Funkešnica Glasilo Občine Veržej « leto XI « št. 1 « marec 2018 m r UTRIP OBČINE SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Letošnja zima se je končno poslovila in pomlad z vsemi svojimi čari že pošteno zaznamuje ta čas. Kljub napovedim, da se okolje spreminja in ogreva, smo bili letos deležni konkretne zime s snegom in nizkimi temperaturami. Neizpodbitno in znanstveno dokazano dejstvo je, da se ozračje ogreva, a še vedno drži tisti rek starejših, ki pravi, da zima vedno svoje naredi. Letos sicer malo pozneje, pa vendarle. Za Občino Veržej je bil ta zimski čas obdobje, v katerem smo oblikovali in sprejeli občinski proračun za leto 2018, torej temeljni akt, ki usmerja delovanje in financiranje naše občine. Proračun Občine Veržej je investicijsko naravnan, saj kar štirideset odstotkov odhodkov predstavljajo investicije in investicijski transferji. Najpomembnejše investicije v letošnjem letu so energetska sanacija Osnovne šole Veržej, ureditev atletske steze pri osnovni šoli in rekonstrukcija Kolodvorske ulice. Postopki v zvezi z energetsko sanacijo šole intenzivno potekajo, vendar pa vedno znova porabimo preveč časa takrat, ko morajo določeno dokumentacijo potrditi tudi predstavniki države. Vse to zamika pričetek investicije na kasnejši čas in vedno bolj se bojim, da bo investicija padla v pozno poletni oziroma jesenski čas, torej v čas novega šolskega leta. V kolikor se bo to zgodilo, bomo morali skupaj z vodstvom šole najti rešitve za varen sočasen potek učnega programa in izvedbe investicije. Pri obnovi atletske steze smo trenutno v fazi izbire najugodnejšega izvajalca. Rok za izvedbo investicije je do konca meseca maja letošnjega leta. Z obnovo Kolodvorske ulice bomo ob ustrezno izbranem ponudniku, v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, pričeli v drugi polovici leta. Poleg teh treh največjih investicij pa je v proračunu še nekaj manjši. Tako nadaljujemo s sofinanciranje rekonstrukcije Gasilskega doma v Veržeju, znaten del sredstev namenjamo investicijskemu vzdrževanju na področju športa v Veržeju in Bunčanih, sredstva pa namenjamo tudi za nabavo specialnega gasilskega vozila, ki ga gasilci iz Ljutomera kupujejo za potrebe celotne upravne enote. V teku je projekt enovitega označevanja v Veržeju in postavitve druge ustrezne prometne signalizacije, s ciljem povečanja prometne varnosti v občini. Poleg financiranja vseh z zakonom določenih nalog, ohranjamo sredstva za delovanje društev na področjih kulture, športa, gasilstva, turizma in drugih dejavnosti, v katerih se povezujejo in združujejo naši občani. Takšen obseg investicij lahko planiramo zaradi racionalnega poslovanja občine v preteklih letih in prenosa privarčevanih sredstev, v manjšem obsegu pa planiramo, da se bomo dodatno zadolžili. Prepričani smo, da bodo izvedene investicije pomenile dvig kakovosti življenja našim občanka in občanom vseh generacije, ne glede na to, da je večji del sredstev letos usmerjen v naložbe na področju vzgoje in izobraževanja. Sredi postopkov sprejemanja proračuna in načrtovanja razvoja, je naša občina utrpela veliko in nenadomestljivo izgubo. Nepričakovano nas je za vedno zapustil direktor Občinske uprave, Bojan Ferenc. Počasi dojemamo praznino, ki je ostala za njim. V letih svojega delovanja je pustil v naši občini neizbrisen pečat in zapuščina njegovega dela nas obvezuje, da tudi v prihodnje smelo in pogumno stopamo po poti razvoja naše občine. Prijetno branje nove številke Funkešnice. Slavko Petovar, župan Dobrodošli na desnem bregu Mure isSN C506-905x. UREDNiŠKi odbor Ivan Kuhar (glavni in odgovorni urednik), Alenka Belec, Damjana Ferenc, Vito Šadl, Dominik Štrakl, Mateja Žalik Rus. foto naslovmce Sara Vinkovič. LEKTORiRANJE Ivan Kuhar. obukovanje iN prelom Marko Suhoveršnik. ZALOŽNiK Občina Veržej. ORGANiZACUA TiSKA Salve d. o. o. Ljubljana. naklada 550 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo prejme brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.marianum.si,www.verzej.si in v Digitalni knjižnici Slovenije. Občina Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T: +386 2 58 44 480 F: +386 2 58 44 488 E: obcina.verzej@siol.net S: www.verzej.si O TIC Veržej - Zavod Marianum Veržej Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej T: +386 51 654 778 E: ticverzej@gmail.com FB: tic.verzej Funkešnica ~ marec 2018 V SPOMIN BOJAN FERENC (1969-2018) I V ponedeljek, 12. februarja 2018, nasje mnogo prezgodaj, povsem nepričakovano in za vedno ^ŠKt^t zapustil direktor občinske uprave Občine Veržej, jM^Sr1' H Bojan Ferenc. Težko in boleče je spoznanje, da smo še isti dan sedeli skupaj, načrtovali skupne prihodnje korake, pa seje njegov korak tistega ponedeljka zvečer za vedno ustavil. ^^^^^^^^^ jgp Bojan je kot zaprisežen Verženec s svojim delom ^^^^^^^^^^ zaznamoval obdobje zadnjih dvajsetih let na različnih ^^^^^^^^^^ ^jti^^^r področjih, posebej na področju delovanja lokalne ^^^^ J / skupnosti in kulturnih dejavnosti. w y m Svojo poklicno pot je začel na takratnem m W Davčnem uradu v Murski Soboti. Po letu delovanja M Občine Veržej, v letu 1999, je sprejel izziv in se kot vodja občinske uprave zaposlil na Občini Veržej. Vse do svoje prerane smrti je opravljal delo direktorja občinske uprave. Pri delu v občinski upravi je pustil neizbrisen pečat. V prvi fazi se je ukvarjal s postavitvijo občinske uprave na organizacijskem področju, kasneje pa se je lahko bolj posvetil vsebinskim in razvojnim projektom. V teh osemnajstih letih, kolikor je služboval na naši občini, mi je bilo dano, da sem bil ves čas njegov sodelavec, najprej kot svetnik, zadnjih dobrih enajst let pa kot župan. Bil je odličen sodelavec, natančen, zanesljiv, inovativen, poln idej in razvojnih vizij. K vsaki stvari je pristopal realno, odgovorno, s širokim pogledom in kar je najvažnejše, z znanim ciljem. Številni projekti, ki so pomenili razvoj in izboljšanje življenja našim občankam in občanom so bili plod njegovega strokovnega in neutrudnega dela. Brez njegovega prispevka Občina Veržej zagotovo ne bi bila na takšni razvojni stopnji, kot danes je, in marsikateri evropski evro bi brez njegovih prizadevanj zaobšel našo občino. Še nekaj sem posebej občudoval pri njem. To je bila mirnost in sposobnost komunikacije. V vseh teh letih ni nikoli povzdignil glasu, ne v pogovorih s sodelavci, z občinskim svetom in tudi vsemi, ki so se iz kakršnega koli razloga ustavili na občini. Za vsakega je vedno našel prave besede, ki so nakazovale prave rešitve. Pri nadaljnjem delu v občinski upravi ga bomo zelo pogrešali. Pa ne samo mi, pogrešala ga bodo številna društva, ki jim je nesebično pomagal ter številni pevski in glasbeni sestavi, katerih del je bil. Zapuščina njegovih del nas obvezuje, da tudi v prihodnje nadaljujemo delo in razvoj naše občine po poti, ki jo je do svoje prerane smrti sooblikoval in na kateri je pustil pomembne usmeritve, tudi za razvoj v prihodnje. Hvala ti za vse! Slavko PETOVAR, župan Občine Veržej Funkešnica ~ marec 20181 ^P UTRIP OBČINE ZAPIS Z 21., 22. IN 23. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERŽEJ Občinski svet se je 19. decembra sestal na svoji 21. seji. Osrednji vsebinski točki dnevnega reda sta bili potrditev cen Javne službe Oskrbe s pitno vodo in javne službe Odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod. Največ pozornosti se je namenilo sprejetju nove cene oskrbe s pitno vodo, ki se zaradi vključitev novogradenj sistema C precej povečuje. Uvodoma so predstavniki Javnega podjetja Prle-kija d.o.o. predstavili okvir in zakonske podlage za izračun cene omrežnine in vodarine. V nadaljevanju so bile v razpravi izpostavljene prednos-www.verzej.si ti, ki jih prinaša nov sistem, predvsem prednost varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo. Izpostavljeno je bilo, da je sistem potrebno vzdrževati in nadgrajevati, kar pa zahteva določena vlaganja. Po konstruktivni razpravi je občinski svet sprejel nove cene tako za gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo, kot tudi za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod. Občinski svet je prav tako sprejel sklep o subvencioniranju omrežnine pri oskrbi s pitno vodo in podaljšanju subvencioniranja omrežnine na področju odvajanja odpadnih in padavinskih voda, kar pomeni, da občani na svojih položnicah ne bodo občutili povečanja cen v celoti. Župan člane občinskega sveta seznani o izdaji soglasja k investiciji rekonstrukcije čistilne naprave v Banovcih. Občina Veržej s skupino Sava d.d. ostaja solastnik čistilne naprave, upravljalec pa bo Javno podjetje Prlekija d.o.o. Pod zadnjo vsebinsko točko dnevnega reda člani občinskega sveta, na pobudo Draga Legena, sprejmejo sklep, da se kulturna dvorana v kulturnem domu Veržej preimenuje v Kulturno dvorano Janeza Ferenca. Na 22. seji Občinskega sveta Občine Veržej, ki je potekala 11. januarja, je občinski svet obravnaval dve vsebinski točki. Seznanil se je s programom zbiranja komunalnih odpadkov v Občini Veržej. Program je bil predstavljen s strani koncesionarja Komunalno stanovanjskega podjetja Ljutomer d.o.o.. Po vsebinski razpravi je bil program potrjen, izvajanje javne službe pa bo po tem programu potekalo najmanj do izbire novega koncesionarja za izvajanje te gospodarske javne službe. Občina je namreč že objavila javni razpis za podelitev koncesije, po katerem se pričakuje izbor izvajalca do sredine leta. Druga vsebinska točka je bila prva obravnava proračuna Občine Veržej za leto 2018. Predstavila ga je računovodkinja Mateja Gaberc in izpostavila, da so skupni prihodki planirani v višini 1.393.536,51 EUR, skupni odhodki pa v višini 1.516.188,17 EUR. Župan je predstavil še posamezne proračunske postavke, s poudarkom na investicijskemu delu, saj je za investicije namenjenih nekaj več kot 37 % sredstev. Izpostavil je najpomembnejše investicije v letu 2018; Energetska sanacija Osnovne šole Veržej, Izgradnja športne infrastrukture, v sklopu projekta Rekreativno in družabno na prostem ter Rekonstrukcija ceste v Kolodvorski ulici v Veržeju. S krajšo obrazložitvijo pa se je dotaknil še vseh ostalih investicij v Načrtu razvojnih programov. Svetniki so izrazili tudi zaskrbljenost ob zaprtju poslovalnice Pošte Slovenije ob sobotah v Veržeju in poslovalnice Trgovine Mercator ob nedeljah. 23. redno sejo občinskega sveta, ki je bila sklicana 22. februarja so prisotni pričeli z minuto molka v spomin na preminulega direktorja občinske uprave Bojana Feren-ca. V nadaljevanju se je občinski svet posvetil eni sami vsebinski točki, in sicer sprejetju proračuna za leto 2018. Uvodno predstavitev drugega branja proračuna je opravila računovodkinja Mateja Gaberc. V primerjavi s prvim branjem so se povečali prihodki za 685,00 EUR in odhodki za 69.433,55 EUR. Razliko med prihodki in odhodki, v primerjavi s prvim branjem, predstavlja povečan prenos sredstev iz prejšnjih let in nekoliko povečana načrtovana zadolžitev. Poleg investicij in odhodkov, ki so bili prikazani že v prvem branju proračuna, so bila v drugem proračunu povečana sredstva za materialne stroške in investicijsko vzdrževanje za Osnovno šolo in projekt enovitega označevanja in usmerjanja. V razpravi so svetniki izrazili podporo proračunu, obenem pa kritično ugotovili, da v proračunu zaradi neizdelane dokumentacije, ki je posledica težav pri pridobivanju zemljišč še vedno ni sredstev za povečanje poplavne varnosti. Ob koncu razprave je občinski svet predlog proračuna za leto 2018 soglasno podprl. Med pobudami je podžupan Andrej Sraka izpostavil problematiko propustnosti poplavnih voda pod regionalno cesto in opozoril, da si občina že nekaj let prizadeva za povečanje propustnosti, a žal neuspešno. Občinska uprava VARNE ŠOLSKE POTI V času šolskih počitnic, v četrtek, 1. marca 2018, je v Občini Veržej potekal prometni dan »Varne šolske poti«, ki je bil organiziran v sodelovanju občine, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Veržej in Term Banovci, ob podpori Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, Policijske postaje Ljutomer, Medobčinskega inšpektorata in redarstva Ljutomer ter Osnovne šole Veržej in Vrtca Veržej. 4 lFunkešnica ~ marec 2018 RAZPISI IN PROJEKTI Dogodka so se udeležili otroci vrtca, učenci, starši in drugi občani. Uvodoma je zbrane nagovoril župan Občine Veržej, Slavko Petovar. Sledila je gledališka predstava »Jaka v prometu«, v izvedbi Gledališča Makarenko, kjer so skozi poučno igro prikazali spoznavanje prometnih znakov, pravilno prečkanje ceste, način hoje po cesti, kjer ni pločnika in uporabo pravilne izbire oblačil. Vodja policijskega okoliša g. Uroš Felbar iz policijske postaje Ljutomer je v sodelovanju otrok predstavil varno šolsko pot s poudarkom na odsekih, kjer velja biti še posebej pozoren, kljub pločnikom in prehodom za pešce ter kako izbrati čim bolj varno pot v šolo in domov. Nato smo se vsi zbrani podali proti telovadnici, kjer je sledilo druženje ob preizkušanju prometnih demonstracijskih naprav v organizaciji Javne agencije RS za varnost prometa. Na razpolago so bili VIDKO, DEMO SEDEŽ Z OTROŠKIM SEDEŽEM, PRAVILNA NAMESTITEV IN UPORABA ČELADE ZA KOLESARJE, TEHTNICI ZA PRIKAZ NALETNE TEŽE. AVP je otroke opremila z odsevnimi predmeti. Izjemno bogat dogodek je zbrane navdušil. Vesna Legen OBISKALI SO NAS KURENTI Ker po izročilu kurenti s svojim plesom napovedujejo prihod pomladi, dobro letino ter odganjajo zimo in zle sile, smo se v petek, 9. februarja 2018, tradicionalnega prihoda ptujskih kurentov etnološkega društva Kurenti Center Ptuj zelo razveseli. Z glasnimi poki so jih spremljali Pobreški pokači iz Vidma pri Ptuju. Ustavili so se v središču Veržeja, pred trgovino Narcisa, kjer so jih pričakali otroci iz Vrtca Veržej, učenci Osnovne šole Veržej, turisti iz Term Banovci ter naključni mimoidoči, ki so kurentom pomagali pri njihovem značilnem kurentovem plesu. Kako so se otroci kurentov razveselili in kako je rajanje z njimi potekalo, povedo priložene fotografije. Vesna Legen PLAVČKOVA DEŽELA - ZGODBA NAŠE TURISTIČNE PONUDBE? Turizem je za našo občino ena pomembnejših gospodarskih panog, ki je zagotovo v razvoju. Sodobni turistični trendi kažejo na to, da se posamezni ponudniki znotraj destinacije povezujejo in skupaj oblikujejo zanimivo ponudbo - največkrat na podlagi krovne turistične zgodbe. Občina Veržej, kljub svoji majhnosti razpolaga z relativno velikim številom ležišč, namenjenim turizmu (883 ležišč - vir: SLR LAS Prlekija 2014-20, januar 2016). Znotraj občine deluje večji turistični ponudnik, Terme Banovci, prav tako pa je pestra ponudba zasebnih ponudnikov prenočitev (Sončna hiša, Penzion Mavrica, turistične kmetije z nastanitvijo...). Pestra je tudi ponudba spremljevalnih aktivnosti, ki temeljijo na rekreacijski, kulturni in naravni pestrosti območja. Poleg termalnega kopališča Banovci je zagotovo najprepoznavnejši Babičev mlin na Muri. Razni zasebniki, organizacije in društva se skozi svoje delo trudijo, da bi ponudili obiskovalcem in turistom še veliko več. Tako se je oblikovala ponudba v Čebelarskem muzeju Tigeli, zanimiva je Gozdna učna pot Mrtvice reke Mure, posebna naravna značilnost so narcise, ki pobelijo okoliške travnike, Rokodelski center DUO s ponudbo doživljajskih delavnic z rokodelci, različnimi razstavami in prodajo lokalnih rokodelskih izdelkov, duhovni in družinski turizem v Penzionu Mavrica in še kaj. Kar nekaj izzivov pa vidimo še v povezavi s kulturnim turizmom in osvetlitvijo skladatelja Slavka Osterca. Pri vsem tem vidimo velik potencial v povezovanju turističnih ponudnikov - tako znotraj občine kot širše. Pri trženju posameznih turističnih ponudnikov in produktov nam manjka krovna zgodba, ki bi ponudnike povezala in tržila pod skupnim imenovalcem. Operacijo Plavčkova dežela bomo najprej razvijali na področju t.i. izobraževalnem turizmu, ki ima sebi lastne zakonitosti. Omenjeni ponudniki namreč svoje produkte usmerjajo tudi v šolajočo se mladino, saj je velik primanjkljaj takšne ponudbe, ne le v Prlekiji, pač pa v celotnem Pomurju. Nekateri posamezni ponudniki s(m)o sicer vključeni v dnevne centre CŠOD (Center šolskih in obšolskih dejavnosti), medtem ko so za daljše bivanje v Pomurju šole in učitelji prepuščeni samim sebi, oz. svoji iznajdljivosti. V občini Veržej imamo idealne