinske šole, in sicer v sodelovanju s prizadeto manjšino, ki je šolski zakon prosvetnega ministra v Rimu pozdravila. Kdaj bomo na Koroškem tako daleč? A tudi v zvezi z ljudskim štetjem, ki je bilo v Avstriji meseca marca it. k, smo videli, da nam oblasti niso naklonjene. Koroški Slovenci smo bili pripravljeni pri ljudskem štetju lojalno sodelovati. V posebni vlogi je NSKS sam povzel iniciativo in izrazil pripravljenost ter predlagal števne komisije, h katerim bi bili pritegnjeni tudi koroški Slovenci kot števni komisarji. Na ta način naj bi se objektivno ugotovil občevalni jezik na 'dvojezičnem ozemlju. Vendar je oblast tudi tokrat zavrnila naše predloge. Kar se je dogajalo v dneh popisa prebivalstva je vsem dobro znano. Sicer smo doživeli koroški Slovenci v preteklosti pri ljudskih štetjih marsikatera presenečenja, vendar manjšima takega pritiska kot letos pri ljudskem štetju še ni doživela. Zato sta se obrnili obe osrednji organizaciji z obširno spomenico na deželnega glavarja Wedeniga, notranjega ministra Afritsoha in zunanjega ministra Kreiskega, v kateri so podrobno navedeni slučaji, ki smo jih morali naznaniti oblastem. Zunanji minister dr. Kreisky in deželni glavar sta obljubila natančno preiskavo. Na to spomenico doslej še nismo dobili odgovora, kot tudi ne na pritožbo državnemu pravdniku v zvezi z brošuro »Minder-heit ohne Maske«. Z brošuro so njeni so-trudniki sami oblatili večinski narod pred zgodovino, kot mečejo nanj slabo luč tudi dogodki okoli ljudskega štetja 1961. Krivica ostane krivica, pa naj jo kdo še tako trdovratno taji. Posebno poglavje so razgovori dr. Kreiskega s predstavniki 'manjšine. Glavna točka vseh razgovorov je bilo vedno vprašanje ugotavljanja manjšine. Že dogodki okoli ljudskega štetja pa so nam pokazali, da je takšno ugotavljmje na Koroškem neizvedljivo in bi imelo edinole namen manjšini vzeti, kar ji gre po božjem in marav-nem pravu ter državni pogodbi. (Dalje na 4. strani) Politični teden Po svetu___________ Začasno zatišje Po 'razburljivih rednih v svitu atomskih eksplozij v Sovjetski zvezi med Stalingradom na jugu, Sibirijo na vzhodu in Novo Zemljo na visokem severu, iter propagandističnih groženj Hruščeva proti Združenim 'državam in njenim zaveznikom, bi •lahko minuli politični teden označili kot začasno zatišje, čeprav ni 'manjkalo dogodkov, kr ibi mogli položaj bliskovito poslabšali. Berlin ostaja slej ko prej v sretlišču svetovnega zanimanja, in z njim nemško vprašanje, oziroma vprašanje nemške mirovne pogodbe, ki jo zahteva Sovjetska zveza ter grozi, da ako o tej zadevi ne pride do sporazuma, bo do konca leta sama sklenila ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, s čemer bi bila za1 dogleden čas zapečatena sedanja delitev Nemčije dm Berlina. O tej zadevi so se posvetovali v Washing-tonu trije zapadni zunanji ministri treh glavnih zapadnih velesil, Združenih držav, Velike Britanije in Francije, kot »strokovnjak« in prizadeti obenem je pa sodeloval na razgovorih tudi zapadnonemški zunanji' minister Brentano. Štirje zunanji ministri so po večdnevnih posvetovanjih dosegli načelni sporazum glede skupnega zadržanja prt napovedanih pogajanjih s Sovjetsko zvezo, Ta hitri sporazum ni nič čudnega, kajti praksa povojnih let kaže, da je slogo med zapadnjaki tem lažje doseči takrat, čim močnejše so sovjetske grožnje. To se je izkazalo 'posebno za časa prve berlinske krize leta 1948 in korejske vojne v letih 1950—1953. Toda že dejstvo, da se morajo ob vsaki nastopivši mednarodnopolitični krizi zavezniki šele sporazumevati glede skupnega stališča, predstavlja veliko prednost za Hruščeva, ki mu ni treba nič drugega, kot da se sporazume s samim seboj. Veliki Napoleon je nekemu občudovalcu njegovega bojnega genija dejal, da njegovo slavo zmagovalca tolikih bitk nekoliko zmanjšuje dejstvo, da je imel proti sebi vedno vojne trume zaveznikov brez enotnega vrhovnega poveljstva. Hruščev očividno to dobro ve, toda dobro bi bilo, ako bi se spomnil, da je Napoleona kljub njegovemu vojnemu geniju na koncu konca vendarle premagala skupnost zaveznikov. Jedro sedanjega mednarodnopolitičnega vprašanja leži v tom, kako daleč hoče Hruščev gnati svojo igro, ki ne more biti zgolj propagandistično izzivanje, temveč zasleduje jasno določene namene. To je, pripraviti z vrsto izvršenih dejstev zase tako ugodne izhodiščne položaje za pogajanja z zavezniki, da bodo lenti končno prisiljeni, da »pro bono pacis« (zaradi ljubega miru) ne le sprejmejo to, kar si je s temi izvršenimi dejanji (v prvi vrsti razdelitev Berlina z bodečo žico in »kitajskim zidom«) že dosegel, temveč da dajo k temu še kake nove koncesije. Taktika sovjetske vlade Jzgleda, da so zapadne vlade spoznale to taktiko ter ji hočejo postaviti nasproti večjo trdnost, obenem pa izsiliti čimprejšnji začetek pogajanj, da s tem vzamejo Sovjetski zvezi možnost nadaljnih samovoljnih dejanj. Temu stališču se je morala ukloniti tudi Francija, ki je doslej zavlačevala začetek pogajanj v varljivem upanju, da ohrani sedanje stanje. Sedanji položaj je za zapadnjake vse prej kot ugoden. Sovjetska zveza je s svojo enostransko obnovo atomskih poskusov pokazala, da se — kadar je močna — za »miroljubno svetovno javnost« bore malo briga in da ji idealisti po vsem svetu, ki se bore za prepoved atomskega orožja (spomnimo se na razne rdeče »mirovne kongrese«) služijo le kot koristna budala, kadar gre za to, da zveže roke zapadnim vladam, po dru-' gi strani pa sedaj, ko jih ne rabi več, neženi-rano uporablja atomske grožnje kot strašilo. »Mirovne golobčke« Picassa, ki je sicer velik slikar, a pritlikav politik, je vrgla med staro šaro, ker ji sedaj pošastni atomski velegobani bolje služijo za uveljavitev komunizma po vsem svetu. Ironija je, da prav te dni mora po Londonu policija zapirati naivneže, ki protestirajo proti atomski bombi, dočim je v Moskvi vse mirno. Sovjetska pot je sedaj dokaj jasno spoznavna. Z obnovitvijo atomskih poskusov je zastrašilla vso svetovno javnost ter demonstrirala voljo, da se posluži tudi atomskega orožja če treba. S tem je seveda padel v vodo »človekoljubni« ameriški koncept, ki je predvideval le morebitno vojno z zgolj »navadnimi« orožji. V senci atomske grožnje je Sovjetska zveza pogazila vse dogovore o Berlinu ter prerezala na dvoje bivšo nemško prestolnico, ki je bila sicer formalno razdeljena v zapadni in vzhodni del, v resnici pa bila vendarle eno samo svobodno mesto. Zaprla je s tem veliko okno v svobodo, skozi katero so zadnja leta milijoni Nemcev in pripadnikov drugih vzhodnoevropskih narodov mogli pokukati v »deveto deželo« kapitalističnega izobilja ter — če so hoteli — skozi njega sfrčati v svobodo. Delitev Berlina, ki je pomenila uničenje zadnjega ostanka nemške enotnosti, je bila seveda zelo hud udarec za Nemce in povzročila veliko razočaranje zaradi zadržanja zapadnih velesil. Vse to je vplivalo tudi na rezultate nedeljskih volitev v Zapadni Nemčiji, pri katerih je Adenauerje-va vladna kirščansko-demokratska stranka utrpela izgubo absolutne večine, vendar je v bistvu še vedno ohranila svoj vodilni položaj. Incident — ki je na srečo ostal brez posledic Dve reakcijski letali zapadnonemškega vojnega letalstva st? zaradi »motenj« pri instrumentih »zašli« ter morali pristati na francoskem letališču v Berlinu. Ta incident je kot blisk razjasnil nevarnost položaja v Evropi. Zašli sta baš v »zračni hodnik«, ki je dovoljen le zapadnim velesilam in civilnim letalskim družbam, ne pa zapadnonemškim vojaškim letalom. Francozi so oba pilota takoj zaprli in zapadno-nemška vlada se je pri štirih velesilah (Združenih državah, Veliki Britaniji, Franciji ter Sovjetski zvezi) nemudoma opravičila. Kot pravijo poročrla, je sovjetski po- slanik opravičilo vzel na znanje, kako so pa reagirali zapadni poslaniki, pa ni bilo nikjer brati. V »motnje«, ki so istočasno nastopile v obeh letalih, seveda nihče ne verjame. Iz-gleda, da mnogih Nemcev dosedanje izkušnje še niso izučile. Celo vroče - nemško časopisje je priznalo, da sta oba pilota s svojim podvigom naredila slabo uslugo nemški stvari, a veliko in nepričakovano darilo Hruščevu, ki ga je seveda takoj izkoristil za nove obdolžitve proti Zapadni Nemčiji. S takimi ljudmi voditi resno in pametno politiko je res težko. Po-drugi strani pa je ta podvig pokazal, da imajo tako na Vzhodu' kot na Zapadu mirne živce, kajti ob nervozi bi lahko imel nepregledne posledice. Potrjuje pa tudi mnenje, da so vsaj zaenkrat sovjetske atomske gobe mišljene zgolj kot diplomatski pritisk. Toda pojavlja se vprašanje, kaj bi se zgodilo, ako bi ta dva nemška pilota imela s seboj atomske bombe! Ta nepremišljeni polet v Berlin je gotovo še bolj ojačil že itak veliko nezaupanje zapadnih zaveznikov do Nemcev. Sedaj je še mnogo manj verjetno, da bi Amerikanoi izročili nemški vojski atomsko orožje. Hammarskjold padel za mir Smrt generalnega tajnika Združenih narodov Hammarskjblda je prišla v zelo neugodnem trenutku. V nekaj dneh se bodo Združeni narodi sestali na svojo 16. letno skupščino ter morali določiti novega generalnega tajnika. Sovjetski zvezi se nudi ugodna prilika, da poskusi uveljaviti svoj načrt »trojke«, to je treh tajnikov z enakimi pooblastili med katerimi bi naj eden bil iz komunističnega bloka. Ta »trojka« bi mogla sklepati le soglasno, kar pomeni, da bi Sovjeti imeli možnost veta, ki jim ga je odvzela glavna skupščina. Praktično bi uvedba sistema »trojke« pomenila ohromitev Organizacije združenih narodov, ki si je kljub številnim napakam vendarle pridobila mnogo zaslug za ohranitev miru. Vse kaže, da je sedanje zatišje le priprava za nove viharje. in m nas v Avstriji Pred bitko za proračun V svojem prvem jesenskem »kanclerjevem govoru« po radiu se je dr. Gorbach uvodoma sicer pečal s svetovno političnimi vprašanji v zvezi z atomskimi poskusi na Vzhodu in Zapadu, glavnino njegovih izva-, janj pa so vendarle zavzemale notranjepolitične zadeve, v prvi vrsti proračun za leto 1962, o katerem bo padla odločitev v naslednjih tednih. V spominu so nam še vroče proračunske bitke zadnjih let, ko je vsakokrat skoroda izglodalo, kot da bo zaradi denarja razpadla vladna koalicija. Vse kaže, da hoče letos tako novi kancler dr. Gorbach, kot tudi novi 'finančni ministor dr. Klaus preprečiti vsakoletno razburkano proračunsko plovbo Raab-Kamitzovega kurza. Izgleda, da bo v glavnem ostalo pri »stropu« novega proračuna v višini 54 milijard šil., ki bi naj odgovarjal realistično pričakovanim dohodkom državne blagajne, oz. točneje, naj bi Izdatki prekoračili dohodke samo za 1 odstotek. Na ta način bi naj bilo končano zaporedje pasivnih proračunov zadnjega desetletja ter ustvarjeno ravnotežje med izdatki in dohodki državnega gospodarstva. Na seji vodstva OeVP minuli teden so v glavnem ugladili nasprotja med posameznimi skupinami, ki tvorijo to stranko. Predstavniki kmetijstva sicer niso mogli prodreti z vsemi svojimi zahtevami, vendar izgleda, da bo OeVP morala v okviru koa-licijskih kravjih kupčij odslej nekoliko bolj upoštevati interese svojih kmečkih