■ iriiiiHiiirjiiirri r i i i »*
MATICE SLOVENSKE 'M
ZA LETO 1885
UREDIL FR. LEVEC
ZALOŽILA IN NA SVETLO DALA
MATICA SLOVENSKA.
V LJUBLJANI
NATISNILA „NARODNA TISKARNA' 1885.
Poziv slovenskim pisateljem!
Odbor „Matice Slovenske" se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim preje tem bolje poslali kaj primernih doneskov za prihodnji „Letopis.“
Kakor letos se bodo sprejemali tudi v prihodnjem letu samo izvirni znanstveni in znanstveno-pouč ni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vendar je želeti, da bi čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje splošne zanim-ljivosti prijajo večini Matičinih društvenikov.
Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do konca aprila 1886. 1. predsedništvu „Matice Slovenske8 v Ljubljani.
Po pravilih določena nagrada v Letopis vsprejetim spisom :Se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana.
V Ljubljani 15. decembra 1885.
V imenu odbora „Matice Slovenske" :
Za prvosednika: ■Toeip Mam.
Odbornik: Fr. Levec.
LETOPIS
MATICE SLOVENSKE
ZA LETO 1885.
‘Up?
UREDIL
ZALOŽILA IN NA SVETLO DALA
MATICA SLOVENSKA.
V LJUBLJANI.
NATISNILA „NARODNA TISKARNA1'. 1685.
VII , t,u>, q
/ kf i
o 1)0O	(3
VSEBINA.
Na
— 7
'—8. 9.
1 Dr. J. Vošnjdk: Sooijalni problem in kmetski stan 2. f Fr. Remec: Žetiitovanjski običaji na Gorenjskem 8. I). M. Obalovii1: Ženitovanjski običaji v tržaški okolici
4. J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne v6re.
5. Ivan Vrhovec: Topografiški opis Ljubljane .
G. Ivan Tomšič: Znamenitosti v Tržiči na Gorenjskem iz fran
coske dobe  ......................................—
Simon Rutar: Kakšno važnost imajo Pavla Dijakona knjige „Dc gcstis Langobardorum“ za starejšo zgodovino Slovencev ?..........................................................
Josip Apih: Žiga Herberstein. ......
Ivan Tomšič : Bibliografija slovenska.............................
10. Evgen Lah: Letopis Matice Slovenske:
I. Matica Slovenska 1861—1874—1884 .
II Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" v dobi od */„ 1884—*»/,, 1886	.	.	.
III. Računsko poročilo •..............................
"— IV. Poročilo o knjižnici.................................
V. Opravništvo „Matice Slovensko” za 1.
VI. Imenik udov „Matice Slovenske
VII. Imenik društev, ki z „Matico blovensko" zamenjujejo knjige.................................
VIII. Zaznamek književne zaloge »Matice Slovenske” IX. Naznanilo gg. poverjenikom in društvenikom
1885.
‘ za 1. 1886. Slovensko”
94
110
117-
184
271-
288-
332
371
392
416
430
446
466
468
494
strani
1—93.
-110.
-116.
183.
270.
-287.
-331.
370.
•391.
-414.
429.
445.
—455.
—457.
-492.
493.
-495.
496.
'
rtTiVi ^riT^m
Socijalni problem in kmetski stan.
Spisal dr. J. Vošnjak.
I.
Zemlja, delo in kapital.
emlja, delo in kapital so troji faktorji za pridelovanje novih dober. Zemija daje človeku tiste snovi, iz katerih ustvarja z delom razne pridelke in kdor ne rabi vseli za vsakdanje potrebe, nabira si jih in postane kapitalist. Sčasoma pa si je kapital podjarmil zemljo in delo in se množil brez truda po storjenem delu družili, ki morajo njemu izročiti bogate zaklade zemlje in dela, sami pa pogrešajo za življenje potrebnih sredstev. Delujoči stanovi: poljedelec ali kmet, obrtnik, rokodelec in prosti delavec postali so sužnji kapitalu in vse to pod praporom svobode in enakopravnosti vseh udov človeštva, pod praporom, s katerim liberalno-kapitalistična stranka oči slepi lehkoverni, nepremišljeni masi.
Kmet, dasi oproščen od tlake in desetine, zagazil je skoro v še hujše robstvo, nego je bilo ono, v katerem je poprej zdihoval, ker je vsled dolgov le še na videz lastnik svoje zemlje. Poprej je bil kmet tako rekoč vezan z zemljiščem, s katerega ga tudi silni graščak ni lehko prognal. Zdaj pa ga sme vsak upnik tirati od hiše in zemlje, ako mu odpove posojilo in ga začne toževati. Zemlja je postala premično blago, s katerim se kupčuje kakor s kramarsko robo. Kmetije se razkosavajo, po parcelah prodavajo in čim dalje več je kmetskega proletarijata. Kapitalistična stranka pa vidi v tem, pred našimi očmi vršečem se polomu najimenitnejšega človeškega stanu le naravni prehod iz fevdalne v libe-raino dobo, porod novoveških idej; nobeden porod pa se ne vrši brez bolečin.
Vendar je kmet še v prijetnejšem položaji proti velikemu kapitalu, kakor delavski in obrtni stan, katera sta najprej okusila moč in neusmiljenost velikega kapitala, prvi popolnoma izročen njegovi oblasti, drugi le na videz neodvisen, v resnici pa vedno bolj izgublja svojo nekdanjo samostalnost in blagostanje ter se pogrezuje iz vrst samostalnili obrtnikov v maso prostih delavcev
l
Oglejmo si tedaj natančneje gmotni položaj delavskega, obrt,-nijskega in kmetskega stanu, da spoznamo veliko nevarnost sedanjih socijalnih razmer za človeško družbo, da poizvemo vzroke, kateri so zakrivili težavno stanje mase človeštva, in da potem prestopimo k imenitnemu vprašanju, ali in kako bi se dala zabraniti preteča socijalna kriza in po katerem potu rešiti socijalni problem.
II.
Delavski stan in kapital.
Leta 1881. je sklenil državni zbor sklicati enketo, katera je imela preiskavati položaj fabriških delavcev. Vsled tega sklepa velik hrup v kapitalističnih krogih, češ, da se na tak način šču-jejo delavci proti gospodom. Enketa se je res zbrala in povabila delavce in fabrikante. Ne bodem se tukaj spuščal v posamične izpovedbe, le toliko omenjam, da se je slišala iz ust delavcev marsikatera ostra sodba o ravnanji fabrikantov z delavci. Fabri-kantje nasproti so se izgovarjali s hudo konkurencijo, katera jih sili izčrpavati delavske moči, ker bi sicer ne mogli shajati mimo inozemskih, nemških, francoskih in angleških fabrik, ki imajo kapital bolj po ceni v rokah, kakor pri nas. Tega pa niso dostavili, da se ne zadovoljujejo z malim dobičkom, ampak iščejo po 10 do 20°/0 letnega dobička, kar je konstatovano za fabrike, ki so last delniških društev. Te fabrike bi tedaj prav lehko nekaj svojega dobička dale delavcem, ko bi znana židovska lakomnost to dopuščala. Delavcem se tudi po dovršeni enketi in navzlic dobri volji državnega zbora dandanes nič bolje ne godi, kakor pred enketo. To potrjujejo poročila iz raznih fabriških krajev. Na primer tik Dunaja v Florisdorfu, kjer so se vršili znani zločini proti policijskim organom, je še dandanes taka beda med delavci, da se človek res čudi, kako jo mogoče, da se ničesar ne stori proti takemu moraličnemu in fizičnemu propadu delajočega ljudstva.
V Florisdorfu in okolici*) je bilo 1. 1879. štetih 10.08G moških in le 8703 ženskih. Ušolanih je v edino tamošnjo šolo 1367 otrok. Mej terni je 428 tacib, ki ne žive v navadnih rodbinskih razmerah, namreč 115 zakonskih brez očeta, 113 nezakonskih, katerih matere živč s katerim si bodi moškim, 58 nezakonskih, neligitimovanih,' 38 zakonskih brez matere, G4 pri očrnili ali mačehah, 12 jih je popolnoma sirot, 28tim pa so roditelji ušli po svetu ali so zaprti.
1 30 otrok je v posebnem razredu (Trottelklasse), ker so duševno zaostali in moralično pokvarjeni. 300 otrok vzraste brez vsake hišne odgoje, ker staršev ves dan ni doma. Ni čuda, da se taki
*) Florisdorf nml Umgi bung. Ein sociales ‘Hild. Von R. Eichhorn, Coopcrator. Natisncno v Oest. Monatsschrift fur christliche Social-Reform. 1884. September.
otroci udajo beračenju, tatvini in sploh vsem slabim razvadam. Nedavno se je moralo petdeset deklet, vmes še za šolo godnih, izpustiti iz štirih fabrik in tudi nekaj fantičev zarad znane nalezljive bolezni, pa to se je zgodilo še le na uradni ukaz. Mnogi otroci zarad pomanjkanja obleke in obuvala zlasti po zimi in ob slabem vremenu ne morejo* hoditi v šolo.
Starši teh otrok so delavci v tamošnjih fabrikah severne železnice in neke delniške družbe. V teh fabrikah, v katerih se zdelujejo hlaponi in vozovi, imajo navadno do 2000 delavcev; njih večina pa dela v akordu, to je, delo se jim plača po komadih. Taki zaslužijo na dan po 2 gld. in več, ako svoje moči od ranega jutra do pozne noči napenjajo, pa ne strpe dolgo tacega prenapenjanja, zato sami pravijo: „Akkordarbeit Mordarbeit.” Drugi delavci zaslužijo po 1 gld. do 1 gld. 35 kr. na dan. Ob nedeljah niso prisiljeni k delu, toda kjer so židovski vodje, plačujejo nedeljsko delo nekoliko bolje, kakor delavniško, tako da delavce zvabijo, da tudi ob nedeljah delajo. S tem delavce odvračajo od božje službe in še bolj slabe njihov verski čut. V delavnici vagonov je židovski načelnik, inženir Feliks Reiffer, leta 1882. dal nalašč ob nedeljah delati, dasi so delavci mej tednom po 3 do 4 dni praznovali, seveda brez plače, ker ni bilo dovolj dela. Tako ravnanje le prejasno kaže, kam tira židovski kapitalizem.
Še huje se godi delavcem v predilnici in tkalnici, kjer zdelujejo znano jutensko blago (Jute-Spinnerei). Delavk in delavcev je kacih osemsto. Poročevalec imenuje to fabriko „Ziichterei von Unzuchtund allerlei Krankheiten (besonders Tuberkulose).“ Delavni čas je od 6 do 12 in od 1 do 1/a 7. ure, pri mnogih pa tudi do 9. ure. K ponočnemu ali nedeljskemu delu se nikdo ne sili, pa kdor se ga brani, odpuščen je iz fabrike, naj strada in pogine. Y predilnici delajo večinoma dekleta štirnajstih do sedemnajstih let in žene ter zaslužijo po 55 do 70 kr. na dan, toda le malo-kedaj za vse dneve v tednu in v popolnem znesku, ker se jim odteguje vsaka mala škodica na iglah. Ženske so vsled nedostatne lirane tako slabe, da navadno ali mrtve otroke rode ali pa tako oslabljene, da kmalu po porodu umrjo. In to je še sreča, da so rešeni počasne smrti za lakoto. Stanovanja, ako se smejo vsako-jake luknje, ki služijo v ta namen, tako imenovati, so natlačena s stanovalci, smrdljiva in nesnažna, postelje v njih druga nad drugo. Od 200 delavcev in delavk, katere poročevalec sam pozna, je k večemu kakih 10 še zdravega lica, vsi drugi bledi, bolehni. Fabrika pa nese na leto svojim delničarjem po 15°/0, katere morajo nesrečni delavci prislužiti s srčno svojo krvjo.
Kdo se bo čudil o takih razmerah, da so delavci in delavke v moraličnem oziru silno pohujšani. Mnogo jih živi v divji družbi, kolikor časa se jim ljubi, potem pa si zopet izbero druge zveze. Pa celo pri oženjenih se prigodi, da zapusti žene
l*
moža ali nasprotno. Včasih vzame kak predrznež svojemu sodelavcu ženo kar po sili ali pa se zanjo ž njim pobota. In vse to se godi pred vrati našo metropole. Tu bi bilo obširno polje za nemški „Schulverein,“ rešiti otroke lastne krvi od propada in pogina. Tu naj napravlja otroške vrtove in preskrbuje naj te najrevnejše mej revnimi z najpotrebnejšo, obleko in učili.
Skoraj še huje, kakor tem fabriškim delavcem, godi se rudo-kopom. Ves dan pod zemljo, vidijo dnevno svetlobo in solnee le ob nedeljah in tudi ob nedeljah le popoludne, ker delajo navadno ves dopoldan. Plačo dobivajo po delu, kolikor namreč vsak izkoplje premoga. Znani dogodki v premogovih jamah na Ostrem blizu Hrastnika pričajo, da so delavske razmere težavne. Vodstvo, da si ohrani stalne delavce, rado vidi, da se delavci ženijo, kajti potem so bolj pohlevni in ne tako k strajkom pripravljeni, kakor neoženjeni. Po tem načinu pa se delavski proletarijat še bolj množi in ker ostanejo taki delavci pristojni v svojo prejšnjo, navadno kako kmetsko občino, zadene pogostoma dotično občino nadloga, da mora skrbeti za ženo in otroke takih delavcev ali celo za delavca samega, kadar se vrne v starosti nezmožen za delo domov. In ko bi se taki oženjeni delavci vsaj bolje plačevali z ozirom na rodbino, katero imajo rediti! Pa to se no zgodi, ampak plače se le znižavajo, ker lastniki dobro vedo, da se oženjeni nikamor ne more ganiti in da služijo rajši za najslabšo plačo, kakor da so brez dela. Torej ni čuda, da preklinjajo oženjeni delavci, kadar kopljejo premog v jamah, tistega, ki jim je dovolil ženiti se, in tistega, ki jih je poročal. Tako vsaj mi je pisal nedavno neki delavec iz trebovoljskih premogokopov. No, delo pod zemljo že samo na sebi vpliva na dušno stanje in dela človeka bolj tužnega in melanholičnega.
Od države nastavljeni obrtni nadzorniki imajo lepo nalogo, preiskavati položaj fabriških delavcev in paziti, da fabrikantje preveč ne izsesajo svojih delavcev, ampak ž njimi milostno in krščansko ravnajo. Pa kdo more pričakovati krščanstva od ljudij, kateri skušajo vse krščansko mišljenje s koreninami izpipati iz človeških src. Zato pa morajo država, vlada in zakonodajavni faktorji vmes poseči in s svojim zaščitom braniti slabe in revne delavce, da pod silo lakomnega egoizma ne poginejo ali zdivjajo in s svojimi grozovitimi čini ne osramotč naše tako hvalisane kulture.
m.
Kapital in obrtni stan.
Nič bolje, kakor delavcem, godilo se ni obrtnikom in sa-mostalnim rokodelcem pod vladanjem plutokracije in kapitalističnih nazorov. Obrtni stan, o katerem se je še pred malo
desetletji trdilo: „Handwerk hat, einen goldenen Boden,“ propal je tako naglo in silno, da se začudeno vprašamo mi starejši, ki smo ga videli in opazovali pred tridesetimi leti: Jeli mogoče, da se more vršiti v tako	kratki dobi tako	silna izprememba?
Kdo je temu	kriv? — Stroji!	glasi se	kratki odgovor	iz ka-
pitalističnega tabora. Kar je poprej izdelala človeška roka, to zdaj stori stroj nagleje,	točneje in ceneje.	Res je,	da je iznajdba strojev
uničila nekaj rokodelskih obrtov, še	več pa	jih je pokvarila	kapi-
talistična asocijacija, delniška družba, kateri se ni o pravem času nasproti postavila solidarnost obrtnikov. Izumitelji strojev, s katerimi se delo olajšava ter točneje in ceneje opravlja, bi tudi obrtnemu stanu ne bili tako silno škodili, ko no bi se izumov bila polastila juridična oseba brez srca, hrepeneča le po največih dobičkih, sama mrtva in brezkrvna, pa krv sesajoča iz živih teles njej služečih nesrečnežev, prototip hladno računajoče samopašnosti — delniška družba.
Nikdo ne more tajiti, da združene sile več opravijo, kakor vsaka sama zase. Pa velik je razloček, alco se združijo žive moči, več človeških oseb, k solidarnemu delu, ali pa ako se to zgodi le po manjših denarnih svotah, združenih v velike kapitale, kar je baš pri delniških družbah. Kadar se več oseb združi v skupno delovanje, store to, da se s skupnim delom lože prežive. Drug dru-zega poznajo in tudi občinstvo ve, s kom ima opraviti. Vse drugače pri delniški družbi. Mnogo malih denarnih zneskov po 100 do 1O00 gld. se zbere v veliko svoto, včasih po mnogo milijonov z očitnim namenom, da se kolikor mogoče visoko obrestujejo. Iz tega nastane divja konkurencija, brezobzirno tlačenje delavcev, preobilna produkcija in končno polom in kriza; spomnjajmo se le letošnje sladkorne in spiritne krize, bankinih polomov itd.
Kapitalistična stranka sicer trdi, da so se le po delniških družbah vršila podjetja, katera bi se ne bila nikdar dognala po drugem potu, na primer mnoge železnice, stavbe itd. Temu pa se prav lehko ugovarja, da bi se bila resnično potrebna podjetja vršila tudi brez delniških družeb zlasti pri nas v Avstriji, kjer je morala pri takih železnicah, ki niso obetale dobička, država prevzeti poroštvo za vsaj 5 °/„ obresti in so se delniške družbe le zidanja takih železnic lotile, ki so obetale dobro obrestovanje in še pri teh so vedele si dobiti olajšav zastran davkov in pristojbin. Garantovane železnice bi tedaj država ravno tako lehko in še ceneje zidala, ko delniške družbe, ker bi se ne bile godile pri prodaji koncesij in dobivanji potrebnega denarja (Geldbeschaffung) tako umazanosti, o kakeršnih se javno govori. Sploh, kar je občno koristnih naprav, šolskih stavb, vodovodov, dobrodelnih zavodov itd. morajo se preskrbovati na občne stroške, delniške družbe se le tam vtikajo, kjer upajo stržiti kakšen dobiček, človeštvo bi torej
prav lehko shajalo brez delniških družeb in z njihovo odpravo bila bi glavna žila podvezana rastoči sili kapitalizma.
Delniške družbe škodujejo še v dragem ozira, ker zapeljujejo ljudi, da svojjlenar ulagajo v ta namen, da dobivajo od njega visoke obresti brez lastnega dela in truda, ker vabijo ljudstvo k igranju in slabe javno moralo. Kadar pride do poloma, res lehko-vernejši izgube svoj denar, pa se ob novi priliki le spet vsedejo na limanice. Zato bi se morali dati prav strogi zakoni o napravi in delovanji delniških družeb in zlasti zahtevati, da se vsaka delnica glasi na ime in da prevzamejo delničarji skupno poroštvo, kakor se’ to zahteva pri hranilnih in posojilnih zadrugah.
Veliki kapital, bodi si da seje sestavil iz mnogo malih v delniški družbi, ali bil nakopičen v eni roki, je združen z novo izumljenimi stroji uničil marsikateri star obrt, tem lože, ker je tudi vso obrtno zakonodateljstvo vrtelo se okoli zlatega teleta kapitalistične stranke. Stari cehi so se odpravili in obrtna svoboda se je proglasila, pa obrtnikom se je vsled te neomejene svobode tako godilo, kakor kmetom, kateri so se oprostili od tlake in desetine, kar je zanje bila res velika sreča, pa oba: obrtnik in kmet, izročila sta se ladji brez krmila in kompasa, plovoči na širokem in viharnem morji svetovne konkurencije, in se zdaj borita proti potopu.
Socijalna demokracija, katera je iz početka imela svoje privržence le med delavci, množi jih zdaj najbolj v obrtnem stanu, kar jasno kažejo številke pri državnih izborih na Nemškem. Ako " se nič ne stori proti propadu kmetskega stanu, bode tudi on stopil v vrsto stranke, katera v svoji najradikalnejši panogi ne pozna ne državnega reda, ne obitelji, ne naroda in ne vere. V srednjem veku do francoske prekucije so bila mesta s svojim pridnim, po privilegijah obvarovanim obrtnim in trgovskim stanom trdnjave meščanske svobode proti fevdalnim prenapetostim. Ponašala so se s svojim liberalizmom in s fanatičnim veseljem pozdravljala vsako tako zvano liberalno pridobitev ter sama najbolj pomagala, da so se kar čez noč odpravile vse ograje, ki so baje ovirale prosti razvoj vseh človeških sil in zadržavale vsak napredek. Svoboda, v politiškem in narodnem oziru dobro došla vsem narodom, raztegnila se je nepremišljeno tudi na gospodarsko polje. Manchesterske teorije proste trgovine brez carine, slobodnega obrtstva brez dokaza sposobnosti za obrt, prostega lih varstva (oderuštva) so kmalu pod-kopale obstanek neštevilnim poprej vsaj pošteno shajajočim obrtnim iu trgovinskim rodbinam, tako da nahajamo zdaj v mestih mnogoštevilne nad glavo zadolženo obrtnike in nekoliko bogatašev. Kapital se zlasti v velicih mestih vi dno bolj kopiči v malo rokah in sicer židovskih. Pa še le v najnovejšem času začelo se je svitati v glavah tistih, ki so ob vsaki priliki trobili v rog listov, priznanih organov d’ alliance israelite, zdaj še le spoznavajo, da
so kostanj iz žarjavice vlekli le za — Židove. Pa kaj pomaga spoznanje, ko je že prepozno!
Zidovski rod, kije že po starem zakonu rajši plesal okoli zlatega teleta, kakor molil pravega Boga in kateremu je prirojena lastnost barantanja in strast lakomnosti, našel je zlasti v Avstriji pripravna tla za naglo obogatenje brez dela in nevarnosti. Ustanovil si je banke z velikanskimi kapitali, da gospoduje na gmotnem polji in z mnogimi časniki pa jo vplival na duhove. Nikdar se besedi: svoboda in napredek, nista tako zlorabili, kakor od plačanih časnikarskih pisačev toga židovskega časopisja. Trgovsko-obrtni stan v mestih pa je nosil svoj denar, dokler ga je še kaj imel, v te banke in s svojimi naročili podpiral kapitalistične liste in ni čutil vrvi, katera se mu je začela ovijati okoli vratu, dokler mu ni sape zmanjkovalo.
Premeteni so pa ros ti Židovi, kadar jim gre za dobiček in za povekšanje svoje moči. Izmed mnogih naj navedem samo eden slučaj v dokaz njihovega rovarskega in brezvestnega delovanja. Ko so leta 1870. krojaški pomagači na Dunaji od svojih mojstrov zahtevali boljšo plačo in od socijalnih demokratov nahujskani končno ustavili delo, podpirali so zaslepljene delavce v tem početji najbolj konfekeijonarji, to jo, prodajalci zdelanih oblek. Kazali so silno pomilovanje do nesrečnih, od mojstrov zatiranih pomagačev in ko so ti res strajkati začeli, darovali so radodarno v podporo delo ustavivšim pomagačem razmerno velike doneske, na primer znani Jakob Rothberger 1000 gld., Adolf Welisch 500 gld., drugi Židovi po 300, ‘200 in 100 gld. itd. *) Socijalni demokrati so kar strmeli in imeli Židove za svoje najboljše prijatelje. Konfekcijo-narji pa so stvar tako uravnali, da se je strajk pričel ravno ob času, ko se najbolj kupuje obleka. Mojstri brez pomagačev niso mogli zvrševati svojih naročil, ljudje so bili torej prisiljeni se z obleko preskrbeti pri konfekcijonarjih, kateri so prodali vso svojo zaležano zalogo za dober denar tako, da so se jim doneski za strajk desetkrat povrnili.
Pa s tem še ni bila končana ta čudna tragikomedija. Na stotine krojaških rodbin je bilo uničenih in pomagači, kaj so dosegli? Ker jim mojstri niso mogli dati več dela, šli so h konfek-cijonarjem v dobri nadi, da jih bodo, ker se jih tako milosrčno mej strajkom podpirali, z delom preskrbovali. Konfekeijonarji so bili v to precej pripravljeni, toda dejali so, da jih zdaj, ko je čas za kupčijo z obleko pri kraji, ne morejo tako dobro plačevati, in odšle so cene napravljali za delo konfekeijonarji, seveda tako, da so ubogi krojači, ki morajo za nje delati, pravi trpini.
Pav no tako se jo godilo 's slovečo dunajsko jantarsko industrijo, kakor hitro so se začeli vmes vtikati židovski mešetarji
*) „Die materiellc T;ago d s Avboiterstandcs in Oestorrcioh" v Oestcrr. Monatschrift, 1884.
(Zvvischenhilndler). Sprejemali so fino blago od fabrikantov, mešali ga s slabejšim in za dobro prodavali. Pa ne še dovolj, polastili so se tudi kupčije z jantarom tako, da so fabrikantje morali od njih jantar jemati, nasproti pa so bili zdelovatelji obvezani le njim zopet oddajati svoje zdelke; torej gre ves dobiček v žep židovskih barantačev, zdelovatelji pa so morejo pri najmarljivejšem delu komaj preživiti. Našteti bi se dala še cela vrsta obrtnij, katere so poprej pošteno redile svoje ljudi, ki si zdaj pri njih še suhega kruha ne zaslužijo. Zato se ni čuditi, da dobiva antisemitizem vedno več privržencev v obrtnem stanu, kajti ta je polog delavskega nnjsilneje zadet od te moderne šibe božje.
V naši domovini se dozdaj, hvala Bogu, židovstva še ni toliko zatrosilo, da bi se čutile njegove praktike. Pa tu in tam, zlasti na Štajerskem, so se že naselili in kjer je eden, tam se jih zaplodi kmalu več. Kajti znana je židovska plodovitost, ker se že v mladih letib ženijo in žele imeti veliko otrok. Kaj imamo pričakovati od tega človeškega plemena, kateri se z nobenim drugim ne pomeša, da bi potem ne izgubil svojih slabih lastnostij, nam kaže vsaka stran zgodovine. Nikdar nasičena lakomnost in neugasljivo sovraštvo proti vsemu, kar je krščanskega, vije se kakor rudeča nit skozi vse židovsko delovanje. Svojo lakomnosti žid ne more zatajiti, tem bolj pa ve skrivati svojo srditost do kristijanov. Le kedar se jih poloti kaka strast, izbruhnejo iz sebe besede, pričujoče o tistem smrtnem sovraštvu, katero je pribilo na križ Kristusa in bi križalo še danes vse Kristijane, ko bi imelo dovolj moči. Ko so leta 1882. na Hrvatskem kmetje v nekaterih krajih blizu štajerske meje udarili na Židove, se je tudi na slovenskem Štajerskem tam, kjer so se naselili židovje, nekak nemir prikazal med ljudstvom in v župniji sv. Barbare v Halozah prišlo je do izgredov. Po noči se je zbralo ljudstvo in napalo je hram tamoš-njega židovskega barantača. Žandarmi in vojaki so morali priti na obrambo; prijeli so več izgrednikov ter jih odgnali v zapor. Tedaj je kričala židovka, žena zadetega barantača: „če bom še tri leta tukaj, orala bom s kristjani in ne z voli.“ In v svoji besnosti je plunila v obraz uklonjenim kristjanom. Tacih besed si je treba zapomniti, kajti iz njih lehko sodimo, kaj si domišlju-jejo Židovi in kako so nam bo godilo, če se ne postavi jez proti narastajoči njih sili. V plug nas seveda no bodo upregli, pa ukle-nili nas bodo v verige svojega kapitalizma, kakor so to že dosegli pri delavcih in mnogih obrtnikih, zlasti na Ogerskem in Hrvatskem, deloma pa tudi v Avstriji in Nemčiji.
Obrtni stan je v sedanji kapitalistični dobi zabredel v take zadrege, da se ne bode mogel več povzdigniti do prejšnje veljave in starega blagostanja, pa vsaj toliko se da doseči, da se ohrani, kar je še samostalnega obrtnega stanu in da se mn olajša obstanek, človeška družba mora želeti in vse storiti, da se ne uniči srednji
stan. Drugačnega mišljenja so socijalni demokratje, katerim je prav povšeči, da tudi obrtni stan propada in množi število njihovih privržencev. Zato jim ni mari takih naredeb, ki bi bile v podporo in povzdigo obrtnega stanu, češ, da se s tem le slepijo obrtniki, a pomagati v resnici se jim ne da drugače, nego po zvršenji socijalnega programa. „Obrtni krogi, rekel je znani socijalni demokrat Bebel v nemškem parlamentu, „čute leto za letom živahneje, da morajo propasti vsi tisti, ki niso v stanu delati z moderno fabrikacijo, razdelitvijo dela, sploh z vsemi prednostimi, katere ima velika produkcija, ker jim ni mogoče zdržati konkurencije in ker za svoje zdelke ne dobivajo toliko, kolikor bi morali zahtevati po rabi moči, časa in stroškov. Tudi obligatorični cehi ne bodo nič pomagali, akopram si obrtniki sami od te naprave vse obetajo. Kmalu se bodo prepričali, da tudi po tem potu ni zboljšanja pričakovati in bodo izprevideli, da mora priti za tem razvojem soci-jalistična doba.“
Kdor tako pesimistično sodi, da se mu nemogoče zdi pomagati obrtnemu stanu iz sedanjega opasnega položaja, ta bo roke križem držal in čakal, kaj bo nastalo iz te kolobocije. Komur pa je mari, da se ustavi preteča socijalna kriza, trudil se bode najti potov in sredstev, da pridnemu in delavnemu obrtniku omogoči sa-mostalni obstanek. Da pa se to zgodi, treba jo pred vsem odstraniti sedanji kapitalistični gospodarski sistem, na njega mesto pa se morajo postaviti zopet načela krščanstva, katera so že enkrat človeštvo prerodila, ko se je bil ravno tako, kakor dandanes boj vsakega proti vsakemu in je na mesto požrtvovalnega človekoljubja stopila brezobzirna samopašnost in najnesramnejša razuzdanost.
IV.
Kapital in kmetski stan.
Ali res kmetski stan propada?
Marsikomu se bo čudno zdelo tako vprašanje, kajti o tem, da kmetski stan propada, vendar nikdo ne dvoji, a stvar ni tako dognana, kakor se kaže. Kapitalistična stranka nikakor ne priznava, da se kmetskemu stanu res godi posebno slabo. Glavni organ te stranke*) je še nedavno očital agrarnim zastopnikom, da nalašč pretiravajo in da se kmetje mej vsemi stanovi razmerno najbolje počutijo. Številke o narastajočih hipotečnih dolgovih le dokazujejo, da imajo zemljišča večjo vrednost in če se proda tu in tam kaka kmetija po dražbi, kriv je temu posestnik sam, ker ali ni delaven in varčen ali pa zanemarjen v pouku in nezmožen za svetovno konkurencijo. Trn v peti so mu take na-
*) N. Fr. Presse, 1884, Dezombcr.
redbe, s katerimi bi se vezala zemlja (kmetski domovi) ali omejila popolna svoboda v zadolženji in prodavanji zemljišč. S tem se bo kmetu še bolj odtegnil kredit in ne bo imel sredstev v po-boljšanje svojega gospodarstva, za nove kmetijske stroje itd. Ako se mu zagotovi posed, odpadla bo zanj potreba napenjati vse moči v boji za obstanek, kateri vzbuja vsako osebo, da razvija svoje duševne in telesne sile. Sploh pa je, tako končuje kapitalistični organ svoje modrovanje, pravi lmmbug govoriti o propadu kmetskega stanu, kateri se vsaj v večini prav lehko in dobro preživlja.
Tem zastopnikom kapitalizma, kateri se o vsaki priliki sklicujejo na statistične podatke, nič ne veljajo številke, kadar se ne strinjajo z njihovimi trditvami. Leta 1858. znašali so hipotečni dolgovi na vseh posestvih Avstrije (brez Ogerskega) 1.068,981,932 goldinarjev. Koliko od teh je zadelo kmetsko posest, ni ločeno. Leta 1881. pa je bilo vknjiženih 3.062 milijonov gold., tedaj trikrat toliko, kakor leta 1858. in od teh na kmetskih posestvih 1.945 milijonov, tedaj le na teh blizu dvakrat toliko, kakor pred 25 leti na vsem posestvu. Da so pa rastoči dolgovi dokaz propadanja gospodarstva, tega menda tudi kapitalistični modrijani ne bodo tajili. Nadalje je bilo od leta 1875—1880. več kmetij po dražbi prodanih, kakor poprej v dvajsetih letih. Koliko jih pa le na eni niti še visi, dokler upniki ne pritisnejo in koliko jih je že brez gozda in živine, o tem ni številk, pa vsak, kdor se je le malo oziral po kmetskih seliščih, videl je gozde izsekane in mnogo zanemarjenih kmetij brez živine.
In — ali je to dokaz dobrega življenja na kmetih, da silijo delavni možje s kmetov v mesta in fabrike? da se rajše podajo v rudokope pod zemljo, kakor da bi zemljo obdelavah? da se izseljujejo v Ameriko in drugam, kar le stori človek, ki je o vsem obupal v svoji domovini? da je dosti malih kmetij, kjer uživajo le malokedaj kruh, meso kvečemu na velike praznike, včasih pa še nimajo za sol? da mnogo otrok ne more v šolo, ker nemajo obleke? da se širi žganje, ta nesrečna pijača revnih? Toda dokazov za silni propad kmetskega stanu je toliko, da jih vidi in čuti vsak, komur je mari resnice in kdor jih hoče videti.
Na Kranjskem je 1. 1883. deželni zbor sklenil, natančno preiskovati materijalno stanje kmetskega stanu, kar se je zgodilo leta 1884. Deželni odbor se je v ta namen obrnil do vseh župnijskih uradov, potem do okrajnih sodišč in okrajnih glavarstev z vprašanji, katerih prvo so je glasilo:	„Ali je kmetski stan v
poslednjih desetih letih propadal tako, da imajo zdaj kmetje več dolgov, a menj živine, menj lesa v gozdih itd.? Ali pa so mate-rijalne razmere na kmetih enake ostale, ali se zboljšale ?“ Na to vprašanje je odgovorilo 180 župnijskih uradov, vsa okrajna glavarstva in razven dveh vsa sodišča. Le iz 30 župnij, večinoma
v ljubljanski okolici in na Gorenjskem se je poročalo, da so razmere ‘blizu enake ostale, toda tudi tu so narastli dolgovi, posekali in uničili so se gozdi in zlasti žganjepivstvo se je strašno širilo. V vsi drugi deželi	pa je kmetstvo tako	propadalo, da	so se poročila prav obupno	glasila.	V dokaz le	nekaj	izrekov	iz raznih
okrajev: *) „Propad vedno večji, dolgovi strašno narastajo, živine vedno menj, s hlevov se stanovanja za ljudi napravljajo (Preserje).
— Kmetski stan je močno propadal, lo malo kmetij je brez dolga (Preddvor). — Propad jo tak, da se mnogokrat sliši govoriti: bolj slabo že ne more biti (Godovič). — Propad je velikansk. Dolgovi presezajo večkrat vrednost posestva. Gotovo je nad četrti del posestnikov, ki nimajo nikakšne ne le uprežne živine, ampak niti ovac ali kozo pri hiši. Les po logi je bil že prejšnja leta posekan in odprodan (Košana). — Nahajajo se premnogi gospodarji, ki so siljeni, le z mršavo kravico odpeljavati na zemljišča in pridelke domu pripeljavati. Za gruntno delo morajo najemati uprežno živino. Pičli gnoj, ki se še dobiva, se prodaja. Prašiči se prodavajo, družine uživajo leto in dan premalo zabeljene jedi (Vipava). — Kmetstvo je v najslabšem stanu. Gospodarji preseljujejo se v Ameriko. Le v zadnjih dveh letih je 2000 Belokranjcev odplulo čez morje. Zemljišča se pod ceno prodavajo, večjidel jih kupujejo upniki sami in prilično jih razkosavajo (Črnomelj). — Kmet ima pri vsem svojem trudu le slabo hrano in vmes tudi strada, ima slabo obleko, da po zimi silno prezeba, posteljne oprave pa manjka skoraj pri vsaki hiši (Šmihel). — Skoraj polovica kmetov nima svoje, ampak le rejno živino (Hinje). — Večinoma gre vse tukaj nazaj, samo ljudstvo se dobro množi. Novih koč je obilno in to je kmetu v veliko škodo (Cerklje na Dolenjskem).
— Veliko hiš je, ki celo leto kruha ne pečejo. Govejo živino imajo mnogi le v „činžih“. Na majhne parcele njiv ali kolosekov stavijo nove hišice, da se nezmerno množijo družine, ki nimajo od česa živeti (Šmarjeta).“ In enako žalostno se glase tudi druga poročila. Propad je povsod očividen.
Za druge slovenske	pokrajine ni	takih	oficijalnih poročil,
pa znano je, da se	kmetom	godi povsod	enako	težavno.	Na Š t a-
jerskem se je po nepremišljenem postopanji cenilnih komisij gruntni davek v mnogih krajih silno povekšal, kar tem huje zadeva gruntne posestnike, čim večje so priklade. Od leta 1878. do 1880. je bilo po eksekutivni dražbi prodanih kmetij: v ptujskem okraji 232, v mariborskem 328, v šentlenarskem 162, v marenber-škem 173, v celjskem 151 in v kozj inskem 107. Torej je le v teh šestih okrajih v kratki dobi treli let bilo uničenih 1153 kmetskih rodbin. Še le v poslednjem času so eksekutivne dražbe
*) Gloj: Poročilo deželnega odbora kranjskega gledd agrarnih razmer na Kranjskem. Ljubljana 1884. 61 str. in šest prilog.
redkejše postajale, odkar so se ustanovljale posojilnice, pri katerih nahajajo kmetje podporo in pomoč, da se morajo rešiti.
Strašna revščina na kmetih je po Istri. Zemljišča so razdejana na drobno kose ali pa so prešla v last veleposestnikom, katerim zdaj kot koloni služijo prejšnji lastniki. Kar je še kmetov, zadolženi so nad glavo, in kar pridelajo, oddajati morajo upniku, kateri s tem pokrije obrosti, dolg pa ostane in se še množi. Tudi na Goriškem je zemlja že prav po italijanskem načinu celo v planinskih krajih razkosana in ko bi kmetsko ljudstvo ne bilo tako delavno, zmerno in štedljivo, ne bi moglo shajati.
Da se pa nahaja kmetski stan ne samo pri nas Slovencih, ampak sploh v Evropi v hudih stiskah in da povsod premišljujejo, kako bi se dalo pomagati, da kmetje popolnoma ne obubožajo, opisal sem natančneje v lanskem „ Letopisu Sl. Matice
Dokazano je tedaj, da kmetki stan v novejšem času silno propada, da je mnogo kmetskih rodbin prišlo ob svojo domačijo, še več pa jih je, ki so le še gospodarji, ker upniku ni na tem, da bi jih spravil od grunta.
Torej prestopimo do druzega vprašanja:
V.
Zakaj propada kmetski stan?
Kratek odgovor bi bil, da zato, ker ima več stroškov,nego dohodkov; vsako gospodarstvo pa, v katerem stroški presezajo dohodke, gre rakovo pot. Primanjkljaj se mora poravnati iz premoženja ali naravnost s tem, da se primerni del premoženja porabi ali potom posojila. Pri kmetu, čegar gospodarstvo ni v ravnotežji, godi se oboje; od premoženja se jemlje in prodava, zraven pa se še delajo dolgovi. V takem nesrečnem gospodarstvu odda in proda se najprej premičnega blaga, kolikor ga je bilo preobilno, potem že tudi za gospodarstvo potrebne reči: živina, gnoj; vmes se gozd izsekava in ker je premično blago pošlo, prodavati se začne nepremično, parcele od grunta, zraven pa se najema še denar. Iz početka le mali zneski z obečanjem in v nadi, da se dolg kmalu vrne, potem večji zneski, za katere se zemljišče zastavi. Ko se je to zgodilo, pa je navadno tudi že s kreditom pri kraji. Dohodki vsled slabega gospodarstva so se še bolj skrčili, stroški pa po obrestih pomnožili. V pokrivanje obresti treba denarja iskati, kjer se dobi pod vsakimi pogoji, toda že se oglašajo upniki in poslednji del tragedije se začne: izterjavanje dolgov po sodišči, dražba premičnega blaga in končno nepremičnega, vse kmetije.
Da po tem potu propadajo poprej dobre kmetije, vsi vemo in vidimo. Odkod pa letni primanjkljaj, vsled katerega se neizogibno vrši propad? Točni odgovor na to vprašanje bi nam tudi pojasnil,
ali, in kako bi se dali stroški z dohodki spraviti v ravnotežje. Vedeti bi se torej moralo natančno za vse stroške in vse prihodke, to je za budget kmetskega gospodarstva. A tak budget sestaviti za kmetsko gospodarstvo po narodno-gospodarskih načelih in pO terjatvah knjigovodstva, je jako težavno in.zahteva toliko teoretiške znanosti, združene z lastnim zemljedelstvom, da se v praksi skoraj ne da izpeljati.
Kmetsko gospodarstvo je v ekonomnem oziru silno zapleteno, tako da še strokovnjaku včasih dela preglavico, razvrstiti dohodke in stroške v različne račune ter iz teh sestaviti bilancijo. Od kmeta se kaj takega ne more zahtevati in ne da pričakovati. Bilancija najmanjše kmetije je bolj zapletena, kakor vsakega obrtnika ali trgovca, da ne govorim o letnih računih in bilancijah denarnih zavodov, pri katerih so zdavnaj gotovi računi. Kar je v gotovem denarji prometa v kmetskem gospodarstvu, neznatno je mimo druzega porabljenega blaga in storjenega dela, na kar se mora ozirati račun, oziroma bilancija. Ločiti bi se morala vsaka panoga gospodarstva ter za vsako poseben račun voditi, da bi se končno vedelo, pri kateri je izguba, pri kateri dobiček. Pa taka ločitev se dejanski ne da tako lehko zvršiti. Pri vcenitvi zemljišč zastran odmerjenja novega gruntnega davka se je to res storilo in so komisije po predpisanih obrazcih sestavljale take bilancije za vsako kulturo posebe, pa vse to po neki povprečni cenitvi z ozirom na poteklo desetletno dobo. Dobljene številke so tedaj teoretične in da so v mnogih krajih zlasti na Štajerskem napačne, dokazuje enoglasna, in sicer opravičena pritožba o previsokem zemljiškem davku, oziroma previsoki vcenitvi čistega prinosa.
Ako si ogledamo stroške, imamo v prvi vrsti plačila v gotovini za davek s prikladami, za blago v štacunah bodi si za stvari v gospodarstvu potrebne, za živež (sol, žito), za obleko, za svečavo, dalje za šolske, cerkvene potrebe, za posle in delavce, za kulturne namene (časnike, knjige), za zabavo (tobak, krčmo), za milodare itd. Temu se mora došteti, kar se použije iz domačega pridelka; delo v hiši in na gruntu, kolikor bi veljalo, ko bi se za vso delo najeli plačani delavci; v domači sobi zdelana obleka; naturalna dela za občino, ceste, javne stavbe itd. Tudi dohodki so jako različni, namreč zraven gotovih še vrednost raznih pridelkov. Pri sestavljanji bilancije je treba še odpisati primerni znesek pri inventaru in poslopjih z ozirom na obrabljenje, na drugi strani pa prišteti storjene melioracije.
Tacega natančnega računa o kakem kmetskem gospodarstvu dozdaj še nisem v roke dobil, ker celo omikani lastniki zemljišč, na primer duhovniki, doktorji itd. kvečemu zapisujejo stroške in dohodke, ne da bi kedaj kako bilancijo sestavili. Da je gospodarstvo pasivno, čutijo le iz tega, ker morajo vsako leto doplačati iz družili prihodkov. Pri kmetu pa se kaže primankljaj v poje-
maj o čem inventaru, v izginjajočem gozdu, v parcelah prodanih od posestva in v narastajočih dolgovih. Ker tedaj ni take bilancije, iz katere bi se dalo sistematično do številko dokazati, kateri del kmetskega gospodarstva je pasiven, odkod letni primanjkljaj in vsled tega hiranje in propadanje vsega kmetskega stanu, govoril bodem o raznih uzrokih, ki so baje krivi, da propada kmetski stan; iz tega se bo videlo, da je mnogo različnih faktorjev, katerih končni produkt je propad kmetije.
1.	D olgovi.
Dolgovi so prav za prav že nasledek slabega ali nesrečnega gospodarstva in dokaz primanjkljaja v gospodarstvu, toda le tam, kjer je sedanji lastnik dobil kmetijo v roke brez dolgov. Koliko pa je takih srečnih lastnikov in koliko je kmetij s čistimi zemljiškimi knjigami? Ogromne številke vknjiženih dolgov nam kažejo, da so že skoraj vsi kmetski posestniki nad glavo zadolženi. In če so iz početka dolgovi bili nasledek primankljaja v letnem računu, so zdaj glavni vzrok propadanja kmetskega stanu. Kajti za poravnanje obresti	treba je	gotovega denarja	in ravno
tega dobiti je kmetu	najteže. Zato se	kaže povsod, kjer	se govori
ali piše o bedah in stiskah kmetskega stanu, na dolgove kakor izvor vse nesreče in terja se nova zemljiška odveza od dolgov, podobna prvi 1. 1850., s katero se je kmet oprostil tlake in desetine.
No, dolgovi sami na sebi bi ne uničili dolžnikov, ko bi ne morali plačevati zanje več ali menj obresti. In tu se mi zdi umestno, da spregovorim nekoliko besed ob obrestovanji sploh in o visokosti obresti posebe. Menda izvzimši gg. duhovnike in pravnike le malokdo ve, da je kristjanu sploh prepovedano zahtevati in jemati obresti od denarnih posojil.*) V predkrščanski dobi jemale so se obresti, pa že pri kulturnih narodih, pri indijskem, grškem in rimskem nahajajo se izreki imenitnih mož proti obrestovanju in naredbe proti previsokim obrestim. Indijski zakonik Manujev prepoveduje zahtevati obresti od obresti in sploh vsako daljno obrestovanje, če znašajo plačane obresti	toliko	kolikor	ves dolžni znesek.	Le ljudje
nižje vrste so smeli	jemati	po 5°/0,	višjega stanu vselej	menj in
brahmani (duhovniki) le po 2°/0. Po rimskem zakonu bilo je senatorjem prepovedano jemati obresti. Po Ciceronovem izreku je vsako obrestovanje proti naravnemu pravu in Titus Livius pripoveduje, da so Rimljani vedno zaničevali in črtili take ljudi, ki so jemali obresti.
*) Gl. Zins und AVucher von Fhr. v. Vogelsang v. Oest. Monatschrift 1884. — Der Wucher und sein Recht. Ein Beitrag zum wirtscliaftlichen und rechtliclien Leben unserer Zeit von Prof. Dr. Lor. v. Stein. Wien 1880.
Slavni grški modrijan Aristoteles obsoja obrestna posojila in lihvarstva, ker se s tem dela pridobitek neposredno iz denarja samega in ne iz tega, za kar se je izumil denar: kajti denar je le prišel v rabo, da se olajša menjava, obresti pa množe denar samo na sobi.
Iz starega zakona vemo, da Židovi niso smeli jemati obresti od svojih rojakov, druge narode pa so smeli odirati, kolikor jim je bilo ljubo in mogoče in to še danes delajo, le da v svoji lakomnosti tudi lastnim rojakom ne prizanašajo. Prepoved obresti jemati prešla je iz starega v novi zakon, le da se ni omejila samo na rojake, ampak raztegnila na vse človeštvo, ker je bilo krščanstvo vsem namenjeno. Prvi kristjani so se te prepovedi strogo držali in že naj starejši cerkveni učeniki so jo odločno zagovarjali. Nicejski koncil pretil je duhovnikom, ki bi se proti tej prepovedi zagrešili, z najhujšimi kaznimi in leta 443. je papež Leo tudi glede posvetnih ljudi j izrekel, da je obrestovanje „dam-nibilis".
Isti nazori so vladali v vzhodni grški cerkvi. Car Basilij Makedonski je 1. 867. duhovensko prepoved jemati obresti sprejel v posvetni zakon, pa ta določba veljala je le od 1. 807. do 888. Njegov sin Leo jo je razveljavil, češ, da se „vsled človeške zlobe in izprijenosti ne da, vzdržati". In veljavo je zopet zadobil Justi-nijanov zakon, po katerem je smelo plemstvo jemati po 4'70< drugi ljudje pa po G°/0 obresti. Na zahodu pa se jo cerkvenih določeb sčasoma poprijela posvetna oblast. Karol Veliki je 1. 780. ahenski sinodi predložil zakon v tem smislu. Druga lateranska sinoda pa je 1. 1130. določila, da je obresti jemati pregrešno in da se človek, ki je zahteval obresti, ne sme pokopati po cerkvenih obredih, ako se pred smrtjo ne spokori. Proti lihvarstvu pisal je posebno sv. Tomaž Akvinski. Ko so očetje Frančiškovci v 15. stoletji v nekaterih italijanskih mestih ustanovili zastavljalnice in dajali mala posojila proti nizkim obrestim, se jim je to močno jemalo v zlo.
Posojevalci se pa niso dali odvrniti, da ne bi zahtevali obresti, le ne pod tem imenom, ampak pod drugo obliko, kar lihvarji tudi še dandanes znajo, da se odtegnejo kazni za oderuštvo. Cerkev sama pa ni odločno postopala ter je zatisnila oči, ker je sprevidela, da se nič ne da opraviti proti vseobči ukoreninjeni navadi, zlasti ko so protestantovske dežele odpravljale dotične stare prepovedi in je bilo 1. 1054. po državnem zakonu dovoljenih 5°/0 obresti. Vendar je še papež Benedikt XIV. v buli: „Via pervenit" vsem kristjanom na novO prepovedal obresti zahtevati od posojenega denarja iz naslova, da se je dalo posojilo; priznal pa je, da se iz gotovih vnanjih uzrokov sme zahtevati kako povračilo. Na Francoskem se je obrestna prepoved odpravila še Je 1. 1789. po sklepu Assemblee constituante.
Iz vsega tega vidimo, da je obrestno vprašanje tako staro, kakor človeštvo, da so stari narodi večkrat spoznali potrebo, določiti, koliko se sme jemati obresti, krščanstvo pa se je iz prvega po-četka izreklo proti obrestim in je še do novejšega časa stalo na tem stališči, dasi z ozirom na gospodarske razmere le še bolj v teoriji. *) Še na katoliškem shodu v Ambergu na Bavarskem 1. 1884. se je med drugim sklenilo, da so sicer veljavne določbe kanonskega prava in katoliške moralne teologije, po katerih posojilo samo na sebi ne daje pravice do obresti, da pa utegnejo vnanje okolščine take biti, da je opravičeno jemati obresti. Take okoliščine so: škoda, katero ima posojevalec, dobiček, kateri mu uide in nevarnost za posojeni denar. Iz teh treh naslovov: damnum emergens, lucrum cessans in periculum sortis so tudi že kazuvisti zagovarjali obresti.
Krščansko-cerkveno pravo je torej zabranjevalo obresti od denarnih posojil, naravno pravo jih tudi ne priznava, zakonodajalci pa so bili v tem vprašanji vedno prav različnega mnenja. Včasih so prepovedali vse obresti, ker je vsako obrestovanje lih-varstvo, potem so zopet dovolili, naj vsak jemlje obresti, kolikor hoče in kmalu na to so zopet strogo prepovedali, jemati višje obresti od dovoljenih, na primer 5 ali G°/„. Kapitalisti so vselej zagovarjali obrestno svobodo, a kadar so jo dosegli, niso se je dolgo veselili, ker so se kmalu prikazali slabi in nevarni nasledki lihvarstva in se je odirano ljudstvo vzdignilo proti oderuhom, ako niso oblasti o pravem času zopet stavile jezov lihvarstvu.
Pa tudi iz gospodarskega in socijalnega stališča se da veliko tehtnega ugovarjati proti obrestim. Kakor že povedano, sklicuje se lehko posojevalec na tri razloge, zakaj da zahteva obresti, zlasti na to, da bi mu sicer mogel tisti denar nositi dobiček po kakem drugem potu, v trgovini, obrti itd. Toda tak izgovor je prazen za tistega posojevalca, kateri se le s posojevanjem denarja peča ali kateri se le živi od obresti. Prvi je lihvar, drugi je trot človeške družbe. Iz denarja neposredno dobivati več denarja brez dela, ne ujema se z gospodarskimi načeli, po katerih le delo ustvarja vrednosti. Pa ne le, da se za človeško družbo izgubi delo tistega, ki se le od obresti živi, imajo drugi podvojeno delo, da poleg sebe še njega rede in to so tisti, kateri morajo plačevati obresti ali naravnost posojevalcu ali posrednje z davkom za plačevanje obrestij od državnih dolgov.
*) Učeni p. A. Lemkuhl S. J. pa v razpravi: Deutung oder Missdeu-tung der kirchlichen Vorschriften iiber Zins und Wucher. (Stimmen aus Maria Laach. Katol. Bliitter. 188G. I. Heft) trdi, da je cerkev vsigdar dovoljevala iz nekaterih naslovov jemati obresti, seveda le nizke . Celo v omenjeni buli Benedikta XIV. „Via pervenit“, je izrečeno, da se smejo obresti zahtevati od posojila ako so veljavni naslovi, namreč ko bi posojevalec inače svoj denar rabil za dovoljena trgovska podjetja.
Še bolj obsojevati pa se morajo obresti s socijalnega stališča, kajti iz obresti se je rodil kapitalizem in ž njim vsi hudi nasledki njegovi, ki so kvar človeški družbi: nakopičevanje kapitala v malo rokah in milijoni delujočih in stradajočih trpinov, po besedah našega pesnika:
,,Jokajo se milijoni,
Da se eden veseli11.
In za narastajoči kapital ni nobene meje, ker ga obresti množč in si je, da se mu vse delo, nevarnost in skrb odvzame, ustanovil denarne zavode: banke, hranilnice itd. Ni mu treba se neposredno ukvarjati s posameznim revnim dolžnikom. Hranilna knjižica, hipotečno pismo, državna obligacija, delnica so pripravna sredstva za pomnoževanje kapitala, a so nastale le iz načela obrostovanja.
Delavec mora delati, da se poobrestuje v podjetji naloženi kapital, a on sam nikakor ni deležen dobička, dasi lastnik od dobljenega dobička le mali del použije za svoje potrebe, večjidel pa spet priloži kapitalu. Obrtnik, kateri je prisiljen izposojevati si tuj denar, mora ne le toliko zaslužiti, da preživi' sebe in svojo rodbino, ampak toliko več, kolikor znašajo obresti za posojilo. To je le mogoče, alco svoje sile napenja nad navadno mero, ali da pri blagu in delu s slabejšo kvaliteto skuša poravnati višji strošek za obresti. Ravno tako pri trgovci, kateri se da po vrhu še lehko zapeljati v spekulacije, ki niso v razmeri z njegovim premoženjem. Sploh moramo v tem, da kapital išče prav visokih obresti, iskati glavni vir tisti divji konkurenciji, katera uničuje pošteno obrt in zdravo trgovino. Kdor najame obrestno posojilo, stori to, nade-jajoč se, da ne bo le poravnal obresti z dobičkom od tega denarja, ampak si pridobil tudi za sebe primeren dobiček, vsaj toliko, kolikor plačuje posojevalcu Torej mu je vsako sredstvo dobro in ker so taki prinosi ne dado po poštenem poti dobiti, zaide dolžnik na stranske, nepoštene. Izposojeni denar sploh nima nobenega teka in zapeljuje k nekaki lehkomiselnosti.
Pa ne le to. Človek, ki se je zadolžil, ni več popolnoma svoboden, kajti, kakor Stein resničnično opisuje,*) zavisen je od svojega upnika. „Kar ima in kar si pridobi, je samo na pol njegovo, v vsem svojem gospodarskem in osebnem življenji je odvisen. In pod tem čutom trpi on, njegovo delo, njegova družina. Kar je dolžan storiti, ni le sebi, ampak je za druzega storiti dolžan. Njegova gospodarska vest ga opominja in preganja ter mu pravi, da ima upnik popolno pravico, uničiti ga gospodarsko in družbeno, ako mu ne plača dolga. Upnik je vsled posojila lastnik in oprav-nik tujega premoženja, dolžnik pa živi in dela v službi svojega dolga. “
Kdor je pa v gospodarskem oziru odvisen, kako hoče biti samostalen v politiških in narodnih stvareh? Ob času volitev so
*) V omenjeni knjigi str. 26.
zato čuje le prepogosto očitanje, da volilci niso po svojem prepričanji oddali glasov, da so temveč morali voliti po ukazu kapitalističnih upnikov ter zatajiti svoje lastno mnenje. Dolgovi torej ustvarjajo sužnje ljudi, katerih število tem bolj narasta, čim več kapitala vsled nepoužitih obresti se nakopiči v malo rokah.
Posebno pa stoka kmetski stan pod butaro dolgov, oziroma obresti, ker nobeno kmetsko gospodarstvo ne donaša toliko dohodkov, da	bi zraven javnih	bremen še pokrivalo obresti	za
izposojila. .Zato pa rastejo na eni strani dolgovi leto za letom, na drugi strani pa pojema kmetsko premoženje po posekavanji gozdov, kjer je še kaj za sekiro, po prodaji živine, po zanemarjanji poslopij in prodavanji parcel od gruntov.
Oglejmo si zadolženje kmetov v tistih deželah, v katerih bivajo Slovenci. Za čas do leta 1858. ni znano, koliko je bilo vknjiženih dolgov. Tačas jo justični minister grof Nadasdy ukazal, naj se pri vseh sodiščih seštejejo vknjiženi dolgovi, ker je nameraval izpremeniti oderuški zakon. Pokazalo se je, da je v vsem cesarstvu z Ogersko vred bilo vknjiženih 1.541,800.000 gld., od katerih 266 miljonov z menj kakor po 5°/0, ostali znesek pa s 5%. Od te svote bilo je vknjiženih:
na Kranjskem	31,726.477	gld.	na	Koroškem	34,872.455	gld.
„ Štajerskem	109,723.938	.	„	Primorji s
Trstom	45,002.004	„
V teh zneskih pa so všteti vsi dolgovi na kmetskem, mestnem in velikem posestvu.
Drugo štetje dolgov seje vršilo deset let pozneje, leta 1868. in od tačas naprej imajo sodišča nalog, da koncem vsakega leta izkažejo promet v nepremičninah (realitetah) in stanje zadolženja, to je, koliko se je vpisalo novih dolgov (Belastung), koliko izbrisalo starih dolgov (Entlastung) in to posebej za veleposestvo, za montanski posed, za posestva, vpisana pri deželnih in mestnih de-legovanih sodiščih, torej za mesta in za posestvo v zemljiških knjigah pri družili sodiščih.
Priloženi izkaz I. kaže, koliko se je na Kranjskem od leta 18G8. počenši vsako leto vpisalo in koliko izbrisalo hipotečnih dolgov in sicer na vseh zemljiščih, ker v objavljenih oficijalnih izkazih niso ločeni po kategorijah.
Zadolženje pa je narastlo od leta 1858. do konca 1. 1881.
1858.	1881.	tedaj	več
Na	Kranjskem	31,726.477	gl.	65,232.170	gl.	33,505.693	gl.
„	Štajerskem	109,723.938	„	258,689.930	„	148,965.992	„
„	Koroškem	34,872.455	„	64,662.400	„	29,789.945	„
„	Primorskem	45,002.004	„	57,122.800	„	12,120.796	„
Od teh dolgov je bilo 1. 1881. vknjiženo pri sodiščih, torej po največ na kmetskem posestvu
na	Kranjskem	54,885.820 gld.	na	Koroškem	52,108.789	gld.
„	Štajerskem	190,763.839	„	„	Primorskem	25,773.227	„
V dobi 22tih let so se torej dolgovi pomnožili vsako leto povprek račun j eno
na	Kranjskem	za 1,523.000	gld.	na	Koroškem	za 1,354.000	gld.
„	Štajerskem	„ 0,771.000	„	„	Primor.	„	551.000	„.
Toda dolgovi niso tako enakomerno narastli, ampak, kakor je videti iz izkaza I. za Kranjsko, poskočili so najhuje v znanem letu poloma 1873. za 3,300.000, 1. 1870. za 1,990.000 in 1. 1881. za 2,910.000 gld. Leti 1809. in 1878., znani kot dobri letini, kažeta kakor zeleni oazi v puščavi, celo v dolgovih odbrememb za 004 000, oziroma 418.000 gld.
Kako pa so nastali ti ogromni dolgovi? Viri so različni: posojila v denarjih, neizplačane kupnino, dedščine, prenotacije in eksekutivna vknjiženja in dolgovi iz raznih drugih pogodeb.
Za leti 1878. in 1S79. se je zračunalo,*) da je od vseh v teh dveh letih vknjiženih dolgov spadalo:
v goldinarjih
Dežela	Posojila j v I Kupnine gotovini j		Dedščine	Prenotacije in vknjiženja	Druge pogodbe	Skupaj
Kranjsko	2378266	434994	969480	1203793	1454822	6436345
Štajersko	2381069U	4619750	3210161	5882548	6079646 43608807	
Koroško	3852475	838955	439074	822415	1768201	7711120
Primorsko	6065369	1625766 '	46113	1183278	983443	9908961»
		V ods'	otinkah:			
Kranjsko	3C.87	13.26	15 06	18.73	22.59	
Štajersko	54.61	15 95	7.36	13.49	18.95	
Koroško	50.00	14.07	5.70	10 6-J	22.80	
Primorsko	61.21	14.74	0 46	11.96	9 93	
Na Kranjskem je torej le malo nad tretjino tacih dolgov, pri katerih je dolžnik sprejel gotovino, skoraj peti del pa izvira iz	sodnih prenotacij	in vknjiženja vsled	kake tožbe, kar doka-
zuje prav slabo gospodarsko stanje. Pod rubriko: druge pogodbe so vštete hipotečne pravice iz dot, dedščine s 15.0G"/0 in dote pro-uzrokujejo na Kranjskem več kakor tretjino dolgov, veliko več, kakor v vseh drugih deželah in najbolj pospešujejo materijalni propad kmetskega posestva.
Koncem leta 1882. bilo je vknjiženih vseh dolgov na	Kranjskem	05.5 milij. gl.,	torej	več	kakor	1.	1881.	za	270.000	gl.
„	Štajerskem	259.1	„	„	„	„	„	„	„	50^.000	„
„	Koroškem	05.1	,,	„	„	„	„	„	500.000	„
*) Statist,. Monat.solirift. 1880. 11 Hoft,
torej je 1. 1882. v gospodarskem oziru bilo še precej ugodno, ker so se dolgovi proti prejšnjim letom le neznatno pomnožili, ali pa je zadolženje že tako visoko, da nova vknjiženja ne dajo več varnosti kapitalom.
Sploh pa znesek dolgov, seštetih iz zemljiških knjig, nikakor ne kaže dejanskih dolgov, ampak je gotovo veliko višji, ker je v zemljiških knjigah vpisanih mnogo takih dolgov, kateri so že poravnani, a ne izbrisani, na daljo tudi mnogo dolgov po večkrat štetih, ako so vpisani na raznih zemljiščih. Pri /delovanji novih zemljiških knjig se sicer izbrišejo zastareli dolgovi in čim bolj napreduje uvedenje novih zemljiških knjig, tem več gine takih dolgov iz računa. Pravo zadolženje se pa nikoli ne bo dalo po-zvedeti, ampak kvečemu le sklepati iz vsakoletnega izkaza o novem obremenjenji in odpisanji starih dolgov.
Ko bi res bilo toliko dolgov, kolikor je izkazanih, potem bi obresti znašale tako velikanske svote, da bi jili dolžniki nikdar ne mogli plačati. Iz izkaza II. je razvidno, s kakimi obrestimi so sploh dolgovi vknjiženi v Avstriji. Ako zračunamo znesek letnih obresti, dobimo za Kranjsko 2,134.000 gld., za Štajersko
12,330.000	gld. in za Koroško 2,451.000 gld. Ker za Kranjsko vsi direktni davki znašajo 1,330.000 gld., morali bi dolžniki, ko bi res bili toliko dolžni, kolikor kažejo statistični izkazi, plačati ne le podvojeni direktni davek, ampak še za 800.000 gld. več. Toda v resnici ni toliko dolgov.
Povodom kranjske kmetijske enkete 1. 1884. zdelo se je deželnemu odboru potrebno pozvedeti, koliko dolgov in s kakimi obrestimi je vknjiženih na kmetskih posestvih, koliko je kmetskih posestev brez dolga in koliko jili je bilo v poslednjih treh letih prodanih po eksekut.ivni dražbi. Izkaza III. in IV. kažeta vknjižene dolgove na posestvih, vpisanih pri sodiščih v zemljiških knjigah in s katerimi obrestimi so vknjiženi.
Iz tega izkaza vidimo, da so razmerno k zemlji in prebivalstvu najbolj zadolženi gorenjski okraji in od dolenjskih črnomaljski, kateri okraj sploh spada med najubožnejše vse dežele, v tem, ko je na Gorenjskem še najboljše gmotno stanje kmetskega ljudstva na Kranjskem. Koliko je od izkazanih dolgov še veljavnih, ni mogoče povedati za gotovo. Skoraj polovica je vknjiženih brez obresti, in to so: dote, dedščine, užitki, kavcije itd., z obrestimi pa jih je največ po 5 in (>°/0, vendar še precejšnji del, blizu 10 milijonov, z več kakor (>'/„. Kranjska hranilnica ima od IG milijonov gld. vlog na Kranjskem vknjiženih le 3,708.974 gld. in od teh le 2,307.874 gld. na kmetskih posestvih. Torej spada od vsega ^dolžnega zneska 59 milij. gold. le neznatni del 3.5°/0 na kranjsko hranilnico, vsekako čudna prikazen. Vprašati se mora, ali se do hranilnic ne obračajo stranke za posojila, ali pa se od
struni hranilnice delajo take ovire, da iščejo stranke v denarnih stiskah rajše drugod pomoči.
Da je vendar še nekoliko kmetskih posestev na Kranjskem brez vknjiženega dolga, vidi se iz izkaza V. Ker pa ni znano za vse okraje, koliko je v vsakem kmetij, ne more se soditi o razmerji zadolženih do nezadolženih posestev. Po izkazu finančnega mini-sterstva jo na Kranjskem bilo 1883. 1. 106.528 gruntnih davkoplačevalcev, toda kor ima skoraj vsak obrtnik in trgovec po mestih in trgih tudi kakšen kos zemlje, nam ta številka ne kaže pravega števila kmetskih posestnikov, katerih je po ljudskem štetji od 1. 187!). na Kranjskem bilo le 54.(500, in to je menda pravo število. Kajti 1. 1805. je Felsenbrunn tacih davkoplačevalcev, ki plačujejo nad 5 gold. gruntnega davka, naštel le 40.000, tacih pa, ki so plačevali do enega goldinarja 20.541, od 1 do 2 gld. je plačevalo 11.896, od 2 do 5 pa 16.102.
Najboljše gmotno stanje so kaže v ljubljanski okolici, kjer je brez vknjiženih dolgov 788 celih gruntov, 1000 polgruntarjev 1030 četrt- in 000 tretjinogruntarjev, sploh pa 15.453 gruntnih davkoplačevalcev, torej več, kakor na vsem ostalem Kranjskem. Soditi se sme torej, da jo četrti del vseh gruntnih posestnikov brez dolgov, tri četrti pa so zadolžene in morajo več ali menj obresti plačevati, bodi si v denarjih, bodi si, kar se godi posebno na Dolenjskem in deloma na Notranjskem, v gruntnih pridelkih in le-te obresti so navadno veliko višje od onih v denarjih, pogo-stoma lihvarske.
Dolgovi, ali prav za prav obresti, so tisti črv, kateri razjeda poprej zdravo jedro kmetije in lastnika korak za korakom tira v propad. Kajti v nobenem stanu niso dohodki tako negotovi, kakor v kmetskem, obroki za plačevanje obresti pa so gotovi in kdor jih zamuja, čuti kmalu vse neprilike, katere zadenejo zamudnega dolžnika: tožbe, odvetniške stroške, nove vknjižbe neplačanih obresti in novih dolgov, kateri pa niso nastali po prejeti gotovini, ampak iz raznih računov.
Dokler kmet nima dolgov, ima dober kredit in lehko dobi denar na posojilo. Ko ga najame, upa, da ga kmalu vrne. Setev lepo kaže, polni se vidijo vinogradi, prodati se bo dal kak rep živine. Pa pride nima in mu uniči polje, vinograd tako, da ne le kapitala no more vrniti, še obresti mu ni mogoče plačati in da se preživi v tako nesrečnem letu, zadolži se le prepogosto še bolj. Vselej, kadar se bliža obrok za obrestno plačevanje, vračajo se skrbi, iz česa jih plačati. Dolžnik v sili proda živež, od katerega bi se imel živiti, spomladi pa ga mora drago kupiti ali vzeti na up po najdražji ceni. Prodava krmo in živino ter s tem čim dalje bolj slabi gospodarstvo. Poseka gozd in končno začne prodavati parcele od grunta. Vse to, da bi si vsaj ohranil od očetov podedovani dom in nekoliko zemlje okoli njega. Pa vse žrtve so za-
stonj,	končno	pride na vrsto še domačija in zopet je uničena	ena
kmetska rodbina. In koliko je tako nesrečnih, ki le še vise na eni niti, katerim se godi tako, kakor sem nedavno čital v prošnji nekega zadolženega kmeta za odpisanje dolžnih bolniških stroškov: „Moje premoženje stoji, kakor kaplja na veji. Veter popihno in kaplja pade. “
Ali je torej pametno in na korist človeški družbi, kateri je vse na ohranitvi kmetskega stanu, da je dovoljeno brezmejno za-dolženje kmetskih posestev? da veljajo za promet z noprimičm-nami isti zakoni, kakor za premično blago? da mora kmet poleg svojega osebnega kredita še zastaviti hišo in grunt? Svoboda jo lepa stvar v politiškem in narodnem oziru. V gospodarskih stvareh pa se morajo staviti neke moje, v katerih se mora osebno delovanje podvreči zadružnim interesom.