pogoje, da razvijamo tovrstni turizem -prenočitvenih kapacitet je relativno veliko, posamezni ponudniki pa se ubadajo z manjšo zasedenostjo med tednom in šolskim letom, kar pomeni idealno za polnitev kapacitet s šolskimi skupinami. Prav tako se že izvajajo posamezni izobraževalni programi, ki so kvalitetni in jih 6 lFunkešnica ~ marec 2018 RAZPISI IN PROJEKTI je potrebno le dopolniti, nadgraditi in povezati. Šolajoča se mladina je prav tako pomembna ciljna skupina, saj ob pozitivnem doživljanju neke destinacije v otroštvu in mladosti, pozitivno o njej razmišljajo tudi v odraslem obdobju in so tako sami potencialni gostje in turisti, kjer bodo preživljali tudi svoje počitnice, ko odrastejo. Seveda pa se skozi zasedenost kapacitet, večjim obiskom posameznih ponudnikov krepi tudi gospodarstvo, kar ima za posledico nova delovna mesta in podporno okolje za nastajanje novih vsebin. Skozi krovno zgodbo izobraževalnega turizma bomo tako začeli graditi turistično ponudbo občine in regije -najprej na področju izobraževalnega turizma, ki pa bo lahko prerasel tudi na druge sfere ponudbe - vključevanje vseh ostalih ponudnikov pod izdelano blagovno znamko (tako ponudnikov doživetij kot ponudnikov storitev). Nosilec projekta Zavod Marianum Veržej bo skupaj z zunanjimi strokovnjaki izdelal celostno krovno zgodbo na temo Plavčka (zaščitena vrsta žabe, ki živi v mrtvicah reke Mure). Izdelana bo znamka Plavček (izdelava grafične podlage, zakup avtorskih pravic) in maskota Plavček (izdelava maskote osrednjega lika). Preko projekta Plavčkova dežela bomo na novo vzpostavili in nadgradili vsebine izobraževalnih programov, ki jih že izvajamo različni ponudniki v občini. Zavod Marianum bo na novo oblikoval izobraževalni program v novonastajajočem sonaravnem vrtu in nadgradil izobraževalni program Rokodelskega centra DUO ter ga povezal s krovno zgodbo Plavčka. Pomembno vlogo bo prispeval tudi v povezovanju ostalih ponudnikov na tem področju in v sodelovanju z njimi pripravil še no-vonastali program s partnerjema v projektu OŠ Veržej (IP Orffova glasbenica), KD Veržej (Spoznajmo Slavka Oster-ca), kakor tudi s pridruženimi partnerji, za katere bomo nadgradili izobraževalne programe in jih prilagodili na krovno zgodbo plavčka. Vse pripravljene programe bomo tudi pilotno izvedli. Občina Veržej bo stičišče zgodbe in vključenih projektnih partnerjev, sama pa bo prevzela organizacijo in izpeljavo Plavčkovega festivala, ki bo namenjen raziskovanju sveta ob Muri, torej življenjskemu prostoru plavčka. Gre za izobraževalno-turistični festival, katerega temelji izhajajo iz izvedbe programa »24 ur z reko Muro«. Prav tako bo Občina Veržej poskrbela za izdajo skupnega promocijskega gradiva, v katerega bo vključena ponudba v »Plavčkovi deželi«, poskrbela pa bo tudi za izdelavo informativno-pro-mocijskih tabel, ki bodo povezale vse vključene deležnike (tako partnerje kot tudi ponudnike izobraževalnih programov). OŠ Veržej se bo pomembno vključevala v projekt s svojimi strokovnimi delavci, ki bodo sodelovali pri pripravi izobraževalnih programov, da bodo le-ti strokovni in kompatibilni z učnimi načrti, ki jih narekuje zakonodaja. Tako bodo zanimivi za učitelje, ki iščejo programe, ki dopolnjujejo šolsko snov in jih izvajajo izven šolskih učilnic. Šola bo v sklopu operacije dopolnila tudi inštrumentalni sestav Orffovega orkestra, ki deluje na šoli ter na podlagi pripravljenega izobraževalnega programa pilotno izvedla IP Orffova glasbenica. Kulturno društvo »Slavko Osterc« Veržej bo izvedlo kulturni teden, kjer se bodo udeleženci seznanili s prleškim ljudskim izročilom, s poudarkom na obujanju običaja vasovanja na območju Prlekije. Pripravil se bo tudi izobraževalni program o prleškem skladatelju Slavku Ostercu, ki ima sicer že opremljeno spominsko sobo v prostorih Občine Veržej, a je relativno slabo izkoriščena. Pripravljeni IP bomo tudi pilotno izvedli. V sklopu projekta se bo izdelala strokovna brošura o skladatelju, ki bo v zbrani monografiji primerno predstavila življenje in delo največjega prleškega skladatelja. Operacija se bo izvajala v eni fazi s sledečimi aktivnostmi: 0 Priprava krovne zgodbe o Plavčku. 0 Priprava in implementacija izobraževalnih programov. 0 Organizacija javnih dogodkov. 0 Promocija destinacije. Projektni partnerji smo prepričani, da bomo z izvedbo predstavljene operacije naredili pomemben temelj k naši skupni turistični ponudbi. Kar nekaj aktivnosti se že izvaja in o teh lahko berete tudi že v pričujoči številki Funkešni-ce, kar nekaj pomembnih aktivnosti pa še nas čaka. Kot vsi projekti, ki jih izvajamo, si seveda tudi za tega želimo, da se bo čim bolj »prijel« in živel naprej še po uradnem zaključku in postal del našega vsakdana - za nas prebivalce (ker turizem smo ljudje), kot turistične ponudnike v občini. Ivan Kuhar, vodja projekta 6 lFunkešnica ~ marec 2018 RAZPISI IN PROJEKTI Na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih in nagradah Občine Veržej (Ur. list RS, št. 11/2001) objavljam RAZPIS za podelitev priznanj in nagrad Občine Veržej za leto 2018 I. Občina Veržej podeljuje priznanja in nagrade zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam. Priznanja in nagrade Občine Veržej so: - naziv častnega občana Občine Veržej, - priznanje z denarno nagrado, - plaketa Občine Veržej in - pisno priznanje Občine Veržej. II. Naziv častnega občana Občine Veržej lahko pridobijo občani občine Veržej, drugi državljani Republike Slovenije, kakor tudi državljani tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj, ugled in uveljavljanje občine Veržej v državi ali na mednarodnem področju. III. Priznanje z denarno nagrado se podeli občanom občine Veržej, ki dosežejo pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobra-ževalnem in humanitarnem področju. IV. Plaketa Občine Veržej se podeli zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom, ki dosežejo izredne uspehe na področjih, na katerih delujejo, in s tem bistveno pripomorejo k ugledu občine. V. Pisno priznanje ima pomen osebnega priznanja in pohvale in se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom, in drugim pravnim osebam za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja. VI. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj in nagrad Občine Veržej so lahko občani, politične stranke, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. VII. Pobudniki svoje pobude naslovijo na Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej, do vključno petka, 4. maja 2018. Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati: - naziv in ime pobudnika, - ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. VIII. Predloge za podelitev priznanj in nagrad Občine Veržej bo obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Veržej, ki bo izdelala končni predlog za vsa priznanja in nagrade in ga posredovala za odločanje občinskemu svetu. IX. Priznanja in nagrade bodo podeljene na slovesnosti ob praznovanju občinskega praznika. Številka: 030-1/2018-1 Datum: 5. 3. 2018 Župan Občine Veržej Slavko Petovar, dipl. inž. agr., l. r. 6 lFunkešnica ~ marec 2018 RAZPISI IN PROJEKTI LIKOVNI NATEČAJ: Živalski svet ob Muri! Občina Veržej, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor in Urad za UNESCO, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO vas vabimo k sodelovanju na likovnem natečaju z naslovom »Živalski svet ob Muri!«, ki poteka v okviru dogodka »24 ur z reko Muro«. Kratek opis teme: Reka Mura je naša zadnja velika reka, vzdolž katere lahko opazujemo naravno delovanje vode, z meandri in mrtvi-cami, obsežnimi poplavnimi gozdovi ter značilno kmetijsko kulturno krajino mokrotnih travnikov, mozaičnih polj in vasi na robu poplavnih ravnic. Ti deli narave izstopajo v evropskem merilu in so dom številnih edinstvenih rastlinskih in živalskih vrst. Tudi ljudje ob Muri živijo z reko, njihovo sobivanje je bilo dolga stoletja samoumevno, kar se ne odraža le v ohranjeni naravi, ampak tudi v bogati kulturni dediščini. Z natečajem želimo spodbuditi ustvarjalnost, kritično razmišljanje, doživljanje narave in dvig ozaveščenosti o pomenu ohranjanja narave za družbo. Razpisni pogoji: Pošljete lahko en izdelek. Poslanih del ne vračamo. Lastnosti izdelka: Dovoljene so vse likovne tehnike na papirju, velikosti formata ne sme presegati velikosti risalnega lista A3. Likovnih del ne uokvirjajte. Oddaja izdelkov: Likovni izdelek opremite z naslednjimi podatki: 0 ime in priimek avtorja, 0 organizacija, 0 naslov (ulica, kraj, poštna številka), 0 e-naslov in telefonska številka. Prijava na likovni natečaj: Likovna dela pošljite skupaj 6 lFunkešnica ~ marec 2018 s podatki v pisni obliki na naslov: Občina Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej »Za natečaj - Živalski svet ob Muri!«, najkasneje do 18. maja 2018. Priložena naj bo tudi izjava, da avtorice in avtorji soglašajo, da lahko organizator natečaja uporabi delo in omenjene podatke v namene natečaja (predstavitev, publikacija, objave ...). Ocenjevanje izdelkov: Likovni izdelek bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija. Najboljše izdelke bomo nagradili s praktičnimi nagradami! Podelitev nagrad bo potekala 9. junija 2018 v Veržeju, na glavni prireditvi dogodka »24ur z reko Muro«. Za več informacij se obrnite na: obcina.verzej@siol.net in zrsvn.oemb@zrsvn.si začetek 8. 6. 2018 ob 9. uri zaključek 9. 6. 2018 ob 9. uri Veržej www.zrsvn.si Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ä Interreg m Danube Transnational Programme coop MDD : Slovenska : nacionalna komisija : za UNESCO INTERVJU ŽAN KOLMANIČ Mladi veržejski nogometaš Žan Kolmanič, ki je nedavno dopolnil 18 let, že vrsto let nastopa za najboljši slovenski nogometni klub NK Maribor, obenem pa je član mladinske reprezentance Slovenije. Lansko jesen je pri rosnih sedemnajstih prvič zaigral za člansko ekipo Maribora v prvi slovenski nogometni ligi in pustil odličen vtis. Z njim smo se pogovarjali o njegovih nogometnih začetkih, o igranju v prvi slovenski ligi ter o ciljih za prihodnost. Žan, pri sedemnajstih letih zaigrati za člansko ekipo NK Maribor je lepa čast. Kakšni so bili tvoji občutki ob debiju? Občutki so bili zelo dobri. Trener, strokovni štab in ostali igralci so mi dajali vzpodbudne besede že pred tekmo, atmosfera na stadionu je bila čudovita, debi je bil pa še toliko slajši, saj smo tisto tekmo zmagali v izdihljajih tekme in Ljudski vrt je tisto noč bobnel. V Veržeju živiš le lučaj stran od našega igrišča Čistine, kjer si tudi začel kariero. Kdo te je navdušil za nogomet in kdaj? Za nogomet me je navdušil oče, začel pa sem pri petih letih. Kdo so tvoji nogometni idoli in za kateri klub, poleg Maribora, navijaš sicer? Najbolj mi je všeč Marcelo, ki igra pri Real Madridu saj je zelo tehnično podkovan in zelo miren na žogi, poleg njega pa spremljam tudi Jordija Albo iz Barcelone in Davida Alabo iz Bayerna iz Munchna. Kam te je pot odnesla naprej iz NK Veržej? Kdaj si se pridružil NK Maribor in dres katere selekcije državne reprezentance si prvič oblekel? Igral sem za Veržej, potem sem 2 leti bil tudi pri Muri, nato sem se po razpadu Mure vrnil v Veržej in pol leta igral za ekipo U-14 v Veržeju. V tem času me je poklical Marko Lešnik, takratni vodja mladinske šole Maribora in mi predstavil potek in cilje kluba. Na podlagi tega sem se takrat odločil, da kariero nadaljujem pri NK Maribor. Dres državne reprezentance sem prvič oblekel pri selekciji U-15. Letos si z mladinsko ekipo Maribora okusil tudi igranje v Youth Champions League oz. v ligi prvakov za mlade, igral si proti mladi ekipi Liverpoola, Seville in Spartaka. Kako izgleda to tekmovanje in kakšne izkušnje si pridobil z gostovanj v Evropi? Tekmovanje izgleda enako kot za člansko selekcijo. Lahko smo hvaležni za to izkušnjo, da smo videli, na kakšnem nivoju smo in si dokazali, da se lahko primerjamo z najboljšimi klubi v Evropi. Članski ekipi si se pridružil februarja na pripravah v Turčiji in nato odigral celotno srečanje prvega spomladanskega kroga državnega prvenstva. Kaj zate pomeni, da si del takih priprav in kako so te starejši soigralci sprejeli v ekipo? To mi pomeni zelo veliko, kajti navsezadnje še imam možnost igranja za mladince eno leto in pol. Starejši soigralci sprejemajo nas mlade zelo dobro, nam dajejo nasvete in s tem dvigujejo motivacijo. Lani poleti si podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo. Trener Darko Milanič zate najde le lepe besede in očitno ti tudi zaupa. Kakšen je odnos vodilnih v klubu do tebe? Odnos je, kot do vseh drugih igralcev, zelo profesionalen. Vodilni v klubu me vsak dan vzpodbujajo in verjamejo vame, me popravljajo na treningih, na tekmah in s tem lahko napredujem. Kakšni so tvoji cilji za naprej? Kje bi si želel nadaljevati kariero, če bi se ti ponudila možnost za odhod na tuje? Zaenkrat mi je v Mariboru lepo, gre mi dobro, tako da mislim, da je prav, da se v domačem okolju razvijem v pravega igralca, preden grem v tujino. Posebnih želja trenutno nimam, to bomo videli čez čas. Žan hvala in obilo uspeha na nadaljnji športni poti. Vito Šadl Funkešnica ~ marec 2018 ^P TURISTIČNI URTIP BOŽIČNA PRLEKIJA Osmo leto zapored partnerji projekta Božična Prlekija, ki je prvič bil izveden s podporo razpisa LAS LEADER Prlekija, uspešno povezujemo Razstavo jaslic v Veržeju, pod okriljem Zavoda Marianum Veržej, Božično vas Banovci, ki jo skupaj pripravljajo društva in vaščani Banovec, Terme Banovci in Občina Veržej ter Božično noč na Razkrižju Turistično narodopisnega društva Razkrižje. V naši občini sta božično vzdušje vsaj malce še dodatno vzbudila dva dogodka. Predstavitev Jubilejne 10. razstave slovenskih jaslic, otroških jaslic in jaslic iz ličja Letošnjo, jubilejno 10. Razstavo slovenskih jaslic, so na poseben način bogatile jaslice pomurskih ustvarjalk iz LIČJA. Za popolno podobo božične noči na razstavi pa so poskrbeli še ostali jasli-čarji in rokodelci s celotne Slovenije ter otroci osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, ki sodelujejo na natečaju, ki ga vsako leto razpišemo. Razstava slovenskih jaslic v Veržeju sega v letu 2008, ko smo, takrat še v Marijanišču, prvič gostili jasličarje v sklopu vseslovenske razstave, ki jo tradicionalno pripravlja Društvo jasličarjev Slovenije. Ker je bila razstava med lokalnimi obiskovalci dobro sprejeta, tudi sodelujoči pa so bili zadovoljni s kvalitetno predstavitvijo njihovih malih umetnin, smo z razstavo nadaljevali. Pomembno pri tem nam je bilo, da predvsem v lokalnem okolju vzpodbudimo rokodelce in jasličarje, da se kreativno izražajo in preizkusijo v izdelovanju jaslic. Na poseben način so izmed domačih ustvarjalcev izstopale rokodelke, ki so izdelovale jaslice iz ličja. V ta namen smo letošnjo osrednjo razstavo namenili prav njim in njihovemu umetniškemu izrazu. JASLICE NA TRGU SLAVKA OSTERCA v Ze drugo leto se v decembrskem času osrednji del Veržeja spremeni v prazničen prostor, ki vabi, da se ustavimo, se srečamo in se poveselimo. Velikemu adventnemu vencu, ki so ga v začetku decembra postavili člani Turističnega društva Veržej-Bunčani, so se v božični devetdnevnici pridružile še jaslice v naravni velikosti. Umetniško postavitev so požrtvovalno izvedli veržejski možje Jožef Osterc, Vinko Kapun, Jože Zavratnik, Janko Novak in Branko Bukovec s sodelavci. BOŽIČNA VAS BANOVCI Spoštovani, komisija v sestavi Marijan Šadl, Peter Pučnik, Aljana Magdič in moja malenkost se je letos desetič sprehodila po vaši božični vasi. In kot vedno doslej smo imeli kaj videti, le dela smo imeli manj, saj jaslic nismo ocenjevali in izbirali najlepših, najbolj izvirnih, najbolj verodostojnih. Splošen vtis v božični intimi okrašene vasi, ki pričakuje tri kralje, da jutri prinesejo darove, je bil dober in osebno ugotavljam ob pogledu nazaj, da bi svoje delo komisija lahko zaključila. Naši nasveti v teh letih, ki so se nanašali na pravilnost svetopisemske postavitve, uporabo naravnih materialov, intimne osvetlitve brez kričečih in utripajočih lučk, so v veliki meri zalegli. Nekaterim je celo uspelo ročno izdelati figurice v jaslicah, kar je zagotovo najbolj zahtevno. Osebno sem kot krajinski arhitekt opazovala umestitev jaslic v vrtove in ob tem vedno čutila vašo velikodušnost, do tujcev, ki v predbožič-nem