Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 183
Recenzije
Bo{tjan [aver
Vasko Simoniti: Fanfare nasilja. Ljubljana: Slovenska matica, zbirka
Razprave in eseji, 2003
387 strani (ISBN 961-213-105-8), 5.025 SIT
Stane Granda: Prva odlo~itev Slovencev za Slovenijo: dokumenti z
uvodno {tudijo in osnovnimi pojasnili. Ljubljana: Nova revija, zbirka
Korenine, 1999
591 strani (ISBN 961-6017-84-5), 13.500 SIT
klju~ne besede: nacionalna identiteta, zgodovina Slovencev, narodno vpra{anje, peticija Zedinjena
Slovenija, nasillje v zgodovini
Na nedavnem letnem sre~anju Slovenskega sociolo{kega dru{tva je novo izvoljeni ~astni
~lan Thomas Luckmann poudaril, da je sociologija nekak{na krovna znanost, ki se ji bi bilo
potrebno posve~ati {ele v podiplomski {tudijski specializaciji. Tak{no zastavitev razumem kot
dejstvo, da sociologija kot krovna znanost interpretira posamezne ‘e oblikovane dru‘bene in
individualne razse‘nosti, kakr{ne so zgodovina, ekonomija, pravo, kultura, biologija, {port ipd.
V tem oziru sta deli Staneta Grande in V aska Simonitija, ki govorita o histori~nih vidikih odlo~anja
Slovencev o lastni nacionalni dr‘avi in okoli{~inah tega, ne le priro~en vpogled v zgodovino
slovenstva, temve~ tudi ena izmed pomembnih izto~nic ugotavljanja sociolo{kih determinant
slovenstva in slovenske nacionalne identitete na poti v evropske integracije.
Raziskovalec na Zgodovinskem in{titutu Milka Kosa in zgodovinar Stane Grande se v eni
izmed svojih programskih usmeritev ukvarja s slovenskim narodnim gibanjem, {e posebej v letu
1848/49. V delu Prva odlo~itev Slovencev za Slovenijo je tako predstavljen zgodovinski kontekst
oblikovanja slovenskega narodnega vpra{anja in nastanek peticije za Zedinjeno Slovenijo. Poleg
kontekstualnega prvega dela in preglednega sklepnega dela knjiga predstavlja dokumente peticije,
s katero so se po avtorjevem mnenju takratni Slovenci prvi~ odlo~ili za nacionalno dr‘avo. Pomen
teh dokumentov in same knjige je toliko bolj tehten, ~e imamo v mislih, da so tak{ni dokumenti
o velikih prelomnicah v zgodovini slovenstva do nedavnega samevali v zapra{enih arhivih
dvorskega in dr‘avnega arhiva na Dunaju.
Granda opozarja, da ideja o Sloveniji kot samostojni in neodvisni dr‘avi izhaja iz politi~nega
programa Zdru‘ene Slovenije iz leta 1848 (str. 14). Pri ~emer postavi tezo, da je tak{en program
lahko zgolj plod dalj{ega politi~nega razvoja, ki se zrcali ‘e v zgodovinskih aspektih rabe besede
Slovenec ter slovenskega jezika: oboje opredeljuje neko ljudstvo ali narod kot tudi ozemlje, na
katerem so ‘iveli. V tem oziru avtor opozarja, da je Slovence nagovarjal ‘e Primo‘ Trubar, kasneje
Dalmatin, ki omenja slouenski iesik, ali pa Vodnik, v ~igar pesmih najdemo {tevilne izpeljanke
besede Slovenec ali slovenski: v njegovi pesmi Ilirija zveli~ana (1816) je zabele‘ena ena izmed
najstarej{ih rab besede Slovenija (str. 19). Stane Granda nadalje opozarja, da je raba pojmov tipa
Slovenija sredi devetnajstega stoletja izkazovala, da je bila Slovenija kot ozemlje v glavah mnogih
jasen splo{en pojem. Navaja {tevilne tak{ne rabe pojma od znamenitega Kozlerjevega zemljevida
do pesmi Jovana Vesela Koseskega, ki je ob cesarjevem obisku Ljubljane leta 1844 omenjal
obujeno Emono, tj. Ljubljano kot sredi{~e slovenskih pokrajin, in vidik gora kot emulgatorja
slovenstva: gore slovenske so zdaj od Kope, do So~e in Drave (str. 20). Avtor povzema, da je za-