Kmetski domovi in sploh zabranitev zadolženja na kmetskih posestvih so nujna potreba, ako hočemo kmetski stan obvarovati, da ne zabrede v kapitalistično sužnost in ne pomnoži števila tistih obupanih ljudi, ki nimajo ničesar ve5 izgubiti, ampak sanjajo le, da bodo kaj	pridobili, ako prekopicnejo ves socijalni red.
Kar se	tiče obrestne visokosti (Zinsfuss), previsoke	so	za
kmeta prav za prav vsake obresti, ker je le malo takih letin, da bi dajale kmetu več prihodkov, nego potrebuje za preživljenje samega sebe in rodbine in za poravnanje javnih dolžnosti. Kake tri odstotke bi mogel plačati v navadnih letih, če kmetija ni nad tretjino vrednosti zadolžena in sicer v dobrem stanu. Kar je večjih obresti, poravnati se ne morejo iz rednih prihodkov, ampak le iz ostalega premoženja. Sicer pa dolgovi, ki so z višjimi od G °/n vknjiženi, vpisani so na menj vatnih mestih; kajti upnik tem večje obresti zahteva, čim menj upanja ima, da se mu vrne kapital. In da se pri eksekutivnih dražbah res veliko kapitala izgubi, vidimo iz izkaza 1. Od 1. 18(i!). do 1881. se je le na Kranjskem, v zemljiških knjigah izbrisalo 4.027.'J 14 gld. dolga, ker se pri ekse-kutivni dražbi ni toliko skupilo, da bi se poplačali vsi dolgovi, zlasti v letih 1878. d> 1881. so jo do pol milij. gold. vsako leto izbrisalo na ta način. Toda to so večin ima taki dolgovi, pri katerih je upnik le malo gotovine dobil v roke ali jih pa po visokih obrestih že pred eksekutivno dražbo do večjega poravnal.
Iz teh izgub pa dalje spoznamo, da se kmetom daje veliko več kredita, kakor je .varnosti, lil zakaj? Ker upnik računa, da bo kmet vse žile napel v poravnanje obresti, kajti sicer zapade eksekuciji in kadar mu je vse prodano, uničen je za vselej, ker pač ni misliti, da bi kedaj zopet postal samostalon posestnik. Zato bo delal v potu svojega obraza, če prav ve, da plodov svojega dela ne bode užival sam, ampak njegov upnik. In končno ostane upniku še vodno pravica do hipoteke, čudna, prav v pogubo kmetskega stanu izmišljena naprava, da sme upnik sezati ne le na prihodek iz zemlje, ampak na zemljo samo! Še do 10. sto-
letja se je za dolgove zastavila le renta, prihodek, posestvo pa je ostalo lastniku. Čim bolj pa se je ukoreninilo rimsko pravo, tem večje pravice je dobil upnik proti dolžniku, tako, da ga ni le smel zapirati zarad dolgov, ampak mu je lahko vzel vse, kar je imel in ga naposled pregnal od hiše in grunta. Dvojna varnost: osebna in hipotečna, stori, da kmet, dokler še ni nad glavo zadolžen in je po svoji pridnosti vreden kredita, vselej najde upnika, ki mu posojuje; seveda mu mora, čim bolj je zadolžen, tem večje obresti obljubiti. In to tudi stori, da imajo kmetje poleg hipotečnih še druge osebne dolgove, ki jih pa v gospodarstvu navadno bolj oškodujejo in motijo, kakor vknjiženi. Upnik si izgovarja za obresti gotove pridelke: senožet, žito, mošt, ter si jih o svojem času vzame sam. Taki dolgovi so skoraj vselej lihvarski, dasi tako zvito napeljani, da se izognejo zakonu.
2.	Davki.
Dolgovi so v sedanjem času tisto breme, pod katerim se šibi in končno razruši marsikatera kmetija, ker ne zmaga obresti, zadolžiti se pa je dano vsakemu kolikor toliko na prosto voljo. Drugače pa je z davki, katerim se ne more odmakniti ni ena ped zemlje, če ni vpisana kakor goli kamen. V urejeni državi mora vsak državljan svoj del donašati v pokritje javnih stroškov, toda vsak sorazmerno s svojimi prihodki. Enake pravice, onake dolžnosti so prva podloga državnega reda. Ali so pa v moderni državi dolžnosti enako razdeljene, da ne govorim o pravicah, pri katerih človeštvo vedno še ravna po izreku: „Gewalt goht vor Recht?“ Največjo nejevoljo vzbuja vsaka neenakost v obdačenji, alco tisti, ki ima lepe in gotove dohodke, doprinaša le majhen del'k javnim dolžnostim, nasproti pa se nalaga visok davek tam, kjer ni gotovih ali pa dohajajo sploh le pičli prihodki od težkega dela in truda.
Kdor ima premoženje svoje naloženo v hranilnici ali v javnih papirjih, državnih in drugih obligacijah itd., ima redne prihodke, dobivajoč v gotovih obrokih obresti pri hranilnicah po 4°/0, sicer pa po 5—6°/„, brez skrbi in nevarnosti. Koliko pa plačuje davka? Od njegove bolj ali menj občutljive vesti je odvisno, koliko naznani davkarski oblasti, da ima čistih prihodkov, pri čemer si seveda odšteje stroške in obresti za dolgove, ki jih morda ima ! Po tem se odmeri prihodninski davek, katerega najvišja stopnja je 10 odstotkov, na primer pri bankah, železnicah, delniških družbah itd. Čim menj je izkazanih dohodkov, tem menj davka, ki se vedno ravna po povprečnem uspehu poslednjih treh let. Višji je že hišni davek od stanovnin, od katerih se mora 16°/o plačati v državno kaso in po vrhu še vse priklade, deželne in občinske, kar znaša v mnogih mestih ravno toliko kako direktni davek, tako da lastniku od prihodkov ostane le polovica, drugo polovico, petdeset odstotkov, mora oddati za javne potrebe. No, pri hišah se
odšteje od prihodkov po 15n/„ zp, popravljanje, in kadar ni Stanovnika v hiši, se tudi ta davek ne terja, ampak le navadni hišni po velikosti poslopja.
Kako pa je z zemljiškim davkom in z dolžnostimi gruntnega posestnika? Podloga davku je čisti prinos, katerega so cenile posebne komisije, pri čemer pa so, kakor nam je znano iz * razprav v državnem zboru, prav različno ravnale, tako da je čisti prinos v mnogih krajih, zlasti za vinograde in gozde na Štajerskem veliko previsoko nastavljon.
In od tega čistega prinosa ima plačati lastnik 22'7 u/0, torej skoraj četrti del v državno blagajnico; bogate banke pa od svojega gotovega dobička plačujejo le deseti del. Pa to še ni vse. Na direktni davek nalagajo dežele, okraji, občine vsakojake pri-klade, na primer je na Kranjskem 48°/,, deželne, 10—15 cestne, o do 20 občinske priklade, torej povprek 70 do 80 °/„. Izkaz VI. kaže znesek zemljiškega davka z vsemi prikladami. Na Štajerskem in Koroškem je še huje in se skoraj povsod naklada nad 100 °/„ ; gruntni posestnik mora torej od zračunanega čistega prinosa oddati za javne potrebe polovico. Ali pa ima res toliko prinosa, kolikor se mu je vpisalo po komisijski cenitvi, o tem nikdo ne povprašuje. Naj jo leto še tako slabo, naj polje in vinograd še tako malo rodi, vpisani davek mora plačati in le po uimah se ga nekoliko odpisuje.
Zato se vedno bolj poudarja, da bi se priklade ne imele tako obilno nalagati na direktni davek, ampak so bolj držati nedirekt-nega. Seveda so potrebe deželne in občinske čim dalje večje in ker jo že država visoko obdačila skoraj vse, kar človek uživa in potrebuje, pomagati si dežele in občine ne morejo drugače, nego da se za podlogo svojega obdačenja drže državnih davkov. Veliko se je že -pisalo o raznih davčnih sistemih in zlasti o tem, ali bi ne kazalo opustiti direktni davek od nepremičnine in državne stroške pokrivati po nedirektnih davkih, pomankljaj pa s prihod-ninskim davkom, kateri bi, odmerjen po pravili, čistih prihodkih ne obremenil najmanjših za življenje potrebnih prihodkov (Exi-stenzminimum), pri večjih prihodkih pa progresivno rastel. S tem bi razmerno zadeti bili tisti kapitalisti, kateri so zdaj vedo odtegniti obdačenju. V avstrijskem državnem zboru se je 1. 1877. o takem davku posvetovalo, kajti ako ostane zemljiški davek ne-izpremenjen, potem preti gruntnemu lastniku nevarnost, da mu komisije zračunajo prihodke višje od minima in da bi poleg zemljiškega še na glavo dobil prihodninski davek.
V izkazu V. so navedeni za Kranjsko zneski zemljiškega davka za 1. 1883. z vsemi prikladami. V nekaterih okrajih: Črnomelj, Rateče, Idrija presozajo priklade prvotni davek, kar je, kakor smo že omenili, na Štajerskem povsod navadno in tem občutlji-veje, ker je na Štajerskem cenitev čistega prinosa skoraj za
vse kulture proti staremu katastru silno poskočila in pretirana.-Na primer je cisti prinos za vinograde bil po starem katastru G4G.000 gld., zdaj 784.000 gld., za njive 3.891.000, zdaj 4,446 000 za travnike 2,087.000, zdaj 2,907.000, za gozde 629.000, zdaj
1,643.000	gld., skupaj poprej 7,653.000 gld., zdaj 10,704.000 gl. Srečneje se je vršila cenitev za Kranjsko deželo, pa le pravično, kajti nezaslišano obložena je bila po starem katastru, namreč na podlagi čistega prinosa v znesku 3,538.000 gld., kateri se je po cenitvah znižal na 1,730.000 gld in s tem tudi gruntni davek. Znašal je do 1. 18S0. nad 900.000 gold., zdaj pa le 625.000 gld. Tudi Koroško je zdaj na boljem, ker znaša čisti prinos le 1,794.000 gld., a poprej je bil 2,636.000 gld.
Na podlagi takih cenitev, ki so se .v mnogih krajih vršile brez pravega znanja krajnih razmer in ne da bi cenilci bili pred očmi imeli svojo veliko odgovornost, sloni in se izterjava gruntni davek, naj ima lastnik v posestni poli mu pripisane dohodke ali ne. Rodbertus*) imenuje zemljiški davek rop na zemljiški lastnini (Raub am Grundeigentum) in zahteva, da se odpravi, ter na njega mesto uvede kapitalni ali rentni davek. Ko se je letos (1885) v francoskem parlamentu razpravljalo o povišanji carine na žito, govoril je proti temu nasvetu poslanec Germain, češ, da se s tem ne bode pomagalo francoskemu kmetijstvu in le kruh podražil za ubožce. Toda povzdignilo bi se kmetijstvo, ko bi se odpravil zemljiški davek, kateri znaša za Francosko 118 milij. frankov na leto. Zato naj se pa poviša davek na špirit na 300 frk. od hektolitra; s tem bi se več dobilo, nego bi odpadlo za fiskus po odpravi zemljiškega davka. Na Angleškem se celo 477 frk. davka plačuje za hi špirita. Poljedeljski minister Meline se je ustavljal temu predlogu, ker bi vsled nadomeščenja zemljiškega davka s spiritnim navstala jako zamotana vprašanja; temu je Germain oporekal in zahteval od ministra odločen odgovor, kaj hoče rajši ob-dačiti: kruh ali špirit. Poslanec Raoul-Duval je navel, da je povprečni použitek žita na Francoskem 700 gram. za osebo na dan, da pa Francosko za 9 do 10 milijonov prebivalcev premalo žita prideluje. Carine bodo brezuspešne, le znižani davki bi dajali nekako olajšavo kmetskemu stanu. Skupščina je Germainov predlog izročila komisiji v preudarek in komisija je res s 4 proti 2 glasovoma sklenila, naj se odpravi zemljiški davek, namesto njega pa razmerno poviša davek na špirit. V seji 19. februvarja 1885. je za komisijo poročal Raoul-Duval in nasvetoval: Zemljiški davek je odpraviti izvzimši za zemljo prve vrste, za gozde, mestna zemljišča, železnice in kanale. Davek na špirit naj se poviša na 250 frankov od hektolitra. Začelo se je razpravljati o tem predlogu, do sklepa pa ni prišlo. Dne 25. februvarja se je nadaljevala debata in Germain
*) Briefe und socialpolitische Aufsiitze vem Dr. Rodbertus-Jagetzow. Herausgegeben vom Dr. Rud. Meyer. Berlin. 1881. 2 Bde.
je spet poudarjal, da se kmetijstvu ne da pomagati s povišano carino, ampak le z odpravo zemljiškega davka. Skupščina pa je sklenila, naj se carina na inozemsko žito poviša na 3 franke. Enako povišanje se je sklenilo v nemškem državnem zboru za Nemčijo. Oba sklepa sta na škodo avstrijskemu poljedelstvu, zlasti ogerskemu, katero je svoje preobilno žito izvažalo na Nemško.
Tudi v italijanskem parlamentu se je nasvetovalo povišati carino na žito, ker se nahajajo poljedelci tudi po vsi Italiji v hudi stiski. Minister Magliani pa se je odločno izrekel proti carini, ker bi bila obče škodljiva, niti erarju niti poljedelcem koristna, ampak dobra le za špekulante. „Kruh podražiti/ dejal je minister, „je toliko, kakor živež jemati ljudstvu in ga tako odtujiti državi in čutu družbene in človeške skupnosti."
Kakor že omenjeno, veljajo cenitve čistega zemljiškega pri-nosa za petnajst let ter se od tega prinosa petnajstih let odmeri zemljiški davek. Le kadar bi po elementarnih nesrečah dotična zemljiška parcela popolnoma izginila, sme se odpisati davek. Ako pa je le vpisana kultura uničena, zemlja pa ostane, na primer, ako trtna uš uniči vinograd, vplačati se mora vendar le zemljiški davek od vinograda, dasi je na njegovem mestu le kaka slaba paša. V državnem zboru se je sicer sklenilo, da je v tacih slučajih pred-pisavati le davek za novo kulturo; toda vlada se je odločno proti temu izrekla, določba najbrž ne bode potrjena.
Da je zemljiški davek v mnogih krajih neizmerno visok, prihaja tudi od tega, ker so se prihodki cenili po povprečnih cenah v poslednjih desetletnih dobah. In ravno v tej dobi (1800—1870) so cene vseh gruntnih pridelkov bile visoke in pridelki sploh obilni Od 1. 1870. pa sejo vse obrnilo na slabše. Zemlja je slabo rodila, žita še za domačo potrebo ni bilo, vina le malo in še to slabo, cena pa je od leta do leta padala, da še nikdar ni bila tako nizka, kakor sedaj. Pšenica je veljala 1874. 1. 11.75 gld. hi, vsled arne-rikanske in ruske konkurencije se je znižala cena na 8.75 gl. 1. 1883. in 1. 1884. celo na 8 05 gld., moka od 22 gld. na 16.5 gld. Tudi vinu je padala za 30 do 50’/o■ Kos, da so se silno znižale cene tudi drugim produktom vsled preobilne produkcije na eni strani, na drugi pa zaradi rastoče cene zlata, zlasti po uvedenji zlate vrednote (Goldwiilirung) na Nemškem, toda to kmetu malo liasne, ker si tem težje pridobiva denarnih sredstev za dolžnosti in potrebo svoje.
Krivično je tudi, da se pri odmerjavanji zemljiškega davka popolnoma prezirajo bremena, s katerimi je obteženo zemljišče, zlasti hipotečni dolgovi. Od kapitalista se le zahteva prihodninski davek, v kolikor on sam izpove, da ima čistega dohodka, pri čemer bo gotovo odštel obresti za dolgove, ako jih ima. Zadolženo kmetsko posestvo pa mora plačati 22.7°/0 od čistega prinosa, dasi ne do-naša lastniku morda toliko, kar bi zadostovalo za obresti. Krivica
se najbolj kaže, kedar dobi prejemnik po starših posestvo in ima izplačati sodedičem njihove deležo. Po sedaj veljavnem, dednem pravu ima vsak dedič dobiti enak delež, torej bi se moralo zemljišče deliti na toliko deležev, kolikor je dedičev. Navadno se to ne zgodi, ampak prejemnik se zaveže, da bode vsakemu izplačal svoto primerno vrednosti zemljiškega deleža. Ta svota se vknjiži na posestvo, lastniku torej le ostane njegov delež zemljišča, vse drago je uprava lastnina sodedičev. A lastnik mora plačati zemljiški davek za vse 1 posestvo. Do leta 1849. je zemljiški davek bil še dovolj pohleven, s patentom od 10. oktobra 1849. pa se je povišal za 33 ’/3 °/0, le za loto 1850. stoji v patentu; toda to povišanje (vojna priklada) ne le, daje ostalo, temveč leta 1859. prišlo je drugo povišanje za 25 °/0. Najnovejša uredba zemljiškega davka pa je se ugodno rešila le za Kranjsko, drugod pa prinesla več ali menj povišan davek. Zato se ne more več govoriti o čistem prinosu in davek se jemlje na-' ravnost iz premoženja, ne pa, kar bi se moralo goditi, iz dohodkov ali rente. Krivica se pa še podvojuje, ker se vse priklado nalagajo na zemljiški davek. Da bi se vsaj tako skladtnje odpravilo! Zakaj bi dežele in občine ne sezale po drugih predmetih obda-čenja in takšen je v prvi vrsti špirit. Toda o tem pozneje.
Ne menj občutljive kakor davki so zemljiškemu lastniku:
3.	Pristojbine.
Ce gre človek slučajno opoludne mimo dunajske borzo na Šotenringu, vidi pred velikansko palačo, katero so borzijanci sezidali Merkuriju na čast, gruče ljudij z zakrivljenimi nosovi v živahni barantiji. In ako vstopi v notranje prostore in gleda z galerije v prostrano dvorano, zvrtelo se mu bode pred očmi, ako gleda pod seboj mrgolečo množico, ušesa pa mu bodo skoraj oglu-šela od vpitja, s katerim skušajo borzijanci pri svojem barantanji drug druzega prevpiti. Tu se vsak dan dela kupčije za mnogo milijonov goldinarjev, prodaja so in kupuje, izplačujejo se kupnine in sprejemajo in vse to — brez koleka, brez vsake pristojbine. Gotovo več, kakor dve tisoč milijonov goldinarjev prometa je vsako leto na borsi in ni ga davkarskega urada, ki bi odmeril pristojbino od storjenih kupnih pogodeb. Borzijanci, si polnijo žepe brez dela in truda, kajti vse njihovo delovanje je dve ali tri ure na dan postopati po borzi in iskati dobička pri borzni igri, državi pa ne plačujejo druzega, kakor toliko dohodninskega davka, kolikor se jim je zljubilo priznati dohodka.
Zdaj pa stopimo iz lepo okrašene borzne palačo v kmetsko hišo! Oče prepoda sinu grunt, izgovorivši sebi užitek in drugim otrokom dedščino. Vse premoženje je morda 2000 ali 3000 gld. vredno in to je že dobra kmetija. Prepodavanje se mora pred notarjem vršiti, prvi in no mali strošek. Drugi strošek so koleki za pogodbo in prošnjo. In kmalu potem se vroči novemu last-
niku nalog, koliko ima plačati pristojbine, katera znaša, ako je od poslednje izpremembe v posestvu poteklo 10 let, 3V»°/o premoženja in še četrti del (25°/0) tega zneska navrli Pa ne dovolj, da lastnik toliko plača, tudi dedičem se računa pristojbina za njihove deleže. Kmetski hiši se torej v takem slučaji vzame naj-menj 6 do 7°/„ njene vrednosti in dostikrat se zgodi, kar je kmetijska enketa konstatovala, da zaradi teh stroškov hira in propada kmetija. Se huje se godi, ako umrje lastnik brez oporoke in se kmetija ceni ter kapitalna vrednost razdeli med dediče. Ker prejemnik nima nobene prednosti pred drugimi dediči, dobi enak delež od kapitalne vrednosti, katero so izrekli cenilci in on plačuje pristojbine za ves znesek, dediči pa še posebej. Lastnik torej plača brez ozira na dolg, ki je že na posestvu, 43 gld. 75 kr. od tisoč goldinarjev.
Koliko pa plača borzijanec za kupno pogodbo, katera obseza pri vsakem sklepu najmenj 5000 gld. vrednostnih papirjev? On jih proda ali kupi in ne plača niti peneza za kupčijo, pri kateri ima v enem trenotku lehko na stotine gld. dobička. Kako milostno se torej ravna s premičnim blagom, nepremičnemu se pa nalaga breme, katero ni v nobeni razmeri s prihodki od njega. Poslednji čas je, da se popolnoma izpremeni ves davčni sistem, ki se je v prejšnjih stoletjih po tačasnili gospodarskih razmerah razvil, in da se spravi v soglasje s sedanjim svetovnim gospodarstvom, z načelom ravno-pravnosti in z nazori, po katerih se mora ohraniti in okrepčati ravno kmetski stan kot glavni steber države in človeške družbe. Kako pa se more to zgoditi, ako se kmetiji pri vsakem prepisanji na novega lastnika vzame eden del njene vrednosti, oziroma primerni kos zemljišča, katerega je lastniku prodati, ako si drugače ne pridobi za izplačevanje potrebnih novcev. Resnično opisuje okrajno glavarstvo postojinsko v svojem poročilu ob agrarnih razmerah na Notranjskem*) slabe nasledke pristojbin za kmetsko gospodarstvo. „Še niso plačani stroški za bolezni in za pogreb in že se vrstijo druga za drugo mnoge sodne in notarijatske takse za invento-vanje, obravnavo, prepis, intabulacije itd. Včasih so ravno ti stroški prvi dolg poprej nezadolženega kmetskega posestva. Ako zahtevajo potem še sodediči svoje deleže, je sprejemnik s svojim gospodarstvom ali pri kraji, ali pa hira še nekaj časa v bedi in pomanjkanji, preganjan od vednih eksekucij.11
Pri enketni obravnavi**) se je opozarjalo na to nedostatnost, da ravnajo finančni organi različno pri odmerjanji pristojbin, da zmatrajo na primer v nekaterih krajih vsako izročitev posestva, ki ga starši prepodajo otrokom kot kupno pogodbo in predpisujejo
*) Poročilo deželnega odbora glede agrarnih razmer na Kranjskem 1884. 61 str in 6 prilog.
**) Poročilo o kmetijski enketi dne 17. in 18. aprila 1884. v Ljubljani. Uredil dr. J. Vošnjak. Ljubljana 1884. Tiskano tudi v nemškem prevodu.
najvišjo pristojbino od 3'/20/0. Najčudnejše pa je, da se pristojbina ne odmeri vselej po tisti vrednosti, ki jo naznani stranka, niti po tem, koliko znaša po merilu zemljiškega davka, ampak, kadar znašajo na posestvu vknjiženi dolgovi več, služi to za podlago pristojbini. Večje krivice si pač človek ne more misliti. Prvič so vknjiženi dolgovi morda že deloma poravnani, a še ne izbrisani, torej se nikoli ne ve, koliko je še v resnici veljavnih. Drugič vendar dolgovi ne dokazujejo, da je posestvo res toliko vredno, kolikor je na njem vknjiženih dolgov. O tem se finančna oblast lehko vsak sleharni dan prepriča, ako pregleda izkaze od statističnega urada objavljene, v katerih se bere, koliko milijonov gld. .se vsako leto izbriše, ker se pri prodajah posestev ni toliko skupilo, kolikor je bilo vpisanih dolgov: v Avstriji povprek od 1. 1870. do 1880. vsako leto 10 do 11 milijonov gld., v nekaterih letih pa veliko več. Za Kranjsko kaže priloženi izkaz 1, da se jena takšen način izbrisalo od 1. 1868. do 1881. 1. 4,027.214 gld. v poslednjih letih povprek do pol milijona gld. Jn tretjič, ako je več dolgov na posestvu, nego je vredno, itak lastnik nima premoženja, a plačati mora, kakor bi imel premoženje nezadolženega posestva v rokah.
Grajalo se je tudi in po pravici, da morajo plačati stranke, ako najdejo finančni organi kake pomanjkljivosti v kolekovanji, ne le primanjkljaja, ampak tudi globo, katera se jim vsled tega naklada, dasi so stranke navadno pri tem čisto nedolžne, saj prinesejo toliko kolekov, kolikor jih zahteva dotični uradnik ali zdelavalec pisem.
Če uradnik ali notar postavo o kolekovanji napačno tolmači, kako se hoče zahtevati od stranke, da jo bolje razume. Knketa je vsled te pritožbe sklenila prositi vlado, da se v takih slučajih od stranke ne zahteva več, nego da doplača, kolikor je premalo koleka. Dalje se je izrekla želja,naj se odpravi sedaj veljavni tridesetdnevni obrok za vplačevanje pristojbin in se naj dovole daljši brezobrestni obroki.
Vlada je predložila državnemu zboru nekatere izpremembe pri-stojbinskega zakona in dotični načrt, o katerem se je mnogo pisalo in govorilo, obravnaval se je v zboru, ne da bi prišlo do sklepa. Načrt ima svoje dobre, pa tudi svoje slabe strani. Namesto sedanje 3'/a °/o pristojbine pri prepodaji posestev bi se po njem pobiralo le 3°/0, zato	bi	pa	odpadle	olajšave pri krajših obrokih pod
desetimi leti. Ker	je	na	kmetih	največ izprememb v posestvu v
daljših obrokih, nad	10	let, bi	se s to določbo dovolila mala
olajšava. Pri malih	kmetijah do 1000 gld. vrednosti bi se le 0.75°/0
do 5000 gld. le l'/2°/o pristojbine predpisalo. Zato bi se pa morala za neplačane kupnine, ki so bile dosle proste, plačati pristojbina, ako se vknjižijo. Tudi borzijancev se ni pozabilo, pa kako rahlo se ravna ž njimi! Od vsakih 5000 gld. vrednosti pri
prodaji vrednostnih papirjev bi morali plačevati po 5 kr. koleka. Pri izpremembi v nepremičnem blagu terja se za 5000 gl d. vrednosti 3"/n»o s 25"/„no priklado — 187 gld. 50 kr., borzijanec pa za ravno toliko kupčijo plača 5, reci: pet celili krajcarjev. 0 ti srečni židovski rod! Tvoja semitska prekanjenost je arskim narodom glave že tako zmedla, da divjajo v lastnem mesu in v suž-njosti kapitalizma razdirajo gospodarske in etične podlage, na katerih so vzrastli in se edino morejo ohraniti.
Borzijanec, kateri brez dela in napora lehko v žep vtakne več sto ali tisoč gld. dobička na dan, plača borih pot krajcarjev za kupno pogodbo, zadevajočo najmenj 5000 gld. vrednosti. Poljedelec pa, ki se trudi v potu svojega obraza, da revno preživi sebe in svojo rodbino, mora pri izpremembi posestva prepuščati eden del imetka fisku, akopram se pri taki izpremembi navadno ne more govoriti o kakem dobičku V urejeni državi jo res vsak državljan dolžan prinašati svoj del za javne potrebe, ker ga država brani in mu varuje njegove pravice, toda tako donašanje bodi primerno razdeljeno po prihodkih in pridobitnem načinu, ne sme pa biti konfiskacija imetka.
Pri izpremembah v hišnem posestvu veljajo iste pristojbine, le da še huje zadevajo lastnika, ker se take izpremembe večkrat vrše, kakor pri zemljiščih. Ko bi se vpeljala, kakor je nameravala pristojbinska novela, za vse slučaje 3°/„ pristojbina, bi to težko čutila vsa mesta, za dosedanje lastnike pa bi s tem bilo izrečeno skrčenje njihovega imetka, ker bi se pri ceni odštela pristojbina.
Kakor sploh v zakonodavstvu kaže se še posebej pri davčnem sistemu kapitalistični upliv, kateri nalaga kolikor mogoče vse breme nepremičnemu posestvu Nemški poslanec Lasker, sicer rodom žid, vendar ni mogel zatajiti očitne resnice, da pospešujejo zakoni trgovstvo takim načinom, od katerega poljedelci ne le nimajo dobička, ampak še škodo, in da je ves davčni sistem po tem načinu urejen. „Na borzi," pravil je Lasker pred enketo o hipotečnih bankah, „ sklepajo se velikanske kupčije brez vsacega davka in koleka, izpremembe v hišnem in zemljiškem posestvu se nezmerno visoko obdačnjejo Silno zadolženje, o katerem se toliko govori in toži, ima svoj glavni vir v davčni sistemi, katera neprimerno obdačuje zemljišča.“ Kedaj bodo naši državniki prišli do spoznanja, da se ravnotežje v državnem budgetu ne da doseči po vedno večjem obkladanji davkoplačevalcev, ampak da je treba štediti in znižati stroške!
Nekdanje laudemije pred 1. 1848. so v odstotkih res večje bile, kajti zahtevalo se je pri prepisu od očeta na sina 10n/o vse zemljiške.vrednosti (od tod slovenska beseda „desetek“ za pristojbino pri izpremembah v posestvu), toda cenitev se je naslanjala na zemljiški davek, oziroma čisti prinos, in ta je bil mnogo manjši, kakor dan danes. In tačas kmet ni imel toliko družili plačil in dol-
žnosti za deželo^ okraj, občino itd. Pa tudi tačas se je slišala pritožba, da so se kmetije ravno zarad desetka zadolževale in vsled tega se je začelo prodavanje parcel od kmetij in razkosavanje zemljišč, katero je prouzročilo in še prouzrokuje vedno hujše propadanje kmetskega stanu.
4.	Razkosavanje zemljišč.
V razpravi: „Ob agrarnem vprašanji“ *) sem obširno razložil silno slabe nasledke, kateri izvirajo za'kmetski stan iz rimskega dednega prava in razkosavanja zemljišč Za Kranjsko se je že ob času francoske okupacije razglasil „code civil“, tudi ,,code Napo-leon“ imenovan, po katerem dobivajo vsi dediči enake deleže iz zapuščine, ne da bi na primer pri kmetijah sprejemnik imel kako prednost; za Štajersko, Koroško in druge avstrijske dežele pa so še do leta 18G8. veljale stare določbe, po katerih se pri izročitvi kmetija ne sme više ceniti, nego da more sprejemnik dobro shajati (dass der Uebernehmer wolil bestehen konne) .Tudi se kmetije niso smele razkosavati, parcele od njih prodavati pa le z dovoljenjem gosposke po zaslišanji občine in dveh zvedencev. Toda tako dovoljenje se je lehko dobilo, in gosposke (graščine) so še podpirale prodavanje kmetij in parcel, ker so dobivale 10"/o lav-demij, desetek. Na Kranjskem se je zlasti po Notranjskem razkosavalo, da je zdaj le še prav malo arondovanih zemljišč. Pa tudi na Štajerskem in Koroškem so se začeli že pred 1. 1848. tu in tam prikazovati tisti nasledki razkosavanja, katere vidimo dandanes povsod v izobilji. Na odprodanih parcelah- so se postavljale koče in porajal se je kmetski proletarijat. Zato je bilo že 1. 1845. vprašanje na dnevnem redu: katero najmanjšo velikost mora imeti kmetija, da na nji shaja edna kmetska družina? l)o katere mere naj bode dovoljeno, parcele prodavati od kmetije? S tem vprašanjem so se bavile vse kmetijske družbe in njene podružnice, in ko je bil shod nemških poljedelcev in gozdnih gospodarjev (Ver-sammlung deutscher Land- und Forstvvirte) septembra 1846. 1. v Gradci, posvetoval se je tudi o gori omenjenih vprašanjih. Poročevalec je bil znani nacijonalni ekonom Rau, ki je dal pozneje svoje poročilo posebej na svetlo .**)
Pri občnem zboru štajerske kmetijske družbe dnč I. aprila 1846. 1., kateremu je predsedoval nadvojvoda Ivan, čital je predstojnik vildonske podružnice M. pl. Frank zanimivo poročilo o žalostnih nasledkih zemljiškega razkosavanja in o minimu rustikalnega posestva,***) ter prišel do zaključka, da so vse prodaje zem-
*) Letopis ,,Slov. Matice11 1884.
**)Rau C H Uebor deu kleinsten Umfimg eines liauerngutes. Heidelberg,
1861.
***) Traurige Folgen der Grundzerstiickung und das Minimum des Rustikal-Besizstandes, v knjigi: Verbandlungen und Aufsiitzc 49. Hoft Graz 1847.
Ijiških kosov od ustanovljenih kmetij v obče škodljive in lastniku pogubne. Pri tem je navel tačasne dolžnosti kmeta, ki je še bil graščinski tlačan; te so : A. Deželni davki in bremena: 1. Zemljiški davek, 2. hišni davek, 3. donesek za deželno priprego (Lan-desvorspannsbeitrag), 4. adminikularni donesek (Adminicularbeitrag), 5. vkvartirovanje, 6. donesek za tačasno zemljiško razbremenilo za železnico in 7. užitninski davek, kateri, dasi neposredno, ob-težuje zemljišča. — B. graščinske pravice in bremena: 1. Ustanova (Stift), 2. tlaka (Robot), 3. odslužba v denarjih (Geldeindie-nung), 4. žitna desetina (Getreideinschiittung), 5. desetina; in pri mnogih vinogradih 6. gorščina (Bergrecht), 7. male pravice (Klein-rechte), 8. lavdemij, t. j. 10°/0 od vrednosti vse kmetije pri vsaki izpremembi, 9. mortuar, t. j. 1—3°/„ od vrednosti kmetije v slučaji smrti, pri katerem pa se je moral tudi ob enem desetek plačati in končno 10. nekaj taks in kolekov, na pr. pri ženitovanjskih pogodbah itd. — C. Občinske priklade, ki so pa tako nedoločene in raznovrstne, da se ne dado razločno navesti.
Take so torej bile dolžnosti in bremena, pod katerimi je vzdihalkmet pred 1. 1848. Da jih je zmagal in da ni poginil pod njihovo težo, storile so tačasne gospodarske razmere in da so dolžnosti večinoma bile naturalne in ne denarne. Zdaj pa mora kmet vse, kar zahteva od njega država, dežela in občina, poravnati v suhem denarji in po vrhu še plačevati odkupnino za odpravljeno tlako in desetino, kar ni mala stvar. Kajti vsa odkupnina za graščinske pravice se je cenila le za Kranjsko na blizu devet milijonov goldinarjev, v za kateri znesek treba plačevati letnih
450.000	gld. obresti. Še se povsod pobirajo posebne priklade za zemljiško odvezo in se še bodo do leta 189G., na Kranjskem še dalje, ker ima dežela vrniti državno posojilo, ki se daje vsako leto v pokritje primanjkljaja pri zemljiško-razbremenilnem zakladu.
Frank sklepa poročilo svoje z besedami:	„Deželni vodje
imajo dolžnost, ustavljati se razkosavanju zemljišč, ker imajo skrbeti za moralno in telesno krepki kmetski stan in ker vedo, da se bode vsled razkosavanja deželi rodila cela armada proletarcev, ki ne bodo le breme deželi, ampak tudi sovražniki državnega reda in miru.“ Pred štiridesetimi leti so tedaj razumni, me l ljudstvom živeči možje spoznali nevarnosti, katere pretč kmetskemu stanu in s tem vsi človeški družbi iz prostega razkosavanja zemljišč.
V koroški kmetijski družbi je pri občnem zboru dnč 20. maja 1845. neki Tomaž Khackl govoril o vprašanji: Ali je na Koroškem dovolj njiv, da se živi vse prebivalstvo? Tačas namreč se je ustanovilo mnogo žganjarij, ki so kuhale žganje iz krompirja. Pri ti priliki je svaril pred razkosavanjem zemljišč, češ, da bi bilo to silno škodljivo poljedelstvu in zlasti živinoreji; zavoljo žganjarij se je mož tolaiA, da izvažajo kmetje svoj izdelek večinoma izva-
iz dežele in da o žganjepitji še ni preveč slišati. Ko bi mož danes še živel, ustrašil bi se nezmernega žganjepitja ravno na Koroškem, česar so gotovo najbolj krive mnoge žganjarije.
Najhujše razkosavanje pa se je vršilo na Kranjskem, tako da se je vladi potrebno zdelo, nekake meje staviti nezmernemu razkosavanju zemljišč. Notranji minister je torej 25. marca 1853. ukazal casarskemu namestniku na Kranjskem, naj poroča:
a) katere zakonske naredbe so bile na Kranjskem pred 1. 1848. o razkosavanji kmetij,
b) kaj se je po osvobojenji kmetov storilo, da se ohranijo tiste naredbe, in
c) ali se kaže potreba novih zakonskih naredeb,	da se	ohranijo
večja in manjša	zemljiška posestva.
Tedanje c. kr. okrajne oblasti (Bezirksamter) so se v večini izrekle proti razkosavanju ter nasvetovale neki minimum zemlje, katera mora ostati pri kmetiji in tako velika biti, da se rodbina peterih glav preživi na nji. Ministerstvo je z naredbo od 20. maja 1859. opominjalo, da se mora pri minimu tudi na to gledati, da se lehko redi za gospodarstvo potrebna uprežna živina Leta 1860. so bile znova vprašane okrajne oblasti, od katerih se jih je 26 izreklo za sredstva proti razkosavanju zemljišč in le okrajne oblasti II. Bistrica, Vipava, Kamnik in Tržič so nasvetovale, naj se ostane pri prostem razpolaganji z zemljiščem. Vsled vladnega poziva se I je tudi kranjska kmetijska družba pri občnem zboru dnč 20. novembra 1. 1860. bavila s tem vprašanjem ter se z veliko večino izrekla proti razkosavanju.
Prav zanimive razprave so bile o tem predmetu v kranjskem juridičnem društvu 1. 1860. in 1861.*) Glavni govornik proti razkosavanju je bil tačasni gozdni komisar Fritsch, ki je statistično dokazoval napredujoče razkosavanje in njega slabe nasledke za kmetski stan. Omenjal je, da se je le pri ljubljanskem davkarskem ’ katastru vsako leto odpisalo 800—1000 novih parcel. V okrajnem okrogu rateškem je	bilo v poltretjem letu od	1.	julija	1850. do
31. decembra 1853.	1. razkosanih 45 kmetij in	na	parcelah mnogo
malih koč postavljenih. Glavni uzrok obubožanja kmetskega stanu vidi Fritsch v mobilnosti zemljiškega posestva in navaja škode
*) Glej Verhandlungen und Mittheilungen der juristischen Gesellschaft in Laibach. I. Jahrgang, 1. 4. 6. u. 0. Heft: Dr. E. H. Costa, die Grundzer-stuckelung und dio Bauernerbfolge in Krain. — W. R. v. Fritsch, k k. Berg-kommissiir, iiber die Grundzerstiiokung in Krain vom Standpunktc derEmpirio.
— Dr. E. H. Costa, die Grundzerstucklungsfrage vom national-okonomisclien Standpunkte aus betrachtet. — K. August Dimitz, Die agrarischen Verhiilt-nisse Krains in ihrer historischen Entwicklung. — Dr. A. Schoppl. Gegen das Verbot der freien Grumlzerstiickmig. — Dr. 15. H. Costa, Fragmente zur Wurdig\mg der Frage iiber die Grundzerstucknng. — W. R. v. Fritscli. Noch ein polemisclies Wort der Empirie iiber dio Crundzerstiickung in Krain.
— Dr. E. H. Costa, Vortrag iiber die Grandzerstiickung. — Dr. A. Schoppl, S chlussbemerkungen gegen das Verbot der Grundzerstucjvung.
v gospodarskem in moralnem oziru. Svoboda posamičnega mora se omejiti v interesu umnega socijalnega reda. Schoppl pa je z liberalnega stališča zagovarjal prosto razpolaganje z zemljo in navajal vse tiste razloge, katere še danes slišimo iz ust zastopnikov liberalizma in velikega kapitala, ter izkušal dokazati, da je prepoved prostega zemljiškega razkosavanja nedopustljiva s pravnega stališča, da se ne da zagovarjati v politiškem oziru, da je škodljiva na gospodarsko stran in da bi bila sploh brezuspešna. Dobro opozarja Dimitz v ‘zanimivi svoji razpravi, da so dominikalne gosposke najbolj podpirale razkosavanje, ker so vsled tega dobile več podložnikov, torej tudi več robote in desetine, poleg pa še mastne lavdemije.
Po preteku dvajsetih let je bilo to vprašanje zopet na dnevnem redu in sicer pri kmetijski enketi, ki je bila sklicana v Ljubljano 17. aprila 1884.*) Med enketnimi vprašanji, katere je kranjske dežele odbor 1. 1884. razposlal, glasilo se je tretje: „Ali se pogostem parcele od kmetij prodavajo in sicer ali za arando-vanje sosednih kmetij, ali da se na njih postavijo nove hišice?“ Od vseh strani se je odgovarjalo, da se vsako leto mnogo takih prodaj vrši in da se na odprodanih parcelah mnoge nove koče postavljajo, selišča kmetskega proletarijata. To se godi najbolj na Notranjskem in Dolenjskem. Taki lastniki se ne morejo živiti ob pridelkih svojega pritlikovega zemljišča, na katerem še krav ne morejo rediti. Ako so blizu mest ali fabrik ali v bližini kakega veleposestva, nahajajo moški in ženske pristranskega dela in v teh slučajih je celo koristno za družbo, da ima delavec lastno streho in kos zemlje. Drugače pa tam, kjer so take koče na kmetih, kjer ni postranskega zaslužka. Tam so prebivalci teh koč prava nadloga kmetskega stanu, kor ne razločujejo na polji v gozdih in vin6gradih, kaj je moje in kaj tvoje. Uže pred štiridesetimi leti je Frank v omenjenem poročilu resnično naslikal škodljivost kajžarjev in v dokaz pravil, da četrt ure od njegovega posestva živi kajžar s s/4 orali zemlje. Žita ima za vse leto za svojo potrebo, dasi ga ne seje. Preša si tolkovec, ne da bi imel le edno sadno drevo; redi dvoje krav in po zimi sedi v toplo zakurjeni izbi, ne da bi imel kaj gozda ali lioste. Pred takimi ljudmi tudi zdaj ni imetje varno, vendar so v večjem strahu, ker jim je žandarmarija vedno za petami.
Na Dolenjskem in sploh v vinorodnih krajih so zlasti vinogradi v drobne kose razdeljeni, da merijo posamezne parcele le do 100 do 2OO0iwa. Če taka parcela spada h kaki kmetiji, dobro, potem se lastniku ni treba zanašati le na trgatev. Ako pa napravijo , kar postaja čim dalje navadneje, iz vsakega vinskega hramiča ali hleva stanovanje, in ako lastnik nima druge zemlje,
*) Dr. J VoSnjak. Poročilo o kmetijski enkoti dne 17. in 18. aprila 1884. V Ljubljani 1884.
nego svoj vinogradič, potem nastane v neugodnih letinah, in teh je po največ, silna beda in prava lakota. Ako je na pr. (kar poroča okrajno glavarstvo iz Krškega), v eni kmetski vasi, v kateri je bilo po urbarijalnih knjigah pred 200 leti četvero celih kmetij, zdaj 60 lastnikov, potem se ni čuditi, da večina nima uprežne in sploh nobene živine. Le v šmiheljski fari pri Rudolfovem se je postavilo v poslednjih desetih letih 55 kajž in s tem se je pridobilo 55 novih družin, katere so skoraj vse beraške. Kupujejo se pa take parcele in postavljajo se na njih koče po največ iz dot in dednih deležev, kateri so torej, če se odmerijo po rimskem dednem pravu, eden glavnih uzrokov, da propada kmetski stan.
5.	Dote in dedni deleži.
Koliko dolgov je na kmetskih posestvih nastalo iz dednih deležev in dot, ne da se iz statističnih izkazov izločiti. Iz vsakdanje skušnje pa vemo, da se vknjiži pri nezadolženem posestvu navadno prvi dolg tačas, kadar kmetija preide na druzega lastnika, bodi si po izročitvi med živimi, ali po zapuščini, ali vsled prostovoljne prodaje. Kadar izroči oče sinu kmetijo, ne izgovori le samemu sebi večjega ali manjšega užitka, ampak izreče tudi svoto, katero imajo dobiti njegovi ostali otroci od prejemnika. Pogodba se vknjiži in ž njo kot dolg na posestvu tisti znesek, ki ga imajo dobiti sodediči. Prejemnik se zaveže, da bode o svojem času izplačal toliko in toliko v gotovem denarji. Pri vsakem dolgu se misli, da je dolžnik tisto svoto, katero mora vrniti, prejel v gotovini, da se mu je res to posodilo, kar se kakor posojilo od njega zahteva. Vse drugače pri prejemniku zemljišča. On ni prejel nobenega peneza, zaveže se torej nekaj vrniti, namreč neki kapital, katerega nikoli ni dobil v roke. Odgovarja se pač, da je dobil zemljišče v last in da ima le primerni del te lastnine oddati sodedičem in sicer, da se zemljišče ne razkosa, v denarni vrednosti, ne v blagu. Knjti tudi zemljišče je kapital, trdijo privrženci kapitalistične stranke.
Ali pa se more res trditi o zemlji, da je kapital, da se torej sme v pravnem in gospodarskem oziru ravnati z zemljo tako, kakor s premičnim blagom? Kaj je kapital? V navadnem govoru značimo s to besedo tisto premoženje, od katerega pričakujemo dohodka, ali tista dobra, iz katerih rabe nastanejo po produkciji večja dobra. Definicija je pri raznih nacijonalnih ekonomih različna. Po A d. Smithu je kapital zaloga, katera se je nabrala iz zdelkov dela za poznejšo rabo. Roscher*) imenuje kapital tisti produkt, kateri se shranjuje za daljšo gospodarsko produkcijo. K narodnemu kapitalu torej spadajo: zboljšanje (me-
*) Wilhelm Roscher. Gnmdlagen der National-Oekonomie. 16. Aufl. Stuttgart 1882
lioriacije) zemlje, stavbe, orodje, stroji, uprežna in koristna živina (Arbeits- und Nuzthiere), tvarina za nove produkte (Vervvandlungs-stoffe), pomagalna tvarina (Hilfsstoffe), trgovske zaloge (Handels-vorriithe) in končno denar. Schiiffle*) zove kapital za rabo premoženje za uživanje (Genussvermogen), produktivni kapital pa kapitalno premoženje (Kapitalvermdgen). Po P r e se r j i**) je kapital zaloga premičnih sredstev za produkcijo. Opiraje se na to, da nastane vsak kapital iz dela, izrekli so socijalni demokratje v svojem manifestu na genevskem kongresu 18G9. 1., da je kapital nakopičenje neplačanih delavski h zaslužkov za storjeno delo.
Iz vseh teh definicij torej vidimo, da zemlja sama na sebi ni in ne more biti kapital, da se torej ž njo ne more ravnati, kakor s kapitalom. Premično premoženje (kapital) množi se lehko brez konca in kraja, zemlja ne, kolikor jo je bilo, toliko je ostane; zato človeka veliko huje zadene izguba zemlje in ga bolj boli, nego izguba kapitala, kateri se lehko zopet pridobo. Kakor dalje zemlje ne moreš množiti, tako tudi ne zmanjšati, niti njene cene po tem potu umetno povzdigniti, kakor na primer pri fabriških in obrtnih pridelkih. Pri zemlji se ne da govoriti o dobičku, katerega prinaša, ampak le o renti (prihodu) In to je glavni razloček med zemljo in kapitalom, katerega pa so zakonodajalci vedno v nemar puščali, sicer bi ne bili dopuščali prostega razkosavanja, neomejenega zadolževanja itd. niti nakladali najtežjih bremen zemljiškemu posestvu. Nadalje se kapital množi po obrestih sam tudi nesposobnemu lenobnemu lastniku. Pri zemljišči je treba lastniku napenjati vse telesne in duševne sile, da bo kaj pridelka in polog je še prihod zavisen od prirodnih sil. Pri kapitalu je dobiček brez truda, pri zemljišči težko trudapolno delo.***) Kapital je zaloga nabranih pridelkov, iz zemlje se morajo pridelki še le po delu dobivati.
Zlasti v narodnem oziru je zemlja za vsak narod največje imenitnosti in izguba še tako malega kosa zemlje huje peče narod, nego če izgubi še toliko premičnega blaga. Francozi bi bili po nemško-francoski vojski gotovo radi plačali še pet milijard, da se jim je pustila zemlja nedotaknena, dasi vsa Alsaso-Lotaringija ni toliko vredna po cenjeni vrednosti zemlje. Kapital jo mednaroden (inter-nacijonalen), kar se nam kaže na vseh borzah, kjer barantajo z vrednostnimi papirji vsega sveta, ne meneči se, ali je napis nemški ali francoski, ali angleški; tudi cirilica ne moti nemškega kapitalista. Zemlja pa ima pravi narodni značaj in vsak narod se oklene
*) Schiiffle. National-Oekonomie.
**) Karl Preser. Die Erhaltung des Bauornstandes und die Grundei-gentumsfrage. Prag. 1884.
***) Preser v omenj. knjigi drastično opisu jerazloček med kapitalom, oziroma kapitalistom in zemljiškim lastnikom.
svoje zemlje in jo brani z vsemi silami. Brez zemlje ni domovine. Na tuji zemlji čutimo se tuje in hrepenimo po domači zemlji, da bi se nam „vsaj ena želja spolnila", kakor pravi naš neumrljivi pesnik, ta namreč, da bi v domači zemlji počivalo truplo naše'
In ta naša mati zemlja, da bi nič druzega ne bila, kakor kapital, s katerim se dola dobiček, premično blago, s katerim se barantuje, kakor z milom ali platnom! Tako more misliti le židovski rod, ki nomadizuje po vsem svetu, ki nima kakor narod lastne zemlje, ki ne pozna domovinskega čuta. Ako si kupi zemljo, toga ne stori, do bi jo sam obdelaval, temveč da jo proda z dobičkom ali pa d:i v najem. Že v starem zakonu so bere, da se Židovi niso radi pečali s poljedelstvom, ampak rajši s trgovino in lilivarstvom, in takšni so še dan danes. Arski narodi pa so začeli zemljo obdelovati, kjer so se naselili, in s svojim delom pridobili so si do nje lastninsko pravico; smatrali so zemljo kakor skupno ali občinsko lastino, od katere ima posamezni občan le užitek na določenem oddelku, ki ga pa ne sme odstopiti ali prodati tujcu.
Ako torej zemlja ni kapital, ne sme se ž njo ravnati, kakor s kapitalom niti pri prodaji, niti pri izročitvi med živimi ali po smrti. Od prejemnika se ne more tčrjati, da bi izplačal za dote ali dedne deleže kapitalni znesek, ker on sam ni dobil v roke kakega zneska, ampak zemljo, dajočo kvečjemu manjšo ali večjo rento, ki se bistveno loči od obresti za kapitale. Prejemnik bi se torej smel le obvezati, da odda oziroma izplača neki del zemljiške rente po primeri čistega prinosa, nikdar pa bi se ne smel terjati od njega kapital za dote in dedščine, torej tudi ne vknjižiti na zemljišče. Po sedanjem rimskem pravu pa se godi ta gospodarski in socijalni nezmisel vsak dan. Za zemljišče se po cenitvi ali na podlagi čistega prinosa določi vrednost v denarji in ta svota se razdeli med dediče. Ker prejemnik navadno nima nobenega kapitala, vknjižijo se mu na zemljišče zračunani zneski ravno tako, kakor da bi jih bil prejel kot posojilo. Tako ravnanje se opravičuje s tem, da sicer prejemnik res ni prejel kapitala, pač pa toliko zemlje v vrednosti vknjiženega kapitala. Toda ta primera šepa.
Vrednost zemljišča v denarji določi se v tacih slučajih po prinosu, ki se potem kapitalizuje na podlagi ravno tačas navadnih obresti. Ali pa niso vsi za tako cenitev vzeti faktorji popolnoma negotovi ? Prvič čisti prinos. Vsako leto se izpreminja, nanj vpliva ne le večja ali manjša pridnost in spretnost lastnikova, temveč prirodne sile, ki mu lehko uničijo vse delo; dalje tržne cene, konkurencija itd. Ni ga torej negotovejšega faktorja, kakor je čisti prinos od zemljišča. Drugič visokost obresti. Navadno se vzame za zračunanje kapitala 5 °/„ obresti, torej 20kratni čisti prinos. A visokost obresti se vsak dan izpreminja in s tem bi se tudi morala izpreminjati kapitalna vrednost zemljišča. Stvar je jasna. Ako se računajo z ozirom na splošno visokost obresti
po 4 °/0, ceniti bi se moralo posestvo, katero ima vpisanih 200 gld. čistega prinosa, na 5000 gld. kapitalne vrednosti. Ako so štirje dediči, dobi vsak po 1250 gld. Ako se pa zračuna kapital na podlagi 5°/0 obresti, znaša kapitalna vrednost le 4000 gld., in dobi vsak dedič le 1000 gld. Pri G°/„ podlagi bi zemljišče vredno bilo le 3333 gld. in eden delež 833 gld. Od enega in istega posestva bi prejemnik v prvem slučaji moral izplačati 3750 gld., v drugem 3000 gld in v tretjem le 2509 gld. Ali pa so morebiti take cenitve nemogoče? Kje pa je zapisano, naj se ravno pet odstotkov obresti jemlje za podlago kapitalne vrednosti ?
Da res ni nobene stalnosti pri obrestni podlagi, uči nas vsakdanja izkušnja. Država jemlje po G°/0 zamudne obresti pri zaostalih davkih in pristojbinah, torej bi se morala vzeti pri cenitvah 6°/0 obrestna podlaga. To bi gotovo bilo dobro za prejemnika, pa tudi pravično, kajti od njega se navadno zahteva za take vknjižene dolgove po 6°/0. Pri sodnih cenitvah se sme zračunati kot kapitalna vrednost 72kratni zemljiški davek, kar je tudi primerno nizko in v prid prejemniku. Kajti, da ostanemo pri navedenem vzgledu, znaša pri 200 gld. čistega prinosa zemljiški davek 41/4 x 72 = 3268 gld kapitalne vrednosti in v primeri ž njo representuje 200 gld. GV2 %•
Kranjska agrarna enketa je sklenila, naj se vrednost kmetije sploh ustanavlja po šestnajsterem znesku čistega prinosa po katastru, ako umrje lastnik brez oporoke in dediči drugače ne odločijo. Pri čistem prinosu 200 gld. bi torej bila kapitalna vrednost zemljišča 3200 gld., ali blizu toliko, kolikor pri 72kratnem zemljiškem davku. Vse drugače sodi češka deželna hipotečna banka. Ona določuje vrednost zemljišča po 24kratnem znesku čistega prinosa in dovoljuje posojila do dveh tretjin te zračunane vrednosti. Posestvo z 200 gld. prinosa bi torej imelo kapitalno vrednost 4800 gld. in bi se smelo nanje posoditi do 3200 gld., kar gotovo ugaja češkim razmeram.
Lastniki navadno previsoko cenijo vrednost svojih zemljišč in nakladajo prejemniku toliko izplačil in dolžnosti, da je navadno že pri nastopu gospodarstva pasiven. V poročilih, poslanih agrarni enketi, bero se skoraj skozi in skozi pritožbe, da so dote in dedni deleži neprimerno visoki in da ravno te pri izročitvi nakladane dolžnosti uničujejo lastnika. Zakaj pa prevzame posestvo, ako že za naprej leliko vidi, da nikakor ne bo mogel izhajati? Zakaj ? Ker je človek in ga slepi up, tista goljufiva kača, katera mu šepeče na uho, da	bo	že šlo tako ali	tako. Saj	se	tudi kaj
priženi, priredila se bo	živina, prodalo po	dobri ceni	od	tega in
onega pridelka itd. In kdo si ne želi biti samostalen lastnik ? Pa upi kmalu splavajo	po	vodi in ž njimi	premoženje	po	poti, že
večkrat opisanem. Zato	ni	čuda, da nečejo	v nekaterih	krajih, kar
je v poročilih omenjeno, sinovi prevzemati kmetij, ker uvidevajo, da
ne morejo izhajati pri tolikih izplačilih. Krivica takih izročilnih pogodeb z izgovorjenimi dotami in dednimi deleži postane nam najbolj očitna, ako premislimo, da dobi pač prejemnik sam [posestvo, a ker se mu zemljišče preobloži z dolgovi, lastnik je le po imenu, saj je vse zemljišče po delih, izgovorjenim deležem primerno, lastnina sodedičev. Ako se končno posestvo proda, navadno lastnik ničesar ne dobi iz kupnine in ravno on, ki bi moral družbinsko last obdržati in ohraniti v rodbini, dobil ni toliko, kolikor vsak njegovih bratov in sester.
Načelo ravnopravnosti zahteva, da vsi dediči dobe enake deleže iz premoženja. Krivica bi	se torej godila —	in	to je
glavni ugovor proti kaki predpravici prejemnikovi — ko bi se dovolil od cenjene vrednosti zemljišča njemu kakšen praecipuum. A ravno sem dokazal, da je kapitalna vrednost ne le negotova in če še tako nizka, vselei previsoka za prejemnika, ako se mu od-vzemo deli zemljišča v podobi vknjiženega kapitala.
Kdo hoče zameriti očetu, da želi vse otroke enako dobro preskrbeti, da obeta hčeram visoke dote in sploh vsem dedščine. Morda sum spoznava, da prejemnik ne bode mogel izhajati, pa tudi on upa in se zanaša, da bo	sin že kaj	priženil	ali	si po
dobrih letinah, po drugih zaslužkih ali kaki barantiji toliko pridobil, da bo s časom zadostil terjatvam. Od očeta ne smemo pričakovati, da bo iz lastnega nagiba enemu otroku na ljubo druge odškodil s tem, da jim izgovori prav male dedščine. Ko bi v kakem smislu postava imela kako določilo, katero bi zabranjevalo prehudo obkladanje zemljišča po dolgovih, oziroma po dotah in dedščinah, bi razumni gospodar sam vesel bil takega zakona, ker bi se potem ne zameril drugim otrokom, ako	jih pri	izročitvi
mimo prejemnika oškodi, seveda le	navidezno,	kakor je	že	doka-
zano. Po takem zakonu bi se zamašil glavni vir, iz katerega se leto za letom nabira na milijone gold. novega dolga na kmetskih posestvih. Na Kranjskem se je vsled zapuščinskih obravnav vknjižilo vsako leto do ‘/2 milijona gold. novega dolga, po izročitvah pa gotovo še več, kajti po „drugih pogodbah," med katerimi jih je največ izročilnih, ker so neplačane kupnine in posojila posebe štete, vknjiženili je bilo
leta 1878	701.548	gld	leta	1880	— 1,032.198 gld.	in
„ 1879 — 753.274 „	„	1881	— 869.465 „
Potem se ni čuditi, da rastejo dolgovi od leta do leta in da je na marsikateri kmetiji že več vknjiženili dolgov, nego je vredna po najvišji cenitvi. Pri vsaki izročitvi pa le še k starim pristopajo novi dolgovi, dasi je dostikrat škoda koleka pri vknjiženji.
K obilnim stroško:n, katere ima kmet za davke, direktne in neposredne, za razne priklade, za desetek in pristojbine, za obresti, užitke, dote in dedščine, kar mora skoraj vse v gotovem denarji poravnati, pristopile so v novejšem času razne
6.	Kulturne potrebe.
V kmetskem budgetu so še do drage polovice tega stoletja stroški za kulturne potrebe zavzemali le malo prostora. Največ še za cerkev. Kje bi naj bil iskal mučeni tlačan tolažila in pomoči, nego pri sv. cerkvi, katera mu je edina dajala duhovnike in ob enem učenike iz njegovega rodu? Božja beseda se mu je razkladala v domačem jeziku. Sv. vera ga je povzdigala nad reve in težave tega življenja, da ni obupal v trpljenji, uverjen, da po končanem trudnem poti skozi to solzno dolino najde na onem svetu mir in večno veselje. Zato je, česar mu ni iz žepa potegnila biriška roka, rad dajal za olepšavanje cerkve, za sv. maše in rad pripomogel pri popravljanji cerkva in kapelic z lastnoročnim delom, s priva-žanjem, darovanjem potrebnega lesa, apna, opeke, kamenja itd.
Prav malo ali nič stala ga je šola, ki zdaj prizadeva kmetu med vsemi kulturnimi potrebami največ stroškov. Prosto lj udstvo je navadno poučeval duhovnik ali kakšen cerkovnik ter ga učil čitati. Šolske sile ni bilo, torej so se rabili otroci že brž, ko so le malo odrasli, za ložja dela, na primer za pašo ter tako pomagali pri gospodarstvu. Šolati pa je dal sinu le redkokrat kakšen premožnejši krnet in tudi ta le, da bi se izučil za gospoda (duhovnika). Torej je bilo treba le v latinskih šolah skrbeti zanj, kar tačas ni napravljalo mnogih stroškov. Zdaj pa so izdatki za šolo velika rubrika v kmetskem budgetu. Povsod se postavljajo nova šolska poslopja, ’ katera stoje na tisoče goldinarjev. Mnoge občine so se vsled teh stroškov na desetletja zadolžile. Najmanjša enorazrednica stoji £>000 do G000 gld., poslopje za dvorazrednico 10.000, tri-razrednico 13.000 do 14.000 gld, štiri razred nice seveda še več. Zlasti na Štajerskem je silna potrata pri zidanji novih šolskih poslopij ter so mi znani mnogi kraji na kmetih, ki so poprej imeli 5 do 15% občinskih priklad, a zdaj jih plačujejo po 50 do 80°/0 in vse to v poravnanje dolgov in obresti zaradi takega zidanja. V Makolah, prav na kmetih v slov. bistriškem okraji, zidali so celo šolsko palačo, ki je stala 25.000 gld. Na Kranjskem je mnogo občin, ki so si v ta namen nakladale 30, 40 °/o in še več na leto. Toda ti stroški so enkratni, drugi pa se ponavljajo vsako leto za vzdržavanje poslopja, za kurjavo, snaženje itd. Koliko stroškov pa ima še posamičnik, kateri otroke v šolo pošilja ? Prvič obleka, ker mora otrok, kedar hodi v šolo, vendar bolje ali vsaj za silo oblečen biti. Drugič učila, knjige, pisalno orodje, itd. Tretjič mora kmet namestovati delo domačih otrok z najetimi delavci. Šolska dolžnost torej naklada kmetskemu stanu mnogo stroškov, kateri pa, kar radi priznavamo, niso neproduktivni, ampak vračajo se po drugem poti.
Z rastočo omiko se množe še druge kulturne potrebe. Kdor zna čitati, čuti potrebo, da čita knjige in časopise,
Namesto rožnega venca je stopila molitvena knjiga, poprej še preprosta, zdaj razkošno vezana že tudi na kmetih. Toda ti stroški ne zadevajo naravnost kmetskega lastnika, ker se navadno pokrivajo iz prihranil ž<5n, deklet in fantov. Kupujejo se pa tudi druge knjige in naročuje se ta ali oni časopis. Kar se izda za knjige in časopise, prihrani se na dragi strani, ker ljudje ob nedeljah in praznikih rajši doma ostajajo in čitajo, kakor da bi pohajkovali po krčmah; zlasti pa je pošteno berilo naj večje važnosti v Stičnem oziru; toda le pošteno in poučno, samo kratkočasno donaša malo haska. Mohorjeva družba je zadela pravo pot in njene knjige bi se morale nahajati v vsaki slovenski kmetski hiši.
Prav občutljiv strošek nav3tal je za kmetsko ljudstvo z nakupovanjem obleke. V prejšnjih časih seje vsa obleka zdelovala doma, le ženstvo si je tam pa tam kupovalo rut ali robcev. Ta domača obleka je bila solidna, kakoršna tudi mora biti za poljedelca. Zdaj le še malokje nosijo doma zdelano obleko, sicer pa kupujejo fa-briško blago v štacunah. Še celo srajce iz domačega platna se ljudem ne zde dovolj fine. S tem pa se potroša veliko denarjev, to je ravno tistega produkta, katerega kmetu najbolj manjka.
Omeniti mi je končno še izdatkov za zabavo po krčmah in po semnjih, kamor ljudje le preradi zahajajo brez potrebe, samo za kratek čas. Doma se delo zamuja, na semnjih pa se trati d nar. Gotovo nikdo ne bo zameril poljedelcu, da se oddahne po težkem delu in da si, ako mu dopušča mošnja, privošči kaj boljega Zato so pa nedelje in prazniki in prava potrata časa se mora imenovati pohajkovanje po semnjih ob delavnikih. Neredni, toda skoraj vsdko leto gotovi stroški so za botrin j e in za svatbe, pri katerih ne zapravlja veliko narodnega premoženja. Okrajno sodišče v Crnomlji na primer pripoveduje,*) da se pri pirovanji ob ženitvah pojč po 2 vola, po 20 puranov, po dvoje telet, mnogo rac in piščet, po 20 vaganov pšenice, popije se pa po 30 veder vina in še več.
Naveli smo torej celo vrsto izdatkov kmetskega gospodarstva, za katere treba gotovega denarja, da se pokrije. Odkod pa ga vzeti? Ali so se v isti meri, kakor izdatki, množili v novi dobi tudi dohodki in ali je mogoče kmetu vse stroške pokriti iz pridelkov dela svojega? Navadno ne! Kajti dohodki se nikakor niso tako pomnožili, kakor izdatki, ker cena pridelkom, ne da bi rastla, le pada in pada Izdatkom kmetskega gospodarstva torej stojč nasproti:
7.	Premali dohodki.
Stroški vsak dan večji, dohodki pa vedno manjši! Takšen je položaj kmetskega stanu. Iz rednih svojih dohodkov skoraj nobeden kmet več ne more poravnavati le rednih izdatkov, da ne govorim ob izrednih, nepričakovanih, katerih ne manjka nobeno
*) Glej poročilo deželnega odbora.
leto. Kmetskim pridelkom, ki bi se imeli toliko podražiti, kolikor več stane njihovo pridelovanje, pada cena dan za dnevom. Za pšenico se je dobilo še 1. 1874. po znani gospodarski krizi 11.75 gld. za hi 1. 1879. celo 13.50 gld., od tačas je padla v ceni na 8.75 gld. 1. 1883. in 8.05 gld. 1. 1884. V isti meri so padle cene tudi pri drugem žitu, le pri ječmenu in ovsu ne tako silno. Vsakdo ve, da je to storila ruska in amerikanska konkurencija. Iz Odese se rusko žito ceneje postavlja v Trst, nego ogersko. Iz Amerike pa plava na tisočih ladjah neizmerno žita v Evropo in pritiska na ceno, da se našemu poljedelcu nikakor ne izplača sejati žito z namenom, da bi ga prodal, kajti še stroški semena in dela se pri taki ceni ne pokrijejo. V Ameriki pa se vedno več dozdaj neobdelane zemlje pretvarja v njive, oziroma v vinograde, kjer je primerno obnebje. Iz sledečega izkaza se vidi napredek sev. ame-rikanske žitne produkcije od leta 1883. do leta 1884.
Z žitom nasejana zemlja	Prinos	v	milj.	Vrednost	žita
bnshlih	v milij. dolar.
1883	1884	1883	1884	1883	1884
Koruze	08,301.889	69,083.780	1551.0	17957	658	040
Pšenice	36,445.593	39,475.885	421.1	512.1*)	384	331
Ovsa	20,329.962	21,300.917	571.3	583.6	187	162
Eži	—	—	—	28	—	—
Ječmena	—	—	—	50	—	—
Blizu četrti del svojega pšeničnega pridelka izvaža Amerika v Evropo, ker ga sama ne potrebuje, in to bo trajalo gotovo še nekaj desetletij, dokler prebivalstvo ne bo tako narastlo, da bo pridelanega žita samo zase potrebovalo. Z evropskimi in drugimi naseljenci vred, katerih pride vsako leto več kakor 1/l miljona (na primer 1. 1880. 593.703, I. 1881. 720.045, 1. 1882. 730 349 in 1. 1883. 570.320), množi se prebivalstvo v severni Ameriki vsako letonajmenj za 3 °/0 in je žena blizu 54 milijonov narastlo. če se bo ljudstvo tako dalje množilo, narastlo bode v desetih letih na 71 milijonov, v 20 letih pa nad 90 miljonov. Ako se računa, da se za vsako glavo potrebuje 5.05 bushlov pšenice, potem bo trebalo za domačo rabo 454 miljonov bushlov in bi k večjemu v prav dobrih letinah še kaj preostalo za izvažanje. Toda za zdaj nam je računati z amerikansko konkurencijo in vprašati se moramo, ali bo Amerikancem še zanaprej mogoče, žito po tako nizki ceni pošiljati v Evropo, ali morebiti celo še po nižji.
