Leto 1895
245
Državni zakonik
m
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XLTX. — Izdan in razposlan dné 16. julija 1895.
s®l>inn: Št. 100. Zakon, s katerim se izpreminja več določil zakona z dné 11. junija 1879. L, ki ureja za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane, priskrbo stanovanj in stranskih potrebščin, ki jih potrebuje ob času mini stalno vojstvo, vojno pomorstvo in deželna bramba.
100.
&ikon z dne 25. junija 1895. 1.,
* ^erim se izpreminja več določil zakona z dné J' junija 1879. I. (Drž. zak. št. 93.), ki ureja za ra'|evine in dežele, v državnem zboru zastopane, Ppiskrbo stanovanj in stranskih potrebščin, ki jih Potrebuje stalno vojstvo, vojno pomorstvo in deželna bramba.
S pritrdilom obéh zbornic državnega zbora ukazujem takô:
Člen I.
Določila §°“ 3., 4., 5., 6., 30., 31., 33., 34., in 56., potem izkaz F zakona z dné 11. ju-'Ja'1879. 1. (Drž. zak. št. 93.) izgubé stém svojo m°č ‘n veljavo,
Dori oznamenjeni paragrafi naj v prihodnje s OVejo tako;
krdelu, eno stotnijo pri deželnobrambenih pehotnih krdelih ali en eskadron pri jahajočih deželnobrambenih krdelih — ne vštevši kakih oficirskih sta-novališč, hranišč, stražnic in drugačnih stranskih potrebščin v istem poslopji, — tedaj je nastanje-vanje vkupno.
V nasprotnem slučaji je posamezno nasta-njevanje.
Pri vkupnem nastanjevanjl je priskrbeti posebne prostornosti, ki niso ob istem času drugim svrham namenjene.
Pri posameznem nastanjevanji je moštvo, kolikor moči, nastaniti v sobah ali izbah, ločenih od stanodajnikovega stanovišča, katere je po potrebi razsvetliti in pozimi kuriti.
§• 4.
V tem zakonu rabljeni izraz »vojaštvo“ obseza vojstvo, vojno pomorstvo, deželno hrambo in črno vojsko.
§•3.
§• 5.
Ako se v enem in istem poslopji priskrbé sta-Vanja za najmenj pol stotnije (kompanije) pri pe-1 ali lovskem krdelu, četrt eskadrona ali samsko postavljen pijonirski vod ali nadomesten stežčr t a(1(ir) pri konjištvu, pol baterije pri vojnem Phistvu, pol stotnije pri trdnjavskem topništvu, pol to°tniie pri pijonirskem krdelu ali železniškem in Omskem polku, en eskadron pri vozarskem
Za vkupno nastanjevanje je po vrsti, kakor je tü dol) povedano, uporabljati:
a)	erarne vojaščnice,
b)	druga razpoložna in po komisijskem izvidu pripravna državna poslopja;
c)	vojaščnice ali zasilne vojaščnice, ki jih na razpolago dajo dežela, okraj, občina ali zasebniki.
(8»ov»aU«h.)
64
V slučajih posebne potrebe more s privolitvo finančnega ministra država predmete za nastanje-vanje novo priskrbeti proti povračilu, kakor je pre-videno v tern zakonu.
Vojaščnice so poslopja, katera so samo in edino namenjena za vojaško nastanjevanje. Delé se v vojaščnice 1. in 2. vrste.
Za vojaščnico 1. vrste naj velja tisto poslopje, katero je bilo zidano nalašč v ta namen in, kar se tiče obločnega prostora in druge kakovosti, vstreza zahtevam, ki se ustanové ukazoma.
Za vojaščnico 2. vrste naj velja tisto poslopje, katero, kar se tiče obločnega prostora, popolnoma vstreza vojaščnicam 1. vrste, kar se pa tiče njegove kakovosti, manjšim zahtevam, ki se ustanové ukazoma.
Zasilne vojaščnice pak so tista za vkupno nastanjevanje uporabna stanovanja, ki se nahajajo v poslopjih, ne samo in edino za nastanjevanje namenjenih, in pa tista, katera, kar se tiče obločnega prostora ali kakovosti prostornosti, ne vstrezajo popolnoma zahtevam za vojaščnice.
Ali je priskrbeti vojaščnico 1. ali 2. vrste ali pa zasilno vojaščnico, to se prepušča dogovoru vojaškega upravstva z dotičnim priskrbnikom.
