uu wuC mtn
11» dan t ^ ^ ..
IODA"
ro POAn f	^fT NA DOM
ClTAJT*. KAM

i GLAS NARODA
- List slovenskih delavcev r Ameriki -
_Reentered m Sccond Claw Matter September 85th 194» at the Port Office >t New York, N. Y., under Act of toners of Mareb 3rd, 1«».
No. JDf) — ^Jfr. —
xjJME LH. — LETNIK LJI.
3TCW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 11, 1944 - SREDA, 11. OKTOBRA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
ULTIMATUM ZA AACHEN
Nova Zveza narodov
General Courtney H. Hodges je včeraj posadki in prebivalstvu Aachena dal ultimatum, da se v 24 urah predajo ali pa bo mesto popolnoma porušeno. — lltimalum je hi\ p0slan poveljniku posadke in mestnemu županu.
potege danes o b tj po newyorskem
m.-o mogli preprečiti
Ultimatum na Aaclien 1O.50 dopoldne (4.50 zjut
CflSU.)
L1 it ima t um .--o iu'>li v mesto Lt. George MaftVv iz Knosburff, Pa., jo nesel ultimatum. Lt. William Boelune iz New Yorka jo bil tolmač, Pvt. Kenneth Kadiug iz La Grange, 111., jo nesel belo 5 čevljev dolgo in ravno tako široko zastavo iz {»osteljne rjuho. V nemško rrto so -topili ob 10.15 dopoldne nekaj ur zatem, ko Nemci oliJiolitvo mesta.
Ta ultimatum l*> Nemcem služil za zgled; ak«> iu«-<to ne poda, ho porušeno in posadka
uničen«,
Vev ti*<V* letakov z ultimatum na poveljniki. ueiuAko posadke in poziv na župana na drugi -trani je bilo | »opoldne izstreljenih iz topov in letaki >o hili raztreseni po mestu in njegovi okolici.
Poj»oldiie j«' .pričelo deževati in bojevanje je ovirano na <*«.•!i fronti.
Aachen j«' imel v mirnem času 16T>,00u prebivalcev, tekom Obleganja pa se je število skrčilo na 15,<K10, posadka pa šteje kakih 1500 vojakov. Okoli mesta je razpostavljenih mtmgo tojMiv, ki morejo mesto v "kratkem času popol-1'oma porušiti, kot je hil porušen Stalingrad.
Ameriški jioveljhik je nunskemu poveljni-ku V odločnih besedah povedal, zanj ni sLtaiuje poti—njupivt pa bodo trovorili ameriški topovi.
"Ali boste br«*zpogojno predali mesto vsem v njem, ali pa boste odklonili iti raka 1 i na po-po iio ]K)ru*enje,M pravi ultimatum. "Izbira in odgovornost je vaša."
Vest o ultimatumu so zavezniške postaje sinoči razglasile po eeli Nemčiji. J>on Whitehead, poročevalec Ufiited Press poroča s fronto: "Ameriško vrhovno poveljstvo jim hoče f*oved;iii celo zgodovino Anobena — '/.»-li, <la Nemei vedo, tla bodo njihova mosta ponuišenn. če bodo izpremenjona v trdnjavo. Kar so ho zgodilo z Aaclienom. >e l>o zgodilo z vsakim drugim mestom v noiranjo^ti Nemčije."
.V (ko hočejo Nemei iz Aaehena napravili Cassino, tedaj je za nje usoda zapečatena. — Mesta ne obdajajo goro in Amerikanci morejo nanj streljati z vseh strani, mesto da hi morali napasti samo na kakem kraju, ki jo morebiti silno utrjen.
Aaclien, kjer je imel svojo pre^tolieo res ar Karo! Veliki, oblega prva ameriška armada ir«*norala Ilodgesa že od 1~>. septembra, ko je vdrla čez nemško mojo južno mesta. Med tem časom so Amerikanci razbili močne utrdbe 15 milj -everno in južno, od mosta in <o UM-sto neprestano ohkoljevali.
Na osrednji fronti je tretja ameriška uiada generala Pattona. ki prorlira med zom iti Xanovjem, zavzela K nois. V zadnjih treh dneh j«- Pattonova amis <Ia vjela 3r>.>"> Nemcev.
V glavnem odboru bode poleg Zjedinjenih držav, Rusije, Anglije in Kitajske, tudi Francija. — Ustanovitev mednarodne letalske vojske za vzdrževanje miru.
Minoli ponedeljek so vse št i
ri velevlasti predložile vsem državam sveita p(K]rol>nosti irlede načrta za hodoče vzdrževanje svetovnega miru. Imenovane štiri velevlasti so, ka_ kaikor znai«) /^i«-d i njeno dišave, Ru>ij;i, Anirlija z svojimi donliniji, in Kitajska
Glavni oifbor je tudi sil;lomil. da mora hiti Francija zastopana v leni odri>oru kot poti Član.
< 'rjranizaoija tako/vane no-\e Zveze Narodov hode skibo hi za to. ila ihodo vsi Zdmižeju Narodi sveta živeli v popolnem mednarodnem mini, in naloga j»otoriee velikih narodov ali vol«'v1a-ti ivule vz<lr-|zevati primerno vojno silo /a-jodno z mednarodnim vojnim
ČIŠČENJE SVETILKE
Mhra med Met- h.tal.avoni. kater,, hode lahko •"rosnos-en-Sanl-jkar v na^nušoui času na^to-h»ilo i>roti eveiitueliiim IkhIo-Ičani agresorjem, oziroma na-Sost milj -ovorno od Motz;i se Amerikanci | nxlorn. kateri bi nameravali ►ojiijojo po ulicah Maizapes le Met z. Sest- Valiti svetovni najst milj jn/arovzhoiluo o<l trdnjave so Amc.
'jur.
^	• , .. •,	,	....	. » -Diploma t je omenjeni
e O rez pogojno ixxJati iii. .iWai^a napredovali ono niiLjo m so zavzeli Le-j j j
jtrieourt.
velo-
i naznati^SrSo. da se 1 h><.'!•
.v kratkem vršilo posvetovanje So nižje proti jusm je sedma ameriška ar-! 7^sla|llliJcov ilnt.,10vanih štirih
• volevlasti, da >e tako določijo
mada xronerala Pateha. napredovala dv< lji vzhrnhio od Kipi na 1 a in jo preprnala Nom< i7 Laveline in Herp-Klomt.
Rusi ob Baltiku
V čeraj je rdeea armada dospela do Baltika severno od Memela ter odrezala zadnjo |>ot za befr po suhem za okoli 100 000 Nemcev. ki se nahajajo v zapadni Litvi.
V svojem prodiranju po baltskih državah na 23o milj dol-jlHl fronti so K us i osvobodili nad 3G0 mest, tr#ov in vasi ter so se približali Rigi na 7 milj.
Rusko poročilo naznanja,' da je rdeča armada prišla do Baltika pri Palanori severno od Memela, ki #ra je Nemčija vz«*la spomladi lota 1939. ln f>brežje, ki era sedaj di*že Rusi
]»roti jugovzlioilu.
Berlinski radio naznanja, da imajo Rusi v teh fbojiii iiad HKK> tankov in nad 1,000,000 vojakov. Pritisk proti Vzhodni Prusiji postaja z vsakim dnem močnejši.
Močan ruski oddelek, ki je dosjH'1 do Baltika, se je obrnil proti jugrn in je ojačil ruske postojanke <*b Njomonu ter jo
ob Baltiku, je dol#o okoli 20 zavzle 1'aram^o, 20 milj seve-
milj.
Kleš<"e okoli Riffe, glavnega mesta Letsike, se vedno l>olj stiskajo. Na tem kraju so Rusi zavzeli, najmanj 60 krajev, med njimi Stopini, komaj sedem milj jugovzhodno od Ri-cre; Otauja 11 milj proti severu, Ropazi 10 milj proti jugovzhodu in Saulkalne. 12 milj
ro vzhodno od Tilsit a v Vzhodni Prusiji.
Zo})et nek di'ii^r močaai oddelek rdeče armade prodira proti Vzhodni Prusiji in je zavzel litvinsko mesto Sakiai, 7 milj od Vzhodne Prusije in 33 milj od Katmasa.
Ruska armada je tudi na jugju dosegla velike uspehe.
V Jugoslaviji so Rusi presekali Beograd -Atene železnieo, ki je za Nentee na Balka-
nu največjega pomena.
Druga ukrajinska armada maršala Rodiona J .Mallnov-skog-a procKra po 400 milj dolgi zakrivljeni fronti v Jugoslaviji, Rumunski in Madžarski (ter je dospela do predmestja Deforecina in je oddaljena od Ouja se tri milje.
Južno krilo MalinoVskijeve "armade, kateri pomagajo partizani martala Tita, je vda.
rilo ioez Moravo in zavzelo Veliko Piano db Beograd-A lene železnici, 42 milj 'jugovzhodno od Beogratda. S tem sunkom je bila presekana zadnja črta za umik 100,000 Nemcev iz Albanije, Onške in Jimgoslavije, medtem ko z juga pri s tiskaj o na nje zavezniki iz Or-in Alhanije.
V Jugoslaviji Rusi prodira, jo na 70 milj doljri fronti ]>ro-ti zapadu. Moravo so prekoračili na 17 milj dolgi fronti in z zavzetjem Velike Plane so odstranili zadnjo oviro za svo. je prodiranje proti Beogradu od j u uro za pada.
Na južnem koneu fronte so Ku-i osvobodili T^ukovo, 3 2 milj severno od Niša ob železnici v Atene. Moskva naznanja, du so v nedeljo Ru<i in Jugoslovani vjeli 320T> Nemcev, pohili pa so jih okoli 3(J0(J.
Maršal Tito je sporočil, da je njegova vojska osvobodila T'žice, 7.) milj jugozapadno ck! Beograda.