Po izkazih trgovinske zbornice v Chicagi znašajo pridelovalni stroški za pšenico 8.75 do 10 dolarjev per acre ali pri povprečni žetvi 13 bushlov na acru 1 q 6.44 do 7.36 gld. avstr. v. V New Jorku je veljala pšenica leta 1880. 1 q 8.25 gld. v
*) = 180 milij. hi Pšenična produkcija vse zemlje pa se je cenila za leto 1881. na 811 milij. hi.
zlatu, leta 1885. pa le 6.73—7.06 gld. v zlatu. Vožnja od glavnega pšeničnega trga v Chicagi do New Yorka stane 48 kr. zq, q v zlatu, odtod do Liverpoola 46 kr. Iz tega se vidi, da je prevoznina silno po ceni in da je le vsled tega mogoča konkurfin-cija v Evropi. Amerikanska pšenica v Liverpool postavljena velja 8.54 gld. a. v. q, ako se pridelovalnih stroškov le 6.44 gld. računa. Ako temu primerjamo sedanjo evropsko ceno pšenično, ki je padla na 8 do 8.40 gld., vidimo, da pri tej ceni amerikitnski poljedelec skoraj nima več nobenega dobička in da je nižja cena nemogoča tem bolj, ker tudi v Ameriki rastejo stroški pridelovanja.*) V Ljubljani je pšenična cena meseca marca 1. 1885. bila 6.80 do 7.20 gld. lil. Da pri taki ceni kmet malo ali nič več ne dobi, kakor ga samega stoji pridelovanje, ne da se tajiti. In enako nizko v ceni so vsa druga žita in sočivje. S kakim veseljem naj kmet obdeluje polje, če že naprej ve, da se mu še delo ne bode izplačalo!
Na Nemškem in Francoskem, kjer so enake razmere, kakor pri nas, naložili so višjo carino na inozemsko žito, ako se uvaža, da bi s tem branili svoje poljedelce proti prenizkim cenam ame-rikanskega žita. Nemci pobirajo na meji tri marke, t. j. 1.80 gld. a. v. od g pšenice, Francozi še nekaj več. S tem so dobili domači poljedelci premijo tega zneska za svoje žito in ako s<s a ne-rikanska pšenica do meje postavlja po 8.50 gld., morajo jo Nemci, to je tisti, ki jo kupujejo, plačevati po 10 gld. Kajti domača pšenica se bo v ceni ravnala po svetovni ceni in dodala se bo tej svetovni ceni še carina. Producenti so tam gotovo na boljem; seveda toliko na slabejem konsumenti, ker se jim kruh podražuje.
Da si Avstro-Ogerska le v dobrih letinah izvaža žito, ravna se vendar cena po občni svetovni, ker bi v tem hipu, ko bi se raz-rnerno višja cena nastavila, Amerika in Rusija svoje žito k nam pošiljali in s tem znižali ceno do svetovne. Danes, ko to pišem (6. marca 1. 1885.), čitam v tržnem poročilu dunajske žitne borze, da je pšenica na Dunaji po 8.45 gld. hi, torej je od leta 1879., ko je stala na 13.50 gld., padla v ceni za več kakor 60 °/0.
Boljši prihodek ima kmet od živine, ako je v stanu jo rediti. Živinska cena je, odkar se je zaprla avstrijska meja proti uvažanju inozemske živine, zlasti iz Rusije, znatno poskočila in živina se lehko prodaje. V poslednjih letih je šlo posebno mnogo krav na Bavarsko, konje pa Lahi kupujejo. Tudi svinjereja se izplačuje. Zato se je poudarjalo že pri agrarni enkefi v Ljubljuni !• 1884., naj se kmetje bolj z živinorejo pečajo in bolj skrbe za mnogo krme, nego da žito sejejo. Dober svet za krajp, kjer je še toliko zemlje pri kmetiji, da se more rediti živina! Tam pa, kjer je zemljišče na drobne kose razdejano, ni še krme za kako
*) Vse to dokazuje A. Skene v svoji brošuri. „Ein Beitrag zur Beur-teilung der osterr. Agrarfrage.” Wien. 1886.
kozo, ne pa za govčd. Torej se ni čuditi, da rede na Notranjskem toliko koz, ker za konje ali goved ni dovolj zemlje pri pritlikovih posestvih. Sploh se opazuje, da čim bolj se razkosava zemlja, tem manjša živina se redi' pri hiši. Veliki kmet ima konje in volu, krave in prašiče; pri manji, toda še precej obširni zemlji opušča najprej konje. Z vsakim kosom zemlje menj ima tudi menj živine, le še enega vola, kateremu pripreza kravo, potem le še krave, s katerimi vozari. Na še manjšam posestva redi le še po eno kravo in kako telico, na pritlikovem gospodarstva stopi na mesto krave koza in končno, kjer še za kozo ni dovolj krme, ostane le še — hišni zajec. In takih kočarjev je že premnogo, zlasti na Notranjskem in Dolenjskem. Sploh pa se lože reče, nego izpeljuje, naj kmetje opusti pridelovanje žita in se rajši lotijo živinoreje. Kajti oboje je trdno zvezano. Travniki se morajo dobro gnojiti, da rode dovolj krme za pomnoženo živino, torej se mora živini dobro nastiljati, k čemur treba slame, ker je premalo druge nastelje. Slama pa se prideluje le na njivi po nasevanji žita. Živinoreja ima torej tudi svoje meje z ozirom na krmo in nasteljo in ta meja je že tu in tam prekoračena.
Poleg glavnih kmetskih pridelkov žita in živine ima kmet dohodke od tako zvanih trgovskih rastlin: od vinsko trte, od hmelja, sadja, lanu, konoplje, detelje, dalje od prodavanja mleka, kuretnine, sočivja itd., od čebelarstva in sirarstva. Vino v naših krajih le neredno rodi in veliko več je slabih, kakor srednjih in , dobrih letin. Cena vina pa je pala in še pada, odkar se ogerska in hrvatska vina prosto uvažajo k nam in je prevoznina po železnicah tako nizka, da tuja vina lehko konkurujejo z našimi domačimi. Obdelovanje vinogradov pa vsako leto več stoji tudi zaradi tega, ker je zemlja vedno bolj izpita in potrebuje vedno intenzivnejšega dela in gnoja. Toča pa, odkar se gozdi tako silno trebijo, huje in bolj pogosto tolče tako, da je trs za dve do tri leta uničen. Zato nahajamo ravno v vinorodnih krajih največjo revščino, zlasti tam, kjer ima lastnik samo nekaj pedi vinograda s kočo, in malo ali nič druge zemlje, na korist kmetov pa so vinogradi tam, kjer so le pristranski del vsega gospodarstva in obstanek lastnika ni zavisen samo od tega, kar v vinogradu prideluje.
V novejšem času so začeli kmetje tu pa tam saditi hmelj; zlasti v Savinjski dolini na Štajerskem je že več sto oral zasajenih s hmeljem. Dohodek od hmeljarstva je gotovo boljši in rednejši od vinogradarstva, le prvi stroški zasajenja so jako veliki in dado povod k dolgovom, katerih se kmet pozneje le teško iznebi. Tudi letni stroški obdelovanja so veliki in jih kmet le s težavo zmaguje, cena hmelju pa je zelo različna, ker se ravna po svetovni ceni in po hmeljskih letinah na Nemškem, Angleškem in v Ameriki. Včasi velja cent po 200 do 300 gld. in v takih letih mora si hmeljar zalogo napraviti v prihranjenem kapitalu za slabe
letine in za časne nizke cene, kakoršne so letos, ko se cent hmelja še za 30 glcl ne more prodati.
Sadjarstvo daje v dobrih letih veliko dohodkov, a stroški za sadno drevje, kadar je že nasejano, so prav neznatni. Toda sadno drevje le počasi raste in začne še le od desetega do petnajstega leta prav roditi. Torej mine skoraj pol generacije, predno uživa sad zasajenih dreves. Vendar bi to ne smelo plašiti zemljiških lastnikov, da ne bi kar največ sadnih dreves sadili. Leta 1883. se je le jabolk s Štajerskega za poldragi milijon gld. prodalo in marsikateri kmet je toliko skupil iz prodanega sadja, da jevs skupilom pokril vse izdatke svoje.
čebelarstvo in sirarstvo sta se posebno na Gorenjskem udomačili na korist kmetom, kakor kažejo letni računi sirarskih zadrug in živahna kupčija s panji, voskom in strdjo. Mleko in sočivje prodavajo posebno lehko kmetje, nastanjeni v bližini trgov in mest.
To so torej glavni dohodki, s katerimi bi moral kmet zadostovati vsem svojim denarnim dolžnostim. Vendar od leta do leta manjša se število tistih kmetov, ki bi se mogli živiti vsako leto ob pridelkih svojih zemljišč in še toliko od njih v denar spraviti, kolikor jim ga je redno treba. V slabih nesrečnih letinah mora vsak živiti se ob imetku, ker ni dovolj rente. Pa tudi sicer si mora iskati še pristranskega zaslužka, da izhaja. Taki zaslužki so na primer od hišne obrtnije: pletenja, slamni-karije, zdelovanja lesene in ilovnate robe itd., od priprege in pri malih posestnikih, od dela pri drugih gospodarjih. Posamezni členi rodbine iščejo dela v fabrikah, fužinah, v premogokopih, pri železnicah, pri zidanji itd. Delavni in štedljivi gospodar se torej s težavo prebije, ako ne tiči preveč v dolgovih.
Pregledali smo torej vse kmetsko gospodarstvo. Našli smo, da ima kmet v sedanjem času mnogo plačil v gotovem denarji, katera je bil v prejšnjih časih odslužil z delom ali zemljiškimi pridelki. Ne le, da se je zemljiški davek silno povišal, pristopile šo razne naklade, ki ga podvojujejo. Pravosodstvo se je za kmeta močno podražilo po notarijatu in odvetništvu. Koleki in pristojbine poHrajo pri izročitvah po 5 do G°/„ zemljiške vrednosti. Dolgovi na-rastajo in ž njimi znesek za obresti. Poleg tega so tudi na kmetih se udomačile marsikatere kulturne potrebe in razvade, poprej le poznate v meščanskih hišah. Kdor bi torej primerjal budget kmetskega gospodarstva za 40 ali 50 let nazaj z današnjim, našel bi, da ima kmet trikrat do štirikrat toliko izdatkov v gotovini, kakor tačas. Nasproti pa so se dohodki kvečjemu podvojili v tem času, o čemer so neovrgljivi dokaz rastoči dolgovi, iztrebljenje gozdov, prodavanje parcel od gruntov, najpotrebnejše živine iz hleva.
Kmetski stan je torej navzlic toliko hvalisani svobodi in navzlic vsem napredkom sedanjega časa zabredel v hujše robstvo,
nego ga je čutil pred popolnim osvobojenjem in je večinoma le še po imenu lastnik svoje zemlje, dokler se pravi lastnik, to je hipotečni upnik zadovoljuje z obrestimi in neče sam tudi formalno vzeti v svojo last zemlje, ki je v resnici že itak njegova.
In zdaj prestopimo do imenitnega vprašanja: kaj storiti, da se odvrne nevarnost, katera preti uničiti že tudi kmetski stan in iz samosvojih, delavnih gospodarjev napraviti brezdomovinske proletarce? Ali hočemo obupati in mirno gledati, kako gine najkrepkejši del naroda v socijalni bedi? — Predno pa prestopimo do konkretnih predlogov, namenjenih v olajšavo in rešitev enemu človeškemu delu, oglejmo si še enkrat splošno socijalno stanje, kajti tudi kmetsko vprašanje je le del splošnega socijalnega.
V/
Rastoče uboštvo.
Devetnajsto stoletje se imenuje po pravici stoletje iznajdeb. V vsem kulturnem razvoji človeštva ne nahajamo nobene dobe, v kateri bi se bilo izumilo toliko sredstev, pospešujočih produktivno moč in namesto dela človeške roke postavljajočih stroj, Kar je poprej zdelovala človeška roka z velikim trudom in v dolgem času, zvršuje železni stroj brzo in z največjo natančnostjo, goni ga pa mesto dragocene živinske ali človeške moči vodna, največkrat pa parna sila, ki ne pozna nobenega truda in ne potrebuje nobenega počitka. Stroj pripravlja volno ali predivo, stroj prede niti in sicer v eni minuti toliko metrov, kolikor pridna gospodinja v eni uri; stroj tke iz niti platno in vsakojako tkano in sukneno blago. Kjerkoli se voziš po deželi, vidiš v zrak moleče visoke dimnike, iz katerih se dim vali noč in dan. Stroji pa puhajo in tu obdelujejo jeklo in železo, kakor bi bilo vosek, tam meljejo žito, razločujoči ob enem moko po kvaliteti, tu pripravljajo papir iz cunj in lesa, tam sveče in milo, tu obuvala, tam obleko. Ni je skoraj več stroke človeškega dela, katera bi se ne mogla opravljati s stroji.
Skoraj vsaka šivilja, borni kmetski krojač v gorah, ima svoj šivalni stroj in ni ga obrta, pri katerem bi namesto starega preprostega orodja ne bil stopil umetni stroj z vsemi prednostimi naglega in točnega dela. Zlasti pa se je po izumljeni rabi parne moči vršil velikanski napredek v vseh strokah obrta in trgovine. Anglež James Watt je sicer že 1. 17G3. spoznal parno moč in izumil prvi parni stroj, pa še le začetkom tega stoletja (1. 1804.) je Amerikanec Evans zdelal prvi parni voz, kmalu potem pa Robert Fulton prvo parno ladjo na reki Hudson. Od tistega časa ni še minulo sto let in skoraj vsa zemlja, izivzimši Kitaj, preprežena in zvezana je po železnih cestah, po katerih drevi na milijone vagonov prevažujočih neltevilno ljudi in vsakojakega blaga. Po morjih in rekah pa plavajo parobrodi in stare ladje z jadri
so že skoraj postale kuriozitete. In kako naglo in lagotno se vozari človek po svetu ter gleda iz oken zaprtih, po zimi zakurjenih vagonov svet, kako se naglo premika pred očmi. Ne noč, ne mraz, niti barja, niti dež ali sneg ne zadržuje vožnje in koder je treba voziti se po več dni, pripravljene so za potnika blazine za spanje in amerikanskim vlakom je priprežena cela restavracija. Prior Faustus *) pripoveduje, da je kta 1806. potreboval za potovanje od Dunaja do Ljubljane 7 dnij. Dan danes sede človok v Ljubljani blizu opoludne v železnični voz in ob desetih zvečer že lehko večerja na Dunaji.
Kaj še le elektrika in magnetizem! Kake čudeže je že napravila njijuna moč in česar smemo še pričakovati. Daljo tisoč in tisoč milj preskoči zapisana beseda v malo trenutkih po tele-grafni žici, katera se vije ob vsi zemlji skozi zemeljske predore in na dnu morja. Kar se kjerkoli po širnem svetu v jutri godi znamenitega, lehko beremo v večernih listih, in kar se godi pri nas, recimo, opoludne, pozvedo v Ameriki že v jutro tistega dneva. Električna luč odpravlja plinovo svetljavo, katero je bil iznašel 1 1789. Murdoch. In kdo ve, ali v tem stoletji še ne doživimo vožnje po zraku, ki bi nepotrebne storila železnice in parne ladje!
Povsod napredek, kamor pogledamo. Ali pa je s tem tudi rnstlo splošno blagostanje? Ali se čuti človeštvo, katero zdaj uživa Ingot, o katerih se še sanjalo ni starim kulturnim narodom, vsled tega srečnejše? Odgovor na prvo vprašanje je objektiven, na drugo subjektiven, a na oboje vprašanje ne glasi se baš povoljno.
Na prvo. — Ljudska masa, to je tisti milijoni, ki delajo in prideljujejo nove produkte, revni so dandanes ravno tako in ubožni, če ne revnejši, kakor delujoča masa pred tisoč in tisoč leti, kar bi se lehko dokazalo. Najvišja stavba na svetu je bila še do letos tako zvana Keopsova piramida v Egiptu, 468 čevljev visoka.**) Herodot pripoveduje, da je po ukazu kralja Keopsa moralo delati pod najstrožjim nadzorstvom 100.000 delavcev, ki so dobivali le najpičlejšo hrano iz češnja, čebule in redkve. Zidala se je ta stavba trideset let. Koliko truda in trpljenja so tačasni delavci prebili, lehko sodimo, ako pomislimo, da so spravljali brez posebnih strojev iz kamnolomov onstran Nila preko Nila na stavišče 30 čevljev dolge, 300 centov teške kamnitne kvadre ter jih vzdigovali više in više do vrha piramide. K delu pa so nesrečneže gonili in silili kraljevi nadzorniki. Naš delavec uživa popolno državljansko ravnopravnost in nikdo ga ne sili k delu. Išče si ga sam, da se preživi, pa milijoni pri najtrdejšem in najpretez-
*) V „Slovenci“ 1886 St. 66.
**) Stolp sv. Štefana na Dunaji je le 432' visok. Letos pa so Ameri-kanci postavili spomenik Washingtoi:u, ki je 566' visok in preseza v visokosti vse dosedanje stavbe, menj pa po lepoti.
nejšem delu zaslužijo ravno le toliko, da lakote ne poginejo. In še veseli so, da morejo dobiti delo in udinjati svoje moči vsakemu, kdor jih potrebuje. Kako težavno, za zdravje in življenje nevarno je delo pod zemljo v premogarnieah in rudnikih, na primer, kjer kopljejo živo srebro. In nikdar se ne sliši, da bi pornanjkovalo delavcev in če se danes v kaki premogarnici užgejo plini in ubijejo v enem hipu po več sto delavcev, drugi dan je število zopet polno ravno tako, kakor stopijo v vojski na mesto ubitih nove čete, ne menčče se za smrtno nevarnost.
Hudo so trpeli delavci zidajoči piramide pod pripekajočim solncem, pa nič menj ne trpi naš fužinski delavec, ki stoji po svojih dvanajst ur na dan in še dalje pred plamtečim ognjem in pregiba teške železne kepe, da mu ves čas pot kaplja z vročega čela in da v malo letih ukonča telesne svoje moči. Nič menj ne trpi tudi tisti delavec, ki ves dan žaga skrilaste plošče v zaduhli sobi, katera je ob enem kuhinja in stanovanje za vso družino, obdan od gostega prahu, da komaj diha in si nakoplje smrtno plučno bolezen.*) In ta mož je sam svoj in dela, ne da bi ga kdo silil, izvzimši tisto silo, ki je huja od vsake sužnosti, da si zasluži svoj pičli vsakdanji kruh in preborno obleko svojo.
Kaj pa stroji? Ali niso vsi v to naperjeni, da olajšajo človeku delo ? Res, da se po strojih veliko več blaga zdeluje hitreje, točneje in ceneje, kakor poprej brez strojev; toda kdo bode trdil, da ima vsled teh izumkov in umetnih strojev delavec menj truda in dela. Streči mora stroju, napenjati mora neprenehoma svoje telesne in duševne sile, da se ne pripeti po njegovi najmanji zamudi ali nepazljivosti največja nesreča. Tkalec, ki sedeč pred statvami sem ter tja meče čolniček, oddahne se lehko nekaj časa, ko se je utrudil, delavec v tkalniški fabriki pa mora stati pred strojem, ne sme se proč ganiti, z največjo natančnostjo mora opravljati eno isto mehanično delo, vedno eno in isto po dvanajst ali po štirinajst ur na dan, ves teden, ves mesec, vse leto, utrujen na telesu in še bolj utrujen na duhu vsled puste, dolgočasne enakomernosti. Zato že John Stuart Mili meni, da je prav dvomljivo, ali so vsi mehanični izumki olajšali težavo le enemu človeškemu bitju.
Splošna produkcija se je po strojih neizmerno pomnožila, delavec pa od tega nima nobenega dobička, ker si zdaj kakor prej pri najbolj pretežnem delu ne zasluži več, nego kar neobhodno potrebuje, da more sploh preživiti se in revno izhajati. Delavski stan torej v gmotnem oziru ni nič na boljem od delavcev ob času sužnosti v egiptski ali rimljanski dobi. Le kar se tiče varnosti življenja in imetka, branijo ga zakoni, kakor vsakega državljana.
Glej: Dr. Sax. Die Hausindustrie in Thuringen. I. Bd. 1882. II. Bd.
Kaj pa drugi stanovi? Ali se morebiti njim godi bolje, kakor v prejšnjih časih? Oglejmo si našega kmeta! Delati in sicer prav pretežno delati mora od zore do mraka in ne le on sam, žena, otroci, vse napenja svoje moči, da se opravi venomerno delo na polji, v hlevu, v hiši. In uspeh tolikega truda? Pri večini slaba, nezadostna brana, revna obleka in pri tem še večna skrb, da ga kakov upnik ne spravi od hiše in zemlje. Kaj pomaga kmetu, da mu ni več treba tlake delati niti dajati desetine, ko mora zdaj veliko več svojega dela, oziroma pridelkov žrtvovati, da zadostuje svojim državljanskim in zasebnim dolžnostim? Od intenzivnega obdelovanja zemlje, od umneje živinoreje, od vinarstva in sadjarstva imata glavni dobiček država in kapitalistični upnik. Pšenico prideluje kmet, da jo proda, sam pa se zadovolji s kakim zmesnim ali ovsenim kruhom, še vesel, ako ga ima. Živino proda iz hleva, pa ne okusi njenega mesa, ker se le na večje praznike kakšen kos suhe svinjetine prikaže na mizi. Vino mora prodati, dasi bi ga gotovo rajši sam užival, in to po pravici, ker ga je sam pridelal z velikim trudom; ravno tako sadje, kuretino in kjer se da, razno sočivje. Ako si s skupilom pokriva druge svoje potrebe, je to le menjava pridelkov, ki se vrši ne v blagu, ampak po priznanih vrednostnih znamenjih; ta menjava je prostovoljna in zavisna od tega, ali se kmetu vredno zdi svoje pridelke dati za kako drugo reč, katero bi rad dobil ali užival. A v naj večjih slučajih je kmet prisiljen prodati najboljše svoje pridelke in v včasih celo take, kateri bi njemu samemu bili neobhodno potrebni, le da se reši iz kake hude sile. Javne dolžnosti in dolgovi dado torej kmetskemu stanu komaj dihati in to navzlic svobodi, napredku in vedno večji izobrazbi.
V kakih razmerah se nahaja dalje v naši dobi obrtno-trgovski ali tako zvani srednji stan, o katerem se je še do našega stoletja trdilo, da ima „zlata tla“? Toliko hvalisam izumki so mu donesli le malo haska, tembolj pa ispodko-pali obstanek samostalnega obrtnika, ker mu nemogočo delajo konkurencijo s silo velikega kapitala. Skoraj ga več ni obrta, katerega se ni polastil kapital. Vsa naša obleka od nog do glave zdeluje se v fabrikah in prodava se zdelana, krojaški in čevljarski obrt je v rokah dobičkarskih konfekcijonarjev. Lepotičje iz raznih kovin od železa do zlata, od stekla do dragocenega diamanta dobivamo iz fabrik, ravno tako svoje ure, žepne in viseče. Zlatarji in urarji pa se pečajo le s popravljanjem in prodajo fabriškega blaga. Slamniki, poprej hišen obrt, pleto se zdaj v fabrikah. Na Gorenjskem se je mnogo stotin družin bavilo s tkanjem platna, zdaj se jih le še malo peča s tem obrtom in še ti se morajo zadovoljiti s tako pičlo plačo, da bi se ne mogli preživiti, ko bi si ne pridelavah živeža na svojih koscih zemlje.
In če si končno ogledamo višje, omikane stanove, pravnike, zdravnike, nahajamo tudi m d njimi mnogo takih, ki se le težavno živč vkljub svojim vednostim in marljivosti in le pogostoma se prigodi, da po smrti zapuste rodbino svojo v pravi revščini.
Kaj pa je krivo tej žalostni prikazni, da revščina in uboštvo, ne da bi se odpravili, le še rasteta pri vseli narodih? Ali ni dovolj pridelkov, da mora toliko ljudi stradati, toliko jih pretrpeti mraz, ker nimajo potrebne obleke niti kurjave? Ali ni dovolj prostora na svetu, da se mora toliko ljudi tlačiti v tesnih, mokrotnih, plesnjevih luknjah, stanovanja imenovanih, pa bolj podobnih živinskemu hlevu? Kaj takega nikdo ne trdi, zemlja še vedno rodi dovolj živeža in toliko ga leži v skladnicah v Evropi, Ameriki in Aziji, da bi se lehko ž njim nasitili vsi ljudje, ko bi ga smeli jemati. „Za vse je svet dovolj bogat!“ pravi resnično naš pesnik; dovolj, še preveč je vseh pridelkov, le razdeljeni niso enako in ravno tisti, ki jih prideluje v potu svojega obraza, poseda in uživa jih nejmenj. In to je zakrivil naš socijalni red, po katerem ni le mogoče, ampak se mora neizogibno zgoditi, da se dobra kopičijo v rokah maloštevilnih bogatinov, a velika masa obubožava bolj in bolj.
Na eni strani nekaj stotin milijonarjev, na drugi mnogo milijonov delujočih, a stradajočih ljudi. Samo ena rodbina, Rot-schildova, poseduje že, kakor se trdi in kar je verjetno, kacih 1000 milijonov goldinarjev. Brez vsakega dela in truda, brez rizika, le po kapitalizovanih obrestih se bode ta svota podvojila v dvajsetih letih ter znašala dve tisoč milijonov, v štiridesetih letih štiri tisoč, v šestdesetih osem tisoč, v osemdesetih šestnajst tisoč in v sto letih 32 tisoč milijonov goldinarjev ali toliko, kolikor znašajo državni dolgovi vseh evropskih držav. In poleg Rotschilda je še drugih seveda ne tako mastnih milijonarjev; na Uunaji jih štejejo nad 100, v Trstu blizu 00. V enaki razmeri se nahajajo v drugih velikih mestih, zlasti v Londonu. Ameri-kanski Vanderbilti, Goult.i, Astorji itd. posedajo po več sto milijonov dolarjev in čim dalje tem huje izsesavajo ljudstvo po monopolih, bodi si da spravljajo v svoje roke vse železnice, katere posredujejo glavne zveze, ter potem nastavljajo tarife svojevoljno, kakor pri nas severna ali južna železnica, bodi si, da se zvežejo v kolo za podraženje premoga, žita, petroleja itd.
Ravno v tern tiči velika nevarnost kapitala, da sili po monopolu ter vedno na to dela, zadušiti vsako konkurencijo in potem imeti največji dobiček. Kdo se ne spominja nesrečnega Bontouxa, kateri je vse premogove jame ob Savi združil v eno veliko delniško društvo! Zasebnim lastnikom je odkupil po najvišjih cenah njihove lastninske pravice, da si je odpravil vso konkurencijo. In nasledke čutimo še dan danes. Tako zvano trboveljsko diuštvo je dobilo monopol v roke in prvi čin je bil, da
se je premog podražil za šest goldinarjev pri vagonu, to je z ozirom na prejšnjo ceno za 10 do 12°/„. Da dobivajo delničarji prav visoke dividende, plačevati moramo konsumentje za prirodek, katerega nam daje priroda in sicer v porabo vsemu človeštvu, ne le stroškov za delavce, ki premog spravljajo na dan, kar bi vsakdo rad storil, ampak plačevati moramo lastnikom za dovolitev, da se sme jemati premog in po vrhu še toliko dobička dajati kapitalistom, kolikor leliko zahtevajo z ozirom na višjo ceno bolj oddaljenega premoga, če pa. je kaka lastninska pravica usurpacija, mora se to reči o prisvojitvi tacili prirodnin, katere je nagroma-dila priroda brez vsake človeške pripomoči.
Kapital se torej čim dalje tem bolj kopiči v posamičnih rokah in v isti razmeri postaja nejednakost v posesti dober tega sveta čim dalje silnejša. Na eni strani skrajno pogrešanje, naj-bornejša hrana, tolika, da se življenje za silo ohrani, jed brez zabeli in celo brez soli, na drugi razkošnost, potrata živeža in obleke, nerabljena stanovanja*) in pri naj večji potrati potroša se le mali del obresti, večji del pa na novo kapitalizuje. V Londonu se potrosi vsako leto več kakor 30 milijonov goldinarjev v podporo revežem: za bolnice in vsakojake dobrodelne zavode , pa vse to je le kaplja v morji proti neštevilnim ubožčem londonskega mesta. In tudi v Ameriki se kaže ista socijalna kriza, kakor v Evropi, ker so evropski naseljenci s seboj prinesli v novi svet svoje stare nazore in se organizovali po naših evropskih zastarelih naredbah in zakonih. Da še ni huje, imajo se Amerikanci le zahvaliti nezmernim, še neobdelanim prostorom svoje zemlje, kamor se lehko izseli, kdor ne najde dela v mestih.
Henry George, eden najduhovitejših amerikanskih pisateljev v knjigi »Napredek in uboštvo"**) dokazuje, da je glavni in edini uzrok socijalne nejednakosti in socijalnih kriz zasebna zemljiška lastnina. O njegovih res zanimljivih dokazih in nazorih bode še govor na drugem mestu. Tukaj hočem le navesti, kar govorim o rastočem uboštvu in George je gotovo zanesljiva priča ob amerikanskih razmerah. „Ako se bo prebivalstvo množilo tako, kakor doslej, kmalu ne bode državne zemlje, katera se je dajala naseljencem, ampak vsa zemlja bode v zasebni lasti. Mi orjemo nova polja, odpiramo nove rudnike, zidamo nova mesta; mi odganjamo Indijanca, deželo preprezamo z železnicami in telegrafskimi žicami. Mi si kopičimo vednosti in si okoriščujemo vsakovrstne izume.
*) Na Dunaji ima eden Rotschildov v svoji palači dvanajst spalnih sob, opravljenih z največjo gizdo. Vsak večer si izbere drugo sobo, v kateri spi tisto noč. V hi&ah poleg palačo pa stanujejo ljudje natlačeni v majhnih stanovanjih od kletij do pod strehe.
**) Henry George:	Fortschritt und Avmut. Eine Untersuchung iiber
die Ursache der indnstriellen Krišen und der Zuname der Armut bei zu-nohmendem Reicht.um. Deutsch von F. Gutschow. Berlin 1884. Izvirnik jo bil baje že v dvajsetkrat natisnen.
Mi zidamo šole in vzdržujemo učilne zavode. Pa navzlic vsemu temu narodni masi ni lože, zaslužiti si svoj kruli. Nasprotno, vedno teže si ga zaslužuje. Premožniki postajajo še premožnejši, a reveži še revnejši in odvisnejši. Razpoka med delavcem in delodajalcem je širja, socijalna nasprotnja ostrejša, z livrovanimi ekvipažami prihajajo na dan tudi bosonogi otroci. Navadili smo se govoriti o delujočih in posedujočih razredih. Beračev je že toliko, da se zapirajo duri in odklepa pes tam, kjer se je prej smatralo za tolovajstvo, ako se beraču ni postreglo z jedjo in pijačo; zoper klateže pa se dajejo zakoni, kateri nas spominjajo časov Henrika VIII. Amerikanci se imenujejo najnaprednejši narod zemlje. Pa kakšna je namera napredku, ako raste na njegovem potu tako sadje." In neki amerikanski list piše: „Višja nominalna vrednost zemlje, višje najemščine, manjše pridelovanje, nižje dnine, nevednejše prebivalstvo, večje število žen, ki se morajo baviti s poljedelstvom (znamenje padajoče civilizacije) in vedno slabejši način obdelovanja — take so razmere, popolnoma in neovrgljivo dokazane."
Latifundije (veleposestva) se širijo, in na njih se opravlja vse delo s stroji, a stroji kakor že omenjeno, ne olajšujejo delavcu eksi-stencije, mala posestva pa padajo drugo za drugim v žrelo veleposestnikom. Kar se je zgodilo v starem Rimu, katerega moč so razjedle nezdrave socijalne razmere, latifundije, isti črv gloje na obstanku Anglije, kjer poseda 30.000 ljudi vso zemljo, ostalih 35 milijonov svobodnih Angležev pa nima niti pedi svoje zemlje; isti črv gloje i na obstanku Amerike, kjer se vrši ravno isti proces velikanskih latifundij, katere požirajo mala posestva.
Tudi na Ruskem postaja položaj delavskega in kmetskega stanu čim dalje težavnejši. V Miru imajo sicer kmetje neko soci-jalno napravo, katera ima v sebi pogoje, ki so v stanu obvarovati Mirove udeležence beračenja in najhujše sile. Vendar Mir je pri osvobojenji dobil premalo zemlje, naložilo pa se mu je tako razbremenilo, da nikakor ne more shajati, ako se še doštejejo davki. Veleposestniki so si obdržali skoraj vse gozde in najbolje senožeti, da kmet zdaj nima od kod jemati drv in pogreša krme in paše za svojo živino. In vendar je zem!ja bila iz početka skupna narodna lastnina, ves narod se je trudil, da je izkrčil gozde, razoral zemljo, posušil močvirja in pripravil paše in senožeti. Ruski narod zatorej še dan danes ne more urneti, kako da se mu sme braniti vstop v gozde, ako potrebuje drv in lesa, in zakaj bi ne smel pasti svoje živine po travnikih, kateri so bili prosti do časa osvobojenja. Nedavno sem čital v „ Ruskem Kurjerji“ '*) obširen članek, kateri govori o žalostni prikazni, da se je začelo novo preseljevanje kmetskega prebivalstva, ker se v domačih krajih ne
*) „Ruski Kurjer“ 1886 16. marcija, št. 72.
morejo preživiti. Tu in tam si skušajo pomagati s kako hišno industrijo, zlasti s pletenjem koškov, pa zarad prevelike produkcije so cene za take kmetske pridelke prav na nič padle, da delo ne donaša nobenega dobička. Ruski učenjak Janson dokazuje v svojem delu:	„Opit statističn. izsljed. o krestjanskih (kmetskih)
nadjelah i platežah“, da je med velikostjo kmetskih deležev v Miru in svoto plačil obratna proporcija, čim manjši nadjel, tem višji podesjetni platež; „s drugoj storoni, okuzivajetsje, što nor-malnaja dohodnost zemli, po zemskoj ocenkje, vsegda pošti niže sami platežeiu. Torej cenijo na Ruskem, kakor pri nas prinos od zemlje visoko, od prinosa odmerjajo davek, naj bo letina dobra ali slaba, zato se ne zmeni davkar, ampak strogo izterjava predpisano davčno svoto. „Ruski Kurjer" se po pravici tolaži s tem, da ima Rusija še neizmerne prazne prostore zlasti v južni Sibiriji, kjer se lahko naselijo kmetski izseljenci.
Huje se godi Nemčiji, katera že mora uvažati živeža za 10 milijonov ljudi in zdaj snuje naselbine v Afriki, da bi se iznebila preobilnega ljudstva in nemirnih elementov. Toda klima-tične razmere ob ekvatorji ne ugajajo Evropcem, na kar je slavni profesor Virhow opozarjal v debati nemškega parlameta ob afriških kolonijah. Etiopsko pleme pa si ne bo dalo jemati zemlje svoje in si bo gotovo sčasom prisvojilo naše vojniške priprave ter se iznebilo evropskih tlačiteljev. Res, da kolonisti zemljo kupujejo od glavarjev in kraljev, pa takih pogodeb narod ne priznava in jih ne more priznavati, ker glavarji nekaj prodavajo, kar ni njih last. Kakšne nazore o prodaji zemlje imajo taki malo izobraženi narodi, kaže nam prigodba, katera se jo Angležem pripetila, ki so kupili od Malajcev del nekega potoka. Malajci so jim prodali zemljo ter vzeli kupnino, ko pa se jo Malajcem porodil prvi otrok, šli so k Angležem in zahtevali od njih, da morajo od kupljene zemlje odmeriti primerni del za novorojenca, kajti, tako so modrovali: „Mi smo zemljo le prodali za svoje osebe, take pravice pa mi nimamo, da bi odvzeli otrokom pravico, katero imajo do te zemlje." In tako so prišli Malajci za vsakega novorojenca terjat nazaj njegov del zemlje. Kdo sme reči, da niso ravnali logično in pravilno?
Zemlja je lastnina naroda, živeči rod le uživa njene pridelke in odreči se sme le za svojo generacijo užitku, nikoli pa ne za vselej, za poznejše rodove. Tudi po načelu amerikanskega državnika Jeffersona ne sme nobena generacija več dolgov delati, nego jih more poplačati v teku tiste generacije. Tega načela se drži severna Amerika, ki plačeva vse državne dolgove v 33 letih. Pri nas pa delamo dolgove, a na amortizacijo se ne misli in govorimo o produktivnih dolgovih, kadar zidamo z najetimi denarji železnice, uravnavamo reke itd. češ, da se kapital investuje tudi v prid prihodnjih generacij, naj torej one tudi nosijo obrestno breme.
Ali pa v^mo, da bodo tiste železnice res še služile prihodnji generaciji? Morebiti jili ne bode potrebovala več, obresti pa je obvezana plačevati. Enako je s hipotečnimi dolgovi, katere mora prevzeti poznejša generacija od prejšnje in jih obrestovati, ako-pram ve, da so se morebiti delali prav nepotrebno in lehkomiselno.
Z objektivnega stališča je torej dokazano, da se soci-jalno stanje mase narodov ni zboljšalo. Na eni strani vidimo majhno število bogatašev, kateri razkošno žive brez truda in dela, bogastvo njihovo pase samo množi, in kakor se potočiči stekajo v rečice in reke, reke pa v morje, tako se zbirajo sčasom vsa dobra tam, kjer jih je že mnogo nakopičenih. A morje izhlapeva svojo preobilno vodo v zrak in oblaki zopet napajajo potoke, da se ne posuši. Nakopičeni kapital pa se le pičlo vrača v prvotne vire, raste in raste na ogromne kupe, dokler ne pride kaka katastrofa in ne uniči z elementarno silo vseh teh zlatih in papirnih kupov z njihovimi lastniki vred Kajti nasproti tako zvanim ^zgornjim desetim tisočim" stoje milijoni, ki se noč in dan ubijajo, ki napenjajo vse telesne in duševne sile svoje, da si pribore borni kosec kruha za sebe in za svojo revno družino, katerim je sedanjost temna in pogled v prihodnjost brez upa. In to navzlic naši hvalisanj kulturi, navzlic vsem zares čudovitim izumom in iznajdbam, ki se proslavljajo kakor vstajenje človeškega duha iz temne dobe verskih predsodkov v novo dobo, ustanovljeno na temelji uma, svetlobe, pravice, nrave in resnice.*)
Kako pa se glasi subjektivna sodba človeštva? Ali se sploh čuti srečnejše vsled neštevilnih lagot, katere zdaj lehko uživa vsak človek in o katerih se našim pradedom še sanjalo ni? Vzemimo kmeta! Svobodnejši je, kakor nekdaj njegov fevdalni gospod. Zakon velja enako za njega, kakor za vsakega gospoda, država zagotavlja njemu, kakor vsacemu državljanu varnost osebe in imetka. Nikdo ga ne sme zapirati brez pravne razsodbe, odpravljena je palica in šiba in v zaporih se kaznencu godi bolje, nego marsikteremu kmetu ali delavcu. Na oknih svoje hiše ima steklene šipe, s katerimi se naj bogatejši Rimljan ni mogel ponašati. Namesto treske, ki je napolnjevala sobo z gostim dimom in s'sajami črnila strop in stene, razsvetljuje mu hišo petrolejna svetilnica. V marsikateri kmetski hiši se nahaja več knjig in časnikov, kakor v srednjem veku v gradu marsikakega mogočnega viteza. Po železnici se vozi na pripravnem sedeži v zaprtem, po zimi celo zakurjenem vagonu. V eni uri pride, kamor je prej potreboval G do 7 ur. Pisma in časnike nosi mu pošta in ako gre za kako nujno stvar, poslužuje se lehko telegrafa. Obleko
*) Na pr.: Heribert Rau, Geschichte dor Eutivicklung dcs mcnschlichen Geistes. Neust.adt a. d. Haardt 1881. — Hladnokrvnejo in bolj pesimistično sodi Ilellwaldt v svoji zanimljivi knjigi:	Kulturgeschichte der Mcnschhoit.
II. Aufiago. 1884.
lehko nosi najfinejšo, ako jo ima s čim kupiti. Analfabetov je večino menj, odkar je šolsko obiskovanje obligatno. Dekletca pletejo na paši, fantje — 110 ti so enako poredni, če ne še bolj razuzdani, ker se nimajo bati — šibe. Pa kmet ni le v svoji hiši sam svoj gospodar, tudi v občini odločuje njegov glas in nobeden deželni ali državni zakon ne dobi veljave, ako se niso posvetovanja in sklepanja udeleževali po kmetih izvoljeni zastopniki. Pred letom 1848. so sedeli v deželnih zborih le plemenitaši, duhovniki in poslanci nekaterih pri.vilegovanih mest. Kmetje pa so bili le „misera contribuens plebs“. Zdaj se jim ne sme reči, daso„plebs“, „misera“ in „contribuens“ pa so ostali prej kakor slej.
Ako vprašamo kmeta, a’i se čuti srečnejšega, odkar uživa dobrote sedanjega časa, odgovoril nam bode, da se mu slabo godi in se bode pritoževal, kakor že vemo in znamo. Človek je že tako ustvarjen, da	nikdar ni	zadovoljen	s tem, kar ima, in če
prav se mu dokaže, da se je poboljšal njegov položaj in da uživa take stvari, katere so prej bile nepristopne celo bogatašem ali pa še neznane, bode to sicer	priznal,	a	zaradi tega se ne čuti
za las srečnejšega.	Tista generacija, ki	je	čutila težkoče prejšnje
dobe ter bi znala	primerjati	razmere	v	prejšnjem in sedanjem
času, izumira, novi rod pa je vzrastel v mirnem uživanji vseh teh pravic in izumkov. Kako Je prej bilo, sam ni čutil, da pa še mnogo stvari pogreša, tem bridkeje čuti, ker prihaja z večjo omiko premišljevanje in se rode nove potrebe, katerim zadostovati nima sredstev. Enako sodijo o svojem sedanjem položaji obrtniki in trgovci, da ne govorim o delavcih, poslednji seveda najhuje in ne brez pravice.
Tocqueville zato trdi; „da se ljudem zdi njihov položaj tem bolj neznosen, čim več se zboljšuje, kajti ne vidijo tega, kar so dosegli, ampak le to, česar še nimajo. Človeku vzbujati čestila-komnost, vzrejati ga za nove potrebe pomenja le, storiti ga nezadovoljnega z usodo in mu to usodo obteževati." Subjektivna sodba nam torej ne more biti odločilna pri vprašanji, ali se masi narodovi dan danes bolje godi, kakor prej. Našli pa smo po objektivni preiskavi, da raste splošno uboštvo in da je postalo socijalno vprašanje od dne do dne bolj zamotano in bolj akutno. Kako ga rešiti ? Kje je Ariadnina nit, katera bi vodila iz tega labirinta opravičenih in pretiranih pritožeb, pesimističnega fatalizma, neprebavljenih socialističnih fraz ter resnih in neresnih več ali menj radikalnih rešilnih nasvetov?
VI.
Socijalni problem.
„Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj , kakor 1 sem jaz vas ljubil. V tem vas bodo poznali vsi, da ste moji
učenci, če boste imeli ljubezen drug do druzega." Tako je učil Jezus svoje učence pri zadnji večerji in s tem svetim ukom je naznanil človeštvu novo dobo, dobo krščanstva, kraljestvo ljubezni, človeške svobode, pravičnosti, usmiljenosti in pobratimstva vsega človeštva.
Grško-rimska kultura je dospela do vrhunca, ustvarila je umotvore, katere še danes občudujemo, rodila veleume v prozi in poeziji, pa pogreznila se je v razuzdanosti in izprijenosti, ker se ni mogla povzdigniti do ideje ravnopravnosti vseh udov človeštva. Narodi so vzdihovali pod jarmom samopašnih rimskih mogotcev in masa rimskega naroda samega je bila ravno tako tlačena „misera contribuens plebs“, kakor podjarmljeni narodi. Človek je bil blago, s katerim je smel lastnik ravnati svojevoljno, kupovati, bičati in mučiti in celo ubiti ga, ne da bi se kdo zmenil za trpinčenega sužnja. Proslavljala se je le hrabrost v vojski, retoriška zgovornost in domoljubje, pa poslednje tudi le v prvih časih državnega razvoja. Namesto pravega verskega prepričanja je stopilo vražjeverstvo pri prostem ljudstvu, pri omi-kancih pa indiferentizem in ateizem. Cestne tolovaje so ubijali, ako so jih ujeli, pa še huje od tolovajev so grabili v pokrajinah namestniki, v Rimu samem mogotci, ki so si nakopičili ogromna bogastva in sčasom prisvojili vso zemljo v Italiji in po nekaterih provincijah.
In to se ni zgodilo še le v cesarski, ampak že v republikanski dobi. nNobiles“ so si prisvojili ali po kupovanji ali po nasilstvu skoraj vsa zemljišča v Italiji tako, da so kmetski mali posestniki izginili in množili tisti rimski proletarijat, pripravljen k vsakojakim izgredom, kričeč po kruhu in igrah. Med 1 l/a milijonom Rimljanov štelo se je jih le 2000, ki so imeli zemljiško posestvo. „Nobiles“ pa so latifundije svoje obdelovali s sužnji, ali spreminjali v preširnosti svoji njive in travnike v vrtove, rib-njake, lovske loge itd. (Angleški lordi ravno tako delajo po Angleškem, Škotskem in Irskem še v našem času). Ljudska tribuna, brata Graccha opirajoča se na ljudsko maso, silila sta sicer senat, da je privolil v novo razdelitev zemljišč. Predno pa se je razdelitev dejansko izvršila, bil je Tiberij Gracchus in nekaj let pozneje tudi njegov mlajši brat Gaj ubit na povelje senatovo. Ko je Tiberij v ljudskem zboru slikal s plamtečimi besedami krivico, katera se godi revnemu rimskemu ljudstvu, rekel je *) med drugim: „Zverine imajo ležišča in brloge, kamor legajo, a ljudje, ki se za Italijo bore in mrjo, imajo pač zrak in svetlobo, vendar druzega ničesar, prav ničesar! Ne, brez hiše in zemlje morajo se klatiti po svetu z ženo in deco! In velemogočni vojskovodje se lažejo, ako hrabre svoje vojake pred bitvami, naj se bore za svoje gro-
*) Plutarch. Biografije. Tiberij Gracchus, 9
bove in svetinje proti sovražnikom. Nobeden nima očetovega svetišča v hiši, nobeden nima grobišča svojih pradedov! Za tujo razkošnost, za tuje bogastvo se bijejo in umirajo ti ljudje, o katerih se govori: Gospodarji so sveta — a sami nimajo ni ene pedi zemlje svoje." — Tako je govoril rimski tribun pred 2000 leti in dan danes, ko bi zopet stopil na javni trg v Rimu ali Berolinu ali Londonu, videl bi pred seboj ravno take v revščini vzdihujoče milijone, katerim se prazni želodec polni s frazo, da so gospodarji sveta.
V zatrohneli rimski svet je zasijalo solnce krščanstva in ogrevalo s svojim človekoljubjem srca revnim in obupujočim ljudem. Novi up boljše prihodnjosti je prošinil zbegane narodevin božja beseda milosti in bratoljubja je začela postajati meso. čudeži so se godili, pa največji čudež je bil, da je človek, kateremu je posvetna slava bila prva na zemlji, bogastvo in kopičenje svetovnih dober, najvišja namera vsega stremljenja, odrekel se slavi, odpovedal se bogastvu in vtopljen v ljubezen do Boga in bližnjega, najkrasnejšo svojo slavo iskal v ponižnosti in zmernosti, neven-ljivo bogastvo svoje v dobrih delih. Prve krščanske občine s svojo popolno enakostjo vseh udov in s solidarnostjo vseh za vsakega nam predočujejo prvo, seveda idealno rešitev socijalnega vprašanja, Vsak je delal marljivo in veselo v svojem delokrogu, pa ne da bi se proslavil, ali si nakopičil posvetnega blaga, ampak da je delil preobilne svoje pridelke z revnimi brati in sestrami, ki po slabosti, bolezni ali starosti niso mogli si toliko pridelati, da bi se preživih. In nikdo se ni bal take delitve, kajti vedel je, da bode tudi on preskrbljen po svojih bratih in sestrah v Kristu, kadar bi zbolel ali za delo postal nezmožen, človeški nagon, nabirati si prav velikega premoženja, ima glavni svoj vir v strahu, ki navdaja vsakega človeka, kaj bo počel, ko ne bo mogel več delati, kako se mu bo godilo v starosti in kako njegovi rodbini po smrti njegovi. Odpravljati ta v sedanjih socijalnih razmerah opravičeni strah pred bodočnostjo in zagotavljati vsakemu vsaj toliko sredstev za življenje, kolikor jih neobhodno potrebuje, to mora biti glavna točka vsakega socijalnega programa.
Krščanstvo se je naglo širilo po zapadu med kavkaškim plemenom, verniki Konfucija in Buddhe pa se drže svoje vere, katera se v morali močno bliža krščanskim zapovedim. Pa s tem, da so se dala ljudstva krstiti, postala so po imenu pač kristjani, a Jezusovega duha so se le malo navzela in naš čas s svojo hva-lisano kulturo le premočno spominja dobe padajočega rimskega cesarstva, ko je vnanji blišč zakrival notranjo gnilobo.
Nemčija na vrhunci slave in mogočnosti svoje, praznovala je letos z največjim navdušenjem sedemdesetni rojstveni dan moža, katerega državniška modrost, prekanjenost in brezobzirnost je
zedinila majhne nemške države po prelitih potokih človeške krvi' in pogaženi sreči neštevilnih rodbin. V tej mogočni državi pa je pri poslednjih volitvah več kakor poldrugi milijon volilcev oddalo svoj glas za socijalne demokrate in s tem obsodilo državni in socijalni red, kateri se mora po programu socijalne stranke popolnoma razrušiti. Sredstva, s katerimi misli Bismark nejevoljno maso pomiriti, so tako malenkostna, da se jim socijalisti le posmehujejo. Silno postopanje proti njim, izjemne naredbe in obsedni stan so gnali zmerne ljudi v tabor skrajne, anarhistične stranke. O fanatizmu in grozni eneržiji te stranke pričajo dogodbe na Niederwaldu, kjer je bila položena dinamitna mina, da bi raznesla velikanski spomenik na čast nemških zmag in v razvalinah pobila nemškega cesarja z njegovim spremstvom, in malo pozneje v Frankobrodu, kjer je sredi mesta bil ubit tisti policijski komisar, ki je najbolj zasledoval zarotnike Niedervvaldske.
Bismark je lani v nemškem državnem zboru proklamoval pravico delavcev do dela (das Recht auf Arbeit). Bolj se ne more zaznamenovati naš socijalni položaj in karakterizovati sedanje mišljenje o delu in delavcih. Pravica do dela! — Ne do pridelkov! Ne do tega, kar ustvarja delo! O tem nikjer ni govora. Vesel bodi, kdor se nisi rodil v bogastvu, da se ti naloži kako delo, plačilo za dela pa, no to se ravna po ponudbi in kapital že ve vse tako uravnati, da je plača zmerom le tolika, kolikor delavec neobhodno potrebuje, da more ob nji sploh še živeti, in to imenujejo „železni zakon o plači (das eherne Lohngesetz)“. Pol milijona ljudi se izseli vsako leto iz Nemčije v Ameriko, ker doma ne dobijo dela. Na severnem Nemškem pa se širijo la-tifundije, cele vasi izginjajo, njive se opuščajo, travniki se pogozdujejo in kjer je bilo prej mnogo samostalnik, delujočih kmetov, delajo zdaj najeti hlapci in pasejo najeti pastirji gospodarjevo čedo. Drugod tlačijo kmeta dolgovi in javna bremena, da pusti domačijo in gre preko oceana iskat si nove domovine. Carina na žito, ki ima namen odvrniti tujo konkurencijo, podražuje kruh tistim, ki ga najbolj potrebujejo in najteže kupujejo. Pa ne le delo, tudi kapital se čuti zadetega po Bismarkovih naredhah, ker vč, da bo zarad podraženja kruha delavcem plačo poboljšati do tiste meje, pod katero sploh ne more živeti delavec. Zato so glavni organi kapitalistične stranke kar solze prelivali o neusmiljenosti, s katero se po carini kruh podražuje najrevnejšim ljudem in vse to veleposestnikom na ljubo, da dobivajo višjo zemljiško rento. Carina na žito se res ne da zagovarjati in vzbuja le sovraštvo vseh drugih stanov proti lastnikom zemlje. Med vsemi monopoli je monopol do zemlje najmenj opravičen, ker je Bog ustvaril zemljo za vse ljudi, ne le za nekatere izvoljence, ki so si jo prisvojili.
Na Francoskem, kakor je videti iz poročil potnikov, dozdaj še ni takega uboštva narodne mase, kakor na primer v Italiji, na Španskem, zlasti pa na Irskem; a socijalne razmere bodo postale tem težavnejše, čim večjo konkurencijo nahajajo francoski pridelki v deželah, kamor so se dozdaj izvaževali. Delavsko gibanje na Francoskem, katero je v pariški komuni spominjalo časov krvave francoske prekucije v prejšnjem stoletji, izvira bolj iz nemirne nrave francoskega naroda, nego iz slabega gmotnega stanja delavcev. Silen udarec za Francosko je trtna uš, katera je uničila od 1. 1874. do 1884. 40G.000 ha; na 672.000 ha, od 2,040.759 ha pa je bila 1. 1884. konstatovana. Manjša kmetska posestva so silno zadolžena, večji kmetje pa dajejo svoja zemljišča v najem in se žive ob renti; zakupojemnika pa stiskajo, kar se le da.
Najžalostnejšo sliko kmetskega proletarijata pa nam podaje lisko. V 15. stoletji, ko je na Angleškem bilo odpravljeno kmetsko robstvo, bili so kmetje lastniki zemlje, če prav so na videz podložni bili fevdalnim gospodom. V tistem času so se tudi mesta začela razvijati in država bogateti po trgovini in industriji. Fevdalno plemstvo je spoznalo veliko vrednost zemlje in je za svoja proglasilo vsa zemljišča, do katerih je imelo neko navidezno pravico. Pa ne dovolj, da si jo usurpovalo kmetsko zemljo, ni je več pustilo obdelovati, ampak izpremenilo je njive v travnike in pašn ke za neštevilne čede ovac, katerih volna se je prodavala v fabiike. Kmetske hiše so	se	opuščale in propadale	ali nalašč	podirale,
prejšnji lastniki pa so se morali odmakniti in dela iskati v fabri-kah. Na takov način so dobivale fabrike dovolj delavcev po nizki ceni, veleposestniki pa veliko rento od svojih zemljišč. Zemlja in kapital sta, kakor navadno, jemala dobiček, katerega je narejalo delo, a delavec je toliko dobil, da ni lakote poginil. Lordi — veleposestniki polastili so se včasih vse zemlje, ker so si s silo in zvijačo cel6 občinska zemljišča spravljali v svojo, last, tako da kacih 30.000 od (35 milijonov) ljudi poseda vso zemljo. Parlament, sestavljen iz teh lordov in njih privržencev, potrdil je vsako tako ekspropriacijo. Na takšen silovit način so vzeli lordi občinam le od 1. 1801. do 1831. 3,511.770 ocr zemlje. Na drugi strani pa se je nakopičil kapital pri posamičnih osebah, da kaj takega še ni videl svet, pa tudi še ne takih grozovitosti, ka-keršne so se godile in se še gode na Irskem. Menda ga ni revnejšega človeka na svetu, kakor je irski zakupojemnik in irski delavec na veleposestvih. Lordi so si osvojili vso zemljo ter dali prejšnje kmetske	hiše podreti tako, da so!	ljudje bili	prisiljeni
ali izseliti se iz dežele, ali nagnesti se po mestih in takih selih, ki so še ostala, kjer životarijo v največji bedi in revščini. Leta 1861. se je štelo	za	52.990 hiš menj, kakor 1. 1851.,	prebivalstvo pa se je od	1.	1841. z 8,222.664 oseb	znižalo do	1. 1866.
na 51 /a milijona, torej v 25 letih za ogromno število 2 milijonov
700.000	duš. Tu pač številke glasno govori, pa tudi glasno vpijejo k Bogu, da kaznuje neusmiljeni, samopašni anglo-saksonski rod, ki ni le do kosti izsesal in do krvi mučil nesrečnih Ircev, ampak povsod, kamor je segla njegova oderuška in lakomna roka, narode oropal in demoralizoval; spomnimo se le Indije, izročene angleški kompaniji, ali vojske proti Kitaju, najnovejših dogodeb v Egiptu itd.
In končno Amerika, v katero se preseljuje, kakor v obljubljeno deželo vsako leto iz naše zastarele Evrope več kakor eden milijon ljudi?*) Nekateri si res opomorejo, kdo pa šteje tiste, ki se izgube in izginejo v valovili razburjenega amerikanskega življenja? Zemlje je tam še dovolj neobdelane, pa kar je dobre, vse je v privatni lasti; zlasti železnice so dobile od države mnogo milijonov acres zemlje, kar je je blizu železnic in čakajo s prodajo, ker dobro ved<5, da bo cena za zemljo višja in višja, čim več bo prebivalstva. Mnogo zemlje so nakupili na spekulacijo bogatini, zlasti Angleži. To pa ne ugaja Amerikancem, da bi namreč inozemci imeli pravico do njihove zemlje. Novi prezident Cleveland je torej zahteval v svoji proklamaciji, naj se zdela zakon, ki bi zabranjeval naselitev takih ljudi, kateri nečejo postati arae-rikanski državljani. V senatu pa se je predložil zakon, da v prihodnje ne smejo zemlje v last dobivati inozemci in inozemske korporacije; ako jo že posedajo, morajo v desetih letih stvar urediti tako, da pride zemlja v last amerikanskim državljanom. Če se to ne zgodi, zapadejo zemljišča državi.**)
Navel sem v prejšnjem odstavku besede, s katerimi opisuje sam Amerikanec socijalne razmere v Ameriki. Da je tam boj za obstanek silno intenziven in da uničuje mnogo ljudi na duhu in telesu, kažejo nam zdravniška poročila. Nervoziteta vsled prevelikega napenjanja čim dalje bolj oslabuje rod. Blaznice so prenapolnjene. Pijanstvo je silno razširjeno ne le med prostim ljudstvom, ampak v vseh stanovih. G. A. Kurtz, kateri je dolgo živel v Ameriki, pravil mi je, da tam ni nič nenavadnega, ako nanagloma izgine kakšen mož iz najbolje hiše ali omikanega stanu, kakšen trgovec, advokat, duhovnik in se eden ali dva tedna doma no prikaže, ne da bi njegovi ljudje vedeli, kje ga iskati. Končno ga najde policija po noči ali za jutro ležečega v pijanski nezavednosti v kakih postranskih ulicah, spravi ga v zapor, dokler se ne zave in potem ga odvede na dom. Takih pijancev „na kvatre" je silno mnogo v Ameriki in ustanovili so se posebni javni in privatni zavodi, kjer se ozdravljajo taki nesrečneži. V nove j šem času se je napravilo tudi že po Nemškem več takih zavodov in če se
*) Tudi s Kranjskega, zlasti iz Crnomeljskega okraja, monj z Gorenjskega hodijo sreče iskat v novi svet.
**) Proklamacija prezidenta Clevelanda od 4. marcija 1885.
žganjepivstvo pri nas ne ustavi, treba jih bo tudi pri nas napraviti.
Lehko bi .še popisoval, kakšne slabe socijalne razmere so v Indiji, katera bi s svojo bujno rodovitno zemljo redila lehko še veliko več milijonov ljudi, kakor jih je zdaj	naseljenih,	pa	še
med temi razsaja kuga in lakota,	pšenica pa se	izvaža v Evropo.
In enako se godi v neizmerni kitajski državi, kjer pogine vsled pregostega prebivalstva v slabih letinah, kadar ne obrodi glavni živež: riž, veliko ljudi za gladom. V misijonarskih poročilih se čitajo grozne podrobnosti o takih	lakotah.
Ako je torej res, in o tem	menda nihče	ne dvoji,	da	se
navzlic vsemu napredku uboštvo ni odpravilo, ampak da se masa človeštva nahaja v tako slabih gmotnih razmerah, da se živi z napenjanjem vseh sil le z največjo težavo, ako vidimo, da d6bra še niso nikdar bila razdeljena tako nejednako, kakor v naši dobi, da je neizmerno premoženje nagrmadeno pri posamičnih bogatinih, poleg njih pa ubožna masa v revščini vzdihuje, priznati moramo, da so v našem javnem in privatnem pravu, skratka v vsem našem socijalnem redu take napake, ki ovirajo človeštvo, da ne napreduje na poti do smotra od vseh zaželenega: prido-bitisi za življenje potrebnih sredstev z najmanjšim trudom.
Po sedanjem socijalnem redu pa se godi ravno narobe. Ne samo, da si mora večina ljudi le z naj večjim trudom pridobivati za življenja potrebnih sredstev, mnogim še to ni mogoče, dasi napenjajo svoje sile, ali bi jih vsaj radi napenjali, pa jim vsled naših socijalnih razmer manjka prilike. Kolikokrat se prigodi, da pride zdrav, močan za vsako delo pripraven človek prosit v Boga ime in če ga nejevoljno vprašamo, kako se upa beračiti, odgovori, da bi rad delal, pa mu nihče dela ne da. In misel, da mora človek delati, ukoreninjena je tako, da se nam zdi velika nesreča, ako ni dela. In vendar bo vsak pritrdil, da delo ni kaj veselega za človeka, zlasti ne tisto prisiljeno delo za vsakdanji kruh, da si temveč vsak človek želi in da se mu zdi najprijetneje, živeti in uživati življenja prijetnosti brez dela — kakor sta živela Adam in Eva v raji. Pa ta raj je na veke izgubljen in v potu svojega obraza si moramo služiti svoj kruh, vsi brez izjeme, kar nas je Adamovih potomcev, naj bo naša polt bela ali črna, žolta ali rjava, naše oči sive ali temne, modre ali črne.
Krščanstvo je proglasilo ravnopravnost vseh ljudi in na temeljnem tem načelu uči: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe ! Človeštvo pa je danes po preteklih 18 stoletjih ravno tako oddaljeno od utelešenja Kristovega nauka, kakor tačas Židovi, ko so kričali: Križajte ga! Ko se je telegrafna žica med Evropo m Ameriko položila na dnu atlantskega oceana, glasil se jo prvi telegram iz starega v novi svet: „Slava Bogu v višavah, mir in
ljubezen naj vlada na zemlji!“ Krasne besede, pa le besede. 0 miru se govori, vojska pa se pripravlja, ljubezen se slavi' v potočili človeške krvi, prelite na bojiščih, in zakaj prolite ? Le redkokedaj za res človeške, vzvišene namene, kakor v rusko-turški vojski za osvobojenje kristjanov, navadno le iz čestihlep-nosti ali najsurovejših človeških nagonov, iz samopašnosti, dobička-rije ali veselja nad pretepavanjem. In zmagalec se hlini pred svetom, da mu je pomagal Bog, „mit Gottes Hilfe“, kakor da bi Bog rad gledal boje in pretepe, On, ki je dal človeku zemljo, do
prirodkov, ko bi jim res bilo do miru in ljubezni.
A po sedanjem socijalnem redu, ki se ravna po geslu: „Moč hodi pred pravico“, ne bode se nikdar povoljno rešil socijalni
problem, ampak zamotal se bo čim dalje bolj in veljalo bo o našem času, kar je papež Gregor I. govoril 1. 590. ob času najhujšega propada rimskega cesarstva: „Svet je postal star in siv in skozi morje bede in gorja, kakor bi se pritiskal k bližnji smrti “.
V vsaki človeški dobi so se našli duhoviti možje, ki so z bistrim očesom spoznavali svojedobne napake, ki so iskali uzrokov, iz katerih so se izcimile in nakopičile te napake v škodo človeštvu. A ti možje so prišli pri svojih preiskovanjih do sklepov, kateri so najbolj ugajali vladajočim in posedujočim vrstam njihovega naroda. In ker so vse tako učeno in temeljito dokazovali, želi so hvalo, kot veleumni in tudi materijalne koristi jim niso izostajale. Zlasti v naši krščanski dobi se je čutil marsikateri vznemirjenega v svoji vesti, ki si je nakopičil več zemeljskega bogastva, nego je on in njegova rodbina kedaj mogla porabiti, poleg sebe pa je gledal stradajočo maso, po načelu krščanstva bratov mu in sester. Kdor je torej dokazoval, da je enako razdeljenje pozemeljskih dober nemogoče, da se uboštvo in in njegovi zli nasledki : izprijenost, hudobnost, bolezni, zgodnja smrt zarad pogrešanja nikdar ne dado odpraviti, da se torej to vrši po božji volji, temu so ploskali tisti, v katerih interesu je bilo, da se ohranijo take socijalne razmere; hinavsko so se prekrižavali in hvalo peli Bogu, njega modrosti in pravičnosti. In kdor je dokazoval, da se v vsi naravi bije neprestan boj za obstanek, v katerem zmaguje močnejši in da se vrši napredek na zemlji le po tem boji, da je torej naravno in od božje previdnosti tako urejeno, da ima močnejši več, nego slabejši, občudovali so ga in postavljali ga na stran naj\ečjim veleumom človeštva, kakor bi bil oznanjal novo rešiteljno vero. Taka učena dela pa se širijo med ljudstvom ceno
katere imajo vsi enake pravice in bi se lehko vsi živili od njenih
VII/.
Rešitev socijalnega problema.
in v popularni obliki in končno verjamejo temu novemu razodetju ravno tisti, kateri bi bili, ako se sklepi ne dado ovreči, obsojeni v večno uboštvo.
Dva taka učenjaka, katera sta s svojimi uki silno vplivala na mišljenje sedanje dobe,bila sta Angleža Malthus in T)arwin.
Začnimo zMalthusom ! Malthus, ki je živel v času, ko so hude trgovske krize pretresavale Angleško in je silna beda mučila delavce, dokazoval je v svoji knjigi*), da izvirajo pomanjkanje, uboštvo in zle socijalne razmere iz prevelike množitve človeštva. Po njegovih trditvah se človeštvo hitreje množi, kakor hranila, namreč geometrično, hranila pa le aritmetično. Sploh ima človeštvo naravni nagon množiti se do skrajne meje, pri kateri je še mogoče shajati, če prav revno. Kadar je ta meja dosežena, skrbi priroda sama po boleznih in raznih načinih, da se ta meja ne preseže in da se ustavi preobilna množitev. Iz Malthusovega uka se lehko sklepa, da se prebivalstvo naglo množi, kadar ima dovolj hranil in dalje, kar je imenitno za razmero med delom in kapitalom, da se naglo množe tudi delavci, ako imajo boljše plače in dovolj živeža. Zavoljo večje ponudbe delavskih moči pa se znižujejo plače, in uboštvo je zopet enako, ker se mora zdaj večje število delavcev živiti ob tem, ob čimer se je živilo prej manjše število. In to ne velja samo za delavce, ampak sploh za vse stanove. Ker je več obrtnikov, skuša drug drugemu jemati delo in po splošni konkuren-ciji pada sploh zaslužek do tiste meje, pod katero ovirajo daljšo množitev, uboštvo in ž njo združena zla. Enako je s kmetskim stanom. Neko gotovo število se lehko in dobro živi od pridelkov; vsak novi prišlec pa jemlje del živeža tistim, kateri so ga dozdaj uživali.
Po Malthusovi teoriji uboštva niso krive naše slabe socijalne naredbe, ampak prirodni zakoni. In ker je Bog odločil prirodi zakone, hotel je imeti tako uboštvo. Kaka tolažba za vse tiste, ki žive v obilnosti! Bog nam je določil, da so dobra tega sveta nejednako razdeljena in zastonj bi se napenjali uboštvo'odpraviti in popraviti socijalni red, ker bi ničesar ne dosegli proti prirodnim, oziroma božjim zakonom, če je stvar res takšna, potem je najbolje, da se člpveštvo odpove vsi ploditvi, da tem preje preneha človeški rod. No premise, na katere naslanja Malthus svojo pesimistično teorijo, niso tako trdne, da bi se ne omajale pri natančnejšem preiskovanji.
Res je, da ima človeštvo nagon množiti se; da bi se pa ta množitev godila v geometrični razmeri v tem, ko se sredstva za življenje le množe aritmetično, taka trditev je morebiti duhovita, toda ni dokazana niti iz prejšnje, niti iz sedanje zgodovine človeštva. Resje tudi, da so zlasti v preteklih stoletjih lakote in kuge
*j T. R. Malthus. Vorsucli iiber das Bevolkerungsgesetz ctc. Prva angleška izdaja 1. 17U8.
morile človeštvo in da nastanejo tudi zdaj še tu in tam zavoljo po-manjkujočega živeža bolezni, na primer tifus od lakote; da bi se pa to godilo, ker je sploh premalo živeža na sveti, nihče ne more trditi, vsaj za zdaj še ne. Kajti znano je, da se v Ameriki, Avstraliji, po ruskih planjavah veliko več živeža na sveti prideluje, nego ga doma potrebujejo, in če ga kje pogrešajo, ni pomanjkanje živeža temu krivo, ampak da ga nimajo na dotičnem mestu, ali da si ga ne morejo kupiti tisti, ki ga potrebujejo, temu je kriva nejednaka razdelitev.
Pritrditi se mora Malthusu, da ima preobilna in prenagla množitev človeštva svoje zle nasledke, posebno tam, kjer je prebivalstvo že gosto, kakor v Evropi, pa celo tu bi se dala po umnih agrarnih uredbah povekšati naravna produkcija. Dozdaj je „svet še za vse dovolj bogat“, ko bi človeška lakomnost celo neobhodno potrebnega živeža ne pograbila kakor predmeta dobič-kariji, na primer žitni „ringi“ v Ameriki, angleške manipulacije v Indiji,	kjer so med	drugim 1. 1770.	angleški	trgovci ves riž pokupili	in spravili v	svoje zaloge ter	ga potem prodavali po tako
visokih cenah, da ga revni ljudje niso mogli kupovati in je nastala med njimi silna lakota. L. 18GG. poginilo je v eni deželi Orisi več kakor milijon Hindujcev od lakote, Angleži so pa pri tem imeli največji dobiček po prodaji v zalogah nakopičenega riža in žita. V našem času, ko vodijo železnice in parobrodi križem svetu,	ko se že po	končanih žetvah	vč za	vse kraje, ali imajo
dovolj	živeža ali ne, lehko se pravočasno	preskrbe kraji, kjer
preti pomanjkanje. Celo preveč žita se je poslednja leta pridelalo, kar kažejo nizke žitne cene. In ravno se čita v časnikih, da je letos v Ameriki milijon acres menj s pšenico zasejanih, kakor lani, ker je preveč žita ostalo neprodanega. Za kacih 40 ali 50 let bo še Amerika lehko preskrbovala Evropo z živežem, kakor je nekdaj Egipet bil žitna shramba za Rim. Kaj bo potem nastalo, o tem si naj glave belijo naši potomci.