vo-lllcev. Zahtevanih 500 milijonov za »zeleni načrt« bi naj kmetijstvo dobilo, vendar ne iz povišanega proračuna, ampak iz preusmeritve že sedaj razpoložljivih sredstev, to se pravi, da bodo drugim nekaj odščipnili. Z ozirom na to je nedeljski »kmečki svet« v Linzu potekel manj bojevito kot dosedanja zborovanja kmetijskih organizacij. Elastična strategija O kakem izstopu kmetijskih organizacij iz OeVP pa ni bilo več govora, kar je seveda pomenilo veliko razočaranje za socialiste. Slednji so slej ko prej na oprezu, kajti vedo, da bodo pri končni usodi proračuna imeli tudi oni soodločilno besedo.. (Kot kažejo zadnje izjave dr. Pittermanna, se je socialistična stranka odločila glede proračunske bitke za elastično strategijo, ki ji je v zadnjih 'letih prinesla največ uspehov. Da parirajo zahteve kmetov, so socialisti zahtevali povišanje fondov za pospeševanje gradnje stanovanj, kajti pomanjkanje stanovanj predstavlja še vedno eno izmed najtežjih notranjih socialnih zadev. Socialisti ob vsaki priliki poudarja jo, da je treba ohraniti koalicijo obeh strank na vladi, in imajo za to dobre razloge. V koaliciji socialisti v vseh zadevah dejansko soodločajo, a za njene nedostat-ke, posebno pa za izrastke proslulega proporca nosi krivdo OeVP, kot prva stranka, ki imenuje kanclerja. Socialistična stranka )xi drugi strani počasi, a stalno napreduje in se je skoraj za dosegljaj roke približala večini. Socialisti pa vedo tudi, da je med širokimi plastmi volilcev ljudstva še vedno v kosteh strah pred vlado ene stranke, ki bi imela sama vso oblast v rokah, kajti boje se, da Bi zdrknila ... v diktaturo. Pri nas na Koroškem pa se vedno bolj bližamo volitvam v Kmetijsko zbornico. Položaj glede volitev v Kmetijsko zbornico je še nejasen, ker se vse stranke v tajnosti pripravljajo za kratko, a bržkone ostro volilno 'kampanjo in vsaka skrbno skriva svoja »presenečenja«. Le deloma je FPOe že stopila na'plan s svojimi težkimi kanoni, ki jih je namerila na sedanje vodstvo Kmetijske zbornice. Bauernibund pa v svesti svoje absolutne večine v glavni skupščini (15 mandatov proti 4 SPOe in 4 FPOe) doslej še ni razvil kake posebne aktivnosti. Pri socialistih (Arbeitsbaiuem-bund) pa menda nameravajo podvzoti vse, da si pridobe še peti mandat ter iščejo glasove povsod, kjer bi jili le mogli dobiti. Ko sc bo videlo, kdo vse jim bo pri tem pomagal, bo marsikdo ostrmel! Pet mandatov bi jim namreč dalo pravico do predlogov, o katerih bi potem glavna skupščina morala sklepati. To bi politično pozicijo stranke znatno okrepilo. SLOVENCI dama La Lmda Univ. prof. Niko Zupanii umrl Minuli teden je v starosti 84 let umrl v Ljubljani dr. Niko Zupanič, profesor slovenske univerze, član Srbske akademije znanosti v Beogradu, Etnografske družbe v Parizu in mnogih drugih znanstvenih ustanov. Pokojnik je bil po rodu iz Bele Krajine. Po gimnaziji v Novem mestu je na, filozofski taikulteti dunajske univerze študiral zgodovino, zemljepis in etnologijo (narodo-znanstvo) pri znamenitih učenjakih tedanje dobe Jirečku, Hirnu, Ranikeju, Hoer-nesu, fodiu in PenCku. Po promociji za doktorja filozofije je odšel na enoletno en-tropološko prakso v Miinchen, nakar je dobil službo na sloviti Terezijanski akademiji na Dunaju. Leta 1908 je postal kustos Zgodovinsko umetnostnega muzeja v Beogradu. Po prvi svetovni vojni je prišel v Ljubljano, kjer je dosegel leta 1923 ustanovitev slovenskega narodopisnega muzeja, čigar ravnatelj je ostal dolga leta. Na njegovo 'pobudo je bila ustanovljena samostojna stolica za narodopisje na univerzi v Ljubljani, na kateri je učil do svoje upokojitve leta 1957. Zupaničeva velika zasluga je v tem, da je v času po prvi svetovni vojni, ko je na mnogih področjih znanosti bilo treba orati ledino, posebno pri ustvarjanju specializiranega izrazoslovja, stavil na razpolago svoje obširno znanje in položil temelje sodobni slovenski narodopisni znanosti. Njegovo znanstveno delo je veliko, v ospredju njegovega zanimanja pa je bil balkanski polotok in Mala Azija. V vrsti znanstvenih del je obdelal zgodovino naselitve Balkana, s posebno 'ljubeznijo pa je preučeval svojo ožjo domovino Belo krajino. Temeljnega značaja je njegova razprava v francoščini o prvih prebivalcih južnoslovanskih dežel (Les prcmiers ha-bitants des pays yougoslaves), ki je bistveno popravila naziranja o tem vprašanju v mednarodnem znanstvenem svetu. Neutrudljivo je delal do zadnjega in za mednarodni kongres bizantologov, ki je te dni zboroval v Ohridu pod predsedstvom mona-kovjikega univerzitetnega profesorja Del-merja so prebrali Zupaničevo zadnjo znanstveno razpravo. Ljubljanski profesor predstojnik fizikalnega instituta v USA Za šefa fizikalnega laboratorija Camille Dreyfuss v sestavu velikega ameriškega raziskovalnega instituta Research Triangle Institute v Durhamu v Združenih državah je bil imenovan dr. Anton Peterlin, slovenski znanstvenik, ki je bil gosegel doktorat v Berlinu ter je nato zasedel stolico za liziko na univerzi v Ljubljani. Tam se je posvetil raziskovanju reoloških in optičnih lastnosti tekočin in polimerskih raztopin ter si pridobil svetovni sloves. Po vojni se je pa v mednarodnih znanstvenih krogih uveljavil s svojimi izsledki na področju atomske fizike. Večkrat je bil povabljen kot predavatelj na mednarodne kongrese tako v Združene države kot v Sovjetsko zvezo. Nekaj časa je bil član jugoslovanske državne atomske komisije, toda pred leti jc iz nje bil izločen zaradi nesoglasij z ostalimi člani. Nato je sprejel vabilo na Tehnično visoko šolo v Miinchenu, kjer je bil predstojnik fizikalnega instituta. Uspeh slovenskega skladatelja v Trstu Mladi slovenski tržaški skladatelj Pavle Merku je dosegel lep uspeh, ko je tržaški filharmonični orkester na svojem otvoritvenem koncertu jesenske simfonične sezone izvedel njegovo sladho za klarinet in orkester. Tržaški kritiki so Merkuja ocenili za izobražen talent, ki jc nagnjen k redkim zvočnim kombinacijam, nenavadnemu čustvovanju, ki pronica skozi cbčutenost, na katero so vplivali mnogi duševni vplivi sodobnega izraza. Ves tisk poudarja tudi topel sprejem, ki ga je občinstvo naklonilo Merkujevi skladbi. Slovenec zgradil šestnadstropno šolo v Venezueli V Caracasu, prestolnica republike Venezuele v Južni Ameriki je slovenski salezijanec, ki ondi deluj6 že več let, dogradil novo moderno šestnad-stropno šolo, v kateri je prostora zn 800 učencev. Slovesno blagoslovitev jc izvršil sam caracaški nad' škof in kardinal ob navzočnosti prosvetnega i"'' nistra. Slovenski slikar razstavlja v Kanadi Slikar Božidar Kramolc je nedavno razstavljal v P-tfure Loan Society, v Torontu. Razstavil jc zbirko mnogobarvnih monotipij. Uspeh razstave jc najbolj viden v tem, da je Kanadska državna galerija odkupila eno slikarjevo delo. Nemški kardinal za zbližanje med Nemci in Poljaki Bivši škof v Berlinu in sedanji nadškof v Munohenu, kardinal Dbpfner, je lani na praznik sv. Hedvike, zavetnice berlinske škofije, ki jo tudi Poljaki častijo kot svojo narodno svetnico sv. Jadvigo, v slavnostni pridigi, ki jo pana tisk uje pariška revija »La documentation catholique« v Parizu, spregovoril tehtne besede o razmerjn med Nemci in Poljaki, besede, ki so zakoreninjene v vesoljnosti krščanstva in imajo zato splošni pomen. Sv. Jadvika je bila bavarska princesa iz rodovine Andechsov, ki se je v 11. stoletju primožila v poljsko vladarsko hišo Piastov ter postala žena poljskega vladarja Henrika 1. Ta je poklical v deželo številne nemške naseljence, med njimi cistercijanske menihe, kmete in obrtnike ter tako ustvaril začetke dvojezičnosti v takrat poljski Slezi ji. Sv. Jadvika se je takoj' po prihodu v Slezi jo naučila poljskega jezika, da se je mogla razgovarjati tudi s svojimi poljskimi podaniki. Neutrudno si je prizadevala za reveže in pomoči potrebne, tako da je kmalu postala skupna mati obeh narodov. Ona bi lahko rekla s sv. Pavlom: »Bodisi Grki ali Judi, obrezani in neobrezani, barbari, Skiti, sužnji ali svobodni; vsi amo v vsem le kristjani.« Kardinal Dbpfner nadaljuje: »Sv. Hedvdga je v svoji globoki ljubezni do križanega Jezusa, v polnem spoznanju vere in vesoljnosti sv. Cerkve. združevala svoje podanike, Poljake in Nemce, plemiče in preproste. Velika dobrota te svete žene je svetila kot zvezda nje-uega časa. šlezija se je razvijala v miru in Skupnosti, doživljala je kulturni razcvit.« Kardinal Dbpfner nato poda kratek zgodovinski pregled, v katerem omeni, da je papež Klement IV. odobril češčenje sv. Jadvige z vsemi slovesnostmi »v vseh škofijah Nemčije, Poljske in češke«. V nadaljnjih stoletjih pa je šlezija postala del Nemčije, vendar je tudi njeno poljsko prebivalstvo ohranilo zavest domovinske pripadnosti. »In nadškofje v AVroclavu (Breslau) so si v duhu oporoke sv. Hedvike prizadevali, da zagotovijo svojim poljskim verni-koni dušno pastirstvo v maternem jeziku. tej zvezi želimo še posebno poudariti bistveno vlogo, ki so jo odigrali v teku zadnjih stoletij katoličani poljskega jezika iz šl: zije in Vzhodne Prusije pri razvoju katoliške cekrve v Berlinu«, je poudaril kardinal. Z ostrimi besedami je nato obsodil favnanje Nemcev do Poljakov; »'Z naraščanjem moči nacionalizma se je načelo preganjanje in zatiranje poljskega prebivalstva. Prav posebno po letu 1939 Je poljsko ljudstvo utrpelo krivico, ki vpi-le do neba in katere se spominjamo le z bolestjo in sramom. Poljska država je bila pizkosana, neštevilne množice Poljakov so Jde pomorjene in z vsem ljudstvom so ravnali kot s sužnji, kot »slovanskim pod-Uoveštvom«. Vemo, da so neštevilna zlo-čtnstva, ki so jih zagrešili mogočniki te dobe v imenu nemškega naroda, in ki so J*h številni pripadniki nemškega naroda izvršili brez pomisleka, padle na nas nazaj v obliki katastrofe, ki nima primere. Toda gorje nemškemu narodu, ako bi si zapiral oči pred vzroki te strahotne preizkušnje ter pozabil, da moramo mi delati pokoro za te naše krivice. Nato je bila zagrešena še ena težka krivica, ko so po letu 1945 bili milijoni Nemcev izgnani iz dežel, ki so jih izza stoletij smatrali za svojo domovino, ne da bi jim bil kdo to osporaval. Tako ima človek vtis, kot da sta nemški in poljski narod obsojena na to, da ostaneta v tem peklenskem začaranem krogu neprestanih obračunavanj,« vzklika nemški kardinal in poziva: »Priznajmo v bolečini in pokori vsak svojo krivdo in prosimo Boga, da naj razgrne svoje usmiljenje nad naša srca in naša naroda: Imej usmiljenje, Gospod s Svojim ljudstvom, kajiti grešili smo proti Tebi.« Kardinal nato postavlja tri točke, o katerih bi naj razmišljali Nemci in Poljaki: 1. Odpravitev vojne kot sredstva za poravnavanje sporov med Nemci in Poljaki. 2. »Po vsem tem, kar je nemški narod zagrešil nad Poljaki, si bo mogel pridobiti mir le za ceno velikih žrtev. Bila bi velika zmota, ako bi kdo mislil, da nemškemu narodu ni treba v celoti popraviti Razen kuge je velik človekov sovražnik pegavec ali pegasti lega,r, ki pokonča tudi po več sto tisoč ljudi, ako sepojavi v obliki epidemije. To se navadno dogaja r>stavi'li realkcionarno regentstvo, ki je neusmiljeno prebujalo zlasti ivse tajne družbe, a z domačimi častniki je l,lvual angleški generalni štab tako zaničljivo in oholo, ‘ a jih je 1. 