Vsknl -pi-odlranja rdeče armade proti Dehrecinu in (Jlu-ju je močna nemška armada v veliki nevarnosti, da bo zajeta. Pokrajina, ki jo drže Nemci na Madžarskem, se razteza 175 milj od Debrecina tja \ Bukovi no. Kadar lbodo Rusi .zavzeli Defbntan, se 'l>odo mogli Nemci umakniti samo eez Karpa.te na Čehoslovaško.
Zavezniško poveljstvo v Parizu
Po 12o dnevih v Londonu od vpada v Francijo se je za~ vezaiisiki najvišji glavni stan preselil v Pariz.
Osofljjje generalnega štaba, velike Ziilboje zemljevidov in knj iig ter G0 vojnih poročevalcev so prerpeljali štirje transportni aeroplani v Pariz.
ZJadnja konferenca v Londo. i|u je hila v veliiki sobi, čije
! vse podrobnosti hmloče zveze narodov. V podwl«l»orn te organizacije bo<le zastopanih za sedaj 11 narodov in naloga tega odbora bodo določiti ka-: ko je vpotrnhiti oboroženo sipo proti agresorjem v slučaju * " potrethe. Poleg glavnega odbo. ra velevlašti, bodo poslovali tudi pododbori, oziroma odseki osrednje organizacije in si-oer: varnostni osek, odsek narodno ekonomije in socijalni odsek, katerih vsakemu bode predsedoval poseben predsed-
Delavei m> pričeli Čistiti veliko svetilko, ki je prod vstopom Amerike v vojno razsvetljevala Kapitol v Washington1.!. Zaradi varnosti o<l jiričetka vojne d<> sedaj svetilka ni več gorela. V t«-m, da sedaj svetilko čistijo, mnogi vidijo dobro znamenje—kmalošnji konec, vojne.
Konferenca v Kremlju
Nekaj ur zatem, ko je Winston Churchill prišel v Moskvo, se je pričela med njim in Stalinom konferenca v Kremlju.
Kralj Karol potuje baje v Evropo
Bivši romunski kralj Karol je z avtomobilom odpotoval iz mehiškega glavnega mesta v Vera Cruz. od koder se ho z argentinskim parnikom R i o Tunlyan odpeljal v Rio di Janeiro.
Z njim potujejo njegova žena Magda 'Lupe-scu, general Ernest Urctareanu in njegova žena ter več kraljevih prijateljev.
Parnik Rio Tunuyan ho dospel v Rio di Janeiro 10. novembra.. Kralj Karol ho s svojim spremstvom ostal v brazilskem glavnem mestu kaka dva tedna, nato pa se bo odpeljal v Evropo. Po zadnjih poročilih ;ho potoval na Portugalsko, poziu«e pa v Turčijo. Kje se -l>o nastanil, je odvisno od vojnih razvojev.
Mogoče se bo vstavil v Franciji, kjer ima Magda l^n-pescii dve veliki posestvi in bosta skupno počakala poraza Nemčije. Po sedanjem načrtu j bo Karol v pričetim decembra v Lisbon i. Rumunski krogi pra-i vijo. da oe kralj Karol dobil [dovoljenje od ameriške in angleške vlade za potovanje čoz Atlantik in portugalski vizum.
Ameriška radodamost
Ameriško podporo, oziroma "relief" dobiva sedaj prebivalstvo dvajsete rili različnih dežel, oziroma držav na svetu, kauti v to svrho se je pri nas nabralo dosedaj $175,000,000. Od te svo te je dobila — Anglija 40 miljonov dolarjev: Rudija 30; Kitajska 20, Poljska 9, Francija štiri in pol in Jugosla, vija dva miljona dolarjev.
nik. V teh, takozvanih wise- j v kih, bodo tudi Francija zasto-j
jioiuloljek ob desetih zvesta se se>la v Kremlju pana v nedogled nem času t Olmrchill in Malin in sta se Kova organizacija bodo U! izgovarjala do ene popolno-mola Mi poseben vojaški od- ^' Vnanjl niimster i\iitliony
W, čegar naloga bode obve-	in VI,:ll,Jl koimsar A -,a"
stiti glavni «MllK>r glede vojaškega položaja v tej ali oni državi in tudi dajati v sluča-
lav M. Molotov pa -^ta ma-. Ho prej imela poldrugo uro dolg
I i	»	'	"
razgovor.
.111 potreff>e, strategične vojaško na>vete. — Skratka, delovanje novega svetovnega od-l»ora hofie slično delovanju Pali-Ameriške Zveze Narodovim ameriškem kontinentu. Na ta natcin bode vsako sporno vprašanje lahko mirnim potom poravnano in sicer v splošno zadovljnost.
Vprašanje, kako bode treba končati poslovanje stare "Ligo N a rodov'ka tore ghivni sedež je v (J«-niAi, v Svir-i, dosedaj še ni rešeno, in (tudi glavni sedež nove ZVeze Narodov, dosedaj še ni določen in v AVashingtonu se zatrjuje, da bodo vse velevlašti, kakor tudi male države ponudile kako mesto, kjer naj se stalni zastopniki nove -Zveze Narodov natstanijo.
Poroča se tudi, da se glede tega vprašanja vikratkein se-sitajieta predsednik republike Kitajake Chiang i n maršal Stalin, — morda v Moskvi, kamor sta zastopnika Aii^rli-stene so polkrite z zemljevidi, je, Winston Churchill in an Prva konferenca v Parizu jejgleski minister inostranih del (hila sinoči	dospela dne |9, oiktdbra.
Ko je bila v toku konferenca v Kremlju, je londonski li~t 44Daily Mail" >poročil, da marša! Stalin obljubil, da se ImkIo Amerikanci smeli posluževati raznih postojarsk v Sibiriji -v vojni proti Japonski, ko bo vojna v Evropi končana.
Če tudi je bil ameriški poslanik Harriman določen, da bo prisostvoval pri teh razgovorih, rusko uradno poročilo o prvi konferenci njega ne omenja.
Poleg Stalina. Churchilla, vnanjeiga komisarja Molotova in vnanjega ministra Edena je |>il omenjen angleški poslanik sir Archibald Clark-Kerr, da je bil navzoč na konferenci.
Sedaj se je Churchill tretjič sestal s Stalinom. Churchill je prišel v Moskvo v avgustu 1942, da je Stalinu razložil, zakaj se pričetek zapadne fronte tako dolgo zavlačuje. V novemibru pa ^o bili v Teheranu predsednik Roosevelt, Stalm in Churchill ter eo izdelali načrt za končni poraz
Nemieije.
Churchill je dospel v Moskvo v najboljšem razpoloženju. Med potom je celo nekaj časa vodil aeroplan.
Pri prihodu je Churchill na letališču v kratkem nagovoru rekel, da je bil pred dvema letoma v Moskvi, v teh dveh letih pa je rdeča armada iz-vo.ievala c e 1 o vrsto velikih zmag in je stri a stavbo Nemčiji-.
Glasovi mrtvih vojakov ne bodo veljavni
Jrustični department države Pennsv Ivani je v Harrisburgu je naznanil, da'b odo po ustavi države pri predsedniških volitvah glasovi vojakov, ki bodo medtem ubiti, neveljavni.
Telefonska zveza tretji dan pretrgana
Telefonska zveza med Berlinom in Stockholmom je že tretji dan pretrgana, kar je dalo povod domnevanju, da so se nemški generali zopet, dvignili proti Hitlerjn.
Poročilo iz Stockholma pravi, da se brzojavna in zračna zvozil med Nemčijo in Švedsko nadaljuje, toda telefonska zveza je pretrgana.
ANGLEŽI ZAVZELI KORINT
Angleške vpadne čete in grški patrizani so zavzeli Korint in s tem izvedli zavzetje Peleponeza ter si pridobili odskočno točko za pohod v Atene, 48 milj dalje proti vzhodu.
Angleži in Grki so z naskokom zavzeli Korinit, ki obvladuje istmus, ki veže Pelopo-nez z grško celino. Nemci so zapustili južni polotok, ki predstavlja četrtino cele Grške.
Robert Vermillion, poročevalec za United Press, v svojem poročilu iz Korinta pravi, da so angleške in grške čete vkorakale za petami zadnji Nemcev, ki so pobegnili s Pe-loponeza.
"Včeraj in danes je mesto odmevalo zmagoslavnih k 1 i-cev/' poroča Vermillion, "in prvič v itreh letih Grki zopet pojejo in cerkveni zvonovi z v o. ni jo."
Prvi je v mesto pripeljal angleški jeep in je vozil po "Orlicah, ki so bile potresene s
cvetjem. Mesto Ima 15,000 prebivalcev, toda v mesto je prišlo mnogo ljudi iz okolice., da so Obhajali osvobojenje.
Okoli 250 Gifcov 4 4 varnostnega bataljona" — nacijem naklonjenih Grkov, ki so jih Nemci ppstiK v mestu — so je podalo.
Dalje proti zapadli Angleži naskoku je jo Sarande, jadrran-s k o pristanišče n a južnem koncu Albanije. Včeraj so že dospeli v predmest je Sarande. Albanski partizami jim mnogo pomagajo.
Kitajski polkovnik usmrčen
Kitajsko vrhovno poveljstvo naznanja, da je bil 7. oktobra usmrčen polkovnik Cao Ceng, ker ni izvedel povelje pri Obrambi Pmgnana v provinci Kvamgsir bi so ga Japonci zavzeli.	A
WEDNESDAY, OCTOBER 11, 1944
GLAS NARODA
t**m - wm twHM-
99
51st Year
	—fc«iUiU» I•arty it.	^^mmmm ""■■'mmiJ*
04 <	mo um> nui UST BA f^l »4 fol lmta «&	ZDBUŽ0NO DBlAVO IN CiVADUj šo; ZA outbt udta 92.—.
	jjj jrjj* ~** tekala ^ - a-.	\miwmuM fobot, nedel] ta pnalkor.
••O!	41 MiBQDA'i UM WHT f	mi nun, raw ion u, m. x
"Kdo plača?"