Za zdaj pa je dokazano, da Malthusova teorija ni utemeljena in da niso prirodni, oziroma božji zakoni, ampak le človeške slabe lastnosti in naprave krive, da je toliko bede in nepotrebnega trpljenja na sveti.
Še bolj je glave zmešal ljudem slavnoznani angleški učenjak Darwin. Z nenavadno bistrostjo je opazoval prirodne prikazni in dokazoval, da se bije po vsi prirodi neprestani boj za obstanek (Kampf ums Dasein), da v tem boji zmagujejo krepkejša indivi-dua, slabejša pa ginejo, da zarad tega nastajajo iz nižjih živalskih plemen višja in da se nahaja nepretrgano zvezana vrsta živali od najnižjega prvotnega jajca do sedaj najvišjega živečega organizma: — človeka. Kar biblioteke so se spisale o Darwinovi teoriji in zlasti Nemci so hlastno po nji segli in jo prenesli na vsa znanstvena polja. Da človek izhaja od opice, od katere se razločuje
le po večji inteligenciji, o tem si skoro nikdo ni upal izreči kake dvombe, s tako navidezno učenimi dokazi se je ukrepila ta trditev. In vendar je razloček med najvišjim opičnim rodom: Šimpansejem ali Orangutangom in najnižjim človeškim na primer med novimi Ho-landeži v Avstraliji ali Grmovniki (Bosjemani) in Hotentoti v Afriki tako bistven, da je že s tem dokazana neverjetnost Darwinove teorije. Jezik — govor, da ne omenjam uma, postavlja človeka tako visoko nad vsako žival, da ne nahajamo nobene zveze med opico in človekom. Toda Darwinova teorija ni toliko škodila s svojim ukom ob izvoru človeškem od opice, nego s frazo: Boj za obstanek.
Ako se res le, kar znači zmago na eni strani poraz in uničenje na drugi, more ohraniti človek, oziroma kako človeško pleme svoj obstanek po bojevanji, potem le pustimo vsako nado o boljši prihodnosti človeštva in si ne želimo druzega, nego da čim preje tem bolje izgine človeški rod. Boj za obstanek ne pozna nobene milosti, nobenega človekoljubja. Kdor si nagrabi več dober, slavi se kot hrabrejši v tem boji in narod, kateri največ drugih narodov uniči ali podjarmi, storil je vse silovitosti in grozovitosti le vsled pri-rodnega in neizogibnega boja za obstanek. Sedanja zgodovina človeška res pritrjuje Darwinu, pa iz tega sklepati, da bo tako tudi v prihodnosti, bilo bi predrzno in neosnovano, ker bi se s tem odreklo človeštvu napredovanje v smislu istih vzvišenih idej, katere je Kristus pred 19. stoletji oznanjeval človeštvu in ki se morajo utelesiti in se tudi bodo utelesile. Kajti humanitarne ideje, o katerih se sanjalo ni starim kulturnim narodom, prodirajo bolj in bolj v človeštvu in blažji čuti stopajo na mesto prejšnje trdosrčnosti, katera je človeka smatrala za blago ter videla v uničenji in podjarmljenji tako zvanih barbarov najslavnejši čin. Kdo je tačas mislil na javne bolnice, kjer se vsak revni bolnik brezplačno oskrbuje? Kdo na sirotišča, kjer se po milosrčnih ljudeh vzgajajo sirote? Kdo na zavode za slepe, gluhoneme, hirajoče, blazne itd.? Javna in privatna usmiljenost delujeta v olajšavo nesrečne usode bolnih in onemoglih. Treba le še nekoliko korakov dalje in omogočiti obstanek ne le revnemu in bolnemu, ampak tudi zdravemu ter mu zagotoviti za življenje potrebnih sredstev.
Ali pa se bode dal rešiti ta socijalni problem in po katerem potu? Poudarjal sem že in dokazoval, da rodi zemlja dovolj dober, s katerimi se lehko ohrani vse človeštvo. Priroda torej ne ovira povoljne rešitve socijalnega vprašanja. Morebiti pa človek sam ? Morebiti se njegov duh nikdar ne bode mogel vspeti, da bi obče priznano teorijo o jednakosti vsega človeštva prestavil v prakso tudi v gmotnem oziru ? Kdo bo kaj tacega trdil, ako čita o ne-številnih blagih dejanjih, sedaj izvirajočih iz človekoljubja, ako vidi pred seboj vse te naprave in zavode za revne in nesrečne, ako se spominja, kako se trudi usmiljena človeška roka celo ob času
6
najhujše vojske, ko so razburjeni najdivjejši instinkti v človeku, zaceliti rane, kar jih je vsekala človeška roka, pa vsekala največkrat ne iz trdosrčnosti, ampak na povelje tistih, ki imajo po sedanji človeški organizaciji odločevati o miru in boji. In če je krščanska ideja ublažila že toliko človeških sre, zakaj bi ne mogla vseh? Torej niti v prirodi, niti v človeku ne nahajamo tacili ovir, po katerih bi nemogoče bilo socijalni položaj izpremoniti sčasoma na bolje. Vpraša se le kako?
Pot je dvojna: radikalna izprememba socijalnega reda, nasvetovana in zahtevana od socijalistične stranke ali pa počasna, ki se naslanja na sedanje naprave in ozira na ukoreninjeno mišljenje o zasebni lastnini. Socijalistična in komunistična stranka zahteva, da se naredi „tabula rasa" z vsemi našimi na-redbami in zakoni, da se odpravi osebna lastnina, kapitalistična in zemljiška, in da vsak človek uživa popolni plod svojega dela. Kako bi morala biti urejena taka komunistična država, razpravljal je Schaffle*) na podlagi raznih socialističnih izjav, kajti socija-listi sami le bolj splošno govore in se ne spuščajo v posledice svojega programa. Vsi pridelki bi se skupno pridelali in spravljali v skupnih skladiščih, odkoder bi dobival vsak, toda ne toliko, kolikor bi hotel, ampak po razmeri lastnega storjenega dela. Vrednostno merilo bil bi normalni delavni dan (Normalarbeitstag) ter bi se za vsak pridelek moralo konstatovati, v katerem času ga lehko zdela človek navadne sposobnosti in pridnosti. Kdor več zdela, kakor se zahteva za normalni delavni dan, imel bi tudi pravico do več dober iz skladišč. Ako se pa to sme zgoditi, potem pridemo zopet kmalu do tiste nejednakosti, katero hočejo odpraviti socijalisti. Sposobnejši in marljivejši delavec bo dobil več dober od nakopičenega blaga in ker tudi socijalisti trde, da je njegovo, kar pridela, shranjeval bo pridelke ali jih posojeval in tako se na novo začne stvoritev kapitala. Zahtevati, da se odpravi kapitalistična in zemljiška lastnina, ob enem pa dovoliti, da se pridelki smejo spet zbirati v eni roki bolj ko v drugi, ni le nedosledno, ampak vodi sčasoma človeško družbo zopet v stari kolobar nejednakosti.**)
Georges***) je prišel do sklepa, da je vsi sedanji človeški mizeriji kriva le privatna zemljiška lastnina. Kajti do zemlje ima vsak, kdor se je rodil, enake pravice in najhujša krivica se godi s tem, da se nekateri polaste zemlje ter zahtevajo rento od drugih, ki ne posedajo zemlje. In tako se pripeti, da ima eden človek
*) D. A. Schiifflo: Dio Quintessenz des Socialistnns. Tiibingen. 7. Auf-lage, 1884. in kot dodatek: Die Aussiclitslosigkeit der Socialdcmokratie. Drei Briefe an einen Staatsmann Tiibingen. 1885.
*) Glej o tem: Dr. Fr. Klcinwiiclitor. Dic Grundlagen und Zielo des sogenannten wissenscbaftlichen Socialismus. Innsbruck. 1886.
***) V omenjeni knjigi.
ali kaka moralna oseba, železniško ali delniško društvo, nezmerne prostore v svoji lasti, katere pušča neobdelane, dokler jili ne more oddati po visoki ceni v zakup ali jih prodati. Na tej zemlji bi se leliko preživilo na milijone ljudi, pa zaprta jim je in iskati si morajo kruha v krajih, kjer ga je le težko in pičlo najti. In kdor se je slučajno polastil zemlje v kraji, kjer se je pozneje zidalo kako mesto, postal je po prodaji zemlje lehko milijonar, da si ni imel nobenega truda in dela. In kdor ima v obližji velicili mest zemljo v svoji lasti ter je neče prodati, ker pričakuje še večje cene, zabranjuje ljudem, staviti si stanovališča in jih sili, tlačiti se v tesnih mestnih prostorih na največjo škodo zdravju in morali. Vsa zemlja mora tedaj biti državna, ker bi se potem pravično razdelila in bi za vse ljudi rodila dovolj živeža. Georges priznava, da je mišljenje o zasebni zemljiški lastnini že tako trdo ukoreninjeno pri kulturnih narodih, da se ne da izruvati na eden mah; meni pa, da bi se dala doseči taka izprememba iz osebne v skupno lastnino po tem potu, da bi država naložila toliko davka na zemljo, kolikor znaša vsa zemljiška renta. Potem bi nobenemu lastniku ne bilo mari, še dalje zemljo imeti v svoji zasebni lasti. Ker je ta renta silno visoka v mestih, kjer že hiše stojč ali se bodo zidale, kar silno podražuje zemljišča, bi se po Georgesovem mnenji pokrili vsi državni stroški z zemljiško rento in bi se lehko odpravili vsi drugi davki. Sedanji lastniki pa bi postali državni zakupojemniki. V fevdih smo že imeli blizu enako napravo, da se je zemlja oddala odličnim osebam v rabo proti temu, da so se zavezale k nekaterim javnim dolžnostim zlasti ob času vojske. (Sedanji fidejkomisi, ki so postali iz teh fevdov, pa niso opravičeni, ker ne nosijo bremen, zavoljo katerih so se fevdi podelili, ampak imajo zdaj le enaka bremena z drugimi državljani, pa so popolni lastniki poprej fevdnih zemljišč.) Taka radikalna izprememba, kakeršno nasvetuje Georges z ozirom na amerikanske razmere, preveč nasprotuje vsemu našemu pravnemu mišljenju, da bi se dala izpeljati.
Odkar so pri volitvah v nemški državni zbor socijalisti zmagali v 24 okrajih in zlasti v velikih mestih: Berolin, Hamburg itd., zavladal je strah pred to stranko, katera hoče uničiti ves naš socijalni red, ne le državni, ampak tudi privatnopravni in kar je najhuje, rodbino. Pa ravno zbog te pretiranosti je socijalizem nenevaren in nemogoč. Stranka, katera taji Boga in dušo ter išče konec in cilj človeškemu stremljenju le v prijetnostih tega življenja, ne ugaja človeškemu duhu z globoko v njem ukoreninjeno metafizično potrebo. Kdor človeku jemlje vero v modrost božjo in previdnost, kdor ga uči, da je s poslednjim dihom vsega konec, stori ga še le prav nesrečnega, ker mu ruje iz srca up, da pride za tem tugapolnim življenjem, napolnjenim s krivicami in trpljenjem, drugo življenje jasne resnice, svetlobe in pravice. Ko je li-
beralizem francoske prekucije ukazal, da odslej ni Boga in na posmeh postavljal vero v dušno nesmrtnost, raztrgal je vse vezi v človeški družbi in človek podoben divji zveri je gazil v človeški krvi. Socijalizem se je rodil iz liberalizma, s katerim ima enake nazore o veri in o neomejeni svobodi individuva, le da prihnja na temelji enakosti in svobode do drugih sklepov, kakor liberalizem. Po načelih liberalizma ima vsak človek tudi neomejeno svobodo, kopičiti si kapitale, kolikor more. Socijalizem pa enakost in svobodo tako razumeva, da se morajo vsa dobra enako razdeliti in da nikdo ne sme služiti drugemu človeku.
Liberalizem je vladal skoraj vse stoletje, kajti po njegovih načelih ravnale so se tudi absolutistične države. Kam smo prišli z liberalizmom, čutimo in vidimo povsod in pri vseh stanovih. Socijalistični stranki gre hvala, da so njeni zagovorniki odkrili in neusmiljeno bičali napake in gnilobo liberalno-kapitalistične sisteme.*) Socijalisti pa so še huje zagazili s svojimi terjatvami, največ zaradi tega, ker so se vedno ozirali le na delavski prole-tarijat v fabrikah in na izsesavanje delavcev od strani velicega kapitala. Socijalni sistem pa mora obsezati vse stanove in računati z vsemi gospodarskimi in narodnimi faktorji, ne samo z enim.
Kdo za Boga razven kacega zaslepljenega proletarca bode se navduševal za socijalni red, v katerem ni le vsa privatna lastnina odpravljena, ampak celo Bog odstavljen, vsaka vera zasmehovana in, kar je vrhunec neusmiljenosti, namesto monogamije, nerušljive zakonske zveze, postavljena prosta ljubezen (freie Liebe). Zares človek ne ve, komu bi se bolj čudil, ali tistim, kateri se upajo naznanjati svetu take uke, ki bi človeštvo nazaj pahnili v prve čase barbarstva in uničili vso našo kulturo, ali pa tistim, kateri zaslepljeni od takih naukov divjajo z dinamitom in bodalom proti človeški družbi.
Socijalizem	s kolektivno	(skupno) produkcijo	bi	kvečjemu
ugajal za nekatere produkcijske	stroke, nikakor pa	bi	se ne dal
izpeljati v vsem	gospodarstvu.	Mislimo si državo,	v	kateri bi
bila zemlja in vsa produkcijska sredstva skupna. Kakšen uradni aparat bi moral biti, da se razdeli delo in vsakemu ukaže, kar ima opraviti, kakšne avtoritete bi trebalo, da vsak uboga in res prevzame ukazano mu delo, kakšno tiranstvo pa bi tudi bilo, ker bi ne imel vsak toliko prostosti, da bi si izbral tisto delo, do katerega ima veselje.	Vsak bo silil	k prijetnejšim in menj	težavnim
delom, težavnih ali tacih, pri katerih se kaže nevarnost za življenje, si nihče ne bo hotel lotiti. In pri cenitvi produkcijske vrednosti, pri razdelitvi pridelkov, koliko prepira in nezadovoljnosti! Socijalisti sicer trde, da bi se v taki skupni državi vse delo opravljalo v treh urah na dan, ker bi odpadali dobički za kapital, renta
*) Na pr. K Marx v znani knjigi: Das Kapital. 1. Bd. Der Productions-process des Kapitala. Hamburg.
za zemljo in stroški za vojake in državne dolgove. Toda takšen račun se kaže na prvi videz iluzoričen, kajti potem bi morala pri sedanjem celodnevnem delu nastati taka nadprodukcija, da bi bil že vessvet napolnjen s pridelanim, a ne porabljenim blagom. Če se pri celodnevnem delu le včasih v nekaterih produkcijskih strokah preveč pridela, potem ni misliti, da bi triurno delo na dan zadostovalo v pridelovanje vseli človeštvu potrebnih dober. Nasproti bo zemlja čim dalje tem skrbnejšega in intenzivnejšega dela potrebovala, da nam rodi. Pomnoženi produkciji po strojih stoji nasproti pomnoženo človeštvo s pomnoženimi potrebami. Kolektivizem je tedaj prazna neizpeljiva sanjarija.
Neizpeljiv je vsaj za sedanje človeštvo z ozirom na njega sedanjo kulturo in mišljenje. Mogoče pa, da se v stoletjih človeštvo povzdigne do tiste idealnosti, katere je treba za tak kolektivizem v velikem stilu, soditi pa smemo, da bi zdaj se vsak poskus ponesrečil in le škoda, da ni mogoče izročiti socijalistom kake provincije za nekaj let kot poskuševalnega polja, kar je Bismark poudarjal proti socijalistom, ker bi se potem sami doveli „ad ab-surdum.11 Toda tudi socijalistična ideja ima v sebi marsikatero dobro zrno, katero se ne sme zametavati, ampak izluščiti iz gor-jupe lupine in vsaditi na primerna tla. Računati nam pa je z dejanskimi rnzmerami in ne več zahtevati od človeške narave, nego se da od nje pričakovati.
Svoboda, enakost, neodvisnost so lepe besede in vsak človek se kaj rfid ž njimi ponaša. V resnici pa masa ljudstva ne mara za pravo svobodo in še menj za neodvisnost. Uspehu dognanemu po zvijačnosti ali surovi sili uklanjati se in slepo ubogati mogočneže, bolj dopada ljudem, kakor svobodno se gibati in prevzeti tisti del odgovornosti, katerega mora nositi človek, ako je sam določilen faktor za svoja dejanja. Ravno zato pa- ljudje rajši nakladajo drugim odgovornost in najljubše so jim take naprave, po katerih se sami izognejo odgovornosti, češ, da morajo ubogati. Le en dokaz.
Ubijati, požigati, uničevati pridelke je v očeh vsega človeštva zločinstvo, in kdor kaj tacega učini, izbacnen je iz človeške družbo, denejo ga v zapor ali celo ob glavo. Kadar pa vladar vladarju ali vlada vladi napove vojsko, ubija človek človeka, katerega še ne pozna ne in ki mu nikdar ni storil nič žalega, požiga mesta in vasi, v katerih plamenu poginejo starci, žene in nedolžni otročiči in vse to stori v svesti si, da je tako dejanje samo na sebi divje in zverinsko, pa ne, da bi ga pekla vest, ker se mu je tako ukazalo in ker mora ubogati po danih zakonih. Tedaj nima tisti, ki take zločine zvršuje, odgovornosti, ampak le ta, kdor mu jih ukazuje. In zaradi tega ogromni večini ljudstva ni za pravo, z odgovornostjo zvezano nezavisnost, katera zahteva resnega pre-an ja pri vsakem činu.
Ker torej masa človeštva še ni zrela za tako idealno ure-jenje socijalnih razmer in ker sploh skokov ni v prirodi, ampak se v vsakem narodu vrši razvoj polagoma, moramo pri rešitvi so-cijalnega problema naslanjati se na obstoječe razmere ter so posluževati sredstev, katera niso diametralno nasprotna našim pravnim in gospodarskim nazorom.
Kapital, ako so sme nakopičiti neomejeno pri posamičnih, ustvarja ono neznosno socijalno stanje, v katerem se vije in stoka sedanji človeški rod. Bogati postajajo vedno bogatejši, nemaničev in revežev pa je vedno več. „Der Grosse frisst den Iileinen und der Grosste frisst den Grossen,“ pravi pesnik nemški ter dostavlja s fatalističnem pesimizmom:	„Das	ist die Losung der socialen
Frage.“ Ker pa rodi kapitalistična moč take nedostatke, no sme se ovreči in zabraniti vsako nabiranje kapitala, niti odpraviti sploh vsaka zasebna lastnina. Ako ni zasebne lastnine, ampak ako dobiva vsak pri kolektivnem dolu iz skupnih zalog za življenje potrebnih sredstev, potem nikomur no bode mari zaslužiti si po marljivosti in štedljivosti več nego potrebuje ter si tako nabirati sredstev, bodi si za čas nezmožnosti, ali za starost ali v prid rodbini. Ponehal bi eden najsilnejših nagonov za napredek in izume. Kolektivna država bi seveda morala skrbeti za onemogle starce, vdove in.otroke. Pa kakšna bi bila ta skrb? Omejena na najsilnejše potrebe in z nejevoljo združena. Marljivost pri delu in štedljivost obvarujeta človeka marsikatere napake in ga storita mirnejšega in zadovoljnejšega s svojo usodo, ako vidi, da se del njegovega truda ne porabi za vsakdanjo potrebo, ampak nabira v podobi kapitala.
Napačno pa je in silno škodljivo za splošno gospodarstvo tisto nakopičevanje nezmernega bogastva v nekojih rodbinah, katere bodo sčasoma vse manjše kapitale potegnile v svojo žrelo. In temu nezdravemu procesu se je ustavljati z vsomi silami ter mu zamašiti vire daljne rasti. Glavni viri teh velikanskih premoženj pa so državni dolgovi, privatne od delniških društev grajene železnice in denarne banke.
Državni dolgovi. Vsi veliki bogatini v Evropi: Rotschild, Bleichroder v Berolinu, Stigliz v Petrogradu, angleški milijonarji obogateli so ali naravnost po državnih posojilih, ah imajo vsaj večino svojih kapitalov naloženih v državnih papirjih. V njihovo žepe se stekajo obresti, katere morajo plačevati narodi in tako jim raste kapital brez dela in brez najmanjše nevarnosti. In niti najmanjših sitnob nimajo pri dobivanji obresti. Na odločeni dan izplačajo se kuponi in nikdo ne vpraša, kdo je lastnik dotičnega dolžnega pisma. Državni dolgovi so kakor nalašč izumljeni, da se nakopiči bogastvo pri posamičnih. Zato je, ako se hoče zabraniti tako nenaravno in nevarno nakopičenje kapitalov, nujna potreba, da poneha sedanji sistem državnih posojil, da se že veljavna posojila izpremene v amortizacijska, da se nova posojila smejo le
kot amortizacijska najemati in le za neobhodno potrebne produkcijske namene, na primer : železnice, vodne struge itd. Amerika ne pozna naših večnih dolgov, ampak po Jeffersonovem načelu mora se vrniti in se v resnici vrača vsak državni dolg v teku ene človeške generacije. Pri nas pa se amortizujejo le neka starejša posojila s srečkami, vsa druga pa so večni rentni dolgovi. Avstro-Ogerska plačuje na leto blizu 150 milijonov goldinarjev obresti za državne dolgove, ne da bi dolg postajal manjši, le raste vsako leto po novih posojilih. Ko bi se obresti, ki so za sedanji čas itak previsoke, znižale recimo, od 5°/0 (papirji nosijo pri sedanjem kurzu faktično 51/* do 5 Va0/^) na 40/o, bi so z isto svoto 150 milijonov goldinarjev na leto ne le plačale obresti, temveč ves kapital vrnil bi se v 35 do 40 letih. Ko bi ne bilo državnih papirjev, moral bi se denar naložiti v drugih podjetjih, česar se zdaj bogatini ogibljejo, boječi se izgube, sploh pa bi se obresti znižale do najnižje stopinje vsled konkurence velicega kapitala med seboj.
Drugi vir za nakopičenje kapit.alov so železnice s svojimi delnicami, prioriteti itd. in banke. Zastran železnic se vedno bolj kaže potreba, da bi ne smele biti privatna lastnina, ampak državna in zato je vse hvale vredno, da se železnice podržavljajo, nove pa gradijo na državne, oziroma deželne stroške ali vsaj, če se koncesija daje kacemu društvu, mora si država pridržati določitev tarifov. Tudi naš bančni sistem služi le kapitalistom, zlasti avstro-ogerska banka s svojim monopolom papirnatega denarja.
Velicemu kapitalu bi se tedaj morali zamašiti viri, iz katerih zajema,' na drugi strani pa mu naložiti večja bremena za državo in človeško družbo, kakor jih nosi dozdaj. Naj so veliki kapital ne zagovarja s tem, da je vsacemu pot odprta do bogatstva, da revni težak lehko postane bogotaš, otroci bogatinov pa bodo morebiti spet pahneni v proletarijat Slaba tolažba za milijone, zdihujoče v revščini, ako se eden iz njihove srede povzdiguje med gornjih deset tisoč, revščina ostalih pa je tem večja, ker se vsak novi bogatin polaščuje necega dela tistih dober, do katerih imajo vsi pravico.
Poleg velikega kapitala očita se osebni zemljiški lastnini, da je riva nejednakosti v razdelitvi posvetnih dober. Zemljo da je Bog vstvaril za vse ljudi in da tedaj nikdo nima pravice osvojiti si jo za se in jo celo zapuščati svojim dedičem. Od zemlje zavisen je obstanek vsega človeštva, kajti iz nje se rode vsi pri-rodki in brez zemlje ni nobenih pridelkov. Zato je v interesu vse človeške družbe, da se z zemljo ravna tako, kakor je najbolj človeštvu v prid. Po nazorih liberalno-kapitalistične stranke ima vsak lastnik neomejeno pravico razpolagati z zemljo, katero poseduje po nakupu ali podedovanji. Sme jo prodavati v celoti ali raztrgano na drobne kose, sme jo zadolževati, zastavljati in končno izpremeniti v katero koli kulturo. Liberalni zakoni, začenši od
zakonika Napoleonovega do avstrijskega zakona 1. 1808., s katerim so se odpravile prejšnjo omejitve glede pravnih razmer kmetske zemljiške lastnine, ne delajo v pravnem oziru nobonega razločka med zemljo in med pridelki, nobenega razločka med kmetskim in drugimi stanovi. Nasledki tega zakonodavstva se povsod prikazujejo v propadu kmetkega stanu, kateri le še životari na svoji zemlji po milosti upnikov-kapitalistov.
Poskočili bi pa v drug ekstrem, ko bi odpravili vso osebno zemljiško lastnino in zemljo proglasili za skupno lastnino vsega naroda, oziroma države, od katere bi vsak zemljo dobival v zakup. Kakor se privatni kapital ne da odpraviti po sedanjih nazorih človeštva, tem menj bi dopuščali zasebni zemljiški lastniki, da se njih zemlja podržavi. Pa tacega skrajnega koraka tudi ni treba, ker so da agrarno vprašanje po drugem potu urediti, ne da bi se vršila taka silna prekucija in o teh sredstvih hočemo govoriti v poslednjem odstavku.
Zdaj še enkrat ponovimo, kako si mislimo rešitev socijalnega problema. Najprej se mora omejiti moč velicega kapitala, da se sčasoma doseže taka razdelitev zemeljskih dober, pri kateri bode, kdor dela, tudi užival primerni plod svojega dela, kdor pa je nezmožen za delo, bode preskrbljevan na občne stroške. Taka dela in podjetja, katera služijo skupnim potrebam, naj država vzame v svoje področje, na primer železnice, parobrodno prevažanje, sol in tobak. Škoda, da si država ni pridržala monopola za premogokopanje, kar bi se bilo ravno tako lehko zgodilo, kakor s soljo ali z zlatom. Državni dolgovi, oziroma železniške delnice in prioritete bi se morali amortizovati. Za delavce v fabrikah je zako-nodavstvo že nekaj storilo, več se pripravlja. Ako ne bo več državnih in železniških dolžnih pisem, ponehalo bo tudi tisto nemoralno igranje na borsi, pri katerem imajo končni dobiček le veliki kapitalisti. Že zdaj pa bi se moral nakladati prav visok davek na borsijski promet. Pa ravno borse ne upajo se vlade dotakniti, ker menijo, da ne morejo ob času sile drugod denarja dobiti, kakor po borsnem posredovanji. Ako pa delajo dolgove za neproduktivne namene ali za pokritje deficita, bolje bi bilo, da nikjer ne dobodo posojila.
Kar se tiče zemlje in zemljiške lastnine, ne smemo prezirati obstoječih razmer, toda fraze o svobodi in neomejenem razpolaganji z imetkom nas ne smejo motiti. Ustavljati se moramo Ttakor nakopičevanju kapitala, tako nakopičevanju zemlje v eni roki. V latifundijah vidijo vsi tisti, ki imajo, ker so rojeni, tudi pravico do zemlje, pa je ne ene pedi ne posedajo, najhujšo krivico in posilno usurpacijo tega, kar je Bog vsem podaril ravno tako, kakor zrak in svetlobo. Latifundije najbolj poostrujejo socijalno vprašanje in kjer se smejo z lagati brezmejno, tirajo državo v propad.” Grško in Rim uničile so latifundije in tudi Angleška bi
bila že propala, ko bi dohodki iz kolonij ne paralizovali domačega nenaravnega socijalnega položaja. V Ameriki so sicer spoznali potrebo, obvarovati kmetski stan po znanih liomestead-laws, vsled ' oddaje državnih zemljišč novim železnicam pa so navstale velikanske latifundije, na katerih se v velikem stilu s stroji obdeluje polje in se rede neštevilne trope goved, konj in ovac. Georges *) se pritožuje, da navzlic homestead-laws število malih posestnikov pojema, velikih posestnikov pa raste. Če se bo tako nadaljevalo, meni Georges, bodo tudi v Ameriki nastale angleške agrarne razmere.
Nasproti pa tudi razkosavanje zemljišč v predrobne kose ni na prid kmetskemu stanu, kar je dovolj dokazano in priznano, le liberalno-kapitalističm stranka vidi v tem razkosavanji in prostem kupčevanji z zemljo naravni proces, kateri se ne da in ne sme ovirati.
Zakonodavstvo, državno in deželno, katero začenja zapuščati liberalno-doktrinarne steze in je že tu in tam krenilo z zavožene poti na tir, o katerem smo izrekli sodbo, da vodi k zdravejšemu urejenju socijalnih razmer, bode moralo še resneje lotiti se imenitne naloge, narode obvarovati preteče socijalne krize ter jim pripravljati boljšo prihodnost in prijetnejšo eksistencijo. A najboljši zakoni ostanejo mrtvi, če nimajo podloge v narodnem mišljenji; na mišljenje in nazore pa vpliva v prvi vrsti vzgoja. Zato se skrbi po pravici pri vseh narodih vedno bolj za šolstvo, kar je prav in vse hvalo vredno, toda sedanji šolski sistem, da se širijo vednosti med ljudstvom, ne vzgaja narodov v istem vzvišenem človekoljubnem smislu, v istem res krščanskem duhu, brez katerega si ne moremo misliti povoljne rešitve socijalnega vprašanja. Glava se polni z materijalnimi pouki, slava, bogastvo kaže se človeku kot največja sreča, katero more doseči, Darvvinov boj za obstanek proglaša se kot nekaj naravnega, neizogibnega; blaženje srca, vzbujanje usmiljenosti, pravicoljubja, požrtvovalnosti za idealne namene, vse to je pa postranske stvar. Kaj pomaga bistrost duha, če je srce mrzlo in prazno? Kaj vse vednosti, ako se le rabijo v tlačenje in uničevanje druzega človeštva? Kaj krstni list, ako zametujemo temeljne zapovedi krščanstva? Židovski liberalizem uredil je nam šole, da si vzgoji ljudstvo v svojem duhu, v duhu mate-rijalizma in sad te šole vidimo žalibože že zoreti v razuzdanosti sedanje mladeži, katero vsi s strahom opazujemo. Zato moramo odločno zahtevati, da stopi na mesto moderne brezverne šole zopet krščanska šola, pa ne taka, ki bi vzgajala le v verskih formalnostih, ampak taka, ki bode res cepila v mlada srca pravi krščanski duh.
Jako važne za socijalno organizacijo so zadruge — aso-cijacije. Liberalizem pahne posamičnega človeka v boj življenja, v katerem si naj pomaga, kakor si zna in more. To je tisti brez-
*) V omenjeni knjigi in v: Sociale Probleme. Berlin. 1886.	*
mejni individualizem, katerega slave kot vrhunec svobode in neodvisnosti. In vendar nasprotuje tem nazorom vsa človeška narava, ves razvoj človeštva v družbinskem, narodnem in državnem oziru, razvoj, ki se je vršil le na podlogi združenja in asocijacije. Zato je treba podpirati vsako zadruženo delovanje, kajti v zadružni zvezi najde tudi slabeji svoje varstvo in z manjšim strahom pred prihodnostjo, pa tem večjim veseljem se loti dela, ker se ne čuti osamljenega. Škoda za jugoslovansko zadrugo, da se ni povsod ohranila, ampak se vedno bolj ruši pod uplivom tujega gospodstva (madjarskega in turškega) in rimskega prava. V novejšem času se lepo razvijajo hranilne in posojilne zadruge, katerih koristno delovanje nam je vsem pred očmi.
Navedel sem v kratkih črtah glavne točke socijalnega programa in zdaj prestopim h končnemu vprašanju: Kako bi se dalo pomagati iz sedanjih ne malih zadreg kmetskemu stanu, katerega važnost za vsak narod se vedno bolj spoznava; kako si se mu . mogla dati taka podlaga, da bo vsaj pošteno shajal in rad ostal pri svojem težavnem delu?
VIII/ •
Agrarni program.
Agrarni program je del in sicer jako imeniten del socijalnega programa glede na število ljudi, kateri se pečajo s poljedelstvom in gledč na važnost poljedelstva sploh za vse človeštvo. Socijalisti so s svojimi programi zavozili na stran ravno zaradi tega, ker so imeli pred očmi le delavski st:in, zlasti fabriške delavce, za poljedelce pa se niso dosti zmenili. Še le v novejšem času spoznala so je tesna zveza med agrarnimi razmerami in so-cijalnim položajem narodov in agrarno vprašanje je začelo zanimati državniške in učene kroge v vseh deželah.
Kmetski stan, poprej suženj fevdalni gospodi, osvobodil seje še le tekom našega stoletja, na Francoskem po francoski prekuciji, pri nas leta 1848., na Ruskem z ukazom od 19. februarja- 1861. 1., Z državljansko svobodo so kmetje na Francoskem, Nemškem in v Avstriji tudi postali lastniki tistih zemljišč, katera so poprej bila kot kmetije od njih posedana, toda tako, da so morali kmetje tlako delati, desetino dajati, in da je še v preteklem stoletji fevdalni gospod smel preseliti kmeta z ene kmetije na drugo ali jih prodati s kmetijami vred drugemu gospodu. Na Ruskem pa je tudi po osvobojenji ostala stara naprava skupne zemlje „Mir,“ v katerem imajo kmetji v popolni lasti le svoje hiše s hlevi in vrtovi; travniki, njive, paše in gozdi pa so skupni. Njive so razdelč v toliko kosov, kolikor je kmetij in vsaka kmetija obdeluje svoj kos ali ga prepušča v delo drugemu kmetu, plačati pa mora na tisti kos pripadajoči del davka.
V „MiruK so videli in še vidijo nekateri socijalisti, zlasti ruski, tisto socijalno napravo, pri kateri ima vsak človek svoj „učastokl£ (del) zemlje, in ako hoče delati, prideluje si za življenje potrobnih sredstev. Mir zabranjuje po eni strani nakopičenje zemlje v veleposestva, na drugi preveliko razkosavanje vsled podedovanja in prodaje, s katerimi se ustvarja kmetski proletarijat. „Mir,“ piše Kavelin že 1. 1859, „je edina mogoča rešitev ljudske mase pred monopolom veleposestnikov in kapitalistov. Kjer je le privatna zemljiška lastnina, tam bode prej ali pozneje nastala v masi ljudstva socijalna anarhija in revščina, strašne socijalne bolezni, katere vedno rastejo, ker zasebna lastnina po svojem bistvu sili k razširjenju^ „Zato,“ pravi Košeljev, *) „Mir ni nikak šesti čut, katerega je Bog podaril Slovanom, ampak zapuščina, zaupana nam, ki stopamo poslednji na svetovno pozorišče.“ Mir je ukoreninjen v vseobčnem prepričanji, da ima vsak človek pravico do zemlje, kar pa se ne da izpeljati po razkosavanji zemlje v pritlikova kmetišča, ampak le po Mirovih ah zadružnih naredbah. „Kajti mala zemljišča na zahodu," pravi jako resnično Jurin, „ hiraj o izsesana po dolgovih in po nezmožnosti lastnikov. Kapitalisti si polaščujejo čim dalje tem več zemlje**) in monopolizujejo s ceno živeža, plačo delavcu pa znižujejo do miloščine. Spekulacije in bor-sna igra izpodkopuje javno moralo, kapital pa se kopiči v malo rokah. Tjjudje brez strehe in doma prete razdreti vse pogoje človeške družbe. Načelo privatnega zemljiškega imetka se je pokazalo pogubljivim za socijalni red.“ Sreča za Rusijo, da se pri osvobojenji kmetov ni, kakor se je od nekatere strani nameravalo, rušil Mir in da se je ta agrarna naprava ohranila v vsi Veliko-Rusiji. Res, da ima Mir tudi slabe svoje strani' — katera človeška naprava jih nima? — in da težko izhaja, ker je od graščakov dobil premalo travnikov in gozdov in ker je s plačili za davke in za odkupovanje preobložen. Sedanji car Aleksander je zato znižal odkupnino za 12 milij. rubljev na leto in v novejšem času ustanavljajo se kmetske banke, iz katerih dobivajo Miri posojila, da si od veleposestnikov kupujejo zemljo ter jo pridružujejo Miru.
Pri Slovanih se je ohranila še druga agrarna naprava, pri kateri tudi zemlja ni zasebna lastnina, ampak rodbinska in to je jugoslovanska zadruga. Kjer se je rušila zadruga in to se je zgodilo po Hrvaškem vsled madjarskega vpliva, tam je nastala velika revščina, zemlja se je razkosala in na vsakem kosu se je postavila bajta, da zdaj vse mrgoli kmetskega proletarijata.
*) Glej o Miru v Letopisu Mat. Slov. 1884:	Ob	agrarnem	vprašanji,
str. 62 id.
**) V češkem deželno-kulturnem svetu pritožil se je letos eden izmed društvenikov, da si jo Rotscliild na češkem že prilastil po nakupu 200.000 hektarov zemlje.
Pri ostalih zapadnih Slovanih so te prvotne agrarne naprave uže zdavnaj izginile, vendar so si ohranili celotne kmetije, dokler se jim ni usililo rimsko pravo z enakimi dednimi deleži. Pričelo se je razkosavanje zemljišč, pri Slovencih posebno v krajih, ki meje do Italijanskega in na mesto prejšnjih celih ali vsaj pol-gruntov stopila so taka pritlikova zemljišča, da se pri njih ne da več rediti živina. Kako bi torej izhajala družina s pridelki, ako nima druzega zaslužka?
Dasi tedaj vidimo in priznavamo prednosti slovanskih agrarnih sistemov Mira in zadruge, bi se zastonj trudili, ko bi jih hoteli uvesti pri nas. Ako so kedaj bile tudi pri nas take naprave, kar je verjetno, izginile so iz spomina in računati ter ravnati se moramo po sedanjih dejanskih razmerah. Z radikalnimi sredstvi, ko bi res imeli toliko moči, da bi jih ukazovali, bi ničesa ne mogli opraviti, ker se ne da hipoma predrugačiti vse narodno mišljenje, recimo o zasebni zemljiški lastnini, o prostem razpolaganji z imet-kom med živimi in po smrti itd. Tedaj moramo polagoma postopati in v okviru splošnega socijalnega programa urejati agrarne razmere. A tudi ne po kakem splošnem receptu, ker se je kakor pri vsaki uredbi ozirati na posebnosti krajnih in narodnih odnošajev.
Kjer je skupna zemljiška lastnina, kakor v ruskem Miru, tam se mora skrbeti, da se Miru omogoči obstanek, o čemer smo že govorili. Ravno tako z zadrugo, katera bi se morala ohraniti, kar se bo lahko dalo po odpravljenji nekaterih nebistvenih napak. Bolj zamotano je agrarno vprašanje tam, kjer je priznana zasebna zemljiška lastnina in pravoveljavno rimsko pravo z enako dedno pravico. Tu bo treba zakone bistveno izpremeniti, pa še mnogo druzih naredeb glede kredita, kupčije, šolstva in sploh pouka in asocijskega (zadružnega) delovanja.
Preidimo torej k posamičnim točkam agrarnega programa s posebnim ozirom na naše razmere, dasi so glavni uzroki propada povsod edni in isti, o čemer se človek lahko prepriča iz dotične literature.*) Začnimo
1.	z dolgovi. Najnujnejše vprašanje je povsod, kaj storiti, da vsled dolgov, ki so se nakopičili na kmetskih posestvih, ne pride na boben večina kmetij, iz česar bi gotovo nastala najhujša socijalna kriza. Zlasti bi so moralo zabraniti vsako novo zadolženje na hipoteke ali tako, da se sploh nobeden dolg ne sme več vknjižiti ali vsaj tako, da se ne sme več dolgov vknjižiti, kakor v neki razmeri do vrednosti posestva, recimo do dveh tretjin
*) Navesti hočem le nekoliko novejših del: H. Gerdolle, Dio Notlilage der Landwirthschaft und der liindlichen Vereinigung. Leipzig. 1884 — Wie kann den Bauern geholfen wevden? v Ferd. Knauer Berlin 188 4. — K. Preser: Die Erhaltung des Bauornstandee und die Gnindeigentlmmsfrage. Prag. 1884. — A. Skene: Ein Beitrag zur Beurtheilung der osterr. Agrai-frage. Wien 1885.
vrednosti. Zaključiti zemljiške knjige, bila bi taka bistvena izpre-memba dosedaj navadnega ravnanja, da za njo ni pričakovati večine v zakonodajalnih zborih, pri nas v državnem zboru, oe celo za določbo, da se dolgovi ne smejo vknjižiti, ako je posestvo že obremenjeno do dveh tretjin vrednosti našla se bo prav težko večina v zboru. Proti zlim nasledkom presilnega zadolženja se bo tedaj moralo postopati po drugem potu, namreč z določbami, da se kmetija eksekutivno ne sme prodati pod dvojno tretjino svoje vrednosti, kar se je že bilo nasvetovalo, a ne sklenilo v državnem zboru, dalje da ima pri eksekutivni dražbi občina prekupno pravico, da se kmetija ne sme razkosati itd. Schiiffle*) nasvetuje, da bi se dedni deleži in neplačane kupnine ne smele vknjižiti, ker se ravno s temi najbolj zadolžujejo kmetije. Ker je spoznanje splošno, da se mora ustaviti daljno zadolženje na kmetih, smemo upati, da bo zakonodavstvo navzlic kapitalističnemu uporu, nekake ograje stavilo vknjiženju dolgov.
Že obstoječi dolgovi bi se ne smeli odpovedati, pač pa se vrniti v amortizacijskih obrokih. Pri mnogih hranilnicah je že uvedena amortizacija; kjer pa ni, kakor pri kranjski, tam bi se naj od merodajne strani vplivalo, da se zahteva od dolžnikov vrnitev kapitala v obrokih, ob enem pa bi se naj znižale obresti; saj se je to letos zgodilo pri mnogih štajerskih hranilnicah Deželni zbor štajerski se je namreč po nasvetu poslanca M Vošnjaka obrnil do vseh hranilnic s prošnjo, naj znižajo obresti dolžnikov na 4'/a °/o- . Vse večje hranilnice so to storile in zahtevajo zdaj le 4’/-i "/o, toda dolžniki morajo toliko kakor prej plačevati, a kar je vplačila nad 41/2, odpiše se jim od kapitala. Kranjska hranilnica, katera si je že nakopičila do dva milijona rezervnega fonda, lehko bi posnemala štajerske zavode in s tem pričela z amortizacijo dolgov. Ako tega ne stori, prisiljena bo kranjska dežela ustanoviti si deželno hipotečno banko, kakeršne prav koristno delujejo na Češkem, Moravskem, Sileškem, po Istri itd.
Prva točka agrarnega programa se tedaj glasi: Dolgove vknjižiti na kmetskih posestvih naj se zabra-njuje; ako se pa dovoljuje, godi naj se to le do neke meje in le kot dolg, ki se ne sme odpovedati ter se mora vrniti le poletnih obrokih najdalje v teku ene generacije. Poslednje velja tudi o obstoječih dolgovih, pri katerih se mora zabraniti odpoved in se sme vrnitev le v obrokih zahtevati.
2.	Kot drugo glavno napako smo spoznali razkosavanje zemljišč, vsled katerega ostaja pri kmetijah tako malo zemlje, da rodbina ne more več izhajati, na odprodanih parcelah pa se postavljajo bajte in koče, da se vedno bolj množi kmetski prole-
*) Dr A. Schiiffle: Die Inkorporation dea Hypotliekarkredites. Tu-bingen. 1884.
tarijat. Silno je treba, da se ustavi tako razkosavanje in določi neka velikost kmetije, katera bi bila nernšljiva. Taki kmetski domovi (Heimstiitten, Hofe, homestead) bi se smeli le v celoti prodati ali predati nasledniku. Mnogo se sliši ugovorov proti vezanju zemlje, pa kakor sem dokazoval na drugem mestu,*) niso prav nič utemeljeni in izvirajo najbolj iz doktrinarizma in predsodkov. Kmet je vajen prosto razpolagati s svojo zemljo, kakor sploh z vsakim svojim imetkoin, torej bi ne hotel nič slišati o kaki omejitvi. Gotovo ne, ko bi se vezala vsa zemlja in s tem res ustavila vsa prodaja zemlje. Kaj tacega pa nikdo ne misli. Vezana bo le tista zemlja, katera mora ostati pri kmetiji, da na nji izhaja družina, vsa druga zemlja bo prosta, ko zdaj, torej bo dovolj zemlje za tistega, ki jo hoče kupiti. Dalje se očita, da se s tem ustvarjajo nekaki kmetski fidejkomisi, s kateremi se nekaj rodbin oskrbuje, ki se ne morejo odpraviti od kmetije, dasi jo morebiti prav slabo in leno obdelujejo. Tudi ta je bosa. Kmetski dom ne bi bil vezan na rodbino, kakor pri fidejkomisu, ampak le rušiti bi se ne smel ter bi moral ostati v velikosti in celoti, ka-keršna se je zanj določila. Prodati pa se sme prostovoljno ali po eksekutivni dražbi, ako lastnik slabo gospodari, toda ne zarad tacih dolgov, katere smo že zgoraj omenili, zlasti ne zarad dednih deležev. V tacih slučajih bi se smela le vršiti sekvestracija in ne prodaja.
Kmetski dom bi bil brez pomena, ako se ne zahteva, da na njem res živi rodbina in ga obdeluje. Kakor tedaj ob času suž-nosti nikdo ni smel posedati dveh ustanovljenih kmetij, tako bi se tudi zdaj moralo določiti, da nikdo ne more postati lastnik kmetskega doma, kdor ne bo res domosed na njem. S tem bi se tudi zabranilo, da se kmetski domovi ne združijo z veleposestvi, česar celo domikalne gosposke niso smele storiti z rustikalnimi posestvi.
Glede velikosti kmetskih domov je sklenila kmetijska enketa v Ljubljani 1. 1884., da bi se med taka kmetska posestva štela tista, ki imajo po katastru najmenj po 25 gld. in največ po 350 gld. čistega prihodka, toda kmetije z dohodkom po 25 gld. so vsekako premajhne, pritlikove in bi ne kazalo vezati tako malih posestev. Sicer pa bo o velikosti šla beseda deželnim zborom in zvedencem raznih okrajev. Kajti več zemlje je treba za eno rodbino v goratih, planinskih krajih ali na nerodovitni, kamnati, peščeni zemlji, kakor v ravninah, kjer so dobre njive in razkošne senožeti.
V Ameriki, kjer so zemljo na novo razdelili, odmerilo se je za vsak homestead 160 acres, toda v bližini mest so kmalu manjši postali homesteadi in se razdeljevali na 1/2, >/*, '/s in celo 1/16, ki je imel le še 10 acres. V obližji mest pa se tudi zemlja lehko
*) V razpravi: Ob agrarnem vpraSanji.
intenzivneje obdeluje in se lehko spečavajo pridelki tako, da rodbini ni treba toliko zemlje, kolikor na druzih krajih.
Ako se za kmetski dom zahteva taka velikost, da more na nji živeti rodbina, utegnil bi kdo vprašati: Odkod pa bo dohajal živež tistim ljudem, ki niso domosedi, če bodo le-ti samo toliko pridelali, kolikor jim je potrebno za življenje. Odgovor:	človek
ima tudi veliko drugih potreb poleg hrane, domosed bo torej moral pridelovati mnogo več živeža, nego ga potrebuje sam, da iz skupila za prodani živež pokrije svoje razne stroške za obleko, davek, obresti, vzgojo otrok, kulturne potrebe itd.
Druga točka je tedaj: Naj se ustanovi kmetski domovi, nerušni in take velikosti, da se na njih lehko preživi ena rodbina. Kmetški dom se sme prodati pa ne združiti z drugim posest v om in novi lastnikmora na njem bivati in ga obdelovati. Dveh kmetskih domov nikdo ne smeposedati.
3.	S to napravo je v tesni zvezi dedno pravo na kmetih Od istega časa, ko je rimsko pravo veljavno postalo za vse pravne razmere in so med drugim vsi dediči imeli pravico terjati enake deleže iz zapuščine, začelo se je tisto razkosavanje kmetij in tisto zadolževanje, katero kmetskemu stanu ne da več dihati. Kam pelje enako dedno pravo na kmetih, kaže nam Italija, kjer se je zemlja vsled njega razdelila na drobne kose, potem pa so si vse te male parcele prisvojili veleposestniki tako, da zdaj na Italijanskem ni kmetskega stanu, ampak le veleposestniki — zakupodajalci in koloni — zakupojemniki. Pri nas so k sreči pod fevdalnim gospodarstvom in tudi še po osvobojenji kmetov veljale glede kmetij nekatere izjemne naredbe, katere so bile kodifikovane pod Marijo Terezijo in cesarjem Josipom II. Kmetije se namreč niso smele rušiti, niti po smrti lastnika previsoko ceniti, da je prejemnik mogel dobro izhajati (dass der eintretende Besitzer auf dem Gute wohl bestehen konne).
Prav pametna uredba, katera nam je ohranila mnogo kmetij, ki bi se bile sicer razkosale ali združile z dominikalnim posestvom. Na Kranjskem, kjer je veljaven ostal Code Napoleon, napredovalo je silno naglo tako za kmetski stan pogubonosno razkosavanje. Leta 18G8. podrl je liberalizem še to poslednjo ograjo za ohranitev kmetskega stanu in brž so segli pohlepni upniki po kmetijah, spravili jih po tožbah na boben in za slepo ceno v svojo last, potem pa so jih razdejali in po kosih prodali, seveda z lepim dobičkom. Gospodarska kriza 1. 1873. je v svojih nasledkih mnogo kmetij uničila in da jih ni še več, zahvaliti se imamo le silnemu pojemanju cen za zemljišča. Kmetije na pr. v slovenskih Goricah blizu ' Maribora s 30 do 40 orali zemlje, ki so bile poprej cenjene na
10.000	gld. vrednosti in so bile v tej razmeri zadolžene pri hra-
nilnicah, po tisti krizi niso našle kupca zo 3000 do 4000 gold. tako da so jih morale hranilnice prevzeti za dolg.
Avstrijska vladaje predložila državnemu zboru 1. 1884. zakon, s katerim bi se urejalo dedno pravo na kmetih v tem smislu, da bi prejemnik dobil celo kmetijo z inventarom po taki ceni, da bi mogel izhajati. V istem zakonu se je izreklo, da imajo deželni zbori pravico z deželnim zakonom določevati, da se kmetije srednje velikosti tudi med živimi smejo le v celoti prodati, a ne razkosati. V Hohenvvartovem klubu je pisatelj večkrat opominjal, da bi se ta zakon moral rešiti še tekom zasedanja. Obljubilo se je, pa kakor marsikateri drugi koristni predlog, sporfiinjam le Lienbacher-jevih predlogov ob obteženji eksekutivnih dražeb kmetskih posestev, ob izjemi inventara od eksekutivne prodaje, ob odpisanji zemljiškega davka pri vinogradih po trtni uši uničenih itd. itd., ni se rešil vladni predlog, menda najbolj iz strahu in obzirov na kapitalistično stranko, katera seveda o taki neliberalni naredbi ničesar ni hotela vedeti. Ostalo je tedaj vse pri starem in ko bi kmetski instinkt ne bil pametnejši od doktrinarnih zakonodajalcev, razbilo bi se bilo še veliko več kmetij, kakor se je zgodilo v blaženi liberalni dobi.
V tretji točki se torej zahteva, naj prejemnik kmetijo v celoti dobi in sicer po taki cenitvi, da bo mogel izhajati in da ne bo imel preveč izplačil za dedne deleže. Ako se vrednost dotičnega posestva ustanovi po sodišči, naj prejemnik dobi eno tretjino čiste vrednosti kot prednino (praecipuum). Dedni deleži se naj ne izplačujejo, ampak daje naj se sodedičem le renta, katera poneha z njihovo smrtjo.
4.	Davki in pristojbine. Dokazano je bilo, da naklada nas davčni sistem zemljiščem taka bremena, da jih morejo nositi kvečjemu v dobrih letinah, katerih jo pa menj, nego slabih. No direktni državni davek bi se še dal prenašati, neznosne so pa priklade, deželne, okrajne, občinske itd. Dežele in občine bi morale opuščati sedanji način nakladanja in vsaj nekaj svojih stroškov pokrivati iz priklad na take človeške potrebščine, brez katerih človek lehko živi, na primer na luksus, potrato v obleki, v hišni opravi, najlože pa na žganje. Na Štajerskem so res leta 1880. sklenili dež. priklado na žganje, na Kranjskem se je to sklenilo za 1.
1885., pa v premajhni meri, le po 3 kr. na liter. Ker pa je celo pri tej mali prikladi bilo mogoče znižati za 2°/0 deželno priklado na direktni davek, smemo upati, da bo deželni zbor v prihodnje više segel in s tem dosegel še drugi dobri namen, kolikor toliko zaprečiti žganjepivstvo.
Tudi zastran pristojbin bi imel sklepati državni zbor nekaj olajšave za manjše kmetije, pa ni prišel do sklepa. Morebiti bo prihodnji zbor srečnejši.
Četrtič: Ako se zemljiški davek ne more odpraviti, naj se vsaj nanj ne nalagajo vse priklado, ampak naj skušajo samoupravne oblasti svoje stroške pokrivati po drugih potih. Pristojbine pa naj se primerno z nižaj o.
5. Po dozdaj navedenih sredstvih bi se imeli zmanjšati stroški kmetskega gospodarstva in tako zboljšati njegovo gmotno stanje. Treba bi pa tudi bilo pomnožiti dohodke. Ce kmet svojih pridelkov ne more prodavati po taki ceni, da se mu pokrijejo stroški obdelovanja in mu še ostane neka renta za življenje, potem je bolje, da zemljo pusti neobdelano, pusto in si gre iskat zaslužka kot težak. Sedanjo cene za žito so pa res že tako nizke, da ne kaže več žita pridelovati za prodajo. Tudi našim vinogradnikom delajo hudo konkurenco ogerska in hrvaška vina, zato bi no svetoval novih vinogradov saditi in celo starih bi se naj tisti opuščali, v katerih se zbog slabo leže le izjemno prideluje pitno vino. Tembolj se priporoča sadjarstvo, živinoreja in trgovske rastline na primernih krajih.
Na Nemškem in Francoskem mislijo ceno žitu povzdigniti po carini na tuje žito. Ako se na tuje žito nalaga na primer tri marke za q, ki se imajo na meji plačati, potem bo blizu za ta znesek žitna cena v deželi poskočila. Toda od vseh carin se da ona na žito najmenj zagovarjati, ako poljedelci spoznajo, da jim žito ne donaša nobenega dobička, obrnili se bodo do drugih strok kmetskega gospodarstva in končno še za svojo lastno potrebo rajši kupovali žito, nego je pridelo vali. Naloga gospodarskih družeb je, opazovati splošne svetovne razmere in dajati navode kmetom, katerih strok naj bi se poprijeli.
Peta točka bi tedaj bila, pomnožiti dohodke ; kmetskega gospodarstva s tem, da se gojijo tisto stroke po ljedelstva, katere z ozirom na krajne razmere in svetovni sejm obetajo razmerno najboljše dohodke.
6. V splošnem socijalnem programu zavzimajo asocijacije jako imenitno mesto. Delavci si snujejo podporne, bolniške, kon-sumcijske in druge zadruge, obrtniki hranilne in posojilne zadruge, da se vsaj nekaj odtegnejo gospodarstvu in sili včlicega kapitala in tudi 1-metje začenjajo spoznavati, da bi jim dobro služile-zadružne zveze zlasti gledč kredita. Na Nemškem je Schulze-De-litsch za obrtno-trgovski stan, Eaifeisen pa za kmete ustanavljal
take kreditne zavode na podlagi solidarnega poroštva ali zaveze. Ako se omeja hipotečno zadolženje, potem jo tembolj treba, da se skrbi za denarne zavode, pri katerih nahaja kmet v sili potrebni kredit. Pri nas Slovencih smo v novejšem času tudi na tem polji začeli prav marljivo in uspešno delovati. Že je nad 20 posojilnic, katere so v prvi vrsti kmetskemu ljudstvu namenjene in ki so že marsikaterega kmeta rešile pogina. „ Zveza slovenskih posojilnic11, sedaj v Celji, pa je postala središče, kjer se spretno in previdno deluje v prospeh in razširjanje zadruštva med narodom. Posebno nas sme veseliti, da je več teh posojilnic v rokah prostih kmetov, kateri jih vodijo z najboljšim uspehom. Tako zadruge niso le v gmotnem oziru koristno, temveč tudi dobrodejno vplivajo na značaj zadružnikov. Ker vsak zadružnik ve, da v sili nahaja pomoč, ako je vrodon kredita po svojem vedenji in delovanji, ima večje veselje do svojega gospodarstva, postane samo-stalnejši in trdnejši v narodnem svojem prepričanji in sploh bolj značajen. Nekak ponos ga navdaja, da z lastnimi močmi vzdržuje denarni zavod, kateremu zaupa vsa okolica.
Zadruge, bi se lehko in se bodo morebiti s časom ustanovile še za druge potrebe, na primer za nakupovanje poljedelskega orodja, mlatilnic itd.
Pritrditi moramo Schaeffleju, ki nasvetuje, naj bi se zadruge iz prostovoljnih izpremonilo v posilne tako, da bi vsak kmet moral vpisati se v zadrugo. Potem bi zadruge prevzele amortizacijo hipotečnih dolgov in dajale posojila.
Šesta točka je torej taka uredba kredita na kmetih po zadrugah, da se čim bolj omeji hipotečno zadolženje in na mesto hipotečnega stopi personalni kredit. Sploh se naj vzpodbuja kmetsko ljudstvo k zadružnemu delovanju.
7.	Končno smo dospeli do najimenitnejše točke agrarnega pro-
grama: do vzgoje in pouka. Kaj pomagajo vse še tako
dobro izumljene naprave in naredbe, ako se narod ne more z njimi okoristiti vsled krive vzgoje, ako gazeč v surovem materia-
lizmu ni sposoben vspeti se do tistih vzvišenih idej, brez katerih
si ne moremo misliti povoljnega urejenja naših zamotanih soci-jalnih razmer? Šola in cerkev morata imeti eden in isti cilj, vzbujati v mladem srci vse blage čute pravice — in človekoljubja, utrjevati versko prepričanje in iztrebiti nagone brezobzirne samopašnosti in trdosrčnosti. Realni pouki so koristni, pa ne v Darwinovem duhu in ne v protivji z verskim ukom. Človeški um je res mnogo iznašel, pa zastonj se trudi prodreti preko tistih mej, katere mu je določila roka stvarnikova. Mi vidimo
„Vedno vrtenje,
Prelivajoče se življenje,
Prerojevanje, prenavljanje,
Iz bitja v bitje presnavljanje/
zakaj pa se vse to godi, čemu je človek, čemu ves svet ustvarjen — „kdo reši nam uganko?11 Tistemu, ki ne veruje, nikdo; vernemu pa versko razodenje: njemu smrt ni večen pogin, temveč prehod „iz dola solz in zmot“ v višave večne resnice in neskaljenega mirti. Kdor sam ne veruje, vsaj naj ne bode tako neusmiljen, da moti versko prepričanje tistim, ki ga še goje v srci in ki bi trnjevo pot življenja čutili še huje, da jih ne tolaži svit neskončne večnosti, v kateri je ves ta svet, ki se nam zdi tako velik in imeniten, s človekom vred le kratka, neznatna epizoda.
Povedal sem svoje misli o socijalnem vprašanji, katere se bodo marsikomu, ki je vzrastel v mišljenji sedanjega časa, zdele le idealne želje, katere se pa ne bodo dale dejansko izvesti, ker taki uredbi človeško družbe baje nasprotuje cela človeška narava. Ali torej res ne smemo upati, da bi se narodi iz surovo materijalističnega mišljenja vspeli do tisto vzvišene ljubezni do bližnjega, brez katere ni povoljne rešitve socijalnega vprašanja? In ali res med človeškimi narodi ni nobenega, kateri bi mogel prevzeti to najimenitnejšo ulogo v razvoji človeštva? Ali ga ni naroda, kateri je sam čutil vso bridko gorje sužnosti skozi sto in sto leta in zato v sebi riosi usfniljenje do trpečih in voljo, pomagati revnim in potlačenim? Vsaki narod je imel v zgodovini svojo ulogo in ko jo je dovršil, izginil je iz posvetnega pozorišča, kakor izgine igralec za zastorom po končani igri. Kakšno ulogo pa naj ima stomilijonni slovanski nsirod, če ne zboljševati in urejati žalostne človeške socijalne razmere ? Ali ni največji del Slovanstva, ruski narod, pokazal še pred kratkimi leti, da je pripravljen žrtvovati svojo kri in premoženje v vzvišeni namen osvobojenja potlačenih narodov, ne da je iskal za sebe kakšne koristi? V ruskem Miru spoznali smo tako napravo, pri kateri ima vsak človek pravico do zemlje in so vsi Mirovci tako rekoč ena velika družina, v kateri je preskrbljen, kdor vsled starosti ali bolezni ni zmožen za delo. Slovani sploh so delavni, mirni in mehki, očita se jim, da le premehki narod. Iioja in bojne slave nikoli niso iskali. Vendar so se ohranili in množili in v kulturi stopajo z naglimi koraki naprej., čemu so se ohranili Slovani ? čemu v tako ogromnem številu, ako jim ni rešiti kake posebne uloge v človeški zgodovini? In katera uloga bi mogla biti velečastnejša in za srečo vsega človeštva imenitnejša, kakor rešitev socijalnega vprašanja? Ako Slovanstvo s svojega uma bistrostjo in svojega srca sočutjem uživotvori tisti socijalni red, katerega mora želeti vsak človekoljub, donela mu bode iz ust vsega trpečega človeštva nezmerna hvala in neskončna slava.
cocooococcccoooocoooooccoocoooooco
03 00 CD CO 03	^	H	-I '1 '1 '1 '1 -I OJ S>
iMO(OHO(SOO-;0'. Oi|^WtOHOfflOO
©
H-»	D-*	co	jP	M	JO	JO	co	4*	05	J51	p	t—•	to	p
OD	bi	o	b>	b	b>	'to	o	"©	*CO	"b	'b«	bo	o	V
4-	Oi i		d		CD	►—4	05	4-	to	d	CD	-i	4*	CD
00	J® 1	1 -a	OD	to	t—•	05	-1	O	O	OD	pi	p	p	d
to		OD	b	©	O	b	b	b	b	to	b	b	b	*—*
05	05	O	CD	05	O	-i	OD	OD	00	4^	to		o	to
o«	to	O«	4^	d	^1	4^	O	to	CD	—1	o	O	d	>—*
to	h-»		to	to	H4	to	05	05	4^	05	05	CO	CO	d	CO	00
p	>—4	1	p	>—»	►—4	O	p	p	p-	p	to	p	00	p	p	4-
bi	b		bi	b	b	4	b	4	b	~1	b	b	b	b	b	b*
^4	05		00	CD	h-4	GO	o	>—4	CD	GO	CO	05	05	05	oo	05
H-•	05		^1	-1	05	d	^1	05	05	05	GO	05	C-1	4-	CD	O	
to	05		4	4	O!	d	OD	05	d	4^	4*	to	05	4*-	to	to
o«	to	I	05	CD	OD	oo	4	05	O	CD	CD	d	4*-		05	OD
00	to		to	H-*	OD	p	pl	05	05	©	pt	p	p	O	d	p
b»	4*		4	to	05	b	b	b	O	4-	bi	bi	b	bo	O	bj
4^	-1		>—*	h-1	to	05	to	05	—	to	00	05	4^	4^	^i	4^
05	4^			05		O!	CD	to	H-*	H-4	►—»	CD	05	d	05	O	
4^	4-		4	to	d	4	4	05	^1	to	05	to	4*-	i—4 "o	05	to
OD	05		GO	d	to	4	O	05	05	CD	05	CD	00	CD	4^	
pl	p	1		p	to	pl	to	4	05	P	4-	p	9°	to	to	CD
4*	4>		io	bi	b	4	b	b	O	b|	bi	bi	b	►—4	4-	4-
to	05		-i		4	05	-i	o	to	►—»	to	05	o	05	00	CD
OD	to		OD	05	to	00	—i	4	to	05	*—	O	4-	►—*	tc	00	
JO	to	03	4	pl	JO	03	4	4	pl	4-	05	JO	to	05	JO	JO
*b	05	"o5	"o	"05	"o	05	"4	O	05		b	"to	"»4	05	(—1	"cD
to	to	O	4	CD	CD	4	CD	05	to	4*	to	4-	CD	05	CD	i-4
o	00	05	CD	03	05	p	pl	<p	pl	4-	p	to	p»	to	p	p-
b	05	b	to		b|	bi	4	b	b	b	b	b	b	>—*	b	b
H-*	05	>—	o	05	d	CD	00	05	05	O	CO	h-*	to	H-4	05	d
O	—	CD	d	.9?	O	.S?i	-H	to	h-4	CD	-1	d	O	C'	d	h-* _
to	to		4	d	d	4	to	4‘		>—*		>—*	»—‘	05	05	05
to	t—•		to	-i	O	05	o	05	CD	O!	CO	co	4-	4-	O	00
pi	p	1	CD	JD	05	09	p	4	to	p	pl	9°	p	4-	P	p
bi	OD		O	"05	-1	b	b	b	d	b	bi	'D	b	b	~l	b
to	d		h-*	CD	to	05	CD	to	05	05	d	^1	O	00	CD	^i
05	M		4	h-*	05	4	OD	4-	CD	CO	**4	d	05	•^4	«4	>—*
JO	JO		05	JO	JO	03	to	H-*	>—4	03	JO	j—	to	to	to	JO
"to	►—»		"o	H*	H	io	"cD	"cD	"cD	b-»	V	"oo	"o	"o	V	"o
4*	d	1	CD	CD	d	CD	to	4*	05	CO	o	05	00	h-4	O)	05
pl	p	1	pi	-4	►—*	pl	4	p	v-4	-1	P	p	p	p	p	p
b	05		b	b	b	b	bi	b	b|	b	b	b	bi	b	b	b
05	O		d	CJI	CD	to	05	05	to	o	00	d	CD	00	d	05
05			o	00		H-»	4»	05	-1	^i	05	4-	C	►—*	-4	05
to	to	05	05	to	JO	05	O:	to	to	b	to	JO	JO	to	JO	JO
V	"CO	o	bi	•a	b)	bi	h-4	b	b	b	V	C	"to	'b	bi	4^
~i	•^1	d	to	«-4	d	05	to	-i	to	4-	CD	C5i	05	05	CD	to
►—*	p	p	jS	r1	pi	4	p	00	p*	03	JO	03	p	05	pl	H-*
►—*	>—*	-1	b	bi	►—»	d	b	b	b	b	"-4	b	M	b	b	O
OD	d	-a	05	4	to	d	05	00	CD	'i	4^		CD	05	Oi	O
CD	to	05	4	CD	05	Oi	to	^1	05	d	O	>—*	CO_	00	4»	JP	
				JO			4	H-*	05		4-			►—‘		
		to	d	'cD	4		b	"cd	b	00	b	►—»	d	"to		4-
4-		O«	to	H-4	05	i		CD	o	o	to	00	05	CD	i	CD
OD	1	»—4		05	OD	|	O	p	p	p	9°	9°	H-*	9°	1	9°
OD		OD	to	4	b		b	b	b	bi	b	b	b	b		b
to		4	4	00	to		to	4*-	05	05	4-	o	to	4“		4^
H-*		05	>—*	05	•4		d	C5i	d	4^	^1	4**	to	^4			•*4
rf*
w
00
to
I 5 I
4*
H-4
00
b
05
o
I I I
05
I 21
CD
OD
CD
►o
C§
a
o*
p
cr-
<1 t»r
ir-
-J
M
N
p
"d
1
o
5’
p
o-
o
»d
£.
0
01
H
(O
(O
p
o1
p
o
§
H
(D
H
ID
p
tf
p
o
o-
B g
CD P*
I- Z
cr <d p «
I. Izkaz o spremembah v hipotečnem zadolženji na Kranjskem
od leta 1868. do 1884.
IGO TJ C5 I C
<o
■TJ
rt
CO
'■d
O
TJ
j c«
a
'-f
I
jco
T3
i c« C
1
rt
60
'E?
M -C
3 '£?