in novoletnem času obiskujejo Banovce, da smejo vstopiti v vaš zasebni prostor pred hišo in na dvorišče. Navdušena nad videnim vsako leto tudi jaslice fotografiram podnevi in ponoči in sporočam svojim prijateljem naj gredo k vam na obisk. In upam, da jih je tudi letos bilo veliko. Ob desetletnem delu komisije ugotavljam, da naše delo nekako ni več potrebno, saj ne želimo, da bi bilo spodbujeno tekmovanje med vami vaščani in slaba volja, ki je pri tekmovanjih vedno prisotna. Ljudje smo pač nagnjeni k temu, da se meri med seboj, kdo je bolj in kdo je manj dober in seveda najboljši pričakujejo tudi pohvalo in nagrado. Temu smo nekaj let sledili tudi v strokovni komisiji, pri čemer pa naš namen ni bil med vami netiti nestrpnost in slabo voljo, temveč smo s tem ko smo pohvalili najbolj izvirne, želeli usmerjati tudi ostale, da sledijo dobrim, izvirnim, domiselnim. Smo pa letos tudi opazili oglas nekoga, ki jaslice izdela po naročilu. Morda domiselna podjetniška poteza nekoga, ki je zaslutil posel, ki pa ji ne velja podleči, saj se lahko kaj hitro sprevrže v komercialnost in s tem v nasprotje sporočilnosti in doživljanja Božiča. Želim vam, da vaša vaška skupnost, ki se v Banovcih navzven resnično kaže kot povezana in prijateljska, ostane takšna tudi v prihodnje, seveda, če si želite pozornosti javnosti in obiskovalcev. Stanka Dešnik TURISTIČNI UTRIP BOŽIČNA VAS BANOVCI Božična vas Banovci je tudi letos ponudila čarobnost božičnih praznikov, ki so jo pričarali vaščani Banovec z ureditvijo jaslic na svojih dvoriščih, vrtovih in še kje. Pri organizaciji projekta sta združili moči Prostovoljno gasilsko društvo in Turistično društvo Banovci in tako Božično vas nadgradili -izvedbeno in s številnimi dogodki, ki so se odvili v predbožič-nem času. Skupaj s Termami Banovci, Občino Veržej in seveda vaščani je tako Božična vas tudi letos ponudila doživetje božiča na prav poseben način. Poleg že utečenih prireditev (odprtje s slavnostnim prižigom lučk in Božični koncert na vas) so dogajanje letos dopolnili z obiskom Božička na vasi in prazničnim sejmom, kjer so se predstavili lokalni ponudniki in rokodelci. V zadnjih letih so spremljevalci Božične vasi tudi pravi umetniški lampijončki, ki jih izdelajo učenci OŠ Veržej. Seveda pa je še vedno najbolj pristno druženje - domačinov in obiskovalcev -ob kuhančku pri gasilskem domu ali kar na dvoriščih vaščanov. BOŽIČNI KONCERT POPESTRIL BOŽIČNO PRLEKIJO Božični koncert, ki ga je 27. decembra 2017 v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Veržeju pripravilo Kulturno društvo Slavko Osterc, je medsebojno povezal na več ravneh: mlajše in starejše, domačine in goste, instrumentaliste in pevce, nastopajoče in polno cerkev gledalcev in poslušalcev, ki so preprosto uživali v čudovitih božičnih melodijah, ki so jih interpretirali nastopajoči. Čeprav je nastopilo kar 17 glasbenih zasedb, je bila dinamika iz nastopa v nastop bolj zgoščena, slovesna, radoživa in božiču primerno vesela. Od domačih ljudskih, ki so jih prepevali Vokalna skupina Leščeček, preko klasičnih božičnih pesmi, ki so jih pričarali člani otroškega pevskega zbora sv. Janeza Boska, je božično ozračje vodilo do Katerine Prašiček, ki je zaigrala na violino, Ambrož Prašiček pa na diatonično harmoniko. S pesmijo so nadaljevali Moška vokalna skupina KD Slavko Osterc in Vokalna skupina Banovci, družini Rozmarič - Poštrak, Kvartet Jeruzalem ter vokalno-instrumentalna skupina in klavirski trio družine Ivančič. Veseli čar svetovnega božiča pa sta pričarali Tamburaška skupina Veržej in Prleški Original Dixieland Jazz Orchestra. S tenkočutnimi stihi in mislimi sta koncert povezovala Nastja Borko in Dominik Černjavič. MEDENA POT PO ČEBELARSKEM MUZEJU v Čebelarstvo Tigeli bo v času od 30. 4. - 1. 5. 2018., vsak dan od 10.00 - 17.00 ure, odprlo svoja vrata v čebelarski muzej in to že deseto leto zapored. Obiskovalci si bodo lahko ogledali čebelarski muzej, učni čebelnjak in zeliščne vrtove. Da bo vse še bolj sladko, bomo za vse obiskovalce pripravili medene dobrote. V času dnevov odprtih vrat bo predstavljena nova pridobitev čebelarskega muzeja "Medena pot po čebelarskem muzeju", ki je bila sofinancirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep LEADER (19.2) in pridobljena na 1. JR LAS Prlekija. V okviru tega projekta je nastala medena pot, ki zajema učno steno v obliki satovja, v katerem je prikazan slikovni razvoj čebele, od jajčeca do izvalitve. Zraven učne stene so bili na novo zasnovani zeliščni vrtovi v obliki čebeljih celic, poti in informativne table. IX V Dodatne informacije: Čebelarski muzej Krapje-Čebelarstvo Tigeli, Kolodvorska ulica 33, 9241 Veržej, Gsm: 031-853-390 (Jožef Tigeli), 031-761-680 (Dragica Tigeli) E-mail: jozef.tigeli@gmail.com www.cebelarski-muzej.si Funkešnica ~ marec 2018 I KULTURA IN LITERATURA OB KULTURNEM PRAZNIKU SMO DOBILI KULTURNO DVORANO JANEZAFERENCA v Šestega februarja smo v Veržeju počastili slovenski kulturni praznik. Program so na željo občinske uprave pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Veržej, v sodelovanju z Glasbeno šolo Slavka Osterca Ljutomer. V tekočem prepletanju besede, slike in glasbenih vložkov so obudili spomin na življenje in delo Franceta Prešerna. Spoštljiv odnos in velika mera občutka pri vseh nastopajočih sta navdušila polno dvorano obiskovalcev in jo prepričala, da naš največji slovenski pesnik nikakor ni pozabljen. V zaključnem delu je bil program posvečen nedavno preminulemu domačinu Janezu Ferencu, ki je bil vse svoje življenje povezan z dogajanjem v Veržeju. Velik del njegovega udejstvovanja je bil namenjen tudi kulturi in ureditvi dvorane. Ob praznovanju letošnjega praznika kulture je bila zato na predlog občinskega sveta svečano imenovana z imenom Kulturna dvorana Janeza Ferenca. Vanda Novak MESEC MAREC Marec mesec je pomladi, ko narava se budi. Zima se od nas poslavlja, vsak pomladi si želi. Drevje, brstje že poganja, v krošnjah ptice žvrgole, kmet na njive se odpravlja, štorklje z juga prilete. V marcu prazniki veselja, pustni karneval povsod. Ženske praznik svoj imajo, v rokah rože vsepovsod. Pa še mater se spomnimo, to je petindvajseti marec, takrat njim se posvetimo, saj z njimi bil je zlati čas. Danes skupaj vsi praznujmo! Cvetje vam poklanjamo, na delo, brige pozabimo, naj vam v srcih bo lepo. Ludvik Brunec Drage bralke in bralci, z veseljem bomo objavili tudi vaša literarna dela (pesmi, zanimive prigode, anekdote, itd.), v kolikor jih želite deliti z nami. Zato vabljeni, da skupaj oblikujemo literarni kotiček. Svoje izdelke lahko pošljete na naslov ticverzej@gmail.com Fünkesnica ~ marec 2018 ^P UTRIP OSNOVNE ŠOLE Vrtec ............................................................................... SREČANJE BABIC IN DEDKOV V STAREJŠI SKUPINI Vezi med starimi starši in vnuki so že od nekdaj nekaj posebnega. Dedki in babice so tisti, ki v družinskem življenju največkrat priskočijo na pomoč in varujejo otroke, kadar jih ti potrebujejo. V številnih situacijah ravnajo bolj sproščeno, jih razvajajo, jim vedno prisluhnejo in jim včasih pogledajo tudi skozi prste. Takšno zavezništvo je zelo potrebno in si ga morajo stari starši zaslužiti. Starejši so pomembna povezava s preteklostjo in neizčrpen vir zgodbic o tem, kako je bilo, ko sta bila očka in : USTVARJANJE IN IGRA V SKUPINI MALČKOV Otroci mlajše skupine našega vrtca si zelo radi kaj novega naredimo kar sami. Vzgojiteljici sva jim ponudili škatle in otroci so takoj predlagali, da si naredimo traktor. Pri lepljenju škatel sva jim seveda tudi pomagali, pobarvali pa so ga čisto sami, saj v tem uživajo. Ob končnem izdelku so bili zadovoljni in se s traktorjem in prikolico še vedno igrajo. Z volne smo si naredili tudi »pajkovo mrežo«. Volno smo prepletali okrog miz in stolov. Čeprav je bilo pozneje težko hoditi čez in se plaziti skozi mrežo, kot bi bili mali pajki, so otroci vztrajali dolgo časa in se pri tem zabavali. Vzgojiteljici Mateja Majerič in Ingrid Grantaša mamica majhna. Otroci spoznajo tudi stare povesti in pesmice, kar je pomembno za negovanje kulturne dediščine. V četrtek, 22. 2. 2018, smo v Vrtcu Veržej v starejši skupini otrok pripravili srečanje babic in dedkov. Dan smo jim popestrili s kratkim programom in z njimi zapeli in zaplesali. S kitaro in klavirjem nas je spremljala naša Marjeta, ki se je otroci vedno razveselijo. Starim staršem smo ponudili kvasenice in kavo. V spomin so dobili darila, ki so jih izdelali otroci. Med pogostitvijo so se družili med seboj in se pocrkljali s svojimi vnuki. Dedki in babice so si izmenjali mnenja o tem, zakaj je vredno ohranjati stike med generacijami. Stari starši in otroci so bili zelo navdušeni in so povedali, da se vsako leto najbolj veselijo tega srečanja. Mateja Fras, vzgojiteljica Funkešnica ~ marec 2018 ( 5 ^P UTRIP OSNOVNE ŠOLE MAŠKARE V VRTCU Pustni torek so v vrtcu preplavile maske različnih risanih junakov in veliko različnih živalic. Vzdušje je bilo zelo prijetno, maškare so plesale, sledilo je fotografiranje maškar, manjkalo pa ni niti presenečenje, saj so nas kot vsako leto, tudi tokrat obiskali kurenti. Z njimi smo se spoznavali in družili na terasi ter skupaj premagovali strah, podarili smo jim robčke za srečo, jih pogostili s toplim čajem, da so se lahko ogreli in jim ponudili sveže ocvrte krofe. Dan smo nadaljevali z zabavnimi igrami, kjer so maškare tekmovale in iskale skriti zaklad, izvedli smo tudi »modno revijo« kjer so se ma-škare predstavile po skupinah; otroci so se sprehodili po igralnici in povedali katero masko predstavljajo. Zatem je sledila tržnica s krofi. Vsak otrok je dobil kartonček, s katerim si je lahko »kupil« krof. Vrsta je bila neskončna, veselje otrok pa nepopisno. Po kosilu je sledil dolgi počitek, saj nas je rajanje zelo utrudilo, ma-škare pa so si nabrale moči še za popoldansko zabavo z njihovimi družinami. Gabrijela Kuhar, vodja vrtca PROJEKT »SOVICA« V mesecu januarju in februarju smo v našem vrtcu posebno pozornost namenjali slikanicam in pravljicam. S sodelovanjem staršev, so otroci srednje skupine v vrtec prinašali svojo najljubšo slikanico, pravljico, vsak posebej jo je predstavil svojim prijateljem in vrstnikom pripovedoval zgodbo iz nje. V ta namen smo vzgojiteljice izdelale vrečke »Sovice«, v kateri sta bili 2 ali 3 knjige iz vrtčevske knjižnice. Knjige so potovale k vsakemu otroku na dom, kjer so jih starši prebrali in skupaj z otrokom več dni uživali v zgodbah. Nato jih je otrok prinesel nazaj v oddelek, njemu najljubšo pa spet »prebral« svojim prijateljem v skupini. Vsak otrok je za nagrado dobil še majhno sovico, ki bo ob njem, ko mu bodo starši brali ali pripovedovali zgodbe. Skupaj z otrokom bo poslušala, opazovala in doživljala bogate zgodbe, ki jih najdemo v knjigah. Alenka Belec Funkešnica ~ marec 2018 ( 5 UTRIP OSNOVNE ŠOLE Sola TADEJ IN NEJC PODROČNA PRVAKA V BADMINTONU V četrtek, 25. 1. 2018 je bilo v Lendavi področno prvenstvo v badmintonu. Po predhodnih kvalifikacijah na medobčinskem prvenstvu so se ga udeležili tudi učenci iz OŠ Veržej. V kategoriji nekategoriziranih starejših dečkov je zmagal Tadej Raj, Jure Jureš je v tej kategoriji osvojil peto mesto. Med starejšimi deklicami je Lea Marinič osvojila drugo mesto. Tudi pri mlajših dečkih je OŠ Veržej imela zmagovalca, to je bil Nejc Klemenčič. Tako sta se Lea Marinič in Tadej Raj uvrstila na državni finale, ki bo meseca marca. S KULTURNIM PROGRAMOM POPESTRILI DOGAJANJE V DOMU STAREJŠIH OBČANOV V LJUTOMERU V sredo, 7. marca 2018, smo se z učenci razredne stopnje odzvali povabilu Doma starejših občanov Ljutomer. Stanovalcem doma smo s kratkim kulturnim programom popestrili njihovo popoldne. V kulturnem programu so nastopili učenci Folklorne skupine OŠ Veržej pod mentorstvom Melite Krampelj. Učenci mlajše Orffove skupine so zaigrali skladbe pod mentorstvom Ksenije Seršen. Učiteljica Cvetka Puhar pa je učencem izbrala deklamacije ob dnevu žena in materinskem dnevu. Kulturni program je obogatil tudi Ambrož Prašiček, ki je raztegnil meh svoje harmonike. Ksenija Seršen MEDOBČINSKI PRVAKI V MALI ODBOJKI V sredo, 24. 1. 2018 je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v mali odbojki za mlajše učence. Za našo šolo so igrali: Nik Legen, Rene Raj, Niko Osterc, Patrik Sunko, Tjan Prelog, Peter Škrlec, Lan Legen, Žiga Švab in Aljaž Stajnko. Učenci naše šole so v prvi tekmi premagali učence iz OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera z rezultatom 2:0. V drugi tekmi so naš nasprotnik bili učenci iz OŠ Cezanjevci, ki so jih prav tako premagali z rezultatom 2:1. V finalu so igrali proti učencem iz OŠ Stročja vas, ter jih po napeti končnici premagali z rezultatom 2:1 in tako postali medobčinski prvaki, ter se uvrstili na področno prvenstvo. SPOMINSKA OBELEŽJA PRIPOVEDUJEJO Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Pokrajinski odbor Pomurje in Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje sta v letošnjem šolskem letu povabila pomurske osnovnošolce k sodelovanju na literarnem natečaju z naslovom Spominska obeležja pripovedujejo. Na pobudo mentorice se je povabilu odzval Rok Novak, učenec 7. razreda OŠ Veržej. V svojem prispevku je zapisal intervju, ki ga je opravil s svojim dedkom. Gospodu Alojzu Novaku, ki je srčno odgovarjal na Rokova vprašanja, se zahvaljujem za poučne in vzgojne misli. + + + Fünkesnica ~ marec 2018 UTRIP OSNOVNE ŠOLE Intervju z dedkom Alojzom Novakom Spominska obeležja nas spremljajo na vsakem koraku. Učijo nas o zgodovini slovenskega naroda in slovenske domovine. Spominjajo nas na dogodke iz preteklosti, v katerih so trpeli naši predniki, da je danes nam mladim lepo. Obiskujem Osnovno šolo Veržej in na svoji vsakodnevni poti v šolo grem mimo spomenika, velikega tetraedra, posvečenega spominu na vse sodelujoče v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Ker sem bolj radovedne narave, me je zanimalo, zakaj je ravno v obliki tetraedra in kaj pomeni napis »Brani-teljem slovenske samostojnosti v osamosvojitveni vojni leta 1991«. Po odgovore sem se odpravil k dedku. Spomnil sem se, da mi je nekoč pripovedoval o svojih doživetjih iz vojne za samostojno Slovenijo. Od leta 1975 do upokojitve leta 2006 je bil zaposlen kot častnik Slovenske vojske. Zelo aktivno pa je deloval tudi kot bojevnik med osamosvojitveno vojno leta 1991, ko mene še ni bilo na svetu. Kdo drug kot on bi mi znal odgovoriti na vsa vprašanja, ki so mi rojila po glavi? V šoli se učimo o spominskih obeležjih in vsak dan grem mimo tetraedra. Zanima me, zakaj je spomenik v obliki tetraedra in kaj pomeni napis »Braniteljem slovenske samostojnosti v osamosvojitveni vojni leta 1991«? Tetraeder je oblika protitankovskih ovir, ki so se pogosto uporabljale za zaustavitev tankov. Med vojno za osamosvajanje Slovenije je za sovražnika, Jugoslovansko ljudsko armado, predstavljala veliko oviro. Napis »Braniteljem slovenske samostojnosti v osamosvojitveni vojni leta 1991« pa je posvečen vsem ljudem, ki so z dušo in srcem čutili moč majhnega slovenskega naroda in na kakršen koli način pomagali s svojimi dejanji obvarovati zavedni slovenski narod in lepote slovenske dežele, njihov edini pravi dom, pred sovražnikom. Iz zapisa na spomeniku sem razbral, da gre za osamosvojitveno vojno. Kaj pa pomeni osamosvojitev? Nekoč smo bili Slovenci skupaj z ostalimi narodi (Hrvati, Srbi, Makedonci, Črnogorci in Bosanci) združeni v eni državi, imenovani Socialistična federativna republika Jugoslavija, krajše SFRJ. Želja slovenskega naroda je bila, da postanemo samostojna država, da se odcepimo od takratne SFRJ, s katero pa se ni strinjala takratna vlada v Srbiji, ki je prevladovala v tedanji SFRJ. Začele so se aktivnosti za odcepitev, še posebej po izraženi plebiscitarni volji slovenskega naroda 23. decembra 1990, ko smo se Slovenci odločili, da bomo živeli v samostojni in neodvisni državi, povsem ločeno od tedanje SFRJ. Kako si ti sodeloval pri osamosvajanju Slovenije? Jaz sem takrat služboval v štabu Teritorialne obrambe Ljutomer. Moja osnovna naloga je bila čim hitreje priskrbeti nujna sredstva braniteljem, in to od orožja in streliva do prehrane, da bi čim bolje branili določen del ozemlja Slovenije v smeri Ormož-Ljutomer-Gornja Radgona, zlomili sovražnika in ga izgnali iz Slovenije. Kateri dogodek iz osamosvojitvene vojne se ti je najbolj vtisnil v spomin? Ko smo bili sredi ognja v Ormožu in sem bil zaradi zaščite soborcev primoran streljati na častnika sovražne vojske, ki je poveljeval tanku. Častnik je stal pred tankom. Opazoval je ovire, ki so preprečevale njihovo začrtano pot. V moji glavi pa so kot strele švigala vprašanja, kaj če je Slovenec in ima družino, kako slovenski materi razložiti, da je bil ustreljen prav njen sin. Ni mi bilo lahko, toda ukrepati sem moral zelo hitro. Ustrelil sem pred njega. Od strahu je zbežal. Jaz pa sem dosegel svoj cilj. Ob tem naj dodam, da takrat nismo razmišljali o svojih življenjih, ampak o življenjih slovenskega naroda. Kaj je bila gonilna sila uspešnosti osamosvojitvene vojne? Gonilna sila osamosvojitvene vojene je bila močna želja slovenskega naroda po odcepitvi, ki je postala uradna 26. decembra 1990, izražena tri dni prej na plebiscitu, in neizmerna ljubezen do domovine, ki je enotni slovenski narod popeljala do končnega cilja, samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Kaj bi želel sporočiti nam mladim, ki sedaj uživamo v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji? Naj ne bo nikoli pozabljeno, kar je bilo storjeno za svobodo naroda na slovenski zemlji! Ljubite slovensko deželo, svoj edini pravi dom! Spoštujte zgodovinska dejstva! Spoštujte simbole slovenske državnosti, s katerimi svetu ponosno kažite srčno veličino malega naroda, tako kot smo jo mi v osamosvojitveni vojni! Kaj naj porečem ob vsem tem? Čeprav nisem izkusil tegob, strahu in žalosti, s katerimi sta se srečevala dedek in ves slovenski narod med osamosvojitveno vojno, sem vesel, da živimo v svobodni državi. Hvala vsem, ki so nam priborili svobodo, v kateri uživamo in smo brez skrbi. Spominska obeležja pa nas naj opominjajo, da je domovina samo ena in ko pride čas, kot je prišel leta 1991, smo jo dolžni varovati vsi, z vsem srcem in telesom. Rok Novak, 7. a razred Mentorica Zalika Horvat Fünkesnica ~ marec 2018 ^P UTRIP OSNOVNE ŠOLE ERASMUS+ BORDERS (MEJE) 2. mednarodni projektni sestanek na Portugalskem Mogadouro, februar 2018 Februarja 2018, natančneje od 4. do 10. 