1820 pognal v upor, nakar so tudi tu uvedli stavo po španskem vzorcu, ki jo je moral potem spre-NL tudi vrnivši se kralj Ivan VI. Posebno nemirna pa je bila Italija, vsa preplavljena z neštetimi tajnimi družbami. Tu je vse svobodoljubne domoljube vznevoljevalo zlasti dejstvo, da jim je dunajski kongres vsilil razne nepriljubljene dinastije in izročil večino severne Italije osovraženi Avstriji, ki si je lastila celo nekako hegemonijo nad vso Italijo. Vrelo je seveda tudi v Lombardsko-Beneškem kraljestvu, čeprav je uvedla Avstrija tam jako dobro upravo in razmeroma visoko dvignila zlasti blagostanje srednjih slojev. Ker je tedaj ideja vsekalijanskega zedinjenja šele komaj vznikla, so prevladovale v vsaki pokrajini druge tajne politične družbe najrazličnejšega značaja in z različnimi neposrednimi cilji. Višek reakcije je doseglo »kraljestvo obeh Si cilij«, ki je obsegalo skoro vso južno Italijo rn kjer je policijski minister Canosa dušil vsak spomin na svoboščine iz napoleonske dobe ter vršil taka nasil-stva, da je celo Rusija zahtevala njegovo odstranitev. To je začelo polagoma presedati' tudi častnikom, ki so se poleti1 1. 1920 s podporo ljudstva In celo višje duhovščine uprli po španskem zgledu. In kakor na Španskem, je tudi tu kralj Ferdinand I. takoj klaverno kapituliral m uvedena je bila ustavna vladavina po španskem zgledu. — Dogodki v Neaplju so razburili seveda vso Italijo, zlasti še Piemont. Tu je bil z vsesplošnim navdušenjem sprejet povratek kralja Viktorja Emanuela I. (za časa Napoleona je bil namreč Piemont anektiran k Franciji!, toda ker je hotel iz. uslužnosti do Svete alianse obnoviti razmere, kakršne so vladale še pred Francozi, so ga bili srednji in liberalni sloji kmalu siti. Prizanašali so mu zgolj zaradi njegove 'starosti in njegove ponosne ncuklonljivosti pred Avstrijci in so stavili vse upe v napredno mislečega princa Karla Alberta. Talko je torej zavladala reakcija v vsej Nemčiji, a Italijo, kjer je bila Avstrija še prav posebno občutljiva, je Metternich vkljub odporu Piemonta im cerkvene dr- žave že itak ves čas smatral za nekak avstrijski protektorat. V zmagi zmerno liberalnih tokov na oddaljenem Pirenejskem polotoku še ni gledal takojšnje neposredne nevarnosti, a ko je ta zmaga zajela še južno Italijo in opogumila vse tajne družbe s karbonarji na čelu k podvojeni delavnosti celo v Lombardsko-Beneškem kraljestvu, je Metternich hitro uvidel, da tega prodiranja liberalnih tokov nikakor ne more več gledati s prekrižanimi rokami. Ti so bili namreč še prav 'posebno nevarni za Avstrijo, sestavljeno iz cele vrste narodov, od katerih so nekateri že odkrito stremeli po samostojnosti. Vkljub angleškemu nasvetu pa ni hotel Metternich nastopiti v Italiji sam, temveč je hotel, da 'prevzame odgovornost vsa Sveta aliansa. To je upal doseči tem laže, ker so številne revolucije, upori in zarote križem Evrope končno tudi ruskega carja prepričale, da so neprestana Metternichova svarila upravičena in da je postal z zmago revolucije po nekaterih državah ogrožen že sploh absolutistični ustroj, ki ga je uvedel dunajski kongres. Tako je prišlo jeseni 1. 1820 zopet do novega '»kongresa« v Opavi (v Slezi ji), ki se Ije bavil predvsem z revolucijami v Španiji in v Italiji. Na njem je imela glavno besedo seveda Avstrija, ki je bila najbolj neposredno interesirana na vzdrževanju vladarskega absolutizma. Na tem kongresu so avstrijski cesar, car in pruski kralj navzlic navideznemu angleškemu ugovoru izdali proglas, v katerem so izjavili, da »zvezne države se zavezujejo, da ne bodo priznale nezakonitih (t. j. ustavnih) reform. Države, kjer bi se kaj takega pripetilo, bodo 'privedli nazaj v zvezo bodisi zlepa ali pa tudi s silo«. Resno je ugovarjal takemu sklepu 'le zastopnik cerkvene države, kardinal Spina. SVEČE (Smrt nas obiskuje) Že nekaj časa ni 'bilo smrtnega slučaja v zgornjem koncu vasi, ki mu domačini pravimo kar Kajže. Dne 10. septembra pa je nehalo biti srce blage matere Antonije Kersche. Rajna je bila rojena pri Hubni-fcu na Saili in je dopolnila 81 let. Ni bilo 'lahko njeno življenje. 'Zgodaj je zgubila moža, na posledicah prve svetovne vojne je umrl, in potem skrbela za številno družino sedmih otrok. Njeno starost so olepšali otroci, ki so jo radi obiskovali. Posebno je vsa leta zanjo skrbela ‘hči Greti z možem, pri kateri je raj niča tudi umrla. Številni sorodniki in znanci so jo spremili na pokopališče v Svečah. Naj dobra mati v miru počiva! Svojci pa naj bodo potolaženi z resnico, da je mati rešena vseh bolečin im težav. Še isti teden je sledila materi hči Mici, poročena Fantur. V torek so spremili mater na božjo njivo, v soboto pa hčer. Bila je stara 51 let, zahrbtna 'bolezen ji je uničila življenje. Stanovala je na Bistrici v Grabnu, kjer sta z možem postavila ob velikih žrtvah lepo hišo. Žalujočim iskreno sožalje, materi pa mir in pokoj! V začetku septembra je na Bistrici preminul Ožbalt Ibovnik, človek še starega kova — original. Težko bolezen mu je poslal Bog — pa tudi milost srečne zadnje ure. Naj mu sveti večna luč! POLANA (f Han/.i Mostečnik) V začetku meseca avgusta je nepričakovano iztrgala smrt iz srede svojcev dobrega Johana Mostečnik. Rajni, ki so mu ljudje navadno rekli Hanzi, je bil daleč okrog znan mizar. Njegovi izdelki so sloveli po solidni izdelavi. Pokojni je bil že nekaj časa na renti; mizarsko obrt pa vršita tudi dva sinova. Bil je skrben oče številne družine pa tudi zaveden Slovenec in dober kristjan, ki ni zamudil nedeljske maše. Naj mu sveti večna luč! SKOČIDOL (Razne novice) Tudi pri nas imamo vedno kaj novega. Naš zaslužni župnik č. g. Tomaž Ulbing so lansko leto kar na tihem obhajali svojo 80-letnico. Za svoja leta so pa še krepka korenina. Vsako nedeljo in to še ob vsakem vremenu darujejo pozimi po dve sv. maši, eno doma, eno pa pri podružnici v Podravljah, kamor morajo iti vedno pol ure peš. Čestitamo jim in želimo, da 'bi jih Bog ohranil še mnogo let! Tudi prejšnji cerkovnik nas je obiskal. Najraje bi ga ohranili zopet med nami, ker ga cerkev in vsi farani tako potrebujemo. Toda po nekaj dneh se je zopet vrnil nazaj v Švico. (Nadaljevanje s 1. str.) A tudi v ostalem so dosedanji razgovori z dr. Kreiskym manjšino razočarali. Poleg že naštetih nerešenih vprašanj, slovenščina ni priznana kot uradni jezik, sprejem obširnega seznama krajevnih dvojezičnih imen notranje ministrstvo niti potrdilo ni, kot tudi v drugih zadevah ni za naše ljudstvo enakopravnosti v deželi. 'Dr. Kreisky je dejal, da bi Avstrija počakala z debato o Južni Tirolski pred Združenimi narodi do meseca novembra, 'kajti v teku dveh mesecev se bo že videlo, če je Italija pripravljena nemško govoreči manjšini dati, kar ji gre pa pariškem sporazumu, ali ne. Opozarjamo, da bosta minili meseca novembra že dve loti, odkar se zunanji minister raz-govarja s predstavniki manjšine, ne da bi se manjšini v prid kaj spremenilo. Pač pa je med tem časom padlo število k slovenskemu pouku prijavljenih otrok. V začetku tega leta je bilo zaradi varčevanja veliko slišati o razpustitvi manjših krajevnih sodišč. Ker je obstojala nevarnost, da bi bila prizadeta pri tem tudi sodišča na dvojezičnem ozemlju, sta naslovili obe osrednji organizaciji koroških Slovencev na pravosodnega ministra dr. Bro-do vlogo s prošnjo, naj ostane na dvojezičnem ozemlju pri razpredel itvi sedanjih sodnih okrajev. Med 9. in 16. julijem t. 1. je imela »Die bstenreichische Gemeinsčhaft« svoje letošnje zborovanje v 'St. Georgen am Langsee. Omenjena skupina izdaja mesečnik »Die osterreichische Nation«, ki se močno in uspešno zavzema za utrditev avstrijske miselnosti v naši državi. 'Ena točka dnevnega Kar se tiče verskega življenja pa se ne moremo pohvaliti, ker obisk službe božje peša, posebno med mladino. Vse premalo cenijo sv. mašo. Še pred vojno je neki misijonar pridigal, da je ena sv. maša vredna več kot ves svet, saj se pri nji nekrvavo daruje sam Jezus Kristus. GORENCE (Gradbena dela napredujejo) Po dolgem času se oglašamo, da sporočimo vsem bralcem našega lista, kako napredujejo pri nas gradbena dela. Najbolj nas veseli, da je cesta od Rude do Sv. Ra-digunde že asfaltirana. Sedaj kopljejo na cesti med Ledom in Radigundo podvoz {Unterfuhrung), da bo podjunska železnica preko ceste vozila. Predor med Ledom in Gorenčico je že gotov. Prav sedaj marljivo postavljajo železno mostno ogrodje. Pa ne gradimo samo cest, železnic, predorov in mostov, ampak tudi cerkve popravljamo. Tako je bila farna cerkev pri sv. Miklavžu na novo prekrita ter z zvoni- Na praznik Marijinega rojstva, 8. sept., je umrl v št. Petru pri Grabštajnu zla-tomašnik in župnik v pokoju, g. Jožef Miklavič. Pokojni gospod je bil rojen v Vogrčah pri Pliberku pri Miklavčevih, 15. marca 1879. Kot otrok je bil priden ministrant pa tudi v šoli je pokazal svojo pridnost in nadarjenost. Zato so ga domači po priporočilu g. župnika poslali v škofijsko malo semenišče. Po maturi se je g. Jože odločil in vstopil v celovško bogoslovje, še živeči duhovnik, ki je z njim skupaj študiral bogoslovje, je rekel, da je bil g. Jože eden od najbolj veselih in prijaznih bogoslovcev in vsak si je želel biti v njegovi družbi. Dne 19. jun. 1904 je bil posvečen v duhovnika in 26. julija je daroval v Vogrčah svojo prvo sveto daritev. Domačini, ki se še spominjajo te Slovesnosti v Vogrčah — od tedaj v Vogrčah ni bilo več nove maše — pripovedujejo, da se je takrat zbralo več tisoč ljudi ne samo iz Podjune, ampak tudi od Velikovca in Grebinja. Še isto leto je mladi duhovnik nastopil kaplansko službo 14. avgusta v Globasnici. reda v Št. Juriju je bila posvečena vprašanju slovenske manjšine na Koroškem. Po predavanju predsednika Narodnega sveta se je razvila živahna debata, v katero so posegli tudi slovenski koroški učitelji. Med udeleženci je bilo videti veliko zanimanje za koroške manjšinske prilike. Večkrat je prišla do izraza želja do tesnega medsebojnega sodelovanja in večkratnega 'prijateljskega srečanja. Oboje smo koroški Slovenci iz srca pozdravili, saj je naša resnična želja odkrito srečanje s sinovi avstrijskega večinskega naroda, s katerim nas povezuje večstoletna skupna zgodovina in usoda. Posebno pažnjo 'smo polagali v preteklem letu izgradnji političnega aparata, pisarna Narodnega sveta je na razpolago našim ljudem, v njej se še prav posebno rada shaja mladina, vzpostavili pa smo tudi z drugimi katoliškimi slovenskimi organizacijami na Koroškem dobre odnošaje, ki naj bi omogočili čim globlje zakoreninjenje katoliške im slovenske miselnosti med našim ljudstvom. Iz poročila je razvidno, da je podvzel odbor Narodnega sveta v smislu sklepov občnega zbora vse potrebno, da pribori koroškim Slovencem enakopraven položaj v deželi. Kljub marsikaterim 'razočaran jem, ki jih doživljamo iz dneva v dan vsi, bomo vztrajno nadaljevali našo borbo v prepričanju, da je vsaka žrtev, prinešena za narod, žrtev