vest o Slovencih stara ‘e nekaj stoletij: pred marcem 1848 je bila v glavah in srcih narodno bolj
ozave{~enih posameznikov izoblikovana tudi misel o Sloveniji. V nadaljevanju Granda slika
okoli{~ine podpisovanja peticij v letu 1848: opozarja, da so se tak{na dejanja razmahnila predvsem
spri~o novo uvedene svobode govora in zgodovinskih sprememb tistega ~asa. Mar~ni dogodki v
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 183
Black

184 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44
Recenzije
letu 1848 so zaznamovali odstavitev kanclerja Metternicha, obljubljeno ustavo, sklic parlamenta,
ustanavljanje va{kih stra‘ ipd. Pri tem Granda opozarja, da je bil tisti ~as zaznamovan predvsem
z odpravljanjem srednjeve{kih de‘el, z vpeljavo novo ureditve, ki naj bi sku{ala zadovoljiti demo-
krati~na pri~akovanja dr‘avljanov in pravice narodov (str. 25). V okviru velike monarhije so se
tako pri~eli prebujati {tevilni moderni koncepti, kakr{en je denimo narod. Predvsem na Dunaju
‘ive~i Slovenci so kmalu uvideli, da so tak{ni sistemski pretresi prilo‘nost, da prvi~ po stoletjih
pritajenega vegetiranja slovenstva z organiziranim nastopom, podobnim kot so ga pripravljali
ostali narodi v monarhiji, Slovenci ponovno dobimo ob~utek skupnosti tudi na politi~ni ravni.
Kot najve~jo hibo prebujanja slovenske zavesti, tudi politi~ne, navaja Granda nesposobnost celovite
komunikacije: povzema, da stanovi niso znali prisluhniti potrebam slovenskega naroda,
predstavniki plemstva niso dojeli potreb svojega okolja, kme~ki nemiri pa so vlivali strah v
me{~anskih in plemi{kih krogih: narodno vpra{anje je bilo tudi in predvsem socialno vpra{anje.
Vsekakor pa je bilo zanimivo tudi vpra{anje jezika. Avtor knjige tako povzema mnenje enega
izmed velikih pobudnikov podpisovanja peticije Matije Majarja, ki v svojih zahtevah meni, da
nem{~ine ne bi bilo primerno na vrat na nos opustiti, saj slovenski jezik takrat naj ne bi bil {e zrel
za uporabo v {olah in uradih (str. 38). Veliko kasneje je bil tak{en obrat leta 1918 udejanjen,
vendar se je smiselno v okoli{~inah omenjenega zgodovinskega zorenja slovenskega jezika in v
kontekstu prihajajo~e evropske integracije vpra{ati, kak{na naj bi bila vloga jezika, ne le z vidika
notranje integracije, temve~ z vidika povezovanja navzven. Zastavlja se retori~no vpra{anje, ali
slovenski jezik v lu~i razse‘nosti slovenstva daje dovolj trden in hkrati dovolj {irok pogled na
svet, ki se razprostira tudi na oni strani Julijskih Alp in Karavank, na oni strani morja in ~ez
Kolpo: ali so Wittgensteinove meje jezika tudi ‘e meje na{ega sveta? ^e je temu tako, bi bilo
smiselno razmisliti, kak{ne prednosti bi morebiti prineslo poznavanje in ponovno bolj aktivna
uporaba katerega izmed velikih svetovnih jezikov.
V povzetku Stane Granda opozarja, da je v kontekstu politi~no, krajinsko in religiozno
razcepljenega slovenstva jezik predstavljal izredno pomembno rde~o nit ohranjanja kulture in
pripadnosti. Denimo po njegovem mnenju so se stanovi Kranjske, [tajerske in Koro{ke, treh
de‘el Slovencev v Nem{kem cesarstvu, zavedali svoje narodne enotnosti, saj so le tako lahko
zbrali denar in pla~ali natis denimo Dalmatinovega prvega slovenskega prevoda Biblije leta 1584
(str. 555). Granda opozarja, da je pri tem {lo predvsem za veliko mero pragmati~nosti, ki je
omogo~ala komunikacijo med plemstvom in podlo‘niki oziroma rimokatoli{ko cerkvijo in verniki.