^2 rt .”2 C • —•> •»—< S 2 S o »
M
1 >3
'3? ° S “
N
03
>N
o>
Q
<05
>N
O
Q
rH	co		O	00	i-H		lO	CO	o
00 co		1	(N		00	1	co	»o	rH
co		1	CM			1	co	05	
co	lO		co		r*		»o	03	m
o co		1	o	r-H O			r* t- CO		
(M		1	r*		r-H		co	CO	
rH							CM	rH	
16	co’	co"	05	CM	rH		co’	"ib	co
co	r*			CO	co	■			co
05			co		00			rH	rH
CM						1	»o	(M	
co	(M		rH	CO			CM	t-	co
(M	rH		05				CO	uo	
O		1					05	CM	
rH		1					CM	rH	
»O	»O	O C1 05			r^»	r-H	05	O	
CO	»O	co	00	O	05 CM		O 1-		co
	co		co	co			co	CO	rH
05			i-H				co	05	rH
							co		
05	t>»	f—1	05	GO	(M	GO	m	rH	05
05	co	r-H		r—	t'-	05	rH	m	CM
05	T*		co	co	00		»O	rH	00
co			co		l-H		05	00	co
rH								H	
rH	05	CO	co	05	co			05	
O	CO	c*	co	CO	t—	i—>	O	rH	rt«
r*	co	(M	rH	05		lO	rH	»O	00
>c	05	rH	h- CO		co	1-	co	CO	o
t—	rH		05	CM	1—1	CM	rH	O	co
(M							CO	r—*	
~ 05	»O	00	GO	t—	-r	co	co		co
-H	03	lO	CO	CO	»-m	co	1(0	co	05
CO	05	»O	co	co	co »o		o	rH	
05	05					CM	o	rH	rH
CO	r-H		rH				CM	rH	
rH	05		05 rH		co	00	CM	t—	rH
lO		co	03	rH	co	00	0*	»O	co
CO	O CO		»O	00 CM		o	CM	05	OJ
lO			r-H	00	05	o	rH	»O	05
«—»	»o	i-H	O	l-H	r-H	t-	O	iO	
-r*			r-H				co		
to	O	05	•-H	»O	co	CO	co	co	f
rH	-H	(M	lO	CO	co	rH		*—»	CM
00	05	05	CM	lO	rH	CO	»O	CM	CM
(M	CM	O	co			05	t-	CM	
	03					L-			
co	CO	05	»o	t> 05 lO rH				T#<	00
o	rH	»o	o	rH	co	05	00	co	o
co	H	(M	CM	rH		Od	CM		
l-H	in	rH					rH		
r-H	»o	05	05	»O	co	co	0 3 2		
t-	co	r—l	O	rH			lO		
	rH	rH	*■*				CM		
»o	».o	~čo		’05~	CM	o		co	00
co	d	f-H	(M	CO	*"■	co	co	00	T*
(M	t— rH		t-	t-	O	l-H	t-	»o	
CO r*			r—t	05	I-	CM	r-H	05	rH
00	r-H		co	rH	CM			00	CM
							CM		
o
44
GO
f
co
k
<1
o
44
CO
"irS
S S,'! 5 •! js
PJ*	Jh	Viv.	m
o
44
co
<D
S
S CŠf a>co « W H>0 S Č5
z; « O oj '5* g
61)0+1,
•S-
§ g
^ .S
O 44
>co ^
® J2 3
o
44
>co
• F—<
I
N
s
'S
f—<
Oh
a
(D
C
lO rH i-H rH				iO
	rH	O ^		rH
	O	o co		»O
	rH	r-H		»O
” co	iO	co	CM	05
co	05	05	iO	O
CM	rH	co	00	o
	CO	i-H		05
	co	rH	!>»	o”
	rH	05	03	r-H
co	rH	CO	05	rH
	r*			CO
05	rH CM		rH	oT
05	CO	co	rH	CO
	00	rH	co	rH
	rH			CM
CO ^		05	CM	oT
O	O	»-h	CM	05
rH O t>				r-
H	co		rH	05
CO	b-	CO	05	rH
		co	rH	GO
»O	»O		lO	co
rH	CO	CO		03
	CM			co
CM	»O	rH	rH	cb~
CM	05	H	05	03
rH	05	I-	rH	o
05	rH	00 rH		H*
i-H	CO			05
co 05		CO co		vT
C0		co		00
CO	05 CO			CM
»O	lO	rH		co
				rH
CO	rH	rH CO		co"
		CM	rH	00
»o	iO	CD	CM	05
00	CO	CM	rH	CO
rH	00			o
				rH
CO	»o	CO CM		CO
o	CM	rH	r-H	co
00	rH	rH	CM	»o
	»O			co
	i-H			rH
™ 05	\cT		“o	co"
rH	r-H	i	rH	rH
	CO	1		CO
»H	o		rH	co"
	rH	r		rH
	CM	1		03
rH	O	rH		oo"
rH		O	r*<	»o
rH 00		rH	CO	
05	00 CM		03	03
	CM			rH
o
44
c«
^ g
>C0 O M
S 44 J m e« S c« Oh o m Q
S '
§*“
rt
'Y:^«ro
III- Izkaz
vseh do konca decembra I. 1882. v zemljiških knjigah c. kr. okrajnih sodišč v okrožji c. kr. okrožnega sodišča v Rudolfovem vknjiženih dolgov in število v letih 1880., 1881. in 1882. na javni dražbi prodanih kmetskih
posestev.
rjidnijg vžau
qflUMd]|M|fUO^D dII i|iaaz;ru!|A
rt
TJ o rt
o c« n Ph£
<x>
a
č
0}arj
«0	«o	CO	(M			O			e*			rH			T	tH
o	e		05			-f			i'-			00		!>•	H"	05
	»o		1 50	1	1	o	I	i	r-	1	1	05	1	t>	t-	
CO			1 fr-	1	1	$	1	l		1	1	CO	1	rH	rH	CO
	»■H					co			rH			»O		OJ		
(M	CO	05	00			H			CI					T-H		O ~
CO	05	T*	00			CO			rH			»o		X	3	rH
»O	rH	(M	1	1	1	»O	1	1	O	1	1	lO	1	00 O 05		
CO CO		CO	1 CO	1	1	rH	1	l	CO	1	1	rH	1	lO		CO
T—(	rH	(M	OJ			»C5			(N			05		rH		
	h-	co'	CO			.C			b-			t—		O	»o	(M
	tr-	CO	CO			3			i—1					t- co		
	rH	o	I (N	1	|	co	1	1	co	1	1	t>-	1	<N		CO
CO	O	CO	1	1	1		1	1	.o	1	1	00	1	t'- Tfl lO		
rH	(N	(N	(N			O						(M		(N	rH	
												T-H				
O	tH	"of	O rH	oi	"o	v*	~ei	o	tH	ČT	■©	rH	Ol	O	rH	OJ
00	00	oc	CO 00	n	CO	00	CO	00	00	00	r	00	00	/	CO	00
CO CO		CO CO CO 00			00	00	co	00	CO	co	00	co	CO	00	00	00
rH	rH	rH	▼H rH	»H	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	tH	»“H	rH	rH
CO	»O	(N		1	1	rH	T	1	O	~T	1		1	rH	co	GO
04	CO	CO	1 (M	1	1	05	1	J	co	1	1	rH	1	(M	rH	
g d-a
ra s '1 g I
o1’®	60:
S a '5\2 ■=
CO § g S ^ “
• rt
,'?3
* M ^3 « O o
! . Cfl
CO	O	X	(N	05		
C0	00	t-	(N	(M		
(M		CO	CO	CO	1	
(N		-t*	CO	(M	1	
				rH		
1 1 1 1 1 1						
05	05	co	co		CO	
O	rH	00		(M	o	
		co	b-	rH	o	
rH	T-H	1'-		»O	05	
		o	»O	05		
		rH		CO		
co	-♦*	co	^4		co	
OJ	CO	-t	05		(M	
05	O	l'*	O	I	CO	
co		OI	<o	1	-t	
co	rH		OJ			
1 - [ 1 1 1 1						
»o	CO	(N	00		00	
t-	O	-f	CO		r-	
CO	00	rH		1	co	
	r*	(N	OJ	1	04	
lO		O				
1 1 1 1 1 1						
\Q	•**	t-	rH	\G		
CO		o	CO	O	C0	
		co	I-	CO	00	
co	S	o	o	co	O	
t-	»O	05	00		rH	
						
r
(N
O
05
00
(N
O
05
00
o
05
oo
(N
O
o
o
s
GO
00
(M
CO
00
r-.	05	05	co	05	00
»C	CO	O)	rH	O	»o
05		CO	rH	»o	co
co		t-	O	»H	co
O		OJ	CO	co	OJ
CO	05	»O		t-	l>-
rH					rH
1	1	_L	1 '1.	1	J	
(N
00
t-
©
(N
K?
O
1
*
s
9)
O
b0
o
a
o
|
o
1 ' 1 4190	iO CO 1 ° 1 oo (M		 17313	O 05 CO CO 1 rH t-1 CO	3152 13017 3730	tH tH 1 2	lO o ^H h- tM <M 1 CO CO tH 1 CO C- 05	>o o rH OS t'- ca	
16211	504-21	21971	9493 2117	9262 14326 3544	8207	CD »O ^ iC I" tN 1 (M •rH CO 1 05 GO 05	o rH co co rH	
1 23175	45477	31829	O tH CO CO 1 CO 'N 1 O rH	10509 13567 5695	7539	16345 14625 12454	559256	
OOCOGOCOCOOOCOCOOOCOCOCOCCGOCOCOGOCOCOCOGO
OOCOCOCOCOCOCOCOCOGOCOCOCOCOCOCOCOCOCOCOCO
1 2	MSN	CO iO	| 05 (N	rs" i	O (M	I H lO 1 co co (N	661
i i i m i i							1
	05	o	(N	o		O	co
	05	▼H	(M	CO		o	O
i	t-H	CO	(M		1		co
i	rH				1	(N	rH
						rH	»O
i i i i i ■ n i							f
iO		05	CO	xO	»O	O	CO
	r-	^H		CO	O	»O	CD
CO		(M	05	00	o	(N	O
05	co		(M	co	(N	rH	05
	rH	(N	rH		tH	rH	CO
							O
1 ‘1 II 1 1 1							1
	rH	O	co	CO	CO	O	TO
	»O	CD	h*	o	CO	CO	co
**H	05	O	05	co	CD	<N	t'-
CO	O		CO	o	CO	rH	o
(N			rj<	co	»O	tH	co
						rH	i>
1	■f"	1	1	1	1	1	i
<N	co	(M	o	CM	l'-	O	
rH	rH	rH	rH	:o	05	O	r—
	rH	05	rH	r~	(N	X	
Tj«	CO		h-	05	CO	o	10
»h	co	»O	(N	co	rH	no	=>
						CO	
1 1 1 1 1 “1“ 1							ir
CO		(M	05		05	o	(JO
tH	co	O	CO	co	»O	o	oo
r»	tH	co	CO	O	05	05	Lrt
o		r-	05	iO	(N	co	•=«
05		05	co	tH	OJ	co	
*		CO	(M	rH	CO	(N	00	
	JZ	r	JT	r	“ "1		t	1'
h-	o	▼H	o	O	rH~	o	
	rH		o	O	05	o	so
rH	rH	»10	1—	rH	O	■*H	
00	CO			ca	t'-	o	
(M	05	rH	05	CM	tH	»(0	
(M	tH	04	rH		co	CO	
1 1 1 1 1 f 1							1
CO	CO	05	CO	CO	rH	o	O
'M	CO		\Q	co	O	rH	▼H
O	C0	r-	(M	rH	co	xO	t-
CO	CO	co	00		co	<M	70
O	o	i'~		co	(M	rH	t-
rH	05	CO	CO	00	r*	vO	t'-
	'							05
l~	1	1	1	"T	1	1 1	1
O	C0	co	co	CO	<N	O	(Tl
(N	co	\C3	05		<M	O	^5«
O	05			CO	CO	05	OO
CO	t-	co	05		O	\C>	!tO
1»	rH	o	CO	»O	00	05	
l-	CO	o	O	CO	o	tH	*
	rH	tH	tH	rH	-*1-	co	
>8
£
a
."2
S
o
>
a
o
•n
&
a,
n
o
>N
C5
>N
C
c3
N
J
ci
P
a.
d
co
88	ITT". Iz-
vseh do konca decembra 1. 1882. v zemljiških knjigah c. kr. okrajnih sodišč.
letih 1880., 1881. in 1882. na javni
' Ime c. kr. okr. sodišča	Skupni znesek na zomljišča vknjiženih ' dolgov		Obresti se					
			1 b 1 o» o '	0	6-6°/,		6—7°/o	
					o d			
	gld.	kr.	Rld. 1 kr. |!		gld.	kr.	gld. | kr.	
l| Postojina	1048214	—	697G25	I	319264	—	12907	—
Brdo	1810G15	—	1002730	— 1	515085	—	227874	—
11. Bistrica	1331098	30	533G77	17	210528	13	221054	—
Idrija	1120344	98»/,	898791	37	122472	88«/,	94082	65
Kranj	G258597	—	4618501	—	L114887	—	488513	—
Kranjska Gora ✓	1713018	2	1198068	72 */4	514949	29'/,	—	—
Lož	1124664	28	676922	50	234374	73	148964	34
Loka	1633G51	—	1404439	—	226759	—	2453	—
Ljubljana mostno od lir.	G7246G7	58	3816439	18	225959	83	451084	62
Litija	27G5624	31	1957865	11	1 “	—	542614	467,
Logatec	2180340	—	1035742 .	46«/.	572842	45	429040	34»/,
Tržič	G89442	94	342663	71	260271	11	83408	12
Vrhnika	2546200	—	2596200	—	227000	—	■ 10100	—
Radovljica	2207187	—	657708	—	1078426	—	447535	—
Senožeče	499940	—	296664	—	! 182434	—	6787	
Kamnik	3480179	8	2824483	25	566355	61	50759	11
Vipava	2231865	15	1795062	91'	352895	73	51676	51
Skupna svota	39371648	Wi,	26029383 39 >/4		”58734	27 13268653		ur
Izeuz	81
v okrožji c. kr, deželnega sodišča v Ljubljani vknjiženih dolgov in Število v dražbi prodanih kmečkih posestev.
plačuj ej o po							/o	£ žs .2 o2 g P/N QJ 2 N o-a* * p 2 .ll-	Leto	Cene j seje za	Prodalo	1 !.■-§. =."S -3 ■SI E Je l-s km.
1 oo o	0	8—10% |		10—12% |		usti 12						
				d o								
gld- |	kr.	gld- j	kr.|	gld- |	M	gld j	kr.			gld. !	gld.	
								1 4	1880	41471	3393!	1514
10228		2476		1250		4464		12	1881	17858 13173		10804
								\ 9	1882	14970	10777	10042
								1 10	1880	18689	13562	3807
60472		4454						15	1881	19529	13949,	10556
								1 4	1882	3350	5211	190
								( 24 !	1880!	31788	17109	24O01
9807			267627		76411		11994	—	15 i	1881	19856	11771	11183
								1 7	1882;	9700	5292	6226
								1 4 i	1880;	3033	2996	488
3355			1220	—	423	58	—			3	1881	12430	11945	7283
								1 3	1882	2935	2111	1449
								| 25	1880,	35529	29240	12846
32084	__	3562	—	1050	—	—	—	13	1881	17622	15655	9783
								1 16	1882	10465	8285	3517
								1 2	1880	4810	4i30	1501
								7	188l|	7378	6750	1972
								\ 1	1882;	1152	1405	63
								f 18	1880	18025	17899	9374
184G1			13749	20	31992	51	200	—	7	1881	7893	6742	4545
								1 6	1882	4388	5266	1297
								1 17	1880	36056	40107	61886
						—	—	_	— .	—	19	1881	26292	22570	10357
								1 11	1882	13656	14844	7070
								jr 48	1880	64371	55495	16562
74259	54	118685	36	4149	—	460	—	22	1881	' 42723	1 23972	8435
								!l 18	1882	1 40634	28808	5462
								1 13	1880 12931		12368	4839
128610	15 >/,	i16244	80	20289	78	—	—	18	I8il	26709	2053i	14316
								1 24	1882	31913	22948	17427
								f iO	1880	48797	29576	17340
82374	90	44519	37	10191	31	5629	16	14	1881 21345		15103	8936
								I 15	1882	26444	24730	7468
								[ 2	1880	6850	4096	1671
				3100	—	—	—	—	—	8	1881	10205	9997	7227
								1 1	1882	215	215	385
								( 6	1880	11893	8716	5074
32500			4600						6	1881	7039	5415	3006
								\ 14	1882	23159	18198	15990
								1 7	1880	6621	6706	1130
4107			11000		8161	—	250	—	8	1881	8431	10007	3229
								\ 7	1882	8199	9729	1139
								6	1880	10135	4200	5835
5125		532		5448	—	2950	—	3	1881	3941	650	3291
								l 5	1882	5075	2779	2302
								1 12	1880	13984	16089	7983
20091	39	17925	41	6409	31	155		15	11881	22064	17928	8585
								1 9	1882	16122	14941	4849
								15	1880	19435	18904	13871,
24280	37	9704	63	1076			170	—	22	1881	22618	19587	24180
								\ 21	1882	19586	18664 12675	
50575J	35‘/.	616399	Ti	1166860	|49	26272	Te	611		||871990	7038834|l4a5038	
T7\ Izkaz
onih kmetskih posestev na Kranjskem za leto 1884., na katerih ni v zemljiških knjigah nič dolgov vpisanih.
>
o
tp
o
nd
-S
'S
d
M
>
O
Ph
^=3
13 *8 , S
M
'>
Vu9j§j7n jouh^iu osiu 1 'J ‘bajsosoj
q!nj°|poj
«A)sosod
TJ
O
M
O
H^OOCSCOOICOCO^NOCDCO h CO O COCDO^|OQOOCOCOCOCCCD(N CO »O O iOXcnCQCOCO^(MQTt<(MT}'
 _______________TH__	  CO
O
(M
X
^ »O lO
I i10
CO (N
>o o
05 H
co
co
l>
(M
O kO CD
»O
CM
CO
I S I I I
rm i
—h t>
1	1		1	“1	II		T	~f	CO	T	1	T	CO	co	:r r	
1 1 1 1 M II 1 1 1 1 1 - 1 1 1																
	|	00	1	1	tH		i—H	1		|	i	i	(M	»o	i	1
	1		1		co			1	rH	1	1	i			i	1
1 ! M 1 1 1 1 1 1 1 1 1 150 1 1																
O	1	■M	1	»O	o	00 »G		.	<N	i	i	i	CD	CD	■	(M
	1	»—	1				o	1			|	I		iO	|	oo
							rrt	1		i						<M
	|	1	1	1	1	1	1	j	'—4	1	|	i	1	CM	T	1
	1	J	1	1	1	1	I	1		1	1	i	1		i	1
~<N	05	<N	»O	Ol	»o	CD	rrt	00	CO		o	o	<N	05	»o	oo"
O		rrt		CO Th		CO		OJ	00	00	co	»rt	(M		T*	
«—<		rrt								co						»O
05 O		CM		T*	»o	CD	O	Ol		(M	rrt	t-	»O	t—	t-	ca'
vO	o	iO				»O	—	co		co	05	T*	r—1	t*		
	»rt													rrt		
GO						co			co				CO	rrt		
	1		1	1	1		1	1		1	1	1			1	1
9 0 2			o		8 5 3			'5	05	T*	CD	CD		CO	?1	O
	co		rH	co			00	rrt		rH	r—	T*		co		O)
05 CD
*+ T*
^ co
CI
Oti iO 05 CO C<l (M CD «0
^ co co
05
co
M MIJ i I
cč
.	•	M
. ^
's ^ "S :5’ g 2 “S ^ :-F
o *-i .13 r£J f-j	O o -rt	O *h fH
a,cqm2ww JJJ
e«
eS . ^
rt .2,11 >U 'S
M • rt bo vv-i . rt.
O
O
<D
v° JA
o
►N C
II
co te
•	o a
-m
a?
•	d)
S
c3
cg ,|
SŽ
Ph £3
• rH • r— > ^
O)
>o
fS
o
co
J3
O
M
O
*—< GO ‘O »O t'- -H CO t“H »“H	^ »C 05 CO t- t- CO 05 O OlT^rHClCOCM^t-CO lO 10 CO <N O CO H -f r-t	
1 1 1	Ci r-H t*— CO CT> I -H CO (M Tj« I 1 xO 1 00 oco 1 1 f—1	
00 o 1	1 09	
1 1 1	IIIIIIII1	
1 1 1	II II II II 1	
1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1		
1 1 1	1 II II II II	
. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1		
1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1		
1 1 1	II 1 II 1 II 1	
1 1 II 1 1 1 1 1 J 1 1 1		
1 1 1 1 1 1 1 00 M 1 1 1		
1 ~ 1 1 1 II 1 1 1 1 1 l		
1 1 1 1 1 M - 1 1 1 1 1		
MINIMUMI		
II II II M II 1 M		
1 « 1	II 1801 - II 1 1	
II M M 1 i i i II 1		
i10 t 1 * 1	1 1 1 ^ *”“* 1 1 ^ 1 O -N 1 | ^ co	
co 1 00 1	GO -6 >0 CO CO O I »o 1 co - | I co ^ 1 (M 1 II CM	
CO 1 1	1 S || 1 M II	
333 2	CO CO r-H O | ■* | | - | | -co	
a>
>o
S M
>o ^5 C 'o>
ct
o
'•p
-2
<X> o
>:_> .g
OJ s -s XI
® <5
S -S ‘E* s
o pQ o
>N	O)	C
d rt _*h j-*
co
00
00
4$
©
TJ
I
N
(tf
H
N
p.
Hiš
>
h:
kI
a
0)
f
M
Ph
C?
O.
0
c8
feO
* §-
ca ; d:
Ho .* S” - n
i'=
Ai-i
■2 g
•P* £
® E
'£m
S* g 1-3
N
			«	a»						«	M				a%			
H										ir~								
-3	rH	h	uD	rt«	CO	03	co	O Dl		00 03 03			o		CO	03	UD	O
		CD	D		CO	co	03	rH		UD	co	00	co	Dl		t-	i-H	UD_
	CO	00 03			CD		00	CD	Dl	»O	»o	o	i-H	O	co	CD	CD	Dl”
	to	Dl	rH	iO	00 03		Dl	uD	rH	00	UD	t'- co			03	r-H		03
	CD	CO	03	UD	rH	00Dll>*^t^^DlO3T*<Ot^^G0												
2	O	r* CD UD			00 CD		CO	Dl	rH O		O		»o	CD		CO	co	rH
Ti)	co		co	r-H	co	r-H	UD	co	CD	rH	co	r-H	rH	co			CO H*	
				1							ct							
J2	uD	CD	Dl	1	r—l	i-H	H*	o t-		rH	O			»o	»O	03 O		O
		03			»C3	CO	co	co	00 CO 03 co ^					r-	t*	00	00	00
	co	tH	rH	D	00	CD		UD	03	03	rH	Dl	O GO		oo	o	03 03	
	©	UD	Dl	00	UD	Dl	r-H	Dl	Dl	03		rH	r>	IO	rH		CD	00
	h* CD 00 UD 00							Dl	co	^ CD		C—	t- H*		i—H		uD	t-
■feb	co		p""1				CO		Dl		CD		uD	Dl	co	CD	»O	Dl
I	co	03 t*		t-	CO	CD	CD ^ CD				CD	1	1	03	»o	CO	rH	rH
	03 CD		CD		00	Dl	CD	03 UD			03	1	1	Dl	UD	CD	_2L	co
	iO	03 00 Dl			O »O 00 Dl				O		O		r-	oo	r-H	CD	Dl	00
	CO	CO 00		D	D	00	CD	O	rH	00	r-H			co	I"	O	iC3	00
	iO	00		CD	Dl	03	CO	co	O iO		03	1	vO	TO	D1	5	• O	CD
"feb		ud	rH		CO	r-H	CD	co	co		r-H	1		Dl	UD	co	Dl	Dl
ti	Dl	03	»O		03	rH	O co ^				iO	rH	rH	Dl		uD		CD
		03	Dl		co	CD	rH	co	CD	T	co	03 CD		03			00	t—	CD
	cc'	CD O		03	T*		UD	03	t'-	Dl	00	T*	03	CO	co	O	Dl	
	co		o	O	CD	O	CD		03	03	C3	O	O	r—1		CD	03	uD
T	©COOOCDh*CDOOOCOC3											Dl	I-	CD	O 00 00			rH
Uh	:o ^		co	rH	CO	rH		Dl	CD		Dl	rH	rH	co		CO	Dl	H*
t-i	co	03	03	t"-	CO		r-H	O	Dl		»O	»D	03	»o	CD	»C3	r-	
	<M	co	C0 CD		oo	UD	r—	co	rH		03			rH	co t^		up	Dl
	00 05		CD		O Dl		03	t-	—		rH	co	i-H	r-H	co	CO	Dl	O
	uD	CD		.—>	D	r-H	IH	UD	Dl	co	UD	co	Dl	O	co	co	Dl	rH
	00	O	vO	UD	Dl	UD	iC3	03 O		03	co	•—.	O		00	CD	t—	03
'ib	di	T* CO		r-H	CO	r-H		rH	CD		Dl	rH	rH I-H	co	co	CO	Dl	co
ti	00	03 03			CO			O Dl			UD	»O	03	»D	"CD	UD'		IH
M	Dl	co	00 CD 00 »O				rH	co	rH	T*	03			rH	00		uD	Dl
	"co	Dl	D		O	Dl	C3		r-H	H*	r-H	CO	r-H	rH	co	CO	Dl	O
	iO	D	t—		CD	rH	t"-	UD	Dl	co	UD	co	Dl	O co		co	Dl	i-H
•d	oo o »o			»O	Dl	iO	UD 03 O 03				CO	rH	O	T* 00 CD			t-	03
'feb	(M		CO	r-H	CO	"	^ H CD				Dl	rn		CO	co	co	Dl	co
			«	cq						«					cs			
»i			T-l							r4					rl			
J4	»c	O	CD	03	03		rH	co	rH	Dl 00		T#< 03 C0				Dl	CD	03
	Dl	03	IO	CD	-<*	»O ^		r-H		T* CD		03		rH	CD	03		rH
		03	»o	CD	O	co	03	CO	dT	O C3		»O	rH	t—	rr	O	CD	03'
	CD	00	m	D	00	UD	rH	co	co		03	00 co		»O	CD	r-H	rH	CO
2	CO	co co Tf			co		CD	Dl	CD	00	CD	O 00		Dl	03		O	
'feb	t>	UD	D1	03 O		03	00	Dl	t-	»o	H*		CO		CO	Dl		
	rH	Dl	Dl		Dl		Dl	rH	co		rH		CD	Dl	Dl	Dl	rH	Dl
										•			S					
c«
•a
>o
&
Q
'A9jS -JOd^Z
c« • M
«.3 :S *
00 O
o j* P-i-CO
rt	'S
O	«
' R ®
K ’>* OJ
O
• O
c«
to
O
J4
O
cJ
•
0Q
C
oj
*•	w	O	j	•	r-»•>—»
O rn © ri*S -52. O G _q _q
'S	© ^ *2 IS 2 2'g => g, o	ti o® o
P3i=jwf>w3t2wi3 w ^ s s
to o _ a
.-TJ ^ 2
^ - p8>^*
c«
-H C1 CO ^ lO <© 1> 00 03*'© <H (M	CO	»O	O	l-	CO
»—< rH r-H	r—<	rH i—,	r—t	r—<	*—»
00 <-H	00	10	g)	lO	CO	Tjt	CO<M
Cl)(>CliO<D®t'OOrtlOl[)Offi io rf o o (N ffl m i' « io n co rH 05 lO r-H H O CD »O tH T-H »O >Q O
^HOOCMCOCMt-COrH
CQ(M05rHfHC0^l>
| H O CO
_ ^J-5. 00 h	t-	oo	co 05	as
C5»Or-lOCO(M^-t^C^r-«»Or— aiiOOCOG)CD<MCOH(NHa3H (M CO ^ H (N	r-H	r-H	r-H O
(M
05
lOV
o
CO
t-
00
CD »O	O <M	C0	CO	O	<M	05	C0	05	O	O
05	CO	CO	(M	H	CO	CD	l>	rH	05	CO
»O CM	oo CDO	CD	O	rH	»o	(M	CO	C1
OCDCNOCOOOCOCDOOCD^COH 05 05 »O t'— »O 05 l>* CD CO rH ‘O H r-H CN^HOJ-^HphhCOh^iM
l (N(M(MCD^*»OCD05rJ(NHH
 | CD	t^_C3	'O	t'	CD	>0	05	CO	CSJ
05 ^	CD	CD	O	^	05	00	CD	*-h	l>	CO	00
05 t'	t'	0	r-	lO	CO	0	O	CO	CO	H	05
O CO	(N	t>	05	O	CD	»o	iO	CO	<0	lO	05
hCOt)<HhCDhHCOO(NCO(M
lO o O C\ CO rH O 05 CO CD H Ol ^ cohncoHCDomiOHio-^^
-t CD lO Ol CO CO CO CD O >0 iO h h C0''^C^CD0505'^I>-»0CDC0O«-h O O O CD	-*
H CO Tji H
t-COO-^COO^COCO
HiQhhCOiQC^CO(M
»O o »O <M 00 rH o 05 CO CD h w ^
COt^rCOHCD(N(NlOHlOHH
^CDOlMCOCOCOCDOiOiO^h CO^(NCD05 05^b«OCDCOOrH O CD O CD h CD »O	CO O ^ CO 00
r-H CO	rH rH lO rH	r-H CO lO 0-1 CO (N
OO50O'^(M^'^int'COHO5 l> 00 H lO CD CO 00 <M 05 O
T* rH t-0500CDlOCDrHt^HC5t'-
N 05 lO 00 CO H ^ (M lO Ol CD O T*I>tHC0<MCDCOC^O5CD<MCDCD CD (M >C O rH lO 05 05 O rH lO O t— (N C1H H CO	WCOH(N	H
§
. C« _
^ a>
JS ‘3 o ®
>n ^3 ^ -y
M « »
S 3 fl
M •
Uj
<d a> cl>o 0)
>N - — ® O'«
05
CD
»-H
o
o
o
o
05
lO
CM
CD
a3
Ph
J3
M
H s-s I
a> cC ,
rt
>
a
c$
50
a>
hp?Medo=5*cs3 mnmho>
~C5~ O rH CN CO rji lO CD t- CO 05'©“«-^ j-h Qq<M<NC^CTC^O»(MOC^COCO
Zenitvanjski običaji.
A)	Na Gorenjskem.
(Zapisal f Fr. Jos Remec.)
ri vseh količkaj naobraženih narodih nahajamo vesele in žalostne običaje, spremljajoče razne, radostne in tožne, bolj važne slučaje v našem življenji. Vselej kadar se človeško srce zelo raduje ali močno toguje, skuša dati dušek svojim občutkom, veselju ali žalosti, želi deliti jih s svojimi bližnjimi, znanci, prijatelji in sorodniki. V življenji človeštva vedno ponavljajoči se važni trenutki kakor: rojstvo, imendani, ženitve, smrt in drugi, v katerih se naši občutki povzdigajo do vrhunca, izzvali so tudi način, kako se imajo oni spremljevati z dejanji, kateii naj povišujejo radost ali lajšajo togo. Pri vsakem narodu ustanovila so se taka dejanja za posamične slučaje jednako in nastali so — običaji.
Običaji se razvijajo posebno med zdravim krepkim narodom po deželi, tam kjer je družinsko življenje bolj navezano jedno na drugo, kjer so prijateljske zveze stalnejše in trdnejše, kjer egoizem še ni razširil v toliki meri svojih korenin. Po mestih so oni že bolj redki, posebno v novejšem času, kajti zaduša jih „ kultura", tista kultura, kateri je vse, kar je v kakem redu in dejano v kake meje — protivno. Kdor hoče torej spoznavati običaje kakega naroda pri raznih prilikah, naj jih ne išče po mestih, odpravi naj se med narod na deželo.
Jeden najvažnejših trenutkov v človeškem življenji je nedvomno oni združenja dvoje ljubečih se bitij k dosmrtnemu skupnemu žitju: ženitev. Kakor pri vseli narodih, obhaja se ta važni imenitni korak posebno slovesno tudi pri nas Slovencih. S srečno novo zakonsko četo vesele in radujejo se njeni sorodniki, prijatelji in znanci in vsi obredi in običaji pri tej priliki imajo na sebi poleg resnosti važnemu trenutku pristujoče tudi pečat radosti in razveseljevanja.	f
Že kot deček imel sem večkrat priliko opazovati v svojem rodnem kraji na Gorenjskem vršenje ženitev, toda le od strani,
kajti nezreli mladeži no puščajo radi prodirati v svatbene tajnosti, a pozneje se mi je podala priložnost razmotriti vse zanimljive podrobnosti ženitvanjskih običajev, katere hočem v kratkem tu opisati z opazko, da se tu in tam nahaja pač kaka mala izjema, da pa v bistvu nikjer ni dosti razločka.
Ženitve iz same ljubezni sklepajo se pri našem kmetu le red-kokedaj, kajti vse okoliščine primorajo ga, da jemlje tudi ozir na premoženje. Ko dobi kmetski sin posestvo v last, prevzame ž njim tudi navadno precejšno kopico dolga, namreč doto svojim bratom in sestram, in gledati mu je, da kaj priženi, ker sicer bi sčasoma moral iti po zlo. Išče si tedaj neveste s primernim premoženjem, no poleg tega vsekako gleda tudi na njeno zunanjost,' duševne lastnosti in zmožnosti. Zato skuša najpoprej seznaniti se osebno z dekletom, če ga namreč še ni poznal, in ko je je že spoznal, ko mu je povšeči, stavi mu usodepolno vprašanje, ter potem še le stopi pred njegova roditelja. Če mu ono sam6 odbije, ne nadleguje ga več, išče si druzega. Roditelja, se zna, imata svojo odločilno besedo. Ona preudarita ženina in njegovo premoženje na vse strani in potom še le dasta svoje privoljenje. Le redkokedaj snubi ženin pri roditeljih prej, predno se je pomenil z dekletom. Taki slučaji dogajajo se le pri starcih in skopuhih, kar pa nahajamo tudi po mestih, pri ljudeh, ki veljajo za omikance prve vrste. Sploh so pa smo reči, če tudi se pri našem kmetu navadno ne sklepajo zakoni iz zgolj ljubezni, sklepajo se vendar z radovoljnim privoljenjem od obeh strani, in kdo more trditi, da se v kratkem času znanja no vname tudi prava ljubezen? Saj je do tega čestokrat dovolj en sam pogled in smelo smem trditi, da je po kmetih ravno toliko ali pa še več srečnih zakonov kakor po mestih.
Ko so si ženin z nevesto in njenima roditeljema edini, napravijo najprej ženitovanjsko pogodbo, s katero se uredi medsobno premoženje in potem se uredi vse, kar zahteva cerkev.
S prvim cerkvenim oklicem prično se razna pripravljanja za svatbeno slavnost.
Najpoprej si poišče ženin iz svojega sorodnistva druga in starejšino, a nevesta družico in tet‘o. Drug in družica morata biti neoženjena, in če mogoče po letih vrstnika ženinu in nevesti, starejšina in teta sta oženjena ali vdovca ter že bolj v letih.
Nalog drugu je spremljevati ženina pri vabljenji svatov in po družili potih, kjer on kot takšen nastopa in ravno takov je tudi nalog družici nasproti nevesti. Starejšina ali „oča starej-šina“, kakor ga ves čas sviitje veličajo, je reditelj vse ženitvanjske slavnosti, njemu se morajo vsi pokoriti, a tete stoji mu na strani in preskrbi pogačo.
Ko se je tako glavno Osobjo uredilo, prične se z vabljenjem svatov.
Ženin z drugom, napravljena v najlepšo praznično narodno obleko, z ogromnimi šopki iz suhih, raznobojnih cvetic, z belim svilenim trakom za klobuki, ali v novejšem času tudi že na prsih, v kolikor mogoče lepo opravljenem koleslju, v katerega je uprežen čisto in gladko osnažen konj v na novo počrnjeni spremi s svetlo lesketajočimi s mednimi svetinjami, peljeta se vabit v svate. Ravno tako tudi nevesta z družico v krasnih pečah, no brez šopov. Ker je šega vabiti vse sorodnike do četvrtega kolena (bratrance in sestrične) in ker je teh navadno že precej obilo in so razkropljeni po raznih krajih, imata vabilca mnogo potov, ki zahtevajo tudi mnogo časa. Raz ven sorodnikov pa vabijo tudi sosede in sicer oni, ki ostane na svojem domu, če vas ni prevelika, vso vas; oni ki se priženi, samo svoja dva bližnja soseda.
Ko pridrdra voz z ženinom in drugom pred hišo, v katero gresta vabit, ustreli drug enkrat ali dvakrat iz samokresa — nevesta z družico, so zna, ne ljubita takega vriša in prideta bolj tiho — in potem se odpravita v hišo, kjer ju uže pričakujeta gospodar in gospodinja. Ona sta vedela, da dobita ženine in držala sta se lepo doma. Stopivša v hišo odkrijeta se oba vabilca in drug prične vabiti:
„H valjen bodi Jezus Kristus! Oče in mati poslali so naju, da povabiva v imenuBogaočeta, Sina in svetega Duha (tu imenuje osebo, kateri vabi, ali pa kar splošno reče: enega ali dva) v svate, vse druge pa na ženitovanje. Ženitovanje bo pa (tu imenuje dan).“ Če ima ženin samo očeta ali samo mater, tedaj reče drug le: oče, ali pa, mati so naju poslali, če nima nobenega več v živih, reče prosto: poslali so naju itd. Tako vabi'tudi nevesta z družico.
Dokončavša vabilno frazo, katera se posluša z važnostjo do konca, povabita ju prijazno gospodar in gospodinja sesti za mizo, pogrneno s čednim belim prtom, na kateri se v hipu prikaže steklenica vina in razna jedila kakor: domače mesene klobase, suho pleče,potice in cvrtje, kar vse je skrbna gospodinja držala že pripravljeno za ta slučaj.
Med veselimi pogovori silijo domači v ednomer vabilca, naj krepko posezata po jedilih, češ, da se bode na vozu že vse pretreslo. Ta dva vesta, koliko takih gostij ju še čaka in se branita kolikor mogoče, v čemer se pa posebno odlikujejo neveste in od tod tudi pregovor: „drži se, kakor kmetska nevesta.“ V novejšem času priroma nazadnje na mizo v ogromnih skledicah še kava, katero kot posebno slaščico in delikateso po mnenji domačih vabilca morata použiti. Če se pomisli, da čestokrat v enem popoldnevi — vabit hodijo le popoludne — vabita v desetih do dvajsetih hišah in se v vsaki ponavlja enako gostovanje, razume se lehko, da onadva na zadnje ne moreta več ustrezati želji gostoljubnih povabljencev.
Razven sorodnikov in sosedov vabi ženin tudi roditelje nevestine. Pri tem vabljenji je zanimivo to, da po končani frazi drug doda še kak več ali menj umesten dovtip, tikajoč se neveste, kakor: „nevesto pa v svisli zaprite, in svisli dobro zabijte da se bo moglo vse prej podreti, predno bo mogla ženina dohiteti!“ Enaki dostavki prepuščajo se, to se zna, bistroumnosti drugovi.
Z vabljenjem je tako rekoč prvo dejanje ženitovanjskih ceremonij pri kraji. Kdor je namenjen iti v svate, to tudi pove, da se more potem urediti ženitovanjska gostija. Ne šega, marveč mlačnost je, da nevestini sorodniki in sosedje ne ustrezajo radi njenemu vabilu, drugače če ostane ona na domu in se ženin priženi, v katerem slučaji so ženinovi povabljenci jako zdržljivi.
Prično se priprave za gostijo. Te priprave niso male, kajti ženitovanjska gostija traja običajno po dva dni, po nekaterih krajih baje še dalje, in tu treba vsega dovolj, česar zahteva kmetsko sla-doljubje. Že teden pred ženitvijo pride v hišo kuharica, kajti tako mnogovrstnih jedil, kakor je tu treba, ne zna pripraviti vsaka kmetska gospodinja. Sedaj se prične s peko potic, kolačev, belega kruha, s crenjem, s kuhanjem slanine itd. Vse ženstvo pri hiši ima opravka čez glavo. Saj pa tudi ni šala pripraviti toliko raznovrstnih rečij za kakih petdeset gostov brez onih, ki pridejo samo „na ženitovanje,“ ne v svate, na dva dni, razven tega pa še vse okoli pohištva kolikor mogoče osnažiti, lepo čisto pomiti vso stole, mize, klopi, posode in pod, kakor o božiči ali veliki noči. Za tako gostijo mora dati življenju slov6 junček ali junica in jeden ali dv£ pitana prašiča. Da je vaški mlinar imel dovolj mleti zanjo ves teden in da se bližnji trgovec s špecerijskim blagom iznebi velicega dela svoje zaloge, razume se sam6 ob sebi. Vse to pa gre na račun ženinov, izvzimši, če se on priženi, v katerem slučaji mora to preskrbeti nevesta.
Pri tako mastni gostiji suše se, to se zna, kaj rada grla in treba skrbeti, da se zadostuje tudi ti sitnosti. Ker je ženin že tako preobložen in za vinsko kapljico treba šteti denarcev, česar se naši kmetje najbolj boje, preskrbe to slaščico svatje sami. Z očetom starejšino na čelu se odpravijo sosedje, deležeči se ženi-tovanja, k bližnjemu vinotržecu ali krčmarju, če tudi ta dostikrat nima več ko dve vrsti vina, pokušajo ga vendarle in trgujejo zanj toliko časa, da se ga malo nasrkajo in na vse zadnje izbero kakega poštenega cvička. Da le ne stoji mnogo in da ga je veliko! Kupljeno vino pa ne plačajo takoj, plačajo je šele po ženitvi, ko so vsi svatje zložili zanje. Toda ne misli naj se, da bi vina ne mogli takoj plačati; v tem postopanji je skrit le drug namen. Pri računu gledajo sosedje, da dobe nekoliko forintov več nego je stalo kupljeno vino in to gre za „čep“. Kakor pri kupovanji, tako zbero se tudi pri plačevanji oni z očetom starejšino
in jo mahnejo v dotično krčmo, kjer si potem 9 „čepom“ preganjajo „mačkovca“ in 8 tem zapahnejo za seboj duri ženitovanjske slavnosti.
Med takimi vsestranskimi pripravami in živahnim splošnim gibanjem prišel je dan pred poroko. Ta dan je namenjen za vožnjo bale, po katero hodijo običajno popoldne, tako da jo do večera pripeljejo na dom. Balo vozijo sosedje in če sta si ženin in nevesta v jedni vasi jako blizo, ali še celo soseda, napravijo že tako, da je ne peljejo po najbližnjem potu, ampak po velikih ovinkih, da imajo priliko vsi vaščani ogledati si jo natanko.
Toda, pojdimo sedaj rajši na nevestin dom in pričakujmo tamkaj ženina z drugom, starejšino in vozači sosedi.
Bala je že pripravljena za nakladanje. Takoj pri hišnih vratih v veži stoji velika skrinja, napolnjena navadno s samo pšenico ali v pomanjkanji te tudi z drugim žitom, za njo par manjših skrinj in v novejšem času tudi kaka lepa omara za obleko, vse, to se zna, tudi napolnjeno s perilom, obleko in enakimi stvarmi. Za tem se vrste zavoji z debelejšim blagom, kakor: blazinami, odejami in žimnicami. Naposled pripravljeno stoji raznovrstno orodje. Vse kar kmetska gospodinja rabi pri svojem opravilu doma ali na polji, prinesti mora s seboj. Tu stoje: kolovrat, omela, pletenice, jerbasi, škafi, korec, smetišnica, raznovrstna kuhinjska posoda in poljsko orodje, kot : grablje, pralice, motičice, kopuljice, z jedno besedo vse, kar rabi gospodinja in prav čuditi se je, da pri taki mnogovrstnosti ne pozabijo ni jedne stvarce. Kot važno reč pri bali moram omeniti, da vsaka nevesta mora prinesti s seboj na novi dom tudi prt ali pregrinjalo za mrtvaški oder in krstno obleko.
S težkim srcem opazuje mati vse te stvari in pregleduje, če je vse v redu; še tesneje pri srti je nevesti, videči, da je prišel zadnji dan, ki ga ima prebiti v rodni hiši pri ljubih svojih roditeljih. Kmalu jih vzbudi iz otožnega premišljevanja ropot drdrajočih voz: — prišli so po balo.
Stopivše v hišo očeta starejšino, ženina, druga in vozače povabijo takoj, naj sedejo okoli pogrnene mize, na kateri je že vse pripravljeno za južino. Treba vendar prej nekoliko okrepčati se, predno se prične težavno delo nakladanja 1
Ko so se že nekoliko okrepčali in si oddahnili od hitre vožnje na tresočih vozeh, odpro se vrata in v hišo se prilomijo vaški fantje. Vsi jih prijazno pozdravljajo in jim pxično napijati; zdaj temu govori na srce oče starejšina, zdaj drugemu ženin prigovarja, naj pije na njegovo zdravje. Vsak se temu odločno brani z raznovrstnimi izgovori: da ni žejen, da ga je že dovolj pil in boljšega, da za tako kislico ne mara, ker bi ga jelo ščipati, da žganje bi pač pil, če ga imajo, a vina ne more, i. t. d. brez konca in kraja. Komaj ulove trenutek, da oddajo ženinu na vseh štirih oglih in na sredi debelo zapečateno pismo, glaseče se na
njega. Ženiu je ogleda pazno, odpre in, če zna in če se mu poljubi, tudi prečita ter kmalo izjavi, da je ono popolnoma neveljavno, da je sestavljeno pomanjkljivo, da nima postavnega koleka, da so podpisi ponarejeni, da jih bode še tožil zaradi goljufije in enake reči, ki mu pridejo na misel. — Kaj pa je pisanega v tem pismu? V tem pismu je sestavljen več ali menj dovtipno plačilni nalog ženinu za „procente“, katere mora plačati domačim vaškim fantom od dote svoje neveste, ki jim jo odpelje iz vasi. Te procente nastavijo po postavnih pet od sto, in tako je vsota vselej dovolj visoka. Naravno je, da ženina nikakor ni volja plačevati takih procentov in prične se pogajanje, pri katerem se razvija vsa zgovornost in dovtipnost naših fantov. Navadno izmed njih govori le jeden ali dva, ki je umnejši in ima bolj nabrušen jezik; od druzih se pa le tu in tam kdo kaj odreže Večkrat traja tako pogajanje po cele pol ure. Ves čas pa jih ponujajo z vinom; nihče se ga vendar ne dotakne, kajti, kakor hitro bi le jeden izmed njih to storil, izgube oni vso pravico do „procentov “ in pobrati jo morajo s praznimi žepi. Tudi ponujanega denarja ne sme nihče prej prijeti v roko, dokler se ne prepriča, ali ga je dovolj ali ne. Kakor hitro prime kdo od fantov denar v roko, sklenjeno je pogajanje. Zato se tudi, če ženin položi denar zavit v papirji ali kar tako zganen na mizo, njegovim besedam ne sme verjeti, ampak mora se s trščicami ali čim jednacim poprej razviti in se prepričati o naznačeni vsoti. — Ko so si konečno jedini o vsoti, sprejme vodja fantov denar in izprazni kozarec na zdravje ženinu. Za njim to store vsi drugi in potem se pozdravljaje odpravijo. Za „procente“ si napravijo potem o prvi priliki vesel večer v bližnji krčmi.
Zamolčati ne morem zanimivega slučaja, ki pojasnuje deloma navihanost, deloma resnost takih pogajanj.
Premožen kmet, ženin, hotel je fante ugnati na naslednji način. Ko mu prineso pismo z nalogom plačati jim sto forintov procentov od nevestine dote dveh tisoč forintov, bil je takoj zadovoljen izpolniti njihovo željo in jim vrže na mizo tisočak, češ naj si le izplačajo zahtevanih sto forintov in ostalih devetsto vrnejo njemu, popolnoma prepričan, to se zna, da fantje ne bodo zmagali tako visoke vsote in bodo morali oditi s praznimi rokamj. To bi se mu bilo tudi vsekako posrečilo, če bi ne bil imel ne-strpljivosti že naprej nekomu pobahati se o svoji prekanjenosti, kako bode fante ugnal v kozji rog. Fantje zvedevši o tem naklepu so si izposodili od očetov toliko denarja, odšteli osupne-nemu ženinu devetsto forintov in jo pobrali z mastnim dobitkom. Ženin pa se je praskal za ušesi od togote in sramu, da mu je tako fino napeljana nakana izpodletela.
Okrepčavši se dobro poprimejo vozači za delo in jamejo nakladati balo. Prva na vrsti je velika skrinja. Poprimejo jo od
vseh stranij ter jo poskušajo vzdigniti, teža njena prevladuje njihove moči, vse napenjanje je zastonj. Temu je kriva gotovo največ mlajša nevestina sestra ali kaka druga deklica, ki je tako lepo sela nanjo, češ, skrinje mi ne bodete kar tako odpeljali. Obsujejo tedaj njo in jo vlečejo na vse strani, da bi jo spravili doli, no ona se ne gane, je, kakor pribita. Premišljujejo, ugibljejo kako bi se je iznebili, poskušajo, toda vsi poskusi so zastonj. Konečno pokličejo na pomoč ženina. Ta jo prime samo za roko, pri čemer ji stisne vanjo par dvajsetič ter jo lahno vzdigne sam, za kar mu zadoni hvala od vseh stranij. Zdaj zopet poprimejo za skrinjo, napno vse moči in jo st.okaje vzdignejo ter neso na voz. Tu treba videti, kako krepki in žilavi so naši možje; tu jim gre za čast pokazati svojo moč, kajti skrinjo, napolnjeno s samim žitom spraviti na voz ni šala. I)a bi jim pa kdo radovednih gledalcev hotel kaj pomagati nli misliti ni, še le prav poredno se jim posmehujejo, če se kdo malo priščipne, čim teže jo nakladajo, tem lepše je! — Konečno je skrinja vendar srečno na vozu.
Za veliko skrinjo pridejo na vrsto manjše in za temi vse drugo, pri čemer se pa ne opazuje nikakega gotovega reda, ampak se gleda samo na to, da se naložč na vrhu najlepše reči, da je vse lepo vidno in se kolikor moči ustreže radovednim gledalcem, ki od vseh stranij opazujejo najmanjšo stvar in uganjajo burke.
Nakladanje se vrši urno, kajti delavci niso najeti, oni delajo z ognjem in hočejo tudi pokazati, da kaj zmorejo. Kmalu je vse naloženo in v veži, kjer je bilo prej vse nakopičeno, je sedaj vse prazno v pravem pomenu besede, če preiščeš vse kote, našel ne bodeš ni najmanjše stvarce, ki bi bila za rabo. Vse kar je za dom, deli so poprej na varno mesto, da jim vozači ne od-neso z balo vred tudi tega, kajti oni pobero vse, kar jim pride pod roke in se še ponašajo, če morejo ugrabiti kaj k bali ne pripadajočega. Posebno veselje jim napravlja če morejo ugrabiti petelina, gospodarjeve kuretine ali sploh kaj od družine, da se jim po potu samo glasi in oznanja svetu njihovo junaštvo.
Bala je naložena in treba odriniti.
Na prvi voz sčde oče starejšina na veliko skrinjo s plahto pokrito ter veli pognati.
Voznik požene, konj pajie more pretegniti voza, četudi je lepo na ravnem in je že večkrat prevažal večje teže. Kje tedaj tiči temu uzrok? Prično preiskovati in konečno pridejo do modrega sklepa, da manjka „petega kolesa“. No, kje dobiti to vražje peto kolo? Iščejo ga povsodi; zdaj privleče kdo kak obod od reščeta, zdaj drugi kak velik lesen okrožnik, zdaj zopet kako drugo okroglo stvar, ter jo primerja k vozu na vse strani, pa nikjer je ne more koristno priravnati in naposled morajo zavreči vse. Konečno prineso počasi in z važnostjo mati velik hleb pše-
ničnega kruha, polože	ga	na sredo skrinje, denejo	nanj velik
dolgovit.rast ponevnjak	in	oboje pribodejo z nožem	k	skrinji.
Peto kolo je gotovo in takoj tudi konj lehko pretegne voz. Ker ima pa peto kolo, kakor smo videli, toliko važnost, treba tudi varovati ga, da ga po poti ne izgube ali da ga jim kdo ne ukrade, kajti poredni svet ima ravno nanje posebno piko, in velika sramota bi bila, če bi se kaj	tacega zgodilo. Oče starejšina	pazijo
tedaj z največjo skrbjo	na	to dragocenost.
Vozači zavriskajo in vozovi z balo zdrdrajo drug za drugim. Za vozmi pa koraca še z ovenčano glavo krava, brez katere poštena bala ne sme biti.
Za balo se pelje ženin z drugom.
Na poti jim napravljajo pri krčmah pregraje, običajno le pri onih, kjer je ženin ali starejšina kaj bolj znan, kajti to se smatra prav za prav za nekako počeščenje. Pot jim pregradi s kako žrdjo ali ranto in ženitovanjci morajo dati pregrajalcem za vino, da ga potlej skupno pijo na zdravje in srečo ženina. Potem jih spuste dalje, če je pot dolga in pelje skozi več vasij ob mnogih krčmah, nalete naravno na mnogo pregraj, kar naposled ženina in starejšino stane precej novcev, kajti krčmar se povsod trudi, da kolikor mogoče dovolj iztoči, a pivci, ti ne spuste tako ugodne prilike, da bi se ga ne nasrkali. Ker je pregraja, kakor že omenjeno, nekako počeščenje od strani' znancev, in jo vendar le čestokrat zlorabijo popolnoma neznani krčmarji in fantje iz kake tuje vasi, samo s tem namenom, da bi krčmar kaj iztočil in se ga fantje napili, ima ženin v takem slučaji pravico to počeščenje sprejeti ali ne. D.t je pri popolnoma neznanih večkrat odbije, lehko je umevno. Pri pregrajah je peto kolo vedno v največji nevarnosti in oče starejšina mora vedno imeti jedno oko pazno nanje obrneno in se ne sme geniti od skrinje.
Med vriskanjem pripeljejo	balo na	ženinov dom, kjer	jih,
se zna^ pričakuje radovedno vse	mlado in	staro iz vse vasi.
Že pred vasjo pridejo jim	naproti godci, kateri potem	ves
čas	doma, korakaje pred vozmi,	na vse	pretege trobijo v svoje
največ polomljene instrumente. Sestavljena je taka „banda“ navadno popolnoma v protivji z glasbenimi pravili, kajti tu se ne gleda na lepe akorde, na ubrano godbo, gleda se le na to, da se zelo sliši in da je dosti vriša. če so le trije godci, mora že jeden imeti velik bombardon, pod čegar grmenjem se vse stresa! Zadnji čas so se jeli zelo posluževati harinonistov; oni so izpodrinili precej druge godce, tako da se take „bande“ nahajajo le še prav redko. Harmonika je vendar prijetnejša za uho, zadostuje sama, stoji menj in godcu prinaša več dobička.
Godci ne dobivajo na ženitovanjih nobene plače; njihova nagrada obstoji samo v podarkih, katere dobivajo od svatov, posebno pa pri plesu od plesalcev.
Bala je kmalu razložena, seveda ne brez neprestanih burk in šal, in vozači se razidejo po svojih domeh. S tem pa še ni delo za danes končano, ni se še ustanovil ljubi mir v ženinovi hiši — do tega imam še daleč, kajti nocoj je devičnik ali kakor pri nas pravijo „krancel ve čer“.
Pripravljena je velika večerja. Kmalu ko se vozači razidejo, napoti se drug od soseda do soseda in vabi k večerji. Od vsa-cega soseda, ki se udeleži ženitovanja, pride tudi po jedna oseba na devičnik. Tu se najprej prav pošteno večerja, potem pa se začne ples in plešejo vsaj do polunoči. Komur se ne ljubi plesati, pa sedi pri vinski kapljici, katere je ta večer na voljo, ker pipa v kotu stoječega polovnjaka se je že odprla. Vsi Židane volje za-puste šele pozno v noč ženina, ki se je zadnjikrat samec razveseljeval v druščini svojih sosedov.
Kako se pa devičnik praznuje pri nevesti?
Mislil bi, da mora pri nji ta večer biti vse živo, veselo in zabavno in da se ravno pri nji ta zadnji večer, kakor v mnozih druzih krajih,	posebno	slovesno	obhaja;	pa je ravno
nasprotno.
Ko odpeljejo balo, zavlada po hiši tišina, neprijetna tišina, ki pomnožuje raznovrstne nežne nevestine občutke. Vse, kar premore, odpeljali so ji ravnokar na novi dom, ostala je le še sama, da prebije zadnjo noč pri svoji ljubi materi in da se poslovi od svojih prijateljic. Te jo obiščejo, pomagajo ji priravnati poročno obleko, pleto ji kite, bodre jo in spominjajo, kako je srečna ter dajejo pogum, a vse se vrši nekako tiho, mirno, otožno. Solze igrajo dekletom v očeh, videčim, da je prišel čas ločitve od njihove prijateljice,	solze se	utrinjajo	nevesti,	čuteči, da je
zadnjikrat v krogu svojih zvestih tovarišic od mladih nog, da jutri že mora zapustiti vse, kar je tako ljubila: svoj dom, roditelje in prijateljice. Mirno preteče večer in kmalu se razidejo k počitku.
Skoraj povsod je šega, da si nevesta in ženin dajeta p o-darke. Tudi na Gorenjskem je ta običaj, kije zanimiv bolj zaradi predmetov, katere določuje za podarek. Ženin mora kupiti nevesti lepe čevlje in nogavice, nevesta ženinu pa srajco, zavratno in žepno ruto, in vse	to mora	vsak od	njiju imeti na sebi na
poročni dan. Razven tega mora	nevesta,	prišedši	na novi dom,
v denarji obdariti vse, kar jih je pri hiši.
Napočil je dan svatbe. Ta dan mora biti p o n o d e 1 j e k ali pa sreda. Pri ženinu se zbirajo svatje od njegove strani, pri nevesti od njene. Sorodniki prihajajo kmalu od vseh stranij; a sosedov, ki so tako blizu, teh ni — oni potrebujejo popebne česti, in dokler se tej ne zadovolji, ne pridejo. Sam ženin se mora odpraviti od hiše do hiše ter vsakega posebej še jedenkrat lepo povabiti. Pa tudi to še dostikrat ne zadostuje. Nekateri se obotavljajo
toliko časa, da jih mora še drug počestiti s svojim vabilom,
potem šele odrinejo.
Ko so se zbrali vsi svatje pri ženinu, okrepčajo se nekoliko z vinom, ženin se poslovi od vseh svojih domačih in potem hajdi po nevesto.
Vozovi se uvrste v gotov red. V prvem je oče starejšina z ženinom, v drugem drug z družico, za njimi nasledujejo sorodniki po bližnjem sorodstva in naposled sosedje. Pred vsemi spredaj so godci. Tako urejena se spusti v dir vsa vrsta voz, kolikor moči hitro, prav kakor bi bila kaka dirka, proti nevestinemu domu In res, še čez teden in tudi več, pogovarjajo se še, kako je ta ali oni konj bežal, kako je pustil tega in onega za seboj in dobro se zdi gospodarju, ako sliši hvaliti svojega konja in rad se pobaha z njim tudi sam.
Pridirjavši do nevestine vasi, godci stopijo z voza, postavijo se pred svatovske vozove, zagodejo kako brezkončno koračnico ter korakajo počasi skozi vas. Polagoma se premika vrsta voz proti nevestinemu domu; oglušilna godba in strel iz samokresov vzbudi ves ta kraj. Vse, kar leze in gre, prisopiha k cesti, da si ogleda svate.
Pridejo do nevestinega doma. Ta je vse drugače kakor pri sosedih: žive duše ni ne pred hišo ne pri oknu, hišna vrata so zaprta, kakor bi ne bilo nikogar doma. Zdajci stopi oče starejšina k vratom in potrka; od znotraj se začuje osoren glas: kdo je, česa hočete? Starejšina prične na to razlagati, da so jako pošteni ljudje, ki so prišli po opravku, da želč o neki stvari pomeniti se ž njimi, da se jim lehko odpre brez najmanjše nevarnosti, da jim ničesar ne bodo vzeli i. t. d. Od znotraj se vsemu temu ne daje najmanjše vere, marveč obsipljejo jih s sumničenjem in zmerjanjem, da so se Bog si ga vedi od kod priklatiti, da so brž ko ne sleparji, malopridneži, cigani ali Bog zna kaki klateži, da se jim no more odpreti drugače, da dajo kake poroke o svoji poštenosti. Starejšina prične ponujati poroke, a ponuja jim take, ki so v vsem kraji na najslabšem glasu in ki so znani sploh za potepuhe, malovredneže, sleparje in lopove, kar napravlja dovolj smeha, posebno, če jih zna dobro opisavati. Da take poroke odbijajo, je umevno. Po dolzem, večkrat celo po četrt do pol ure trajajočem enakem parlamentiranji, pri katerem se vrste dovtipi za dovtipi in se razvija vsa zgovornost našega kmeta, oče starejšina zakriči resno: „No, tedaj vam bom pa dal poroke, katerim morate odpreti:	Boga	očeta, Boga Sina in Boga svetega
duha.* — »Tem pa že, tem!“ začuje se od znotraj, in hišna vrata se odpro ter puste svatom svoboden vstop v hišo. Takoj pri durjh pozdravi nevesta ženina s starešino in ju spremi notri. — če se oče starejšina ne čuti zmožnega za ostroumno pregovarjanje,
prevzame ta nalog kdo drug, ali pa godci, katerim nikoli ne zmanjka dovtipov.
Nevestini svatje so že zbrani v hiši. Njim se pridružijo sedaj ženinovi in vsi skupno sedejo li kosilu, katero navadno traja par ur. Med kosilom nevesta pripne vsakemu svatu za klobuk suh šopek, ovije očetu starejšini in drugu okoli klobuka suho kito, a ženinu prišije na mesto šopa, katerega je že doma pustil, nepredeno, razpuščeno, raznobojno svilo, ali pa bel svilen trak. Tudi vozniki dobe po šopku in še celo konjem se pripno na komate. Za tem se odpravi nevesta v svojo izbico napravljat v poročno oblačilo, pri čemer ji pomagata družica in teta.
Ni še gotova ona s toaleto, a že je prišel čas, odriniti k poroki. No, predno se to zgodi, zvršiti se mora še običajna ceremonija: ženin in nevesta poklekneta pred roditelja, ona dasta jima svoj blagoslov ter ju pokropita z blagoslovljeno vodo.
Nevesti je prišel čas ločitve, težke ločitve od svojega rojst-venega doma, od roditeljev. Milo ji je pri srci in solze, zaznamenu-joče notranjo bol, utrinjajo se ji po otožnem lici, ko strastno objema ljubo svojo mater in se poslavlja od vseh domačih. Kar ne more se nikakor ločiti od svojega doma in s težavo jo spravijo na voz tolažeči ženin in sorodniki.
Vozovi se uvrste zopet v gotov red. V prvem sedi ženin s starejšino, v drugem nevesta s teto, v tretjem drug z družico, za njimi sorodniki in naposled sosedje. Tudi na to jemljo ozir, kateri prostor kdo na vozu zavzima. Na desni strani morajo sedeti: starejšina ženinu, teta nevesti, družica drugu. Da tako opazujejo etiketo in na to polagajo važnost, bi n\ ne mislil ne, a videl sem, ko je nevesta sedla teti na desno, da je takoj prišel oče starejšina in jo opozoril, naj se presede. Sploh se opazujejo točno vse običajne podrobnosti in nevedni se poučujejo, kako imajo storiti to*in to.
Ko so vsi posedli na vozove in je vse v redu, godci zopet zaropočejo svojo brezkončno koračnico in polagoma, kakor so prišli po nevesto, dvigne se skozi vas dolgi, večkrat nad dvajset voz bro-ječi vlak. Prišedši iz vasi, sedejo godci na voz in prične se zopet dirka.
Kaj lepo in prijetno je gledati tako dolgi red krasno opravljenih voz z nališpanimi svati drdrati po ravni poljski cesti; posebno krasno je pa videti to po zimi, kadar je sanenec utrjen in vlada na okrog splošna tišina. Toliko voz in vse tako lepo ubrano in očiščeno! Konjska sprema se lesketa na solnci, da ti jemlje pogled, a oprava svatov prekosi vsako pričakovanje. Vse je novo na njih, posebno na ženskih. Ni ga praznika v letu in tudi nobenega druzega tacega slučaja v življenji ne, da bi se naš kmet tako nalepotičil, kakor za ženitovanje. V njihovo pohvalo se mora priznati, da se ravno za to slavnost poslužujejo
narodne obleke in se pri tem drž6 vedno starejše noše. Pri ženi-tovanji se pokazujejo še zadnje iskrice kake izumirajoče noše, kajti stari običaji spominjajo jih tudi na pretekle čase in vse, kar je ž njimi v zvezi, jim je drago.
Veselo pridrdra svatovski vlak do ženinove vasi in v redu, kakor so se peljali, napotijo se, stopivši z voz, v cerkev, kjer se vrši poroka s sv. mašo. Da je cerkev polna radovednih gledalcev obojega spola, razume se ob sebi. Tu se opazuje najlože natanko, kako je napravljena nevesta in kakšna je, kaka je družica, teta i. t. d.
Po dovršeni poroki in sv. maši je da r o vanje (ofer), katerega se morajo vsi svatje udeležiti; nekaj se daje v cerkveno pušico, nekaj pa na prtič na oltar za „gospodatt, ki je s tem obilo odškodovan za svoj dolgi post, kajti malokdaj pridejo z nevesto dosti pred poldnevom v cerkev.
Po končanem cerkvenem obredu se odpravijo svatje na ženinov dom. Spredaj korakajo godci. V prvem paru sta sedaj sta-rejšina s teto, potem prideta ženin z nevesto, za njimg, drug z družico in za tema vsi drugi svatje.
Prišedši k ženinovemu domu, najdejo hišo od vseh stranij zaprto in zdaj se prične ista pesem, kakor pred nevestinim domom, toliko časa, da jim dajo poroka Boga očeta, Boga Sina in Boga svetega Duha, na kar se vrata odpro in svatje ,z ženinom in nevesto vred gredo v hišo. Tu se mude oni le malo časa; odlože si vrhnjo obleko in potem gred6 na „pod“, kamor so godci zavili takoj pri prihodu. Sedaj se prične ples. Prvi ples zaplešeta in plešeta sama oče starejšima s teto. Ker sta to navadno že dva priletna človeka, ali vsaj daleč za tistimi leti, ko se človeku ljubi skakati, gledati ju je pri tem zvrševanji njihove dolžnosti jako zanimivo. Drugi ples plešeta, tudi sama, ženin in nevesta, tretjega ravno tako drug in družica, naslednih še le se smejo udeležiti vsi svatje brez izjeme. Če kdo od navedenih treh parov ne zna plesati sam, mora za to najeti druzega, kajti plesati se morajo vsi plesi, kakor veleva običaj. Pri plesu se mora skazovati posebno drug ; čim več pleše, tem lepše je in tem točneje izpolnuje nalog svoj.
Kmalu po prvih treh plesih dotični trije pari zapuste pod in gredo h kosilu, pripravljenem posebej zanje, v tem ko drugi svatje ostanejo na plesišči. Pri tem posebnem kosilu je zanimivo to, da ženinu in nevesti ne dajo žlic. Geje ženinu ta običaj znan in ne pozabi nanj, kar se pa pri premnozih družili važnejših skrbehvkaj lehko dogodi, pripravi si sam žlici in stvar je pri kraji. Če pa na to pozabi, napravlja stvar dovolj smeha; silijo in ponujajo jima, naj jesta, a ne moreta, kajti žlic ne prinese jima nihče, morata si jih naposled poiskati sama. Bržkone hočejo
s tem Spominjati nevesto, da mora prinesti k hiši vse do najmanjše stvarce, česar treba pri gospodinjstvu.
V tem pa se razvija ples na podu jako živahno. Ne gledč na letni čas pleše se vedno na odprtem podu, kar je v toplem času jako prijetno, a bi se v zimskem času, v katerem ravno je največ ženitovanj, razvajenemu meščanu zdelo jako nerodno in in tudi nezdravo. Toda naši fantje in dekleta so trdi kakor hrastova grča, mraz jim še le dobro d6 in vrte se kakor vrtalke, ne da bi se naveličali. Večkrat godcem zamirajo prsti, da ne morejo dalje, a plesalci, ti se ne utrudijo. Ples traja toliko časa, da „poder<5 pod“: ob podno steno od zvunaj zabobna kdo neko-likokrati s kakim betom in to je znamenje, da ples mora nehati in svatje iti k obedu ali kakor pravijo k ,,južini“.
Pri obedu opazujejo tudi poseben red pri sedanji. Za glavno mizo v kot sede oče starejšina s teto, njima na desno ženin z nevesto, na levo drug z družico in potem, kakor ravno pride, sorodniki. Sosedje sedč vkupej pri posebni mizi. Tudi za voznike, katere pa pri ti priliki veličajo s „trabanti“ ali „paži“ — dokaz samosvestne mogočnosti in gospodstva na ta dan — pripravijo pri stranski mizi obed.
Naj ne pozabim omeniti kot važno osebo pri obedu „h i š n e ga očeta11. Hišni oče, običajno kdo iz sorodništva ali kak dober znanec in hišni prijatelj, skrbi za red pri obedu; on pazi na to, da se jedila redno prinašajo na mizo, da imajo svatje vedno dovolj vina, da se ne vrine kje kak nered, ki bi utegnil izzvati nezadovoljnost.
Obed sam natančneje opisovati, zdi se mi nepotrebno, omenjam le, da se h koncu toliko potic, cvrtja, in slanine nakopiči po mizah, da se kar šibč in človeku nehote prihaja na misel svetopisemski bogataš pri gostiji. Vina, se zna, je vedno na voljo in reči se mora, da, kakor tudi je sicer varčen naš., kmet, pri ti priliki ne štedi; kajti to mora biti, če hoče ostati zvest ptarim šegam, in da je ženitovanje, kakor pravijo „kreditno“.
Med obedom godejo godci, če se jih namreč ne naveličajo poslušati, ter uganjajo burke in s tem vzdržujejo dobro voljo in napravljajo smeh.
Tekom popoludneva pripeljejo tudi nevestino mater, starej-šinino ženo in pogačarico s pogačo, ki jo je preskrbela teta. Po vsako imenovanih mora iti z vozom kdo izmed svatov. Pogačarici gredo naproti godci, tako da pripeljejo z vso čestjo pogačo, katero potem spravijo do določenega časa. Spraviti jo morajo pa dobro, kajti po nji prežd muhasti sosedje, da bi jo izmaknili.