2. smo se učenci in učitelji v zasedbi Maja Škraban, Diana Šterman, Bor Nenezič Nosan, Matej Kraner in Staš Rudolf mudili na Portugalskem. Projekt Borders/Meje pod okriljem evropskega programa Erasmus+ nas je več kot trideset učencev in učiteljev iz šestih držav (Portugalska, Španija, Italija, Slovenija, Češka in Poljska) združil v majhnem mestecu na severovzhodu Portugalske, ob meji s Španijo, imenovanem Mogadouro. V nedeljo popoldne smo po dveh letih (Budimpešta - Frankfurt - Porto) in dobrih treh urah vožnje z avtobusom končno prispeli v Mogadouro. Tam so nas pričakale gostiteljske družine, pri katerih so naslednjih pet noči prespali naši in ostali učenci. V ponedeljek so goste pozdravili na šoli Agrupamento Escolas de Mogadouro s tradicionalnim plesom in pesmijo. Preko predstavitev, ki so jih izvedli učenci, smo podrobneje spoznali Portugalsko in Španijo. Popoldne nas je na občini sprejel in pogostil župan, ki nam je podrobneje predstavil kraj. Pozneje smo si ogledali še center prostočasnih aktivnosti v bližini Mogadoura, kjer lahko otroci in starejši aktivno preživljajo prosti čas. V kompleksu je tudi manjši muzej, kjer je predstavljena tradicionalna pridelava žit. S tem pa še dneva ni bilo konec. Pred večerom smo si ogledali še ostanke gradu in obzidja nad Mogadourom. V torek smo se z avtobusom odpravili na ogled čudovitega obmejnega mesta Miranda do Douro. Tam smo si ogledali katedralo, muzej in zgodovinsko četrt. Po ogledu mesta smo obiskali še biološko postajo ob reki Douro, ki priteče na Portugalsko iz Španijo in nekaj kilometrov tvori mejo med omenjenima državama, preden se usmeri proti atlantskemu oceanu, v katerega se izlije ob mestu Porto. Po reki Douro smo se zapeljali tudi z ladjo in si kanjon reke ogledali še iz tega zornega kota. Po vrnitvi so nam v centru predstavili nekaj zanimivih vrst sov, ki jih imajo pri njih. V sredo smo učitelji dopoldne sestankovali in dorekli še podrobnosti glede naslednjega srečanja, ki bo maja na Poljskem. Učenci iz Poljske, Češke ter naši učenci so predstavil svoje države, kraje in šole. Preostanek dneva so učenci preživeli ob tradicionalnih igrah, raznih delavnicah, igranju in poslušanju tradicionalne glasbe in še česa. Nekatere učence so svoji gostitelji peljali na ogled bližnjega večjega mesta Bragan^a. Četrtek smo pričeli s kvizoma Kahoot, na temo pomembni datumi, kraji in osebe Portugalske in Slovenije. Naši učenci so se dobro pripravili, saj smo v obeh kvizih imeli zmagovalca. Potem smo obiskali kraj Atenor, kjer se nahaja kmetija z osli avtohtone vrste. Ti osli se imenujejo Miranda osli in so v preteklosti bili zelo pomembni kot transportne živali in kot optimalna vrsta oslov za križanje s konji. Na kmetiji smo slišali zanimive informacije o tej vrsti oslov in učenci so imeli možnost le-te tudi zajahati. Po kosilu smo obiskali še keltsko naselbino iz kamene dobe na meji med Portugalsko in Španijo. Tudi tam smo izvedeli ogromno zanimivih podatkov in zgodb iz zgodovine. Imeli smo tudi čudovit razgled na kanjon reke Douro, po kateri smo dva dni prej pluli z ladjo. Naše popotovanje se je počasi bližalo h koncu. V petek zjutraj smo se z avtobusom po treh urah vožnje ustavili v obmorskem, drugem največjem mestu na Portugalskem. Porto smo si opoldne ogledali ob pomoči vodičke. Proti večeru smo se poslovili od učencev in učiteljev iz Portugalske in Španije. Odpotovali so namreč nazaj proti svojim domovom. V Portu smo tako ostali samo Slovenci, Čehi in Poljaki. Skupaj smo si zvečer ogledali še reko Douro iz znanih visokih mostov in se načudili lepotam mesta ob sončnem zahodu. Ob izlivu v Atlantski ocean Douro deli veliko naselbino na Vila Nova de Gaia na levi strani in Porto na desni. Levi breg, torej Vila Nova de Gaia, je znana po kleteh, v katerih zori znani portugalski Portovec. Soboto smo pričeli z zajtrkom in kmalu na to že bili na poti do letališča. Tudi domov smo se vračali preko Fran-kfurta. Ker si je naše letalo iz Porta do Frankfurta nabralo 15 minut zamude in smo med letoma imeli malo časa, smo morali na letališču Frankfurt dobesedno teči od enega izhoda do drugega, da smo ujeli naslednje letalo, kar pa ni uspelo naši prtljagi. Tako smo ob prihodi na letališče v Budimpešti žalostno spoznali, da so naši kovčki še vedno v Frankfurtu. Raje kot kakšen teden čakanja, da nam dostavijo kovčke domov, smo se odločili počakati na letališču dobre štiri ure, da je prtljaga prispeli do nas z naslednjim letom. Šele nato smo se odpravili na tri urno vožnjo do doma, kamor smo prispeli zgodaj v nedeljo. Zahvaljujem se staršem, ki so nam zaupali svoje otroke, vsem gostiteljem na Portugalskem in seveda ostalim udeležencem srečanja. Bilo je nepozabno. Anastazij Rudolf, koordinator projekta Funkešnica ~ marec 2018 ( 5 ^P UTRIP OSNOVNE ŠOLE Dom................................................................................. DAN ODPRTIH VRAT V VZGOJNEM DOMU VERŽEJ Vsakokrat, ko se pogovarjamo o naših otrocih ugotavljamo, kako zelo se je svet v zadnjih desetletjih spremenil. Na nas močno vpliva nova tehnologija in drugačen način življenja družin. A koliko časa posvetimo drug drugemu in na kakšen način? Počnemo kaj skupaj ali le zremo vsak v svoj telefon? Vrednote častimo v drugačnem vrstnem redu kot so to počeli naši starši. Odnosi in komunikacija med nami je drugačna. Spremenjen je tudi vsakdanjik v šolskem razredu ali v zavodski vzgojni skupini. Na poti vzgoje se nam pojavljajo vedno nove ovire, ki jih doslej nismo bili vajeni in včasih se nam zazdi, da težavam nismo kos. Da jih ne moremo rešiti kot bi želeli. To velja tako za starše današnjih otrok kot tudi za učitelje in vzgojitelje. Prav zato so toliko bolj pomembni odkrit in iskren odnos, pripravljenost na sodelovanje in dejstvo, da lahko v trikotniku otrok--starši-učitelji zaupamo drug drugemu. To je edina pot, ki v razvoju in napredovanju otroka prinese dobre rezultate. Otrok je vedno del družine in obratno - družina je del otroka. V družinah se kdaj pa kdaj pojavijo težave, takšne in drugačne. Nekatere družine jih rešijo hitro in uspešno, druge se znajdejo v velikih težavah. V družinah domskih otrok težave prihajajo še toliko bolj do izraza. Starši se soočajo z občutki krivde in razočaranja, ker niso bili uspešni v vzgoji. Stiske staršev se strokovni delavci dobro zavedamo, zato jim nudimo ustrezne oblike pomoči, ki jih bodo razbremenile velikega bremena in bodo z otrokom spet lahko vzpostavili ustrezen odnos. Za učinkovito strokovno delovanje v našem zavodu je zelo pomembno tudi sodelovanje in zaupanje med različnimi institucijami, ki se ukvarjajo z otrokom na poti njegovega zdravega razvoja. V letošnjem šolskem letu smo tako pripravili dva dneva odprtih vrat zavoda. Povabili smo ravnatelje in svetovalne delavce osnovnih šol, direktorje in delavce centrov za socialno delo ter naše zunanje strokovne sodelavce različnih strok in resorjev, ki z nami sodelujejo. Odprto vabilo smo objavili tudi na naših spletnih straneh in veseli smo bili številne udeležbe gostov, ki so prišli k nam iz zelo različnih koncev Slovenije. V oktobru smo podrobno predstavili življenje in delo v našem vzgojnem domu ter pomoč, ki jo nudimo otrokom s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami, konec januarja pa smo predstavili pomoč obravnavani populaciji otrok na poti od centra za socialno delo do vzgojnega doma. V strokovnem delu programa sta sodelovali gostji Saša Marija Ratnik, mag. psih. in Sandra Zemljak, uni. dipl. soc., zaposleni na CSD Murska Sobota, ki je eden izmed CSD-jev, ki k nam namešča otroke. S strokovnimi prispevki so program obogatile tudi vzgojiteljice Vzgojnega doma Veržej Lidija Balažic, univ. dipl. soc. ped., Monika Košec, univ. dipl. soc. ped. in Klavdija Paldauf, prof. nem. z dokvalifikacijo. Prispevki so prikazali celotno pot reševanja problemov otrok, vse od težav znotraj družin, do pomoči, ki so jih lahko deležni tako s strani centrov kot s strani našega zavoda. Kaj se dogaja z mojo družino, kam se lahko obrnem po pomoč kot starš ali kot učitelj, kako poteka namestitev otroka v vzgojni zavod, kako pomembna je dinamika v družini in kako otroke obravnavamo v vzgojnih skupinah so bile teme, ki smo se jim posvetili. V drugem delu so se lahko obiskovalci vključili v delavnice, ki so jih vzgojitelji pripravili skupaj z otroki. Nekateri so imeli priložnost pokukati v učenje slaščičarskih veščin in uživali v sladkih dobrotah. Spet drugi so za temo pogovora izbrali pojem sreče. Tretji so se preizkusili v igrah in ustvarjanju ali pa si ogledali film in se v obliki skupinskega sestanka posvetili samovrednotenju. Gostje so odhajali nasmejani, zadovoljni in polni novih vtisov. Ja, vzgojni dom ni to, kar je bil nekoč. Danes je najbolj pomembno, da v otrocih najdemo tista znanja oz. sposobnosti, ki jih lahko razvijajo, se z njimi izkažejo in v življenju uspejo. Tako starši kot strokovni delavci jim moramo biti pri tem za vzgled, jim pomagati, vendar jim istočasno postavljati meje, ki jih življenje zahteva od vsakega izmed nas. Upoštevati meje drugih ljudi, sprejemati odgovornosti, spoštovati ljudi okoli sebe in razvijati lastne sposobnosti so temelji na katerih lahko zraste uspešen mlad človek. Kamila Kramarič, prof., strokovna vodja Vzgojnega doma Veržej STRELASTIKA Ste že kdaj slišali za strelastiko? Tudi mi še nismo, a smo se pobližje spoznali s tem. Strelastika je na novo odkrita spretnostna igra za vse generacije, ki izvira za srednjega veka. Igro igrata dva igralca na leseni igralni ploskvi z elastiko in ploščki. Nasprotnika si razdelita ploščke, tako da jih ima vsak na svoji strani elastike po osem. Ko sta pripravljena za igro, z dlanmi udarita skupaj, da je začetek pravičnejši. 6 lFunkešnica ~ marec 2018 ^P UTRIP OSNOVNE ŠOLE S prsti ploščke s pomočjo elastike streljata skozi luknjo na sredini igralne površine. Igra je končana v trenutku, ko enemu igralcu uspe sprazniti svojo igralno površino. V Domu smo novembra pričeli z domskim tekmovanjem v strelastiki. Domsko tekmovanje smo zaključili s finalom 5. decembra. Zmagovalci Rok G., Leon L. in Andry H. so se tako uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo 12. januarja 2018 v Kranju. ZIMSKI ŠPORTNI POPOLDAN Mrzel zimski dan smo 6. decembra ob igranju športnih iger spremenili v razigranega. Dekleta so se razdelila v dve ekipi in se preizkusila v igranju dvoranskega hokeja. Tri ekipe fantov skupaj z navijači pa so se pomerile v igranju nogometa. Najboljša strelca sta postala Ana M. H. pri dekletih in Leon L. pri fantih, oba pa sta dala po 6 golov. Igre so potekale v pravem športnem duhu fail play-a. Športno popoldne se je zaključilo z razglasitvijo rezultatov in najboljših strelcev ter s sladkim presenečenjem za vse sodelujoče. KULTURNI DAN V DOMU Z DRUŠTVOM VILINSKI KLJUČ LJUBEZNI Letošnji kulturni dan smo preživeli na prav poseben način. Obiskala nas je ustanoviteljica Društva Vilinski ključ, Alenka Kos, ki se s pomočjo Društva Vilinski ključ Ljubezni bori za boljši svet. Ustanoviteljica društva, ki je tudi pisateljica, slikarka in predavateljica z Vilinskim ključem Ljubezni ustvarja dejanja za boljši svet. Pravi, da v življenju nikoli ni prepozno za uresničevanje idej, ki izhajajo iz nas in so del našega poslanstva. Pri tem se naslanja na sedem vrednot Vilinskega ključa Ljubezni: Odpuščanje, Lepota, Obilje, Hvaležnost, Sočutje, Ljubezen, Sreča in Harmonija. Svoj obisk je našim otrokom namenila na kulturni praznik in za naše otroke pripravila delavnice, kjer je predsta- vila svojo vizijo in vseh sedem vrednot Vilinskega ključa Ljubezni. S svojimi delavnicami navdušuje ljudi, da bi si podali roke in stopili v drugačen svet, kjer ne bo več ponorelega časa, ne-empatije in neodgovornosti. Otroci so bili navdušeni nad delavnicami, za nagrado pa je vsak izmed njih v dar dobil rokovnik Jaz -Ti & Ključ Ljubezni. Spoznali smo tudi projekt »Drugačnost združuje« in za knjižnico dobili še pet knjig ter nekaj DVD-jev z me-ditacijsko glasbo. ZIMSKI LITERARNI NATEČAJ Letošnji zimski natečaj je bil malo zahtevnejši, saj smo otroke povabili, da se tokrat izrazijo v pesmih na temo ljubezni ali zime. Dobili smo številne prispevke, predstavljamo pa dva zimska. ZIMA Zunaj mraz, zopet sneg, veselimo se že vsi, da se bomo sankali. Spet prišel je čas veselja, čas nabritih vseh želja, čas ko srečni smo vsi, čas ko svet se veseli, ko so beli travniki in ko bele so gore. Koga briga, če je mraz, če nas zebe v obraz, ko pa nas ljubezen greje in nas znotraj ven segreje. Beli zajček že skaklja, komaj da se vidi ga, zdaj medvedje tesno spijo, da spomladi se zbudijo in odidejo v svet zopet novo srečo ujet. + + + Funkešnica ~ marec 2018 ( 5 ^P UTRIP OSNOVNE ŠOLE Peter Prevc že leti, brez premora, časa ni, da ko pride spet Planica on poletel bo kot ptica. Tine Maze žal več ni, a ko Ilka Štuhec že stoji, po dolini se spusti in že zmaga nam diši. Olimpijske v Čajni so, Slovenci kart žal nimamo, kako bomo do tja prišli, se sprašujemo že vsi. A če nas tam ne bo, prek TV-ja spremljamo. In ko prideš v Ljubljano smrečica že tam stoji in po kuhančku diši. Osvetljene so vasi, potica pa v pečici že stoji in po celi hiši že diši. Ta vonj oznanja nam, da so tukaj prazniki. Blaž P., 14 let PREGLED DOGODKOV V NAŠI ŽUPNIJI 20. 1. 2018 | OGLED JASLIC Tudi letos so se koledniki, frančiškovi otroci, pevci otroškega pevskega zbora in ministranti s sestro Zali-ko in animatorji odpravili na ogled jaslic v slovenskih cerkvah. Ogledali so si jaslice v Krškem in Celju. Obiskali so tudi bivšega župnika g. Jožeta Brečka, ki jim je razkazal jaslice v cerkvi v Selnici. Na poti proti domu so se ustavili tudi v »McDonald'su« in si privoščili njihove slastne hamburgerje. 9.-11. 2. 2018 | PRVOOBHANCI NA POHORJU Letošnjih 9 prvoobhajancev se je s sestro Zaliko in animatorji pripravljalo na sprejem zakramenta prvega svetega obhajila v Dominikovem domu na Pohorju. Osrednja nit letošnjih duhovnih vaj je bila »Studenec dobrote«. V nedeljo so se jim pridružili tudi starši in s skupno sveto mašo, ki jo je vodil g. Peter Pučnik zaključili duhovno bogat in razgiban vikend. 