f^                Bodi pošten in resničen.
Keklico so poslali njeni ubožni stariši v mesto,  da bi  prodala ondii  nekaj r1 jajee. Izkupljeni denar je zavezala v robec, dejala ga v jerbas in se vrnila hitro domov. Vže blizu doraa hoče denar prešteti; ali o strah in groza! v jerbasu ne najde niti robca niti denarjev. Izgubila je oboje. ko je hodila iz mesta proti domu. Kaj poreče uboga mati, ki denarja tako silno potrebuje ? nKako bode mati nejevoljna in huda,  ko poizve mojo nesrečo!"   Tako zdihuje  in joka uboga deklica ter se vrne iskat izgubljenega denarja.
Komaj obhodi nekoliko pota, sreča jo gospod na konji, ki jo vpraša, čemu tako britko joka? Vzdihovaje mu pove svojo izgubo. Jezdec jej reee: ,,Glej, jaz sem našel t?oj robec blizu raesta; vzemi ga nazaj in se ne jokaj!" Tako reče gospod in jej pomoli lep svilnat robec. Deklica pa ne seže po njem, temveč le zdihuje: „0 Bog, ta ni moj robec; saj tacega jaz niti imela nisem. Moj robec je bil navaden robec in koraaj par novcev vreden; iniela sem pa v njem denar, s katerim bi se doma nekaj dni Iehko preživeli!"
,,Vem to," reče jezdec; denar je izvestno ta-le, ki sem ga vzel iz robca in ga dejal v svoj žep."   To rekši,  zavije jeden zlat v svileni robec ter podii oboje
—.~k 119 >¦*—
ubožnej deklici. A ta je napela jok in z novega trdila, da to ni njen robec in tudi denar ne, ter nobenega vzeti ne more.
Ko dekliea tako toži, potegne jezdee iz žepa oni ubožni robec, ki ga je našel na cesti. Vrže ga deklici in pravi: ,,Ta bo pa vender tvoj!" — Veselja naše pridne deklice popisati ne morem, ko je ugledala svoj izgubljeni robec. Denar je bil še v njem zavozlau. Prav lepo se zahvali gospodu in vesela hiti proti domu.
A bogati jezdec krene za njo; usili jej še svileni robec in zlat denar, rekoč: ,,To zaslužiš, ker si bila resnična in poštena. Oe bi bila meni rekla, da je svileni robee tvoj, ne bil bi ti dal zaradi laži nobeuega. Ker si pa bila poštena, zato ti darujem še svilo in zlatnik. Ostani vselej poštena in varuj se vsake laži!"
To je dejal tuji gospod in naglo odjezdil. Oj kako je deklico razveselil ta dar in kako vesela je prihitela domov. Pa tudi njeni stariši so bili veseli in so hčerko pohvalili, ker je bila tako poštena in resnična.                          Fran Rup