V tem pa lahko po njegovem mnenju najdemo tudi razlog, da je tako veliko {tevilo narodnih
prebuditeljev iz{lo iz duhovni{kih vrst: jezikovno in kulturno vpra{anje je pri~elo sovpadati z
verskim vpra{anjem, v tej lu~i pa je bil slovenski jezik ravno tako pomembem vidik utrjevanja
religiozne institucije kot latinski, nem{ki ali italijanski (str. 556). Pred letom 1848 slovenstvo
nikakor ni delovalo kot politi~ni subjekt, zato se je slovenski politi~ni program iz leta 1848 oprl
predvsem na slovensko kulturno gibanje, katerega nosilci so bili po mnenju avtorja knjige predvsem
posamezniki, ki jih je privla~il slovenski jezik, ljudska in materialna kultura (str. 557). Vsekakor
ne smemo pozabiti tudi na ostale pomebne oporne to~ke tistega ~asa: slovenski tednik Kmetijske
in rokodelske novice, ki je pri~el izhajati leta 1843 in ~igar urednik je bil Janez Bleiweis; podpora
pomembnih slovencev od Pre{erna, Miklo{i~a, do {kofa Slom{ka; uvedba gajice kot enotne
slovenske pisave; Kozlerjev zemljevid slovenskih de‘el ipd. Granda utemeljuje, da je nastanek
peticije za Zdru‘eno Slovenijo nedvomno omogo~ila revolucija leta 1848, ki je za ve~ino
slovenskega kme~kega prebivalstva pomenila predvsem zlom fevdalizma in fevdalnih obveznosti
(str. 561). V kontekstu afirmacije posameznih narodov v multikulturni monarhiji je Fran Miklo{i~
v avdienci pri nadvojvodi Janezu spro‘il vpra{anje o zdru‘itvi Slovencev v eno de‘elo, pri ~emer
je bil posredno zavrnjen z zahtevo, da bi bilo potrebno, da vsi Slovenci podprejo tak{no zahtevo.
Od tod naslednji korak, v katerem so redki slovenski intelektualci v raz~lenjeni strukturi slovenstva
spro‘ili podpisovanje peticij o nameri slovenske zdru‘itve (str. 562). Stane Granda nastanek
peticije za Zdru‘eno Slovenijo ozna~i kot prvo odlo~itev Slovencev za Slovenijo. Odzivi na tak{no
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 184
Black

Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 185
Recenzije
pobudo so bili v takratnih dru‘benih razmerah razli~ni, pri ~emer je tudi podpisovanje peticije
zaznamoval splet zanimivih okoli{~in. Granda navaja, kako je peticija izgledala, kdo so bili podpisniki
in kako je podpisovanje potekalo (str. 565). Ne glede na zaplete in {tevilna nasprotovanja pa ugotavlja,
da je kljub temu, da program peticije ni bil udejanjen, dunajska oblast Slovence po koncu revolucije
priznala kot enoten narod, kar po mnenju Grande dokazuje slovenska izdaja avstrijskega uradnega
lista, vpeljava slovenskega jezika kot predmeta v gimnazijah in izdaja slovenskih {olskih knjig s
strani dr‘ave. Nedvomno velik korak za majhen narod, ki se v zgodovini velikih pogosto izgubi.