22. 2. 2018 | SEJA ŽPS IN GS Po večerni sveti maši so se na svoji redni seji srečali člani ŽPS in GS. Po uvodni molitvi so skupno z g. župnikom pregledali dogajanje v božičnem času in se pogovorili o poteku aktivnosti v postnem času in pripravah na veliko noč. m SNEG Zjutraj se zbudim, in se razveselim, saj zagledam sneg. Hitro ven se odpravim, se v sneg zapodim. Res mi je mrzlo, ko snežinke padajo. Sanke vzamemo in se sankat odpravimo. Ko s sankami po snegu se podim, mi je lepo, saj sem z družino in se nikoli ne ločimo. Nebo razsvetljuje ognjemet, jaz pa po snegu dirjam in se ne ustavljam. O, kako je lepa narava, ko jo pogledam. Vidim bela drevesa, prelepo svetlikajočo se travo in v snegu nekje bele zajčke in lisico. Zvečer pa ves utrujen v naročju mame zaspim, pod lepimi zvezdami in toplim kaminom. Amadej K. P., 10 let 6 lFunkešnica ~ marec 2018 UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANISCA ŠTEFANOV BLAGOSLOV KONJ v Ze nekaj let župnija in občina Veržej skupaj z rejci konj v vaseh Veržej, Bunčani in Banovci pripravlja ob godu svetega Štefana diakona in mučenca, ki je hkrati tudi zavetnik konj, blagoslov konj. Letošnji Štefanov blagoslov konj je bil v torek, 26. decembra po sveti maši. Osrednji dogodek z blagoslovom je potekal na zelenici med cerkvijo sv. Mihaela in župniščem. Za pestro srečanje konjenikov in ljubiteljev konj so poskrbeli lastniki konj. Preden se je začel blagoslov konj je Franc Cimerman iz Veržeja z »bagerlinom«, katerega je vlekla kobila Rebeka, pripeljal župnika župnije Veržej, Jožeta Pozderca, da je opravil blagoslov konjev in poudaril pomen blagoslova konj. NMMiHlRjiM (MgjjflNNMI Na blagoslovu se je zbralo lepo število konjev, ki so z blagoslovom doživeli duhovno bogastvo, ki so ga potem ponesli na svoje domove in v hleve. Tudi v tem koncu Prle-kije je že vrsto desetletij doma konjereja in še vedno imajo rejci v svojih hlevih lepo število teh plemenitih živali. Zbranim sta nekaj besed namenila župan občine Veržej, Slavko Petovar in predsednik Konjeniškega kluba Ljutomer, Janko Slavič z željo, da naj lastniki konj še naprej lepo skrbijo in lepo ravnajo s svojimi konji. V občini Veržej so še posebej ponosni na družino Sršen, v letu 2017 je njihov dvoletni kasač postal državni prvak, ki veliko vlaga v ta konjeniški šport, saj imajo veselje in čutijo ljubezen do konjev, ob tem pa še namenjajo veliko prostega časa za rejo konjev. Na blagoslovu se je zbralo veliko mladih, kar daje pričakovati, da bodo sčasoma vzljubili konje, zato se za tradicijo reje konj v Prlekiji v prihodnje ni za bati, da bi zamrla. Po blagoslovu je sledilo prijetno konjeniško srečanje. Obiskovalci so lahko pobliže spoznali, kako prijetne in mirne so te plemenite živali. Jože Žerdin ZAVOD MARIANUM VERŽEJ Moški in ženski zajtrk Marijanišče je v začetku lanskega decembra ponovno gostilo moški in ženski zajtrk, ki ga s sodelavci pripravljata zakonca Bohanec iz Križevcev. Dogodek, ko se ločeno možje in fantje ter žene in dekleta zberejo na srečanju, vključuje klepet o tem in onem, predavanje in spoznavanje ljudi, ki živijo svoje krščansko življenje v vsakdanjem življenju in seveda okusen in krepčilen zajtrk. Možem je o svoji življenjski poti, o pogledu na začetek življenja in na ta svet spregovoril Janez Cerkovnik, doktor kemije, oče petih otrok in predsednik odbora za laiška gibanja in nove skupnosti. Ženske pa so prisluhnile življenjski zgodbi in izkušnji Erike Novak, strokovne sodelavke društva Družina in Življenje. Konkretni nasveti za boljše življenje žensk so seveda ostali na varnem, v zaupnem pogovoru med gostjo in udeleženkami. Družinsko silvestrovanje Družine in redni gostje so za novoletne praznike popolnoma napolnili Marijanišče in pri nas preživeli »najdaljšo« noč, ki pa je bila mnogo več kot le to. Otroci so zadnje dneve in ure starega leta ustvarjali v Centru DUO, starše pa je o vzgoji mladih nagovoril Peter Pučnik. Podali so se na večerni ogled božične vasi v Banovcih, Marko Štajner je preizkusil krušno peč s peko pic, ki so kar sproti »izginjale«. Zadnje popoldne sta Peter Pučnik in Primož Korošec povabila k zanimivi sveti maši, kjer so se Bogu zahvalili za preteklo leto vsi: starejši in najmlajši, vsak na svoj način. Najdaljša noč se je razbila v pestro ponudbo. Po slovesni večerji si je vsak izbral svoj prostor, kjer je čakal novega leta: nekateri ob degustaciji prleških mehurčkov, drugi ob igrah v igralnici, tretji ob plesu v priložnostnem disku, mladina večinoma zunaj, da so se ohlajali od vroče ljubezni, nekateri pa so ob vsem tem tudi zaspali. 2. januarja so se po »napornih« dnevih in nočeh poslovile še zadnji gostje. 4 lFunkešnica ~ marec 2018 UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANIŠČA Izlet zaposlenih in sodelavcev Vsakoletni januarski izlet je zaposlene in sodelavce letos vodil v kraje papeža sv. Janeza Pavla II., v poljski Krakov z okolico. Na poti smo se ustavili v Wadowicah, rojstnem kraju velikega papeža. V Krakovu smo si ogledali nekatere znamenitosti, kot sta kraljeva stolnica v sklopu gradu Wavel, Marijino cerkev in seveda (skoraj vse) trgovinice v Suknienicah in na glavnem trgu. Obiskali smo znameniti krakovski svetišči: svetišče Božjega usmiljenja, kjer je pokopana sv. Favstina Kowalska in svetišče Janeza Pavla II. Totus tuus. Obakrat smo se čudili veličini in lepoti cerkva in prostorov ter okusili duhovne sadove teh velikih svetnikov. Da smo primerno uskladili romanje in izlet, smo se odpravili v znameniti rudnik soli Wieliczka. Z vodičem Stanislavom smo spoznavali življenje in delo v njem. Globoko pod zemljo smo si privoščili tudi kosilo in v rudniški kapeli sv. Janeza Pavla II. imeli skupno sveto mašo, ki je bila še posebej doživeta. Za celostno doživetje južne Poljske smo se odpeljali v vas Zalipje občudovat z ornamenti porisane fasade in se ustavili v tamkajšnjem kulturnem centru Hiša slikark. Spotoma smo se ustavili še v mestu Tarnow, ki se ponaša s čudovito stolnico in mestno hišo. Zaključek štiridnevnega potovanja smo sklenili z obiskom koncentracijskega taborišča Auschwitz, ki nikogar ni pustil ravnodušnega. glasilke. Pevski konec tedna je uspel, eksplozija navdušenja in veselja je prodrla v vsako srce udeležencev in obiskovalcev, rezultat pa bo čez nekaj mesecev na voljo v obliki nove zgoščenke, ki jo vsi že nestrpno pričakujemo. Srečanje mladih pevcev projekta Sončni žarek Pod vodstvom Petra Pučnika so se od 26. do 28. januarja zbrali otroci in mladi na nadaljevanju pevskega vikenda ter snemanju nove zgoščenke z otroško-mladin-skimi duhovnimi pesmimi. Po intenzivnih vajah so pod natančnim ušesom Dominika Krta posneli, kar so se naučili, zadnji dan pa so ob nabito polni Kovačičevi dvorani zapeli še pri sveti maši. Da se je mladost razlezla v vse pore Ma-rijanišča, Centra DUO in Veržeja, so poskrbeli mladi ani-matorji od blizu in daleč pod vodstvom Primoža Korošca. Veseli večeri, delavnice v rokodelski delavnici, sprehodi in bansi so zapolnili vmesni čas, kjer bi si mladi lahko spočili Srečanje animatorjev oratorija V soboto, 24. februarja, je potekalo pomladansko srečanje animatorjev oratorija. Kljub zimskim razmeram se je zbralo okrog 80 animatorjev in voditeljev oratorijev župnij soboške škofije. Srečanje je organiziralo in vodilo Združenje animatorjev oratorija MS, ki ga vodi Nastja Fekonja, s pomočjo voditeljev iz Ljubljane. Med seboj smo se povezali z molitvijo, s pesmijo, preko igre in različnih delavnic. Spoznavali smo Božjega služabnika škofa Friderika Baraga, slovenskega misijonarja med Indijanci, ki je glavni lik letošnjega oratorija. Fünkesnica ~ marec 2018 Salezijanski vikend za družine Kar 22 družin se je zbralo na prvem salezijanskem vikendu za družine od 23. do 25. februarja, ki ga pripravlja ekipa salezijancev, sester hčera Marije Pomočnice, sa-lezijancev sotrudnikov in animatorjev. Stari in novi obrazi so se spoznali prvi večer na spoznavno-zabavnem večeru. Nato sta sledila natrpana dneva duhovnosti in družabnosti v salezijanskem duhu, a vseeno je bilo ves čas sproščeno in veselo v prav vseh kotičkih hiše. Starejši so prisluhnili trem predavanjem in delavnicam na temo krsta: Poklican po imenu, Neizbrisno znamenje, Poslanstvo. Mladi in otroci, ki so predstavljali večino (!) udeležencev, pa so se zabavali in izobraževali po svoje, pod mentorstvom prizadevnih animatorjev. V lončarski delavnico je vsaka družina okrasila in pobarvala svoj kropilnik, ki so ga nato tudi odnesli na svoj dom. Veselje in druženje so zapečatili v igralnicah, na sprehodih in ob skupnih obedih, duhovno piko na i pa so dodali pri zaključni sveti maši v župnijski cerkvi. Srečanje ministrantov in ministrantk Komaj so družine s salezijanskega vikenda odnesle pete, že so hišo napolnili nadobudni ministranti in mini-strantke murskosoboške škofije. Primož Korošec je skupaj z animatorji poskrbel, da so prejeli pravo dozo duhovne in družabne hrane. Ob animiranem filmu Pogum so spoznavali vrednote, ki so še kako potrebne tudi danes v življenju vsakega ministranta in ministrantke. V tridnevnem bivanju v Marijanišču so se približali svojemu vzorniku, ki mu služijo ob oltarju, si očistili srca in se napolnili z otroško molitvijo. Seveda ni manjkalo veselih in razigranih trenutkov (tudi ponoči). Spoznali so veržejsko okolico ter ustvarjali na delavnicah. Dnevi so kar prehitro minili, zato so si obljubili, da se ponovno srečajo ob letu osorej, če ne že prej na kakšnem drugem srečanju, ki jih v Marijanišču ne manjka. Pripravil Marko Suhoveršnik ^P NAŠA DEDIŠČINA DOGAJANJE V ROKODELSKEM CENTRU DUO VERŽEJ Prleški lončar - v polnem teku Rokodelski center DUO Veržej, skupaj z Lončarstvom Žuman iz Ljutomera izvaja zanimivo operacijo Prleški lončar (1. JR LAS Prlekija, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja). Poleg številnih delavnic, ki se izvajajo za različne ciljne skupine v naši lončarski delavnici, se bosta še dodatno opremili tradicionalna delavnica v Ljutomeru in naša, v Rokodelskem centru DUO. V pomladnih mesecih bomo na tečajih gostili tudi vidnejše ustvarjalce keramike, ki bodo tečajnikom približali nova-stara znanja oblikovanja in tehnik izdelave keramike, kar bo pripomoglo k še kvalitetnejši ponudbi izdelkov naših rokodelcev Že celo študijsko leto pa v sodelovanju s študenti Univerze v Mariboru, Fakultete za strojništvo (oddelek Inženirsko oblikovanje izdelkov) poteka aktivnost razvoja novih izdelkov, ki bi naj združevali tradicijo in tradicionalno znanje s sodobnimi pristopi in mladostniškim pogledom študentov na oblikovanje izdelkov iz gline. »MIX 40« V času med božično in velikonočno razstavo je svoje mesto dobila lansko leto slikarska razstava, ki se je izvedla tudi v letošnjem letu. Tako smo v Puščenjakovi dvorani gostili slikarja Karla Kosednarja, ki je ob tej priložnosti postavil na ogled izbrana dela iz svojega bogatega opusa in dela, ki so nastala v času 40-letnega članstva in aktivnega udejstvovanja v likovni sekciji LIKOS, ki deluje v Murski Soboti. Še posebej slovesno je bilo odprtje razstave, ki je potekalo v ponedeljek, 5. februarja 2018 in se je dotaknilo tudi slovenskega kulturnega praznika, ki smo ga v tistem tednu praznovali. V kolikor ste zamudili letošnjo slikarsko razstavo naj velja vabilo že za prihodnje leto, ko bomo spet ravno v tem času gostili kakšnega lokalnega ustvarjalca. Jubilejna 10. razstava pirhov slovenskih pokrajin in velikonočnih iger Letošnja velikonočna razstava bo na ogled od 23. marca do 2. maja 2018, v Puščenjakovi dvorani Rokodelskega centra DUO Veržej. Razstavo si lahko ogledate v času od 23. marca do 2. aprila 2018 vsak dan (tudi med prazniki) od 9. do 17. ure, po 2. aprilu pa ob delavnikih od 9. do 15. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, za skupine po dogovoru. Organizatorji razstave so Zavod Marianum Veržej, TIC Veržej, Občina Veržej, Pomurski muzej Murska Sobota in Družina d. o. o. SPOMINI NA VERŽEJ Ne bi mogel z gotovostjo trditi, da sem najstarejši še živeči Ver-ženec, a verjetno sem med najstarejšimi, saj sem rojen davnega leta 1921, 30. marca. Približujem se torej svojemu 97. rojstnemu dnevu. Rodil sem se v kajžarski družini na samem robu Osredka, v družini s sedmimi otroci, od katerih je eden umrl v rani mladosti. Bili smo štirje bratje in dve sestri, živimo še trije, obe sestri in jaz kot prvorojeni otrok v družini. Izvora svojih prednikov ne poznam, naš priimek se zapisuje z »i« ne z »u«, torej Milfelner, z mojim zapisanim osebnim imenom Rudolf pa me ni klical nihče. Kot otrok sem bil za vse le Ru-dek, kasneje pa Rudi. Rudi v mladih letih Mladost se mi je ob očetu Rudolfu in materi Mariji odvijala na travnikih in ravnicah naše pokrajine, pri Muri in v gozdu, ki obkroža njene bregove. Mama je ob dnini na poljih in ob delu v premožnejših družinah, s čimer nam je pomagala preživeti, skrbela za nas otroke in za skromno, sprva še leseno kočico, s kuriščem in lončeno pečjo. Živeli smo iz rok v usta, od poljščin, ki jih je mama pridelala na njivi, krompirja, zelja, repe, korenja, močnika, žgancev in kozjega mleka, ker krave nismo imeli. Kljub revščini smo bili zaradi bližine Mure nekako tudi privilegirani, saj je bila reka polna rib. Specialist za ribolov je bil oče, 2 4jFünkesnica ~ marec 2018 NAŠA DEDIŠČINA Šmidlehnerjeva Kata z vnukinjo, 1947 mama pa za njihovo pripravo. Še zdaj se spomnim slastnih belic, ki jih je mama očistila in posušila v krpi, z ostrim nožem prerezala drobne kosti, nato pa jih povaljala v koruznem zdrobu in hrustljavo ocvrla. Včasih se je na mizi znašlo tudi meso domače kokoši, a bolj za večje praznike. Rad sem imel suho sadje, klujece, ki so se sušili na krušni peči, in doma spečen rženi kruh, včasih namazan z medom, ki ga je eden od staršev dobil kot plačilo za opravljeno delo. Oče, otroci smo ga klicali atek, je bil naravni talent za tehniko, samouk, ki se je skozi prakso naučil toliko, da je znal popraviti marsikatero mašino. Doma je imel za potrebe svojega poklica celo zbirko najrazličnejših vijakov, matic, podložk, navorov, žebljev in druge šare, skrbno sortiranih in obešenih na kljukicah velike navpično postavljene deske, tako da je vedno našel tisto, kar je potreboval za popravilo. Popravljal je skoraj vse: poljedelske stroje, kolesa, samokol-nice, vozove, motike in grablje pa tudi pločevinaste piskre, kadar se je njihovo dno od vsakodnevne uporabe prežgalo in je bilo treba luknjo zalotati. Atek je delal pri takratnem veleposestniku Šumaku, kjer je v poletnih in jesenskih mesecih skrbel za delovanje in popravilo mlatilnice. Mlatilnico je sprva še poganjala lokomobila, premični parni stroj, ki se je uporabljal za pogon kmetijskih strojev pred kakšnimi sto leti, kasneje pa je paro nadomestila elektrika. Z delom pri Šumaku je atek postal znan po celem Murskem polju, tako da so ga za popravila klicali tudi od daleč. Takrat je sedel na kolo, edino prevozno sredstvo, ki ga je imel, in se običajno vrnil šele zvečer. Žal je kot plačilo za delo velikokrat prejel Rudekova mama z vnuki, 1953 le hrano in pijačo. Zaradi slednje sem že kot otrok trdno sklenil, da mi ta razvada ne bo krojila življenja. Po mamini strani je bil v Veržeju znan mamin stric Franc Šmidlehner, najmlajši brat maminega očeta Pepeka Šmidlehnerja. Franc, ki je imel v Osredku veliko posestvo, je v vasi skrbel za poginulo živino, opravljal je torej veterinarsko higiensko službo, kot to imenujemo danes. Blizu svojega gospodarskega poslopja je imel globoko jamo, obdano z dvojno železno ograjo, dvometrsko zunanjo in nižjo notranjo. Velika vrata v ogrado so bila vedno skrbno zaklenjena. Otroci se ogradi nismo smeli približati, to je ne vaša briga nas je svarila mama. Vendar pa otroci ne bi bili otroci, če ne bi bili radovedni in si želeli videti, kaj se tam dogaja, posebno zato, ker so bili odrasli skrivnostni in se o tem pred nami niso pogovarjali. A naši poskusi, da bi kaj videli, niso obrodili sadov, saj so nas odrasli, kadar nas je zvedavost le prignala bližje ogradi, jezno naganjali, češ, da tam nimamo kaj iskati. Kmetje so poginulo živino s traktorji vedno odvažali ponoči, neljub dogodek v štali jim je prinesel slab sloves in včasih se je zgodilo, da so ga želeli prikrili. Morda je kdaj kakšno meso sumljivega izvora končalo tudi na krožniku