ljubezni do bližnjega. Njemu bo veljala vsa skrb in pozornost tudi v bodoče. Pri tem nam bo pomagal Bog, saj prav v tem primeri; velja zvestoba za zvestobo. kom vred 'sveže pobeljena. Samo župnišče še čaka na potrebno polepšanje zunanjosti. KORTE (Ojset) V soboto, dne 9. septembra, sta v znamenitem Marijinem romarskem svetišču na Brezjah stopila pred poročni oltar gdč. Vida Smrtnikova iz ugledne in narodne Smrtnikove hiše v 'Kortah in Jožko Koncilija iz Št. lija na Dravi, ki se je posvetil učiteljskemu 'poklicu. Poročne obrede je v kapeli, ki jo je uredil slavni slovenski arhitekt Plečnik, izvršil č. g. Tomaž Holmar, župnik na Obirslkem. Ženin in nevesta sta oba vneta cerkvena pevca. Naj odslej Vidin zvočni alt, ki ga Korčani in Obirčani radi poslušamo v cerkvi, vsa Koroška pa po radijskih oddajah, razveseljuje srce moža Jožka, ki bo družinski harmoniji dal podlago s svojim krepkim basom. Novopo-ročencema želimo obilo sreče na skupni življenjski poti! Nato je bil kaplan še v Celovcu v mestni župniji sv. Egidija dn v Vetrinju pri Celovcu.Iz Vetrinja pa je bil poslan v Gorje v Ziljsko dolino, kjer je bil najprej za pro-vizorja in nato ustoličen za župnika. Leta 1912 pa je dobil veliko župnijo Sv. Jurija v Ziljski dolini in ostal župnik do leta 1925, ko je zaradi slabega zdravja zaprosil za premestitev in dobil župnijo sv. Peter pri Grabštajnu, kjer je ostal do smrti. Pred sedmimi leti je daroval svojo zlato sveto mašo in nato stopil v pokoj radi bolezni. Zadnji dve leti je bil bolan, da ni mogel več maševati, a bil je res duhovnik trpljenja, ki ga je prenašal z vdanostjo v voljo božjo. V svoji bolezni je potožil duhovnemu sobratu: »Težja od bolezni je zapuščenost in osamljenost, ki jo še posebno čutim, ko me nihče ne pride več obiskat.« Tudi to je bil zanj križ, ki ga je daroval Bogu. Na Marijin praznik 8. sept. je prejel svete zakramente za umirajoče in ob njegovi zadnji uri sta bila ob smrtni postelji dva duhovnika, tinjski g. dekan in grabštanjskii g. župnik, ki sta se z molitvami poslovila od umirajočega. Dne 11. septembra ob 9. uri je bil pogreb od župnišča. Pogrebne obrede pri domu in cerkvi je opravil mil. g. prošt Trabesin-ger ob asistenci mil. g. prošta Benetka in župnikov Mairitscha, Janka in Cvetka. Pri sv. maši v cerkvi je vernikom v lepi pridigi prikazal življenje In delo pokojnega gospoda najprej g. dekan, za njim pa se je poslovil v ganljivem govoru od svojega 30 let dobrega soseda in prijatelja g. prošt Benetek. Besede g. Benetka so ganile vse vernike, da so glasno jokali, saj so jim pokazali pokojnika kot Jezusovega duhovnika, ki se je do svoje bolezni z delom, molitvijo in trpljenjem bil ves za svoje vernike žrtvoval. Po cerkvenih obredih se je pred cerkvijo poslovil od pokojnega z govorom g. župnik v imenu faranov in g. župan v imenu občine Grabštajn. Nato so rajnega gospoda prepeljali v Vogrče. Sam je še v življenju prosil, da ga naj pokopljejo v rojstni župniji, kjer počivajo njegovi dobri starši. Ta želja se mu je izpolnila. Sprevod iz št. Petra so spremljali z avtomobili duhovniki tinjske dekanije, cerkveni ključarji in veliko vernikov. V Vogrčah pa je pred vasjo pričakovalo sprevod veliko vernikov z duhovniki pliberške in do-brloveške dekanije z mil. g. kanonikom Zechnerjem. Po sprejemu in molitvah so rajnega prenesli v domačo župno cerkev, kjer je mil. g. kanonik daroval peto sveto mašo in v lepem govoru pokazal pokojnikovo duhovniško apostolsko delovanje v 57 letih mašništva. Ob odprtem grobu pa se je v imenu domačih faranov in v imenu duhovnikov pliberške dekanije poslovil preč. g. dekan Sricnc. Dejal je domačim faranom, da naj jim bo ta duhovniški grob sipomin, da je vogrska fara dala sveti Cerkvi duhovnika, naj jim pa bo tudi v opomin, Zvestoba za zvestobo Zlatomašnik Jožef Miklavič umrl Rojaki, mladina! (Stoletnica Slomškove smrti se bliža) Dne 24. sept., t, j. v nedeljo, je dan smrti velikega, nepozabnega škofa Antona Martina Slomška. Zdi se nam potrebno, vas vse prav letos na ta dan posebej opozoriti. Kajti prihodnje ieto, 24. 9. 1962 bomo obhajali stoletnico, odkar je ta za naš majhni narod velezaslužni mož šel od nas. Že zdaj bi morali začeti se pripravljati, da bi to spominsko leto čim bolje obhajali. Težko bo imenovati moža, ki bi bolj globoko posegel v naše samobitno narodno življenje kot buditelj, kot učitelj in vzgojitelj, kot duhovni pastir, kot pisatelj, kot organizator. Slomšek je glasno zaklical: »Ne bodi vas sram, da ste Slovenci, to bodi marveč vaša čast!« Naj gre naša sveta skrb za tem, da »kakor je naša prva beseda bila slovenska, tudi naša zadnja slovenska bo«. Značilno in pomenljivo je, da je ravno ta goreči škof, ki je bil ves zakoreninjen v veri in nadnaravnem svetu, tako neizprosno jasno in odločno zagovarjal pred vsem svetom našo naravno pravico, posluževati se materinskega jezika ne samo doma v družini, temveč posebno v šoli in v vsem javnem življenju, se v njem bolj in bolj izobraževati, da se tudi naš mali narod 'povzpne na višjo stopnjo prave krščanske omike. Stoletnico smrti velikega in svetniškega moža bomo najbolje obhajali, če pridno beremo njegov življenjepis, ki ga je izdala Mohorjeva družba v letih 1934—1935. To bodi prvi naš sklep. Drugi naj bo pa ta: Molimo goreče, da bi Bog blagovolil poveličati Slomška in nam dati v njem mogočnega priprošnjikal da že 57 let od nove maše pokojnega gospoda ni več dala Cerkvi duhovnika. Za njim pa se je poslovil ob odprtem grobu v imenu Ziljanov, kjer je rajni deloval, g-župnik Jauk, rojen Ziljan. V svojem govoru je dejal, da je bil pokojni gospod res du-novnik, ki ga je vse ljubilo in spoštovalo. Bil je vesel in prijazen gospod. Po končani nedeljski sv. maši, ko je prišel iz cerkve, so se možje z njim 'pogovarjali dolgo z vsem zaupanjem. Bil jim je kot dober svetovalec, kot prijatelj, in kot oče. Se sedaj starejši ljudje s spoštovanjem govorijo o dobrem g. Miklaviču. Vsa ta prijaznost in veselost je vplivala name, je dejal g. župnik Jank, da sem še jaz zahrepenel, da postanem duhovnik. Zahvalil se mu je za njegov vzgled, njegovo delo in trpljenje v Ziljski dolini. V imenu dekanijske duhovščine Tinje pa se je poslovil mil. g. prošt Trabesinger, nato so zapeli vogrški pevci rajnemu v slovo. Veliko so v govorih povedali o življenju, delu in trpljenju rajnega g. zlatomašnika Miklaviča, h koncu pa povejmo še to, da je bil rajni duhovnik — zaveden slovenski duhovnik, ki je ljubil materni jezik, ki se ga ni nikoli sramoval, ki ga nikoli ni zatajil in vsepovsod, kjer je deloval, je vernike učil, z njimi molil in pel v lepem slovenskem maternem jeziku. Zato lahko razumemo njegovo zadnjo željo, ki jo je imel v svoji duši: »Pokopljite me doma, tam, kjer sem živel z dobrimi straši, ki so mi dali dobro vzgojo in ljubezen do lepega maternega slovenskega jezika.« Počivaj v miru v domači zemlji pri svojih starših v Vogrčah, zlatomašnik Miklavič! MEDGORJE - RADIŠE - PODGRAD (Romanje treh far na Svete Višarje) V soboto, 9. septembra, smo se zbrali v Habru pri Medgorjah iz treh župnij, Med-gorje, Radiše in Podgrad, in se z avtobusi odpeljali na božjo pot Svete Višarje. Tudi prejšnja leta smo na Sv. Višarje vedno po-romali ob sobotah, ko imajo moški delavci dela prost dan in se lahko udeležijo skupnega farnega romanja. Prejšnje dneve je močno deževalo in marsikdo je še v petek bil neodločen ali bi šol ali doma ostal v tako slabem deževnem vremenu. Toda sobota nam je prinesla lep sončen dan, tak kakršnega smo si želeli na romanju. Na meji so bili oboji, tako avstrijski kot italijanski uradnika, do nas zelo prijazni. Na Svete Višarje smo se peljali z vzpenjačo, za mnoge je bilo to pravo doživetje, bili so prvič v življenju na Višarjah-Na vrhu smo se zbrali pri križu, ko smo pričakali še ostale, ki so se pozneje pripeljali z vzpenjačo. Nato smo v procesiji z molitvijo sv. rožnega venca šli v Marijino svetišče. Višarski zvonovi pa so nam lepo peli v pozdrav, ko smo se bližali cerkvi-(Dalje na 8. strani) Močna volja - trdnjava ... Japonska pravljica pripoveduje, da je bogat trgovec naročil pri umetniku kar najbolj popolno sliko petelina. Čakal je nanjo nekaj let; kor mu je le ni poslal, je šel sam ponjo. Slikar ga je prijazno sprejel, in mu velel sesti; sam pa je vzel barve in čopiče im je v četrt ure krasno naslikal petelina. Dal mu je sliko, z njo pa tudi zelo visok račun. Trgovec je burno ugovarjal in se branil toliko plačati. Slikar mu je pa pokazal kupe papirja, .poslikane s samimi petelini, rekoč: »Teta in 'leta sem se vadil, da sem zdaj naslikal petelina s kar največjo :popolnostjo, kakor so mi naročili.« Nekaj podobnega je z našo voljo. Če naj bo ubogljiva, jo moramo leta in leta vaditi. Tudi v utrjevanju volje velja pravilo: začeti je treba; začeti s premislekom, po načrtu. Kdor začne, je že polovico storil. Kdor je začel s takimi vajami za krepitev volje, se naj' ne plaši’ pred neprijetnostmi, ki jih bo vseskozi: moral prenašati. Ako bi 'človek v mladosti na primer videl pred seboj vso množino jedi, ki jo bo moral zgristi, prežvečiti in prebaviti, da ostane živ, da doraste in postane krepak in odgovoren, bi se gotovo ustrašil. Pa hrano uživamo grižljaj za grižljajem. Tako so tudi priložnosti za krepitev volje porazdeljene na razne ure dneva. Neki mož velikega znanja in blagega srca je z ohromelo hrbtenico več let preždel na nizkem stolčku. Vsak dan je prosil: »O moj Bog, daj mi notranjo moč, da strpim do jutri.« Treba je trdno upati, da vsaka vaja zares podeli volji novo moč. Trdno zaupanje je že polovico zmage, je dejal Napoleon. Ako se more to trditi o vojski z orožjem, kjer odloča toliko stvari, se more še vse bolj zatrditi o notranji borbi, ki za-visi zlasti od resnega prizadevanja. Kdor hoče, ta more... Fantu, dekletu mora biti beseda »nemogoče« nepoznana! Umikov in porazov volje se je pa treba bati, saj vsak odvzame volji nekoliko moči. Vendar more tudi izvefžban borec kdaj doživeti poraz. Zato pa ne bo orožja vrgel proč, kajti pravi pogum je potrpežljiv. Pogumen človek ne obupa in ne popusti, ampak znova začne, ie da še bolj pazljivo; ne v zaletu trenutnega navdušenja, ampak mirno in preudarno. Na utrjenem srednjeveškem gradu je bil velik napis: »Odločil sem se!« 'Ker se je bil grajski vitez odločil, da se nikoli in *a nobeno ceno ne bo podal, je bil grad Malo lepega vedenja 2 \dcUt6*n ■če pravijo Italijani, da »kdor vidi Nea Pelj, ta lahko umre«, ker to mesto slovi ko uno najlepših mest na svetu, potem bi ve dalo za Avstrijca enako: »Videti Dunaj potem umreti«; saj je želja vsakega Avstri j ta, 'da vidi slavno prestolico netkdanjil mogočnih avstrijskih cesarjev. Temu pri rojenemu hrepenenju domoljubnih Avstrij cev nekoliko zadosti nepisana postava, d; vsako leto popeljejo učence zadnjega let roka meščanskih šol na Dunaj in tako pre (ej|šein del mladih Avstrijcev dodobra spo Zl'a 'zares lepi Dunaj. I udi naš domoljubni Pepi se je odločil da pojde s svojo radoznalo ženko Mojoijc o.i Dunaj; saj ga že leta in leta žena k te 'Oti priganja. Za letošnji jesenski velesejem '^a se končno odločila in se podala n: Bunaj kar z brzovlakom. Gospa Mojca j< o a m reč: ugotovila, da bo potovanje najce oejše z vlakom, ker daje država za tako pri oko popust na vožnji. V nedeljo zjutraj sta se odpravila mt po ■Tijo. Da ne bi bilo treba čakati in se poti ka'ti na postaji, sta prišla šele nekaj minul Pred odhodom vlaka. Toda pri oknu za 'rožne karte je stalo precej ljudi, ki sc lipova!i karte za naslednji vlak. Tedaj lc Pepi kar silil med ljudi in brej opravičila tiščal k oknu, češ njegov vlak >0 kmalu odpeljal. Ljudje so godrnjali oad Pepijevo brezobzirnostjo, čeprav sc 'doumeli n jegovo naglico. Zato mu je upra 1'čeno nekdo rekel: »Vsaj opravičili bi sc 'dvko, če se vam mudi!