Naii čitatelj i ne brezdvoinno ^e opominjajo, ko smo v ' (Hasu Naroda" leta 11)15 poročal1!, da je, tedaj le nialo po-fcnaiii urednik italijanHSkega delavskega lUta "Avanti", Benito MunsoUni, ostavil svoje mesto pri imenovanem dnevniku v M i lami.
Tedaj smo tudi javili, da je Benito ustanovil svojo lastno tiskarno ter postal istočasno tuifi lastnik in uredui-k lista "11 J'opolo d'ltaliu " — tudi v Milanu. Uredniška smer lista "II J'opolo d'Italia" je bila dokaj »lična smeri tankov, katere tuintam čitaiuo v "New York Daily News" m listih, katerih podpirajo gotovo ikliko, ki se 'boji svofbodnega razvoja splošnega ffloveutva.
Milanski list "Avauti" je tedaj, ko je Benito ostavil uredništvo te*a lista, in postal urednik in lastnik lista "Po-polo d'Italia", objavil koinent o tem činu, ki je obstal iz ireh -besed in se je glasil: "Chi pniga, Benito?", oziroiua — 4-Kdo plača — Benito t" In od onega dne aiadalje, je vse prebivalstvo Milana kričalo na uilicah mesto Običajnih medsebojnih pozdravov: "Clii paga, Benito?" To vprašanje je l ilo hlwati na ulicaii, ikjerkoli se je zlogila^ni Benito pojavil, kiyti ifplokitost ji» kinalo izvedela, da je Benito dobil za svojo novo po<ljetje ves potrebni denar od — bogatili podjetnikov v Franciji, oziroma od dvesto najbogatejših rodbin francoske republike.
Leta 1911» je Benito organizoval svojo prvo četo, znano tedaj |xkI imenom	di Coiirliattimento " Mladeniči in
»taroki so telaj mogli dobiti brezplačno nove uniforme in tudi brezplačni v»top v vsa gledišča, medtem ko so se jioSteni ljudje zopet iapraševali: "Kje do«>iva Benito za vse to potrebni dinar?", kajti splošnost bi ra<fca vedela, kdo plačuje in denarno vzdržuje vue U-dauje parade v Italiji, in kdo <k*>avlia fantom — ricinovo olje, t ee*ar pomočjo so teda -nji fašisti okušali pri<k>biti poltene ljudi v Milanu, Tnrinu, Bene tičali, Trstu, Gorici, Pulju in drt*od za svojo lopovščine a!i jih pa na ta način prisiliti, da so v javnosti molčali Tedaj se je tudi doznalo, «la sta v Italiji ]>odpirali Beiiita in njegovo početje, obe najtiogatejii rodbini v Italiji — Agnelli in Doneffani, oziroma tako«\ani finaivni ikralji Italije.
Vprašanje •Tlii p««a' in tozadevna naknadna razkritja, pa niso rastrinkala le v*r<*ov kalija v Italiji, temveč tudi vse tajnosti n« i«ti aarin plačane "slave" Hitlerja. U.vala, Franoota ter v*eli ostalih Kvizlingov po vesoljnem »vetu. Kazi*™ je postal orožje in — Hitler, Laval ter Franco m, j.o->tali lutkarji, * čijili ]k«i»oi"jo so milijonarji-inorik»i v Italiji, X<*mčiji, Franciji in na Ja^m^kcui skušali zatreti gtfwuje za svo«iodo vseb zatiranih narodov ter jih povesti ne v svobodo, tt-m več v—klavni«« ftvetovne vojne. Ti prvotni kvizlingi so potem, oziroma tekom sedanje vojne nastavili vse|»ovsoil "podkvizlin*e" v obliki Foti,H»v, Xedicev, Paveličev, K upnikov, Rozmanov, Horthvjev, itd.
Mussolinijevi morilci, katere so plačali Agnelli in Done-gani, so leta 1924 utnorili poslanca Mateottija in na stotine njegovih somišljenikov, oziroma na prednja kov, doeim je moralo na tisoče nedolžnih ljudi v joče, 'kar je primorskim Slovencem in Hrvatom dobro znano. Na ta naein je upor proti fuMzmu v javnosti vtUmil. Istega načina se je kasneje po-- iu/eval tudi Hitler, kateri je dolbival ves potrebni dtenar za zatiranje svobodnega gibanja-v Nemčiji, — od nemških bilijona rje v—Krupp-Tlhy&gen.
• • •
In pri nas* Sedaj so vse žrtve in trpljenja italijanskih, nemških in drugih anti-fašistov pozaibljene, daairavno odpor \>r<A'i fašizmu v Italiji In Nemčiji ni <bil !baš velik. Toda na Npai^kem se je ljudstvo orgaeizovalo in se je ]>otom splošnega upora v resnici ibojevailo proti liutkaujem Francu, Mus-sojiniju in Hjtlerju kar cela tri leta, oziroma od 193« do 19391 Flitlor in Mussolini sta tedaj ddbila od lastnikov kartelov, o-z i roma zgoraj navedenih milijonarjev, nalog, da prideta Fran. ku na pomoč in da ga rešita pred navadnim ljudstvom, katero se je borilo za svoje pravice proti fašizmu.
A ko bi se narod v Italiji in Nemčiji branil, kakor so se branili Spanci in ako bi bil na isti način ^poražen, bi ta poraz v*»a tedanja javnost proslavljala ravno tako, kakor fe proslavljala poraz španskih patrijotov in tedanje španske re piiblike.	* MlffiJB
4Ki tedaj pa do današnjega dne so se časi seveda dokaj > preme nt li. Smhiu *e tudi pri nas natoKuije, da je vse prebivalstvo hartmrskr Nttmčijc in Italije odgovorno za stranjo vojno in da je tre*« radi tqga kaznovati vse prebivalstvo za !oporftrine, katere »o izvajali fašisti in naeiji pod vodstvom p ropa lic*, katere so dobivale v to *vrtio potrebne milijone od —milijonarjev Agnelli, Donegani, Krupp in Ty*sen.
Ako bi pa kilo svetoval, nau *e izroči vsa lastnimi Agnel liiev in Krampov —kontroli vsega prebivalstva v Italiji in V	— brother —, to bi bilo roparstvo in hujši zlo
▼STAMOVLJDf L. UM
SVOBODA SE BLIŽA —
NAROD POTREBUJE POMOČI!
Krvoločni Nemec je našim bratom in sestram v starem kraju odnesel vse, tako da nima ničesar, s či mer bi po osvobojenju mogel pričeti novo življenje.
Golili rok je in klicke: "POMAGAJTE!"
Zlbirajmo Obleko, orodje in vse, fear je najpotrebnejšega pri vsaki liiši, da jim bomo poslali.
V RIDGEWOODU, L. I., je skladišče na
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na:
665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue.
V NEW YORKU pa:
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT
282 - 9th Avenue, blizu 25th Street.
Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošlji, te na gori označena naslova!
čin, kakor umori neštetih s to t is oče v ljudi, kateri so bili hladnokrvno umorjeni edinole za to, da ostane zaselnia last omenjenih milijonarjev nedotaknjena. Ali l>o v food ore tudi o-stalo pri tem v Evropi, je odvisno od vprašanja—ki se sedaj fcla^i — ne "elii paga", temveč; "Clii pagiiera.'" . . .(Kdo 'bo plačal?)
APEL NA ZAPELJANE "DOMOBRANCE"
Slovenski narodni osvobodilni svet (S N OS) je meseca aprila dal natisniti letake in j:H razpečal v vseh glaivnih postojankah takozvane "domobranske vojske". Tu ponatisnjena ysebina ne rabi tolmačenja.
DOACOBRAMd!
•Dne 20. aprila, na Hitlerjev rojstni dan, ste priseli \ Ljubljani, Kočevju, Grosuplju, Vrhniki, Ribnici in vseh ostalih domobranskih postojaukah Hitlerju s sletleeo prisego:
4 4 P.rise^am pri vsemogočnem Bogu, da botn zvest, hraber in stojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško ol>oroženo silo, stoječo pod poveljstvom -vodje velike Nemčije, 88 četami in policijo proti l»anditoiiT in komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom. >voje dolžnosti vestno iz-|jolnjeval, za sv<»jo slovensko, domov i no kot d«-l svobodne E-vrojie. Za ta U»j pripravljen žrtvovati t ii« 1 i svoje živ-Tako mi Boj; }*»ma-
gaj!-
Ali m- zavedate, kaj * tem storili f Ali >e zavedate, kaj vhp -kriva za temi l»e-sedamir Ali se zavedate, da ste pred vsem svetom in pred Vsemogočnim Bogoni prisegli po]>olno pokorščino Hitlerju, prisegli ste pokorščino in zvestobo ter se zavezali za hrabrost nemiški Hitlerjevi vojski in polici.fi — Gestapu, najvee-.1 i m krvnikom in sov ražnikom človeštva. Prisegi ste, da se boste borili proti svojemu lastnemu narodu, svojim lastnim bratom, ki že tri leta krvave zato, da bi naša domovina bila končno svobodna. Prisegli ste, da ae boste borili proti zaveznikom svojega naroda, proti Angliji, Sovjetski Zvezi, Ameriki, seveda tam, kjer bo s-ma-tnd Hitler za potrebno. In ta boj proti lastnemu narodu v korist Hitlerjevi Nemčiji imenujete vi boj fza slovensko domovino in za ta boj ste pripravljeni -žrtvovati tudi življenje. iS! prisego sie se javno zve-
li s tisto armado, ki stoji danes na vseh frontah pred porazom.
Propadajoča Nemčija in va-;ši belofrarditični voditelji, ki >o se za denar prodali nemške liku Gesta»pu. so vas hoteli s prisego prikleniti v hitler-jevske vrste, da bi tako z vašo kivjo reševali svoje proti-narodne koristi. Zavedajo se tla je vam prisega nekaj svetega. zato so vas v Ljubljani na Stadionu po obhajilu in ma-*i, ki jih jf opravil sam ljubljanski škof dr. Rozman, v njegovi navzočnosti zaprisegli.