Na vojaščnice in zasilne vojaščnice mereča določila veljajo tudi za marodnice in vojaške bolnice in pa krdelske premeščevalnice (transportne hiše), katere naj, ako se priskrbé v nalašč za to namenjenem poslopji in vstrezajo vsem drugim zahtevam, veljajo kakor vojaščnice, drugače pa kakor zasilne vojaščnice.
Ali naj kàko poslopje velja za vojaščnico
1.	ali 2. vrste, ali pa za zasilno vojaščnico, o tem razločajo na podlogi izvida meševite komisije dotični ministri dogovorno.
Samo kader vkupno nastanjevanje ni mogoče, naj se oskrbi posamezno nastanjevanje.
§- 6.
Ako se zahteva, da naj se kaka (erama ali neerarna) vojaščnica ali zasilna vojaščnica čisto opusti zaradi bistvenih nedostatkov v stavbeno- ali zdravstveno-policijskem oziru, naj o potrebnosti, da se čisto opusti, dobivši izvid meševite komisije razloča minister za deželno bran, poslušavši finančnega ministra, in to pri vojaščnicah ali zasilnih vo-jaščnicah vojstva (vojnega pomorstva) porazumno z državnim vojnim ministrom.
Nastanjevalna potrebščina, ki nastane po term more sc zahtevati na podstavi tega zakona.
Opustiti se more kaka v §" 5. pod c) ozna-menjenih neerarnih vojaščnic ali zasilnih vojaščniCi zato da se uporablja v kake druge, ne nastanjevalne namene (§. 7.) ali da se prodâ — razen slučaja, ko dotične vojaščnice ali zasilne vojaščnice vsled pr®' membe stalne mirovne razpostave za nastanjevanje ni več potreba — samo po tem, ko se je priskrbela druga vojaščnica ali zasilna vojaščnica z enakim obločnim prostorom sè strani priskrbnika vojaščnice ali zasilne vojaščnice, katero je opustiti.
Tudi se ne smejo erarni stanovalni predmeti uporabljati za druge, ne nastajevalne namene (§. 7.), ali prodati se, če se ni priskrbelo enako vredno nadomestilo — razen slučaja, ko predmeta vsled premembe stalne mirovne razpostave za na-stanjevalne namene ni več potreba.
Za začasne razmere, katere bi se morebiti po* dale iz prej omenjenih slučajev, morejo se tudi s posebnimi pogodbami, todà vselej samo za malo časa, ukrenili začasne naredbe.
§- 30.
Povračilo za stanovišča vojaških gažistov, in pa za druge potrebne prostornosti, razen stanovanj za moštvo, kakor tudi za njih hišno opravo, daje vojaško upravstvo (§. 19.) po določenih stanarinskib razredih.
Uvrščujejo se v té stanarinske razrede občine, in pristojbine v vsakem teh stanarinskib razredov se določujejo po ministru za deželno bran porazumno s finančnim in državnim vojnim ministrom, od 10 do 10 lét na podstavi poprečnih najemnin, najdenih za uporabo prostornosti in oziroma hišne oprave v petih neposrednje prej preteklih letih.
Ovedujoč poprečne najemnine je vračunjati najemnika zadevajoče javne najemninske naklade (najemninski, šolski davek i. e.). Kako postopati o takih ovedbah, ustanovi se ukazoma.
Veljavnost zdaj za čas od 1. januvarja 1891-1-do konca decembra 1895. 1. moč imajočih tarifnih postavkov se podaljšuje do konca leta 1900.
Ako pa v desetletni tarifni dobi več v eni postaji bivajočih vojaških gažistov, na podstavi §n 25.,odst. 2. tega zakona, dejansko stanovanj zahteva od občine, in večina najemnin, ki jih za la stanovanja plačuje občina, preseza sredino med povračilom, ki P° tarifi pristoji občini, in pa tistim, ki ji gré po prvem višjem stanarinskein razredu, more ta občina ako
Je uvrščena v stanarinski razred, nižji od prvega, po re oklih prvih petili letih tarifne dobe, zahtevati
novo razredbo.
Z nova naj se potem ta občina uvrsti v kak o atnruinski razred veljajoče stanarinske tarife za o Hk P6t tar^ne dobe na podstavi in po meri e e v kraju'navadnih najemnin, katero je opraviti po 0<lst. 2. in 3. tega paragrafa.