Tudi drugo delo govori o histori~nih vidikih slovenstva, vendar je analiza zastavljena precej
{ir{e, pri ~emer so rde~a nit knjige nasilni vidiki zgodovinskega ustvarjanja slovenske nacionalne
dr‘ave. Avtor knjige Fanfare nasilja je Vasko Simoniti, izredni profesor za zgodovino Slovencev
in zgodovino Juguvzhodne Evrope v novem veku na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete
v Ljubljani. Bistvena novost, ki jo prina{a Simonitijevo delo, je teza, da je zgodovina evropskega
in slovenskega prostora tesno povezana nasiljem: histori~na slovenska plat konstitucije lastne
nacionalne zdru‘be je morebiti resni~no tesno povezana z jezikom in kulturo, vendar je kljub
temu nasilna in krvava, kot povsod drugje. Avtor ‘e uvodoma opozarja, da se vsi prispevki v
knjigi nana{ajo posredno ali neposredno na vpra{anje nasilja: pri tem problematizira zo‘eno
zavest, ki v sedanjosti ni zmo‘na refleksije ne zgodovine in ne sedanjosti, pri ~emer tak{na
miselnost dejansko vztraja na stali{~ih, ki znova in znova kli~ejo po sovra{tvu, nasilju in ubijanju
(str. 8). Korenine tak{ne zavesti Simoniti i{~e v srednjeve{ki in novove{ki Evropi, kjer se je
spri~o nenehnih vojn in vojskovanj oblikoval sistem grobega ravnote‘ja mo~i, ki je pretapljal
evropske dr‘avne tvorbe od teritorialnih, kne‘jih, kraljevsko absolutisti~nih do nacionalnih in
imperialnih (str. 9). V tak{nem pretapljanju so bile koristi in interesi, militarizacija dru‘be in
zavesti po Simonitijevem mnenju idealizirane in ne stigmatizirane, proces reflektiranja skupinskega
sovra{tva pa se je odra‘al v obliki simbolnega in strukturnega nasilja: navznoter v obliki represije
in socialnega izkori{~anja, navzven v obliki osvajanja in podrejanja (str. 9). Tak{ni procesi so bili
hkrati spodbujanji s strani dr‘ave z oblikami verskih, etni~nih in nacionalisti~nih izbruhov, ki so
pri~ali o politiki izklju~evanja svobode sobivanja razli~nosti. V asko Simoniti spri~o tega opozarja,
da zgodovino ne zaznamujejo samo veliki dogodki, temve~ tudi dogodki na ravni posameznika,
ki oblikujejo ~lovekovo identiteto v neposrednem odnosu do skupnosti. [ele z vpletanjem zunanje
avtoritete se po njegovem mnenju na mentalni in emocionalni ravni posameznika pojavi ideologija,
ki na vi{ji ravni gradi identitetno konstrukcijo, tudi s pomo~jo politi~no usmerjenega zgodovinskega
spomina. Pri tem imajo po Simonitijevem mnenju pomembno vlogo tudi miti, ki {ele z razgradnjo
izgubijo svojo objektivno zgodovinskost, ki deluje kot oblika kolektivne zavesti. [ele v lu~i kriti~ne
interpretacije zgodovine se po avtorjevem mnenju izgubijo izkrivljena prese‘na sporo~ila mitov
in njihov manipulativni politi~ni pomen (str. 11).
V prvem delu knjige avtor obdela teme kot so teritorialna dr‘ava, pustote v 14. in 15. stoletju
ter s tem povezane migracije, vpliv obdobja tur{kih vpadov in oblikovanje nekaterih slovenskih
mitov v tej lu~i, bitko pri Sisku v lu~i slovenstva, tur{ke vpade v Prekmurju v 16. in 17. stoletju,
avstrijsko-bene{ko vojno, pomen Janeza Vajkarda Valvasorja in barok v zenitu. Gre predvsem za
analizo zgodovinskih dogodkov, ki so posredno ali neposredno povezani s slovenstvom, pri tem
pa se avtor deloma spogleduje tudi s sociolo{kimi teoretiki, kakr{en je denimo Wallerstein:
uporablja jih predvsem kot izto~nice ali dopolnilne ilustracije podajanja zgodovinske naracije. Z
vidika sociologije vsakdanjega ‘ivljenja, ki je precej aktualna v teh dneh, je nedvomno najbolj
zanimivo poglavje o baroku v zenitu, kjer avtor na podoben na~in kot sociolog Norbert Elias, v
{ir{em evropskem aspektu, podaja slovenske vidike baro~ne umetnosti, bivalne kulture, iger in
gledali{~a, vedenjskih vzorcev in olike, na~ina prehranjevanja, navad pitja kave, obla~enja,
dru‘bene stratifikacije ipd. Drugi del knjige pri~enja Simoniti s histori~nimi konstantami pri
oblikovanju multinacionalne dr‘ave Jugoslavije, prav tako se posveti temi Slovencev v dr‘avnih
okvirih 20. stoletja in s tem povezani revoluciji ter problematiki razli~nih totalitarizmov. Kljub
temu, da je skok od baro~nega aspekta slovenstva v dvajseto stoletje precej {irok, pri ~emer so
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 185
Black

186 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44
Recenzije
nekateri vidiki slovenstva devetnajstega stoletja (ki smo jih denimo prikazali v recenziji prve
knjige) zgolj povr{no omenjeni, je Simonitijevo podajanje zgodovinske naracije {e vedno
konsistentno vme{~eno v konceptualizacijo nasilja. Kot tudi sam avtor v zaklju~ku navaja, se je
potrebno pri prebiranju zgodovinskih zapisov in virov vedno zavedati, da so kot tak{ni plod
dolo~enega obdobja in dolo~enih pogledov na svet: skratka zgodovina kot taka je lahko plod in
instrument politike, ter ‘e omenjenih mitov (str. 269). Vsekakor lahko dodam, da tak{ni (histori~no
in tudi sicer) instrumentalizaciji ni podvr‘ena samo zgodovina, temve~ tudi znanost kot taka.