Ali bo>te riH»rda zdaj še verjeli. da se lw*ste lahko v otllo-čil nem trenutku pridružili za padnim zaveznikom ? Vaši izdajalski voditelji z Kupnikom na čelu so vam > to prisego dokazali, kako velika laž so vsa njihova taka in slična zagotavljanja. Sedaj vidite sami. da se j*- za temi za|>*>lji\i-ii»i l>esedanii skrival peklenski načrt (vestaiNi in njesrovrh \te-lo-plavih plačaiMfV. da riinvH f>Iovem-»»v pridobijo za (»omo< Hitlerju, svojemu zaščitnrkn
DOMOBRANCI!
Prisegli ste najhujšemu rablju vseh narodov, prisegli ste zvestobo m pokorščiuo tistim zločincem, ki so uničili cerkve in duhovščino na Štajerskem in Gorenjskem, od katerih rok kaplja kri nedolžnih žrtev, — mož, žena in otrok. Prisegli ste pri polni zavesti, brez nujnosti, saj je toliko poti. preko katerih bi lahko prišli do svojega naroda, ki se bori za svoj obstoj in svobodo! Javno ste se zvezali s Hitlerjem!
TOUA — ALI VAS F'RISE GA ZLOČINCU VEŽE? SVOJCI VOVOZAPRJjKK-ŽENI H DOMOBRANCEV!
Ali veste kaj in komu so vaši očetje in sinov i prisegli ? — Ali veste, da >i s- tem zapirajo pot nazaj in da so na tem, da onesrečijo vse vas? Po vsem tem se ne čudite vedno ostrejšim meram, ki jih proti njim in vam podvzema nova narodna oblast. Ne čudite se. da vas bo zadela pravična sodba slo-venskega naroda, .pravična sodba nove Jugoslavije in zavez-nišikh sil Anglije. Sovjetske Zveze in Amerike. Ker ste ponvi gači okupatorja, ste vojni krivci in vse zavezniške države vas bodo v skladu z moskovsko deklaracijo zasledovale tudi do konea sveta in vas sodile!
ZAPELJANI IN PRISILNO .MOBILIZIRANI IMJMOBRANCI!
Vi, ki še niste naredili zadnjega koraka na svoji izdajalski poti in si še niste umazali rok z bratovsko krvjo, ali se boste res borili proti svojemu narodu in njegovi Narodno Osvobodilni Vojski Jugoslavije/ S sodelovanjem v -borbah proti Narodno Osvobodilni Vojski boste zapečatili svojo usodo in nihče od vas ne l>o ušel zasluženi kazni,!
GORJE KRVNIKOM LAST-NEOA NAR< >I>A!
SMRT OKlT>ATORJEM IX NJIHOVIM FOM VGACEM!
Osvobodilna Fronta Slovenskega Naroda.
-L__1
RAZGLEDNIH
DOLG NASLOV KANADSKEMU STEWARDU
Neka gospjodična, ki se je nedavno vozila iz Seattle, Washington v Montreal, Kanada, se je na svojem dolgem potovanju seznanila z ntfcim ste-wardom, ki je vslužben v obe-dovalnem voau železuiee Canadian National Railways. Dasi-ravno -ta postala dobra prijatelja tekom potovanja, je pa dekle pozabila steward« vprašati |m> njegovem imenu in pravem naslovu. Kljub temu mu je pa pisala >edaj i/. Seattle. Wash., in pismo naslovila <Io-"kaj natančno, kajti luihlov je napisala, k;ukor sledi:
"StewVmtu v dbe<lov»fliieiu vozu Canadian Natl. Railway, v Montreal!!. C^uelx-e, kateri je -L junija .lo-pel v Toronto, Ont., /. 12 mrno zamudo, ker je dež pokvaril progo v Jasper.
Nat. Parku. (JUn-ilovalni voz .',<* bil pripet takoj /.a tovoriiiui vozom, v katerem j«- bilo mleko v hladilniku namenjeno v North Hay. Setwardov dom je v Win. liipemi; imel je dve želvi seboj, katerih jedna se je izifiibila, <;oi im je drugo vzel -oboj, da j«» da nekemu znaiieu v dar.
Obedovalni voz ji* dospel v Toronto ob (i.I*. M., kjer je moral čakali na nek vlak do lI.fK) P.M. — Postmaster: Priznavam. da j<- zgorajšnji na-lov nepopolen. t<»da to je Vse, kar vem o naslovu imenovanega warda. kateremu hfw'ein pisati. I pain, da I »odete tposlali to pismo pravemu naslovljene«, katerega bodo naiŠli pri Canadian National RR. v Moitfrea-lu. (^ue. — Thank you."
PREDAVANJA IN POUK O RUSIJI V VSE. UCILIŠČU CORNELL
-'
Xa dati prisejre pa vam j»» I ju bijan-ki vinlja SS |H»iieij«> Rih-sener. ki ima na vesti umor« stotin slovenskih talcev, tudi jasno in glasih* }iovedal:
**S |MmHH-jo velik<»nemške^ti raj ha smo vas izvežbali. oblekli iu idKirožili!**
Ali morete sedaj tajiti, da niste vsega dobili od Nemcev iu to sairio zato, da se borite proti svojemu narodu, ki ga je Hitler sklenil uničiti. V resnici ste torej «3vabobranci in ne domobranci.
Sednj vam je končno tudi lahko že jasno, da vse izjave in grožnje vodilnih angleških in ameriekiji politikov in samega ministrskega predsednika Chinchilla, ki so jih naslovili na Hitlerjeve poinagače. veljajo v polni meri tudi za vas. S svojo prisego ste pa tudi pred vsem svetom pokazali, da se zavedate svojega zločinskega sodelovanja s Hitlerjem.
Ali uvidite. t -kakšno strašno zagato so vas zapeljali vaši od Gestapa plačani belo-plavojgar-d i stični voditelji.
Brooklynski urad Rdečega križa poroča:
1 Prejeli «mo pr<r*njo iz W-I mnisfct-xa talmrišča iz srednjega v zla m hi od In^uiUu* .Marije Ihhič, da »uij |m»izvemo /ja ria>lov njenih In^trov \n> i-menu: Mr. in Mrs. Mate Jv-lavi«-b. Ako >k«lo ve za ujihov naslov ali »ko >ami «--itaji» le vrstice naj se tozadevno -jio roči na :
The Foreign Inquiry JServiee, Brooklyn Chapter American Retl Cross, •175 Jav Street, Brooklyn, N. V.
OJXATWblJSM jo moo, kako m Jo podrUOo te m^moiako t«di tUkomi papir in drugo tiskar ako potoofaittno. Da at rojaki saalgnrajo rodno dopotfyaiijo Kaka, lahko grodo apramiit^i aa roko a lom, da imajo rodno, če le mogočo, Tna pr^l plačano naročnino. AXJ ITS BI OBNOVILI SVOJO »ABOCrorO fiS DANES in no čakaj« to na opomin, ker a stem prihranite upravnižtm nepotrebno stroške? ,;7;f
ODMERKI
Meso in maščobe:
{Rdeče znamike od A8 do Z8 in A5 do K5 so veljanie za nedoločen ča,s. Do 29. oktobra ne f)ocDo nanovo uveljavljene drage znamke.
Sadje in zelenjava v kantah
Modre znamke A8 do Z8 in A5 do Ro zii nedoleeen čas. Nove znan&e ne Jbodo uveljavljene do 1. novembra. Sladkor:
Znamke št. 30, 31, 32 in 33 «o veljavne za pet funtov sladkorja za nedoločen čas. Znamka št. 40 je veljavna za pet funtov -za vikuha(Tanfje dio 28. fobruarija, 1945. Čevlji:
T^etaUki znaauki št. 1 in 2 v kuj ižiei «t. 3 veljavni za ne-določen čvts.
SIVALKE
na moških klobukih; dolga sezona. Vsaka dobi kite samo ene barve in blok za eelo sezono. Stalno delo.
DARTFORI) HATS 719 BROADWAY NEW YORK CITY
I'prava v>«»učilisča Cornell' v državi New York, ji* ustano-1 vila ]M>sebnii jjreilavauja kot redili poduk /. o/, i ioni nn •*-«•-<taujo rusko «'ivilizacijo'\ in iz ItliiM***, X. .j,- ravnokar »lo-spelo poročilo. <{a >e je »ii-iairi •semester te«ra pmlmrta ravnokar zaključil. Število »lijakov se je tekom, poletnega semestra podvojilo in dijaki, ki »o bili vpisani za ta predmet, >'i prišli v imenovano vseučilišče v mestu Itliaea. X. V., iz v>eji krajev Zjedinjeuili držav in Kaaiide.
\z^oj»-vaIna vreilno-t ome-njeneua predmeta tako v<-li-ka, da je imenovano v^eučiti-n 'e.sklenilo, da ostain* pretluiet poduka ^leile ino-tranili <-iviii-Ziu-ij. stab-u. I'rotVxir Krnest J. Simmons, ki je ravnatelj Vseli tozadevnih ptvdavnni, naznanja. da se tudi sovjetske »"'»ia^ti izredno zanimajo /_• i r;i jMxhrk, in da v-eu*ili>#-a v| Rusiii na i ti način uvetlla fl nk ameriški civilizaciji in na predku.
r«»<lnk	Iiapr«ifka
J«* j«- razdelj«»?i v p«-t» n. pn-il-l iiM'tov: ruska zgo*l«»viua. t-ko ' nouiija. vlada in pa inozemska [
|H»Ii?ika. .....»jaliH- uaprav»- t» r |
riwko lc|N»<l«ivjt>. T.-m prisilne toni v^.ih-iliš."- pridfjal«* p*N'pr ii|itii>re: so%-j»*t-k«» iniietii<»st in z«lavslvi-iiost. ar-l hitekturo ter tvhiiolo-ijo in pravom h I je.