Neposredno za obedom, ki traja noter v noč, nasleduje večerja, po večerji pa se prične ples na podu. K temu plesu imajo pristop tudi nesvatje in tu pridejo fantje iz domače in sosednih vasij „zaplečev at“. Znano je, da se ravno pri ti priliki kaj radi
dogajajo neredi, kajti vse okolnosti: noč, ples, fantje iz raznih vasij, ki imajo morebiti že kako staro piko drug na druzega, — dekleta, vino — vse to je za kako ravsanje kakor nalašč pripravno in očetu starejšini treba obračati vso pozornost na to, da se vsaka nevarna iskrica takoj zaduši. Najbolje bi pač bilo, da bi se vsem nesvatom zabranil vstop k plesu; to je pa jako težko, kajti s tem bi se rušil stari običaj. —
Paznemu opazovalcu plesa gotovo ne uide okolnost, da se toalete ženskih vsak hip izpreminjajo, in kdor jih lično dobro ne pozna, menil bi, da vedno prihajajo nove plesalke na plesišče. Vsaka svatinja vzame s seboj vsaj še dve praznični obleki, v kateri se potem preoblači. V tem se pa odlikuje posebno nevesta. Ona hoče razkazati pri ti priliki vse obleke svoje, katerih število navadno ni majhno, in čim večkrat se ona pokaže v drugi opravi, tem lepše je.
Omeniti mi je tudi, da je pri plesu zakonski četi postavljena meja. Razven druzega plesa, ki sta ga plesala sama, ne moreta potem ves čas plesati vkupej, kajti prvi dan — do polunoči namreč — ne sme nevesta nič več plesati, a ženin kolikor mu drago, drugi dan pleše nevesta pa ženin ne sme. Plesa se udeležujejo po možnosti vsi svatje od kraja, mlado in staro. Da se med plesom v hiši miza ne sprazni in posebno, da je tam dovolj vinske kapljice, razume se ob sebi. Karlar se kdo naveliča plesati* posedi malo in se okrepča. Spati to noč se ne spodobi nikomu, posebno pa ne prvim funkcijonarjem.
Jelo se je daniti. Zaplečevalci so se razšli, svatje so trudni, godci že ne morejo več gibati in plesu je konec. Godci jo udarijo s poda po vasi, za njimi udere trop ^trabantov in pažev“ ter tudi kaj svatov. Ker gosti že tako ne morejo več, skazujejo se s svojo drugo stranjo, z burkami. Gredo namreč od hiše do hiše ter raztresajo svoje več ali menj dovtipne šale. Najrajši predstavljalo cigane, ki povsod radi vedežujejo, napovedujejo srečo, lažejo, prosijo — in kradejo. Gospodinje morajo biti pred našimi godci — cigani pazno na straži, sicer jim zmanjka takoj česa iz kuhinje ali omare. Toda vkljub vsi paznosti gospodinj, posreči se godcem vendar le vedno nabrati dovolj raznovrstne jestvine, s katero se bahaje vrnejo in uganjajo burke, konečno kje prav pred hišo zakurijo, kuhajo in peko, prav kakor cigani. — V tem je pripravljeno kosilo in gostija se prične znova.
Menili bi, da drugi dan mora biti vse klaverno in mrtvo vsled prečute noči, temu pa ni tako Zabava in razveseljevanje je ta dan živahnejša nego prejšnji, kajti svatje od obeh stranij so se do dobra spoznali in jeziki so se razvozlali do cela. Godci se trudijo na vse pretege s svojimi burkami, a svatje, posebno pa sosedje, ti jim pomagajo. Kot pomenljivo burko ne morem zamolčati naslednje. Sosedje pri svoji mizi napravijo skrivaj
zibelko, ali vsaj zibelki podobno orodje, obesijo jo, kadar je najbolj mirno in tiho, na vrvici na strop ter jo jamejo zibati nevesti na vidu, dražeč jo, češ: sedaj boš pa morala zibati! Na nevesto napravlja pogled na zibel ne mal vtis, bodi si, da se spominja prešlega zlatega deviškega življenja, bodi si, da jo navdaje skrb na prihodnost; prijeten jej ta prizor ni, in zato svatje iz sorod-ništva vselej takoj planejo po zibeli in jo razdero. Toda sosedje to šalo kaj radi ponavljajo. — Da ne zmanjka tako hitro gradiva, pripravljajo se godci v razne šeme, zna se, ne preelegantne, ker vse jim dojde prav, kar jim pade v roke. Najrajši pa predstavljajo vinskega trgovca ali kupca in staro babo. Kot vinski kupci pokušajo vino pri svatih in se ga na ta način lepo nasrkajo, kot stare babe izvabljajo s ponašanjem raznovrstnih nadležnih in smešnih svojstev teh nezavidljivih bitij največ smeha. Zdaj in zdaj se pa tudi malo zapleše.
Tako mine kosilo, mine dopoludne in prične se zopet „ju-žina“. Znova se polni miza z raznovrstnimi jedmi in gostje posezajo po njih z občudovanja vredno slastjo. No, sedaj se je pridružilo svatom že dosti mladih glavic, ki so bile tudi povabljene „na ženitovanje" če tudi ne „v svate“, in hočejo deležne biti ženitovanjskega veselja vsaj nekoliko.
Proti koncu južine, ko se solnce že nagiblje k zahodu, pri-nesd godci v hišo pogačo. Pogača je velik, ped in še več visok, iz pšenične moke pečen hleb, vrhu katerega je nasajenih vse gosto triogelnih zastavic od raznobojnega popirja in šumečega zlata, med katerimi in posebno ob kraji so natakneni popirnati moži-celjni in punčice, ter stoji na sredi velik šop iz suhih cvetlic. Pogača je zadnja jed pri gostiji; ko jo razrežejo, je gostije konec in svatje se razidejo. Zategadelj imajo veliko ceremonij ž njo, predno jo razkosajo.
Ko jo prines6 v hišo, ponudijo jo najprej očetu starejšini na prodaj. Cenijo jo jako drago in trgovati prično zanjo, „kakor na semnji za vole. Jeden prigovarja, drugi odgovarja, jeden hvali, drugi graja. Godcem ne poide nikoli beseda in starejšina mora paziti, da se ne zagovori in ne privoli, v ponujano ceno, ker potem bi bilo šale konec. Dobro zanj je to, da samo on ponujano ceno sme sprejeti, med tem ko godec njemu obljubljene sedaj še ne sme. Za starejšino jo ponujajo drugim svatom, ker se pa z nikomur ne morejo zjediniti o kupu, pobero jo ter odneso na vas. Nosilec pogače, našemljen, naprej, za njimi godci in za temi cela jata radovednih vaških pobalinov. Tako se vlečejo od hiše do hiše ter prodajejo pogačo in zabavajo vso vas. Da je ne prodajo, razume se samo ob sebi, oni jo le pod tem izgovorom — kažejo. Naposled se vrnejo k svatom in tu se prične zopet isto trgovanje in se konča ravno tako brezvspešno. Godci gredo s pogačo zopet na vas in čez nekoliko časa nazaj. Sedaj prično godci
zmanjševati svoje zahteve in konečno jo kupi oče starejsina navadno za kozarec vina in nekoliko batin nosilcu. Batine nosilec mora tudi v istini prejeti, in to vpričo vse svatov, no da mu te ne prouzročajo prevelikih bolečin, za to je skrbel že poprej.
Pogača je plačana ter ponosno stoji na mizi pred očetom starejšino, čakaje svoje usode. Starejsina jo premeri z očmi in kmalu uvidi, da mu treba za razrezanje velicega, ostrega noža. Takoj ga zahteva od hišnega očeta. Sedaj prično iskati in prinašati razna, nožu podobna orodja, katera pa starejsina mora zametavati zaradi raznih nedostatkov, ki se pokažejo, katere pa prinašalci poskušajo odpraviti. Takoj privlečejo kak star kolovrat, ki jim služi namesto brusa, da brusijo na njem zaradi skrhanosti zavržene stvari, zakurijo v veži ali pred hišo kako metlo, da varč v ognji, kar je krivo, da bi zravnali itd. in napravljajo jednakih burk vse polno, samo da zavlečejo rezanje pogače — konec gostije. Na vse zadnje, ko so že pošli vsi viri za šale, prinese hišni oče zaželeni pravi nož.
Pogača se mora razrezati na dve polovini; jedna se razdeli med svate, drugo dobi teta. Ko oče starejšina z nekako resnostjo in važnostjo primakne k sebi pogačo in jo jame premerjati in razrezavati, prenehajo vse burke, vse nekako utihne in prav ves drug duh zavlada med svati, tisti duh, ki navdaja prijatelje pred ločitvijo. Posebno mogočen vtis napravlja ta trenutek na nevesto. Dosedaj je bila ona še vedno, četudi ne več na rodnem domu, vsaj med najbližnjimi sorodniki, a sedaj je prišla ura ločitve tudi od teh, in solze se jej jamejo utrinjati po lici. Vse se pogovarja samo, kedaj se bodo zopet videli, kako so se zabavali.
Pogača je razkosana in razdeljena med svate, a ne j6 je nihče, vsakdo jo spravi, da jo ponese domov. Ilazven pogače razrežejo tudi še kolače in potice ter jih razdele med svate za „po-potnico".
Sorodniki se odpravljajo takoj, poslavljajo se od ženina in neveste ter med seboj. Vsacega svata spremijo do voza godci, za kar se jim on mora tudi skazati hvaležnega. Sosedje, ti pa še vedno sed6 pri svoji mizi, kakor bi jim ne bilo še dovolj gostovanja; toda njim se v istini nikamor ne mudf, oni so doma in ni se jim treba kakor drugim izpostavljati nevarnosti po poti kje preobrniti se, ali pa v hudi zimi na pol zmrzniti. Da bi gostovanje vsaj nekoliko še podaljšali, ponuja jim priliko običaj, če se jim namreč posreči dobiti nevesto v svojo sredo, mora jo potem ženin odkupiti z vinom in zabava traja še nekoliko časa. Zategadelj pa mora ženin zel6 paziti nanjo, da se nikakor ne gane od njega, da more tako vsak napad takoj odbiti, če se pa sosedom ne posreči dobiti neveste med se, morajo tudi oni takoj za sorodniki odriniti in šele potem nastane v hiši blaženi mir
ter prepriča ženinu	in	nevesti	po tolikem hrupu	in	vrisu ko-
nečno oddahniti se in odkrivati drag drugemu lepo na tihem srčne svojo občutke. —
B)	V tržaški okolici.
(Spisal D. M. Obalovič.)
Ob času, ko je bil Trst še malo mesto, bila je okolica njegova vsa narodno - slovenska. Večina okoličanov znala ni takrat niti italijansko govoriti. A razven tega so imeli okoličani svoje prave narodne običaje in prekrasno narodno nošo. Ko se je pa začelo mesto Trst	razširjati, razširjal	se	je ž njim
tudi italijanski živelj, kateri je začel, žalibog! vedno bolj prodirati v okolico. Nekdanje okoličanske vasi, katere so stale blizu mesta, postale so zdaj predmestja. V njih gospodarijo večinoma lahoni. Po okolici se stavijo italijanski razredi, katere pa obiskuje veliko število nelaških okoličanskih otrok! Ni čuda tedaj, da se polagoma v okolici zmanjšavajo narodne šege, narodni običaji in prekrasna narodna noša. Moški spol je skoraj popolnoma opustil narodno nošo. Le ženski spol se še trdno drži prave svoje narodne noše. Moška narodna obleka se bo pa v kakih 30 letih težko kje dobila v tržaški okolici. Z lastnimi očmi namreč vidim, kako domači možje dan na dan opuščajo narodno obleko, katero so nosili od mladih nog.	Iz	tega se	dovolj vidi, da v resnici propada
pravi narodni živelj	v	tržaški	okolici. Toda sedaj	mi	ni namen
opisovati političnega stanja tržaških okoličanov. Omeniti mi je le običajev, katere tamošnji Slovenci imajo pri ženitovanji in kateri se vedno bolj opuščavajo. Začnimo najprej pri snubljenji.
Ako kateremu mladeniču dopada kaka deklica, začenja navadno zvečer zahajati na nje dom. če vidi, da deklica ni proti njemu nejevoljna, sme se na njeno ljubezen zanašati. Boljši dokaz dekličine ljubezni pa je, da redno prihajajočemu mladeniču zgodaj hiše ne zapira. Domači fantje, kateri nimajo še nobene izvoljenke, zahajajo navadno v raznovrstne hiše. Pri vasovanji je ogenj poglavitna reč. Mladenič pride namreč z nezapaljeno smodko v hišo in prve njegove besede so:	„Dober večer! Daste malo ognja?“
Ko si pa smodko z ognjem zapali, sede blizu deklice ter se prične ž njo razgovarjati. Ako prišlec vidi, da je v hiši drugi mladenič, kateri se že pred z deklico ženi, vzame običajno svoj ogenj (to je zapali si smodko), vošči lahko noč ter precej gre iz hiše. Če se časih primeri (kar je pa redkokrat), da ognja ni na ognjišči, ponudi mladeniču gostoljubna deklica vode. Ko pa mladi na pr. šestnajstletni vasovalci pridejo k hiši, kjer se ženijo že odrasli fantje, rečejo jim poslednji:	„Malo	ognja, malo
vode, dosti ceste!" Na te besede mladi vasovalci brzo pobero svoja kopita. Mladoletnim vasovalcem mnogokrat ponujajo kruha
ali mleka, ako pridejo k hiši, da bi se ženili. Za vasovalce štejejo se navadno mladeniči, kateri so že dopolnili osemnajsto leto. Za prave ali odrasle fante štejejo se le mladeniči okoli štirindvajsetih let. Mladeniči navadno snubijo dolgo časa. Prigodilo se je že, da je mladenič po dvajsetletnem snubljenji zapustil svojega dekliča. Nekateri mladeniči se ženijo mnogo časa brez povprašanja dekličinih staršev, so li zadovoljni dati jim hčerico svojo. In poslednje je skoraj običajno, če na pr. dekličina mati z ženinom ni zadovoljna, pove to v razgovoru svoji prijateljici. Potem pa to vest razglasijo poštene ženice, da gotovo pride mladeniču na uho. Ko pa mladenič zve, da ga dekličini starši ne marajo, opusti navadno za vselej dotično hišo, ter si gre druge neveste iskat, ako ni ljubezen med deklico in ženinom že ukoreninjena. Prigodi se, da se nad starši maščuje, ako mu deklice ne dajo. Mnogokrat se tudi pripeti, da se mora deklica proti svoji volji omožiti. Deklica bi morebiti rajši umrla, a kaj se hoče, ker njeni stariši tako hočejo. Pri ti priliki se popeva v narodni pesmi:
„Jo primejo za roko,
Jo peljejo v poroko,
No „nuca“ nič.“
Ako bi se mladenič s katero deklico rad ženil ter se ne upa naravnost v njeno hišo priti, pridruži se ji gredoči po cesti, in jej navadno reče: „Jaz bi rad govoril par besed s teboj.“ Ako deklici mladenič ni po volji, reče mu ona: „Dragi moj, jaz nimam prav nič govoriti s teboj.“ če se pa nagovorjena mladeniču nasmehne, je to dokaz, da ji je mladenič po godu. Ko se mladenič in deklica zmenita, daruje mladenič deklici kaj za spomin ali svedočbo. Ako deklica potem mladeniča zapusti, verniti mu mora vse one reči, katere ji je on daroval v svedočbo svoje ljubezni. — Mladeniči hodijo navadno po trikrat v tednu vasovat, to je v ponedeljek ali torek, v soboto in nedeljo. Ženijo se navadno v starosti od 24 do 28 let; deklice običajno dve, tri leta prej. Nekdaj je bila v tržaški okolici navada, da domače deklice tujih (to je italijanskih) mladeničev niso jemale za svoje može. In da se je v onem času domače dekle s tujim mladeničem omožilo, niti pogledal je ne bi več nobeden domači človek; in da je deklica s človekom v dolzih hlačah le govorila, zmerjana je bila od domačih deklet. Domače deklice so se pa tudi močno varovale v dotiko priti s tujimi mladeniči. Da je človek le dolge hlače imel, bil je tujec ter ni	imel pri	domačem	ljudstvu nobene	veljave.	Zdaj je
vse drugače.	Domače	deklice se	ženijo svobodno s tujimi	mladeniči, a zmerjane niso	radi tega	od nikogar več. Iz tega	se vidi,
kako ginejo	narodni	običaji v	tržaški okolici.	— Ko župnik s
prižnice prvikrat okliče zaročenca, prične zaročeno dekle za rožo brati. Nekdaj so hodila za rožo nabirat le taka dekleta, katerim
je roža pristovala, to je neomadežane; zdaj se na to narodno pravo več ne gleda. Kadar gre zaročena deklica za rožo nabirat, mora najprej imeti nov jerbašček. V jerbasu, ki je pogrnen z belim prtom, nahaja se srednje velikosti okrožnik, poln slaščic in kaki trije kolači. Precej ko se v nedeljo konča sv. maša, napoti se srednje nališpano dekle po hišah za rožo nabirat. V hišo prišedša reče po navadnem pozdravu: „Prišla sem vprašat, če Vam je všeč vzeti par konfet (slaščic).“ „Domači ljudje si vzamejo navadno po dve, tri konfete ter deklici zato darujejo po 10 do 50 kr. — Premožnejše hiše darujejo več, navadno goldinar. Kjer deklici darujejo več nego navadno, skazati se mora tudi ona dobrohotna, ter jim daruje kolač. Na imenovani način si nabere dekle do 30 goldinarjev in več. Omenjeni denar ji služi, da si nakupi potrebno balo. Radi tega se redko vidijo premožnejše deklice, da bi za rožo nabirale ; saj imajo roditelji dovolj denarja za balo.
Ako pride potem (po poroki) ženin na nevestin dom stanovat, • ostane nakupljena bala doma v nevestini hiši. če pa deklica (že omožena) pride na ženinov dom (kar je navadno), tedaj se mora nakupljena bala zvečer pred poročnim dnevom prepeljati na ženinov dom. Zato mora skrbeti največ ženin sam. V ta namen si izbere dva ali tri mladeniče izmed onih, katere je on povabil na svatovščino. Jednako število ljudij zbere navadno izmed onih, katere je nevesta povabila. Zvečer zelo pozno zbero te povabljeni prepeljevalci bale v nevestini hiši. Tu jih običajno po-gostč, vina pa mnogo teče! Ko se malo okrepčajo, prično balo na voz nakladati. Ko znosijo balo na voz, odrinejo brzo proti ženinovemu domu. Med potjo ukajo, da se razlega po vasi, ter uganjajo razne burke. Jeden se postavi zadaj za voz, in s svojim kokodakanjem predstavlja kokoš ali petelina. Ko pridejo na ženinov dom, razložijo balo z voza ter spravijo v hišo. Tam jih navadno tudi malo pogoste. V tem, ko svatje, kateri so balo pripeljali, v hiši pij6, pust6 jednega človeka zunaj, da straži voz, s katerim so pripeljali balo. Domači fantje namreč navadno vozu vzamejo kolo, skrijejo je in potem od njega zahtevajo odkupnine. — Pred malo leti so svatje pri prepeljevanji naše bale V Barkovljah pustili voz na dvorišči. Ko so domači fantje zapazili osamljeni voz, vzeli so mu jedno kolo ter je nesli v neko krčmo. Tam so spili mnogo vina na ženinov račun. Običajno je, da mora ženin kolo odkupiti. Ko je potem voznik hotel vedeti, kje fantje hranijo kolo, ter je imeti, moral je prej ženin plačati za vino, katero so fantje popili. Z jednacimi šalami mine svatom večer pred poroko. — Drugi dan je neveste prva skrb, zgodaj vstati ter svojo toaleto pričeti. V vsem svojem življenji ni namreč nobena ženska lepše oblečena nego na poročni dan. Pri takih prilikah navadno po dve, tri domače žene nevesti pri toaleti pomagajo. Kakor povsod, ni ga tudi tukaj dneva v življenji pre-
ga tudi tukaj dneva	v življenji preproste ženske, da bi	se	ogledalo več rabilo nego	na dan poroke. — Gostje, katere	je	ženin
povabil, pričnejo se zbirati pred njegovo hišo, kjer tudi čakajo na ženinovo toaleto. Pri ti priliki tudi popijejo nekoliko dobre poštene hišne kapljice. Ko so svatje zbrani ter ženin opravljen, podajo se vsi skupaj na nevestin dom. Ljudstvo jim reče pri ti priliki, da grejo po novico. — Na nevestinem domu čakajo že po nevesti povabljeni svatje in navadno tudi godba. — Ko svatje z ženinom pridejo po novico, najdejo hišne dveri navadno za-tvorjene. Domači ljudje pravijo, da jim novice ne dajo, da jih ne poznajo, i. t. d.	Ženin pa vedno novice (neveste)	zahteva.
Nato mu hišni ljudje	pokažejo nevestino sorodnico. A	te	ženin
neče imeti. — Dalje ženinu pokažejo nevestino sestro. A tudi te neče ženin poznati. Reče le, da po nevesti diši ter drage predstave zahteva. Še le po dolgem prigovarjanji predstavijo ženinu pravo nevesto. Otvorijo se potem hišne dveri, nevesta s svati stopi na dvorišče. Precej ko se prikaže novica, začne godba gosti. Gostje (svatje) ob takih prilikah nevesti zakriče: živela! Po navadnih medsobnih, svatovskih pozdravih, pride deklica (nevestina sestra) iz med povabljenih svatov rutice delit. Ako nevesta nima sestre, nadomestuje jo sestričina pri takem poslu. Ako pa tudi sestričine ni, prevzame ta posel bližnja sorodnica, in konečno vsako drugo domače dekle ali tudi žena. — Ona deklica, katera ima rutice deliti, postavi se pred zbrane svate z malo, novo pletenico v rokah. V pletenici je toliko rutic, kolikor je gostov na svatovščino povabljenih. Na vsaki rutici je pripeta suha cvetlica (navadno nagelj). Sedaj prične deklica povabljenim svatom že omenjene rutice deliti. Običajno je, da vsak svat deklici za to daruje desetico. Nekateri darujejo tudi dve, tri, ali kakor se jim poljubi. — One suhe cvetlice, katere so na ruticah pripete, postavijo si svatje navadno na svojo obleko. Predno deklica razdeli rutice, začne povabljenim svatom govoriti: ^Hvaljen bodi Jezus Kristus (ali dober dan), pošteni prijatelji! Razdelim Vam tukaj vsakemu jedno rožico (z rutico)," i. t. d., i. t. d. — Po takih in jednakih govorih se začne zajutrek. Po zajutreku, katerega se tudi godci udeležijo, zagodejo poslednji navadno v čast novice. Zdaj se odpravijo vsi proti cerkvi, to je k poroki. Med potjo svatje ukajo ter živio kriče, tudi godba svira, in sicer, dokler svatje pridejo do cerkve. Krasno je ob tacih prilikah videti posebno ženski spol ves v prekrasni narodni noši. In če pri tem godba ponosni naš Naprej" zasvira, milo se stori človeku pri srci. Svatje med potjo Čakajočemu ljudstvu delijo slaščice. Da se tudi v tem malo pošalijo, spečejo si doma koruze, ter jo za slaščice vprašajočemu ljudstvu dajejo. Vse jednako si pa nekteri svatje celo za več forintov slaščic nakupijo in te potem med ljudstvo razdeli. Pri vsi svatovščini je ženinov brat glavna osoba, in katerega u o č i n a (ujčina)
nazivljajo. če ženin nima brata, vzame si drugega človeka za ujčina. Pred vsem mora v tem pa gledati na svoje sorodnike. — Nevesta podeli pa ujčinu dar v spomin. Tako na pr.: Lepo ovratnico (kravato), zlato zaponko ali kaj jednacega. Po vsem nevestinem sprevodu (to je od njene hiše do cerkve), nosi ujčin v rokah veliko majoliko vina ter iz nje ljudem po cesti daje piti. Majo-lika (katera je navadno opletena s cvetlicami) mora biti zmerom polna, in to dobrega, domačega vina. Ako vina v majoliki zmanjka, napolnijo jo z vinom, katerega kupijo po krčmah, ob poti stoječih. Ko svatje pridejo do cerkve (kjer se ima vršiti poroka), zagode jim godba poslednjikrat pred poroko. Svatje gredo potem v cerkev k svečanosti, godci pa v bližnjo krčmo. — Omeniti mi je pri tem tudi, da je bila nekdaj stara navada opoludne se poročati. Zdnj je pa, kakor pride; mnogokrat že o 7. uri zjutraj. — Po končanem cerkvenem opravilu gredo svatje navadno plesat. K tacemu plesu pridejo lahko tudi drugi ljudje. Zato morajo po 20 do 30 kr. platiti za vsakega. Pri plesu ostavijo si običajno svatje praznično obleko ter se v bolj navadno oblečejo. Ko godci prvikrat zagodejo, plešejo le svatje, z novico (nevesto) pa ujčin. Še le potem sme nevesta z ženinom plesati. Pri vsaki svatovščini mora namreč ujčin prvikrat z nevesto plesati. Svatje navadno dolgo časa plešejo. In mnogokrat celo od poludne do večera. Po končanem plesu se vrnejo svatje na ženinov dom, kjer se še le začenja prava večerja. Ko svatje pridejo pred ženinovo hišo, najdejo običajno zatvorjene dveri. Domači ljudje jim pravijo, da novice nečejo, da je ne poznajo i. t. d. Po ženinovem prigovarjanji jim vendar dveri otvorijo, da smejo slobodno stopiti v hišo. Običajno je, da ujčin nevesto materi (t. j. ženinovi) izroči. Pri tem se ujčin malo pošali ter navadno reče:	„Tukaj, mati, sem Vam pripeljal
kravico. Imela	bode	do	12 bokalov mleka.“ Nekateri rečejo tudi
9 ali	kakor se jim	poljubi. Dalje ji reče ženin:	,,Ne stojte reči
h . . .	č vzemi	tega,	ki	jo je sem Vam pripeljal. Reči morate
h . . .	č vzemi	tega,	ki	jo je vzel“ (t. j. ženina). Tudi dragi svatje
mater malo podražijo ter se z novico šalijo.
Po mnogo jednacih šalah in govorih sedejo svatje okoli napravljene mize. Miza je bogato opravljena in naložena. Hišna mati si zbere v ta namen vaško kuharico, in navadno še katero drugo žensko v pomoč. Z belim predpasnikom se vrti in suče kuharica okoli domačega ognjišča. Pri tem pa ne pozabi čestokrat pogledavati na bližnji stolec ali mizo, kjer se zanjo zmerom nahaja poln polič. Vsejedno ima obilo posla. Raznovrstnih dragih in domačih jedil mora biti na obilo. Poleg tega še mnogo domačih in tujih slaščic, potic, štrukljev i. t. d. — Precej pri pojedini začno si svatje napivati. Napivajo si na razne načine. Čestokrat zaori tudi pri prvem trkanji kupic:
„Kol’kor kapljic
Tol’ko, let“ ....
Navada je, da najprej napijejo novici. Najbližnji svat vstane ter s čašo v	rokah zaori:	„Na zdravje	naše	novice!“	Gromoviti ,,živio“	in silovito trkanje kupic	se razlega potem po
sobani. Omeniti mi je pri tem tudi, da se k svatovščini povabi mnogo ljudstva. Mnogokrat 70 do 80 ljudij. Se ve, da je to zdaj le v spominu. Vendnr ni temu dolgo časa, ko se je v tržaški okolici (Kontovelju) vršila poroka, pri kateri je bilo do 70 povabljenih ljudij. Za navadne svatovščine so si izposojevali hišni očetje do 800 gld. Ni, čuda torej, ako je radi tega šlo marsikateremu gospodarju premoženje rakovo pot ali pa na boben.
Ko svatje odzdravijo nevesti, napijejo ženinu, ujčinu i. t. d. Pri vsaki napitnici zagrmi gromoviti živio, da se razlega daleč okoli. Tudi hišnega očeta in hišno mater pri svatovščini čestč, ter jim mnogokrat napivajo. Isti dan pravijo jim le:	„Včliki oče“ in
„Včlika mati“. Sploh je pa le „novicau pri svatovščini največ češčena. Vedno	ji napivajo, in	pogostoma se sliši	kričati:	,,Živio
naša novica!“	Nevesti v čast	pojejo tudi	razne	narodne	pesmi.
Tako se sliši n. pr. pri svatovščini popevati:
V
„Dajto, dajte v bogajme Naši novici, kar ji gro.
Naši novic.i Židan trak,
Stari babi štrik za vrat.“
Nekateri svatje se med - svatovščino (pozno zvečer) na razne načine ošemijo. Časih se ošemi tudi hišna kuharica ter začne potem med svati daril (novcev) zase nabirati. Na vsaki svatovščini se sploh za kuharico nabira. Ko je domača kuharica zvečer že vse jedi (katere je imela v svojem programu) poslala na mizo, prinese na zadnje še veliko „torto— V torti je zabodena mala zastavica. — Tedaj se prične za „torto“ igrati. Torte prav za prav nobeden z igro ne dobi, ampak tisti, „kdor več da“. Vsak izmed povabljenih svatov namreč ženinu (ali kateremu drugemu svatu) poda svoto denarja. Navadno 1 do 10 forintov — ali kakor je kdo zmožen. Ko so že vsi svatje „za torto" dali — imenuje se tisti, kateri je dal največ — kajti on je tudi torto dobil. Njemu na čast zagodejo pri ti priliki godci in sam si pripne zastavico (katera je bila v torti zabodena) na svoje persi. Svatje potem še dotičniku na razne načine napivajo ter mu „ živio “ kriče. — Na jednake načine goste se in vesele svatje skoraj do ranega jutra.
Drugi dan se napravi svatom zajutrek. Potem gredo oni malo na sprehod — navadno v mesto (Trst). Ko se svatje od tam vrnejo, sedejo novič k bogato opravljeni mizi, pri kateri se zopet goste do zore. — Tretji dan se gosti le ženin in nevesta, ter njiju starši. — Prvo nedeljo po poroki si privoščita nova zaročenca boljše nego nedeljsko - navadno kosilo. K temu se nikdo ne povabi — kvečemu njiju starši. — Pri svatovskih obi-
čajih v tržaški okolici je vredno posebno omeniti stari narodni običaj — š e š k a n j e. Tropa vaščanov, največ mladeničev, zbere se pozno zvečer — ter hodi okoli svatovščin šeškat. Seškanje ni nič druzega, nego da imenovani vaščani (šeškarji) pojedo, kar je svatom ostalo. Ko pridejo v hišo, pozdravijo najprej kuharico — katera jim da brž kak prigrižljaj. Ako so šeškarji s svati dobro znani, gredo celo v svatovsko sobo ter tam s svati jedo in pijo. — Ko se šeškarji pri jedni hiši (svatovščini) okrepčajo, gredo k drugi — i k tretji, dokler jih vinjenih spanec ne premaga. —
Šeškanje ni zdaj skoraj niti običajno več v tržaški okolici. Kakor se polagoma narodni, stari običaji izgubljajo, izgublja se i to. Vendar se pa zmerom okoličani po svatovščinah povprašujejo: „Ali si šel ti šeškat ?“ — V šeškanji so vadijo sedaj večinoma mladi momki.
Sploh se jo v tržaški okolici v teku petindvajsetih let mnogo iz-premenilo. Skoraj popolnoma se je izgubila krasna narodna noša in stari narodni običaji. V starih časih so celo kite nosili stari okoličani. In kdor je kito nosil, tega je spoštovala vsa vas. In da je videl tujec v onih časih našega starega okoličana, imel bi ga morebiti za pravega Kitajca!
Ona „kitonosna doba“ bila je zlata za nas. Naš narod v okolici je bil nepokvarjen, da, — samostojen! l?eval je junaško naše pesmi, sovražil tujstvo in posebno renegatstvo. Narod je bil pobožen, bogaboječ, in iz njegovih ust ni se slišalo one grozne italijanske kletvinjo, katera se zdaj sliši v okolici pri vsaki besedi. Toda! človek živi ob upanji. Tako moramo i mi upati, da ni v tržaški okolici še vse izgubljeno.
'ji 'r* >,>. r-i
Slovenske narodne yraže in prazne vere,
primerjane drng-im slovanskim in neslovanskim.
(Spisal J. Navratil.)
<&m&>	Čitatelju.
čsljr
r'''\y ra^il n* vs:l^a Prazna vera, nego samo ona, katera je ver-s k ega značaja, to je, katera sega kolikor toliko v vero (v verske nauke); zato pišemo: „vraže in prazne vere“ , a ne: „vraže ali prazne vere.u — Na priliko: „če preteče komu zajec pot, znači to nesrečo", — to je vraža; ako pa veruje kdo, da piči slepec (slepič) desetkrat huje od gada, to je samo prazna vera (ali kriva misel brez verskega značaja).
Vendar ne tajimo, da je včasih težko ločiti vražo od prazne vere, zato ker je	večkrat ta poblojena	z	ono.
Namesto ,vraže1 čita se res tudi v	znanstvenih	knjigah nove
dobe samo „praznoverje“, zlasti se pa za vražni a, o, govori in piše zdaj po navadi — ‘praznoverni, a, o, tako tudi praznooerec ali pvaznovernik, a	ne „ vružnik. “
Zato ne štej	niti nam v greh, če	se	udarno	v	sili	—	občni
ali pa novi rabi.
Učenjakom, kateri so premišljevali vraže in trdili, da izhajajo do malega iz poganstva, t. j. da niso nič drugega, nego nekdanje poganske (nekrščanske) vere ostanki, — pritrjujemo tudi mi.
Naši poganski predniki, kateri so se pred desetimi veki, — a tako i drugi narodi, kateri so se še poprej ali pa pozneje preverili (pokristijanili),— niso se mogli — ni pet ni šest — povse iznebiti stare poganske „narodne“ vere, katere šobili vajeni od mladih nog. — Prenesli so tedaj iz stare vere v novo (krščansko), mnogokaj nekrščanskega, in tako je stara (narodna) vera postala potlej... vraža.
Da izhajajo sedanje vraže do malega res iz poganstva ali poganske vere, kaže nam prestar cerkven govor sv. Eligija, ki je umrl uže 1. C59 ter govoril tedaj kristijanom še pred več nego 1226 leti tako, kakor se čita tudi v Grim. „D. Myth.“ 4. izd. na str. 401 i. d.: Prečitaj iz dolgega (latinskega) govora samo nekoliko vrstic, pa sodi sam!
(Liber 2. cap. 16.) „Ante omnia autem illud denuntio at-que contestor, ut nullas Paganoram sacrilegas consuetudines, ob-servatis, non caraios (caragios*) non divinos non sortilegos, non praecantatores, nec pro ulla causa aut infirmitate eos consu-lere vel interrogare praesumatis, quia qui facit hoc malam statim perdit bapt,ismi sacramentum. Similiter et auguria vel sternutationes nolite observare, nec in itinere positi aliquas aviculas cantantes attendatis, sed sive iter seu quodcunque operiš arripitis, signate vos in nomine Christi, et symbolum et orationem dominicam cum fide et devotione dicite, et niliil vobis nocere poterit 'nimicus. Nullus christianus observet, qua die domum exeat, vel qua die revertatur, quia omnes dies deus fecit; nullus ad inchoandum opus diem vel lunam attendat“ — — — —. „Nullus sibi pro-ponat fatum vel fortunam, aut genesin, quod vulgo nascentia di-citur, ut dicat, ’qualem nascentia attulit, taliter erit’, quia deus omnes homines vult salvos fieri et ad agnitionem veritatis venire“ itd. — — — —--------------------------------------—-----------------—
Ne nahajajo li se te ali take vraže še dan današnji med priprostim ljudstvom krščanskim? Treba pa vedeti, da so imeli poganski narodi poleg svoje pqganske vere tudi še dosti vraž (praznoverj a).
Čitaje, — kako je učen pogan, namreč grški pisatelj Teo-frast, — vsaj 300 let pred Kr. rojstvom v svojih izvrstnih spiskih: „m*ol yapxz.TYipi?“ popisal praznoverca poganskega, — misliš res, da ti popisuje kdo kakega sedanjega praznovernika; samo grških boginj imena in molitve oziroma žrtve „bogom“ ali „boginjam“ namenjene, spominjajo te, da je govorjenje o poganskem, a ne krščanskem praznovčrcu.
Nekatere izmed onih vraž, s katerimi pita Teofrast svojega praznoverca, kanimo — primerjaje vražo vraži — porabiti pozneje na pravem mestu, da se uveriš, kako so si v rodu z našimi sedanjimi, in kako so prihajale take vraže nekdaj od naroda do naroda.
Pa utegne kdo vprašati: „A čemu se nabirajo in razglašajo zdaj take stvari (morda poreče kdo tudi: „take . . . neumnosti")?
Učenjakom (veščakom) ni treba dopovedati tega; drugim bodi pa povedano v razjasnilo, da smo se poprijeli tega — ne baš prelahkega posla po vzgledu več slovanskih in neslovanskih učenjakov, prvih zato, ker so vraže in prazne vere človečjega roda prva zgodovina, najstarše ustno poročilo iz one predavne dobe, ko so bili narodi še nevedna deca brez potrebnega izkustva, ne znajoč prirodnih moči, ne znajoč pravih uzrokov različnim pri-rodnim pojavom (dežju, toči, blisku, gromu, streli itd. itd.); drugih zato, ker dokazujejo i vraže, kako smo si rod z drugimi velikimi
*) Glej Ducange pod besedo: „caragus“; (cararius).
narodi evropskimi; tretjič zato, ker se nahaja v vražah in praznih verah še mnogo starih in ba j esl o v n i h ali bogoslovnih ostankov; pa tudi zato, da bodo imeli vsi narodni učitelji naši v rokah pripraven pomoček, ter ž njim lahko zatirali škodljive vraže in prazne vere med mladim zarodom slovenskim; kajti jalovi bodo mnogoteri nauki v šoli, v cerkvi in v knjigi, dokler se ne iztrebijo izmed ljudstva neke stare vraže, katere se drže kakor klošč starih ljudi ter so na potu vsakemu napredku.
Ta namen, (da se iztrebijo škodlj ive vraže), utegne se pa doseči tem poprej, ker primerjamo domače domačim in tujim, zato da se bode videlo, kako so si nekatere vraže po bistvu v rodu, po rabi ali načinu, oziroma po nasledkih pa včasih po-vse navskriž.
Isto znamenje pomenja v tem kraju srečo, (dekličem vdajo, možitev), v onem pa . . . nesrečo (dekličem n e v d aj o, nemoži -tev); isti dan (n. pr. petek) je temu ljudstvu nesrečen, onemu (oziroma tudi istemu ljudstvu po drugih krajih) pa srečen dan.
V nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i — slepci. (Preganjali smo vraže in prazne vere uže I. 1848, 1849 in 1850 v svojem „Vedežuu, pa ne na ta način.)
Potrebno znanstveno razjasnjevanje t.. j. razlaganje mnogih vraž in praznih ver s pravimi prirodoznanskimi i drugimi razumnimi uzroki,— kajti samo smešeč jih, ne opraviš ničesar — prepuščamo gg. narodnim učiteljem! Tako ne bodemo razlagali ni po-.stanka vsem vražam in praznim veram, ampak samo ,najvažnejšim1; vendar obilneje nego n. pr. Adolf \Vuttke, katerega smo se držali najbolj gledč razporeda, in to iz posebnih uzrokov prve izdaj e njegove jako čislane in uže davno razprodane knjige o nemških narodnih vražah sedanje dobe. (Zarad kratkosti značimo prvo izdajo (Hamb. 1860) samo z rimsko številko I., drugo (Beri. 1869) pa samo z rimsko števiko II; arabska številka za njima znači te ali one izdaje stran). Da je naše delo po bistvu in po primerjalnem načinu povse samostojno, kažejo ti uže prvi listi.
Dodati mislimo tudi posebno zbirko »praznih ver", zlasti o živalih.
Trditi smemo brez straha, da so z besedami našega jezika vred, i mnoge vraže... indoevropske, a pojedine celo svetovne.
Nekatere so pa med različnimi evropskimi narodi nastale stopram za krščansko dobe.
Slišali bodemo, kako so mnogo vraž zatrosili med nevedno ljudstvo nekdaj tudi . . . ,zaslepljeni učenjaki1 ali uprav neved-neži, — sosebno predniki našim sedanjim razsvetljenim — zdravnikom, ki pitajo zdaj praznovernega kmeta preradi . . z bedakom, ne vedoč, da je pobral on nekatero neumno vražo baš od njihovih — praznovernih prednikov. Dokazov za to trditev ne mislim ostati dolžan. Pridejo na vrsto — na svojem mestu.
Ker so Germani (Nemci) in Romani (Lahi ali Talijani) Slovencem in drugim Slovanom uže toliko sto let sosedje ali mejaši, ni čuda, da se je sosed od soseda, mejaš od mejaša — navzel kakor kake besede, tako tudi kake vraže.
Beseda ,črv‘ (Wurm) za pomen: „kača“ po slovenskih zagovorih. kaže, da so bili oni zagovori poslovenjeni po nemških.*) Tako svedoči tudi to, če je v kakem nemškem zagovoru „slog“ (Reim), v istovetnem slovanskem ga pa ni, da je slovanska beseda preložena z nemške.**) Težko in pretežko, da. nemogoče je razsoditi osedobi natanko, kdo je kaj pobral pri kom; ali če pomisliš, da so se bili Nemci mnogo poprej pokristijanili nego Slovenci in drugi Slovani, veruj, da smo iz početka več tako znanih cerkvenih vraž prejeli od nemških sosedov. Da smo kesneje zalivali sod z domačo kapljo, razumeva se samo sabo.
Ako pa premisliš še to, da so po mnogih, zdaj nemških krajih in deželah nekdaj živeli Slovani (zmisli se samo bivših Slovanov Polabskih, uže povse ponemčenih, dalje Serbov-Lužičanov, katerih je tudi uže mnogo potujčenih, kakor i Slovencev,***) ako, velim, premisliš vse to, pritegneš tudi ti, da se med tem in drugimi ponemčenimi Slovani brez dvojbe nahaja več takih „nemških“ vraž, katere so bile iz prva —slovanske. Tako se je, vem da, i med poslovenjenimi nemškimi na Slovenskem ohranila kakšna nemška vraža, ki jo prištevamo zdaj slovenskim.
Resnici je podobna i ta misel, da so se evropske pripovedke (oziroma vraže) pomnožile o križarskih vojskah kolikor toliko z onimi, ki so jih priobčevali križarji, vrnivši se domov iz jutrove dežele.f)
Da so nekatero vražo zatrosili med slovensko ljudstvo cigani, uveril sem se sam, ujevši jedno „cigansko“ (zatrošeno po neki Ciganici v okolici Celjski).
To je prvi poskus, da se znanstveno sestavijo vse naše narodne vraže in prazne vere. S tem pa nečemo reči, da se v naši zbirki nahajajo vse slovenske vraže in pr. v., dasi jih smo marljivo nabirali ter obilo nabrali po volikem delu vse (politično razkosane) „ slovenske dežele “ — nekaj sami, nekaj po vrlih znancih in prijateljih. Hvala jim na posebni ljubavi.
Imena, ali vsaj početne pismenke onih, kateri so nam priobčili večjih ali manjih zbirek, čitajo se pri dotičnih podatkih; do-
*) Glej „Letopis“ 1882—83 na str. 338 in 339.
**) Primeri pri Grohm. (202 in 203) čeike besede: ,,At’ stoji [zlodfij nebo zlodžjka t. j. tat ali tatica] jako Štok (sic!) a hledi jako kozel11 — t6m nemškim: „Sie sollen stehen wie ein Stock und schauen wie ein Bock,“
***) Gl. „Kopit. Spomin11 1880 na str. 152.
t) Prim. pisateljev predgovor knjigi: Fr' L. F. v. Dobeneck: „Des deutschen Mittelalters Volksglaube und Heroensagen.11 Izdal Jean Paul (Richter) Berlin 1815.
daje se skoraj vsaki vraži, tudi „domovnicat. j. kraj, da se zna od kod je.
Ako je katera brez nje, znači to, daje nam znana iz rojst-venega kraja, oziroma iz njene okolice,*) ali pa da je sploh znana. Kdor nismo izrčcno imenovali kakega svedoka, ali poročevalca (prostaka), ondi se čita praviloma vsaj ime dotičnemu kraju ali deželi — z dodatkom: „Po ustnem poročilu" (skrajšano: „Po ustn. por.“)
Mnogo vraž in pr. v. nabrali smo tudi med „Dunajskimi Slovenci", t. j. med slovenskimi dijaki, pa tudi pri . . . slovenskih kostanjarjih in pomorančarjih, ki prihajajo in odhajajo, kakor žr-javi, kedar jim je doba. Jako so nam pri tem poslu ugajale knjige in novine, po katerih so se razglašale take zbirke tudi pri nas.
Navajali jih bodemo po hvale vrednem vzgledu drugih (slovanskih in neslovanskih) pisateljev te vrste zdušno in natanko.
Nekoliko drugih slovanskih, dozdaj še nenatisnenih vraž, nabrali smo med različnimi znanci in prijatelji slovanskimi na Dunaji.
Nakanili smo bili iz prva razglašati Slovencem samo slovenske vraže ... pa smo se premislili kesneje ter poprijeli „primerjalnega načina", ki obveljujo čim dalje tem bolj, ter se nadamo, da bode zanimal i Slovence, ker zvedo na ta način, koliko imajo po širokem svetu bratov,	ne samo po krvi,"	nego i	„po vraži", —in	od
kod se jo pritepla	nekatera vraža —	k nam.
Uveriš se pa dragi čitatelj, primerjaje vraže vražam (domače tujim, a tuje domačim), tudi o tem, kake globoko zakorenjenene in žilave so premnoge vraže.
če tudi utegne, kar smo uže omenili, naš „primerjalni način" pripomoči, da izpregledajo i . . . slepci, pa s temi besedami vendar nismo hoteli reči, da se iztrebijo zdaj vse vraže izmed slovenskega ljudstva — kakor bi pihnil.
Zlasti se stari ljudje ne morejo „odkrižati“ starim zakore-njenim vražam.
Nasprotovala	bode torej šoli še	več let	domača	hiša z mogočnim roditeljskim vplivom. Vendar	smo se	uverili	sami, da	se
košati nekatera vraža v istem kraju, — v isti vasi samo še po nekaterih hišah ali morda v jedni sami hiši. Kakšen starec ali starka jo še pameti in čisla; mladina je pa več nežna, ali vsaj ne veruje več va-njo. Zato je mogoče, da so kako ,našo‘ vražo . . . zagrebli uže z onim včrnikom ali privržencem njenim, po katerem smo jo zvedeli stoprav pred nekoliko leti ali morda še za mladih nog. Izmislili se nismo — tako nam poštenja! — nijedne.
O tej priliki se pa ne moremo vztrpeti, da ne bi opozorili gg. narodnih učiteljev, a oni naj opozarjajo mladi zarod slovenski,
♦7 Konst. pl. Wurzbach blagovolil je zapisati v svoj „Biogr Lexik.,“ da sem menda Stajarski Slovenec ter se rodil okoli 1830. 1. — Broz zamere bodi povedano, da sem so rodil v Metliki na Kranjskem 5. marca 1826.
kako zviti so mnogi praznoverci: kedar jim neče namreč kdo verovati „praznili kvant” o čarovnicah, duhovih, strašilih zakladih itd. itd , — pravijo, ter se celo pridušajo:	„To je prava Božja
resnica, — to sem videl sam se svojimi očmi, ali slišal na svoja ušesa,— ali pa: to so mi pravili pokojni oča (ali mati),*) ki so doživeli to sami “ Včasih se ,pozavajo' (sklicujejo) na kakega poštenega soseda, včasih na več poštenih svedokov ali prič, itd. itd. — samo zato, da bi se jim verovala . . . debela laž.
Posrečilo nam se je na Dunaju 1. 1884. po skrbnem popra-ševanju na laž postaviti takega možica, ki je bil pripravljen prisegati celo na „mašne bukve“, — z istim svedokom, na katerega se je bil 1. 1882. pozval glede neke prazne vere o kačah. (Na drobno mislimo o tej dogodbi poročati v dotičnem predelu).
Da bi se pa dosegel naš namen, t. j. da bi so tem hitreje iztrebljale škodljive vraže in prazne vere, ki so neizrečeno na poti pravi narodni omiki, morali« bi gg. narodni učitelji zlasti šolsko mladino o vsaki priliki opozarjati na nje (vselej s potrebnjim raz-jasnilom).
A zato jim treba znati vse take (škodljive) narodne vraže in prazne vere. — Komur je tedaj znana katera taka, prosimo naj jo blagovoli priobčiti v izvirnem jeziku (po napisnici ali kakor mu drago) na ravnost nam,**) da se razglasi po tej zbirki.
Še nekaj: Ta zbirka utegne dopovedati s pripravnimi primeri vsakemu čitatelju i to: Glede na zgodovino in razširjenost sedanjih narodnih vraž . . . nima nijeden narod pravice . . . smešiti zarad njih kakega drugega naroda; — nego „vsak naj pometa pred svojim pragom11.
One ,rasvetljenjake‘, kateri hočejo pa zarad takih ,neumnosti1 po sili smešiti siromaka prostaka, treba opomniti, naj se zmislijo nekih ,učenjakov' (res da pravih, ,praznovercev‘), ki so verovali ne samo v stari, nego i v novi dobi še v nauk, da bi se s tako zvanim, ,modrijanskem kamenom‘ (lapis pliilosophorum, Stein der Weisen) — misliti si pa moraš namesto kamena — nekako tekočino — dalo iz vsake proste kovine napraviti zlato, ali pa srebro iz ,rdečo4 tekočino zlato, — z ,belo‘ pa srebro.
S tem izmišljenim, a ne še izumljenim kamenom, t. j. nekakim ,vesoljnim topilom' (menstruum universale, allgem Auflo-sungsmittel), dala bi se — tako so trdili stare dobe učenjaki — pregnati tudi vsaka bolezen, dalo pomladiti se telo in podaljšati življenje.
Treba tu v misel vzeti tudi ono razsvetljeno gospodo, ki veruje cel6 o sedobi, da se vračajo ter prikazujejo (mrtvih ljudi) „duhi“ po veščakihali umetnikih poklicani, — na ta svet in da od-
*) Toni vselej neresnično; mnogokrat je pa izmišljeno.
**) Napisu naj se,dodajo samo te besede: „Oberster Gerichtshof, Wien.“
govarjajo — molče s kakim znakom ali pa pismeno — na dotična umetnikovo vprašanje.
Vsi pametimo še jako dobro, kako je bil tak umetnik (du-hovnjak, ,spiritist‘) ki je bil lani iz dalnjih dežel povabljen na Dunaj, zato da je pred zbrano veliko gospodo Dunajsko v neki hiši ,duhe klical1 z onega sveta, tukaj pa poklicani duh (d 1/2 1884) zasačen bil v samih . . . nogovicah. (Bil je slepar Mr. Bastian sam.)
Vse Dunajsko novine poročale so potlej o tem, po dveh preimenitnih velikaših na duhovit način razodetem sleparstvu, — a vendar se niso dali preveriti nekateri v ,duhove1 zatelebani in zaslepljeni ,učenjaki1.
Zato še enkrat:	„Vsak pometaj pred svojim pragom“, —
pa bode čisto povsod!
Na Dunaju, maja meseca 1885.
Pisatelj.
Prvi del.
Vraža *) po svojem bistvu.
vy®»raža se opira na usodo (osodo) — ali pa na čaro (ča-Sysranje).
A. Vraža pa usoda.
Neznabožcem ali poganom bila je usoda neka ,nadbožan-stvena1 moč ali oblast, kateri so bila podvržena celo njihova božanstva (njihovi „bogovi“ ali maliki).
Dasi je krščanska vera uso lo nadomestila s premodro božjo voljo, ter nekdanjo narodno (pogansko) ,vero v usodo' . . . iztrebila do malega, — vendar ni ta narodna vera izginila dozdaj p o v s e izmed krščanskih narodov.
Kedar kdo utone, ali se ubije ali umre kakorkoli , nepri-rodno1, — pravijo ,priprosti ljudje1, zlasti „ženske glave11 med Slovenci vendar še zdaj, da mu je bilo . . . ,sojeno1 — „namenjeno“ tako, ali da mu je bila —, (menda) sojena taka smrt1. — (Sploh.)
Po ustnem poročilu pravijo tudi naši bratje Srbi in Hrvatje o takih prilikah po gostem: „tako mu je sudjeno“; „sudjeno mu bilo11; Čehi (z Moravci vred): „to mu bylo souzeno“; „co komu souzeno, tomu neujde“ (češko-mor. pregovor); Poljaki: „tak mu bylo przyznaczone“ (sojeno) ali . . „przyznaczenie“ : — Rusini: „suženo jemu bylo; isto tako Talijani (Lahi): „gli era destinato“, ali: „il destino“ ; Francozi: „e’ est son sort“, ali: ,il devait1 . . . Tako bi nam odgovarjali na naše vprašanje menda i vsi drugi jkrščeniki1 — prostaki.
čujmo samo še to, kar pravijo Litovci: „tai buwo jo lik-kims“ (to mu je bilo sojeno); a Lotvinci: „tas jau bija winnam
*) ,Vraža', iz osnove ,vrag‘ in priponke ,-ja‘: vrag-ja [kakor nsl. teža iz teg-ja, Mia (concursus) iz bžg-ja], v staroslovenščini = mantoia (iiavtsia), divinatio, Weissagung; strus., ,voroža‘, incantatio, Zauberei. Miki. lex. 74. — Po Marku: ,vrdž' (ž), vraži, tudi vraža (ž), der Aberglaube ,die Wahrsagerei, die Schwarzkunst‘. — Zdaj nam rabi beseda ,vraža' (zaničljivo „babja vera“) po navadi samo za prvi pomen izmed zadnjih treh nemških. Pri Murku čitaino tudi (nenirodno) bosedo: ,preveva1, zu viel, zu grosser Glaube, Aberglaube [= Deber glaube, po lat. ,super-stitio‘; — pisatelj].
liktz“ (to mu je bilo namenjeno, ,bestimmt, geordnet'). Grim. „D. Myt,h!. 4 izd. II. 719 v opomnji.
Da je srbski narod veroval nekdaj usodo, priča nam poleg navedenega izreka prezanimljiva srbska pripovedka: ,,Usud“, k j. poosebljena usoda. Prim. Vukove „Srpske narodne pripovijetke" 1853 (13) str. 89—99.
Isto svedoči stara srbska narodna pesem, v kateri se jemljo v misel »knjige staroslavne“, v katerih je, „od vekomaj*1 zn pisano vse, kar se bode godilo; iz teh knjig čital je in prerokoval stari Jug 15ogdan še pred Lazarjevo svatbo, kako se bode godilo poslednje dni [srbskega carstva]:
„Jug izvadi knjige staroslavne, *)
Te kazujo pošljednje vrijome:
Vidite li, moja bračo krasna!
Vidite li kako knjiga kaže,
JMnstainide pošljednje vrijeme,
Nestanude ovce i všenice,
1 v polju Cele i cvijeta*. . . itd.
„Milica jo Lazu sudj enica ,
Na njemu <’,e ostanuti carstvo*.
Vuk „Srps. nar. pjes. II, u Beču 1845 v 32. pesmi: „Ženidba kneza Lazara“ str. 183 (vr. l>4—G7); 184 (vr. 104—111) in 185 (vr. 150-158).
Isto tako nam kaže narodna pesem: „Smrt Marka Kralje-viča“ starosrbsko vero, da je človeku sojeno, kedaj in kako mu bode umreti: Ondi 11. 441.
Živo te spominja srbskega „Usuda“ ruska narodna pripovedka : ,,Marko Bogatin pa Vasilj Nesrečnik11 v zbirki A. I. Afa-nasjeva; tako tudi ruska narodna pripovedka: „Sreča pa Nesreča
Tako vero, kakoršno imajo priprosti Slovenci ponevedoma v usodo (kedar kdo utone, ali se ubije itd.), slišal sem uže večkrat tudi na Dunaju med priprostimi Nemci (in Nemkami, da celo med takimi, katere se prištevajo »izobraženemu svetu. **)
Še dan danes veruje nemško ljudstvo po vzhodni pruski in po saksonski deželi, da je bilo tatom, ubijalcem (,morilcem1) in drugim hudodelcem sojeno tako („dass es ihre Bestimmung ge-wesen sei“), da so morali delati tako, ter da niso mogli drugače 1.; 8. — Prim. tudi Grim. ,,D. Myth.“ 4. izd. II. 714—719 in III. 259—267, kder se korenito razpravlja ta stvar — ne samo glede starih (in poznejših) Germanov, nego i glede starih Grkov, Rimljanov in drugih (tudi sedanjih) narodov.
*) Zovejo se tudi ,starostavne‘. Vuk rjefin. 713. — Kdo ne misli nehote na ,Šembiljske (Sibiljske) knjige'?
**) „Es war ihm halt so bestimmt," — pravi o takih prilikah po domače Dunajfan ali Dunajčanka. — „Was bescheeret ist, entliiuft nicht“, fiita so pri sredovečnem (mlid.) nemškem pesniku: Schweinichen, 8, 249.
Iz vsega tega vidiš, da je bila vera v usodo, kakoršna je pri Turkih in drugih Muhamedovcih, nekdaj, — dasi ne do kraja taka — tudi pri poganskih Germanih, Grkih, Rimljanih, — Slovanih, Litovcih in Lotvincih. —
Vendar stari Slovani niso tako trdno (,blind‘) verovali v usodo kakor n. pr. Turki; kajti pri Slovanih se je usoda dala tudi predrugačiti z molitvami in žrtvami (daritvami). Prim. Krek: „Ein-leitung in die slav. Lit.-Gesch“. 111.
I.	Usodne dobe (usodni časi).
Glede na usodo so nekateri časi srečni, nekateri pa nesrečni.
Pravijo jim „usodne dobe“ ali usodni časi (Schicksalszeiten).
Kdor jih zna in verno pazi na-nje, ,lahko si izbere. . . sam svojo usodo1, t. j. nakloni si srečo in se ubrani nesreči. (Včasih si utegne pomoči tudi ... z „večno pratiko14.)
K usodnim dobam šteje priprosto ljudstvo zlasti pojedine dneve (v tednu, v mesecu in v letu), ki so „srečni“ (ugodni, dobri), ali pa „nesrečni“ (neugodni, slabi), tako da mora biti dete, katero se narodi tega ali onega dne — srečno ali pa nesrečno, ,vse žive dnf‘, — da se srečno ali pa nesrečno z vrši vsako delo, katero se začne ,srečnega1 ali pa ,nesrečnega dne1.
Nesrečnega dne se ne sme človek tudi nikamor upotiti (na pot odpraviti se), ne sme se niti seliti, niti ,zadati se, t. j. nastopiti nove službe1.
„Srečni“ in „nesrečni“ dnevi pa niso povsod isti. Tudi uzroki temu razločku so različni. Vendar izhajajo iz poganskih časov glavni uzroki, ki jih je nekoliko prestvaril krščanski vpliv.
Dnevi v tednu.
Nedelja (staroslovenski iiejVKAiit: nedelja, iz ,ne delati1). To nam kaže očito, da je nedelja krščanskega (kristijanskega) postanka ; kajti samo kristijanu velja prepoved, da ne sme delati ta dan, oziroma zapoved, da mn ga je posvečevati.. Zato so tudi vraže „o nedelji14 cerkvenega ali krščanskega svojstva.
Nekod pravijo Slovenci: „Srečno ono dete, katero se narodi v nedčljo“ (Krčevine pri Ormožu na Štaj.; Ž a bn i c a na G o r en j-skem. Poved. A. Tk. in Fr. K—t.). Ista vera je v slovansko-nemški vasi „Jarom*"fice“ na Moravskem in v njenem obližji. (Poved. K. P.).
Nemci verujejo, da bivajo „srečni“ nedeljski otroci *) ali kakor jim pravijo Nemci nekod ,,Solnčevi otroci11 **), ki vidijo tudi duhove, strahove in zakopane zaklade.
”) „Sonntagskinder sind Gliickskinder“ I. 10; (II. 57).
**) „Sonnenkinder“. Mor. Busch, jDeutscherVolksglaube”, Leipz. 1877; lii.
Po tem sodimo, da je nemška vraža predkrščanska, in da so se je nekateri štajerski Slovenci in nekateri Moravci kedaj navzeli od nemških deželanov ali sosedov (naj se tudi med temi zdaj morda ne sliši več); ta opomnja velja tudi Žabničanom. če se niso te vere navzeli od nekdanjih nemških sosedov, pa so jo podedovaliv po svojih nemških prednikih; kajti Valvasor svedoči, daje bila Žabnica (Safnitz) nemška naselbina in za njegove dobe še napol nemška. — Nismo mogli te vere zaslediti pri drugih Slovencih, niti pri drugih Slovanih — ni čitajoč, n\ poprašujoč. *) Serbi-Lllžičani pravijo samo to, da vidi oni, kdor se je rodil v nedeljo, lahko strahove (.,Gespenster“), a srečno ono dete, katero se narodi sveto noč (in der Christnacht). Veckenst. 435 in 436.
„Kdor si v nedeljo reže nohte, ta ima nesrečo ves teden“. D. Tk. (= D. Trstenjak) „Glasn.“ 1860. 110. — Tudi ta vraža je menda nemške gore list. Prim. pri Busch-u, 13.
Kdor gre v nedeljo rib lovit, lahko mu se pripeti, da namesto ribe kačo vlovi. (Mart. vrh. Tušek. „G1.“ 1858, 11. zv. 80.)
Lovci, kateri hodijo ob nedeljah na lov, morajo po smrti brez gl a v e, s puško na rami, v temnih nočeh plaziti za divjačino. Zato se sliši po noči često žvižganje in kako psi lajajo „ v časi cel6 kak strel dolino preleti". (Skarnjice blizu Dobja na Štaj. „Kres“ 1882. 268); „ Črtice” 91.
Da ta vzraža ni vzrasla na domačem, nego na tujem (nemškem) svetu, uveriš se, čim prečitaš pri Wuttke-ju II. 16 in 17 (§. l(i) spisek pod napisom: „Wodans Mythe“ oziroma: „Wilder .Iiiger“ (divji lovec) itd. — Po jako razširjeni nemški v^ri je namreč „divji lovec“ — duh imenitnega moža, ki je hodil celo ob nedeljah in praznikih v lov, a zato mu je zdaj hoditi v lov do sodnega dne. Po gostem ga spremljajo ,,ognjeni psi“, in druga strašila ali duhovi, zlasti pa nekdanji grešni lovci (ki so gazili ljudem strn ali setve) — včasih brez glave.
Srbi so „od pamtiveka“ posvečevali „sveto“ („svetlo“) nedeljo, sosebno pa „mlado nedeljo"; vendar so hodili nekdaj srbski velikaši „v lov“ brez straha baš ob nedeljah, ter se vračali domov brez ikake nesreče, pa i brez sreče, to je s praznimi rokami. V pesmi: „Ženidba kneza Lazara“ veli car Stepan:
„Danas petak, a sjut.ra subota Preko sjntra svijetla nodjelja,
Poči čemo u lov u pianinu." —
(Vuk: II. 182, vr. 49—50). Dalje čitaš ondi ob istem lovu na str. 183 (vr. 86—88) tako:
*) Jako nam pa bode drago, ako nam kdo po pravici posvedoči ali razglasi, da te vere ni zdaj več ni v tem, niti v 6nem kraju slovenskem v nijedni hiši. — Za tiskanja pravila sta nam veleč. g. N-k. in V. K., da jo ta vera tudi med Slovenci okoli Celja. (Konjice in Medlog; v tem kraju sluje posebno ^nedeljski sin*.)
„Otidoše u lov u pianinu,
Lov loviše po gori zelenoj,
Ni dobiše, ni.šta izgubiše“. —
Ohranila se je pa prekrasna narodna pesem*), ki nam pripoveduje, kako je Marku Kraljeviču zato, ker je bil prešel v lov neko nedeljo, slučajno v mlado nedeljo na sv. Jurija dan, rano brez molitve in ne umivši se, jezdečemu pod konja iznenadi priletela strahovita „zmija“ (kača), ovila se Marku okolo života, ter ga hotela ujesti, a kako duhovito ga je rešila njegova „ljuba“ (= žena), .. . posestrivši „zmijo krilašico“ (od šest krila i četiri glave), ker po srbskem narodnem običaju največji sovražnik, ako ga pobratiš („pobratimiš“), — največja sovražnica, ako jo posostriš („pose-strimiš“), mora se ti izpremeniti pri tej priči v prijatelja — prij atelj ico. —
Naposled ‘zmija1 izpregovori iz zelene trave, da ona ni ,zmija krilašica1, nego „mlada nedjelicau, ter poduči soprogo Markovo (Andjelijo) tako:
„Andjelijo, o ljubo Markova, . . .
Svetuj, ljubo, svog junaka Marka,
Da nerani 11 lov u ned jel ju,
Pre nog b’ um’je i Bogu pomoli. —
Da me nisi, ljubo, posestrila,
Ja bih bila Marka pogubila/ —
Nemcem je nedelja — srečen dan tudi za poroke (I. 10; II. 57). — Jako radi se ob nedeljah poročajo i Slovenci, da bi jo pa za to kde imenovali „srečen dan za poroke", tega nisem mogel zvedeti do zdaj.
Isto velja o Poljakih, ki se n. pr. na Poznanjskem (Posen) po navadi poročajo v nedeljo, ter nosijo tudi otroke krščevat samo ob nedeljah. Kolb. IX. str. 171 in 1G7.
Nohti se po stari nemški vraži ne smejo rezati v nedeljo. (Wolf, Zeitschr. fiir D. Myth. 1200; prim. I. 10; Busch 13.)
Kdor zboli v nedeljo, — umreti mu je po nemški vraži, ki se čuje v Marki (I. 10), oziroma na Braniborskem (Busch 13). Kdo ve, ni li ta vraža, (ki se sliši med Serbi-Lužičani; Veckenst. 435) bila iz prvine slovanska. Vemo, da so nekdaj ondod živeli Slovani, ki so sezidali tudi slovansko mesto „Branibor“ (Brandenburg), **) a ponemčili se s časom, vendar ne še povse.
*) Pogrešamo je v vseh Vukovih zbirkah in izdajah njegovih srpsk. nar. pj. Nahaja se pa v Iv. Filipovičevi zbirki: „Kra\jevič Marko u narodnih pjesmah“. U Zag. 1880, str. 214—218; malo drugače v brače Jovanoviča zbirki: ^Kraljevič Marko“. Po najnovejši (še nenatisneni) ,varijanti‘ bosanski, — v kateri Marko uže . . . puško nosi, — pripetila se je pa Marku 6na nesreča samo zato, ker je šel v mlado nedeljo pred solncem (,prije sunca1) v lov. Priobčil nam pisatelj K. Grober na Dunaju 1. 1885.
**) „Unter dem Namen brannilor (sic.) schon als Wendenstadt bedeu-tend, hernach lange Zeit die erste Stadt der Mark und Bischofsitz“ — piše nemški prof. Dr. H. A. Daniel v svoji knjigi: „Lehrbuch der Geographie fiir hohere unterrichtsanstalten.“ (Halle 1872 na str. 381.)
Kakor bodemo videli pozneje, imajo čehi za vsak dan, kedar kdo zboli, posebno vražo, —njihovi nemški sosedje (deželani) pa nijedne. Prim. str. 150—151 Grolimann, ki je ondi ponemčil, (preložil na nemški jezik) češke vraže te bire.
Češka vraža pravi: Kdor zboli v nedeljo, pa mu ne odleže deveti dan, ta umre. (O. Frh. v. Reinsberg-Diiringsfeld: „Fest-Kalend. aus Bohmen". Prag 18G4 na str. XV.)
Ista vraža (o nedelji) pripisuje se v Cčm. 1853. 47G ponedeljku, zato se pa pogreša ondi taka vraža za nedeljo.
Muhamedovcem je (vsaj po jutrovi deželi) nedelja nesrečen dan. (Busch. 17.)
Arapom in Turkom je nedelja nesrečen dan zato, ker je naslednjo noč umrl „prorok“ Muhamed. Busch 18 (2 razst.).
Ponedeljek (skrajšan: pondeljek, stsl. iioiic,\t.ii,iihki. : pone-
dčljniku), t. j. prvi dan po nedelji.
Večini Slovencev je ponedeljek navaden dan, nekaterim pa kot delavnik najsrečnejši, ali najbolji dan za posebna dela: za ral, setev, košnjo itd., a koroškim Slovencem sosebno za poroke. (Poved.
O.	R..) Zakaj? Tega zdaj ne ve več živa duša. Morda zato, ker je ponedeljek prvi dan po svetem dnevu? — Temu ne pritrjuje vse slovensko ljudstvo; kajti štajerskim Slovencem je ponedeljek |vsaj nekod] nesrečen dan. Primeri „Crtice“ 221. — Tudi drugi Slovani ga prištevajo nesrečnim dnevom.
Poljakom in ,Rusinom‘je ponedeljek sploh nesrečen dan.
Neki Rusin pravil mi jo (1882), da njegov ded ni hotel v ponedeljek („ponedilok“) začenjati nikakega važnega dela: oranja, sejanja, žetve, košnje itd. — Zlasti žetev in potovanje začenjati v ponedeljek („poniedzialek“) zabranjuje ljudem i poljska vraža, ki prišteva ponedeljek tudi onim nesrečnim dnevom, ko ni dobro bolniku niti začeti zdraviti se, ni zdravil zavživati. (Kolb. „Lud.“ III, 93 in VII, 174.)
češka vraža (po „Ččm.“ 1853. 47G): —Kdor zboli v ponedeljek, pa mu ne odleže („nelepši se") deveti dan, ta umre;
— po Reinsb.-Diiringsf. (1. c.) pa: Kdor oboli v ponedeljek, ostane bolan največ devet dni, ali pa umre.
Slovak veli: „V ponedeljek ni dobro začeti prve rali." Dobš. 59. — Ako mu pa v ponedeljek ženska pride prva v hišo, misli, da bode pri gospodarstvu srečen teden. Dobš. 47.