Denimo v teh dneh smo lahko v dnevnem ~asopisju prebirali novice o prvem kitajskem poletu v
vesolje: seveda je tak{en podvig omogo~ila tehnolo{ka in znanstvena dovr{enost nacije, vendar
je ista dovr{enost v okviru tak{nega dogodka pripomogla tudi k skokoviti rasti socialnega,
kulturnega, predvsem pa politi~nega kapitala Kitajske. Torej znanost na prvi pogled slu‘i
tehnolo{kemu napredku, vendar hkrati tudi politiki in ideologiji.
V kontekstu zaklju~nih poglavij knjige Simoniti tako navaja predvsem temne plati
komunisti~ne revolucije in obdobja, ki mu je sledilo, pri tem pa v svoji naraciji ne omenja poti in
stranpoti desni~arske strani. V tej lu~i bralec dobi ob~utek, da tudi avtor podaja izrazito subjektivno
narativno plat zgodovine, ki po obdobju uradnih zgodovinskih naracij in mitologij prej{njega
sistema deluje kot protiute‘ ali kavzalno opozorilo. V tej smeri pa se Simoniti ozira tudi v tretjem
delu knjige, kjer problematizira zgodovinsko metodologijo, ideologijo in mitologijo. Delo je
nedvomno tudi v tem oziru zanimivo in toplo priporo~ljivo branje, vendar ravno spri~o parcialnega
osvetljevanja polpretekle zgodovine pu{~a ambivalenten ob~utek. Kot lai~ni bralec in sociolog
sem denimo ob nedavnem prebiranju grobo zrnatega opisa slovenske zgodovine v delu Pluralni
monolit, ki je nedavno iz{lo izpod peresa angle{kega teoretika Alexeia Monroea dobil popolnoma
druga~en vtis, ki ga pu{~a neobremenjeni pogled od zunaj. Morebiti je ~as, da uveljavimo podobno
prakso kot v najve~ji slovenski banki: izro~imo bole~i del bratomorne slovenske zgodovine v
revizijo in pisanje nevpleteni tuji agenciji. [ele takrat bomo v lu~i dru‘boslovnih razprav na temo
raz~lenjevanja konceptov tipa slovenstvo in nacionalna identiteta pri{li do konstruktivnega
znanstvenega konsenza na {ir{i, ob~e veljavni ravni onkraj levih in desnih kri‘i{~.
Gregor Bulc
Bratko Bibi~: Hrup z Metelkove: tranzicije prostorov in kulture v
Ljubljani. Ljubljana: Mirovni in{titut, In{titut za sodobne dru‘bene in
politi~ne {tudije, zbirka Politike, 2003
223 strani (ISBN 961-6455-11-7), 2.900 SIT
Na za~etku (za vse apriorne skeptike) povejmo, da se Bibi~eva knjiga nikakor ne osredoto~a
na postavljanje spomenikov in podeljevanje titul uporabnikom prostorov na avtonomnem kulturno-
politi~nem prostoru severnega dela nekdanje voja{nice na Metelkovi ulici v Ljubljani ali se v
celoti zapira v interne vesele in ‘alostne prigode aktivisti~nega kl(j)ubovanja, katerega sodru‘nik
in sotrudnik je tudi Bibi~ sam, temve~ se z lucidnostjo kriti~ne zavesti in v skladu z Mo~nikovo
popotnico z zadnje plati knjige, po kateri je hrup z Metelkove metafora, spopada z analizo {ir{ih
politi~nih, ekonomskih in ideolo{kih dejavnikov, ki z o~itnimi radikalnimi in obenem subtilnimi
prikritimi strategijami in/ali navidez nezaustavljivo inercijo vplivajo na spremembe v sodobnem
urbanem prostoru.
Tako ‘e prvo pouvodno poglavje obravnavanega besedila zare‘e globoko v samo sr‘ problema
razvoja urbane kulturne infrastrukture na podro~ju mesta Ljubljane in v {ir{em slovenskem kon-
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 186
Black