Srednješolski vestnik. Reformni srednješolški zavodi in naši odnošaji. Prof. Josip Wester, Ljuljana. Srednje šole pri nas. Po tem splošnem pregledu sedanjega ustroja avstrijskih srednjih §ol se ozrimo na naše srednje šole, t. j. tiste srednješolske zavode, na katerih se poučuje deloma y slovenskem učnem jeziku — srednjih šol s popolnoma slovenskim učnim jezikom, kakor znano, nimamo — in katere pohajajo učenci slovenske narodnosti. Pri tem prihajajo v poštev vsi zavodi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, ki pa se — to bodi že tu omenjeno — po uporabi učnega jezika v posameznih predmetih med seboj dokaj razlikujejo. Na Kranjskem je šest državnih in ena zasebna gimnazija; med temi je edina zasebna (škofovska) gimnazija v Št. Vidu slovenska, dočim so štiri državne (v Ljubljani I. in II., v Kranju in v Novem mestu) dvojezične, t. j. v nižjih razredih slovenske, v višjih pa se poučujejo nekateri predmeti slovenski, drugi pa nemški. Ljubljanska gimnazija z nemškim učnim jezikom in kočevska prihajata le toliko v poštev, da jih poseča tudi nekaj učencev slovenske narodnosti. Vse kranjske gimnazije so humanistične, edino novomeška ima še značaj »stare« realne gimnazije, ker je na njej pouk v prostoročnem risanju obvezen. Sicer pa bi se moral ta predmet po novem učnem načrtu na vseh gimnazijah obligatizirati. Na Štajerskem upoštevamo le tri državne zavode: gimnazijo v Mariboru, v Celju in takozvane samostojne gimnazijske razrede s slov. nemškim učnim jezikom v Celju, ter eno deželno gimnazijo v Ptuju. Gimnaziji v Celju in Ptuju sta docela nemški, le da je za učence slovenske narodnosti slovenščina obvezen učni predmet; mariborska gimnazija pa ima v nižjih razredih dvojezične vzporednice, slično kakor so samostojni celjski razredi utrakvistični, ki pa so v upravnem oziru združeni z nemško veliko gimnazijo. Na gimnazije, oz. realno gimnazijo v Gradcu se nam ni ozirati, ker jih obiskujejo le neznatno število Slovencev (do deset), za katere pa je slovenščina obvezna. Na Koroškem so tri državne nemške gimnazije: gimnazija v Celovcu, ki ima v nižjih štirih razredih tudi realne paralelke, realna gimnazija v Beljaku in c. kr. samostanska gimnazija v Št. Pavlu. In končno na Primorskem. Tu je pet zavodov, ki jih posečajo Slovenci v večjem številu" državna gimnazija v Trstu, ki ima v I. in II. razredu tudi realne vzporednice z nemškim učnim jezikom; državna gimnazija v Gorici, po učnem jeziku nemška, a ima,v prvih dveh razredih slovenske paralelke humanist. gimnazije, dočim so italijanske paralelke realnega značaja; nemška državna gimnazija v Pulju, hrvaška državna gimnazija v Pazinu in občinska mala realna gimnazija v Voloskem s hrvaškim učnim jezikom. Italijanske gimnazije v Trstu, Kopru in Pazinu ter realna gimnazija v Pulju so za nas brez pomena, ker imajo le neznatno število slovenskih, oz. hrvaških učencev. Vseh teh gimnazijskih zavodov na našem ozemlju je torej 19. Še manj slovenske so realke; edina, zdaj že državna realka v Idriji je dvojezična, dočim je državna realka v Ljubljani nemška, le da je za Slovence slovenščina obvezen predmet in da se v nižjih dveh razredih poučuje tudi verouk za slovenske učence v slovenskem jeziku. Državne realke v Mariboru, Celovcu, Gorici in Trstu so vseskoz nemške. Italijanski realki v Trstu in Pulju ter nemška v Gradcu (dve državni in ena deželna) so za nas brez pomena, ker imajo neznatno število slovenskih učencev. Realk na našem ozemlju je torej šest. (Konec prihodnjič.)