Tekom ilvanaj-tih tednov, vršil« se je v imenovanem v-e-učilišru UMI podu'niii predavanj o napredku sovjetske civilizacije. Razun domačih profesorjev, ik i redno predavajo zgoraj omenjene inedmete,
prilutjajo predavati tudi profesorji družili v>uučilišč.—uam-re< iz vseučilišč ( 'olumbia, .lolin Hopkins, Priiu'eton in Williams kakor tiuli nekateri v lad i ni iz-vedeuci v ]>oljedelstvu, trgovini in udiuinistraiuiji. Namen predavanj j«*, poilati dijakom kar najboljše znanje iu poznavanj«.- iiMilei ne Rusije.
Zanimanje za imenovane študije neprestano naraV-a in i^la-som poročil, katera je dobilo vseučilišče Cornell, bodo tudi Vseučiliša Yale isi California uverla etinak poduk ^lede So-vjftske Rii-iji«. Iz Londona -e javlja, da so tudi angleška vs»«. učili-('a v Londonu in Birminir-Iianiu storila i-to.
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAH MATlClC
Knjiira je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji j«* v 13 «lol-sjih poglavjih opisanih 13 rrwlov *I'»veriskp2Ta naro«la f«l davnih po<Vtkov v starem s ovanstvu do današnjega dne.
Cena $2
Lično ▼ platna vezan*. 13 poglavij — 413 stresi
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY
216 W. 18th Street New York 11
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izael je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani.
Cena je $5.°°
Naročite jo pri:
KNJIGABNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
rtii
nil m n
i
i
kanadski Vestni
Poročila U raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
POSEBEN ODBOB ZA PORAVNAVO DELAVSKIH ZADEV
^ U Kirkleud Lake, (hit., se javlja, da so tamkaj pod pokroviteljstvom miuUterstva za delo,
ustanovili poseben odbor, čegar naloga bode poravnati nesporazume, ki so nastali med lastniki družbe Lake Shore Mines Ltd., in lokalno unija štev. 'J40, ki spada k organizaciji Mine, Mill and Smelter Workers Union.
, Obe stranki so nedavno sklenili posebne po-J^mWh*, toda delavci sedaj zahtevajo, da se vsa-Ki mesec pregleda ratnine glede plač in odbit-kov delavcev, v kar pa družba neče privoliti, fiadi tega se je imenovana 'linija pritožila na pristojnem mestu, oziroma pri ministrstvu za delo, katero j<* potem imenovalo poseben od-i bor za posredovanje med ol»eiiia strankama. V a^m odboru *ta tudi Charles T. Williams, pio-t o^c rudarstva na vseučilišču mesta Toronto,
in Bora Laski 11, profesor prava pri istem učilišču.
vse-
Zgodovrinski železniški voz
Edmonton, Alta. — Dva železniška potniška vozova, ki sta bila nekdaj last William Howard Tafta, bivšega predsednika iZjedinjeiiih držav, sta še vedno v prometu in sicer na potniški železniški proan nuni tukajšnjim mestom in postajo Dawson Creek. Oba voza je leta 1915 kupila 44 Kdmonton-I>unvedgan & British Columbia Railwav Co. za neznatno ceno.
Električna gonilna moč za farme v Novi Scotiji
Halifax, X. S.—Ministerski predsednik pro-Wiiicijalut' vlade za Novo Scot i jo, A. S. Mac-*lillan, naznanja, da ft »ode provineijonalna vla-<ia ukrenila vse potrebne korake, da se poboti-ša elektrifikaeija 11a deželi po vsej provinciji. Viada bode tudi skrbela za to, da positane elek- zaniogli nadaljevati z plačevanjem svojih Obro-
VAŽNO ZA LOVCE
Sedaj, ko se kmalo otvori tudi v Kanadi lovska sezona. Je važno za lovce, da vedo kako si zamorejo nabaviti potrebno streljivo, katero bode tudi letos racij on i ran p. Toraj : Vsakdo, ki je rcigistrovan lastnik pii^ke "Rim" (Rim Fire Rifle) zamore kupiti 100 nalbojev za te vrste puisko. Tinli lovci, ki imajo več takih pušk na razpolago, zamorejo dobiti le po sto nabojev. Kdor je registrovan lastnik navadne lovske puške, > opravičen kupiti le 50 nafbojev. Ako ima. več takih pušk, ne zamore kupiti več kakor 50 nabojev, in kdor je lastnik ohojevrstnili pušk, zamore dobiti le 100 nabojev, oziroma za vsako po 50.
Lovci, ki niso registrovali svojih pušk, ne dobe nabojev in kedor gre kupiti naboje, mora v prodajalni predložiti poleg svoje običajne ra-eijske knjižice, tudi registracijski listek svoje puške. — Turisti, ki prihajajo v'Kanado na lov iz inozemstva, ne zamorejo kupiti nabojev v Kanadi, ker njihove puške niso registrovane. pač pa zamorejo dobiti dovoljenje da p rine.so svoje orožje seflioj, ako pošljejo tozadevno prošnjo uradu R. C. M. P. v Ottawa, kar je treba saj par tednov pred prihodom v Kanado storiti.
Za napredek poljedelstva "
Ottawa. — Osrednja »kanadska vlada je zavrnila prošnjo zveze za nfaselitev kanadskih odsluženih vojakov v razniili pokrajinah zapadne Kanade. Imenovana zveza je namreč prosila pri o-rednji vladi, da poskrbi zato, da dobe bivši vojaki posestne listine za naselitev v omenjenih pokrajinah. Omenjena zveza ima 6000 članov. Člani, te zveze so namreč že pred vojno bili lastniki omenjenih zatpadnih zemljišč, in so nakupniuo odplačevali v gotovih obrokih. Ker so pa bili vpoklicani v kanadsko vojsko, niso
BO&EčINE MLADOSTI SOSEDNJE KANADE
Kanada, naša severna sose- zmenijo za Franciao, oziroma
trična razsvetljava in gonilna sila na farmah cenejša, kakor sedaj.
Ustanovitev posebnih sodišč za — ločitve zakonov
Cliarlottetown. Prilive Kdvvard Island. — Tukaj m- Je ravnokar zaključila konvencija Vetera-tukajšnje provinciji* s tem, da so zboroval-e" jednoida>no ^prejeli rezolueijo potoni katere zahtevajo, da vlada ustanovi posebna sodišča za ločitev zakonov v vseli okrajih velikega otoka. Nekatere žene vojakov, oziroma bivših vojakov, so se naveličale svojih mož, dočim se je tudi mnogo bivših vojakov naveličalo svojih žen. Ker je sprememba baje upravičena, bode vlada skriiela zato, da se omenjena sodišča kmalu ustanove.
t
Jugoslovanski darovalci krvi za krvno plazmo
1L K i rk laud Lake, Out., se poroča, da so na-ednji Jugoslovani, ki "žive v tamošiuom me-„tu, darovali potrebne količine svoje krvi v 8vrbo krvne plazme tekom sedanje vojne:
M iss Ana Sovič, Maria Novosel, Ivan P role in Frank Markovič.
kov, vsled česar ne morejo dobiti končnih posestnih listin na imenovana zemljišča. Tudi predlog, da se ta zadeva vravna tako, da se odsluženim vojakom jednostavuo odpiše njihov dolg, dosedaj *e ni bil sprejet.
Kanadski jabolčnik za vojake v inozemstvu
Annapolis Valley, X. S. — Kanadska vojska, katera se sedaj z ostalimi zavezniki bori na za pad ni fronti v Evropi, ne !>o žejna, kajti poljedelski oddelek vlade provincije Xova Skocija, je ravnokar sporočil javnosti, da so poslali v Kvropo za kanadske vojake velike količine jartiolčnika, katerega so poikrepčali z vitamin C. Dosedaj so vojaške oblasti poslale samo iz Nove Škocije kar 200,000 sodov iabole-nika v Evropo, od kjer prihaja poročilo, da je jabolčnik izredno priljiulbljena pijača med vo-jašitvom.
da, dokaj hitro uapreduje 111 raste z oziroin na napredek neodvisnega dominua. Toda kako se hode velikanska dežela. razvila, ko doseže svojo zrelost, dosedao še nihče ne more domnevati, kajti kanadski "predniki" oziroma K a-; nadčanje prejšnjih generacij, so ostavili razne ^zapuščine", katere so si medsebojno dokaj protislovne.
Kanada je uprav divna dežela in je tudi za tretjino večja, kakor Zjedinjene države. Toda obljudena je te redko in ima vsega sklepaj nekako 11 do 12 milijonov prebivak;ev. V Kanadi je neizmerno bogastvo naravnih zakladov, in tekom sedanje vojne so deželo kakor hitro je bilo mogoče industrija! izirali, tako, da so tuintam ustanoviil velika obrtna potljetja. Kanada je tudi nekako geogrationo središče za promet potom aeroplanov med Zjedinjenima državami, Sovjetsko Rusijo, Anglijo in ostalo Evropo.
Toda med Kanadčani je najti 1 e malo medsebojnega jedinstva. Iz zgodovinskega I stališča je Kanada seveda še vedno staroartglešiki "Co m-mon wealth", toda niti polovica sedanjega kanadskega prebivalstva ne pripoznava Anglijo kot domovino svojih pred. nikov. Tretjina vsega kanadskega prebivalstva raje govori francoski, nego angleški jezik.
Kanada je v prvi vrsti ameriška dežela, toda mnogo Ka-nadčauov se mnogo ne zmeni za "C. S. American" civilizacijo. Istodobno se pa tudi Ka-uadčanje, ki govore izključno
za moderno Francijo, in v svo. jem ttopoznanju svetovne tike odobrujejo reakcijo, ka-korsna je nastala v Franciji vsled vichyskcga nacističnega režinia.
