Gospodarskc stvari. Trsoznanstvo. (Dalje.) 5. Ijistne stranske veruge ali zarezne odprtiue luknje so ozke ali razširjenc, okrogle ali podolgaste itd. Peteljna veruga pa je za se zaprta, malo ali široko odprta, jajčasta ali kupasta itd. 6. Litsna petlja ima ime najbrž od latinske besede ,,petiolus", in je kratka, ee ni tri palce dolga, srednje dolga, če je tri in pol palca dolga, dolga, če je daljša, kakor 3'/4 palca. Opomba. Tudi pri grozdnem recelju velja ista mera. c) Mladike ali pogajnki so mlade enoletne rozgice, ktere iz očes na zarodnera lesu izrastejo, se polagano vtrdijo in spet za drugo leto zarodni les dajajo. Na mladikah ali novem rožju razločimo 1. glavno mladiko ali rozgo, ktera naravuost iz plodnega ali lesncga očesa izraste,  2. panoge, to so izrastki na levi ali desni strani očes in imajo od natore namen Iesorast odvoditi, in ploiino oko v iniru obraniti, da se ne spremeni v lesno. Panoge izrastejo pri vsakem očesu glavne rozge, in se krivo imenujo zaleznice (Zweigreben), kcr ne zalezujejo očes, ampak zavolj koristnega namena bi se še ne smele iztrebiti. Odrezani les se sploh imenuje ,rožje, pripravljen les pa za sajenje klnči, sadike, kolči i. t. d. 3. Grozdje, ktero se imenuje a) po velikosti, a) malo, če je gi-ozd komaj 4 palce dolg, /3) srednje, če je grozd blizo osein palcev, -/) veliko, če je 10 palcev, in d) velikansko, če je črez 10 palcev dolgo. b) po podobi, piramidnato, vejasto, enojno, valekasto, gosto, redko. c) in ima obstojne dele : recelj, kterega mera velja, kakor pri listni petlji, pentliga, ktera je gosta ali raztresena ali vejasta, jagodni receljček, kteri je bradovičast ali buukast in jagode, ktere so okrogle, podolgaste in čudno dolge, potem drobne, srednje debele, in zelo debele, žiličaste, pikaste, uialo in veliko brazdnate, naduhaue, tanko ali debelo kožne, niesnate ali sočnate. Ker trs niti prave skorje niti beline nima, zafo enakomerno živni sok po vseh delih na vzgoraj tiši, ne kakor pri drevju iiied skorjo in lesom, zato je Ie pri trsu inogoče cepiti ali požlabniti, brez da bi se dvojna skorja strinjala. Snovo ali namen posameznih deiov trsovih poznati, ui . kaka igračarija, atnpak imeuitno zavolj muncga obdelovanja; vender tu ni prostora bolj na drobno vse popisovati, kake umetne reči se s trsom delajo, kaj z grozdjem in vinom, ampak tu pridemo na sostavo posaninib trt, in slovenski vinorejci so prošeni, kake pomote razjasniti, in tudi imena trt naznauiti, ktere se lahko po sostavi spoznajo -- ,,in Vredijo." (Dalje prihodnjič.)  -»*-  H.teri je izvrsten vinograd? Tii ne jemljem v ozir lege vinograda : ali je na južni, vzhodnji ali zahodnji strani; niti višine, nižine ali ravnine, kakor sem jib vidil pri jezeru Neusidelskem na Ogrskem in drugdej na Rakoskem ; niti zemlje: prodnate, peščene, ilovnate, kremcnene, lapornate, apnene itd. temuč Ie pleraena trt zasajena in oskrbovanje vinograda, da vedno raočen ostane in veliko grozdja dade. 1. Kar zadene izvrstnost vinograda, je7 da je z najboljšimi plameni trtnimi zasajen, kakor sem jih že enkrat v ,,SIov. gospodarju" navodil, in tu jih le ob kratkem ponovim, in so tale: Mali rivček, italjanski rivček, šipon, traminec, žlahna mušica rdeča, modra, siva, bela, habšovina, krbljikovec, klešec, žlabna mušica zelena, žlahnina rdeča, bela itd. Vinograd s temi trtami zasajen vedno pridelke donaša navadama dobrc in zadostne, da stroške in obresti poplačuje, v dobri pa izvrstne v čudoviti obilnosti. 2. Da so trtevrajdah pol drug, rajde pa dva čevlja narazen in ne niže od pol čevlja niti više od čevlja; grozdje na viši trli tako popolnoma nc dozori in se ne speče, ker solnčni žarki se ne odbijajo zadostno od segrete zenilje na visoko viseče grozdje, da bi ga vspešuo prepekli in spražili. Odtod pvide, da vino od brajd ni tako dobro kot pri zemlji od dozorelega grozdja. Kjer je pa trta previsoka, pride grozdje na zemljo, se je dotikuje in odpade, o mokrem vremeuu pa zegnjili. Na tak način imaš 15 do 16000 trt na enem oralu : več trt, več grozdja. Ne misli, da v takošni goščavi, kakor iz tega morda prenaglo sodiš, grozdje ne bo dozorelo. Ako trta od spodaj gori ]e do sredine dozori, je tudi grozdju pecel rjav, kar zreloto pomenja, K boljši kapljici še pa s tem pripomoreš, da trgatev za nekoliko časa odlagaš: vsak dan ti bo očitno zboljševal pridelek. Ni pa tolika goščava kakor se ti dozdeva, ker nektere trte so majhne pritljikove podobe, koje toraj velike sence ne narejajo drugim trtam, tudi nektere prej dozorijo in jim listje odpade, in tako spet drugim trtam niso na poti, da jih solnce nebi obsijavalo. Konečno še te naj to vmiri in vtolaži, ki se treseš pred toliko goščavo! Vinograd ne boš nikoli ves v takošni stan spravil, da bi zares povsajena trta od druge tako narazen bila, kakor sem onienil, ker jih vsako leto nekaj vun pride, nekaj pa tudi v obilnosti se jih pokoDČa, koje se ne dado brž nadomestiti niti s sajenjem niti z grobanjem. (Konec prihodnjič.) i|j[j