« Ko jc Pepi 'kupil vozni karti, je težko možen s kovčki tekel proti vlaku, da bi Poiskal primeren prostor. Vedel je dobro, a bi gospa Mojca ves čas godrnjala, če bi o ne poskrbel udobnega prostora v vlaku. ■H«) je tekal od kupeja do kupeja, se pre-‘'al s kovčki med ljudmi, da se je mam-p 0 nejevoljno obregnil vanj. Končno je nase'1 dva nezasedena prostora, katera je mladina in prasneta Uspehi ob okrožnici nRerum novarum” zares nepremagljiv. Nad obzidjem in stolpi je bedela možata viteška volja. Ko je izšla prva velika socialna okrožnica »Rerum novarum«, je bil storjen velik korak, ob katerem je svet moral postati pozoren. Mnogi so z velikim veseljem sprejeli nauke Cerkve glede ureditve socialnega sožitja; pa tudi mnogi nekatoličani so s hvaležnostjo iskali iz papeške socialne okrožnice varne jx>ti za rešitev gospodarskih vprašanj. Vobče pa je veljalo odslej, da noben resen znanstvenik ni mogel mimo te okrožnice, kadar je šlo za vprašanja socialnega sožitja. Navdušenje — pomisleki Razumljivo je, da »o zlasti krščanski znanstveniki bili najbolj veseli te okrožnice; to že iz samega dejstva, da. se je Cerkev tako odločno in širokogrudno zavzela za pravice tlačenih. Tedanji krščanski sociologi so v tem papeškem pismu dobili potrdilo za svoja socialna naziranja, katera so mnogi liberalni kristjani žigosali za prevratna, demagoška, utopistična in sanjarska. Pa tudi krščanski delavci so se razveselili nad papeževo besedo, ki jih je napolnjevala z zavestjo, da je Cerkev najtrdnejša branilka človeških pravic. Vendar pa j;e bilo celo med katoličani še mnogo takih, ki te okrožnice niso poslušno in hvaležno sprejeli. iPapeževi okrožnici so očitali, da se enostransko 'poteguje le za proletariat, kateremu je s to okrožnico dal veliko potuho in tako omogočil pre-vratnežem, da še lažje 'pripravljajo sabotažna in uporniška dejanja. Drugi pa so ji sicer priznavali vzvišenost in duhovitost, a se jim je zdela preveč utopistična in je nikdar ne bo mogoče uresničiti. »Če bi hoteli le površno omeniti vse dobrote, ki so potekle iz Leonove Okrožnice »Rerum novarum«, bi morali obnoviti v spominu vso zgodovino zadnjih štirideset let, kolikor se tiče socialnega vprašanja«; tako presoja o pomenu in vlogi, ki jo je imela ta okrožnica na celotno delavsko Ml DimOf . . . takoj zasedel s svojimi kovčki., ne da bi vprašal, če sta prostora vobče prosta. Kar skozi okno vagona je glasno poklical svojo Mojco, katera mu je s kriljenjem rok in glasnim odgovorom kazala svoje zadovoljstvo pred vsemi ljudmi. Vsa zasopla pride precej rejena gospa Mojci v vagon in Pepi ji pokaže prostor v kupeju. Ne da bi potnike pozdravila, je zahtevna Mojca nejevoljno zagodrnjala in grdo pogledala skrbnega možička; »Ali nisi mogel najti boljšega mesta kot v tem natrpanem kupeju?« Kako začudeno so ju gledali ljudje in pomilovali Pepija, ki se je ponižno opravičeval: »Zares, Mojci, vse je zasedeno in boljšega prostora ni mogoče najti.« Toda Mojčina jeza se kar ni hotela potolažiti, čeprav se je morala zadovoljiti s tem prostorom. Mojci ji je postalo vroče, zato je naročila Pepiju, naj odpre okno. Ta je brž izpolnil povelje, ne da bi navzoče prosil za dovoljenje. Tedaj, pa so sopotniki začeli godrnjati, češ da je hladno. »Kaj hladno, meni je vročel če vam ni prav, pa pojdite v drug kupe,« je srdito odgovarjala Mojci, Ljiudje pa so morali utihniti. V laik še ni pripeljal do Brež, že je Pepi sladko zaspal in smrčal. Spanec se je lotil tudi Mojcije. Nemirno je prekladala svoje noge; verjetno so jo tiščali novi čevlji. Da bi bolj udobno počivala, je sezula čevlje in svoje lepe nožiče položila na nasprotni sedež ob starejšem gospodu. Ljudje so kar gledali, gospod pa je vstal in ogorčen zapustil kupe. Toda Mojci je izkoristila priliko in se udobno raztegnila po izpraznjenem prostoru, nakar je sladko tudi ona zaspala. S Pepijem sta v tem stanju pripra-\ il.t sopotnikom izredno zanimiv spalni koncert. Ko sta se zbudila, ni bilo nikogar več \ kupeju; Mojca pa je .rekla: »Vesela sem, da sva se znebila teh neotesanih ljudi ...« vprašanje v prvi polovici 19. stoletja, papež Pij XI. v drugi veliki socialni okrožnici. »Quadragesimo anno«. Da se omejimo le na najvidnejše sadove, ki so dozoreli ob Leonovi okrožnici, poglejmo, kaj so 'doprinesli k ugodni rešitvi Cerkev, država in delodajalci z delavci, na katere se posebej obrača papež Leon v okrožnici. Delo Cerkve V okrožnici »Rerum novarum« je papež pozval Cerkev, da naj svoje socialno delo usmeri v teoretično poglabljanje krščanske sociologije, s katero se naj čimbolj seznanijo duhovniki in laiki. Istočasno pa opozarja Cerkev, da ne bo ostala pri brezplodnem razpravljanju socialnih problemov, marveč je treba, da tudi praktično skuša spoznanja in ugotovitve krščanskih sociologov uveljaviti v vsakdanjem življenju. Že papež Leon XIII. po tej jirvi socialni okrožnici ni miroval, marveč je tudi z mnogimi pismi še nadalje razlagal socialne probleme in jih dopolnjeval. Prav tako so tudi njegovi nasledniki izdali v naslednjih 40 letih nad 240 uradnih aktov socialne vsebine, s katero so prav resno posegali •v zelo živahno delovanje krščanskih sociologov in jih usmerjali do velikih uspehov v luči krščanskih načel. Se vse obširnejše In intenzivnejše pa je v tej dobi bilo prizadevanje škofov po vsem katoliškem svetu. Velik del škofov se ni le zadovoljil s tem, da je vernikom posredoval socialne nauke Cerkve v obliki prevodov okrožnice, marveč je tudi skrbno te nauke razlagal v pastirskih listih in jih prikrojeval na različne krajevne razmere. V vsem tem prizadevanju je bilo pastirjem Cerkve vedno pred očmi to, kar je Leon XIII. tako poudarjal: socialni mir in obramba delovnih stanov. Socialna veda Pa tudi krščanski intelektualci m mnogi duhovniki so pod vplivom okrožnice z velikim zanimanjem in z neugnano vestnostjo začeli študirati socialne probleme in tako začeli graditi novo socialno znanost v luči krščanskih socialnih načel, zbranih v prvi socialni okrožnici. Kar se je pred objavo »Rerum nova-rum« omejevalo 'le na nekaj, skupin idealnih sociologov, je po izdaji okrožnice postalo vsesplošen pokrči. O socialnih vedah so odslej učili splošno po 'bogoslovnih učiliščih in katoliških univerzah. Prav tako so se letno vrstili različni socialni študijski tečaji in teološki knjižni trg je zelo obogatel z mnogimi izčrpnimi učbeniki in priročniki o socialnih problemih. Preobširno bi bilo, če bi naštevali le nap večje 'katoliške sociologe v tej dobi. V vseh katoliških deželah so nastale številne socialne šole in tako je »krščanski socializem« kakor so ga imenovali, postal važen činitelj pri razvoju socialnega življenja ob prelomnici stoletja. Med teoretiki socialnih ved so se odlikovali zlasti nemški in francoski sociologi, a tudi belgijski in avstrijski znanstveniki so mnogo pripomogli k izgradnji socialne vede. Pri tem velikem prizadevanju so bile izredne važnosti neštete socialne revije, socialni tedni in kongresi, na katerih so krščanski sociologi čistili svoja naziranja in oblikovali krščansko sociologijo. Socialni preporod Toda delo za socialni preporod se ni omejevalo samo na iskanje poti, marveč je kmalu dobilo tudi praktične oblike. Vsepovsod so se nauki okrožnice začeli tudi v življenju izvajati s tem, da so začeli delavstvu posvečati vedno večjo pozornost. Duhovniško delo pod vodstvom škofov je obstojalo v tem, da je delavce prešinil pravi krščanski duh, ki jih je učil, da imajo tudi oni v človeški družbi ne le dolžnosti, temveč tudi pravice. 'čeprav je bilo delavstvo, združeno v socialističnih organizacijah, številčno močnejše, je krščansko delavstvo v moči jasnosti krščanskih idej imelo zelo velik in večkrat celo odločujoč vpliv v bojih za delavske pravice. Pa tudi delež katoliških delavskih organizacij in sociologov pri uvajanju socialne zakonodaje in delavskih odredb v državnih zbornicah in gospodarskih ustanovah ni bil brezpomemben, še več pa so storile za blagostanje delavstva številne dobrodelne in podporne ustanove, ki so urejale učinkovito medsebojno pomoč. Posebej pa je treba še omeniti nešteta kon-sumna društva, 'posojilnice, zadruge im ]x>-dohne ustanove, ki so bile delavstvu v veliko oporo v težkem boju za njegove pravice. Filmski festival v Benetkah Med najbolj znane filmske festivale spa-tlajo prav gotovo tovrstne filmske prireditve v Benetkah. Letos se je vršil že 22. festival v Benetkah in so ga zaključili v nedeljo, 3. septembra. Organizator letošnjega mednarodnega festivala je bil znani filmsiki kritik dr. Donrenico Meccoli, kateremu se je tudi posrečilo, da je dal celotni prireditvi povsem novo smer. Dočim so na dosedanjih festivalih v Benetkah in drugod največ pozornosti vzbujali posamezni filmski umetniki, ali kakor jih imenujemo, zvezdniki, je bil letos glavni poudarek na režijski umetnosti, kar je povsem upravičeno; saj je uspeh celotnega filma predvsem v spretni in umetniško dovršeni režiji filmskega dogajanja. Ravnatelj dr. Meccoli je temelji to pripravil program in je med 15 filmi, ki se morejo v tekmi potegovati za najvišjo nagrado, določil 14 prvovrstnih filmov iz svetovne filmske produkcije v zadnjem letu. Kot zadnji je bil predvajan tretji francoski film v 'letošnji tekmi, a je prav ta izšel kot zmagovalec. To je film francoskega filmskega režiserja Alaina Resnaisa »Zadnje leto v Marienbadu«. Nagrajeni film je zlasti v režiji svojevrsten, kar mu je znal vtisniti zelo posrečeno režiser Resnais, ki je že v filmskem svetu postal znan po delu »Hirosshima mon amour«. Posebnost njegovih filmov je, da uvede gledalce v labirint problemov sodobnosti, nakar jih spretno vodi do pozitivne rešitve. Za to delo je dobil nagrado »zlatega leva«. Tudi drugi lilmi so bili deležni nagrad. Tako 'so dobili Rusi nagrado za film »Ko prihaja mir«, ki v realistični zgodbi prikaže težnjo človeka po miru. Mladi italijanski režiser Vittorio de Seta je bil nagrajen za film »Razbojniki«, v katerem ostro Obsoja človeške krivičnosti in socialne neenakosti, ki še vedno vladajo zlasti med kmečkim prebivalstvom južne Italije. Posamična odlikovanca festivala sta bila Japonec Toshiro Mifune za najboljšo moško vlogo v filmu »Vojimbo«; za najboljšo žensko vlogo pa so nagradili Francozinjo Suzanno Flon za njeno vlogo v filmu »Ne ubijaj«, katerega so izdelala francosko-ju-goslovanska