NABOR ZA TRGOVSKO MORNARICO
Xaglo razujajoci se dotrod--ki na evropskih ln pacifiških bojiščih nalagajo trgovski mornarici naenkrat velike zahteve in na odteli obalah je veliko poniaiijkanje mornarjev. Pri-Kanada ge tudi kapitalisti-'bodhije tri mesece je treba do-čsna dežela, toda v javnosti se Ibiti 5000 voščil, mornarjev na pojavlja vedno več znakov, tla'mesec, ako hočemo, da bodo temu ne bode za vedno tako. |naše armade dobivali dovolj Bodočnost Kanade bode'zalog in bodo izgube zman.fša-morda taka, da bode dežela|ne. Vsak tovorni pa mik, ki kmalu postala službenim potom zapusti našo oba:lo, pelje blago, ki je potrebno za kako posebno delo in na posebnem kraju. Alko .parnik eij dan prepozno o<iplinie zaradi poinanj-
pade Sto-
pite v trgovsko mornarico. Vaša dežela vas potrebuje v tej idiužbi.
Foreign Language Division Office of War Information
Podprite napad! — Kupujte bonde Vojnega posojila.
dvojezična, oziroma angleška in francoska in koncem konca se l»ode morda tudi razvila v nekako socijalistično deželo,
kajti vsled vojne je nastalo v.kanja mornarjev, lahko
xr______1: ......... i _ i • ______ I	. .	' _
Kanadi mnogo dosedaj nepo znanih vprašanj, katerih pa ne bode mogoče rešiti povolj-110 v dogledni dobi. V ponedeljek, dne 14. avgusta so se vršile volitve v provinciji Quebec, ki je zemljepisno tako velika, kakor šestina iZjedinjenih držav, ki pa ima le nekaj nad tri mililjone prebivalcev. Pri teh volitvah so volilci izvolili novo postavodajo. In prebivalstvo te provincije, ki je po večini francoskega porekla, se je odločilo za stranko 44Union Nationale" in za nedavno ustanovljeni 44 Bloc Po-pulaire', kateremu načel j 11 je
let stari Andre Lauren* lea u, ki je ekstremen nacionalist in neke vrste fašist, ki je bil vedno za to, da se Kanada ne udeleži sedanje svetovne vojne.
Fašizem pa v Kanadi 11 i dovolj močan, da, bi mogel odločevati, ali naj gre dežela v voljno ali ne, ali pa 11a kateri strani naj bi se bojevala. Demokratski dfeth je popeljal Kanado na pravo stran in sedaj se bori ob strani demo-
mnogo vojakov na fronti
le francoščino, prav nič ne feratskih držav.
O nemškem tajnem orožju
Btrn, Švica. — Nemci so za-jno bližino, tako da bi bilo zanj čeii zdaj — malo »pozno — re- nevarno ostati na krovu še da-organizirati svojo industrijo lje časa. ga posebna naprava
Naknadno poročilo o poroki Miss Žigič in O j uro Vuksanovič
V našem listu smo že poročali o poroki Miss Vijole Žigič, hčerke Mr. in Mrs. L. Žigič iz Kiiikland Lake, Ont., z Ueo. Vuksanovičem, sinom Mrs. S. Vuksanovič iz Claypool, Arizona v Zjedinjenih državah.
Naknadno «mo prejeli še nekatere podrobno-ti o tej veseli zadevi, namreč, da se je poroka pršila v pravoslavni cerkvi sv. Kosta in Jelene v Washington^ D. C. (*'a<*na družica pri poroki je bila Miss Stela Maikijevič iz St. Paul, Minn, zajedno z Mrs. K. Vuikovid, ki je sestra neveste. Ko svedoki so bili Peter Stipič iz Niagara Falls, Ont., Bill Hendrick in Nikola Vu.-kovič*.
Nevestini - tariši so prLšil k poroki iz Kirk
O U.j vesoli zwU>ri, ..annoO, da Sc je poroka	vlada	vse potrebne
m - -1	1 • 1 • tr 4 ti e,tro-'e za <i^en,ie m prvo preoranje zemliišč te
v pr"VO»"V,U WritVl 8V- k08U m Jele- »troje 'bode poten, vlada prepodila naTetaikom
za nominalno ceno;
vlada bode tudi dovolila potreben denar za gradnjo hlevov, hiš, šolskih poslopij, oerkev in zdravstvenih za vodo v ;
vladine oblasti bodo tudi skrbele za to, da se povsodi, ilejer je potrebno, napravi kanalizaci-, t » 1 s. *	'' l v* 1 • i®; da se ustanove kooperativna trgovišea za
,and	°nLV Vuksano^c sluz, sedaj v |JolMe pridelke in tudi^kladišča za te prideT-
ke, itd.
Vlada tudi naznanja, da je samo v pokrajinah Ntpissuvg, Tem i sk am ing in Cotiraiie na razpolago 1G4Z fainx, katere so bile deloma že
obdelovane.
Za novo kolonizacijo severnega Ontario
Toronto. Out. — Vladi na komisija provincije Ontario, katera je ravnokar dovršila svoje raziskovalno potovanje j>o severnih pokrajinah, se je ravnokar vrnila v Toronto. Komisija je obiskala pokrajine Nipissing, Temi seaming, Cochrane in Algoma, in prišla do zaključka, da mora provineijonalna vlada takoj ukreniti vse potrebno, da pride v imenovane pokrajine veliko število novih naselnikov, ki se bodo ba-vili z poljedelstvom in da se tem, novim na-selnnkom v vsakem ozira pomaga. Vlada provincije Ontario <l>odie v tem pogledu delovala na isti način, kakor vlada provincije Quebec, nam reč:
amerižki vojski in sicer začasno v Foil Dix, N. J., po vojni bode mladi par živel v Phoenix', Arizona.
Večerne šole v Kanadi so pričele poslovati dne 9. t. m.
Dne 9. t. m. so v Kanadi otvordi večerne razredle v višjih .šolah in ustanovili so se posebni razredi za poduk v raznoterih poklicih, kakor za aAito-mehaniJke, elektrike, maišiniste, zemlj«nerce, različne oddelke v lesni industriji, kemiji, izdelovanje molkih in ženskih oblek, knjigovodstvu, poduk v angleščini za inozemce, umetnosti, francoščini, španščini, itd.
V Kirkland Lake, Ont., se bode vršil poduk vsaki ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 7:15 7Alo9:15 P. M. — Registracijska pristojbina zna .Šii $5.00, in učenci, kateri tekom prnlnka <k>se žejo znanja za 80^, ddbe imenovane vpisnino nazaj, ko se tečaj zaključi.
Ifove racijske knjige
Od 14. do 21. oktobra bodo kanadske pristojen oblasti delile medl prejl)ivalstvo nove racijske knjižice št. 3. Nove knjižice bodo veljavne za dobo 50 tednov in ne le sanio za 6 tednov -ka kor knjižice št. 4. Svetovati je, da ljudje čuvajo nove kuižice, kajti, kakor rečeno, potrebne bodo za dobo oO tednov.
orožaren. Njih -smoter je, da pospesijo čim bolj mogoče izr delovanje različnih vrst orožja maščevanja — takoavanih 4 * VergeJ t u ngs vva ffe" —- obe nem pa, da preskrbe nemško vojsko s čim večjimi količinami orožja proti »tankom, da bi tako vspostavili ravnovesje z zavezniškimi silami, ki imajo ogromno materijalno premoč.
Produkcijo navadnega orožja nameravajo Nemei vzdrževati na "tnormalni višiui", dočim bodo pospeševali izdelovanje 'vsega novega orožja z vsemi silami. Nemčija je torej prišla do tega, da mora poskur sati izenačiti svojo slabost v pogledu tankov 11a ta način da opremi svoje vojaštvo s čim veojimii množinami strelnega orožja, ki prebije oklepe zavezniških tankov — da bi mogel vsak posamezni nemški vojak stopiti tv boj tudi (proti tanku, kadar naleti nanj.
Zelo skronvne so vesti o ta-kozva nem nemškem tajnem o-rožju. V rabi je bilo že orodje V-ly \ toda znano je, da imajo Nenucd tudi tajno orožje ište-vilka 2, in celo 4. "V-2" je najbrže nemški torpedo, katerega vodi po en mož, a "Vn3" je baje mtotorni čoln velike brzine, ki je napolnjen z velikim tavorom razstreliva- Tudi na krovn tega čolna se nahaja vo jak, ki ga krmari v smeri proti ladji, katero namerava potopiti. Kadar pride v zadost-
vi ze v* vodo.
(rlede orožja 4iV-4'' pa sploh še ni nobenih podatljov-
(ONA.)
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA ^f&J E D N 0 T A
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje še 51. leto Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
SOLVBNTNOST K. S. K. JEDNOTBJ ZNAŠA
128.43%
C* b*tei dobra sebi ta svojim dragim, m varuj se pri najbolj*}, itenl in oadsolveninl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer se lahko savarnjei xa smrtnlne, razne poikodbe, operacije, proti bolezni In onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema mo&ke In ionske od 1«. do M. lota; otroke pa takoj po rojstva In do II. leta pod svoje okrilje.
K. 8. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejie vrste certifikate sedanje dobe od f25t.M do $5.fM.M.
K. S. K. JEDNOTA jo prava mati vdov in sirot, če le nisi t lan ali Oaaica to mogočne In bogate katoliftke podporne orcanizacije. po-•radi so la pristopi takoj.
Zn pojasnila o zavarovalnini ln za vse druge podrobnosti •o obrnite na uradnike In nradniee krajevnih drnitev ' K. B. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI
351353 No. Chicago Street,
URAD
Joliet, Illinois
Število šolske deoe narašča
Quebec. — Vladm šolski oddelek naznanja, da se je letos vpisalo v ljudske šole 725,000 novih otrok, oziroma 5000 več, kakor v lanskem šolskem letu.
KNJIGARNA ■
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
Spisal Damlr Feigol
Kreutzerjera sonata
Spisal L. N. Tolstoj
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Ogrlnee
Andrej Ternovc
Spisal Ivaa 4lbroht
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Splllman
Pošljite moftitvenike!
Bev. P« J. Petric, župnik slovenske cenkve na Osmi v New Yoricu, je od apostolskega delegata prejel brzojavno prošnjo za najmanj 150 slovenskih molatvenikov. Kdor tedaj la<h4co pogreši kak še dobro ohranjen molitveipk, na9 ga pošlje na nasJov: Bev. J. Petric, (62 St. Marios Place, New York 3, N. Y.