Nasprotno se more po preteklih prvih petih
.»44 uoIf« X	• /»	-	- "	*	■	«	1	«•
Če
du ohstojé pogoji
razred.
-L 11 tarifne dobe z nova razrediti kaka občina, so se najemnine tako znižale, da se more spoznati, uvrstitev v nižji stanarinski
2a ^ova stalna garnizijska mesta je, kadar gré v,™*» vkupnih stanovanj (§. b.), na podstavi
dotič
Hfni
aju navadnih najemnin, ki jih je ovedeti ob času
116 ^omembe, uvrstiti v stanarinski razred. Ta-j^j' p0stavk’’ gredö potemtakem, veljajo do prior 'l6 .sP^°§ne najemninske uredbe, eventuvalno, do e eklih prvih petih lét ene tarifne dobe, tudi za
listna
sk kr Snovanja in stranske potrebščine, pri-gré ^•le zunaj vojaščnice (zasilne vojaščnice). Ako m Pr' novih garnizijskih mestih samo za posa-o /n? nastanjevanje, merodajne so do preteklih gori v, enJen'h dob za uvrstitev v stanarinski razred , raju navadne najemnine, ki jih je ovedeti takoj, Ie došlo krdelo.
. Posamezne občine se morejo, po načelih tega j a8rafa izjemoma z nova uvrstiti tudi za dobo od • januvarja 1896. 1. do konca 1. 1900., ako se za ’ °8lasijo še v teku leta 1895.
§. 31.
jI Povračila, ki jih bo vojaško upravstvo za vsak j “ P^aževalo za stanovanje podoficirjev in ostalega Znesk'a' '° Pa k<^nj’ »^navijajo se z nastopnimi
1. Za oskrbo enega moža:
1. vvojaščnici 1. vrste:
za	stanovanje........................3'5	kr.
'	»	hišno opravo......................0'2	„
’	kurjavo in svečavo................ 1‘3	„
'	»	Posteljo .........................1-0	„
skupaj . 6-0	kr
2 v vojaščnici 2. vrste:
“j Za stanovanje..........................21 kr.
n hišno opravo .	.................02 „
n kurjavo in svečavo ....	. l-3 „
' » Posteljo.................. ... 1-0 „
3. v zasilni vojaščnici:
a)	za stanovanje . .	.
b)	„ hišno opravo
c)	„ kurjavo in svečavo
d)	» posteljo . . .	.
.	.	.	.1-0	kr.
•	.	•	0'2	„
.	•	•	1-3	„
.	.	:___J_;0	„
skupaj . 3 5 kr. -
4. pri posameznem nastano-
vanji.......................1’5 kr,
če se ni priskrbelo kurivo in kuhinjska posoda (§ 26.). ...	1 0 „
II. Za oskrbo enega konja:
1. v vojaščnici 1. vrste:
a)	za stan . .................... . 3*0 kr.
b)	„ orodje....................... 04 „
c)	„ svečavo ...	. .	. • 0'3 „
skupaj . 3-7 kr.
2.	v vojaščnici 2. vrste:
a)	za stan.................. .... 1-8 kr.
b)	„ orodje..............................04 „
c)	„ svečavo............................ . 0’3 „
skupaj . 2'5 kr.
3.	v zasilni vojaščnici:
a)	za	stan..............................1'5	kr.
b)	„	orodje..........................0-4	„
c)	»	svečavo..........................0-3	„
skupaj . 2-2	kr.
4.	pri posameznem nastanje-
vanj i...........................1'5	kr.
Slamo za naštel priskrbuje pri vkupnem nastanjevanji kakor pri posameznem vojaško upravstvo.
Gnoj ostane pri vkupnem nastanjevanji vojaškemu upravstvu, pri posameznem priskrbniku hleva.
Pridobljena pravica do spredaj za vojaščnice in zasilne vojaščnice ustanovljenih povračil ostane za dobo, ko se uporabljajo oni predmeti, v veljavi tudi tedaj, če se z ozirom na kakovost vojaščnice in zasilne vojaščnice vsled tega zakona ali v prihodnje zahteva več.
Pri vojaščnicah 2. vrste in pri zasilnih vo-vojaščnicah se stranske potrebščine in stanovanja
skupaj 4-6 kr.
za gažiste in podoficirje, po vsakokratni kakovosti, na podstavi predlogov meševite poklicane komisije, po odloki ministerstvene stopinje, povračajo z dvema tretjinama ali s tremi četrtmi potarifne najemnine.