filmska jrodjetja. I udi mednarodni katoliški 'filmski urad je dobil na tem festivalu priznanje za film »Na položaju«, katerega je pripravil režiser Ermanno Olmi. Na festivalu so bili zastopani tudi Polj .tki, ki so kazali film iz življenja judovskih preganjanj v Varšavi med vojno in Cehi s filmom »Sonce nad vodo« iz vaškega življenja. Posebno pozornost pa je vzbudil italijanski film Vittoria de Sica »Poslednja sodba«, katerega so prišle gledat tudi visoke italijanske osebnosti. Čeprav je film mogočna ustvaritev, zdaleč ne doseže pričakovanj in zato so vse ocene morale priznati splošno razočaranje. Nikoli nisi prestar za telovadbo Skoraj vedno slišimo ljudi, ki se jim ne ljubi vzeti nekaj minut na dan časa za svoje zdravje, češ sem prestar, preokoren. Sedaj pa poslušajte, kako drugod po svetu skrbijo za svoje zdravje s telesnimi vajami in do kakšne starosti. V Švici so ob priliki nekega izleta hoteli ugotoviti starost naj starejšega aktivnega telovadca. Ko so postopoma (namreč po letih starosti) odstopali posamezniki, sta na koncu ostala samo še dva nad 74 let stara. In končno samo še eden, ki je bil 2 meseca starejši od drugega. In poročilo pravi, kako se je ta starček mladeniško zadržal in obnašal, ko je prejel od častne dame šopek cvetlic in častni poljub. Prvikrat v zgodovini sta se srečali lahkoatletski reprezentanci Grčije in Švice v švicarskem Bernu. Zmagali so Grki z rezultatom 108:102 točkam. Nekaj besed materam Mlada znanka mi je nekoč potožila, kako zelo se čuti osamljeno. Na moje začudenje mi je pripovedovala: »Resnica je, da sem imela mater, .ki nas je imela vse zelo rada. Toda ta ljubezen se je kazala predvsem v skrbi za našo hrano in obleko. Ves dan je delala, kuhala, krpala, in pospravljala za nas. še danes me ne razume, ko ji pravim, da to ni dovolj. Rasli smo kolikor toliko v udobnih razmerah, toda vsak sam zase. V 'šoli sem sprva napredovala, potem pa mi učenje ni šlo veČ. Pojavili so se novi problemi, ki jim nisem vedela odgovora. Mama ni ničesar razumela. Nekaj časa se mi je smejala, potem pa me je nagnala h knjiigam. Nekoč smo imeli goste in mama jim je za šalo pripovedovala o mojih vprašanjih in pripomnila, da sem najbrž zaljubljena. To se mi je silno zamerilo. Od tedaj sem največ molčala. Problemi o Bogu in odnosu do Boga so se reševali sami. Zapadla sem sedaj v versko prenapetost, seda j v grobo in površno pojmovanje sveta. Mislila sem, da me ne more nihče razumeti in da bi se vsi norče- vali, če bi jih vprašala. Začela sem se izogibati ljudi in jih sovražiti. Kljub mladosti sem bila silno zagrenjena. Vsi so mi bili zoprni in tudi sama sebi som bila odveč. Potem pa sem srečala njega. Zelo lepo mi je govoril. Vedel je za vse moje težave in jaz sem mu brezmejno zaupala. Toda tudi ta se me je naveličal, ostala sem sama — razočarana bodoča mati. Bila sem duševno in moralno ubita in nikjer nisem upala dobiti pomoči. Občutek samote je bil tako strašen, Se huje pa to, da me je prevaral tudi on. Mama je kmalu opazila, kako je z menoj. Njena prva skrb je bila: ,Kaj 'bo rekel svet, sosedje, tete, strici in znanci!’ Vse jo je skrbelo, samo to ne, kako je z menoj. Nisem mogla ostati doma, prevelik preoad je zazijal med menoj in domom.« Ta mati je imela gotovo najboljšo voljo dati svojim otrokom vse, kar zmore. Vendar nam je pa svarilen primer, kako pomanjkljivo je bilo njeno ravnanje z otroki in kako kvarno je vplivalo nerazumeva-nie za doraščajočo hčerko, ki bi ji morala I 'ti pač najbolj blizu, saj je morala vendar tudi že ona v svoji mladosti doživeti iste težave, ki sedaj mučijo njenega otroka. Saj naposled razumemo take matere, njihova mladost je predaleč in 'preveč so morda doživele, da bi se lahko vživele v razglabljanja in mladostne težave svojih otrok. Kljub temu pa bi se morala mati prizadevati, da razume otroka takrat, ko jo ta najbolj potrebuje. Takrat mati pač ne sme biti otroku le telesna in krušna mati, temveč njegova duhovna voditeljica, njegova najbližja prijateljica. Največjo oporo potrebuje dekle, pa tudi fant v dobi zorenja, pubertete. Če ni bilo ustvarjeno med starši in otroki do takrat tesno prijateljsko razmerje in če skušajo starši mladostno nestalnost pubertetnih let ukrotiti s silo, potem dosežejo v premnogih slučajih tisto, česar svojim otrokom prav gotovo ne žele: zakrknjenost, zagrenjenost in okrnjeno duševnost. Včasih pa žal, še hujše, stvari, saj živimo v svetu, ki pač ne more veljati za najboljšega; večkrat kakor prej, se danes mlado dekle izgubi, fant zaide in tako si nakopljeta nesrečo za vse življenje. Huptast stcaUavKZ io&faaz&e za kmeta Naše kmetijske šole še niso odprle vrat, a čas hiti in slednjič stojimo naenkrat pred odločitvijo: naj gre v kmetijsko šolo ali ne? Dobro je, če se glede vprašanja ali naj gre sin ali hčerka v kmetijsko šolo, odločimo že nekoliko .prej, ker na osnovi te odločitve potem lahko tudi že začrtamo nadaljnjo razporeditev dela na svojem domu. Pisariti o pomenu in .potrebi obiska kmetijske šole res ni več nujno potrdimo, ker je že vsem dobro znano, tla je strokovna izobrazba kmetu dandanes prav tako potrebna kot vsakemu drugemu rokodelcu. Poleg prakse je tudi kmetu potrebno temeljito znanje. Pogosto naletimo na resnično razumevanje potrebe strokovne izobrazbe kmečkih sinov in hčera, večina pa vsaj priznava, da strokovna izobrazba nikomur ne more škoditi. Ponekod pa spada obisk kmetijske šole že kar k lepemu vedenju in poklicni časti ter je tako seveda že postal nekaj samo po 'sebi umevnega. Na splošno gledano, pa so interesenti za obisk kmetijskih strokovnih šol še vedno v manjšini. Nekateri krogi kmetov stojijo vkljub razumevanju za strokovno šolanje svojih otrok vseeno še vedno ob strani, kar ne izključuje možnosti, da bodo v bodočnosti to še bridko obžalovali. Ne bi imelo smisla, če bi tudi o tem ne 'spregovorili ali z večjim ali manjšim razumevanjem sprejeli njihove tozadevne pomisleke in ugovore. Kdor resnično v jedro pozna težave, s katerimi se mora dandanes boriti naš kmei, tega ne bo zanikal, v nekaterih slučajih pa bo znal razlikovati med temi in morda le premostljivimi zaprekami. Drži, da na deželi primanjkuje delovnih moči m nihče ne bo dvomil, da na tej ali oni kmetiji ne morejo pogrešati sina ali hčer : e. Morda so ti prizadeti sami zato nezadovoljni, ker razumejo, da ne gre za posedanje po šolskih klopeh, ampak za učenje in pridobivanje znanja, ki jim bo v bodočnosti pomagalo mojstriti življenje in premagovati težave prihodnjih let. Vsaka kmeti j ka šola ve iz izkušen j, iz kakšnih težavnih in obupnih razmer prihajajo pre-nekateri kmečki sinovi in hčere. Vedo pa tudi, da z dobro voljo navadno le premostijo vse zapreke in najdejo možnost, da pošljejo sina ali hčerko v kmetijsko šolo. Nedvomno vpliva na obisk kmetijskih strokovnih šol še prav posebno okoliščina, da odhajajoči dediči, ki so prej leta pomagali na domačem posestvu, dandanes takoj po zaključku obveznih šol prestopijo v kak drug poklic, ki nima nič skupnega s kmetijstvom. Po eni strani jim gospodarski položaj domačije nudi premajhne možnosti za obstoj, po drugi strani pa povsod iščejo delovnih moči in mesečna plača tudi po svoje vabljivo vabi mladega človeka iz vasi v mesto. Take in podobne utemeljitve izostanka interesov za kmetijske šole nam povedo, zakaj obiskuje te manj kmečkih sinov in hčera, kot bi bilo v interesu kmetijstva. Ob naprednosti in razumevanju, ki so ju naši kmetje na splošno dokazali s preprič-Ijiviimi storitvami, je pa le čudno, da je še vseeno treba propagirati obisk kmetijskih strokovnih šol. Že danes je namreč jasno, da mora vsak napredek, vsako pospeševa-nie im vsak uspeh v kmetijstvu pričeti pri človeku, njegovem znanju in njegovi roč- nosti. Nič ni bolj škodljivo kot omalovaževati izpopolnjevanje strokovnega znanja mladega človeka. Kateri starši bi si radi nakopali na vest težak očitek, da so za življenje svojih otrok in za bodočnost ‘kmetije storili premalo in s tem, da svojim otrokom niso znali ali hoteli dati potrebnega strokovnega znanja, ki naj bi jim olajšalo življenjski boj, poslali svoj naraščaj nepripravljen v borbo za obstanek? Pomagajte svojim otrokom, da si pridobijo čim več strokovnega znanja in skušajte premostiti obstoječe težave na tak ali drugačen način. Pošljite vsaj tistega, ki bo prevzel kmetijo, v kmetijsko šolo! Hvaležen vam bo za to vedno bolj, ko bo spoznal, da mu strokovna izobrazba pomaga biti kos težavam in ga usposablja za uspešno kmetovanje. Ali je prav, da zve mladostnik odgovor na vprašanje, ki ga najbolj tare, na cesti, od prijatelja ali dvomljivega znanca? Če mati vse to dobro premisli, bo premagala napačno sramežljivost, ki ji brani govoriti z otrokom o teh kočljivih vprašanjih. Vedeti mora, da njen uspeh pi v tem, če se ji je posrečilo držati svoje otroke oimdalj v nevednosti. Če pogledamo vse tragedije, ki so jih doživela dekleta izven zakona, a cesto tudi v zakonu, lahko rečemo, da je mati, ki ima take nazore o vzgoji, sovražnik sreče svojega otroka. Prvi pogoj, da postane mati dobra vzgojiteljica zlasti svojih doraščajočih otrok je, da se znebi vseh lažnih predsodkov, ki ji zatirajo pogled na polno resnico. Toda resnici je treba pogledati v oči in pravočasno poučiti svoje otroke o vseh vprašanjih, ki jih stavlja nanje življenje. To je najboljša podlaga vzgoje in samovzgoje! Barve in prostor Važno sredstvo, s katerim si človek naredi življenje prijetnejše, je tudi skladna harmonija barv, ki so včasih prava paša za oči. Učinek, ki ga imajo na človekovo razpoloženje, je bil ljudem že od nekdaj znan, vendar, če hočemo njihov vpliv čim bolje izkoristiti, moramo dobro poznati zakone, ki veljajo za delovanje barv na človekovo oko. Zelena barva na primer na poseben način zadovolji oko, modra nas pomiri, rdeča draži živce, rumena in oranžna pa sta veseli in vedri. Naše znanje nam bo v prvi vrsti koristilo pri pleskanju sten in pri opremi stanovanja s tapetami, preprogami, zavesami, oblazinjenim pohištvom, odejami in prti in sploh povsod tam, kjer je važna lepa ubranost barv. Svetovati je v tem primeru pravzaprav težko, kajti vsak človek ima svoj ideal in vsakdo pač drugače in po svoje reagira na eno ali drugo barvo. Damo lahko le nekaj splošnih napotkov: Smotrno je, če izberemo za spalnico blago zelene ali modre barve, za jedilnico in dnevno sobo toplo rdečo, oranžno ali rumeno barvo, v delovni sohi pa naj prevladuje zelena barva. V otroški sobi lahko nastopajo močnejše, bol j žive in pestre barve, kajti otrok prenese in celo potrebuje nekaj več kontrastov, ne sme pa hiti z njimi pre- nasičen. V kuhinji se je pokazala kot praktična hladna, modrozelena barva, ne nazadnje zato, ker se je hoje muhe! Koristi nam, če vemo, da bodo z uporabo raznih odtenkov sinje barve majhne sobe videti večje, ozke pa širše, če bomo pri tem barvali daljše stene temneje od krajših. Tu gre za tako imenovano optično prevaro. V hladnejših sobah, ki leže na severni strani hiše, lahko ustvarimo z rdečeru-meniimi odtenki toplejše, na južni strani, ki je bolj izpostavljena