12
Frank Baron Trenk
Po rasnih virih napisal G j aro Pandqrie
IS
Pariški zlatar
Poslovenil Sllvestar K.
14
Pravljic« in pripovedke za mladino
Spisal SUvester KoHntnlfe
15
Bnnešldinvalid
* Spisal 8Uvi0tar Koiatalk
18
Hladim srcem
Drngl svezek. Zbirka sa slovensko mladinoL Spisal Ksaver lfefiko
iti
tudent naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
IGRE
28
Magda
(Igra) — Alojzij Remec
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Goiin
80
Potopljeni zvon
(Igra) — Gerhart Hanptmana
81
Revizor
(Igra) — Nikolaj Vasiljovl«
25
Duhovni boj
(Iadala družba sv. Mohorja) L. 8kupoli
26
Denar
Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr. Albin Ogris
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili!
85
Praški Judek
Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole_
82
Spodobni ljudje
(Igra) — L. Lipovos
8
rne maske
(Igra) — L. Andrejev
84
Antingone
(Igra) Poslovenn O. Golar
86
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr. r. Petronlo
88
Tončkove sanje na Miklav< zev večer
, (Ifr») — J. BrbežiUklp F, Bole
KP^« J« caloga teh knjig aelo omejena, je pri nyoHhi prlporofijWo omeniti ?bč sblrk. da sam t* na ta Mfiln nogofe Tfajra iidovsdJitf.
mufl MAMO*
[WEDNESDAY, OCTOBER 11, 1944
T**

TRAROTUKf L MP
PROKLETA
Spisal EMILE RICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L.
(139)
Zdajci ključ zrvrti dvakrat v ključavnici. Pokrov pi--a l ni kov se odpre. Roparjru stopijo oči sJkoro iz votlin, ko se nagne čez odprtino ter ugleda zaklade: cele povezke državnih papirjev in obligacij, mnogo, mnogo šopov bankovcev, celo vrsto zavitkov samih zlatov! Prav zadej &o se nahajali žtbkljički za srebrn denar.
Parizlu se je vse iblisčatlo in mrzlica ga je tresla. Njegove ustnice se potegnejo in on se nemo zasmeje. V tem trenotkn tii nič drugega videl pred sefboj kakor (bogastvo! Pozabil je bil popolnoma spalca, iki ni več—spal!
Jaques Mellier se je bil namreč prebudil. Ko odpre oči, diši, kako ključavnica zaJirrplje. Počasi se vzdigne na svoji postelji ter zagrinjaia odrine.
V	somraku ugleda pri pisalnilcu moža. Ropu r je bil s hrbtom obrnjen proti njemu; zato ga gospodar ni mog^l i«poznati. Navzlic veliki tej izjienadi se Jacjues Mellier ni ustrašil. Brez šuma drsne s postelje ter se postavi na noge.
" Kako hočem vse to odnesti (** vpraša se Parizel. "Najprej spravim zlate in 'bankovce."
In . obe roki poželjivo pomakne v pisaLnik ter ptica ro-] »ar i ca s široko in trdo pestjo prime zavitke zlatov . . .
V	tem trenutka ga prime Jaques Mellier v srajci, bo.-iu 4>rez pomoči za pleča, potegne ga nazaj ter s hripavim
glasom zavpije: 4 4 Roparji! roparji* ..."
• • »
tem je Sepi Fran nastopil »bil pot, po kateri ga je linala njegova pohotnost in maščevalnost. Katera obeli s trakti j je bila večja pri njem? Maščevaje, se nad Blancheo, hi fee znesel cfojedinem tudi nad Mellierom in Romena^om, ka-fera sta ga bila spodila liki psa. Prvo zlodejstvo mu je spodletelo; zdaj ga je mikal drug zločin.
Stopi v soibo mlade d oklice. Njegove oči so žarele ter < »dno se je^ režal. Bil je pripravljen k vsemu, tudi, da izvrši umor, če bi se drugače ne mogel maščevati!
Zleze k postelji. Slišal je pravilno dihanje dekličino. Zdauci se ga nekaj poloti, ikakor mrzlica, kri mu prične vre-ti [»o žilah, nagne se čez j>ostcljo in zdajci .
Koiba Blanche i na se naenkrat razsvetli! Vrata so se bila odprla ter ženska ognjenih oči skoči med Frana in njega /rtev. Vse se je zgodilo tako hitro, da je Fran olbstal, kakor da je okamenel! Ali je Ibila ta bleda stvar preti njim duh?
^ A ta duh izpregovori zamolklo, Votlo in žugajoče: — Iv?»ti iščeš tu, strahopetni morilec? Ali hoČe£ iznova za-vratno napasti Pierrea Rouvenataf No, potem si izgrešil sobo! Tu si pri Blandhi Mellierovi! In, hvala Bogu, deklica ni -sama in brez pomoči! Glej, jaz sem tukaj, da jo čuvam pred teboj, divja ti žival! . . . Ce "bi šlo po pravici, sklicala bi zdaj vse hišne prebivalce, in ti bi zvezan moral iti med dvema žandarjema od tod! Pa zaradi tvoje mate re, ki je bila vrla žena, hočem ti dati časa, da se poboljšaš! Glej pa, da se mi že v eni uri izgubiš ter mi nikdar ne laziš več okoli seuillonske pristave kakor tat, kakor morilec; za kaj stari vodnjak ima glas, ki vpije: "Fran Parizel je morilec! ... In zdaj proč, proč s tdboj! . .
Fran je še zmerom stal, kakor okamenel. Njegovo truplo se je krčevito treslo. Lucila stopi s plamenečimi očmi k njemu ter nju s strogim obrazom pokaže vrata.
"Ven s teboj! zavpije."
Malopridnik, se je zbal Lucilnega pogleda, stopi korak nazaj. Bil je bled kaikor smrt, a oči so se mu preobračale kaJcor šblazniku.
"Strah je! strah 1 . . hripne Fran, potem grozno za-kriči, plane iz sobe ter kakor (besen zdirja po stopnicah niz aoli.
14.
h učila nekaj časa postane na prajgu.
Ropo^, ki ga je bil po stopnicah provzročil bežeči Fran, je oviral, da ni slišala bojevanja v sobi svojega očeta.
Ko se zopet obrne, mgleda Blancheo bledo kaikor smrt, preplašeno, trepetajočo, sredi solbe stoječo.
Blanche je bila samega straiha vsa iz sebe. Kdo li je bila ta tuja žena, ki se je pokazala bila taiko iianagloma, rešivši jo velike nevarnosti?
"Kako lepa je!" mislila si je Lucila "Ti ljubi otrok!"
Kako je videti dobra!"-menila je zopet Blanche.
Nekaj časa se obe ženski molče opazujeta. Blanche prva izpregovori, primši Lmcilo za roko.
"Neki mož se je bil vtihotapil sem noter." djeje.
"Da, gTdf malopridnik!"
■ 'Spoznala sem ga. On me sovraži in hotel me je gotovo ubiti. A rešili ste me vi! Vi ste ga sipodili! Kako se vam hočem zahvaliti za to, ljuba gospa? In kdo li ste?"
"Jaz sem vaša in Mardoohe-jeva prijateljica"
Blanche ee začudi.
"Vi poznate Mardoche-ja? Že dolgo T*'
"Že prav dolgo," se naameoe Lucila milo.
"Potem vas je on pustil v hišo?"
"Da, a povedala mu nisem, ikaj imam tu opraviti."
"To je bik) pravi Pa kako ste-Ii izvedeli?''
"Prejšnjo noc sem slišala Parizla, očeta in sina, kako sta snovala hudobni naklep. In iz prijateljstva do Mardo-ehe-ja in iz ljubezni do vas sem prišla, da vas rešim na v«ak način!"
"Vi fite me torej imeli radi, ne d!a bi me bili poznali?"
"Ker vas vee svet rad ima!"
(Nadaljevanje sledi.)
VABILO NA PROSLAVO
40-0bletnice SNPJ.
KONCERT in PLES
f
S SODELOVANJEM
* DBUŠTEV "SLOVENIJA," štev. 56, "BRATSKA ZVEZA," štev. 140, "NEW YORK ALL AMERICANS," štev. 680, JUVENILE CIRCLE, št. 50 "Junior All Americans"
v nedeljo, 15. oktobra, 1944 ob 4. popoldne
*	DONALD LOTR1Č. glavni govornik
*	ANTON SlT.EU. solist
ANN KEPIC in OTA»A TURKOVICH-CHRISTIE, duet
*	MEŠANI ZBOR "DOMOVINA"
*	MOŠKI ZBOR "SLOVAN**
*	SLOVENSKI TAMBFRAŠKI ZBOR
*	IGRA MLADINE
*	GODBA IN PLES
V SLOVENSKEM DOMU 258 IRVING AVENUE	BROOKLYN, N. Y.
VSTOPNINA 60 CENTOV, vključno davek
tnsa. Italijanska -vlada je še vedno odvisna od pogojev premirja, in resnična vladna oblast, je itiidi 3e danes v rokali zavezniške kontrolne komisije.