V ponedeljek ne dajo Slovaki (sosedu) ognja iz hiše, nekod zato, da ne bi bil ves teden nesrečen („nešt’astlivy“), nekod pa zato, da se jim ne bi godilo zlo (naby zle nevodilo*) sa jim.“) Dobš. 47.
— Ista vraža je nekod tudi pri Nemcih. Busch 14. (Primeri tu na 130 strani.)
Za svatbe pa ponedeljek Slovakom ni nesrečen dan, zato ker začenjajo svatovati baš v ponedeljek (Dobš. 15), kakor koroški Slovenci — vsaj v Pokrčah. (Povedal Osv. R. iz Pokrč.)
Bolgar odhaja na daljne ali važne pote najrajši ob ponedeljkih in sredah. (Povedal 1. 1885 Bolgar Ivan Nestorov iz Kolofera v južni Bolgariji pod Balkanom.)
Srbom v Srbiji je pa ponedeljek (se sredo in četrtkom vred) srečen dan, a to soseb ponedeljek za kakega važnega dola početek n. pr. ako hoče kdo hišo zidati („kuču graditi “) itd. (Poved, neki srb. trgovec iz gornjega Milanovca 1. 1885.)
Nemcem je ponedeljek nekod (Wostf., Lauenb.) sploh nesrečen dan.*) Ni svetovati se ne sme ob ponedeljkih po nemški (tirolski) Busch vraži. I. 60. — Ugoden je ponedeljek na Nemškem samo — tatom. Busch. 14. Nemški ponedeljek znači namreč ^Mesečev ali Lunin dan“.
V rodu si je pa mesec z nočjo ali temo (ki ugaja tatom), zlasti pa z izpremenljivostjo in nestanovitnostjo.
Iz istega uzroka, iz katerega nočejo Slovaki v ponedeljek dajati ognja iz hiše, nečejo Nemci nekod istega dne posojevati ničesar, posebno ne mnogo novcev (,ker bi se iznebili sicer sreče na ves teden1. Busch. 14).
Po treh svedokov verjetnih ustnih poročilih je ponedeljek nesrečen dan (za važnih opravil početek) tudi ruskim Nemcem po baltijskomorskih ,oblastih1 (Ostsee-Provinzon), soseb v Rigi; a isto tako i pravim Rusom po velikem ruskem ,carstvu1, (zlasti v Smolensku, Moskvi in Petrogradu, — pa i po Kavkazu in Litovcem po L itvi), — povsod ... iz neznanega nam do zdaj uzroka. Nijeden Rus (prostak) noče začeti v ponedeljek staviti ali zidati si hišo; a nekod, n. pr. v Smolensku neče ti ruski „mužik“ (kmet) ali ,,izvoščik“ (vozač) za novo hišo, ki jo staviš, (ob ponedeljkih privažati gradiva ... za nikake novce. — Tat ar ji Muhomedovci) po Kavkazu nimajo te vraže. — Prim. tudi rusko vražo o sredi in o petku.
Muhamedovcem po jutrovi deželi oziroma Arapom in Turkom je ponedeljek •— srečen (,dober1) dan. Busch. 18.
Vtorek (zdaj po navadi „torek“; da se je s časom obrusil v kaže nam stsl. KiTOpuiNKi.: vbtorhniki. = drugi dan (po nedelji) iz stsl. Ki.TopT.iA: v’i.toryj, to je: drugi).
„Torek“ je nesrečen dan mnogim štajerskim Slovencem. Temu je kriva menda narodna vera v strahovito „Torko“ ali „Torkljo“, ki ima po nekih krajih zdaj ob torkih svoj dan. B. R. — V Pesniški
*) „Der Montag ist ein Ungliickstag, wcil das an ihm Begonncno wie der Mond nicht wochcnalt wird.“ I. 10. Am Montag darf fdaher] nichts un-ternommen werden, was dauernd sein soll“. Ni „otroci poncdeljski” (Mon-tagskinder) ne živ6 dolgo („sterbcn einen schnellen Tod“. Bavar.J II. 67.
dolini (na Štajerskem) pravijo, da je bil torek nekdaj posvečen „ boginji Torklji". Prim. „Novice“ 1857. 107; dr. Jos. Pajek: „Črtice “ 239.*)
,Prostoslav Kretanov‘, ki je hotel potujoč po Štajerskem „ obiskati “v dva sloveča gospoda, pa ni zatekel nobenega doma, piše šaljivo: „če ni bil tisti dan torek, (pa) sem najbrže srečal zjutraj kako . . . babo.“ („Sloven. Nar.“ G. aprila 1882.)
Prim. tudi štajersko-slovensko vražo: „Kateri hlapec ali dekla nastopi službo v torek (ali pa v petek), ne dosluži leta.“ (Sta-vešnici pri Radgoni: „ Črtice" 221.)
Nekod je Slovencem torek (se sredo in petkom vred) „slab dan“ samo za kako posebno opravilo; n. p. za sečnjo (drevja); v Dutovljah (zapisal L. Žvab); hrvatskim Slovencem („ Kaj kavčem") za perilo (pranje) — v Podstenali; po ust. por.
Porokam torek ne ugaja. V torek se ženijo samo konje-dirci (pri Strugah; povedal nek Stružanec); — „konjedirci in beriči" pa v Kranji. (Zap. L. Žvab.)
Slovakom ugaja baš torek za poroke; kajti poročajo se po navadi ob torkih, dasi začenjajo svatovati uže v ponedeljek (večer). Dobš. 15 (4) in 17 (5).
Otroci, kateri se rode v torek, niso . . . pametni. V Mali pristavi (na Notranjskem) pravijo namreč neumnemu človeku, „da je prišel v torek na svet." Zap. L. Žvab.
Tudi nekaterim Srbom v Bosni in Srbiji je torek (s petkom vred) nesrečen dan za važna dela: „U utorak (utornik) neide ni vuk kroz šumu ali trnje, jer se boji, da ne izgubi dlaku" (sic). Pravila sta mi to (1. 1884) v Beči neki Bošnjak in neki srbski trgovec iz gornjega Milanovca (v Srbiji). Na ,Prosari-planini‘ in drugod je pa Bošnjakom sam torek nesrečen dan v tednu; zato veli dinga bosanska poslovica: „Nesretan je, ko da se uro-dio u utorak.“ (Poved. 1. 1885 stotnik in pisatelj C. Griiber, ki je živel tudi v Bosni ter nabiral ondod narodne pesmi in drugo ,narodno blago.) V Nišu in okoli njega nečejo v torek začenjati nikalcega dela rekši: „Tko je počeo u utornik, nije dobro prošao da petka. “ (Poved, neki Nišan.)
V Dalmaciji nečejo ,mornarji' potovati v torek kakor n\ v petek. (Otok Hvar. Povedal A. B-i.)
Čeh : Kdor v torek oboli, a ne ozdravi se tretji dan („tre-tiho dne"), umre še isti teden. ččm. 476.
Serbi Lužičani pravijo: „Ako se kdo ženi ali moži v torek (ali pa v petek), bode mu zakon srečen." (Veckenst. 435.)
Nemcem jo pa torek srečen dan za sodna opravila, zlasti za pogodbe, poroke in svatbe (I. 10; II. 58). Tako tudi Nemcem
*) Torklja pride še na vrsto v II. delu; gl. tudi p. b. „sobota“ na str. 140. Da je pri Slovencih dobila ime po torku, toj misli pritrjuje tudi slavni naš Miklošič.
na češkem sploh za ženitev ali možitev najbolji dan; zdaj pravijo da „zato, ker je torek sv. Ane dan“. (Grohm. 117.)
Ugaja torek po nemški vraži nekod tudi rnovim službam“, zato se ondod zlasti posli radi ,zadajejol (hodijo v nove službe) ta dan, ker si tolmačijo „I)ienstag“ = Dienst-tag “ Nekdaj so se nemški posli ob torkih in petkih samo selili (zadavali pa ne). Web. „I)emokr.a 111. 195. — Sicer pa pravijo i Tirolci, da torku ni nič kaj upati, zato ker letajo tega dne ... čarovnice na svoj ples. Busch. 14. — Stara Dunajčanka, trda Nemka, svarila je nekega prebolevšega znanca mojega, naj ne hodi prvič po bolezni iz hiše v torek, ker je nesrečen dan.— „ Težko, da bi kdo, t. j. kateri Nemec v torek ali v petek izpremenil navado svojemu življenji."*)
Kočevarjem je torek (s petkom vred) zdaj nesrečen dan samo	za	potovanje, t. j.	da	se neče nijeden prostak	odpraviti
daleč	na	pot. (Priobčila mi 1.	1884. mlada Kočevarja,	jeden iz
Mlake (Moos) pri Kočah, jeden pa iz novih Lazov, Hinterberg.)
Lahom je torek (s petkom vred) neugoden dan za svato-vanje	in	za potovanje: „Ne	di	venere, ne di marte non	si sposa
ne si	parte.“ („Ueber Land	u.	Meer.“ 1884—85, str. 730.)
Muhamedovci po jutrovi deželi, zlasti Arapi in Turki prištevajo torek nesrečnim dnevom, zato ker so bili nekdaj tega dne pomorjeni mnogi „slavni mučeniki11 za Muhamedovo vero. (Busch, 18.) — Židom je pa torek posebno „dober dan“ za vsako podjetje in za potovanje, zato ker se v sv. pismu one besede, ki se či-tajo po vsakega dneva stvaritvi: „in Bog je videl, da jo dobro,“ pri torku nahajajo— dvakrat. (Priobčil mi vseučilišne knjižnice Dunajske dobrovoljec dr. Frankfurter.)
Sreda (stsl. cpufla: sreda) tako „krščena“ zato, ker je srednji dan v tednu, t. j. na sredi med nedeljo in soboto.
Sreda je, kar smo uže slišali, Slovencem nekod neugoden dan za „sečnjo (drevja)11 gl. v tore k!
V Ratju (pri Hinjah na Kr.) pa pravijo, da v sredo (kakor v petek) ni dobro upotiti se kam.
Slovakom je nekod sreda (s petkom vred) nesrečen dan za potovanja in vsakega dela početek.**)
V istem smislu je sreda (s ponedeljkom vred) brez znanega nam uzroka nesrečen dan tudi Rusom in Litovcem. (Povedal letos neki znanec, llus, ki je živel na Kavkazu, v Petrogradu, Moskvi in Litvi, pa mi ni znal povedati omenjenega uzroka, zato ker ga ni zvedel nikdar sam.) Vse znane nam do zdaj bajeslovne
*) „Niclit leicht wird Dienstags oder Freitags oine Verandcrung in der Lebonsordnung vorgenommon vverdon. Web. „Demokr.“ III 210. (Ni tako davno, da so bile te besede prvič razglašeno.)
**) „Z domu nevychadzaj do cesty, prače [d61a] ne začinaj vo stredu a v piatok; to nedobre." Dobš. 48. —
ruske in druge knjige molče tudi povse o tem. Morebiti, da se zve ta uzrolc glede srede in ponedeljka pri Rus ih... baš vsled tega razglasa. —
Po ruskih narodnih pripovedkah je poosebljena Sreda — čudna prikazen, ki nas spominja zlobne Torke ali Torklje. (Iz Hudjakova veliko-ruskih pripovedek („skazok“) str. 106. A. Afa-nasjev: „Poetičeskija vozzrenija Slavjan na prirodu.“ Mosk. 1865 do 69; I. 242. Prim. tudi Grim., nU. Myth.“ 114—5.)
,,Kdor je na sredi, ima zlato jab’ko *) v skledi11 — veli belokranjski pregovor. Vendar se ne upam trditi, da ugaja sreda zato ali pa iz kakega drugega praznoverskega uzroka za poroke Slovencem, sosebno Dolenjcem, ki se po navadi jako radi poročajo ob sredah, če se ne varam, godi se ondod tako po stari zapovedi ali naredbi, bodi se cerkveni ali pa posvetni, s katero se je prikrajšal nekoliko čas potratnemu svatovanju, ki se je vršilo nekdaj od ponedeljka do sobote večera, tedaj po ves teden. Zanimljiva utegne biti pa opomnja, da jo v neki dolenjski župi, kder so se poprej poročali tor začenjali svatovati tudi ob sredah, stoprav v novi dobi dotični gospod župnik (zato ker so svatovali in „mrsili“ potlej tudi še ,,v petek11) naredil tako, da se poročajo njegovi župljani zdaj vponedeljek ter svatujejo samo do petka, t. j. do polnoči med četrtkom in petkom. Jako bi se tedaj motil vsak, kdor bi kedaj hotel dopovedati učenemu ali neučenemu svetu, da ugaja tem ljudem . . . zlasti p on e d el j e k za poreko.
V Istri je vera, da samo na ,,kvatrno sredo“ ni dobro lužiti. (Isto velja pa tudi o kvatrnem petku in kvatrni soboti.) — Ni na drevje plaziti („na stabla pojti“) ni dobro te dni. (Zapis.
J. Volčič.)
Čeh veli: „Kdor zboli v sredo, pa ni mogel še spati sedmi dan („a nemel-li spani dne sedmčho11), umre tretji dan po tem.“ Cčm. 476., — ali pa:	Kdor oboli v sredo in dobro spi sedmi
dan, temu odleže, da preboli' tretji dan, ali mu je pa huje ter umre sedmi dan. (Reinsb.-Diiringsf. str. XV.)
Bolgarom in Srbom (tem v Srbiji), je sreda (kakor ponedeljek) srečen dan — Bolgarom soseb za potovanje. I. Nestorov, pravil mi je (1885), da je on kot dijak odhajal z doma v dalnja domača in druga mesta n. pr. v Zagreb, a potem v Beč samo ob ponedeljkih in sredah (po svojih roditeljev želji).
Serbom-Lužicanom je Sleda (se sobotp vred) neugodna za možitve ali ženitve, z;i potovanje in pšenično setev. (Veckenst. 435.)
Tudi Nemcem je sreda, nekdaj Vodanov dan („Wodans Tag“), nekod nesrečen dan, zlasti viharen, — ugoden čarovnicam, ki letajo zvečer na svoj shod.*)
*) Belokr. ,Jab’ka (ž.) kakor srb. hrv. .jabuka* = jabolka, jabolko stsl. jablfcko.11
'**) „Am Abend fahron die Hexon, die Sturmeswesen, aus.“ II. 68.
V sredo — pravijo Nemci, da je Judež izdal svojega Gospoda ; zato se ne sme ta dan m gnojiti ni sejati, in nič važnega začeti.
II.	58. Tirolci pa mislijo, da je sreda nesrečen dan zato, ker se je Judež obesil v sredo. M. Busch (15), ki pripisuje pravi uzrok cerkvenemu vplivu, zato ker je bil ta dan (pri starih Germanih) v poganski dobi posvečen namreč maliku Vodanu. — Opozarjamo na to, da sta po ned e Ij ek in sreda nesrečna dneva tudi Rusom in Litovcem, da pa rusko-litovskega uzroka tej narodni veri nismo mogli še zaslediti do današnjega dne. Prim. na str. 130 in na str. 132.
Muhomedovci se neizrečeno boj6 poslednje sred« „Safar“-meseca. V Kahiri (Kairo) ne upa se tega dne živa duša iz hiše, rekši, da imajo „besi“ (hudobni duhi) posebno moč do človeka. Busch, 19.
Četrtek (stsl. yctk)>iti<ki> ; četvn>ti>ki>) = cetri dan [po nedelji], četrtek je Slovencu — navaden dan, — ni srečen, niti nesrečen ; nič posebnega se ne pravi, — nič „vražjega“ ne veruje med Slovenci o njem.
Maloruske žene nečejo lužiti v četrtek („v četverg babi ne zoljati.“), rekši, da je . . . greh. Dragom. 22.*)
Srbkinje pa mislijo, da se ne sme presti „u oči“ četvrtka [t. j. oni večer pred četrtkom]. — Čitaj o tem smešno pripovedko pri Vuku, „rječn.“, na str. 823 pod besedo: „četvrtin“. Prim. tudi v tem spisu p. b. „sreda“: v Istri itd.
Srbom v Srbiji (vsaj v gornj. Milanovcu) je pa četrtek srečen dan. Prim. ,,Ponedeljek Srbom“ str. 130.
Češka narodna vera: Kdor zboli v četrtek, pa se ne ozdravi deveti dan, — umre. Ččm. 47G.
Silo imeniten bil je starim, poganskim Germanom (Nemcem) ta dan, posvečen njihovemu bogu ali maliku Gromovniku, ki mu je bilo ime Tlmnar ali st.-v.-n. Donar = Donner; od tod nemški**) „Donnerstag“ : četrtek. Čuje se o njem med Nemci res še mnogo vraž iz stare poganske dobe. — Ne sme se po nemški vraži tega dne začenjati nikako „ važno delo“, nekod zlasti ne s vato vanj e;***) ob četrtkih ne opravlja nemško ljudstvo nekod (kakor ob sopraznikih) mnogo domačih in gospodarskih opravil — menda [ponevedoma] v spomin nekdanjemu poganskemu prazniku. Prim. II. 58—51) in 1. 11.
*) Mih. Dragomanov: „Maloruskija narodnyja pretlanija i razkazjr itd.“ Ki[j]ev, 1870.
**) Na tanko: nvn. (,,novo-visoko-nemški“j.
***) ^—besonders in Gegcnden, wo slawische Elemcnto (sic) ein-vvirkon, da wird ara D o n n e r s t a g keine Hochzeit gehalten, sonst... donnertfs in der Eho.“ Tako sosobno pri severnih Nemcih. — Po južno-nemških krajih jo pa baš nasprotna vera: „Donnorstagheirat — Gliicksheirat ‘. II. 68—59.
Kriva je pa nekih učenjakov misel, da je bil četrtek pri starih Slovanih posvečen bogu Perunu, (Razloge nasprotni misli zvemo malo kesneje, ko bode govorjenje o postanku imena „teden“ in pojedinim dnevom v njem.)
Mahomedovcem po jutrovi deželi je četrtek (poleg petka) najbolji dan: „blaženi dan“. Buscli, 18.
Petek (stsl. iiatcki. : potekli = peti dan po nedelji).
Po hrv. Slovencev narodni veri je pa Kristus svojega trpljenja dan za ,vuspomenu‘ (spomin) svojih ran na „križnem drvu“ krstil „petekMat. Valj. „Kresu, 1884. 613.
Petek je nakaterim narodom evropskim nesrečen, nekaterim pa srečen dan.
Slovencem je petek sploh „nesrečen dan“. Ob petkih se ne upoti nihče rad na dalnje pote; nikdo ne pričenja rad važnih ali težavnih opravil. Tako po Dolenjskem.*) L. P. „Glasn.“ 1862. 240.
Potrjujejo nam pismena in ustna poročila, da se ista vera nahaja tudi po Gorenjskem po „suhi Krajini*1 ali Notranjskem, med Slovenci po S t a j e r s k e m, po Koroškem, po Goriškem oziroma po slovenskem primorju . . .
„Petek — nesrečen dan“... povsod znano, piše nam L. Žvab, ki je živel v Dutovljah (na Krasu), v Kranju, v „beli Ljubljani11, zdaj v Trstu. — Za Gorjansko (na Krasu) potrdil tudi K. Štre-kelj; za Trboje (na Gorenjsk.) S. Knific-; za Ipavo Ž. Sežun.
Belokranjski pregovor: „Petek— slab začetek1* (Meti.) znan je tudi v Duto vij ah in po vsem Krasu. (Zapis. L. Žvab.) če si pa začel kako delo, n. pr. setov, uže poprej, delaj brez skrbi tudi v petek naprej. (Neki Semičar.)
„Kdor se v	petek	smeje,	v nedeljo se joče“	(Mala	Pristava
na Notranjskem.	Zapis.	L. Žvab.) — ali:
„Kdor se v	petek	veseli,	— tega v nedeljo	žalost	obhaja. “
(Na	Dolenjsk. L.	P. „Glasn.“	1862.) ali pa:	»Kdor se	v petek
veseli, ta v nedeljo žaluje; kdor pa v petek žaluje, ta se v nedeljo veseli.” (Tržič. P. Pk.)
V petek ni dobro striči las, ker ras to . . . prehitro potem. (Dutovlje. Zapis. L. Žvab.) — Za nekaj je pa petek vsaj nekaterim Slovencem vendar srečen ali ,,dober“ dan: „K(J.or si reže o petkih nohte, dobi trdne z obe. “ Na Dol. „Glasn.“ 1862. 367; ali ga nikdar zobje ne bole. („Glasn.“ 1860. 110.)
V petek popoldne se mora pokazati solnce, če je še tako oblačno. (Pri Strugah blizu Ribnice.) Ta vraža je pač nkrščanskau, ki nas spominja prvega „velikega petka **.
Srbo-Hrvati po Slavoniji, po nekdanji „ gornji vojaški krajini1*,**) po Bosni in Hercegovini verujo tudi v nesrečni petek.—
*) „Dolenjsko“ in „Gorenjsko“ (broz kakega pristavka) znači v tem spisu, 6no: kranjsko-dolensko, to pa: kranjsko-aorenjsko stran.
*) Lika, ,Otočac‘, Ogulin in ,Slunj‘ (Sluin).
Tako se boje ondod tega dne, po Hervatskem pa samo pravoslavni, t. j. Srbi,*) da se ne upajo delati uže v četrtek večer („u oči petka"). Poved, častnik Vukotinovie v Beeu (1882**) in dr. K-ic iz Slavonijo 1. 1885.
Tudi Srbom v nekdanji srbski Vojvodini je petek nesrečen dan, sosebno za dela in potovanje (Ustn. por.)
Srbi v Nišu in po njegovi okolici nečejo v petek nikakega dela počenjati, pa ni nadaljevati nečejo v petek kakega poprej početega, a do petka ne dovršenega posla. Moj svedok trdi, da velja to o vsi stari Srbiji.
V Starem Vlahu ne vprezajo („ne hvatajw“) volov v petek, misleč, da bodo potlej ,,goveda" krvomočna („ . . . goveda krvo-mute“). Miličevič „Glasn. srps.“ 1873. zv. 37; 115.
Razun tega praznuje narod skoro po vsi Srbiji na leto po dvanajst posebno imenitnih petkov, ,narodnih svetkov1, ki jih je po „Glasniku srpsk.“ 18G7, zv. 22. 90—93 priobčil Miličevič se zanimljivo bajko vred o tem, kako je kristijanom razodel te petke, (ki so jih bili Židi zapisane oteli nekemu ujetemu apostolu), židovskega modrijana sin, hote pokristijaniti se, in kako je zato oča . . . zaklal njega in sebe! — —
V isti Srbiji je pa petek nekod. .. sploh srečen dan, ki ugaja vsakemu Mzapočetku“, tako da je nastala ondod uže davno narodna poslovica: „P e tak— lep z apočetak“. (Poved. 1.1885 neki trgovec iz gornjega Milanovca.) Pogrešamo te narodne poslovice v obeh,Vukovih zbirkah, tako tudi v Miličevičevem spisu: „Život Srba seljaka“ v „Glasniku srps.“ zv. 22 (18G7) in 37 (1873) . . .
čehom in Moravcem (po ust. por.) je petek, kakor Slovencem sploh nesrečen dan.
Čeh veli: „V patek započatč džlo se nedaži — jdenazpa-tek.“ Ččm. 1853; 491.
„Kdo v patek se smeje, v nedeli plače;“ ali: ,,Kdo se smeje v p&tek, plakati bude v nedeli." (Čelak. 497.)
Po ustnem poročilu je ta pregovor, ki se veže z našim in poljskim, znan i na Moravskem. — Čeh: „Kdo rozstune se (oboli) v patek, a ne zlepši se (ne popravi se) za tyden, umre ve čtrnacti dnech.“ ččm. 476.
Tudi mnogim Slovakom je petek (kakor sreda gl. str. 132) sploh nesrečen dan. Dobš. 48. Zato se Slovaki ne selijo v petek (niti v sredo); Dobš. 47. Zato jim velja pri gospodarstvu i to pravilo: „Co v pi«tok uliahlo sa, neprisadzuj; neschovaš“ (kar se je v petek izleglo, ne pripuščaj; ne ohraniš). Dobš. 60.
*) „Hrvati (= hrv. Slovenci) ne znajo za nesrečni petek.“ Povedal neki ,Kajkavec1 iz Podsten. Zagreb č a n (prostak) pa veruje vendar še va-nj. Povedal Iv. pl H.
**) Stotnik K. Grober slišal je v Bosni na Prosari-planini, kder.je živel najdalj3, samo za torek, da jo nesrečen dan, — nikdar pa za petek, ki je Turkom ... svetek. (Zato lahko, da je to vražo nekod zatrl poprejšnji „turski strah“.)
Nekod pa ne drže nič na dni („ne dajii nic na dni“) in pravijo : „My pracujeme (delamo) na svatielio Mojžiša (Možeža), t. j. .... kedy možemo (a kedy čo načim) = kedar moremo (in kedar je treba).“ Dobš. 48.
Potrdila mi je to neka Slovakinja od „sv. Jurja“ na Ogrskem (šest ur od Požuna), rekši, da pri njih ne veruje živ krst v nesrečne dni, bodi si ponedeljek, torek, sreda — ali petek itd.
Bolgar se v petek ne upoti rad na pot; za druge posle mu pa petek ni nesrečen dan. (Poved. I. N e s t o r o v.)
Rusom je petek sploh nesrečen dan, kajti ruska poslovica veli: „Kto vi. pjatnicu delo načinajeti., u togo ono budet'i> pjatitb-sja; t. j. kdor v petek delo začenja, temu pojde rakovim potem.11*) Dalj. „Poslov.“ 111 31. (Afan. I.; 231.)
Po mnogih krajih ruskih ženske ob petkih ne predejo, ne lužijo („ne varjatn šeloka“*x), ne pero perila (,,ne stirjajufa. belja), ne izgrebajo iz peči pepela, a moški ne orjejo, niti ne vlačijo („ne pašutb i ne boronjatr.“), zato ker mislijo [zdaj], da je jako velik greh („boljšoj grehi) “) opravljati taka dela ob petkih; pa tudi zato ne, da ne zapraši matere Petke („matušku Pjatnicu11***) in da jej ne zameto s pazdirjem in prahom oči, ker hodi tačas po izbah (Afan. I. 233—234).
Malorusi ne znajo sicer ni srečnega niti nesrečnega petka; vendar čislajo več pojedinih (ugodnih) petkov, rekši, da se člokeku kateri se posti ob onih petkih, ni bati tega ali onega zla. Vseh onih dvanajst petkov navaja I) r agoman o v v svoji knjigi n. pr: „Kdor se posti prvi petek (,,velikega posta"), ne bode beden (nadložen); kdor se posti drugi petek, (pred „Velikim dnem“, t. j. pred Veliko nočjo), ni mu se bati nagle smrti itd. itd.
Tudi med štaj. Slovenci je znana ,,kriva vera“, da se udeleži posebnih milosti božjih vsak, kdor se posti ,,dvanajst določenih petkov" med sv. Matijem in božičnimi prazniki. (Slomšek, „Drobt.“ 1846, 56; prim. „Črtice“ 147.)— Dokazano je z 6nimi besedami, da je bila ta kriva vera (vraža) pred 1200 leti tudi . . . nemška.
Ni mi treba menda praviti, da so si vsi ti „dvanajsteri pet,ki“ rod med sabo in z ,,velikimi petki“ srbskimi, premda se zdaj med sabo „strinjajo“ . . . samo po številu in postu.
Poljakom je pa petek nekod sploh srečen dan. To priča poljski pregovor: ,,Piatek — dobry poczatek" (petek — dober početek). Tako po ustnem poročilu znanih mi Poljakov n. pr. iz Tarnopola, Czortkowa (ob Podolji) i. dr.
*) „Pjatitbsja: umikati se: zuruckweichen. Prim. 1. češki pregovor o
petku.
**) Šelokfc ali po izr. šolok& = lug.
***) Gl. dalje pod napisom: „Ozir na teden11.
Vendar treba vedeti, da so mnogi Poljaki ta poljski pregovor pobrali samo v šoli ... iz slovnico (izmed raznih primerov poljske govorice), da tedaj poljska včra v „srečni petek" ne sega tako daleč kakor ta pregovor.
Pravil mi je znanec (Poljak iz „Rzeszowa“), da navzlic navedenemu pregovoru, ki ga je znal iz poljske slovnice tudi on — veruje v njegovem rojstvenem kraju in okoli tega vse v ,nesrečni petek1, in da tudi njegova mati, ki se je rodila v Varšavi, ni hotela pri gospodinjstvu ob petkih začenjati nikakega važnega dela, ni seliti se, ni potovati, niti najemati nove dekle.
Tudi po mnogih drugih krajih je Poljakom petek nesrečen dan („feralny dzieii“) posebno za žetev in za potovanje: „Nie roz-poczynač žniw (ne začenjati žetve w dnie feralne, t. j. Ponie-dzialek i Piatek, podobnie jak nie wyježdžač w d rog 9 w te dnie“ (ne odpravljati se na pot). V Kujavah — povsod. (Kolb. III. 93.)
„Kto si<} šmieje w piiitek, zaplacze w niedziele“ — pravijo i Poljaki. Tako tudi po vsi Galiciji : „Kto w Piatek taheuje, a w Sobotni spiewa, ten nieoh sie w Niedziele nieszczešcia spodziewa“ (naj se nada, t. j. pričakuje v nedeljo nesreče!)
Serbom-Lužičanom je (s torkom vred) i petek srečen dan za ženitve ali svatbe. Morebiti, da so se ti bratje naši, ki žive sredi Nemcev, te vere navzeli od nemških sosedov? čitaj dalje!
Nemcem je petek isto tako, kakor Srbom in Poljakom nekod srečen, nekod pa nesrečen, — oziroma: nekod najsrečnej ši, a nekod najnesrečnejši dan.
Prvo misel, daje petek srečen ali najsrečnejši dan pripisujejo nemški učenjaki poganskemu vplivu ali „poročilu“,*) t. j. spominu na ljubeznjivo boginjo Freijo (Venero starogermansko, po kateri je nemški petek dobil ime „Freitag“ = Freija-tag: Frejin dan); drugo misel, prvi nasprotno, tolmačijo pa s »poročilom krščanskim" o velikem petku.
Kodar se je tedaj ohranilo poročilo o ljubeznivi boginji Freiji, ondod jo petek Nemcem najsrečnejši dan, pripraven zlasti za svatbe in dobro se odseda pravijo — vsako delo, v petek začeto; otroci, ki se narode v petek, pa krste v nedeljo, — srečni bodejo kakor oni, kateri se' rode v nedeljo. — V petek treba zapreči in žeti začeti, ob petkih (zlasti kedar mesec raste), morajo se po nemški vraži rezati tudi nohti, zato da . . ne bole človeka potem zobje.
Ta nemška	vraža, s katero se strinja	i slovenska, str. 135)
sluje	po nemškem	,,sploh". II. 59 ; **) sosebno	pa po Sileziji [pruski],
po	Branibosrkem	in Tirolskem, Busch, 157.	—
*1 ,,Der verhiingnissvollste Wochentag ist der	Freitag; je nachdem aber
die heidnische oder die cbristliche Uoborlieferung iibervviegt, gilt er als der gliicklichsfc oder aber seltener, als der ungliieklichste Tag.“ II. 59 (I. 11).
**) Od haitijskega morja, [ob katerem so stanovali nekdaj Polabski Slovani], celo v Tirole; „Von der Ostsee bis nach Tirol hinauf11, veli Busch, 16;.
Tudi lase naj si strižejo Nemci le ob petkih; tako jim veleva ali vsaj priporoča domača vraža (II. 59 ; Buseh, 1 G); Slovencu pa ne ugaja — kakor smo eitali na str. 135 — za ta posel petek, zato ker rasto potem prehitro.
Po drugih nemških deželah (zlasti po katoličanskih, kodar se misli, ali se je vsaj mislilo nekdaj na „trpljenja dan“) — ondod je pa petek najnesrečnejši dan za vsako važno delo, za potovanje, selitev in za nove službe I. 11 ; II. 59.
Na Dunaju noče v petek „zadati se“, t. j. v novo službo priti nijeden hlapec, nijedna dekla. To velja tudi o mnogih drugih bolj ih (gosposkih) služabnikih in služabnicah, ki se štejejo med „omi-kane“ ali „izobražene“. — Pa da hoče služabnik ali služabnica res tudi priti tega dne v novo službo, odgovorila bi takemu poslu gospodar Dunajčan in gospodinja Dunajčanka, da . . . tega dne . . . ne, kajti je . . . petelc.
Posebno se pa boje na Dunaju . . . „ nesrečnega petka “ ženske, in to ne samo prostakinje, nego tudi premnoge „izobražene gospe“. Te vrste Nemcem in Nemkam je petek nesrečen dan tudi za po r o k e. — Nesrečno bode tudi dete, katero se porodi v petek. *)
Po koroško-neinški vraži ne sme se v petek prati v potoku, sicer . . . nastane povodenj. (Iz istih virov: I. 11 in II. 59.**)
„Kdor se v petek smejo, joče se v nedeljo" — ta pregovor čuje se nemški tudi po Tirolskem (Busch. 16.) Prim. franc.: „Tel qui rit vendredi, dimanche pleurera.“ čel. 494; angl. „He that sings on friday, shall weep on Sunday.“ (Ondi.)
Da je petek Francozom, celo Parižanom nesrečen dan, zlasti za potovanje, dokazal je Fr. Sarcey v svoji „Revue“ 1. 1884. s tem, da zaslužijo v Parizu vse železnice z izvoščiki in dostavniki („omnibus“) vred ob petkih po stanoviti navadi manje nego ob drugih dneh.
Trdo se drže iste vraže tudi Romunci. (J. Slavici, 65.)
Mllhamedovcem (Turkom i. dr.) je poleg „blaženega četrtka11 petek —njihov svetek — najugodnejši dan; zato mu pravijo „izvrstnik“. (Busch, 18.)
Opomnja. Katerega koli prostaka Slovana, ali drugega pri-prostega človeka sem vprašal, je li mu znan uzrok, zakaj mislijo ,ljudje‘, daje petek . . . nesrečen dan, ali zakaj je nekaterim . . . srečen dan, — razun jednega Slovenca, ni mi znal povedati nijeden uzroka niti temu, niti onemu. — Oboje je stara narodna vera, ki prehaja od očeta na sina, od matere na hčer. Sin veruje očetu,
*) Nahaja sc ta vraža tudi v nekdanji nemški naselbini, Žabnici. (Poved. Fr. K-t. po materinih bescdali: „Kateri otroci se rode v nedeljo, so srečni; kateri pa v petek, so nesrečniPrim. pod bes. „nedelja“.)
**) Prvo polovice te nemške vraže navzeli so so tudi koroški Slovenci. (V Pokrčah. Poved. O. R.)
hči materi, ne vprašaje zakaj; tako prehaja od roda na rod, a živa duša ne vpraša . . . zakaj ?
Tako radovedni so samo pojedini učenjaki, ki premišljujejo take ,pojave' ter jim ugibljejo uzroke.
Slišali smo, kaj je po nemških učenjakov mislih krivo nemški vraži ali ,,narodni veri“ v srečni in nesrečni petek.
Po naši pusti pameti, dal bi se vzlic ostankom nekdanje poganske vere v boginjo Frejo uzrok tudi srečnemu petku razlagati s krščanskim poročilom, namreč z veselim spominom na srečno rešitev („odrešenje“). Res ovršavajo protestanti veliki petek kot vesel praznik.
S tem veselim, pa zatemnelim spominom smel bi se morda tolmačiti tudi uzrok srečnemu petku pri nekaterih Srbih in Poljakih, kateri niso (n. pr. ob meji Podoljski) v nikaki dotiki z Nemci.
Pri vseh onih kristijanih, kateri so se iz prvine na veliki petek spominjali ,trpljenja in smrti1, obveljala je tedaj vera v „nesrečni petek", *) — pri onih, kateri so mislili na srečno rešitev, zakorenila se je pa vera v „srečni petek".
Ne da se „srečni petek“ tolmačiti z neravnim ali lihim številom, t. j. ,,neparom (5), češ, da znači po slovanskem bajeslovju neravno ali Uho število (,,nepar“) srečo;ravnoali sodvo (,,par‘) pa . . . nesrečo (kakor dokazuje z drugimi besedami J. A. Vo-r&ček v „Slovansk. Sborn.“ 1884 str. 572).
Ta misel ne more obveljati zato, ker bi dosledno morali biti vei lihi dnevi v tednu . . . srečni, kakor so n. pr. nekaterim Slovencem (Semičarjem) vsi lihi (,neravni1) dnevi v mesecu ... [za potovanje] srečni, — sodvi (,ravni‘) pa nesrečni. Tako mi je povedal in (po dvakratnem vprašanju, da ne bi bilo kako zmote) dopovedal 1. 1884. na Dunaju . . . Semičar, G—č, rekši: „n. pr. 19, 21, 23. itd. ... so srečni („dobri“); ... 20, 22, 24. itd. . . . pa nesrečni (,slabi1) dnevi za potovanje
Sobota (stsl. Ciinim: sabota, izr. sombota). Da ta beseda ni postala na ravnost iz hebrejske, kakor se misli sploh, povedano jo na strani 142.
O tem dnevu nisem mogel dozdaj iztakniti druge vraže slovenske nego to, ki jo je priobčil dr. Jos. Pajek po svojih „črti-cah“ duševnega Žitka štajerskih Slovencev“, kako strašno je kaznovala (žrla) nekdaj Torklja take predice, katere so dolgo predle „ob sobotah na večer“ ; str. 238.
Pri Malorusih krojači ne šivajo v soboto večer, nego samo do večera, misleč, da je greh. (Dragom. 22.)
*) Zato ker jo v potek ,Bog‘ umrl, tedaj petek „prav za prav velik praznik" — rekel je omenjeni Slovenec (prostak) Ant. M. od Dobr6polj.
Srbom v Srbiji je sobota sploh nesrečen dan •— vsaj okoli gornjega Milanovca. (Povedal mi neki trgovec iz Milanovca 1. 1885.)
,Serbi-Lužičani‘ pravijo: V soboto (kakor v sredo) človek ne sme ženiti se ali možiti, niti odpraviti se nikamor na pot. Tudi se ob sobotah ne sme sejati rž. — Proso sejati treba pa po njihovi veri baš v soboto. (Veckenst. 435.)
Češka vraža:	Kdor oboli v soboto in drugi dan še boleha
(,,stune“), umre v treh dneh; ako mu pa tretji dan odleže, in dobro spi, ozdravi se, predno mine štirinajsti dan. Reinsberg-Diiringsfeld XVI. uči malo drugače: „Če se začne bolezen v soboto in traje ves teden, umre človek tri dni pozn e j e; ako mu pa itd.,“ kakor zgoraj.
Nemška vr. šteje soboto med nesrečne dneve. V soboto večer se ne sme presti, drugače se izpridi preja še tisto noč, ali jo kdo ukrade, ali si pa sprede človek . . . „vrv za vrat“ itd. . . . *)
[ štaj.-slovenska vraža prepoveduje isto tako, da se ne sme presti v soboto večer, samo da nepokorno predice izroča v kazen . . . strahoviti Torklji, ki je po bistvu brez dvojbe istovetna z nemško Harko (,Harke‘). Prim. I. 238 (§ 423 a), Grim. „D. M. I. 210 in v „Glasn.“ 1804. na str. 353--354 spisek: „0 torki11.] Sobota je po nemški narodni veri ,,starega Boga dan“, nedelja s pondeljkom vred pa „novega“. **)
Po tirolski veri je sobota posvečena Materi Božji, ter mora ta dan solnce kolikor toliko posijati njej na čast. (Busch, 17.) Nekod pravijo Nemci: .. . zato da si posuši Mati Božja . . . srajco (11. 60), — ali kakor pravijo drugod: tančico, t. j. „pajčolan“. (Sam slišal 1. 1884. v Neu-Purkersdorfu blizu Dunaja.)
Muhamedovcem je sobota (kakor premnogim krščanom petek) nesrečen dan „za pot“, pa tudi „za kup“ itd.; zlasti nečejo ob sobotah kupovati hiš, — pa ni striči si las, niti rezati nohtov (kakor ni mnogi Nemci in nekateri Slovenci ob nedeljah). Prim. Busch 19.
Ozir na teden in njegove dni.
Beseda „teden“ (ki je pogrešamo v stari slovenščini), postala je kesneje iz stsl. „tr» d:»m.“ (ta dan). Ko se je namreč po preteklih 7 dnevih vrnil zopet prvi dan (nedelja), rekali so naši predniki, daje zopet „te den“. ***) Tako je nastal pojem „teden“;f) še poprej pa je bila iz istega uzroka za pojem „teden“ začela rabiti starim Slovencem beseda, ,nedčlja‘. Res vele tednu še dan
*) „Galgenst,rick“. II. 60.
**) ,,Dor 8 a m s t a g gehort dem a 11 e n Herrgott, der S o n n t a g (und Montag) dem jungen“. II. 60.
***) Tako pravijo štajerski Slovenci še dandanes za „ta dan“. f) Prim. hrv. tjedan, ,t.ajedan‘ ,tajdan‘, č. tyden (stari rodilnik: „teho dne“ poleg novega: (,tydne‘); polj. tydzien (rod. tegodnia in tygodnia, po novem tudi „tydnia“).
danes Rusi nedelja, Srbi nedelja ali nedjelja, Bolgari nedeli. ali sedmica; pa i Slovencem rabila je v Trubarjevi dobi nedelja („ne-dela“) poleg besede ,teden1 (keden ali ,kedem‘) za ta pomen. *)
Delitev časa na „ tedne “ po 7 dni znana je od nekdaj Kitajcem, Semitom in Peruvanom. Naučil se -je menda človek tega merila najprej v jutrovi deželi ... od meseca, ki potrebuje za svoje 4 dobe ... za vsako po sedem dni.
Dognano je, da je došel teden ,od Egipta1 po „ Aleksandrijcih" Grkom in Rimljanom še prod krščanstvom, in da so ga iz Rima dobili Germani (Nemci) tudi še pred krščansko vero — v 4. ali 5. veku po Kr. Zato so po Rimskem vzgledu nadeli dnevom v tednu iz prva samo poganska, t. j. nekrščanska imena, ki jim rabijo do malega (razun srede in sobote) še dan danes, samo da zvone zdaj v književnem jeziku ali „novo-visoko-nemški“ malo drugače nego „ staro-visoko-nemški“ itd. Da vidimo!
Latinski 1. dies Soliš (nemški zdaj: Sonntag); 2. dies Lunae (Montag — Mond-tag); 3. dies Martis (Diens-tag iz Dies-tag, švab. „Zies-tagu, a ta iz Ziewes-tag po germanskem vojnem bogu: „Zio“ =Mars); 4. dies Mercurii (Mittwoch), nekdaj menda st. v. n. „\Vuotanes tac“? st-saks. Wodanesdag = W6dans-tag, (Vodanov dan);**) 5. dies Jovis (Donnerstag — ,Tag des Donnar1, ki je bil starim Germanom tudi ,Gromovnik1 kakor Rimljanom Jupiter ali Jov); 6. dies Veneris (Freitag = Frejin dan, ,Tag der Freija1, ki je bila Germanom — kakor Rimljanom Venera — boginja ljubezni); 7. dies Saturni, kesneje: dies sabbati, od hebr. besede „sabbath“ (posreduje iz njenega grškega lica); st. v. n.: ,sambaz-tag‘= Sam s ta g; (Angleži pravijo poleg ,Sabbath‘ tudi še zdaj ,Saturday‘).
Treba pa vedeti, daje pri Rimljanih teden starejši od teh bajeslovnih ali zvezdoslovnih imen, kesneje uvedenih, ki so se — po glasoslovnih pravilih nekoliko izpremenjena — ohranila tudi v romanskih jezikih (v laškem, francoskem, španjskem itd.), razun
1.	in 7. dneva, ki sta bila prekrščena po cerkveno-latinskih imenih: ,Dominica‘ pa ,Sabbatum‘. Prim. „Slovan. Sborn“. 1884 str. 56G.
Slovenci smo teden prejeli stoprav s krščansko vero, in to, prvi izmed vseh Slovanov, v nekdanji Panoniji. Zato naši dnevi v tednu nimajo ,poganskih imen*; krstili so jih (do malega)
*) Prim. Miki: „Die cliristl. Term.“ in „Lexic. palaeosl.-gr. lat.“ 425. Isto tako židovski sabbath znači poleg prvotn. pomena (,počitka dan‘) tudi teden.
**) Angleži pravijo sredi Se zdaj „Wcdnosday“ (po starem: „Wodnes-day“). Da jo bil pa Wuotan (Wodan) starim Germanom to, kar Rimljanom Mer-kurij, pričata Taci t in P a ve 1-Di a k on. Tacit pravi, da so Germani častili „ Merkurja", najbolj ter mu žrtvovali ob posebnih dnovih cel6.. . 1 j ud i. (Germ. c. 9.) Pavel Diakon pa potrjuje (19) izrčeno, daje bil Germanom ,Wodan‘ ali ,Gwodan‘ to, kar Rimljanom Merkurij. (Prim. Grim. „D. Myth.“ 4. izd. I. 99—100. 102—104.)
po številih, — bodi si po načinu cerkveno-latinskem,*) ali pa po grškem, vendar so jih redili ali vrstili malo drugače; kajti Grkom, — ki so se držali hebrejskega načina in reda, v krščanski dobi pa krstili prvi dan, t. j. nedeljo v.uptax.r! = Dominica, Gospodov dan, je po hebrejski matici ponedeljek r)vi-iov. = drugi (dan); torek idvr, — tretji; sreda TSTapm = četrti; četrtek tcsvt%; — peti; petek Tiaparasuni, (čitaj novogrški: paraskevč = pripravljanje, pripravljanja dan**); sobota <ra(3(3«Tov.
V novi grščini čitamo poleg navedenih cerkvenih imen tudi ta po Rimljanskem kroju skrojena imena: 'h rft; Eetoivs? ^uipai, dies Lunae; r, toO "Apeco; vijj.spa, d. Martis; vi toO 'Epij.ou -fr j.., d. Mer-curii; vi toO Ai<5i;	d. Jovis; 'h 'A^po&ms d. Veneris;
'h tou Kpovou rd. Saturni; za „nedeljo“ rabi pa tudi posvetnim piscem cerkveno ime: x.uptxx,Vi.
Po tem vidimo, da so se Grki do malega držali staroza-konskih imen, in svetopisemskega reda, da se pa slovenska imena ne strinjajo m z imenstvom grškim, n\ z latinskim. (Tu si mislimo samo cerkveno-latinska imena; kajti ogibali so se krščanske vere oznanovalci kakor živega ognja . . . poganskih imen. Glede na ime , sreda1, in na staroslovensko lice sobota (sabota = som-bota; iz st. v. n., ,sambaz‘, a ne na ravnost iz hebr. ,sabbath‘, niti iz grško-lat. lica <rdt(l{kTOv, sabbatum), moraš pa, če premisliš do dobra vse okolnosti, — vsakakor pritegniti slavnemu Miklošiču, ki trdi z bistroumnim Kopitarjem, da so bili dobili Slovenci teden v Panoniji s krščanstvom vred uže po prvih (zgodovinskih) oznanovalcih, in da so od njih prejeli s časom ,teden1 z vsemi drugimi imeni vred vsi drugi bratje slovanski ***); samo Polabski Slovani krstili so četrtek — posnemaje nemški način, po bivšem domačem Gromovniku „perendan“ = stsl. perum> di.m., t. j. Pe-runov dan (Donnars- ali Donners-tag). — Motijo se tedaj vsi oni, kateri mislijo, da je bilo to jedino pogansko ime Polabskim Slovanom ostalo . . . iz poganske dobe; kajti da so dobili vsi Slovani teden in,njegovovih dni imena1 stoprav s krščanstvom, to nam kažejo uprav ta imena, ki se strinjajo vsem tako razkosanim Slovanom. .
Živo spominjaje se še starega domačega Gromovnika Peruna, ,krstili* so Polabski preverjeni Slovani — kakor smo rekli — posnemaje nemški način, četrtek „perendan“; a petku so vzdeli
a) ,feria secnnda'; ,t.ertia‘, ,quarta‘ itd.
**) „Riisttag“ (Vorbeveitungstag), zato ker so se Židi tega dne pripravljali za svojo soboto (K. Schenkl). — Židi sami pravijo pa petku „šiSi besabbitth", izr. btsab&t (= šesti dan v tednu) ali pa tudi „ereb sabb£th“ = Sabbathabend (kakor vel6 Nemci soboti tudi „Sonnabend“).
***) prim. Miki. „Die cliristl. Terminologie der slav. Sprachen11. (Denk-schriften XXIV. 1—68.)
ime: ,,skopy dan“ (sk6pi dan *). — Tako se je n. pr. tudi Nemcem staro pogansko ime s r e d i... („Wuotanes tac“ ?) s časom izprevrglov „Mitt-woche“ (f.), a naposled v „Mittwoch“ (m.), isto tako pogansko ime soboti vv sedanji „Samstag“; ostala jim pa druga poganska imena.
Če šteješ ponedeljek za prvi dan tednu, zato ker znači torek ali vtorek („vi,toryj“) drugi dan, — ondaj res ni ,sreda! = srednji dan v tednu; ako pa računaš po cerkvenem načinu nedeljo za prvi dan, a ponedeljek za prvi po nedelji, torek za drugi dan po nedelji (tedaj tretji v tednu), — ondaj je sreda tudi pri nas in drugih Slovanih po tem računu uprav na sredi tedna.
Ker je pa za razlago narodnih vraž važno, da še ve, kateri dan je kateremu narodu prvi dan v tednu itd., bodi povedano še to, da se po Stulli-jevi svedočbi ,ponedeljnikl zove [nekod] tudi , p r v i1 — in da M. Busch navedeno nemško vražo (po kateri nečejo Altenburški Nemci v ponedeljek posojevati ničesar drugim ljudem, ,ker bi se iznebili sicer sreče na ves teden') — razjasnuje uprav s tem: ker je ponedeljek ljudstvu [nemškemu] ,večinoma1 prvi, a ne drugi dan v tednu.
Zbog različne štetve tedenskih dni ne more biti pa jedi-nosti ni gledč uzrokov takim vražam, katere so zavisno od lihih ali pa od sod veh števil.
Zabi se s časom — kakor mnogim drugim, tako i takim vražam pravi uzrok, — a stare zakorenjene vraže ostanejo med ljudstvom tudi . . . brez znanega mu uzroka ... ali vsaj brez pravega (starega), ki se je umaknil morda kakemu novemu.
V srbskih in bolgarskih pesmih nahaja se često poosebljena „sveta Nedelja11, — tako tudi „sveta Petka“, tedaj obe kot svetnici, in se pri Srbih in Bulgarih tudi časte kot svetnici.
„Svi so sveči redom posadili:
Navrh stola Gromovnik llija,
Nasred stola Sava i Marija,
Po dnu stola P e tk a i Nedj elj a“.
Vuk: „Srps. nar. pjesme. 11. (1845), str. 100.
„Da svetkuju petku i nedjelju11.
„Ne svetkuju petku i nodjelju
Ni Iliju, koji gromom bije.“ — Ondi str. 206.
...........[„Nemanji(Si	stari]
Sagradiše visoke Dečane,
U Prizrenu crkvu svetu Petku.'1**) — Ondi str. 199. vr. 43.
*) „Stsl., skapyj dbnb“. Po Miki: .. . ,,etwa der k ar ge Tag, wegen der faste“. Ondi str. 20.
**) Žumberska cčrkev ,sv. Petke1 v župi Sošički pol uro nad Rado-vico, dobro poldrugo uro od Metlike, je zdaj na pol porušena (brez krova in oltarja) . . . Vendar se jej Žumberčani še zdaj zagovarjajo kakor sv. Antonu za krmače in drugo blago. Žumberska cerkev „sv. Nedeljo11 v Rada-tovičih stoji blizu kranjske moje (Bušinjo vasi), pfišice malo uro od Malih Lešfi, dve uri od Metlike.
„Zaspala svfita Nedelja
Na svfita Petka skuto’i.“ itd. (Bolg.) Milad. str. 34.
„Zborfc sa sabra i zaigra Na ličens denfc, na Velikdenb,
Na hubava Sveta Petka,
Sveta Petka i Nedelja.“ — (Bolg.) Čolak str. 280.
Srbi mislijo še dan danes, da je sv. Petka — sv. Nedelji ,majka‘. To razlagajo nekateri tako: ,boginja Zora1 — mati Solncu. Prim. Afanasjeva „Poetičeskija vozzrenija“ ... I. 242.
Poleg sv. Petke („Pjatnice“) poosebljuje se v maloruski, tako zvani „Šaloputski molitvi11 tudi ponedeljek in sreda.*)
Ponedeljek imenuje se v njej — kakor kakšen sv. Peter . . . ,Božji ključar*, ki pa po morju brvi poklada in jetnike (ujetnike) iz jetništva rešuj o:
„Svjatij Ponediločku Božij Gospodnij kljušniku (sic)
Šfio po morjam kladki kladeš A nevoljnika z nevolji vizvola(j)eš Primi dušu raba Božogo . . .
Da ponesi na nebesa:
Tam'svjata (sic) Ptjatnicja**)
Naša prefiistaja (sic) matinka,
A Pravaja Soroda
I usja [vsa] naša pravedna ridnja •**)“ — itd. (Dragom. 36.)
Opomnja. Namesto „Pravaja ali P r a v a Sereda" (sreda) pravijo Malorusi tudi „Pereplavna“ (preplavna) sreda. — „Pere-polovenije“ zove so ruski namreč svetek, kedar se začenjajo deca kopati. |)— Razlikuje se tedaj Šaloputska (dobra) Sreda, deci pomočnica, od (zl e) Srede velikoruske, liže na str. 133 omenjene, ki predicam, ako jo kličejo na pomoč, sicer pomaga, t. j. doprede in celo dotke, potlej jih pa — zadavi.
Ne jemljo se pa v tej Šaloputski molitvi v misel drugi 4 dnevi: nedelja, torek, četrtek in sobota.
V očenašu Šaloputskem poosebljen je pa s ponedeljkom „klučnikom“ (sic) tudi četrtek („Suvertočka“ kot svetnica, ki pomaga ljudem v nebesa).
.... „Suvertočko“ ne sutobrasnaja, uhopi i ponesi nas na nebesa . . .“
(To je — s priobčeno češko vražo o četrtku — vse, kar sem mogel iztakniti o tem dnevu v slovanskem bajeslovju.)
*) Šaloputi (Malorusi) žive po južno-ruskih krajih.
**) Malorusi izrekajo Pjatnicja; tako in>HTHMHH je tudi v Dragom knjigi; a ne Pjatnica11 (velikoruski), kakor čitaš v tej molitvi poleg 5 drugih tiskovnih grehov v „Slovansk. Sborniku“ 1884. str. 669.
***) T. j. rodnja (rodbina).
f) P. Ivaščenko:	Zapiski jugo-zapadnago otdela imper. ras. geogr,
obščestva. II. (1874), 94.
Zanimljiva je ,svete Pjatnice‘ (sv. Petke) maloruska slavnost, ki jo je 1875 1. videl A. J. Lonačevskij v Krinioi (== Studencu), kraju kakih 10 ,verst4 od mesta Lubna, ter po njegovem popisu priobčil tudi J. A. Voraček v svojem mičnem spisu:	»Slovanski tydon“ v „Slovansk. Sborn.“, 111. 1884. na str. 570	71.
Ondi je popisano tudi bolgarsko praznovanje sv. Petke (2 dni pred sv. Jurijem), ki je podobno našemu „proščenju“, samo da plešejo mladi Bolgari v Slivnu, v Plodivu ... z nališpanimi bolgarskimi ,momami‘ (dekliči) narodno ,horo‘.
0 maloruski slavnosti bodi povedano na kratko samo toliko: Prevelika množica ljudstva, s posodicami v rokah, zbira se v logu okoli čudovitega studenca, katerega postanek in zdravilna moč se pripisuje sveti „Pjatnicji“ ; nekateri postavljajo tudi prižgane sveče studencu na zagrajo, zvečer pa polegajo razdelivši se na skupine, ob gorah okoli studenca — moški posebe, a ženske posebe — pod drevje; devajo potem lučice na drevje ter popevajo v zborih do kakih jednajstih, t. j. dokler lučice ne pogasnejo. — Nekateri odhajajo potlej domov; drugi pa ostajajo speč pod drevjem ali pri vozovih čez noč.
Drugega dne ustanejo za rana, umijejo se najprej se studenčnico, a potem opravljajo stoprav prepobožne in žive svoje molitve, mnogi klečeč, priklanjajo se in šepetaje.
Zlasti po maloruske slavnosti posebnih običajih, ki se zd<5 g. Voračku jako stari in poganski („ velmi stareho, pohanskeho puvodu“), dalje po tem, ker je bil v romanskem in germanskem tednu petek posvečen . . . ženskemu božiinstvu, — sodi on, da so stari poganski Slovani, — ako ne boginje tega imena, — brez dvojbe častili in klicali kako drugo boginjo („by-tost ženskou14).
Ta misel pa ne more obveljati, prvič zato ne, ker so brez dvojbe Slovani, in to ruski Slovani poslednji, prejeli teden, a z njim vred petek , . . stopram s krščanstvom; drugič zato ne, ker ruska ,Pjatnica‘, (malorus. tudi ,Pjatinka - matinka-) bolg. in srb. ,Petka1 ni nič drugega, nego da se je moški petek iz-prevrgel v žensko petko po grškem imenu temu dnevu (pa s končnico slovansko): „paraskevgij“ (f.) gen. paraskevgijtj = irapaTCsuT), dies Veneris, ki se nahaja poleg imena poteki, m. v stari slovenščini (Cloz. Sup.), v srbščini pa „paraskevija“ ali „paraskeva“ samo za pomen: „sv. Paraskeva“ ali „sveta Petka", kakor so si jo po domači li južni Slovani. *)
Da je temu res tako, svedoči nam srbski izrek: „ Ubila te sveta Petka Paraskevija!“ Gl. Vuk. rječn. na str. 488: Para-
*) Sv. Paraskeva ali sv. Petka, grško-vzhodne cerkve svetnica, bila je rodom Srbkinja, tor se praznuje v Srbiji njen svetek 14. oktobra po starem (26. oktobra po novem) računu. Njej na čast postijo so v Srbiji ves teden. „Slovnik nauč.“ VI. 296.
skeva, Paraskevija (die heil. Paraskewe, S. Parasceve), in na str. 490: Petka.
Ondi čitaš tudi srbski izrek: „Naudila'*) mu „mlada petka", t. j. naškodil mu je mladi petek (der Freitag nach dem Neu-monde). Po srbski narodni veri spada tedaj sosebno ,mladi petek1 med nesrečne dobe.
Srečne in nesrečne dnevne dobe, oziroma ure.
»Srečna ura, kedar si so rodil!“ — ali pa: „nesrečna ura, kedar se je rodil ta človek!'1 . . . take izreke slišal sem za mladih nog po gostem med Belimi Kranjci. . . Ondod (okoli Metlike) in drugod po Slovenskem, t. j. po nekaterih krajih kranjskih, š ta-jerskih, koroških, goriških, (tudi po ,Me(d)jumurji‘ in okoli Varaždina) veruje priprosto ljudstvo še dandanašnji v Rojenice ali Sojenice, ki sodijo, ,vsako dete1 uže ob njegovem rojstvu, kaj bode [ iz njega], in kako mu bode umreti naposled, ter so jako podobne grškim Mo i ra m (;/.oTp«i), rimskim Parkam (Parcae) in severnim Nornam (Nornen, -ir). Na drobno bodemo govorili o njih v II. delu. Tukaj samo še toliko, da jim pravijo Bolgari „orisnieiu, „urisnici“ ali „naročnici“. Afan. III. 343 **), in da se jako trudijo noseče Bele Kranjce v Železnikih, na Radoviči . . ., „da ne bi porodile ob uri, za katero se pripoveda „od Rojenic1*, da je nesrečna11. (Seznal brat Anton stoprav 24/4. 1885 v Metliki.)
Za setev je ,dober1 nekod samo dopoldanski čas, — neugoden tedaj popoldanski. (Podstene pri Banjiloki.)
Jako vkorenjena je pri Srbih in Hrvatih vera v srečno in nesrečno uro — ali, kakor vele Srbi: „dobri i zli čas“, ki znači po Vuku uprav „trenotek“ (Augenblick, punctum temporis).
Isti Vuk piše v svojem „rječniku“ na str. 125. p. 1.: „Dobri času tako: „Kao što se u narodu našemu misli za dobru i z 1 u sreču, tako se može kazati i za dobri i zli čas (pa što se počne u dobri čas), ono dobro bude, a što se počne u zli [čas], ono bude zlo.“
„Po gdjekojijem se mjestima ovo več zaboravilo, jer n. pr. u Srbiji, kad ko na polasku reče: „s Bogom ostaj!“ — odgovori mu se ili: „s Bogom pošao!“, ili: u dobri čas pošao! kao i kad se što zlo dogodi, što se kaže: „u zao čas!“ ili „u z’o čas!“ — „Ali u Crnoj gori i po njezinem okolinama upravo se kaže (n. pr. kad se napija, ali kad se djevojici daje dobra molitva) dobri čas, kao što se i u protivnijem dogodjajima govori „zli čas". — Prim. tudi Daničičev „rječn.“ pod besedo „čas“ na str. 901—902.
*) Namesto; nalmdila (iz „na“ in hud, a, o).
**) Po MikloSiču izhaja prvo in drugo ime iz grškega oplfro (consti-tuere, določiti), tretjo pa iz domačega korena: „na“ in „rok (rek)“.
Srbski narod govori še dan današnji : „dobra sreča" in „zla sreča" (= „fortuna secunda et adversa"). Prim. ondi; *) a srečo [dobro in zlo] daje. . . Usod (srb. „Usud“). Ja sam tvojega brata sreča. „Ja sam tvoja sreča.“ Meni je Usud tebi dao. Vuk. „Srps. nar. prip." 1853. br. 13, str. 90 in 91.
„Srbski dobri čas“, a sosebno kot začetek kakemu važnemu delu ali kaki imenitni zgodbi, nahajamo še zdaj pri Germanih in Romanih.
Nemci pravijo še dan danes: „zu glucklicher, gnter stunde geboren werden“. Grim. ,1). Myth.“ 4. izd. 11. 71G (1. op.).
V starošpanjskem Cidu čita se cesto: ,el que en buen ora. . . en buen punto nascio.“ — Tako je nastal iz pojma o „dobrem času", t. j. o dobri uri kakega početka (franc. ,a la bonne heure1) tndi francoska beseda bonlieur (m.) = sreča (sploh). Gl. ondi.
Po nekaterih švicarskih krajih mislijo ljudje, da bode nesrečno ono dete, katero se narodi' ,ob dvanajstih1 („in der zwolften Stunde". Kant. Ziirich. Vernal. 395).
Serbi Lužičanl vele: ,0 poldne se ne sme delati na polju.1 (Veckenst. 434.)
Srečni in nesrečni dnevi v mesecu in v letu.
Slišali smo uže (gl. str. 140), da so nekaterim Slovencem lihi (neravni) dnevi v mesecu: 1, 3, 5, . . . (za potovanje) ugodni ali „ dobri"; sod vi (ravni): 2, 4, 6, . . .pa neugodni.
V vsem letu je sto nesrečnih dni, kateri so, to se pa ne ve. (Povedal neki Semičar 1. 1884.)
Nekod je pa ta vera, da so za gospodarska opravila, n. pr. za setev itd. srečni ali „dobri" oni dnevi, pri katerih je „v pratiki" (koledarju) „devica", nesrečni pa oni, pri katerih je . . . „škorpijon“. (Poved, neki dečko iz Podsten pri Ban-jeloki.) Lahko se uveriš iz vsake pratike, — iz vsakega koledarja — da se ne strinjata ta praznoverska računa glede nesrečnih dni; kajti škorpijona vidiš (navprek) vsako leto samo pri kakih 30 dneh.**) To število pride tudi na dan če razdeliš 3G5 ali gladko 360 dni med 12 nebeških znamenj. Ker velja to tudi za „devico“ zato bi po tem računu bilo v vsem letu (gladko) samo po 30 srečnih, a po 30 nesrečnih dni, ki so tedaj slovenskemu
*) Iz tega jo razvidno, da je beseda ,,sreča" (stsl. sfcrešta ali srošta, occursus; prim. stsl. s-aroti, obviam fieri) iz početka značila vso (dobro in zlo), kar so je komu primerilo ali pripetilo, in se strinja tudi s skr. s’ri. Bopp. 356.
**) V pratiki za prestopno leto 1880 samo pri 28tih, za 1. 1884 pri 33tih, za 1. 1885 pa pri 32tih dneh. Čeh (prostak) veruje v 43 nesrečnih dni v letu. (ččm 1853. 492.) Ker so četrtina teh nesrečnih dni strinja skoro povso z nemSkimi (gl. str. 149), zato sodimo, da so sc zatrosili nekdaj po nemški „stoletni pratiki" (ki se je pralagala tudi na češki jezik). Trim. I. 12; 1. op.
kmeta nekod ,dies fasti' in ,nefasti‘ (srečni in nesrečni dnevi); pa samo za gospodarstvo, a ne za tožbe, niti za potovanje. *)
Po Tirolskem in po nekaterih bavarskih krajih vernje ljudstvo v 28 nos rečnih ali ,zatornih‘ dni („Schwendtage“ **), med njimi je tudi novo leto, sv. 3 kraljev dan, sv. Florijan in sv. Nikolaj (Miklavž).
Vrhu tega se pa Tirolci in severni Nemci boje še 31 nesrečnih, tako zvanih zavrženih dni („ver\vorfone Tagea).
Med temi jih je pet, ki so posebno nesrečni: 3. marca; 17. avgusta pa 1. 2. in 30. septembra meseca.
Premda se nemško število 31 jako ujema se slovenskim, — pa nista ta računa vendar v nikaki zvezi; kajti v prvem mesecu jo po nemški vraži sedem nesrečnih dni, a ,škorpijon4 pride v jednem mesecu na vrsto samo po 2, 3 ali 4krat.
Švabom***) so pa najnesrečnejšiti trije dnevi: 1. aprila,zato kor se je kakor pravijo, tega dne rodil Judež ’rjavec, veleizdajavec („der rothe Judas, der Erzverriitlier“); 1. avgusta, zato ker je bil po švabskem poročilu tega dne hudič pahnen v peklenski brezen, in 1. septembra meseca, zato ker je bila neki ,tega‘ dne pokončana Sodoma in Gomora; po Češki vraži pa 1. decembra „Ččm.“ 1853. 492.)
Švabi znajo vsaj uzrok, zakaj so ti trije dnevi najnesrečnejši v letu; drugi Nemci pa no vedo, zakaj so jim oni (poprej omenjeni) dnevi nesrečni, oziroma ,z;itorni‘ in „zavrženi.“
Bolijo si glave in ugibljejo nemški učenjaki, da so ti dnevi utegnili biti za po gan ske dobe ,usodni dnevi1. (M. Busch, kije na str. 20 in 21. na drobno naštel vse 6ne nesrečne dni.)
Pravijo pa Nemci, da človek, kateri se narodi takega dne, ne živi dolgo, ali ga pa tare siromaščina in nadloga. Zakonski ljudje, kateri so se poročali takega dne, ne bodo si zvesti ter se ,razkrušijo‘ skoro po poroki.
Kdor se kam upoti takega dne, doleti ga na potu nesreča (kvar). Ob takih dneh ne začenjaj človek (Nemec) ničesar zidati, ne odstavljaj nikakega živinčeta, katero si namenil za rejo, ne sej niti ne sadi! — Kdor se na kakšen ,zatoren dan1 rani o n e k i uri, ki je pa ljudem neznana, — ne more mu se zaceliti (rana). Kdor se začno pravdati na tak ali pa na ,zavržen* dan, — za-pravda . . (Ondi.)
*) ,,Dies fast.i“ bili so Rimljanom uprav oni dnevi, kedar se je smelo s&dit.i (oziroma tožiti); ,,dies nofasti“ pa, kedar se ni smelo soditi; nefastus, a, um, znači pa tudi sploh nesrečen, čna, o (ungliicklich, Ungliick bringend).
**) Tako pravijo nesreCnim dnevom tudi v Alzaciji (Elsass). Prim. Sclimeller-Fromm. II. 037 p. b ,schwenden‘ — ,,sehwinden oder abnehmen maehen,“ verscbvvinden maclien, zu Grunde ricliten, vornichten itd.
***) „Švabam“ l-ekel bi Hrvat ali Srb.
„Dvanajstere noči" ali „sveti večeri" (tudi #lvolčje
noči").
K usodnim dobam spadajo tudi zlasti tako zvane dvanajstere noci (Zwolfnachte, „die Zwolften“), Slovencom in drugim Slovanom po tem imenu neznane, štejejo se po navadi od božiča do sv. 3 kraljev.
Po nekaterih (nemških) krajih zovejo tako onih 12 dni ali noči pred božičem, nekod onih 12 dni po novem letu itd.
Tej razliki je nekoliko kriv tudi novi (Gregorijev) koledar. Navadni račun se strinja se starocerkvenim. V tej dobi. (ki so jo Grki imenovali „dodokahemeron“, dvanajsteri dnevi), nis o se namreč smeli grško-latinske cerkve kristijani postiti, zato ker so to 12-dnevno dobo slavili (praznovali) kakor kakšen svetek.*)
Tomu navzlic kaže vse, da izhaja to slavje do malega iz poganskih časov. Prim. 1. 13 in II. 61.
„ Dvanajstere noči« bivale so pri poganskih Germanih v oni dobi, ko so praznovali zimski solnčni kres (Winter-Sonnenwende) a za tega svojo dvanajstdnevno Julovo (,Jul-Fest‘) ter mislili in verovali, da v tej (dobi bogovi obhajajo svet, a posebno njihov gla-soviti bog Vodan. Njegovo častje omenjalo se je uže v XII. voku po vsi Nemčiji, — samo po čisto slovanskih krajih ne. II. IG.)