in se pojedlo skrivoma, saj so bili časi težki, hrane pa malo. Pogin živali so včasih želeli prikriti tudi zato, ker odstranitev ni bila zastonj. A v veliki večini so se držali pravil in k bolni živali poklicali veterinarja, ki je odločil o nadaljnjem postopku, saj je bilo treba skrbno paziti, da se v širšem okolju ne razvije kakšna bolezen. Po pričevanju Rudolfa Milfelnerja zapisala hči Metka Brkan Funkešnica ~ marec 2018 DRUŠTVENI UTRIP DAN ŽENA V BUNČANIH Rahel veter je zavijal in naznanjal, da se bo v soboto, 10. marca 2018, v dvorani vaško-gasilskega doma v Bun-čanih nekaj dogajalo. Popoldne so že potekale vaje za program, za DAN ŽENA, ki se je začel ob 19. uri. Že vrsto let ta dogodek združimo in ga praznujemo v sklopu dveh praznikov - dneva žena in materinskega dneva. Prireditev je potekala v zelo veselem vzdušju in ob podpori Prostovoljnega gasilskega društva Bunčani. Zelo zanimiv program, v katerem je bilo zajeto aktualno dogajanje v naši vasi, je izvrstno in z veliko truda pripravila Mojca Stajnko. Zajela je motive najnovejših dogodkov v zadnjem času, saj smo Bunčanci postali zanimivi celo za televizijo, čeprav gledalci rabijo podnapise. Povezovalki programa sta bili Lara Jelen in Laura Gregorinčič. Izkazali sta se profesionalno, kot da bi obiskovali tečaj retorike. V programu so sodelovali vsi otroci iz vasi, nekaj jih je bilo od drugod. Osnovna šola Ver-žej je lahko ponosna na kader, ki kali prav v svoji šoli. Prireditev so obogateli člani FS Leščeček iz Veržeja s plesi, ki so pognali kri po žilah vsakemu obiskovalcu prireditve, seveda ob glasbeni spremljavi domačina Blaža Borka. Pozabljeno pa ni bilo niti na moške, ki so praznovali DAN MUČE-NIKOV. Na mizah so bile suhe slive in salame, v vazah pa izvirna dekoracija s trnjem. Plesalo je staro in mlado, celo tisti najmanjši so se vrteli po taktu izvrstnega glasbenika URIJA, ki je z izbrano glasbo pričaral lepo in toplo vzdušje. Tako se je rajalo do jutranjih ur. Vsaka ženska je ob dnevu žena dobila unikatno rožico, delo Mojce in njene ekipe. Ustavimo korak, kjer vse raste, kipi, nov cvet se odpira, saj v vas prihaja pomlad. Ustavimo korak, prisluhnimo radoživemu petju ptic, se nasmehnimo, saj je v vsakem smehljaju, v vsaki dobri besedi, v vsaki kretnji skrit košček raja. Ta raj smo si ustvarili tudi mi, v naši vasi Bunčani in ga podarjamo vsem, ki nas obiščejo in se z nami poveselijo. Danica Gregorinčič VOLILNI OBČNI ZBOR PGD BUNČANI V soboto, 10. 2. 2018 je v dvorani gasilskega doma Bun-čani potekal redni letni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Bunčani. Po petletnem obdobju so člani PGD Bunčani na svojem že 114. letnem občnem zboru ponovno volili predsednika, namestnika predsednika, poveljnika, člane upravnega in nadzornega odbora ter disciplinske komsije. V vodstvenih funkcijah se veliko ni spremenilo. Predsednik društva ostaja Anton Petovar. Gasilsko društvo je dobilo novega poveljnika. To je postal Jožef Tušak. Sestava ostalih organov društva pa je po večini ostala nespremenjena. Prisotne članice in člani zbora so ugotovili, da je bilo poslovanje in delovanje društva v skladu z zarisanimi načrti preteklega leta. V gasilskem društvu so v letu 2017 opravljali vse obvezne naloge in preventivno zagotavljali varnost pred požari in naravnimi nesrečami. Preteklo leto je bilo za gasilce iz Bunčan zelo investicijsko naravnano. Kupili so rabljeno gasilsko vozilo GVM znamke Peugeot za prevoz gasilcev. Na garaži so se stara dotrajana vrata zamenjala z novimi dvižnimi sekcijskimi vrati. Ob gasilski garaži se je zgradil tudi nadstrešek lesenega dela prostorov za letno kuhinjo in prostora za shranjevanje raznih stvari. Vse to bo že v letošnjem letu uporabnikom gasilske dvorane tudi na voljo. V društvu se zavedajo, da je nekatera osebna zaščitna oprema gasilcev že dotrajana, zato nadaljujejo z zamenjavo. V letošnjem letu jim je proračun dopuščal nabavo dveh kompletov zaščitnih oblek in nekaterega orodja, ki ga potrebujejo za obratovanje. Gasilsko društvo v Bunčanih kljub omejenim sredstvom, s katerimi razpolaga, sledi svoji začrtani poti razvoja. Dominik Štrakl 0 I Funkešnica ~ marec 2018 DRUŠTVENI UTRIP ŠD BUNČANI Z NOVIM VODSTVOM 118. OBČNI ZBOR PGD BANOVCI V soboto, 10. 2. 2018 je v dvorani gasilskega društva v Bunčanih potekal redni letni občni zbor Športnega društva Bunčani. Letos ni bil običajen občni zbor, saj so po štirih letih članice in člani morali ponovno izvoliti vodstvo. Člani ŠD Bunčani so poleg predsednika in namestnikov predsednika volili tudi člane upravnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije. Novi predsednik društva je postal Aljaž Tušak, namestniki predsednika pa Uroš Pihler, Alen Rantaša in stari predsednik društva Jožef Tušak. Jožef Tušak je bil dolgoletni predsednik, ki je društvo uspešno vodil. Pod njegovim vodstvom se je na novo uredilo nogometno igrišče in okolica. Največja invensticija pod njegovim vodstvem je bila izgradnja slačilnic in klubskih prostorov, ki danes dobro služijo svojemu namenu. Kot sam rad pove, je za njega zagotovo največji uspeh osvojitev naslova prvakov Medobčinske lige malega nogometa na travi, ki ga je članska ekipa osvojila v prejšnji sezoni. Stari predsednik je menil, da je čas, da priložnost dobijo mlajši in zato več ni kandidiral za predsednika društva. Zbor športnega društva je njegovo željo sprejel. Na občnem zboru so podali poročila o preteklem delu predsednika, blagajnika in nadzornega odbora. Ugotovljeno je bilo, da je društvo poslovalo transparentno in zakonito ter v skladu z zadanimi smernicami preteklega leta. Športno društvo že več let skrbi za tekmovalno in rekreacijsko aktivnost v Bunčanih. Tudi v preteklem letu je bilo tako. Pristone članice in člani zbora so na koncu sprejeli ambiciozen plan dela za leto 2018. Društvo čaka velika in-vensticija izgradnje avtomatskega namakalnega sistema, ki je bil v načrtu že nekaj let. Novi predsednik Aljaž Tušak se je vsem zahvalil za zaupanje in s svojo mladostniško zagnanostjo zagotovil, da bo društvo uspešno stopalo po začrtani poti. Dominik Štrakl V prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Banovci je v soboto, 24. februarja, potekal že 118. letni občni zbor društva. Letošnje leto je bilo volilno leto, kjer smo izvolili novo vodstvo za mandatno obdobje petih let. Organizacijsko vodenje društva PGD Banovci je prevzel predsednik Janez Skuhala, operativno vodenje društva pa poveljnik Denis Trstenjak. Letošnji občni zbor je bil poseben tudi zaradi podelitve posebnih Listin o častnem članstvu. Tovariš Milan Seršen je prejel Listino o častnem predsedniku društva za 28 let predsedovanja, tovariš Janez Skuhala pa Listino o častnem poveljniku za 26 let uspešnega vodenja operativne enote. Oba prejemnika nagrade imata zasluge za pobratenje s Prostovoljnim gasilskim društvom Oplotnica, od katerega je naše društvo pripeljalo gasilsko vozilo s cisterno TAM 150. V imenu gasilskega društva Banovci se prejšnjemu vodstvu zahvaljujemo za uspešno opravljeno delo, novemu vodstvu pa želimo veliko uspeha. Že v letošnjem letu novo vodstvo čaka nabava novega gasilskega praporja in organizacija proslave ob prevzemu le-tega, ki bo potekala 23. junija z glasbeno skupino Mladi Pomurci. Že sedaj vljudno vabljeni. Denis Trstenjak Funkešnica ~ marec 2018 DRUŠTVENI UTRIP OBČNI ZBOR TD BANOVCI Turistično društvo Banovci je v soboto, 24. februarja 2018, speljalo 23. občni zbor. Društvo je opravilo vse aktivnosti, predvidene v letnem delovnem planu, in z nekaterimi dosežki se moramo res pohvaliti in zahvaliti vsem, ki so nam pri tem pomagali ali kako drugače pokazali, da podpirajo delovanje društva, saj se zavedajo, da turistično društvo vedno deluje v smislu organizacije, koordinacije in sodelovanja pri vseh vrstah kulturnih, zabavnih, družbenih in drugih prireditvah, ki pospešujejo turizem. Hkrati pa se društvo trudi delovati povezovalno in za skupno dobro domačinov, lokalne skupnosti in turistov. Letošnji plan dela zajema: • pospravilo Božične vasi, • razglasitev rezultatov in druženje vaščanov v Termah Ba-novci, • priprava in izvedba občnega zbora, • delavnice za gregorjevo (pečenje ptičkov), • april - čistilna akcija, • postavitev majniškega drevesa, • kolesarjenje, • Čebelarski dan na domačiji Šalamun, • sodelovanje na Prleški gibanici, • strokovna ekskurzija, • Kožuhanje, • delavnice: adventni venčki in novoletna dekoracija, • promocija vasi, • Božična vas, • postavitev INFO table, • ureditev spletne strani društva, • prebarvati bo potrebno pozdravne table, porezati živo mejo. Dela, ki jih ne bomo mogli izvesti predvsem zaradi finančnega stanja, bomo prenesli v naslednje leto. Damjan Šalamun, predsednik TD Banovci OBČNI ZBOR PGD VERŽEJ Zadnja januarska sobota je že nekaj let rezervirana za občni zbor PGD Veržej in tako smo se te tradicije držali tudi letos. V gasilskem domu Veržej se je zbralo lepo število članov domačega društva, sosednjih PGD Banovci in Bunčani, pobratenih PGD Vodice, Slovenj Gradec in Klenovnik iz Hrvaške. Prisotni so še bili predsednik GZ Ljutomer Andrej Rus, župan Občine Veržej Slavko Petovar in predstavniki različnih društev in organizacij iz Veržeja. V poročilih so predsednik, poveljnik in blagajnik podrobno predstavili delo društva v preteklem letu. Prisotni so v razpravi potrdili in pohvalili delo društva in jim zaželeli veliko uspeha v prihodnjem letu. Letos je bilo tudi volilno leto. Tako je občni zbor razrešil sedanje vodstvo PGD in izvolil novo. Naj omenimo, da je vodstvo na vodilnih mestih ostalo nespremenjeno, tako je predsednik ostal Mihael Kolbl, poveljnik David Flinčec, blagajnik Bojan Prašiček in tajnik Žan Brunec. Po izvolitvi je novo vodstvo predstavilo plan dela in finančni plan za prihodnje leto. Glavna naloga seveda ostaja nadaljnja obnova gasilskega doma, zakar je bilo s strani vodstva društva občnemu zboru predlagano, da se sprejme sklep o nabirki po gospodinjstvih v Veržeju, v višini 150 € v treh letih, dvakrat na leto po 25 €. Sredstva se bodo zbirala na posebnem računu društva in se bo o zbranih sredstvih vodila posebna evidenca. Zbrana sredstva bodo namenjena Izključno za obnovo doma. Sklep je bil soglasno sprejet, o natančnem poteku in podrobnostih pa bodo krajani Ver-žeja obveščeni pisno s posebno okrožnico, ki jo bo dobilo vsako gospodinjstvo. Na koncu so še bila podeljena priznanja za dolgoletno delo in napredovanja v višje čine in za opravljene posebne specialnosti. Društvo se je s skromnimi darili zahvalilo nekaterim članom, ki so zaključili delo v upravnem in nadzornem odboru, za njihovo dolgoletno delo. Po končanem uradnem delu je sledilo prijetno druženje pozno v noč. Kolbl Mihael, predsednik PGD Veržej OBNOVA GASILSKEGA DOMA VERŽEJ V letu 2017 se je zaključila prva faza obnove gasilskega doma. V tem letu je bilo opravljenega veliko dela na vseh področjih. Na začetku leta smo podpisali pogodbo z izvajalcem del, ki je začel z deli v sredini meseca marca. V nadstropju so se porušile vse stare stene in strop, na delu, kjer še ni bilo betonske plošče. Po opravljenih rušitvenih delih se je začela priprava za izdelavo nove betonske plošče, sledila so zidarska dela in s tem se je že začela kazati podoba novih prostorov, tako v nadstropju, kakor tudi v pritličju. V nadstropju se je povečala dvorana, nov prostor je za 0 I Funkešnica ~ marec 2018 DRUŠTVENI UTRIP kuhinjo in še eno sobo, v pritličju se je na novo uredila še ena garaža, sejna soba in kurilnica, za nekoliko pa smo na ta račun zmanjšali spodnji hodnik. Prav tako smo odstranili spodnje sanitarije in del hodnika v novem delu, kjer bo svojo sobo dobila krajevna organizacija Rdečega križa Veržej. Istočasno se je v gasilskem domu v celoti na novo uredila dotrajana električna inštalacija, delno tudi vodovodne inštalacije. Pred pričetkom zime smo na novo uredili centralno kurjavo. V začetku leta smo na podstrešju izvedli tudi izolacijo stropa in že na občnem zboru se je videlo, da smo ravnali povsem pravilno. Z deli bomo nadaljevali tudi letos. Najprej bi radi zamenjali dotrajana okna, pozneje še slikopleskarsko uredili notranjost prostorov. A naše želje so vezane na sredstva, ki jih pri takem delu ni nikoli dovolj, zato bomo zopet morali veliko postoriti sami s prostovoljnim delom. Lansko leto smo opravili skoraj 1000 ur prostovoljnega dela. Upamo, da nam bo skupaj z vami uspelo pripeljati obnovo uspešno do konca in da bo obnovljen dom dokončan do leta 2020, ko društvo praznuje visok jubilej, 140 let dela. Kolbl Mihael, predsednik PGD Veržej OBČNI ZBOR KORK VERŽEJ KORK Veržej smo v soboto, 3. februarja 2018, izvedlo redni občni zbor. Člani so pregledali dosedanje opravljeno delo. V tem letu je društvo praznovalo tudi 70-letnico uspešnega delovanja. Zadali smo si nove smernice za delovanje v prihodnje in prepričani smo v uresničitev vseh zadanih ciljev. V soboto, 9. 6. 2018, bomo organizirali že 29. vseslovensko srečanje krvodajalcev. Srečanju sledi še krvodajalska akcija v Ljutomeru. V sredini meseca junija organiziramo 7-dnevno letovanje v Baški vodi za člane RK, upokojence občine Veržej in tudi ostale interesente. Vse zbrane je nagovoril župan občine Veržej Slavko Petovar , predsednica KORK Veržej Marica Legen ter ostali povabljeni predstavniki društev občine Veržej. Zahvala za uspešno delo gre vsem, ki so kakor koli pripomogli v dobrobit KORK Veržej. Marica Legen, predsednica KORK Veržej Fünkesnica ~ marec 2018 DRUŠTVENI UTRIP OBČNI ZBOR ČD VERŽEJ V nedeljo, 21. 1. smo se čebelarji ČD Veržej, v gostišču v Banovcih, zbrali na svojem 81. letnem občnem zboru. Poleg članov ČD so se občnega zbora udeležili župan občine Veržej g. Slavko Petovar, podpredsednik ČZS g. Janez Vencelj in Medena kraljica Mateja Šoštarič, ki je tudi v preteklem letu odlično promovirala med doma in v tujini. Svojo udeležbo na zboru sta zaradi številnih zborov upravičila predsednik ČZDP g. Janko Rožman in g. Mateja Ratiznojnik dr. vet. med., ki nam je posredovala poročilo NVI, ki smo ga na zboru prebrali. V poročilu predsednika je bilo predstavljeno delo preteklega leta, iz katerega je bilo razvidno, da društvo dela dobro, to pa je bilo potrjeno tudi s strani vseh, ki so sodelovali v razpravi. Na zboru so bile opravljene delne volitve, tako je dosedanjega predsednika društva Alojza Novaka po 17 letih predsedovanja zamenjal Mirko Trstenjak. Tajnica je postala Petra Seršen, predsednik nadzornega odbora pa Slavko Ivančič. Na zboru smo sprejeli program dela in finančni plan za leto 2018. Novemu vodstvu želim uspešno delo. Naj medi! Alojz Novak ČASTNIKI, ZDRUŽENI V OBMOČNEM ZDRUŽENJU ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO LJUTOMER SO SE ZBRALI NA LETNEM ZBORU v Člani Območnega združenja zveze veteranov vojne za Slovenijo Ljutomer, ki je vstopilo v dvajseto leto svojega delovanja, so se v petek, 23. februarja, zbrali na letnem zboru. Za svečano dejanje, namenjeno pregledu opravljenega dela, podelitvi pohval ter dajanju pobud in predlogov za nadaljnje delo, so izbrali Gostišče Zorko v Borecih. OZVVS Ljutomer, domoljubno, nepolitično in nevladno združenje, združuje udeležence priprav in vojne za Slovenijo leta 1991 ter tiste, ki so kakorkoli doprinesli k boju za samostojno Slovenijo, članstvo je prostovoljno. Predsednik Alojz Filipič, ki ljutomerske veterane vodi že tretje mandatno obdobje, je povedal, da je njihova dejavnost v letu 2017 temeljila na programu dela, sprejetem na zboru v mesecu marcu preteklega leta. Pri svojem delu so skrbeli za ohranjanje spominov iz osamosvojitvene vojne in prenašanje teh na mlajše rodove. Skrbeli so za izobraževanje in usposabljanje članstva, za ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov med članstvom, nudili so strokovno pomoč članom ter organizirali druženja članov in njihovih svojcev. Udeleževali so se spominskih slovesnosti in proslav na območju UE Ljutomer, komemoracij ob Dnevu spomina na mrtve v Križevcih, Veržeju, Mali Nedelji, Cezanjevcih, Ilovcih in Ljutomeru. Vsako leto ob dnevu državnosti položijo spominske vence na obeležja iz osamosvojitvene vojne, ter skrbijo za vzdrževanje in obnovo teh obeležij. V letu 2017 je bil obnovljen pomnik v Kačurah in na mostu čez reko Ščavnico v Pristavi. Sodelovanje med sorodnimi in sosednjimi domoljubnimi društvi je dobro, še posebej plodno sodelujejo z OZSČ Ljutomer, saj mnoge aktivnosti izvajajo skupaj. Za dobro sodelovanje in tudi finančno podporo, se je predsednik zahvalil tudi županji in županom vseh štirih občin ter direktorju Družbe Segrap Miranu Blagoviču. Branko Košti 0 I Funkešnica ~ marec 2018 DRUŠTVENI UTRIP LEŠČEČKOV INTENZIVNI VIKEND NA POHORJU V petek, 5. januarja popoldne, smo se člani FS Lešče-ček odpravili proti Dominikovemu domu na Pohorje, kjer smo izvedli sedaj že tradicionalni intenzivni vikend. Prvi večer smo izkoristili za dvourne kondicijske vaje, po večerji pa smo si organizirali tematsko zabavo z naslovom »Evrovizija«. Preoblekli smo se v naše najljubše izvajalce in predstavnike iz evrovizijskih tekmovanj. Večer je tako potekal v ritmih evrovizijskih uspešnic ter zabavnih iger. Člani smo lahko pokazali naše navdušenje nad izbrano tematsko zabavo, saj smo vsi izkazali izvirnost pri izbiri kostumov. Smejalo, plesalo in pelo se je pozno v noč. V soboto smo kljub vsemu zgodaj vstali in se okrepčali za intenzivni plesni dan pod vodstvom folklornega mojstra Mirka Ramovša. Navdušeno smo se učili novih plesnih korakov in tako osvojili nove plesne tehnike, s katerimi bomo lahko v bodoče presenetili na naših nastopih. Zvečer je sledil težko pričakovani krst novincev. Sveže urejeni in še vedno polni plesnega naboja, smo se posvetili krstu, ki je letos potekal pod sloganom »Leščeček ima talent«. Letos je bilo krščenih pet novink, ki so obogatile FS Leščeček s petimi novimi talenti. Novinke so pred štiričlansko zvezdniško komisijo, ki je prišla prav posebno za ta dogodek in številno publiko predstavile svoje talente, ter se preizkusile v različnih nalogah, ki so jim bile bolj ali manj pisane na kožo. Nedvomno so izkazale svojo močno željo, da bi postale prave Leščečki-ce. Kljub zabavi, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur, smo v nedeljo zjutraj utrdili na novo naučene plesne korake. Polni novih vtisov smo se v popoldanskih urah odpravili nazaj v domačo Prlekijo. Že sedaj obujamo spomine na nepozaben intenzivni vikend in se že veselimo naslednjega. Jasna Halas 3. LEŠČEČKOV PLES V TERMAH BANOVCI V soboto, 3. 