Ako se pri vojaščnicab 2. vrste oficirski paviljon izjemoma sezida po določilih za vojaščnice 1. vrste, povrača se zanj po polni potarifni najemnini.
Pristojbine, ki ob času, ko se priskrbuje vojaščnica ali zasilna vojaščnica, gredö za potarifno povračilo za prostornosti, ostanejo za vso dobo obtožnega jamčenja, kakor tudi dokler se še dalje rabi vojaščnica (zasilna vojaščnica), neizpremenjene.
Gledé že do sedaj priskrbljenih vojaščnic ostanejo pristojbine, veljajoče tisti čas, ko stopi v moč in veljavo ta zakon, ako so v vkupnem znesku povračilu, ustanovljenemu ob času priskrbe dotične vojaščnice, vsaj enake, za ves čas jamčene obložne dobe neizpremenjene. Isto velja za dosedaj priskrbljene zasilne vojaščnice, dokler se uporabljajo. Ako bi pa sedanje povračilo bilo manjše kakor je bilo ob času, ko se je priskrbela vojaščnica, oziroma zasilna vojaščnica, potarifno ustanovljeno in v tedanji tarifni dobi zanjo rés dano povračilo, tedaj ima priskrbnik pravico za ostali čas jamčene obložne dobe — oziroma pri zasilnih vojaščnicab za dobo uporabe — počenši od dnč, ko stopi ta zakon v moč in veljavo, zahtevati s početka prisojeno mu povračilo. Ko preteče jamčena obložna doba, daje se, če se ne dogovori za vojaško upravstvo ugodnejša pogodba, povračilo za vojaščnice, priskrbljene pred veljavnostjo tega zakona, po tistem razredu tedaj veljajoče stana-rinske tarife, v katerega bo občina uvrščena.
§■ 33.
Za vojaščnice in zasilne vojaščnice, katere se pod veljavnostjo tega zakona, novo priskrbé, more se dodeliti obložno jamčenje do 25 let največ. Dokler traja obložno jamčenje, se počenši od dné, ko se je dotični predmet predal vojaškemu upravstvu, jamči nepretrgano prejemanje pristojbin za stanovanje, brez ozira na to, če je kàko nastanjevanje prestalo ali se opustila obloga tako, da se — ako ni moči s priskrbnikom dogovoriti koristi vojaškega upravstva bolj vstrezajoče pogodbe — v dobi, kolikor je manjka do jamčene obložne dobe, dalje plačuje povračilo, kolikor ga gré po §u 31., oziroma po tarifi, za golo stanovanje.
V ostalem se vojaškemu upravstvu prihranja pravica, poslopje, katerega ni potreba za nastanjevanje krdél, za dobo, ko se daje povračilo, uporabljati za druge vojaške namene, ali v druge namene v najem dati.
Ako se je kâko pod obložnim jamčenjem Prl' skrbljeno poslopje vsled kake izredne dogodbe, n* primer vojske ali ujime, po izvidu odposlane meše-vite komisije in razloki pristojnih oblastev, progla' silo, da je celoma ali delovito stalno uporabno, bode se dajalo vstrezno povračilo. To velja tudi za slučaj, ako se je vzdrževanje kakega priskrbljene?* predmeta za stanovanje tako zanemarilo, da se a1 celoma ali delovito proglasi za neuporabno.
Za vojaščnice, ki so se uporabljale že pred ve ljavnostjo tega zakona, in pa za vojaščnice, ki so se pod veljavnostjo lega zakona novo priskrbele, ter Z* zasilne vojaščnice, proti jamčenju obložne dobe prl skrbljene, daje se po preteku jamčene dobe, ko na stanjevanje začasno prestane ali pa se obloga pop01' noma opusti, povračilo dalje v izmeri, pripadajoči za golo stanovanje še tri mesece.
Pri zasilnih vojaščnicab, priskrbljenih brez jamčenja obložne dobe, plačuje se po Pre' Stanku obloge povračilo, kar ga gré po §" 31., fatn° še en mesec, oziroma potarifno povračilo do časa’ ko preteče v §" 28. predpisani najemni čas.
V	obéh poslednjič omenjenih slučajih P1^' hranja se isto tako vojaškemu upravstvu uporabna pravica.
§- 34.