Na njegovih domačih tleh je suverenost de Gaulle-ove Francije priznana in neokrnjena Ra-li se sra smiatia de faeto ali de jure vladarja, ni važno v tem pogledu, kajti nikdo mu ne krati pravieo, da «ekvestira
Franciji različna stališča. Sovjetska Rudija je dala de Gaul-le-u več priznanja kot zahodne velesile — toda to je bilo še v časn. ko je šlo še za to da-ii se bo Francija sploh >'a-ma upravljala. Ako vzamemo za barometer pisanje komunističnih listov, bi moirli reči, da je nastala precejšnja hladnost napram sedanji francoski vladi. Francoskim komunistom ]«•
MARTA EGrGERTH
cije v zunanjem sv«>tu. Britanija (pa. se v splošnem drži linije, katero je označil lani ir.
tovame Renault, da zapira in več do preureditve Francije v kaznuje kolaboratorje ali da notranjosti, kot do njene pozi-preosnuje .vse narodno gospodarstvo Francije. In vendar ne išče le iz prestižnih vzrokov
tistega popolnega priznanja Smuts — njena želja bi bila.| za katero se Francozi potegu-1ustvariti blok dežel zahodne!
jejo s-toliko vnemo.	Evrope. V interesu te politi-L „ /t	,
ke je. da dobi Francija nekaj ^	""V"? P™ls.taVl
prirastka nKoči, toda ne preveč.j °sW'la jdova ' kl sw,aJ ,-rri Naša ameriška politika pa ni popolnonija jasna. Morda
ki nastopa z Ja^i Kiepura v
so
T>e Gaulle hoče privesti Francijo v zbor velikih sil — čim preje mogoče, a na vsak način (Dred ■zaključkom miru. Vprašanja. ogromne važnosti so tn vpletena nekatera vprašanja na kocki, vsa evrop>ka vpra- francoske koloniialne politike, sanja vključno Nemčije, in «vr-. morda so radii tega tako nebu tega še kolonijalna vpraša- odločni__________(ONA.)
nja največjega, pomena. Tu je___
že druga velika razlika med Sorodniki nai se z glasijo Italijo, oziroma njeno od zaveznikov priznano vlado in Francijo. Italijanska vlada nima j takih namenov — uiti bi jih mogla izvesti. Dejansko stanje l i se dalo izraziti še nekoliko drugače — mogli bi reči, da je bilo kaj lahko priznati italijansko vlado, ker je to prizna-
esela. vdova NVtv York City Center. — topniee so po ljudski
ceni.
POLITIKA VELESIL IN NOVA FRANCIJA
Za OKA napisal Donald Bell
Na konfemMri v Dumbarton Oni, ti obsojajo amerižko ij^alo tee^kib pM
Sf J1?	da ne »«MJ* nunisterstvo, poudar-Unih poslc<lic, dočim j* stvar
ravno lahko priti do sporazu-jujo da Francozi naši za" >lu,4j„ Francije družna.
ma treh velesil v pogledu or- vezniki, ter da snuo nrifirniU v,-	'	- • *
,W1 • ..	i-	i »^^iiitvi, Lfi uu Mino pi^zuaii. \aseiira zunanjemu minister-
ganizacue nove lige narodov, eeio vlado Bonomi-ja v ItaUjL stvu je seveda dobro «nano. >obu, znano .,e tudi, da pogla- V formalnem -pogledu je ta1^ bo prišel dan. neizogibno, v itni problem bodočega mim 'očitek popolnoma upravičen -\ko bo tVeba. hočeš nečeš. pri-in mirovne pogodbe - vpra- j odgovora nanj sploh ni. Toda'Znati vlado Franci je. Toda ako sanje, kaj z Nemčijo - na tej;v realni politiki je stvar cisto^spe, zvleči ta trenutek še ea! konlerenci m Ulo rečeno. Pri-1drugačna, lionomi bi bil seve- loi dni - to bi bila velika* me minister Churchill .le na-Ida najsrečnejši človek na ^e-|,lvar. y tem slučaju bi bili nugnil v syo,em zadnjem go-, tu, ako bi mogel menjati z de temelji nove lige narodov do vonj, da bi bilo dobro, da se Gaulle-on. Rizven tega pa tu- takrat že postavljeni. Poleg te-j znova sestane.io s predsedni- di ne s men bo pozabljati, da je U pa je treba tudi upoštevati, kom Rooseveltom m maršalom | velik a razlika meti zahtervami fla nikdo lie 111K>re Tedeti, kak-htalinom m se dogovore glede prejSnjega francoskega osvobc>;,nn bo znanja politika Fran-
.Vi r>i(l:i "
EMPIRE
V.\ i
\ 1«
[»•H«ir...- i,
staimulij Tin: \T?:K.
« :. y in Jllth
PK. »;-:<." to 'd.ot.tll ^'.40
flt orvl - : f... X V
V taboriš ju blizu Bostona, ^\[ass., se nahaja italjansiki vojni ujetnik, Slovenec GABlfl-BL BATISTA, doma iz Ilirske Bistrice. V Ameriki ima več sorodnikov in l>i ra<l zve-i
del za njihov naslov. Kdor iti;Ne pozabite krvavečega na-11111 hotel pisati, naj se obruejroda v domovini« — Pošlji-na naš urad in mu bom«» po-j te Vaš dar še danes Slovenski 1 i njegov naslov.	skemu Pomožnemu Odboru.
■) IjJjTOI "Popolna šaloigra!-'
J " — -MkiiLson, Times !
LIFE WITH FATHER ;
ARTHUR MARGETSON
NYDIA WESTMAN ;
Zar. .-	<-.«-ljiv:t n;t.vdih' > /iin :
prn-uiUjiva i^T-,. «'ir.n. lj» m •'« ilaict
d:i trjra nt :
dilnega komiteja, ki je imel c}-je< ]><) na'stala v teh mese-svoj sedež v ^Užii-u, in ^eda ^.i^ _ rc mnogo manj, kak-
vrste vlada bo prevzela
vlado, ki se nahaja v Parizu. ,posle-
najbolj perečih -problemov. Temelj vsega tega je, da ne more priti do nobene zadovoljive njo francosko provizoriČno';^" rešitve mednarodnih vpiašanj, ' *	* " - - t
dokler se tri velike sile niso zedinile,	,	i V d
Teh osnovnih dejstev ne smemo nikdar x>ozabljati, kadar razpravljamo o stališču našega zunanjega mjinisterstva napram Franciji. Popolno priznanje francoske vlade bi sko-ro avtomatično pritegnilo Fran cijo kot novo velesilo v zbor velesil, ki zdaj odločajo o vseh vpra Jan jih. — Amerika, Velika Britanija in Sovjetska Rit sija. Pri tem pa ostane seveda odprto vprašanje, da-li bi bila
J>e Gaulle-ov največji problem v Alžiru je bil, kako priti do tega, da bi samo Francozi odločali o notranjih zadevah Francije. Možnost, da bi utegnili zavezniki uvesti na Fran-
Danes je razločevati dvoje različnih stremljenj v francoskem političnem življenju Maquis, ali narodno gibanje odpora, se posveča pred vsem vprašanjem notranje reforme.
coskem takozvano zavezniško mogoče, da bo ostal večji
vojaško »vlado, mu ni bila po godu. Priznati je treba, da je
del političnih sil »vezan v problemih kot: obnovitev politi-
pogajanja ne.
im-el prav. Francoski narod je'^ih strank, ustanovitev pokazal, da je brea nadalnjega sposoben vzeti upravo Francije v svoje lastne roke — tudi brez splošnih volitev. Italijanska vlada je ?ncer priznana od
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
KECEPTl VSEH NARODOV SO 00
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
3.
•^"Knjiga je tnJo vezana in irna 821 #i ram"S-1
■O D&ptS&D| T l.'iijitlKeill jeziku Don^cotl P* ao tudi ▼ jerikm naroda, ki mu jc kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za ooe, Kl se zanimajo za kuhanje in hočejo ▼ njem čimbolj Lzveibati In
ixpopolniti.
NaroČite pn
KNJIGARNI SI-OVENIC PlfRLISfTING CO
216 West 18th Str««t	New York 11. N. Y
s tem olajšana ali zaveznikov, toda še dolgo ni
dosegla tecra dejanskega sta-
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI TZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest ▼ 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po posti.
Ker Je zaloga teh knjižic eelo omejena, Je priporočljivo, da poSljlt« naročilo prej ko mogoče. K naročila priložite ▼ dobrem cavitko got ot Iti o oz. znamke (Združenih držav). — Naročite lahko prt;
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING SLO M JP A N Y
fl« West 18Ui Street
New York 11, N. L
norega družabnega ivda. organizacija narodnega gospodarstva 'hrez kartelm* itd. Na difngi strani pa ?e je poja<vil nacionalizem, ki jo morda celo šovinističen. Po prvi svetovni vojni je imela Francija hegemonijo nad širokimi predeli Evrope. Izgradila si je bila sistem vojaških zvez, ki je bil videti mogočen. Na Balkanu in na Poljskem je bil njen vipliv mogočen. Skupaj z Anglijo .je bila dominantna sila v stari ligi narodov.
T*ober del -te sile in tega vpliva je seveda izgubljen za vedno — kajti k Evropi se je pojavila nova velika sila. So-vjetska Rusija.
Toda v Franciji so deli naroda, ki mislijo, da ?e bo dalo to nadomestiti s tem. da se pomakne francosko mejo na reko Reno, in z dosledno izvedeno močno kolonijalno politiko, Pto (xaulle poskusu ti dve stremljenji v francoskem: narodnem življenfu spojiti, an zadostiti obema. Zato se je proglasil za notranji preporod Francije, oibneme pa naznanil, da bo vodil močno zunanjo politiko. Osebno mu leži mnogo Vec na zunanji (poziciji Francije kot na notranjih reformah. Alko se bo de Gaulle-u posrečilo, oživeti staro francosko politiko takozvane francoske "Grand en r", francoske veličine, bo seveda vpliiv te politike v Franciji sami neprestano rastel. To vprašanje bi utegnilo odločati za Več desetletij, Ikam! bo v bodoče usmerjena zunanja in notranja politika nove Francije. Velesile zarvzemajo napram
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^^ ^ ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki Je zbudita pozornost vsega ameriške ca naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi ix Jugoslavije. M prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel Čas. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Tot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je Jako zanimiva knjiga in Jo priporočamo vsakemu, ki ra/ume angleško.
"What's Your Name"
''Človeški odgovori na vprašanje, kl se tiie sreče milijonov . . di-
tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se js bradi veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pofflljam Money Order sa f.............. M lastnoročno
podpisano (i> knjigo (i) :
MoJe ime ....................................................
St., ulica all Box St.............................................
Mesto in država..............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.