3. 2018, smo Leščečki odplesali že 3. Leščeč-kov ples, ki se je tako kot vsa ostala leta odvijal v Termah Banovci. Namen plesa ostaja, da se čisto brez skrbi in obveznosti poveselimo, nazdravimo in zaplešemo. Plesa se je udeležilo 180 naših prijateljev, znancev, sorodnikov, podpornikov, med udeleženci pa je bilo letos veliko tudi članov drugih folklornih skupin. Tako so se nam pridružili folklor- niki iz Beltincev, Bučečovec, Sv. Jurija ob Ščavnici, Cvena, iz Satahovec in iz Maribora. Splet s katerim smo letos odprli Leščečkov ples je bil poseben in drugačen predvsem zaradi glasbene podlage, saj smo odplesali na skladbo »WALTZ« Snowstorm, Georgy Sviridov. Za naše brbončice so celo noč skrbeli kuharji restavracije Terme Banovci, za glasbo in ples do jutranjih ur pa člani Ansambla Opoj. Tjaša Štuhec VOKALNA SKUPINA LEŠČEČEK NASTOPILA V GRAND HOTELU UNION V LJUBLJANI V sredo, 28. 2. 2018 smo se pevci Vokalne skupine Lešče-ček odpravili proti Ljubljani. Bili smo namreč gostje FOLK UNIONA, prireditve, ki jo organizirata Glasbena matica Ljubljana in Grand hotel Union. V svojem enournem programu smo v kavarni Hotela Union predstavili pesmi iz našega repertoarja, del jih je zbranih na naši zgoščenki. V prleških pesmih, ki smo jih predstavili ni manjkalo hudomušnih, pripovednih in obrednih pesmi ter pesmi, ki so jih prepevali ob različnih jubilejih. Kot se za Prleke spodobi ni manjkal niti zven harmonike, ker pa smo vseeno folklorniki, smo se ob teh zvokih tudi zavrteli. Po končani prireditvi so gostje lahko svoje brbončice razvajali s prleškimi dobrotami, za suha grla pa je poskrbela žlahtna prleška kapljica. Tako smo ljubljansko prestolnico za eno uro spremenili v pravo prleško idilo. Vanesa Kolbl Funkešnica ~ marec 2018 DRUŠTVENI UTRIP PROJEKT PLAVČEK SLAVČEK IN MONOGRAFIJA O SLAVKU OSTERCU V letu 2017 se je Kulturno društvo »Slavko Osterc« odzvalo povabilu Zavoda Marianum (nosilcu projekta) in skupaj z ostalimi partnerji, Občino Veržej in Osnovno šolo Veržej, pristopilo k skupni prijavi projekta Plavčkova dežela v okviru razpisa 2. JR LAS Prlekija, ki je delno sofinanciran s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). V okviru omenjenega projekta je Kulturno društvo »Slavko Osterc« načrtovalo izvedbo projektnega tedna Plavček slavček, katerega namen je zbiranje starih ljudskih pesmi, ki so se nekoč prepevale na območju Veržeja ob običaju vasovanja. V vsebinskem delu projekta smo tako načrtovali srečanja s starejšimi posamezniki iz Veržeja in zbiranje besedil starih ljudskih pesmi, organizacijo in izvedbo aktivnega, izobraževalnega vikenda na temo prleškega ljudskega izročila z obuditvijo običaja vasovanja, izvedbo praktičnih srečanj manjših zasedb, pevcev in godcev, ter nato še zaključni koncert vseh sodelujočih v projektu. Ker je bil projekt Plavčkova dežela na razpisu uspešen, smo tudi člani kulturnega društva že začeli z realizacijo načrtovanih dejavnosti. Tako smo se v soboto zvečer, 27. januarja, zbrali posamezniki in člani vokalnih sekcij kulturnega društva v prostorih občine na srečanju ljubiteljev prleške ljudske pesmi. Na dogodku, ki je trajal dobre tri ure, smo se tako srečali stari in mladi z željo zbrati čim več tekstovnega in audio gradiva, ki ga bomo tudi ustrezno arhivirali in omogočili, da pesmi ne bodo šle v pozabo. Ne- katera srečanja zaradi starosti posameznikov potekajo tudi na domovih, tako da zbiranje gradiva na terenu še poteka. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste se odzvali našemu povabilu k sodelovanju. Nadaljevanje projektne aktivnosti sledi konec marca, ko se bodo posamezne vokalne skupine, ki delujejo tako v društvu kot širše tudi zbrale na izobraževalnem vikendu, kjer bodo skozi teoretični in praktični del zbrano gradivo tudi predelale. Zaključek omenjene projektne aktivnosti sledi v soboto, 14. aprila, ob 19. uri v Kulturni dvorani Janeza Ferenca, kjer bomo s sklepnim koncertom predstavili svoje izobraževalno-razi-skovalno delo. Na zaključni dogodek že sedaj lepo vabljeni. Zunanji izvajalec omenjenih projektnih aktivnosti je Zavod Mali vučejok Veržej. Kulturno društvo »Slavko Osterc« v okviru skupnega projekta Plavčkova dežela v naslednjih mesecih načrtuje tudi izdajo monografije domačina, skladatelja in glasbenega pedagoga Slavka Osterca. Monografijo našega rojaka bo napisal profesor dr. Matjaž Barbo, predstojnik Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. mag. Ksenija Seršen, predsednica KD Slavko Osterc 9 Funkešnica ~ december 2017 ŠPORTNI UTRIP PREDSTAVLJAMO VAM NAŠE PRVAKINJE V okviru DU Veržej deluje tudi sekcija pikado - ženske, na katere smo zelo ponosni. Na Pokrajinskem prvenstvu članic Društev upokojencev Pomurja, v mesecu marcu 2018, v Biotermah Mala Nedelja, so med osmimi ekipami zasedle prvo mesto, dobile pokal in se uvrstile na državno prvenstvo. Vendar to še ni vse. Med posameznicami je gospa Manca Goričan osvojila srebrno kolajno. Z zlato medaljo se ponaša gospa Tončka Koroša. K uspehu ekipe so še pripomogle članice Marica Brunec (vodja sekcije), Danica Kapun in Nada Metličar. Vsem iskreno čestitamo in jim želimo, naj pridno trenirajo, da se bodo izkazale tudi na državnem prvenstvu. J. Jerebic VERŽEJSKI NOGOMETAŠI V UMAGU Mladi veržejski nogometaši so čas šolskih počitnic že četrto leto preživeli v hrvaškem letovišču Umag. Petdnevnih priprav se je udeležilo šestinpetdeset igralcev - sedemnajst kadetov, sedemindvajset starejših dečkov ter prvič tudi dvanajst igralcev selekcije mlajših dečkov. Za razliko od preteklih let jim tokrat vreme ni bilo preveč naklonjeno - v prvih dveh dneh so treningi potekali v hladnem vremenu in burji, na dan odhoda je tudi snežilo. Kljub temu so trenerji Robert Černela, Simon Baligač, Boris Ra-doš ter trener vratarjev Zoran Cirkvenčič v celoti realizirali zastavljen program. Veržejci so bili nameščeni v luksuznem hotelu Sol Garden Istra, ki je fantom nudil visok nivo uslug. Komfortne sobe s pogledom na morje, obilje odlične mediteranske hrane, notranji bazen, fitnes ter soba za sestanke, so presegli vsa pričakovanja. Treningi so potekali dvakrat dnevno. Na razpolago jim je bilo pet odlično pripravljenih igrišč v sami okolici hotela ter še eno v bližnji Savudriji. Vse ekipe so odigrale tudi prijateljska srečanja. Kadeti so premagali mladince Dravograda s 3:2 ter igrali neodločeno 0:0 proti kombinarani člansko-mladinski ekipi NK Buj. Starejši dečki so z identičnim rezultatom 5:0 premagali OFK Beograd ter kombinirano kadetsko ter ekipo starejših dečkov NK Korotana Prevalj. Zmago s 5:4 proti NK Limbuš_Pe-kre so dosegli tudi igralci selekcije U-13. Trenerji so bili s pristopom igralcev zelo zadovoljni. Večer pred vrnitvijo je bil namenjem ogledu Umaga in skupnemu druženju v pi-ceriji. Na koncu seveda sledi še zahvala vsem staršem igralcev, vodstvu kluba, Alojzu, Boštjanu, Simonu, moderatorki Kaji, Timoteju, šoferju Danilu in prijaznim domačinom v hotelu ter na igriščih. Dušan Magdič Funkešnica ~ december 2017 ^P IZOBRAŽEVALNI UTRIP V MEDU JE VEČ KOT TISOČ RAZLIČNIH SESTAVIN, V BELEM (KRISTALNEM, TRSNEM) SLADKORJU PA JE LE SAHAROZA V zadnjem času se veliko piše in govori o medu v primerjavi z belim sladkorjem. Eden najbolj poklicanih, da pojasni razliko med obema je prim. Peter Kapš, dr. med. Kapš je upokojeni zdravnik, specialist, ki je služboval v Zdravstvenem domu v Novem mestu, Splošni bolnišnici Novo mesto, Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, dodatno se je izobraževal tudi na Inštitutu za pljučne bolezni na Golniku, na kardiološki kliniki v Zagrebu in Nemčiji. Napisal je več kot sto strokovnih člankov, večkrat je sodeloval kot soavtor knjig, napisal je 20 samostojnih knjig, med njimi Med in zdravje, Bolezni dihal in čebelji pridelki, Zdravljenje s čebeljimi pridelki (apiterapija), Čokolada kot hrana in zdravilo, Hrana in rak, Mleko za zdravje, Vino in zdravje itd. V nadaljevanju lahko preberete njegov članek z zgoraj zapisanim naslovom. Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sla-dilo iz skupine ogljikovih hidratov. Surovi oz. rjavi sladkor, ki je vmesni produkt ekstrakcije saharoze iz sladkornega trsa, vsebuje do 99,5 % saharoze v suhi snovi. Rafinirani oz. beli sladkor vsebuje več kot 99,5 % saharoze v suhi snovi. Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo, ki so ga proizvedle čebele. Nastane iz cvetličnega nektarja ali drugih izločkov živih rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane, to je izločkov žuželk, ki so na živih delih rastlin. Osnovno snov prinašajo čebele v panj, ga obdelajo, mu dodajo izločke svojih žlez, ga zgostijo in nato shranjujejo v pokritih celicah satja. Razlika med belim (kristalnim) sladkorjem in medom je več kot očitna. V belem sladkorju je le disaharid saha-roza, ki se razkroji v dva monosaharida, glukozo in fruk-tozo, drugega ni. V medu so tudi sladkorji, vendar v njem najdemo še več kot tisoč snovi, torej skoraj vse, kar vsebuje in potrebuje človeško telo, zato ima med posebne lastnosti, ne le sladkost. Glavne sestavine medu so: sladkorji, encimi, mineralne snovi, hormoni, protibakterijske snovi, kisline, dišavne snovi, vitamini, aminske kisline, flavonoidi in morebiti še kaj, pa še ni raziskano. Tisočletja je bil med edino sladilo. V tretjem stoletju našega štetja so se Indijci naučili zgoščati sok sladkornega trsa in tako je med dobil tekmeca v sladkorju. Kot sladilo je med skoraj izgubil svojo vlogo in jo prepustil sladkorju. Vendar so raziskovalci pozneje spoznali, da sladkor poleg trsnega oziroma pesnega sladkorja ne vsebuje nič. V medu pa je delež trsnega ali pesnega sladkorja majhen, ker sta v njem glavna grozdni in sadni sladkor. Poleg sladkorjev so v medu našli še veliko drugih (več kot tisoč), za človeka zelo koristnih sestavin. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje (monosaha-ride), zlasti fruktozo in glukozo, pa tudi disaharide, kot sta trsni in pesni sladkor (saharoza) in le v majhnih količinah polisaharide. V medu je običajno največ (33 do 42 %) fruk-toze, nekaj manj (27 do 36 %) glukoze, malo (1 do 4 %) saharoze. Razmerje teh sladkorjev je v medu zelo različno, odvisno od sorte medu in učinkovitosti encimov (inverta-ze, saharaze), ki pridejo v med delno z medičino, v glavnem pa iz čebeljih žlez. Čebela v mednem želodčku prinese v panj približno 50 mg nektarja ali mane. Nato čebela s posebnimi gibi iztisne nektar ali mano iz mednega želodčka na konec svojega rilčka, s čimer zmanjša vsebnost vode v nabranem sladkem soku. Rečemo lahko, da čebele nabrani nektar ali mano v panju obdelajo, čemur dodajo izločke nekaterih svojih žlez in med zgostijo. Čebele skladiščijo med v celicah satja, ki jih zaprejo z voščenimi pokrovčki, s čimer preprečijo, da bi med vezal vodo iz zraka. Potem sledi proces zorenja, v katerem se vsebnost vode še zmanjša, zaradi delovanja encimov pa se spremeni tudi sestava različnih vrst sladkorja. V medu je več fruktoze kot glukoze. Tudi v nektarju so količine sladkorjev različne. Fruktoza težje kristalizira, kot glukoza. V kristaliziranem medu so kristali glukoze obdani s tekočo fruktozo. Le-ta je slajša od glukoze. Čebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila. Zaradi zelo bogate sestave čebeljih proizvodov lahko včasih z njimi tudi preprečimo nastanek bolezni. Čebelji pridelki (med, cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek, čebelji strup) vplivajo na zdravje na številne načine. Predvsem delujejo ugodno na človeško telo, zlasti pozitivno na dvig imunosti in zdravja nasploh. S čebeljimi pridelki ne zdravimo osnovne bolezni, ampak z njimi pomagamo pri zdravljenju. Zavedati se moramo, da pri sladkanju tekočin (čaja, kave ...) z belim (kristalnim) sladkorjem, dobimo le občutek sladkosti, ugodja, medtem ko z uporabo medu dobimo tudi druge vrste sladkorjev, zlasti sadnega (fruktoze), poleg tega pa še vrsto drugih, za telo zelo koristnih snovi. Čebelarska zveza Slovenije 3 4jFunkešnica ~ marec 2018 IZOBRAŽEVALNI UTRIP PRESEJALNI PROGRAMI REŠUJEJO ŽIVLJENJA Po podatkih registra raka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani letno za različnimi oblikami raka zboli več kot 13.000 oseb, pri čemer je moških več kot polovica. Pri tem je potrebno omeniti, da je velik delež oseb, ki zbolijo in tudi umrejo, zbolijo za oblikami raka, ki so tesno povezane z zdravim življenjskim slogom. Primeren življenjski slog poleg uravnotežene prehrane, zadostne količine gibanja, opustitve kajenja in prekomernega uživanja alkohola vključuje tudi dosledno vključevanje v presejalne programe. Pre-sejanje je učinkovita javnozdravstvena metoda s katero skušamo z izbranimi diagnostičnimi postopki odkriti bolezen v njeni zgodnji fazi, preden se njeni znaki opazno izrazijo. Odkrivanje bolezni v zgodnji fazi, še pred pojavom bolezenskih znakov je pomembno, saj jo je takrat mogoče zdraviti z enostavnejšimi postopki, zdravljenje pa je tudi uspešnejše. Žal pa je število bolezni, katere imajo v svojem poteku izraženo t.i. predklinično (zgodnjo) fazo omejeno, hkrati pa tudi ne obstajajo za vse bolezni lažji postopki zdravljenja v zgodnji faza. Zato je še toliko bolj pomembno izkoristiti možnost, ki nam jih daje sam biološki potek bolezni in medicinska znanost v primerih bolezni, za katere imamo na voljo presejalne programe. Kateri presejalni programi potekajo v Sloveniji? Zelo znani presejalni programi so sistematski pregledi, ki se jih udeležujejo otroci in mladostniki. Največkrat pa ob omembi presejalnih programov pomislimo na presejal-ne programe za rakasta obolenja. V Sloveniji potekajo trije presejalni programi, ki ustrezajo zahtevnim kriterijem izvajanja teh programov. To so program zgodnjega odkrivanja raka materničnega vrat ZORA, program zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa in danke SVIT in program DORA za zgodnjega odkrivanja raka dojke, ki pa se žal trenutno še ne odvija v celotni Sloveniji. Komu in kako pogosto so ti programi namenjeni? Program Zora je namenjen ženskam med 20-64 letom starosti, ki so vsake tri leta povabljene, da pri svojem ginekologu opravijo pregled z