soncu, pa z modrima odtenki bolj hladno vzdušje. Naj lepše se skladajo tele barve: rjava, oker, rumena; — mahovinasto zelena, rjava, svetlorumena; — siva, rjastordeča, sinja: — modra, bakrena, svetlorumena; — rumenozelena, rjava ali siva, svetlorumena. Tudi prti in blazine naj se po možnosti vključijo v barvno harmonijo prostora. Ena sama blazina neokusne in kričeče barve lahko popolnoma 'pokvari sicer lepo barvno kombinacijo v sobi. Na zelo pestro prevleko oblazinjenega pohištva ne nameščajmo še pisanih blazin. Če imajo zavese zelo pestre vzorce, je 'to za soho skoraj dovolj in ne natrpajmo še nadalje prostora s raznobarvnimi tkaninami. Vsaka prenasičenost z barvami in motivi je prekršek zoper staro pravilo, da mora imeti vse, kar je pisano in živo, če hoče priti do izraza, nevtralno ozadje. £epa akcašene fccU Ob vsakdanjih dneh se zadovoljimo s preprosto pripravljeno mizo in običajnimi jedmi. Za družinske praznike pa 'imamo radi kaj boljšega in tudi lepšega. Lepo servirana jed vzbuja večji tok in napravlja mizo bolj slavnostno. Pri garniranju jedi ali okraševanju pa se izogibljimo izumetničenosti, nenaravnih barv in tako dalje. Poglejmo, kaj moremo napraviti hitro, pa tudi lično. Vejice zelenega peteršilja požive vsako mesno ploščo, ocvrto meso, ocvrte krompirjeve svaljke itd. Kadar imamo rdeče redkvice, obložimo z njimi na primer 'Mptavski sir, plošče s sirom in podobno; porežemo jim korenine, peclje pa skrajšamo na 1 cm. Iz redkvice naredimo hitro z nekaj urezi, lepo rožo. Tudi iz paradižnika, ki ga krhljasto narežemo, naredimo lahko lep okrasek, če nabrizgamo med krhlje še kupčke majoneze, bo učinek še lepši. Nepogrešljiva kot okrasek je limona. Poznamo več primerov garniranja z limono: nazobčane kolobarčke, iz kolobarčka izrezane trikotnike, celo limono, narezano v spiraiti in nato zrezano na kolobarčke. Pahljačasto narezano kumarico uporabimo marsikje. Jajčka zrežemo na kolobarčke s posebno pripravo ali prav ostrim tankim nožem. Iz jajčnih krhljev sestavljamo razne okrasne oblike. Surovo maslo natlačimo v majhne, z vodo oplaknjene oblike, in jih nato zvrnemo. Kmetijske vesti_____________________ Premajhna proizvodnja, ki ni 'normalna, je vzrok, da zavlada v 'nekaterih predelih sveta lakota, ki pobere na leto desettasoče ljudi, ne pa preobljudenost. To so ugotovili izvedenci Organizacije združenih narodov, ki so izvedli obširne preiskave o prirastku prebivalstva na svetu. Preiskovalna komisija Združenih narodov pravi v svojem poročilu, da je na svetu manj kot 800 milijonov hektarov obdelane zemlje. To pa je le ena osmina površine, ki bi bila dandanes lahko obdelana. Torej izkoriščamo premalo rodovitne zemlje na svetu. * Splošno je iznano, da znaša podpora cem za 1 liter mleka 50 grošev, vhljub temu pa pišejo nekateri časopisi, da mora avstrijski davkoplačevalec plačati 2 šilinga davka za vsak liter mleka. Prav ta'ko je napačna trditev, da je surovo.maslo v Avstriji dražje kot v .Švici. V Avstriji stane Vs 'kg surovega masla 4.40, v Švici pa 8.10 Šilingov. # Okoli 130 milijonov kilogramov govedine in teletine, ki smo jo použili lansko leto v Avstriji, nam je dalo 386.000 goved in 438.000 telet. IzvoZiM pa smo lansko leto 33.382 glav plemenske živine ‘in živine za nadaljnjo vzrejo ter 49.566 goved za zakol in pitanje. Največja odjemalca naše živine sta bili lani Italija in Zapadna Nemčija. Izvoz plemenske, klavne in pitovne živine omogoča širjenje domače proizvodnje in bistveno -pomaga pri ohranitvi ustaljenih cen. Izvoz plemenske živine in živine za na-daljno vzrejo je dosegel v prvem polletju letošnjega leta 15.959 glav, kar je za 3.033 glav ali 23,4 odstotka več kot v prvi polovici lanskega leta. V istem času smo izvozili 33.986 glav klavnega in pitovnega goveda, kar je za 5.614 glav ali 20 odstotkov več kot v prvem polletju leta 1960. To pomeni spričo zadostne oskrbe domačih potrošnikov zelo pohvale vredno storilnost avstrijskega kmetijstva. Od leta 1955 je v okviru celotnega povečanja količine zaužitega mesa po prebivalcu za skoro 12 kg poskočila potrošnja govejega mesa tudi za 2,6 kg. Takih mesojedcev, ki sami ne pridelajo nobenega mesa pa je pri nas 5 milijonov 300 tisoč. Da ■so bile krite potrebe teh po govedini, je moralo dati življenje 49.000 goved. * Živinorejski oddelek Kmetijske zbornice za Ko roško sporoča, da je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo tudi zai letošnjo jesen omogočilo vsem 'kmetom, ki hočejo tekom šestih mesecev iizpitat-i vsaj 50 ovac, udeležbo pri tej akciji. Interesenti naj svoj namen takoj javijo Iživinorejskemu oddelku Kmetijske zbornice za Koroško, ki bo pripravil vse potrebno za potrebne ovčje sejme. Tržno poročilo: u.g. igei Položaj na živinskem trgu na Koroškem v glavnem lahko označimo za izredno miren. Medtem 'ko se je prejšnja leta ta čas že pričela jesenska prodaja, ugotavljamo letos neko zadržanje, ker posledic 'nekaterih ukrepov še ni moč oceniti. Talko je sedaj dosegel izvoz živine najnižjo točko. Pretekli teden smo iz Koroške izvozili 'le 15 glav mladega goveda za pitanje v Italijo in 13 volov v Zapadno Nemčijo. Domača podjetja, ki se bavijo s pitanjem živine pričakujejo padec cen za živino za nadaljnjo rejo kot predpogoj za svoje nadaljnje delo. Tisti, ki živino redijo pa so previdni in zadržani s prodajo mlade živine, ker upajo, da se bodo z olajšanjem izvoznih omejitev odprle tudi bolj ugodne možnosti za prodajo. Mlečnozoba živina je skoro razprodana. Kg 'žive teže na domu: voli in 'biki: do 1 L— šilingov; krave za zakol: 8.— do 9.— šil., v izrednih slučajih do 10.— šilingov. Ponudba prašičev za zakol na Koroškem spet presega lokalne potrebe. Iz Koroške moramo spet pošiljati prašiče v Wiener Neustadt. Cene za 'klavne prašiče: 13.— šil. kg žive teže. Pri teletih za zakol se povpraševanje in ponudba krijeta. Cene: 17.50 za kg žive teže na kmetiji. V polnem teku so konjski sejmi. Na splošno je povpraševanje kar veliko. Koroška je izvozila v preteklem tednu 66 konj -in 64 žrebet v Italijo. Cene: plemenska žrebeta 3000 do 3800.—; izvozna in žrebeta za rejo 11.— do 12.50 šil. kg 'žive teže. Oddojki stanejo na celovškem trgu živi kg 16.— do 18,— šilingov. Sveža jajca na drobno: 1.30 komad. P * | * S * /\ * N * O * B * R * /\ * NI * J * E rO ntor ju in na snntn Drugo pismo s počitnic na jugu. Piše Alojzij Vauti, selski župnik. Na soncu in v morju! Da, da! Oboje je prijetno! Na soncu se pregreješ, v vodi ohladiš, pri tem pa vdihavaš solnat morski zrak. Vse utrjuje organizem, da je odpornejši v dolgi zimi. ■Prejšnja leta smo se sončili in kopali v kopališču, ki spada k posestvu. Odkar ga pa uporablja vojaščina, smo se preselili v sosednji zaliv, ki smo mu dali ime »Koroški zaliv«. Vanj dospeš s ceste po dveh ■stezah, spodaj pa se je treba po skalovju previdno kobacati. Od dveh strani obdajajo zaliv skale, na tretji pa je plaža z debelejšim obkroženim kamenjem. Trdo je ležati na njem. Zato smo si letos po zgledu drugih nabavili blazine, ki se napolnijo z. zrakom in so potem mehka ležišča in za prenos čisto lahka. Ta »koroški zaliv« so našli tudi drugi letoviščarji in prihajali tja na kopanje, poleg nekaterih Slovencev tudi Nemci z Dunaja in Nemčije. Kar lepo smo se razumeli z. njimi, saj je bilo sonca in morja za vse dovolj. V soboto 2. septembra so iti vedeli povedati, da so ribiči ujeli 2 m dolgega morskega psa (volka) im, da je ta razstavljen v Iki. To morsko zverino se pa splača iti gledat — sva si rekla z gospodom Jankom — in se v nedeljo popoldne odpravila na sprehod v Iko. Po lepi obrežni poti. Od I.ovrana do Opatije vodi namreč tik ob morju malo više lepo zgrajena betonska pot, mestoma čez mostičke. Tam je prost pogled na morje, na drugi strani pa na 'bujne nasade v parkih ob botelih. šumenje morskih valov, ki butajo ob obalno skalovje, ti prijetno doni na ušesa, vse se sprehaja mirno, počasi, da laže in bolj uživa lepoto narave. Predvsem pa si tu varen pred divjanjem avtov in če čutiš potrebo, sedeš na klop, počivaš in opazuješ, sanjariš . . . Počasi hodeč prispeva v Iko pod hišo, ki jo je še .v času Avstro-Ogrske, če sc ne motim, 1. 1892 zgradilo Jožefovo podporno društvo bolnih duhovnikov. Bil je to mogočen sanatorij, ki je nudil prostora za 60 :,n več gostov. Tu so iskali zdravja in od diha duhovniki iz vse takratne države. Tudi jaz sem v zimi 1907—1908 tri mesece bival tu. Morski zrak ter dobra oskrba sta mi zaustavila bolezen, ki je že glodala moja pljuča. Po drugi svetovni vojni je sanatorij prešel v državno last, z odškodnino pa je društvo kupilo v isti namen vilo v -donte Rosso v Italiji, Zdaj je v bivšem duhovniškem sanatoriju zavod za mladino. Po stopnicah sem se povzpel na- vrt in se razgledal in obujal spomine. O tu bi bilo za nas še lepše, še prikladnejše kakor v Lovranu! Menila sva, da je morska zverina razstavljena kje v luki, a nikjer ni bilo kaj videti. Sedla sva v restavracijo in si z vinom in primešano oranžado pogasila žejo, nato pa po isti poti krenila nazaj. V Lovranu je bilo vrvenje živahnejše. Pred nekim lokalom blizu pristana so se gnetli ljudje, ko sva šla tam blizu mimo. Drugi dan smo zvedeli, da je bila morska zver razstavljena tam in ne v Iki. Taka smola! Takore-koč pred nosom nama je bil, pa ga nisva videla! No, nič nama ni bilo hudo zaradi tega. Sprehod ob morju se nama je dobro prilegel, da pa nisem povohal v smrdečo ribo, pa tudi nič ne de, saj sem že pred par leti v Šibeniku v akvariju videl nagačenega mladega morskega psa (volka) z zobmi, ostrimi kakor žaga. (Dalje prihodnjič) Slovenec potuje okoli sveta (Nadaljevanje) TORONTO, 26. 5. do 1. 6. Ker je moija družina že dalj časa na počitnicah v Evropi, je v naši hiši povsod dosti prahu, tudi vrt je zanemarjen, ker pač najeti vrtnar ve, da ni nikogar, ki bi mu gledal na prste. Dne 28. maja so slovenski rojaki, ki žive v Torontu posvetili svojo drugo cerkev v predmestju New Toronto. Cerkev se mi zelo depade, zelo harmonično je grajena in tudi akustika je izvrstna. Na slavnostnem banketu je bilo 15 duhovnikov in imeli smo priliko slišati 12 govornikov, ki pa so bili primerno kratki, tako da ni bilo prehudo. Banket je bil polno zaseden, kakih 400 ljudi, mnogo znancev. Na koru smo dobili kuverte, v katere je vsak dal svoj prispevek, ne za banket, temveč za cerkev. Upam, da so dovolj nabrali, ker ves projekt bo gotovo stal preko 200.000 dolarjev, in verjetno ni niti še polovica nabranega. Dne 1. junija sem s torontskega letališča odletel proti New Yorku. Ameriški carinski pregled opravijo že v Torontu, tako v Nevv Yorku ne izgubljajo časa s tem, obenem pa je razbremenjen newyorški carinski urad, ki ima itak dosti dela s potniki, ki pridejo direktno iz Evrope. V New Yorku čakam na letališču skoraj pet ur, ker ima avion iz Londona veliko zamudo. Ogledujem letališče, ki je po prometu in tudi po obsegu zdaleka največje na svetu. Carina lahko pregleda po 5()() potnikov naenkrat. Odkrijem trgovino s cigaretami, brez trošarine. En zavoj (10 škatel po 20 cigaret) stane 1,80 dolarja, to je ca. 45.