Priskrbnik vojaščnice ali zasilne vojaščnice je dolždn, predlagajoč svojo ponudbo, ozirom* sestavljajoč stavbni program, povedati, ali hoče v0' jaščnico, oziroma zasilno vojaščnico preskrbeti s p°' trebno hišno opravo in prevzeti jnjeno vzdrževanj®’ snaženje in dopolnjevanje, in pa priskrbeti Prl' pravo za kuhanje, kurjavo in svečavo ali ne.
V	poslednjem slučaji stori to vojaško upravstv°’
§- 52.
Samo za čas občasnih orožnih vaj in vojaških koncentracij v barakah priskrbljena stanovanja se povračajo z zneski, ustanovljenimi v §u 31., pod I-in II. 3.
Izračunjajo naj se ti povračilni zneski p° vilu glav in po številu nastanjevalnih dni (§■
§• 55.
Pri stalnem in pri začasnem nastanjevanji P0 trebna eksercirališča, elementarna strelišča, m P‘J prostori za telovadbo, jahanje, vaje, za kopanje 1 izpiranje könj spadajo k stanovalnim stranskim P° trebščinam v zmislu §a 7:2.
za Posebn'V °^'n‘ garnizijskega mesta ni nobenih ali ako «n,arnen sP0S°bnih zemljišč in kopališč, darstvenih ** y krateč vojaških koristi, iz gospo-biti jih a.* denarstvenih ozirov koristno, prido-jih je v	°^^‘ne garnizijskega mesta, ovedeti
Je v bližnj* občinah in priskrbeti.
do gori "° *n et^'.no za potrebo krdél potrebna pota v°jaškega1uprVan^1 Prostorov Je napraviti ob troških
^ voj inski
jažko un^USK0’ ?z’roma uporabno pravico za vo-če se to laVStvo Je pridobiti pogodivši se z lepa in, ne «a, po razlastitvi (§. 365. o. g. z.).
eksercirlnf“1^6 mere 'n drugačne potrebščine za VeŽbališg * °a’ s*re^®da> telovadišča, jahališča in v tem ( ^ SG ureiaj° P° meri potrebe, kakor se kaže voinim 'rP zdaJ P3 zdaj, v pordzumu z državnim J lm m'n.strom ukazoma.
§• 56.
Vred)to°8uZt krde.lske vaJe (z vajami v streljanji prihra^' ^	‘ Poskrbljeni prostori ne zadostujejo,
°virar,n^ena v°Ja^kemu upravstvu pravica do ne-e uporabe potrebnih zemljišč.
(leiatlJendar.ie ta zemljišča uporabljati tako, da ob-
Ustanavpe™lja kar naJmeni raodi lrP>; zatorej je, pa	v J,lJe das za krdelske vaje v terênu, posebno
°rožna ’°ncentracije za večje taktične vaje, in za ^iedaV Va^e reserve ‘n deželne brambe kolikor moči
gozda* na t0’ da se ne bode m°td poljedelski in uarstveni obrat.
kkor ^*a ^°d° take vaJe’ to ie dotičnim občinam, ko-moči, prej priznanih.
p0JSo ^kodo in izgubo po teh vajah napravljeno, a vojaško upravstvo. To povračilo naj opra-
vijo, ako moči, takoj na samem mestu vojaški organi.
Ce ni bilo moči pogoditi se tako, naj meševita komisija, h kateri je povabiti oškodovance, pod vodstvom političnega oblastva, privzemši zaprisežene cenilce, ové napravljeno polno škodo in izgubo. Komisija naj sestane precej, ko je končana orožna vaja ali koncentracija in zvrši svojo nalogo brez prestanka.
V katerih dobah naj se ovedé škode v okolici stalnih taborov, naj dogovoré politična oblastva z vojaškim upravstvom.
Ako tudi pri meševiti komisiji ni moči pogoditi se z lepa, naj po stopinjah razsojajo politična oblastva (§. 20.).
Povračilo naj vojaško upravstvo kar moči v kratkem času opravi.
Člen II.
Ta zakon stopi v moč in veljavo tisti dan, ko se razglasi.
Izvršiti ga je naročeno ministru za deželno bran, kateri naj porazumno z državnim vojnim ministrom in finančnim ministrom ukrene naredbe v izvedbo tega zakona potrebne.
V Lajncu, dné 25. junija 1895. 1.
Franc Jožef s. r.
Kielmansegg s. r. Welsersheimb s. r. Böhm s. r.