brisom materničnega vratu. Program Dora je namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti, ki so vabljene da v diagnostičnem centru vsaki dve leti opravijo mamografski pregled. Tretji program je program Svit, ki je edini program namenjen tudi moškim in je namenjen prebivalcem Slovenije med 50. in 74. letom starosti, ki so vabljeni, da vsaki dve leti opravijo preprost test na prikrito krvavitev v blatu, katero dobijo domov po pošti. Uspešnost presejalnih programov je odvisna predvsem od dejstva ali so programi dostopni vsem prebivalcem ter od deleža prebivalcev, ki se vključijo v program. Sodelovanje v presejalnih programih je povsem prostovoljno. Želeli bi, da bi se presejalnih programov seveda udeležili vsi, žal pa je odzivnost pogosto bistveno nižja. Pregledanost žensk v triletnem obdobju v Pomurski regiji je z 68,9 % in je nekoliko nižja od pregledanosti žensk v Sloveniji, ki znaša 71,9 %. Čeprav rak materničnega vratu ni pogosta bolezen, pa je le-ta huda in močno prizadene ženske v rodni dobi. Še posebno pomembno je, da se preventivnih presejalnih pregledov udeležijo ženske, ki so starejše od 50 let. V programu Svit je po najnovejših podatkih o odzivnosti v lanskem letu le-ta v naši regiji nižja od slovenskega povprečja in je slabša med moškimi, kakor ženskami. V Pomurju od konca leta poteka tudi program Dora, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk, kar je pomembna pridobitev za našo regijo Program Svit je namenjen moškim in ženskam. Razlike, ki jih med spoloma pogosto opazimo tudi na drugih področjih povezanih z zdravim načinom življenja in skrbjo za zdravje se kažejo tudi v podatkih o odzivnosti na vabila v Svitov program. V Pomurski regiji se je v letu 2017 vabilu v program odzvalo 63 % vabljenih žensk in le nekaj več kot 56 % moških. Odzivnost se ne razlikuje samo glede na spol, ampak tudi glede na prebivališče, saj je ta v posameznih pomurskih občinah celo pod 50 %. Program Svit je zasnovan tako, da osebe, ki se odzovejo na vabilo v program na dom prejmejo dva testerja za preverjanje prikrite krvavitve v blatu, ki jih v priloženih kuvertah pošljejo v Svitov center za analizo. Osebe, ki imajo pozitiven rezultat so nato povabljene, da opravijo diagnostično kolonoskopijo. Nezavedanje o problemu raka debelega črevesa in danke in strah pred nadaljnjimi diagnostičnimi postopki in morebitno slabšo diagnozo ter pomanjkanjem informacij, so najverjetneje največji razlogi za nižjo udeležbo. V letu 2017 je negativni izid bil prisoten pri več kot 93 % oseb. Pri tistih, ki pa so bili napoteni na nadaljnje postopke pa so bile pogosto odkrite spremembe, ki predstavljajo večje tveganje za nastanek raka in opravljeno ustrezno zdravljenje. S tem se je preprečil nastanek resnejše bolezni in pomembno izboljšala kvaliteta življenja. Kje lahko posamezniki pridobijo dodatne informacije o programu Svit? Osebe, ki želijo pridobiti dodatne informacije o poteku samega programa lahko obiščejo spletno stran programa, kjer so na voljo številne koristne informacije. V sodelovanju s centrom Svit na območni enoti NIJZ pripravljamo dogodke, kjer prikažemo tudi model debelega črevesa. Koledar dogodkov je prav tako objavljen na spletni strani programa Svit. Na voljo pa je tudi klicni center Svit, kjer na telefonski številki 01/62-04-521 zainteresirani posamezniki prejmejo odgovore na morebitna vprašanja o poteku programa. Če so bili rezultati vašega izvida pozitivni, pokličite v Klicni center, kjer se bodo z vami dogovorili o kraju in času, ki vam najbolj ustrezata, da vas naročijo na kolonoskopijo. Udeležba v presejalnih programi je koristna za zdravje posameznikov in je pomemben člen v načinu življenja povezanim z zdravjem. Ta pa je nasploh pomemben pri preprečevanju nastanka večine bolezni sedanjega časa. Vsakdo lahko sprejme ukrepe, s katerimi bo zmanjšal tveganje za nastanek raka. Martin Ranfl dr. dent. med., spec. Mirjana Šooš, regijska koordinatorka Programa Svit Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Murska Sobota Funkešnica ~ marec 2018 IZOBRAŽEVALNI UTRIP SOPA - SKUPAJ ZA ODGOVOREN ODNOS DO PITJA ALKOHOLA Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo v letu 2016 pričeli s projektom SOPA, katerega kratice pomenijo Skupaj aa odgovoren odnos do pitja alkohola. Projekt bo trajal do konca leta 2020, osnovni namen pa je odpraviti oziroma zmanjšati tvegano in škodljivo pitja alkohola v Sloveniji ter s tem zmanjšati negativne posledice na različnih ravneh posameznikovega življenja ter vzpostaviti odgovoren odnos do alkohola pri vključenih deležnikih. Projekt SOPA temelji na uvedbi interdisciplinarnega pristopa k odkrivanju in podpori pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkdhola med odraslimi prebivalci. Pristop vključuje deležnike iz zdravstvenega in socialnega sektorja, nevladnih organizactj, katerih eodročja dela oziroma programi obravnavajo ranljive skupine. Trenutno smo v pred ilotni fazi projekta, ki zajema predvsem vzpostavljanje sodelovanja z vsemi zunanjimi deležniki, ki bodo pristop izvajali. Medsektorsko sodelovanje več profilov različnih poklicev znotvaj 18- lokalnih okvlij po Sloveniji prinaslavljaniu alkoholne problematike, pvstaeljv dobre temelje, da nam bo tekom treh let skupaj uspel oblikovati učinkovit pristop, s katerim bomo pomembno prispevali k celovitejšemu reševanju vprašanja tveganega in škodljivega pitja. Slednje je pri nas pogosto prisotno, kar kažejo tudi številke. Slovvnija se glede oboega posledic zarad° škodljive rabe alkohola nahaja v samem eveopskem rrhu. Podatki razisčvve o Uporabi tobaka, alkohola in prepovedanih drog (20ia) kažejo, da v S-kveniji 43 % prebivalcev med 25 in 64 letom, alkohol pije čez mejo manj tveganega pitja alkohola ali pa se je v zadnjem letu visoko tvegano opilo. CINDI raziskava je razkrila, da se kar 28 % moških in 16 % žensk v starosti od 25 do 34 let opija enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje. Visok odstotek potrjuje tudi podatek o registrirani porabi alkohola, ki se giblje msd 10,3 io 13,5 litra čisteg a alkohola na odraslega prebivalca naleto. V mokrikulturi, kije značiln a za Slovenijo, pitje alkohola ni problematično le med odraslim prebivalstvom, ampak tudi med populacijo mladih. Na podlagi raziskave HBSC (Health Behavior in Schol-Aged Children ali Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju) 2014, ki je zajela reprezentativni vzorec slovenskih šolanih 11-, 13- in 15-le-tnikov, se je izkazalo, da je 30,3 % 15-letnikov že bilo opitih vsaj dvakrat, ne glede na spol. Prav tako 13,9 % 15-letnikov pije alkoholne pijače vsaj enkrat te-densao (ktem primeru več fantov kot deklet). V slaaosti 033 let aij manj jeprvič pilo alkoholno pijačo že 39,5 % mladih. Tvegano pitje alkohola predstavlja za državo tudi znatno finančno breme. Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohvla, so v letih 2011— 2014v Sloveniji v povprečju znašali 153 milijonov evrov letno.Pri tem niso všteti stroški zaradi pro-metn h nezgod, nasilja v družini in drugih kriminalnih dejanj, kar številko dvigne na 234 milijonov evrov. Cilj naših skupnih prizadevanj je, da z uvedbo interdjsci-plinarnega pristopa, ki združuje deležnike iz razl-čnjh področij de-a, pripomoremv k zmanjšanju negativnih posledic tkegavega in škodljlvega pitja na različnih ravneh pvsčmeznikovega življenj o ia vzpostavimo odgovornejšiodnos dopitja alkohola v Sloveniji. Menimo, da k temu pripomore tudi medsebojno sodelovanje v akcijah, kot je 40 dni brez alkohola, ki prav tako stremi k zmanjšanju alkoholne problematike v Sloveniji. www.nijz.si/sl/sopa-skupaj-za-odgovoren-odnos-do-pitja-alkohola Fünkesnica ~ marec 2018 NAREJENO DOMA Pred nami so velikonočni prazniki in s tem za marsikoga tudi dilema, kako se lotiti letošnjih pirhov, da bodo čim bolj unikatni, posebni, atraktivni, drugačni. V nadaljevanju predstavljamo nekaj idej, ki jih lahko uporabite pri ustvarjanju velikonočnih pirhov. NARAVNA BARVILA Poznamo dva načina barvanja pirhov - prvi je z dodajanjem barve v vodo, v kateri se jajce kuha, drugi pa, da barvamo jajca, ki so že trdo kuhana. Večji efekt bomo dosegli s svežo in zamrznjeno zelenjavo, v primerjavi z vloženo (dobimo bolj bledo barvo). Če bomo barve prevreli z dodatkom kisa, bodo močnejše. Nekatere sestavine se morajo prevreti, da spustijo barvo, spet druge se lahko uporabljajo hladne. Pri hladnem barvanju jajca potopimo v vodo, ki ji dodamo barvilo in največ eno čajno žličko kisa. Nato jajca postavimo v hladilnik, dokler ne dobimo želene barve. Dlje časa pustimo namakati, temnejša bo barva. 0 SIVKASTA: sok rdečega grozdja, cvetovi vijolic in 2 žlici limoninega soka 0 VIJOLIČNOMODRA: cvetovi vijolic, manjša količina lupin rdeče čebule (prevrite), hibiskusov čaj, rdeče vino 0 MODRA: vložene borovnice, listi rdečega zelja (prevri- te), sok rdečega grozdja 0 ZELENA: špinačni listi (prevrite), tekoči klorofil 0 RUMENA: olupki pomaranče ali limone (prevrite), zelenje korenja (prevrite), semena zelene (prevrite), mleta kumina (prevrite), mleta kurkuma (prevrite) 0 ZLATORJAVA: semena kopra 0 RJAVA: močna kava, instantna kava, rjave orehove lupine (prevrite), črni čaj 0 ORANŽNA: olupki rumene čebule (prevrite), mlet čili, mleta paprika 0 ROŽNATA: rdeča pesa, maline, sok rdečega grozdja, sok vložene rdeče pese 0 RDEČA: veliko olupkov rdeče čebule (prevrite), vložene češnje s sokom, sok granatnega jabolka, maline VZORCI NA PIRHIH Za različne vzorce lahko uporabimo tako domače zelenje, kakor tudi nalepkice, ki jih izrežemo z debelejšega lepilnega traku, ki jih pred barvanjem nalepimo na pirhe. Po obarvanju nalepkice preprosto odstranimo. PIRHI OVITI Z VRVICO Če nam čas dopušča, lahko pirhe okrasimo tako, da jih ovijemo v vrvico. Jajca sproti mažemo z univerzalnim lepilom, nato pa jih vrstico za vrstico ovijamo z vrvico. Lahko eksperimentiramo z različnimi barvami vrvic, s čimer dosežemo mavrično podobo pirhov. SERVIETNA TEHNIKA Jajca obarvamo v poljubne pastelne barve. Nanje nato položimo sličico s serviete (le zgornji sloj serviete) ter jo previdno premažemo s čopičem, ki smo ga namočili v mešanico vode in lesnega lepila (mekol). BISERNI PIRHI Bisere na jajčni lupini lahko pričaramo tako, da jih sku hamo v teranu namesto v vodi. Pri tem pazimo, da se v loncu jajca med seboj ne dotikajo. Po kuhanju jih lahko še nekaj časa pustimo, da se v vinu ohladijo. Biserni učinek je možno doseči le z vini, ki vsebujejo veliko vinskega kamna. Mateja Žalik Rus Viri: www.zenski-svet.si; Janja Žalik Jerebic; www.njena.svet24.si Fünkesnica ~ marec 2018 NAPOVEDNIK DOGODKI V OBČINI VERŽEJ :: MAREC « JUNIJ 2018 DATUM URA DOGODEK VSEBINA LOKACIJA ORGANIZATOR 23. 3. 2018 11.00 Jubilejna 10. razstava pirhov slovenskih pokrajin in velikonočnih iger Slovesnost ob odprtju razstave pirhov slovenskih pokrajin in velikonočnih iger Puščenjakova dvorana Centra DUO Veržej Zavod Marianum Veržej - Center DUO 23. 3. 2018 18.00 Ženam in pomladi Kulturna prireditev Kulturna dovrana Janeza Ferenca v Veržeju Osnovna šola Veržej 30. 3. 2018 8.00 -15.00 Vpis novincev v novo šolsko leto in »dan odprtih vrat« Vpis novincev v novo šolsko leto in »dan odprtih vrat« Vrtec Veržej Vrtec Veržej 7. 4. 2018 9.00 Čistilna akcija Čiščenje okolice naselja Banovci Okolica naselja Banovci TD Banovci 7. 4. 2018 18.00 12. občinski turnir v pikadu Pikado turnir Gasilski dom Banovci ŠRD Banovci 14. 4. 2018 19.00 Koncert Plavček slavček Koncert ljudskih pesmi, ki so se prepevale ob vasovanju Kulturna dvorana Janeza Ferenca v Veržeju KD Slavko Osterc Veržej 19. 4. 2018 20.00 Tadej Toš - Če bi jaz bil precednik Kulturna predstava Kulturna dvorana Janeza Ferenca v Veržeju Boris Ferk s. p. 20. 4. 2018 9.00 -13.00 Dan odprtih vrta Dan odprtih vrta Čebelarskega društva Veržej Čebelnjak pri Zavodu Marianum Čebelarsko društvo Veržej 29. 4. 2018 16.00 Pletenje venca za majniško drevo v Veržej u pred trgovino Narcisa TD Veržej 30. 4. 2018 18.00 Postavitev majniškega drevesa Postavitev majniškega drevesa pred trgovino Narcisa TD Veržej 30. 4. 2018 19.30 Postavitev majniškega drevesa Pletenje venca, postavitev majniškega drevesa in kresovanje pred gasilskim domom TD Banovci 30. 4. 2018 20.00 Kresovanje Kresovanje za Termami Banovci PGD Banovci 29. 4. - 1. 5. 2018 10.00 -17.00 10. dnevi odprtih vrat Degustacije, ogled muzeja, čebelarstva, zeliščnih vrtov ... Čebelarski muzej Krapje Čebelarstvo Tigeli 1. 5. 2018 9.00 Prvomajski nogometni turnir Prvomajski nogometni turnir ter Turnir Veržerj Open za selekcije U-7, U-9 in U-11 Nogometno igrišče Veržej ŠD NK Veržej 4. 5. - 3. 6. 2018 Razstava ročnih del Razstava, ki jo tradicionalno organiziramo v Centru DUO, kaže ustvarjalnost domačinov Center DUO, Puščenjakova dvorana DU Veržej, KD Slavko Osterc Veržej - sekcija Murske ribice, Zavod Marianum Veržej -Center DUO 5. 5. 2018 9.00 Srečanje družin prvoobhajencev Srečanje družin otrok, ki se pripravljajo na prvo obhajilo Zavod Marianum Veržej Marijanišče 13. 5. 2018 10.30 Kulinarična razstava Dobrote naših gospodinj: kulinarična razstava Gasilski dom Banovci Gospodinje Banovec 10. 5. 2018 18.00 Nastop učencev Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer Zaključni nastop učencev Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer Kulturna dvorana Janeza Ferenca v Veržeju Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer 15. 5. 2018 15.30 Dan družine Športno popoldne s starši Vrtec Veržej 19. 5. 2018 Bogračijada Tekmovanje ljubiteljev domačih jedi v kuhanju bograča Dnevni bar pri Bobnjaru Dnevni bar pri Bobnjaru 19. 5. 2018 20.00 Vigilija ob prazniku Marije Pomočnice Sveta maša in procesija z lučkami Kovačičeva dvorana Zavoda Marianum Veržej Marijanišče, župnija Veržej 20. 5. 2018 14.00 Romarski shod ob prazniku Marije Pomočnice Molitvena ura, procesija in sveta maša ter blagoslov sonaravnega vrta župnijska cerkev, dvorišče Marijanišča Marijanišče, župnija Veržej 26. 5. 2018 19.00 Slovesna prireditev ob občinskem prazniku ter tradicionalni Osterčev večer Slovesna prireditev ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj in nagrad ter tradicionalni Osterčev večer Kulturna dvorana Janeza Ferenca v Veržeju Občina Veržej 8. - 9. 6. 2018 9.00 -9.00 24 ur z reko Muro 24 ur z reko Muro - raziskovalni, izpbraževalni in doživljajski dogodek Nogometno igrišče Veržej Občina Veržej, Zavod za varstvo narave Maribor 8. 6. 2018 9.00 -16.00 Dan odprtih vrta Dan odprtih vrta Čebelarskega društva Veržej Nogometno igriščo Veržej Čebelarsko društvo Veržej 9. 6. 2018 9.00 29. srečanje krvodajalcev Slovenije 29. srečanje krvodajalcev Slovenije Nogometno igrišče Veržej Rdeči križ Veržej 20. 6. 2018 15.30 Slovo vrtcu, pozdrav šoli Zaključna prireditev Park pred vrtcem Vrtec Veržej 23. 6. 2018 18.00 Prevzem gasilskega praporja Gasilska proslava ob prevzemu praporja s skupino Mladi Pomurci Gasilski dom Banovci PGD Banovci 24. - 30. 6. 2018 Frančiškov tabor Taborjenje Frančiškovih otrok Trio kamp Veržej s. Zalika Svenšek Za podrobnejše informacije nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej (pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00). TIC Veržej Puščenjakova 1 SI - 9241 Veržej T: +386 51 654 778 E: ticverzej@gmail.com FB: tic.verzej Fünkesnica ~ marec 2018 KULTURNI PRAZNIK IN PREIMENOVANJE DVORANE 6. FEBRUAR 2018 FOTOKRONIKA Pr^nik 2018; ^.»«Sost, ■i --"i^"« mma i i Tsr«» iSSr-^i II i * al- fc " • * ¿Nii Vr: * m A Kulturni program so oblikovali in izvedli učenci Osnove šole Veržej in Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, pod mentorstvom Vande Novak. KULTURNO DVORANO SMO OB TEM DOGODKU PREIMENOVALI V KULTURNO DVORANO JANEZA FRENCA. razstava pirhov slovenskih pokrajin in velikonočnih iger od 23. marca do 2. maja 2018 Puščenjakova dvorana Rokodelskega centia DUO Veržej Elizabeta Urisk, Dobrovnik Prekmurske remenke Razstavo si lahko ogledate od 23. marca do 2. aprila vsak dan od 9. do 17. ure, po 2. aprilu ob delavnikih od 9. do 15. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Za skupine po dogovoru. Zavod Marianum Veržej Center DUO Puščenjakova ulica 9241 Veržej 051 654 778 center.duo@marianum.si www.marianum.si Organizatorji razstave Zavod Marianum Veržej, TIC Veržej, Občina Veržej, Pomurski muzej Murska Sobota, Družina d.o.o.