— šil. Cigarete plačaš, vendar jih tlobiš šele v avionu, ko se ta že dvigne; mora biti interesantno, ako se ugotovi, da so kupljeno in plačano blago pozabili dostaviti? 'Letališče je tako veliko, da je ca. 6-8 stavb grajenih v krogu, in ob tem krogu krožijo venomer avtobusi in taksiji, radi hitre zveze. Vsi doleti iz inozemstva pa seveda končajo v glavni stavbi, ker radi carine in pregled cv potnih listov mora to biti centralizirano. Odletimo proti San Franciscu šele ob 21.30 in sicer zopet z BOING 707. V tu- rističnem razredu je 100 sedežev, dočim v prvem razredu kakih 20 sedežev. Bilo je samo kakih 25 potnikov vsega skupaj. Topla večerja je bila okusna in zastonj, dočim je alkoholne pijače v turističnem razredu treba plačati, toda stanejo malenkost; posebno ako pomisliš koliko stane vožnja, rad tvegaš še kako malenkost. Polet do San Francisca je bil malo neprijeten, letil smo verjetno blizu neviht in nas j,e parkrat pošteno vrglo. Ker je bilo malo potnikov, smo dvignili naslone med posameznimi sedeži in se je dalo dobro spati par ur. V San Francisco smo prišli ob 23.30 (3 ure razlike časa med New Yorkom). Imel sem sitnosti, ker so mi kovček zopet postavili na carino in je trajalo skoraj eno uro, da sem ga našel. Z avtobusom so nas 'popeljali v mesto, kjer sem kmalu odšel kar v prvi hotel. Vratar mi pove, da stane soba za eno noč 14 dolarjev (360 šil.), kar se mi je pa zdelo preveč, tako sem pobasal kovček in šel v drugega, so vsi na kupu, kjer je cena bila za polovico nižja, soba pa ravno tako v redu. SAN FRANCISCO, 2. junija. Zjutraj ob 9. uri je bila še megla, ki se je ob 12. uri dvignila. Zajtrk je v deželi oranž dokaj 'drag, ker kozarec pomarančnega soka računajo, in to v skromni restavraciji pri pultu kar 40 centov. Popoldne sem vzel malo '»turo« z avtobusom, ki nas je popeljal najprej na najvišjo točko mesta, kjer smo imeli lep pregled preko celega mesta in tudi na Tihi ocean. Mesto se mi je zelo dopadlo, ker ima svoj stil, ni podobno drugim povprečnim ameriškim velemestom. Človek ima vtis, da je ob kakem prijetnem mediteranskem evropskem mestu. Klima in tudi stil hiš in verjetno tudi ljudje zgledajo zelo evropsko. San Francisco imia tudi veliko kitajskih emigrantov, ki živijo v svojem predelu mesta, ki je tudi zidan v njihovem stilu. Zjutraj poravnam račun v hotelu in odnesem kovček kar na avtobusni kolodvor; četudi odpotujem šele zvečer je manj sitnosti v hotelu, ako urediš talke stvari že zjutraj. Danes ponovno vzamem »turo« in sicer to pot v okolico San Francisca. Preko dol- Visoška kronika Dr. Ivan Tavčar V iistem trenutku je Joannes Franoiscus gospodu glavarju naznanil, da bi rad spregovoril pred zbranimi. Gvardija je hitela nied narod, im ko se je zvedelo, da hoče govoriti sam škof, so pritisnili k bregovom, <'a je bil čudež, da ni padel ta ali oni v vodo. Tudi k ograji je pritiskalo občinstvo. . Janez Frančišek je vstal s svojega sedeža 111 si je dal prinesti mašno obleko; prošt pa ’nu je posadil na glavo visoko škofovsko kapo in v roko mu je dal težko pastirsko Palico. Pričel je govoriti, in glas je imel, da m-scm vedel, kje ga je jemal iz šibkega svojega telesa. Dejal je, da si ta dva dneva ni tipal oči povzdigniti, tako se je sramoval tednikov in nas, ki smo prišli, da bi se pasli olniti in odposlati. Zadnja priložnost za veliki dobitek! POSLEDNJI OBRAZEC ZA UDELEŽBO •fflme '3 Poklic ’8 g Naslov Fa. H. HOFER Tiefkuhltruhen-Import Villach, Ossiacher Zeile 46, Kamten 1 2 3 Ali žc imate globoki hladilnik? Da / NE (želim *) prospekt) V kateri industrijski državi izdelujejo globoke hladilnike Frigaria? Nemčija / USA ali Francija Koliko stane približno Frigaria globoki hladilnik? 1.000.-, 6.000.-, 30.000,- 4 Zakaj je posest globokega hladilnika zvezana s tolikimi ugodnostmi? Ker je sedaj v modi? Ker nudi davčne ugodnosti? Ker ostanejo živila sveža in se nič ne pokvarijo? Frigaria globoke hladilnike dobavljamo obenem z 10-letno garancijo KULTURNI OBZORNIK: Dober začetek v gledališču (Smetana: „Prodana nevesta”) Za začetek letošnje igralske sezone je Mestno gledališče pripravilo „Pr<>dano nevesto” češkega skladatelja Bedricha Smetane, ustanovitelja češke „na-rodne opere”, ki pa je s svojo občeveljavno umetniško vrednostjo in izpovedjo osvojila svet. Je to zgodba iz lepega, a minulega časa, ko so ljudje živeli brez skrbi, v varni gotovosti ustaljenega reda, ki se je zdel večen in ncporušljiv. Smetanovo delo je otrok idealizirajoče romantike, ki je kraljevala v drugi polovici prejšnjega stoletja. S svojo vedro, sončno, na ljudske motive naslonjeno glasbo pa zamore Smetana tudi danes, ko živimo v senci vedno strašnejših, naravnost apokaliptičnih atomskih gobanov, ki kot glasniki uničenja švigajo v nebo više kot babilonski stolp, zbuditi v poslušalcih vsaj za nekaj ur tisti prijetni svet, ki je še imel smisel za srčne bolečine mladih ljudi in smisel za zdrav humor. Kurt Hampe je z režijske strani pripravil predstavo z ljubečo roko. Dirigent Wiese je z dobrim čutom za bogato melodioznost te svojevrstne umetnine vodil glasbeno stran z gotovo roko ter vseskozi živahnim ritmom. Arh. Spurny je sicer ustvaril ustrezno scensko sliko, toda češkega ljudskega kolo-rita ni imela, ker so barve sicer bile pisane, a preveč temne. Predstavila se je cela vrsta novih pevcev. Lirični sopran Margareth Szcmszd, ki je v začetku bila v očividni ..gledališki mrzlici”, sc je med predstavo »ogrela” in podala tako pevsko kot igralsko prikupno Marenko (Marijo). Razpolaga s prijetnim, svetlim glasom, ki je najltolje prišel do izraza v počasnih napevih in dosegel svoj višek v žalostinki za izgubljeno ljubeznijo v 3. dejanju. Vsekakor glas, ki še obeta mnogo in je ta pevka za naše gledališče res velika pridobitev. Ugodno se je predstavil tudi novi tenor, Wcrner Kessler, ki pa mu je videti, da je v višinah nekoliko negotov. Pa tudi vloga menda ne odgovarja njegovi stroki,-ITajti označen je kot »italijanski” »belcanto” tenor. Vsekakor je njegov Janko odgovarjal. Težko vlogo ženitnega mešetarja Kecala je dobro odpel Franz Pacher. Izvrsten v vsakem pogledu je bil VVolfgang Hubncr kot tepček Vencelj! Tudi oba para staršev sta lepo zakroževala igro celotnega ansambla. Pevski zbori so bili skrbno naštudirani, na odru je bilo vedno vse v gibanju, pri čemer velja posebej omeniti nastop posrečenih komedijantov. Obilni aplavzi so bili povsem zasluženi. Posebej pa velja omeniti okusno opremljeni program z zelo poučnimi, s simpatijo pisanimi sestavki o skladatelju, njegovem delu ter o nastanku in razvoju češke glasbe. To res pomaga širiti zanje o drugih narodih ter pospešuje medsebojno spoznavanje. a. 1. ■■■■■■aHflManssaaaiiMHaaBnMHB MALI OGLAS OBLEKE ZA ŠOLO najugodnejše pri SATTLER, Klagenfurt, am Heuplatz. Izbira in kvaliteta preprog, zaves in posteljnine v trgovini opreme LODRON VII.LACH Lederergasse 12 TujsCioprometni in gostinski obrati dobijo poseben popust! Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KLAGENFURT, Pauiitschgasse (Prosenhof) Naše prireditve Vabilo ■B Slovenski dijaki iz Celovca vabijo na mM misijonsko igro »Tri modrosti starega Vanga«, J ki bo v nedeljo, 1. oktobra 1961, ob I pol treh v farni dvorani v ŠKOCI-■ JANU. Vsi prisrčno vabljeni! C/LEDALISCE V CELOVCU 1’etek, ZZ. sept.: Hamlet, drama (premiera). — Sobota, 23. sept.: Die verkaufte Braut, opera. — Nedelja, 24. sept.: Madame Pompadour, opereta (premiera). — Sreda, 27. sept.: Hamlet, drama. — Četrtek, 28. sept.: Die verkaufte Braut, opera. — Petek, 29. sept.: Madame Pompadour, opereta. — Sobota, 30. sept.:Madame Pompadour, opereta. — Nedelja, 1. okt. ob 15.00 uri: Die verkaufte Braut, opera. Začetek vseh predstav ob 19.30 uri (razen 1. okt.) KOMORNA IGRA: Sobota 23., nedelja 24., sobota 30., sept. in nedelja 1. ok.t: Oscar, .komedija. Začetek vseh predstav ob 19.30 uri. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 24. 9.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 25. 9.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Glej, ne izgubi svetle smeri... — Iz pesmarice Antona Nageleta. 18.00 Poje selski zbor. — TOREK, 26. 9.: 14.15 Poročila, objave. — Vremenski preroki narave. -- SREDA, 27. 9.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 28. 9.: 14.15 Poročila, objave. — Pojejo koroški zbori. - PETEK, 29. 9.: 14.15 Poročila, objave. — O svetem Mihaelu. — Poje koroški Akademski oktet. — SOBOTA, 30. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. filmska betna Borovlje. — Sobota, 23. 9.: Der Hallvvangerhof ohne Erben (IV). — Drama iz kmečkega življenja. — Nedelja, 24. 9.: Meine Nichte tut d as nicht (III) . — Muzikalična veseloigra. Mlado dekle odkrijejo kot pevko. — Torek, 26. 9.: Der Gangster-konig von Nevv York (IV;b). — Življenjska zgodba ameriškega gangsterja. Zlagana zgodba z mnogimi brutalnostmi. — Četrtek, 28. 9.: Dusemjagcr (IVa). — Neokusna veseloigra. Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 23. in 24. 9.: Kriminaltango (Ha). — Muzikalična veseloigra. Sleparji hočejo v odsotnosti gospodarja prodati njegovo vilo, pa jih pred izvršitvijo odkrijejo. — Sreda, 27. 9.: Salzburger Geschichten (IV + ). — Ljubezenska zgodba. Pliberk. — Sobota in nedelja, 23. in 24. 9.: Mit Hiimbeergeist geht alles besser (IVb). — Komedija. Z goljufijami se hoče neki Nemec oškodovati za ukradena leta, ki jih je moral preživeti v vojaški služiti. — Torek in sreda, 26. in 27. 9.: Die rote Hami (IV). — Kriminalni film o tihotapstvu z orožjem. Sinča ves. — Petek in sobota, 22. in 23. 9.: Treib-gut aus Leidcnschaft (III). — Pustolovska zgodba na morju. — Nedelja, 24. 9.: Die schdne Lugne-rin (Ha). — Veseloigra. Za časa dunajskega kongresa se neki grof zaljubi v preprosto šiviljo. — Ponedeljek in torek, 25. in 26. 9.: Die Feuertaufe (IV) . — Oblasten, egoističen posestnik plantaž najde za časa vojne do svojih podložnikov pravi človeški odnos ter spozna, da je razredno sovraštvo brezsmiselno. — Sreda in četrtek, 29. in 30. 9.: Die vier Schadel des Jonathan Drake (IVb). Grozljiv film z nemogočimi prizori. Za odrasle z resnim premislekom. — Petek in sobota, 29. in 30. 9.: Dueli im Atlantik (III). — Ameriški morski vojni film. Št. Jakob v Rožu. — Sobota, 23. 9.: Aus dem Reich der Toten (IV). — Psihološki kriminalni film. Kriminalni komisar, ki je izstopil iz službe, odkrije neki »perfektni” umor. — Nedelja, 24. 9.: Der Priester von Neapel (Ha). — V mornarja preoblečen duhovnik v Neaplju pripravi zanemarjenim mladim fantom dom in jih uči razlikovati med dobrim in zlom. — Sreda, 27. 9.: Die Giftmi-scherin von Pariš (V). - Grozljiva zgodba o neki znani vcdežovalki iz 17. stoletja. Odsvetujemo! fo&UnslU obrnil, frospodinie, pozori Ze sedaj si po ugodnih cenah nabavite manjkajočo opremo RADLNAVR V I L L A C H Velika zaloga žimnic, zaves, talnih oblog in raznih drugih vrst blaga za opremo sob Plautne. otafiavri List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: »Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tohnajer, Radiše, p. žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.