Ta doba ugajala je zato Germanom, in jim ugaja še dan danes, se posebno za usodno vedeževanje in za ,čaranje1.
Vsak dan (izmed teh dvanajsterih) določuje ali napoveduje vreme za ves mesec drugega leta.
Ta vera je nekod tudi med Slovenci, samo da pazijo Slovenci (ki ne znajo dvanajsterih noči) na vreme onih 12 dni pred božičem t. j. od sv. Lucije (13. decembra) do božičnega večera ter prerokujejo po njih vremenu - vreme za vseh 12 mesecev drugega leta. (črni vrh. A. Domicelj.)
V tej dobi, a sosebno po noči razsaja, pravijo Nemci, tudi ponočni ali divji lovec („der wilde Jager«). Nemški učenjaki trdijo, da je ta ,divji lovec1 istoveten ž njihovim Vodanom t. j. da se je ta poganski bog v bajki s časom izprevrgel v ,divjega lovca1; nemško ljudstvo pa veli, da je to duh nekakega imenitnega moža, ki je tudi ob nedeljah in praznikih hodil v lov ter mora zato hoditi zdaj lovit do sodnega dne.
Strahovitih stvari čitamo v nemških bajkah o divjem lovcu in o .divjem lovu („wilde Jagd11, ki ima v nemščini še več drugih imen).
Ponočni lovec — pravijo nemške bajko — nosi širok klobuk in drvi s svojimi psi (po gostem ognjenimi) in z drugimi živalimi (rdečimi, večkrat tronogatimi); spremljajo ga tudi različni duhi,
*) I. 13. čitaS v 1. opazki: .Bostimmt schon bei Ephraem Syrus im vier-ten Jahrliundert als Festzeit; dies vvurde bostiitigt durch das Concil. „Turon “ II. im Jahre 567. Augusti Handbuch der chvistl. Archiiol. I. 542, III. 471.
(posebno uboge duše nekrščnih otrok), ali pa nekdanji lovci, ki so za živih dni gazili ljudem po njivah žito, tudi čarovnice in druga bitja, ki so včasih brez glavo, ali pa vlačijo svoja čreva za sabo, največ jezdijo (večkrat tudi na kozlih in petelinih) po zraku.
Za tega (tačas) pa se sliši velik krik, pokanje z biči, konjsko rezgetanje in pasje lajanje.
Ponočni lovec sili ljudi, katere sreča, da mu se morajo pridružiti, več milj dalje jih pa telebi z visočine ob tla, ali pa jim zavije vrat ter jih raztrga, — meče na tla tudi konjskih beder (s podkovami), ali pa tudi mrtvaškege mesa — kos za kosom itd. itd.
Tudi Slovenci (štajerski in gorenjski) pripovedajo si o ,divjem ali ponočnem lovcu* dosti zanimljivega. čitaj v ,Črticah1 na strani 91 — 92.
Uže pod besedo ,nedelja* (str. 127) opozorili smo čitatelje, da so se štajerski Slovenci po vsi priliki te vere v ,ponočnega lovca* navzeli od Nemcev, s katerimi živč v jed ni deželi skupaj.
Dobro je znana tudi Gorenjcem, „divja jaga,“ to je „velika tropa psov, ki v eno mer teko. „Za njimi pa teče šepast mož, s sekiro v roki.** On pse vlada in jim zaukaže, kam morajo teči ali koga raztrgati. Kdor se psom ubrani, tistega mož s sekiro poseka. Kdor „divjo jago“ sreča, (ta) se mora prekrižati in na stran stopiti, ter se ne geniti, dokler ne odhrumijo metno, pa se mu nič ne zgodi. Pa joj njemu, ki bi začel kričati, ali hotel celo pot zabraniti psom! Razstrgali bi ga na drobne kose.** (V. Raič. ^Pomladansko cvetje** 1871. 203.)
Koroškim Slovencem je ponočni lovec: „ponočni mož**; ki je strašno velik, da kar goro prekorači; mnogo psov ima za seboj in ga daleč slišijo, kedar kliče pse. Divji lov pa je njim „po-nočna jaga“, a ne ,divja* (Pokrče O. R.)
Po nemški vraži treba obesiti na hišo, da jej ne naškodi divji lov, volovskih glav z rogovi vred. Od tod navada, da de-vajo zlasti lovci na svoje hiše radi še dan danes živalskih glav in rogov ali „rogovil“ rekši ,zarad lepšega* ... ne vedpč pravega uzroka.
Res, da tuja beseda „jager“ oziroma „jaga“ sama po sebi ni še še dovolj dokaza za to, da je tudi vsa ta bajka, oziroma vraža o divjem (ponočnem) lovcu, in o divjem lovu — tuja, kajti priprosto ljudstvo pobralo je po nepotrebnem že mnogo tujih besed, popustivši dobre domače vrstnice.
Če pa premislimo, kako zelo je ta slovenska bajka podobna po bistvu germanski ali nemški; če premislimo, da razun Gorenjcev, štajerskih in koroških Slovencev (ki so jim Nemci bližnji sosedje), drugi Slovenci — drugi južni Slovani — in drugi
Slovani sploh*) — ne znajo niti „divjega (ponočnega) lovca,“ ali niti „divjega ponočnega lova“**), če premislimo vse to: sili nas misel, da so štajerski Slovenci in Gorenjci pobrali to bajko pri nemških sosedih.
Wuttke izvaja početek divjemu lovu iz razsajanja viharjev (,aus dem Toben der Stiirme1). Prim. II. 17.
Dobeneck pa misli, daje divji lov***) pri Nemcih [zatro-šen] ostanek rimske vere v lovsko boginjo Diano, ki je po noči divjala po gajih in po gozdih.
Bodi resnična ta misel, ali pa ona, — po naši pusti pameti navzeli so se omenjeni Slovenci vere v „divjo jago“ in „ponoč-nega jagra“ na ravnost od Nemcev, ter jo prestvarili s časom po svoje.
Tako so si štaj. Slovenci na jugo-vzliodnem podnožju Pohorja tujega Vodana ali ponočnega lovca prestvarili v hudobnega duha „Šenta“, a „dvanajstere noči“ v »volčje noči“ — zakaj, priobčil je D. Tk. v „Glasniku“ 1859, II. zvez. 50 in se čita tudi v črticah11 na str. 226.
Spomina je vredno, da se prikazujejo posebno ob teh 12 nočeh i (nemški) voleji 'pastirji („Wahrw6lfe“), t. j. ljudje, ki se izpreminjajo radi ali neradi v požrešne volkove s tako zvanim volčjim jermenom („Wolfsriemen“) ali čarovnim pasom („Zauber-giirtel)“ ... I. 118, in da je volk po germanski bajki Voda-nova žival („das Thier Wuotans“). M. Busch 21 G.
Po Gorenjski bajki teka za tropo psov še past mož, s sekiro v rokah. Da je ta šepasti mož tako zvani „šepasti hudič“ vidi se iz omenjene štaj.-sl o venske bajke o Šentu, ki tudi šepa (šanta, štaj. „planta“ ali „šentava“) in ima sekiro v roki, — kakor oni šepasti mož ... na Gorenjskem.
Vendar se ime ,Šent‘ znanstveno ne sme izvajati iz ,šento-vati‘ ali ,šentavati,‘ nego je res ista tuja beseda, kakor v imenih ,Šent-Jakob, Šent-Peter itd. iz sred.-vis. nem. ,sente‘ poleg ,sancte‘ ,sante‘, sande, ,sant‘, a vse te oblike kakor tudi starofriz. ,sent‘ in sedanji nemški ,sankt1 iz latinskega „sanctus“ (svet), Weig. II. 522. Zastran svetega in nesvetega pomena besede ,Šent‘ primeri sa-krament (= sv. zakrament in — kletev).
Nemci pravijo svojemu ,divjemu lovcu1 t. j. Vodanu po različnih krajih tudi: Wode, Wodejiiger, Waldjiiger (a iz tega je postal menda ,wilder Jager1, skrajšan Waud, Wau itd. — Iz imena
*) Razun Serbov-Lužičanov, ki so z Nemci še tesneje zvezani nego Slovenci. S temi vred mu pravijo sicer samo ponočni lovec (N a c h t-jiiger”, a no „ w i 1 d e r Jager” itd); bistveno se pa strinjajo njihovo bajko o njem tudi — z nemškimi. Prim. Vockenst. Graz, 1880 ; 36 (1), 38 (10) itd.
**) Grolim. piše na 3. strani svoje knjige : „Der Aberglaube aus Bohmon und Miihren.“ (Prag, 1864): „Der Glaube an den wilden Jiiger ist in allen deutschen Gegenden verbreitet, in s 1 a v i s c h e n fehlt er ganzlich.“
***) „Das vrathende Heer“, isto, kar ,,wilde Jagd “ (Dobeneck) I, 56.
,Wau (Wau-Wau)‘ postal je naš ,bav‘ (bav-bav), s katerim neumni ljudje otroke strašijo. <
Vzel je pa Vodan s	časom na- se krščansko	obliko,	ter postal
Nemcem:	„St.	Nildas	und Kuecht (hlapec) Rnprecht**,*) Bartl
ali Krampus; II. 19), to je sv. Miklavž in „parkelj“**) —Ta ,tujka* svedoči, od kod se je priselil ta „parkelj,"***) ki pohaja na Miklavžev večer (5. decembra) z Miklavžem, kot škofom napravljenim, vse hiše ter straši ,rožljajo* z	verigami in pobira one	otroke,	kateri	so
hudobni, in 6ne, kateri nečejo pred Miklavžem	moliti ali pa	ne
znajo, dasi bi uže lahko znali.
Do malega ista navada, kakor pri nas .... je namreč i pri Nemcih. Tudi pri njih hodi o Miklavževem Miklavž po hišah, in to v dolg, bel plašč ogrnen in s škofovo kapo pokrit, zato da deca poklekujejo in molijo pred njim.
Tako deco daruje potler z orehi in jabolki, hudobne pa tepe sam se šibo ali jih pa vtika (tudi sam) v vrečo. Drugod kaznuje tako take otroke pri Nemcih samo hlapec Ruprecht (= Bartl, Krampus, tudi Rumpanz, Klaubauf, Teufel). Prim „ Pr. “ 7/12 1884.
Pri nas ,nosi‘ Miklavž po noči; drugi dan (6. dec.) za rana nahajajo pridni otroci v nastavljenih kapicah ali klobukih, tudi na pladnikih, nekod celo v nastavljenih čižmicah ali škornjicahf)
. . . jabolk in orehov, (nekod tudi suhih češpelj, strdi ali meda, potice itd.; Črtice 104), pa i po kakšen novec v jabolko zaboden. Vsako dete dobi za nametek tudi šibo — v svarilo, ako ne bode pridno; - hudobni otroci dobivajo pa samo ,brezovo šibo* nekod v repo zabodeno; črtice 104). Vse kar čitaš ondi o šibi, velja tudi za kranjske Slovence.
Po večjih slovenskih mestih jemlje Miklavž sabo tudi po enega ali po dva angela.
Nokod jezdari sv. Miklavž na svoj večer med Slovenci celo na ,belem konju*. — Pr. Hubad (pri Šum. „Die Slovenen11: „Volk. Oesterr.- Ung.“ X. 104).
Skoraj povse tako biva to oni večer pred sv. Miklavžem tudi po Češkem in Moravskem, samo da ondod daje Miklavž ('„Mikulaš“) pridni deci jabolk ali orehov po molitvi, in to po mnogih krajih sam, vrhu tega jim „naložiu še po noči — črt („čert“) nosi vrečo sabo, pa le za strah, a ne pobira dece va-njo. V Česk. Trebovi (Trebove) spremlja Miklavža namesto ,črta* — ,smrt* (mož v belo oblečen) — brez kake vreče; kajti otroci so tako pametni, da se skrivajo. Zlim otrokom zabode česko-moravski
*) Iz stnem. ,Hruodperaht‘, t j. ,Ruhmesprao.ht‘, pridevek (Beiname) bogu Wuotanu. Busoli. 25.
**) Koroški Slovenci mu pravijo „špic-parkelj“ (O. R. iz Pokrč.)
***) Pomni: parkelj, rod. parkclj-na (a ne: parkelj,— kija: die Klane).
f) „Der Schuh ist ein frilhes llechtssymbol fur Auflassung von Gut, Adoption u. dgl. piše Grimm. Rechtsalterth.“ 156. 379.
Miklavž, tako kakor staj-slovenski sem pa tam tudi samo grezovko1 v repo ... ali pa v kako podzemljico. (Po ustnih poročilih različnih Cehov in Moravcev.) V vsakem kraju je kaj posebnega, bistvo pa ostaja. Poglavitni dari so povsod jabolka pa orehi, a šiba (po navadi ,brezovka‘) — za kazen. Iz prva je pa bila taka šiba menda tudi dar; kajti breza, oziroma ,brezova metla' ali ,brezova šiba' bila so in so še bajila, sosebno soper čare. M. Busch-u (23) znači šiba Vodanovo sulico.
Pri Slovakih deli Miklavž (,Mikulaš‘) pridni deci kar iz rok v roke na Miklavžev večer, (dobivši poprej one dare skrivaj za razdelitev sam . . . od hišne matere). — Po ustn. por. g. Kluch-a iz Zniova. čitaj tudi pri Dobšinskem str. 178 in 179. Ondi se omenja tudi „Lucka“ (Lucija), ki opravlja nekod Miklavžev posel, kakor pri nemških Korošcih Perlita. Gl. niže! Prim. tudi Grolim.
2.	in „črtice“, 93.
Dobro pametimo, da je 1. 1842 tudi v Novem mestu (na Kranjskem) v neki ,gosposki hiši' na sv. Miklavža večer pridnim otrokom poleg jabolk in orehov... tudi sladkih smokev in drugih (na kmetih nenavadnih) sladkarij delil Miklavž iz rok v roke — sam.
Pri Poljakih deli Miklavž („Mikolaj“) pridnim otrokom na Miklavžev večer sam po angelu, ki ga spremlja z vragom („dya-blem“) vred; — kodar pa ne pohaja hiš zvečer, ondod deva otrokom darove po noči pod vzglavje.
Pri avstro-ogrskih Srbih ne pohaja ,sv. otac Nikola, hiš zvečer, nego prinaša (,prinosi‘) vrli deci samo po noči . . . (Povedal V. B. iz bivše srbske Vojvodine.) Pri Srbih v Srbiji ni tega običaja, kakor ni pri Rusih, niti Malorusih; — pri Ro-muncih na Sedmograškem pa biva — do malega povse tako kakor pri Nemcih. Prim. W. Schmidt: „Das Jahr u. seine Tage in Meinung u. Brauch der Romanen Siebenbiirgen.“ Hermanst. 1866; 1. — Tudi nam je znana lepa ,legenda o sv. Miklavža4, kako je v prvi polovici IV. veka v Miri (Myra) po noči na skrivnem daroval tri uboge device iz preblagega namena itd. Vendar se nam dozdeva, da ni postal sedanji običaj vsled tega dejanja; nego da je, — glede na to, da izhaja najstarše ime Miklavževemu odljudnemu hlapcu ali tovarišu, (ki ga legenda no jemlje v misel), iz grmansko-p o g a n s k e g a imena, in da kolovrati o Miklavževem po Koroškem (po nemški Glinški dolini, ,Glanthal‘) še zdaj P elit ra-baba („die Perchtl“ = , Perlita' ali ,Berhta‘, starogermanska boginja), ter daruje (nevidna) tudi pridne otroke . . .; prim. A. Schlossarjevo razpravo v „Pr.“ 7/12 1884), — daje, velimo, glede na vse to, naš sedanji običaj nastal iz kakega poprejšnjega germansko-poganskega, ki mu je pa kesneje modra cerkev omislila drugo . . . krščansko lice. Primeri tudi to, kar piše M. Busch (25):	„Der ,Schimmelreiter . . . bei den
Kirmsen . . . Norddeutschlands und Schlesiens . . . ist . . der alte ,Himmelsriese' Wuotan auf seinem weissen ,Sonnenrosse‘ ... In dem h. Martin und . . . Nicolaus . . . vorbergen sich . . . ehemalige Gotter.“
Vrnimo se zopet k dvanajsterim nočem!
Rusi pravijo dvanajsterim nočem ali večerom od božiča do sv. 3 kraljev sveti večeri („svatye večera11) ali na kratko: svetki („svjatki“), ki so tedaj nepretrgan narodni zimski 'praznik. (Iv. Snegirev: „Ruskie prostonarodnie prazdniki i suevernye obrjady.“ Mosk. II. [1838], 1 Prim. tudi »Slovanska Sborn.“ 1885, str. 44.) — Ruski kmetje („poseljane“) mislijo, da hotli ob teh sv. večerih z neba novorojeni Bog, in da potuje po svetu; zato se šteje ondaj vsako delo v velik greh. (Afan. III. 740.)
Vse kaže, da so „ sveti večeri11 ruski navzlic temu krščanskemu imenu iz istega vira, kakor ^dvanajstere noči“ germanske, kajti i na Ruskem se je pri narodnem praznovanju teh sijajnih praznikov poleg mrvice krščanskih obredov ohranilo mnogo poganskih.
K takim obredom spada brez dvojbe i vedeževanje, po katerem bi ljudje (a zlasti neomožene ženske in neoženjeni moški) radi zvedeli svojo bodočnost, t. j. bodočo usodo.
Spominjali se bodemo različnih načinov takega vedeževanja pod napisom: ,;badnik“ (badnjak, sv. večer), ,božič1, ,staro leto', ,novo leto1 . . .
Po vse neznan je pa Rusom „divji lovec“, ki je vsekako germanska posebnost.
Brdnik ali sv. večer. — Božič.
Badnik (= sv. večer) je belokranjska beseda za ,bednik1 (izr. br.dnik) = srbohrv.	,badnjak1, .badnji	dan1	(uprav lat.	vi-
gilia *) od stsl. „b'i.deti“	ali čuti (vigilare), kar	se je	pa v	po-
ganski dobi godilo t. j. culo ta večer iz drugega uzroka nego zdaj.
Srbom je „badnjak“**) zdaj samo glavnja, ,što se u oči božiča [božični večer] loži na vatru.1 Vuk rječn. — Hrvatom znači pa badnjak tudi to,	kar ,badnji dan1.	Dan.	rječn.	147;	Ilič
Luka. „Narodni slavonski	običaji11 (u Zagr.	184G), 100.
Božič, ki ga ni najti v „staroslovenski knjigi" (pogrešamo ga vsaj v Miklošičevem obilem staroslovenskem slovniku), nastal je po jZmanjšavi1 iz imena ,Bogl, — hrv. ali srb. ,božič1, ki je bil Hrvatom in Srbom iz prva uprav „mali ali mladi bog nezna-božački11. Dan. rječn. 576. Dalje čitaš ondi:
*) Bolg., ,budni večer' Afan. III. 73Q.
**) Bolg., biidnik,
„U narodu se priča, da su Srbi imali neke zasebne Jcucanslce [domače] božice1.*) Miličevič, slave 11. — V krščanski dobi preneslo seje ime „ božič “ na dete „Isus“ (Jezus**), pa i naKristovo rojstvo. Miki. Monum. serb. 23.***)
Res da se nahaja ,božič1 po Daničičevi svedočbi v knjigi sto-prav od 16. veka; a sodeč po njegovih prvih gori navedenih besedah mislimo, da je to ime tudi Slovencem rabilo baje uže za pogansko dobe, namreč za pomon: ,domači božič1 (malik) = „kučanski božič
Ne moremo pa tega trditi za druge Slovane, katerim ta beseda zdaj ne rabi.
Bolgari, Slovencem in Srbo- Hrvatom po jeziku najbližji, pravijo božiča zdaj ,kračun ali „koleda‘;, Rusi po domače (po starem) koročun'1) f) = karačun (v Psovsku sobotky) ,Srbi-Lužičani: ,.gody“; Cehi: ,,vanoce“ (hody, „svetle ali štedrovnicove svatky“); Slovaki: vjanoce in ,,kračun“. Primeri rnm. „krečun“ (kri.čun), madž. : ,karatsony‘. Han. ,,B. kal.“ 42. i dr.
Glede korenike imenu ,kračun‘ ... ne strinjajo se učenjakom misli. Nekateri jo izvajajo iz „ kratek*, misleč na „kratke ali krače dneve“, a ne na dolge noči, ki nastajajo o božiču (gl. Miki. lex. 310); K. J. Erben iz ,krak‘ („od lcreti, creare) itd. (Ččm. 1857, 411 — 412); J. J. Han uš iz korena „kar“ = rezati, darovati (obeto-vati“). ,,Bajesl. kalend.“ 18G0. 43. ff); Matzenauer zadnji iz korena ,krak‘: „jiti [iti], kračeti [koračiti], ire, gradi srb krakati (gradi), . . . kračum> tedi puvodne prihod (prihod) adventu s, ,Advent*.
Dokazuje se pa z verjetnimi dokazi, da so stari Slovani v predkrščanski dobi obožiču,into uže oni večer pred njim (nabad-nik) praznovali zimski veliki narodni svetek: zimski solncni kres, j-fj-) to je čas, ko počenja dan rasti, — a letni veliki svetek: litni šolnini kres, ff ff) t. j. početek krajšim dnem, onašem	navadnem	k r e s u
ali Ivan ju. Prim. „B. kal“. str. 7.
Živo nas spominjajo res nekatere božične in kresne navade oziroma vraže — nekdanjih poganskih običajev, ki so se ohranili, četudi kolikor toliko izpremenjeni, do današnjega dne.
*) Hausgiitzen (Schutzgottheiten dcs Hauses = Lares et Penat.es.
**) Dan. ondi. Tedaj je božič v tem	zmislu	to, kar	Nemcem	„Christ-
kindlein“. Prim. Vuk srps. nar. pj. I. 115.	116 in	117.
***) Govori se med Jugoslovani tudi o „treh božičih11. — Kri-stovega rojstva dan jo prvi božič, novo leto — drugi, sv. ii kralji — tretji. „Mali božič11 zove se pri Srbih osmi dan po božiču, t j. „mlado a 1 i novo leto“. (= Vasiljev dan).
f) Znači uprav „eiunium nativitatis domini11 (Miki. lex. 910 p. b. kra-čuni)) = štaj.-slov. „sv. post11, t. j. ,badni dan1.
ff) Miklošič molči v lex. 310. o zadnjem dvojem izvajanju ter omenja samo prvo, rekši: . . . „Dorivant a kratv.kt propter brevitatem diorum.11 ftf) Winter-Sonnenwende. tttt) Sommer-Sonnenwendo.
Krščanska cerkev bila je namreč tako modra, da je zatirajoč stare poganske bogove (malike), na vse moč vendar odjenjavala novim krščanom ter jim puščala iz prvine stare narodne običaje, kolikor se je le dalo.
Sosebno slavni papež Gregor Včliki ukazal je bil še prod kakimi GOO leti po Kr. r., naj se poganski prazniki s časom prevračajo v krščanske svetke, da pa treba one kolikor toliko posnemati, zato da so se prevorjenci laglje privajali nove vere. *)
Tako je bil stari zimski solnčni kres (vsaj pri nas in pri Srbo-Hrvatih) s časom prekrščen v narodni božič ali b o ž i c, da si je to ime poganskega postanka, kar smo menda uže dopovedali.
Premda je pa med sedanjimi božičnimi vražami brez dvojbe mnogo poganskih, vendar niso vse poganske, nego jih je priraslo dosti v poznejši (krščanski) dobi; kajti živa domišljava človeku — ne miruje.
Na badnik hodijo dekle v Metliki in po njeni okolici (vsaj no nekaterih hišah) o mraku na dvorišče po drva za v kuhinjo, pa katera prinese v naročaju naglo si naloženih drv (polen) „na par“, ona se vda — še ono leto. Prim. ,,črtice“, 13. Pri Serbih-Lužičanih je ta običaj na staro leto. Veckenst 439.
Na sv. večer lijejo (1 ij 6) ali vi i v a j o — kakor med štajerskimi Slovenci, **) tako i po mnogih drugih krajih slovenskih, dekleta***) raztopljen svinec v mrzlo vodo, ter prerokujejo po svinčenih podobah, „kakega stanu" bode radovedne vlivalke ženin. (Po različnih poročilih biva tako po vsem Gorenjskem, Vipavskem, Notranjskem (A. St.), Koroškem pri Slovencih (O. R.) . . .
Ta običaj, ki ga pogrešamo na Dolenjskem med Belimi Kranjci, Srbi in Rusi, nahaja se tudi pri slovanskih Moravcih (vTrebiču in po okolici; poved. K. P.); pri naših Rusinih in Poljakih v Galiciji, samo da se pri poslednjih dveh narodih ne ovršava na badnik, nego oni večer pred sv. Andrejem, in da vlivajo rusinska in poljska dekleta „po kmetih11 namesto svinca v mrzlo vodo tudi raztopljen vosek, po mestih pa z voskom vred tudi svinec. (Levov, Zloczow, Rzeszovv itd. po prijateljskih poročilih.)
Slovenci rabijo nekod namesto svinca tudi jajca: v Mali Pristavi ,na Notranjskem1 ,zlivajo1 na sv. večer (predno gredo k polnočnici) jajca v kozarec vode; zjutraj gledajo podobe in ,pre<-rokujo1 iz njih (Zapisal Žvab).
*) Prim. „Biblioth. d. Unterli. u. d. Wiss.“ 1884. V. 200. Osw. Heim: „Neuiahrsgebrauche“.
**) „Črtice“ 11.
***) Vendar nekod tudi dečaki (,fantje1) in za šalo tudi mladi gospodje. ,,Ljubljanski Zvon“ 1886, str. 100.
Tudi slavonske devojke vlivajo iz istega namena v vodo raztopljen svinec ali pa j a j c a (llid 101); tako tudi Česko-slovenske. *) Mednyansky Sammlungen aberglaub. Mar. br. 50.
Srbske ,devojke1 vlivajo nekod sam jajc ji beljak, in to oni večer pred Ivanjem (kresni večer), pa stopram na ,Ivanj dan‘ vjutro ugibljejo, bodo li se skoro vdavale (Vuk, rječn. 210) ; nekod pa n. pr. v nekdanji ,Srbski Vojvodini1 pa samo „olovo“ = svinec, in to z Nemci vred — na svoje staro leto. (Poved. V. B.)
Ista navada in narodna vera ali vraža je do malega tudi po vseh nemških deželah, — pa ne na badni dan, nego oni večer pred sv. Andrejem, pred sv. Tomažem ali pa na staro leto. Nemcem, a zlasti radovednim Nemkam, in to: ne samo prostakinjam, nego tudi gospodičnam in gospam rabi za vlivanje svinec, cink ali pa j a j c a; vendar največ svinec.
Razlagajo si nevdane ženske svinčene in druge podobe tako, kakor pri nas; žene (oziroma gospe) in moški (oziroma gospodje) tolmačijo si pa podobe vsak po svoje glede na svojo bodočnost. Nekateri razlagajo takim podobam pomen — po njihovi senci, ki se vidi pri luči na steni. —
Vsi Slovenci (kranjski,**) štajerski, koroški, goriški . . . tudi ,hrvatski‘ ali ,Kajkavci1 ***) verujejo, da govori živina na badni k („sv. večer ali to noč“) zlasti o polnoči, ter se pogovarja „o bodočih zgodbah v domači hiši“, oziroma tudi o svoji bodočnosti. Po navadi mislijo Slovenci pri tem na vole in krave, po Štajerskem in Koroškem, — menda . . . zarad ravnopravnosti tudi na konje. — Hrvatski Slovenci pa vele, da govore na badnjak o polnoči vse štironogate ,,živine“ i „znado, kaj se bude dogodilo v buduce“. (M. Valj. ondi.)
Neki Semičar mi je pravil (1884), da govori živina vsak dano polnoči, samo da jo no slišimo.
Kdor hoče slišati in vedeti, kaj govori živina to noč, mora imeti sabo praprotovo seme, ,ki cvetč in zori na Ivanovo noč1, ter iti poslušat (skrivaj) v hlev ali pa nad hlev. f) Nekod pa ni trebfi za to praprotovega ali stelnega semena, nego samo . . . zdravih ušes. (Meti.) Prim. str. 159 pod besedo: Poljaki; dalje „Kres“ 1881, str. 241—242, in razpravo o kresu, kedar pride na vrsto.
Ta narodna vera je (brez praprotovega semena) tudi med Hrvati oziroma Slavonci, ki mislijo, da se razgovarja živina
.	*)	S	1	o v a k bi rekol na ravnost „slovenske“; kajti prilog „slovilški a,
o1- jim na rabi. Da no bodo dvoumja, pišemo ,,česko-slovenski“ (skrajšano „6.-sloven.“)
**) Gorenjci, Notranjci in Dolenjci z Belimi Kranjci vred.
***) Vsaj v Varaždinu ... M Valjavec, „Slov. Glasn.“ 18B9, str. 8G
f) Prim. ,,Črtice“ 11. — Poročali so nam: za Gor enjsko in Kras gg. Žvab (Kranj, Dutovlje); za Koroško 0. R. Pokrče); za različne dolenjske kraje Cesar nismo vedeli poprej sami, različni prostaki iz Ribniške okolice, Velikih Lašč, Strug, Semiča itd. itd.; za Notranjsko pa A Št. na Dunaju.
(„marva“) za polnočnice, in to, samo med povzdigovanjem . . . tudi človeku ,razumljivo1. L. Ilič 100. — Med Srbi menda ni te narodne vere ; pogrešam je vsaj pri Miličeviču („Glasn. srps.‘; zv. 22 in 37); pri Vrčeviču v „Srbad.“ 187(5 . . .
Po Češki narodni veri govore na sveti večer („štedrv večer11) o polnoči vsa goveda (z vso prirodo vred) ;y ali gorje onemu, kdor se predrzne poslušati jih; ne ujde nesreči ččm. 1854. 550.
Moravci se strinjajo z Belimi Kranjci. (Trebič. — Povedal K. P.) Prim. še niže — poljsko narodno vero.
Pri Slovakih govore na sveti večer konji. (E. Cerny. Slovenska čitanka1*. 18G4. I. 12.)
Po veri Serb0V-LuŽi6an0V govore ,sv. noč1 , ž i v a 1 i ‘; pa samo tak človek, kateri se je rodil v nedeljo, umč njih govorico. Veckenst. 437.
Poljaki pravijo, da kedar gospodar na badnik (,w wilije Bo-žego Narodzenia1) po večerji živino, a sosebno vole, nakrmi z ostanki od večerje (,,szczatkami zebranimi po uczcie z wieczerzy‘l), nadrobivši vmes hleba in soli, potlej govore voli o polnoči — po človečje, ter prerokujejo, kako se bode njihovemu gospodarju godilo drugo leto. Osk. Kolberg: ,,Lud, jogo zwyczajel‘ itd. Krakow 1883. XVI. (,Lubelskie‘) 101.
Med istimi Poljaki pripoveduje se (kakor med Slovenci), kako se je bil radoveden gospodar na badnik po večerji skril v hlev — oziroma po poljski pripovedki — v jasla, naslušai, ter slišal, da mu prerokujeta vola — smrt, — Poljski ,vol‘ govori v granesih (verzih):
„Lež gospodarzu w žlobie, *)
a wkrotce bcdzic po tobie11 (a v kratkem bode po tebi).
Res je, pravijo, da jo ta gospodar umrl ne dolgo potem. (Kolb. XVI. 101.)
Ta pripovedka sluje tudi pri Malorusih, samo da pravijo oni, da se razgovarja živina „na novo leto“, t. j. po noči pred novim letom. Dragom, i).
Jako je tej pripovedki podobna ta šaljivo-žalostna pripovedka moravska:
Povedal je bil namreč gospodar pred družino, da pojde na badnik poslušat v hlev, kaj bode govorila živina. Zmenita se nagajiva hlapca ter skrijeta pod jasla.
Ko prileze praznoverski gospodar v hlev, veli hlapec hlapcu z izpremenjenim, debelim glasom: ,Čemu si pa klavern nocoj?‘— „A kako ne bi bil klavern“, odgovori mu oni— »voziti nama bode letos gospodarja viin na . . . (zdaj izreče ime mestnemu pokopališču)". Tako pretresejo ie volovske besede ubogega gospo-
*) V jaslih.
darja, da hudo zboli' od prevelikega straha in umre res na naglem. (Povedal K. P. iz Trebiča.)
Francozi po nekaterih krajih verujejo, da se razgovarjajo na badnik pred polnočjo in popolnoči do poldne konji, krave, voli, biki in osli, — pa brez prerokovanja. Še poprej nehajo govoriti, ako ima človek, kateri jih streže, kak smrten greh na sebi. — V Šampanji (Champagne) pa ni te vere. (Po ustn. por. Prim. tudi Grim. 111. 485.)
Tudi po južno-nemški (tirolski in koroški veri) znajo ,krave* na sv. večer govoriti in to od litih do polnoči. I. 15. Tako i po dolenji Avstriji voli, krave in konji. Nekod pravijo, da se razgovarjajo v isti dobi vse živali. (Pressbaum. Po ustn. por.) Znana je ondi tudi šaljiva pripovedka, podobna nekoliko moravski. Posnemaje ,konjski1 glas, očitala sta zvita hlapca, skrita pod jasli poslušajočemu gospodarju skopost (pri družinski in živinski hrani), rekši, da se utegne poboljšati; pa sta se na žalost — prevarila. Druga dolenje-avstrijska pripovedka (Busch, 30) po-dobnejša je slovenski, nego tej. Pri severnih Nemcih se pa po-menjajo goveda in konji na staro leto, t. j. o polnoči med starim in novim letom, tudi ono noč pred sv. 3 kralji. I. 14.
Po tem takem se Kočevarji, ki imajo sem pa tam (vsaj stari ljudje, a posebno ženske glave) tudi še to vero, ne morejo izgovarjati, da so se je nalezli od kranjsko-slovenskih sosedov, (črni potok. Po ustn. por.) Še jedenkrat bodi povedano, da tudi naš mladi zarod, ki mora hoditi v šolo, nima več toliko vraž in praznih ver, kakor so jih imeli in jih še imajo stari ljudje, a zlasti ženske glave.
Slavni Valvasor pripoveduje v svojem slovečem delu „Die Ehre des Hertzogth. Crain** 1G89 II. ; 7 knj., 476 str.) o znameniti vraži, praznoverski navadi, ki se je vršila na badnik še za njegove dobe na Kranjskem. V Istri („Histerreichu zdaj „Istrien“), ki je spadala nekdaj k deželi kranjski, bila je namreč ondaj taka navada, da je prinesel na badnik vsak gospodar domov velik panj, ter ga vrgel v hiži na ogenj; kajti v Istri — veli V. — imajo po sobah povsod ognjišča (,Kamine*), a ne peči. 0 večerji dajali so tlečemu panju vsake jedi po žlico ali po košček, opominjajo ga, naj samo jč.
Sodil je Valvasor (ter se menda ni varal), da je ta navada ostanek nekdanjemu poganstvu, ko so naši predniki žrtvovali (darovali) še domačim malikom. *)
Na vso moč — pripoveduje Valv. na dalje — zatirala je naša duhovščina to malikovavsko navado, grajaje jo hudo v cerkvi, ter jo tudi zatrla — nekoliko. Mnogi kristijani se pa vendar niso
*) Ueberbleibsel des lieidnischen „Hausg6tzenopfers“, veli Valvasor, ki
nam pa ni priobčil, kako so Istrani zvali ta kranjski „panj“ (Klotz) ondaj v izvirnem jeziku.
dali preveriti po v s e, nego ostali trdovratni, izgovarjajo se, da ne bi imeli vse drago leto ni „zvezde“ ni nsreče“,*) ako bi popustili staro navado.
Naj se je pa s časom ta prvotna navada zatrla v Istri (zahman smo vsaj popraševali po njej znancev in prijateljev, kateri so živeli v Istri), ohranil se ji je vendar sled do današnjega dne.
„Glava“ (= glavnja) ali „cok“ (= Bčok“) pravijo zdaj Istrani v Pazinu božičnemu panju, ki ga še zdaj palijo vso božično noč, a ne dajo mu več pokušati nikake jedi. (Povedal D. Nemanič 17/1. 18S5 na Dunaju.)
Se vedno devajo tudi goriški Slovenci na sv. večer tak panj ali čok po imenu ,božič1 na ogenj, ter ga zažigajo namesto navadnega ,, vzglavnika1. — Sedeč okoli ognjišča, molijo Boga, prepevajo svete in posvetne pesmi, ter ponujajo ,božiču1 vina iz majolike, a na to ga tudi polivajo ž njim (,Arkiv‘ 1854. 280.), pa ne vedo več, zakaj.
Ista navada s čokom ,božičem1 je na sv. večer tudi še na Krasu (vsaj na Goranskem); vendar mu tam ne ponujajo zdaj vina, nego ga samo polivajo ž njim. če pa ,božic‘“(ki gori vso noč na ognjišču), pregori do drugega dne tako, da mu se vidi zgoraj ,luknja', pomenja to, da se omoži dekla pred letom. (Povedal K. Štrekelj.)
Srbi vele takemu panju „badnjak,“ ki mora biti usekan iz surovega ,Cerovega1 lesa. Mnogi Srbi sekajo ,badnjake‘ pred soln-cem, a predno jih posekajo, posujejo jih se žitom ter pozdravijo vsakega, rekši: ,Dobro jutro i čestit ti badnji dan1.
Onega, kateri prinese .badnjak' (zvečer, kedar se uže zmrači) v hišo, posuje pa ,domačica‘ se žitom „u kome je preko dan sta--jao (stal) prvi iver od badnjaka."
V Risnu (v Dalm.**) ovenčajo Srbi badnjake z ,lovoriko1.—
V Crmnici (v Orni gori) nazdravi jim oni, kateri jih prinese v hišo, z inajoliko vina, in napivši se sam, ,napoji1 tudi njih, t. j. polije jih z vinom. (Vuk, „rječn.“ 11 —12 in p. b. ,polažajnik‘ 533.) Nekateri domačin črnogorski polije badnjak potem, ko se na ognjišču (ali v peči) razgori, z vinom in oljem ter vrže v ogenj ,prgišč1 moke in soli . . . Afan. (III. 735.)
Potem se (v Srbiji Bu Paračinskoj") badnjak dene na ogenj tako, da mu debiji kraj prilično premaši „preko vatre“ (ognja) . . „A koji prvi ugleda, kad taj kraj badnjaka pregovori i padne, obečaju mu dati ovcu ili jagnje/ (M. Dj. Miličevič: „Život Srba seljaka“. ,Glasn. srps.‘ XXII. (1867, 122.)
V Črni gori tli badnjak ,v peči' do novega leta. (Ves ta čas ne jemljo jestvin se stola.) Vsak gost, kateri pride o božič-' nih praznikih v sobo, privzdigne badnjak proti zadnji strani, a
*) „Weder Štern noch Gluck“ — piše Valv.
**) ,Na mesta1, tudi v Črni gori. Afan III. 736.
dokler letajo iskre, govori: „Toliko bodi našemu domačinu deee, krav, ovac, ali novcev" . . . Afan. III. 73G. — Prim. tudi „Srbad.“ 1876, str. 12 (V. Vrč.), ki pa govori samo o tako zvanem „polaz-niku“, t. j. naprošenem gostu, ki pride na božič prvi v hišo. (Malo drugače ovršava ta običaj ,z iskrami* bolgarski hišni gospodar. Afan. III. 737.)
Tudi Hrvati palijo ,na badnjak* — „badnjake“ ter polivajo tak silo velik panj z vinom, predno ga porinejo v peč. (Stare, „Kroaten“ gl. ,V6lker Oesterr. Ung.‘ 10. zvez. II. 125.)
Da mečejo badnjake na ogenj i Hrvati (,katoliki*) po Dalmaciji, svedoči Vuk n. n. m.
Ohranil se je ta starodavni običaj tudi pri Jugoslovanih na Laškem (,V južni Italiji*). Ondi mora hišni oča na badnik zapaliti toliko glavnjo, kolikoršno moro vzdigniti, in to veliko poleno, (ki mu pravijo tudi ,badnjak*), mora goreti dot.le, dokler ne zgori do kraja.	— Istega	večera zažigajo omenjeni	Slovani butarice
smrečja pred hišami svojih glavarjev (,principalov*), nevest in prijateljev, ki jih pa morajo zato pogostiti in napojiti. (V Makušev . . . „o Slavjanaln. Malizkago grafstva vi> južnoj Italii.***) Akad. nauka XVIII. 1870. — J. Baudouin de Courtenay. „Slovansky Sbornik** 1884, str. 20.
Pri Bolgarih	mora ,budnik*	neprenehoma	tleti od badnika
do sv.	3. kraljev.	Po nekaterih	bolg. krajih	pogase na badnik
po vsi	vasi stari	ogenj, ter si	napravijo iz	suhega lesa nov
ogenj, ki mu pravijo: božji ali sveti (= živi) ogenj, ter zažigajo ž njim drva na domačih ognjiščih. Afan. 111. 737.
Znamenito je, da se pali ,božič* ali ,badnjak* o božiču še dan danes tudi pri nekaterih Nemcih n. pr. Meklenoborcih (Meck-lenburger), ki mu pravijo ,jul-block‘, pri Angležih, ki ga zovejo ,yule-clog* (Han. ,B. kal.* 20), ,Chrismas-lop* pa v Londri, kder ga zažigajo na sam božič, in to pred vsemi domačimi ljudmi [kakor Srbi]. ,N. fr. Pr.‘ 2l/ia 1882, str. 2. — L. 1585 (tedaj pred 300 leti) zažigali so Angleži ,yule log* slovesno z „lanjskim ogorkom** (ostankom), na sam badnik Nič dobrega pa ni značilo, ako se je kdo dotikal goreče glavnje, predno so odvečerjali. Dr. R. Rost: BFreya“ 1866., str. 297. — Primeri temu i to jugoslovansko vero: BPošto se badnjak na vatru, u veče, naloži, ne smije ga ni-kakova ženska ruka taknuti u kuči, niti uljesti [priti] koji u kuču . . ., pa ni niko muški prije polaznika, ,da ne bi izkobila muske*, t. j. da bi se v oni hiši rodili (,radjali‘) sami dečki (,dje-tiči*), a ne deklice (,djevojke‘). „Srbad.“ 1876. 12 (gl. tudi 13).
Francozi velč badnjaku ,souche de noel*, t. j. božični panj. Grim. ,D. Myth.‘ 4. izd. (1878) III. 485.
*) V treh vaseh, ki se jim veli: Acquaviva Collecroce, San Felice Slavo
£a Monte Mitro — okolo „Termoli“ ob jadranskem morju, v okraju (distretto)
arinskem.
Ondi čitamo v izvirnem jeziku te zanimljive vrstice: „Le 24. decembre, vers les six heures du soir, chaque famille met a son feu une enorme bftche [poleno, čok], appellee, souche de noel. (On defend aux enfans de s’y asseoir, parsque, leur dit on, ils y attraperaient la gale [garje, srab]). Notez, qu’il est d’ usage dans presque tout le pais, de mettre le bois au foyer dans toute sa longueur, qui est d’environ 4 pieds et, de l’y faire brftler par nn bout.“ Prim. tam tudi nav 486. strani, br. 28. — Vse to nam je potrdil neki Francoz iz Šampanje (Champagne) — razun onih besed v oklepu (—). Tako se godi tudi slovenskim in drugim vražam. Til se kateri kaj pristriže, a tam pritakne; jedro pa vendar ostane.
Stari Skandinavci imenovali so zimski solnčni kres jol ali joli ter ga slavili z ,j u 1 - bi o ko m‘.
Stari Germani kurili so o tej dobi po gorali in hribih kres, ali so pa takali ž njih goreča (lesena ali iz šibja spletena) kolfesa — podobe s o 1 n c u ; metali tudi goreča kolesca k višku.
Ta poganski običaj ovršavajo Nemci nekod n. pr. v Švajci*) še zdaj, samo da so ga prenesli na pustni večer.**)
Razvidno je iz vsega tega, da so si vsi ti prestari običaji rod, in da izhajajo iz predkrščanske dobe, ko so — ne samo naši pradedi, nego i drugi narodi evropski, oziroma indoevropski, zažigajoč velike panje ali glavnje itd., praznovali zimski solnčni kres o božiču“, ko se je po narodni bajki rodilo solnce.
Srbi mislijo še dan danes, „da se sunce radja (rodi) o božiču. (Gl. Vukov posmrtni spis: „Život i običaji naroda srpskog.“ str. 6.)
Jako se pa motijo oni, kateri sodijo s Hanušem po besedah srbske narodne pesmi koledniške:
„Za staroga za badnjaka, za mladoga za božic5,a —
da je bil ,Badnjak‘ tedaj kakšen bog, najbrže Peru n. „B. kal.“ 21.“ „Badnjak“ ni drugega, nego skrajšek iz in za „badnji dan“ ali „badnji panj“, kakor je n. pr. srb. ,bezbožnik‘ ali ,bezbožnjak‘ skrajšek iz dveh besed („bezbožni čovjek“).
Da se je ,badnjak‘ s časom v srbski narodni pesmi izprevrgel v nekakega boga, pripetilo mu se je tako, kakor ,koledi‘, ki jo jo ruska narodna pesem izpremenila v božico ali boginjo, ter premamila celo letopisce in zgodovinarje, dasi ni ,koleda‘ po mislih novih učenjakov nič drugega, nego . . . latinska beseda ,ka-lendae‘. Prim. Krek „Einleitung in die slav. Literaturgesch“. 311 ; M. Zabylin, „Slovansky Sbornik“ 1885, str. 45.
*) V vasi Matt (v kantonu Glaruškem). Busch, 43.
**) Kočevarji mečejo goreča kolesca k višku še po starem o kresu. (Po ustil, por.)
Kakor se je nekatera ,sveta beseda4 s časom	izprevrgla . .
v	grdo kletev,*) — tako se tedaj mrtva (obredna)	stvar ali	tako
(obredno) dejanje, ,naopako‘ izpremeni včasih celo — v božanstvo, kedar zabi preprosto ljudstvo kaki besedi pravi koren ali pomen.
Dozdeva se nam, da znači v navedeni srbski koledi ,stari badnjak* (namreč po krivili mislili pevčevih**) starega boga, v katerega so verovali Slovani tudi za poganstva; — ,mladi božič* je	pa	= novi bog, t. j. ,dete Isus‘ = božji sin.
Tej misli naši pritrjuje, kakor je bilo uže povedano,	tudi
učeni Daničič; velimo: ,pritrjuje'; kajti sodili smo tako, še predno smo čitali ta ,nazor1 v njegovem „rječniku“.
Jako lepo pripadajo temu zmislu tudi naslednje besede v isti srbski pesmi:
,,Božič baje po svem svetu1*,
t. j. ,n6vi ali mali Bog* = sin božji čara (dela čudeže) po vsein svetu, namreč : z novo vero. Primeri temu srbski izrek: „B o ž e i Božiču11***) ... in nemško narodno vero, uže na str. ... v opomnji navedeno: „Der Samstag gehort dem alten Herrgott, der Sonntag dem jungen“.f)
Da pa izhaja — kakor ime božič, tako i ,badnjak* =: ,badnji dan* iz poganske dobe, utegne posvedočiti ,narodno bdenje* ponočno, ki biva o božični dobiff) pri vseh naših jugoslovanskih bratih (Bolgarih, Srbih in Hrvatih) še dan današnji — zdaj res da stoprav „u oči bogojavljenja1* (oni večer pred sv. 3. kralji, tretjim božičem); pa preradi se menjajo taki bajeslovni ali prazno-verski dnevi, t. j. da prehajajo običaji na druge dneve . . . večkrat zbog novega ,koledarja*, kar smo uže slišali. Pa vselej to ne pripada. — Poslušajmo!
„Što ljudi naši sad misle, da u oči ovoga blagdana otvara se nebo, te neki po ljutoj januarskoj zimi nočuju na polju, nebi
[li]	to vidili i očima ugrabili, — a neki prije sunca u jutru ku-paju se u mrzloj vodi; ono je preostatek velikoga narodnega bdenja, gde se očekivalo jarko sunce . . (Tako piše prof. N. Nodilo v „Niar. listu*1 1885, br. 7.) — Prim. tudi Ilič, 108; Milič. „Glasn. srps.*1 22, 128; Vuk: „Živ. i obič.** —Vrč. nSrbad.“ 187G, str. 33.
*) Komur ne zadoščujeta ,šent,‘ pa ,sakrament‘, oni naj premišljuje tuje (laške, francozke, madžarske) kletve. ,Sakramont‘ rabi za kletev tudi Nemcem, ki so ublažili to kletev s časom v ,saprament‘, ,saprment‘, ,saprlot.‘, ,sakrlot*. . . . Vse to so pobrali tudi Slovenci.
**) Zmisli se tega, kar smo malo poprej povedali o ,boginji Koledi* v ruski narodni pesmi. Tako so tudi Istrani za Valvazorja, palčč božični panj ali ,cok‘ in pitaje ga z različnimi jestvinami, mislili menda res na kakega poprejšnjega malika.
***) pn tako zvanem ,sjakanju*. Vuk, „Život i običaji naroda srpskoga." 1867, 5.; „rječn.“ 36.
f) Ni dvojbe, da je ta ,mladi Bog* = Kristus ali ,Krist1;. (vsak či-tatelj ve, zakaj praznujemo kristijani namesto sobote — nedeljo.)
j-f) Mislimo tu na vse ,tri božiče* ali: na dobo „svetili (12) večerov.”
Vse kaže, da se je starim Slovanom iz prva v dobi onih
(12)	,svetih večerov1 po dvakrat na leto odpiralo nebo, ter zato i po dvakrat bivalo ,narodno bi>denje‘, in to: 1. s početka one dobe, to je: o (prvem) božiču, a 2. koncem iste 12dnevno dobe, to je: ,o bogojavljenju' ali o naših sv. 3. kraljih. — S časom so si pa nekateri narodiči — bodi si po kakem mogočnem vplivu ali pa ne — izbrali in ustanovili samo prvo — a nekateri samo poslednjo noč te 12dnevne dobe za omenjeno narodno slavnost.*) Mnogi kranjski in štaj. Slovenci verujejo, da se odpira nebo ,božično noč' o polnoči, oziroma po polnoči. (,Vedež‘ 1849, I. polov., str. 192.; „Kres“, str. 241; „ Črtice8, 14); — nekateri štaj. Slovenci pričakujejo pa tega čudeža — s Hrvati, Srbi in Bolgari vred o ,sv. 3. kraljih*. („Crtice“, 73; Karav. pri Afan. III. 741; prim. tudi tu niže p. b : „Bolgari“, ki se tudi zastran ,polnočne dobe1 strinjajo z onimi ,nekaterimi1 štaj. Slovenci.
Da ovršavajo ,pravoslavni1 to ,narodno bdenje' samo o (prvem) božiču, a katoličani samo o sv. 3. kraljih, ondaj bi se smelo reči, da je tej razliki kriv novi koledar, ki je preskočil 12 dni, tako, da so pravoslavni toliko dni zaostali za katoličani. Vtem slučaju biva pa to (do malega) baš narobe. —
„Beli Kranjci hodijo [nekod] na badnik pred polnočnico izpod streh," zato da bi videli, kedaj se nebesa odpro; kajti kdor bi to videl, česar bi požolel, vso bi dobil. („Kres“ ondi.)
L. 1849. slišal sem v beli Ljubljani praviti to pripovedko, ki sem jo znal uže poprej od mladih nog: Rila je uboga žena,, ki je tudi to slišala in gledala z okna ter molila glavo skozi okno, čakaje, kedaj se odpre nebo. — Ko se je to zgodilo, hotela je naglo reči: „Bog mi daj debelo kravo", pa se ji zareče v naglici, iti veli: „Bog mi daj debelo ... glavo. Pri tej priči ji naraste glava, kakor ,škaf‘. Treba je bilo lep kos zida odbiti oknu, da je mogla ž njo v sobico nazaj. Kolika nesreča namesto sreče! — Do smrti jo je nosila debelo ,bučo‘. Prim. „Vedež“, 1849, I. polov., str. 192.
Znamenito je, da se pripoveduje ta prečudna ,zgodba' malo drugače tudi pri vseh drugih Jugoslovanih; samo da se je »pri njih" nesreča ,z debelo glavo' pripetila ono noč pred sv. 3. kralji (pred ,bogojavljenjem‘), in to nekemu spoliotnemu možu. Hrvat (Slavonec) je na naglem hotel reči: „daj mi Bože čabar [čeber] blaga" ; pa izblelcne v naglici: „daj mi Bože čabar glavu !“ D. (Ilič, 108) . . . Srbin hoče reči brzo: „daj mi Bože blaga punu mericu" [vaganico, mernik]; pa mu se zareče ter veli: „daj mi
*) Da so tudi stari, uže preverjeni Nemci ob ,dvanajsterih nočeh' po svoji nekdanji poganski navadi po dvakrat na loto prečuli vso noč, in to: 1. o božiču, a '2. po novem letu,— svedoči (2tt) M. Busch, ki zove to: ,,das Venvachcn der Christ- und Neujahrsnacht“. — Zdaj so jim odpira nebo samo še o nov.pm letu.
Bože glavu kao mericu!u — ,Res‘ je temu mahom narasla glava kakor (srbska) ,merica4, onemu pa kakor (hrvatski) „čeber“. Vsak je moral nositi svojo do smrti — kakor spohotna Slovenka svojo ,debelo bučo1. (Prim. „Glasn. srps.“, 22; 128.)
Bolgari, — ki pravijo, da se je to pripetilo ono noč baš o polnoči, in da česar pravičen („praveden“) človek zaželi, kedar se odpre nebo, da to tudi dobi, — pripovedajo isto tako, da je gledal ono noč z okna ubog, pa pošten mož, ki bi se bil rad obogatil na naglem. Ko se je pa odprlo nebo, zaplete mu se jezik, in namesto: „daj mi Bože šinik zlato" *) (vaganico ali mernik zlata), reče naglo: „daj$mh|Bože šinik glava !“**) Zgodilo se je res i njemu tako, kakor ubogi slovenski ženi itd. (Povedal Bolg. I. Ne-storov 1. 1885.)
Starim Čehom odpiralo se je nebo po štirikrat na leto: o božiču, na vzpomlad (,na jafe‘), o kresu ali Ivanju in o sv. Mi-halu, pa ne vsakemu, nego samo verniku, kateri se je poprej postil in tako nastal vreden te sreče. Han. „B. kal.“ G3. Sedanji čehi ne znajo te vere. Prim. dalje: Slovaki.
Niti Moravcem se ne odpira več nebo na sv. večer, nego zakladi („poklady“), ter ostajajo odprti, dokler ne mine polnočnica. Treba si torej naglo nagrabiti novcev, pa ondaj pete brusiti brez zamude; kajti po polnočnici zapro se zopet vsi zakladi, in če zamudiš pravi čas, zgrne se zemlja nad tabo in te zasuje živega v grob. (Povedal K. P. iz Trebiča.)
Slovaki (,v Zvoleni1) pravijo, kedar koli vidijo severni žar (,žar severnou'), da je nebo odprto, in kdor bi tam pod-nj stopil L po den***) stanul“l, da bi ga potegnilo k višku (,že bv zhuru byl vytažen‘). Han. ,B. kal.‘ 193.
Ista vera je med čehi. ččm. 1854; 547. — Tudi kedar se bliska, mislijo prostaki, da odpira Bog kako okno ali vrata nebeška. Cčm. 1853; 490.
Nemcem se odpira nebo zdaj nekod samo še na staro leto o polnoči, če stopi	človek v isti dobi na razpotje,	vidi	vse,	kar
se bode godilo v novem letu. I. 14; Busch 34.
Kdor vzame k polnočnici sabo tri zrna pisanega ,graha‘, t. j. fažola, in tronogat stolec iz deveterega lesa, ter se posadi na-nj pred cerkvena vrata, vidi in spozna vse čarovnice. Meti. Prim. „Vedež“ 1850, str. 384.
Tu ni določena doba, kedaj se mora ta stolec delati in dodelati^
Štajerski Slovenci v Pavlovcih določili so pa tako: „Ce si kdo začne na god sv. Lucije pred svitom stolec delati in to delo do božiča ob	jutrih pred svitom nadaljuje, pa si	stolec k
,polnočki‘ zanese in	med sv. mašo na njem kleči,	vidi	med	po-
*) **) Bolgari ne sklanjajo imen.
**'*') To je ,,poden“ nsl. pod-nj.’
vzdigovanjem vse copernice, vse imajo namreč proti vratom obrnene obraze. Vendar mora paziti, da iz cerkve hitro pod kap uide, da ga coprnice ne dobe, ki bi ga sicer na drobni prah raznesle.* („Črtice“ 93.)
Ista vraža, ki smo jo zarad lagljega primerjanja nalašč ponovili — vso, sliši se (s tako določenim poglavitnim časom za zdelavanje tega preimenitnega stolca) tudi po mnogih kranjsko-slovenskih krajih, povsod kolikor toliko drugače, a bistvo ostaja isto.
Štejejo pa povsod od sv. Lucije (13. decemb.) do božiča oziroma do sv. večera (24. decemb.) dvanajst dni.
V Črnem vrhu (pri Idriji) vele, da treba po sv. Luciji, t. j. po začetku tega dela še 11 dni pridevati, in to vsak dan po košček drugega lesa; vendar ondi ni treba človeku za to vstajati pred svitom, niti mu se je bati, da bi ga, ako ne pobegne . . . hitro pod kap, čarovnice raznesle ,na solnčni prah' (kakor pravimo kranjski Slovenci). Zapisal A. Domicelj.
Po Kompolj ski veri mora biti ves les za tak stolček ,onl (t. j. moškega spola,' n. pr. hrast gaber itd.), a ne ,ona‘ (t. j. ne ženskega spola; n. pr. breza, bukev itd.). Po ustn. por.
V Banji loki (na Kranjskem blizu hrvatske meje) treba za tak stolec samo trojega lesa: orehovega, črešnjevega pa jel6-vega. Oni, kdor ga zdeluje, ne sme izpregovoriti ni besedice. — Mojega svedoka stric, delal je tak stolec pred kakimi 15 leti (če računaš namreč od 1. 1883 nazaj). Dan za dnevom hodile so . . . čarovnice popraševat, čemu ga dela. On pa ni ,črhnil1, ter videl potlej res ... . pri polnočnici s tistega stolca vse čarovnice, ki so se obračale pri povzdigovanju nazaj. Silile so do njega, pa mu niso mogle do živega, zato ker se ni maknil s stolca, ter. . . poznal potem vse. (Po ustn. por. 1. 1883.)
Leto poprej pravil mi je neki kostanjar iz Strug (blizu Ribnice), da je bil i njegov brat (mizar) napravil tak stolček in ga res tudi rabil t. j. pokleknil na-nj pri polnočnici med povzdigovanjem; ali malo da se mu ni od strahu pripetilo nekaj ,strašno neprijetnega1, ker je videl, kako so lazile čarovnice . . . kar po steni. — „Ce se pa vrže“ — dodal je mož — v cerkvi v posvečeno vodo drobtin od ,župnika*, *) ne more nobena čarovnica iz cerkve, dokler jih ne pobere cerkovnik. “
Tako (kakor pri štajerskih in kranjskih Slovencih) dela se v isti namen , stolec na tri noge* ... 12 dni pred božičem i med hrvatskimi Slovenci V Dobri (onkraj Kolpe), in to iz deveterega
*) Božičniku, poprtniku ali poprtnjaku pravijo nekateri Slovenci ob južni in zapadni kočevski moji celo do Planino ,župnik1, ribniški ,župnik1, (prim. koč: ,sipling‘, iz ,sip‘ = sieb, tedaj ,ein siebgrosses Brot'. Schroer, ,Sitz.-Ber. der k. Ak. d. Wiss. 65; (1875) 477 p. b. „^iplinc“; ($ = ž). Priprosti Kočevarji izrekajo tudi ,schupling‘ ali ,žiipling‘; na Črnem potoku (Schwarzenbach) pa „Schiplitzen“.
esa (,,deveterih drv“). — Vsa drva pa morajo biti „moška“, a nijedno ,žensko1 vmes, kar uči z dragimi besedami tudi kranjsko-slovenska (Kompoljska) vera.
Ali predno poklekneš na ta stolec pri polnočnici, moraš zakuriti pred ,cerkvo‘, ter po polnočnici hititi (zalučiti) ga maliom v pripravljeni ogenj. Ondaj nimajo čarovnice nikake moči do tebe; drugače bi te raztrgale ,na cempere1.
Mojega poročevalca o č a zdelaval je uže tak stolec, zaželevši poznati vse čarovnice svojega kraja, — pa je prišla nekakova . . . zapreka vmes, da ga ni dodelal za časa. —
V Ratju (pri Žužemb) pa trdijo, da mora oni, kdor hoče videti čarovnice na sv. večer v cerkvi, k polnočnici sabo vzeti butaro ,lučil, natesane iz vsakega lesa, ter sesti na njo. (Po ustn. por.)
V Semiču spozna čarovnice pri polnočnici lahko vsak, kdor vrže v cerkvi v blagoslovljeno vodo tri kamenčke, ki jih je pobral na .razkrižju1, ter jih vzame potem zopet v roke ali k sebi (zato ker obračajo čarovnice o povzdigovanji! glavo k vratom). Po ustn. por.
Prim. štaj.-sloven. vražo: „Kdor k polnočnicam prviv v cerkev pride, vidi vse coprnice', če v večno luč krajcar dene '. Črtice 1 I.
V Kostelu (na Kranjsk.) ,dejo‘, da se mora človek v isti namen obleči ves ,napak1, ter stati pri polnočnici pred oltarjem (brez kakega ,stolca‘), a pred povzdigovanjem naj se obrne, pa ugleda vse čarovnice, ker obračajo pred povzdigovanjem oltarju hrbet. (Po ustn. por.)
O čudotvornem ,stolcu‘ iz deveterega lesa napravljenem, pri-poveda si i hrvatski narod — vsaj v Slavoniji. Na njem človek pri polnočnici sodi ali pa stoji. Da čarovnice ne raztrgajo takega predržneža, mora vzeti dosti pšenice sabo, ter jo na povratku raztresati po potu. Dokler pobirajo čarovnice pšenično zrnje, odnese on srečno pete. Ilič 93.
Tudi na Moravskem, in to ,moravskim Vlahom1 *) znan je oni ,stolec1. Kdor hoče vedeti, katere žene so čarovnice („bosor-kyne“), početi ga mora delati isto tako o sv. Luciji ter dodelati ga uprav ,na božjega rojstva1 dan.
Vrhu tega mora si pa dobaviti iz mrtvaške rakve kos deske, iz katere je izpala hrga (.krkoška1, č. suk), sesti za oltar na ,stolec1 ter gledati skozi „luknjo v deski“ po cerkvi.
Katera ženska je čarovnica, ima vsaka golido ali kablico („hrstek“) na glavi. (F. Bartoš ,,Osveta“ 1880. I. 455.)
V glavnem strinja se, zlasti z jedno slovensko vražo, tudi Češka, ki uči tako:
*) Njihov jezik ima v sebi mnogo jugoslovanskih besed, premda so jim po Miklošiču bili pradedi ... Romanci. Popisal jih je vrlo in za-nimljivo Bartoš. ,Osvčta‘ 1880 1. str. 309 i. d.
Kdor o polnočnici (,jitrnf‘) sedi ali kleči na stolcu, iz deveterega lesa (,na stoličce z devatera drfvi sestavene1), spozna vse čarovnice, katere so v cerkvi; stoje namreč z hrbtom (,zady‘) obrnene k oltarju. Ččm. 1854. 550; Han., ,B. kal.1 41.
Znan jo ta čudodelni stolček ,iz deveterega lesa1 tudi Nemcem po Solnogradskem in Tirolskem (Ččm. 1854; ondi), pa i po gorenji Avstriji in v Kočevju. (Po ustn. por.)
Povsod se nareja in postavlja iz istega znanega nam namena; samo način je nekoliko različen. Tu ga postavljajo pri polnočnici pred vrata ali z a vrata, a tam na božični dan pri rani maši — za oltar (kakor moravski Vlahi).
Zdi se nam, da se je ta ,čudotvorni stolec1 nekdaj iz Nemčijo selil in preselil v slovanske dežele; kajti med tako zvanim deveterim lesom (,,neunerlei Holz‘), iz katerega so nekdanji Nemci delali tudi ,živi ogenj1 (Nothfeuer), nahaja se zgoli tak les, ki je v staronemškem bajeslovji značil ali pomenjal kaj posebnega (,,bedeutsame Biiume11); n. pr, bezeg (,Hollunder‘, sam-bucus nigra), črni gltfg (,Kreuzdornl, lat. rhamnus cathartica), tisa (,Eibenbaum‘, taxus) itd. In še dan danes rabi ,deveteri les1 po mnogih nemških krajih prostakom za bajilo (pomoček), s katorim se čuvajo zlih čar, pa tudi ,oddelujejo‘ ž njim. (Prim. I. 90—97).
S časom so nekateri Slovenci pomnožili prvotni ,dewteri les1 — na ,dvanajsteri1, nekateri zmanjšali na ,troji les1, ter izumili . . . premodro, da mora biti ta les . . . zgoli ,on‘, a ne ,ona‘; kajti mož je . . . močnejši od ženske; tedaj tudi ,sto-lec‘ iz samega moškega lesa — močnejše bajilo. — Drugi pa izmodrovali in razglašali nauk, da ne bi ta stolec . . . kar nič koristil, ako bi bil samo kos ,ženskega1 lesa vmes!!
Videli smo, da ta novi nauk ni padel — na kamen it svet.
Kakor prerokujejo štajerski Slovenci po 12 dnevih od sv. Lucije do božiča — vreme za vse leto t. j. za vseh 12 mesecev drugega leta z 12 platiči ali polovicami iz šest ,lukov‘*) razpolovljenimi in nekoliko s soljo potrošenimi (dalje gl. v „Črt.“ 11), — tako si prerokuje nekod tudi kranjski Slovenec, in sicer brez čebule itd. . . . vreme za novo leto. Kakoršno vreme je namreč onih 12'dni od sv. Lucije do božiča, tako vreme bode vseh 12 mesecev novega leta. — Dvanajsteri dnevi pomenjajo tedaj „mesece". (Črni vrh pri Idr. Priobčil A. Domicelj.)
Taka vera je tudi pri Slavoncih, ki vele onim 12 dnevom „brojanice“. Ilič, 104.
Skoraj na isti način, kakor štajerski Slovonci, prerokujejo si vreme za novo leto tudi Serbi V gornji Lužici (Oberlausitz), toda na ,staro leto1. I. 49.
*) T. j. Čebul, a ne ,bukev1, kakor se čita zbog tiskovnega groha v „črticah“ na 11. str.
Taka navada je na badnik tudi pri severnih Nemcih (1. 49), pri Nemcih na Češkem, in nekod tudi pri južnih Nemcih oziroma v dolenji Avstriji (v Modling-u blizu Dunaja. Vernaleken *) 340; (prim. Busch 31).
če gre človek na sv. večer na razpotje; če naredi ,ris‘ z leskovo palico,	ki je	bila blagoslovljena	na cvetno nedeljo; če
poklekne potlej	sredi	risa in zavižga,	pride hudič, pa če ga
vpraša človek za kakšen zaklad, pove mu zanj. Ali tisti človek mora imeti seboj ,črne bukve* ter mu brati iz njih. **) Dokler pa bere, sliši strašno grmenje in treskanje, ter vidi okoli sebe gro-zovitnih reči.	Ako se	ne da zastrašiti, in prebere iz bukev vse,
— dobi zaklad;	če se	pa da zastrašiti ter	skoči iz risa, — vzame
ga hudič. (I g. Po ustn. por.)
Nekoliko drugače si to pripovedujejo štajerski Slovenci. Prim. „Črtice“ 12—13. Po Nemškem se vzdigujejo o tej dobi pogrezneni zakladi sami ob sebi ... a po noči cveto t. j. gore s plamenom I. 16. — Taka vera je tudi pri Romuncih na Sedmogradskem. (W. Schmidt: „Das Jahr u. seine Tage“ ... in pri Francozih : „La veille de noel pendent la genčalogie qui se chante a la messe de minuit, tous les tresors caches s’ouvrent.“ Grim. ,D. Myth.‘ 485 (4).
Serbi-Luž. imajo pa to posebno vero: da cveto 6no noč pred božičem cvetice pod snegom. Veckenst. 437. — Ista vera je tudi nekod med Slovenci. (Fr. Hubad pri Šum. „Die Slovenen11 X. 95.)
„Ako bi kdo na badnjak o polnoči, kedar se sv. maša služi, med povzdigovanjem tripot obletal cerkev ,na okolo*, videl bi na vratih številke napisane, one naj v loterijo postavi, pa bode dobil11. (Varaždin. M. Valj. „Glasn.“ 1859 I. 86.)
,,če je na sv. večer človek sam kde pod milim nebom in če strel čuje v zraku, znači to Slovencem (Belim Kranjcem), da bode vojska, a če čuje, da režejo („žagajo“) deske in skoblajo pod nebom, napoveduje to hudo bolezen in mnogo smrt1*. (L. Gojko, „Kres“, 1881, str. 241) Prim. „Ark.“ 1863. 315.
Na Igu blizu Ljubljane hodijo ljudje na sv. večer v druščini pod milo nebo (,na gmajno1) molit, in če se jim zdi, da slišijo streljanje v zraku ali pa grmenje, mislijo tudi, da bode vojska. (Po ustn. por.) Malo drugače Fr. Hubad pri Šum. 90.
Primeri tem vražam nemško vražo pri Buschu, ki piše na 30. strani, da hodijo nekateri (Nemci) na božično noč poslušat na razpotja in k menjikom,***) in če se jim dozdeva, da slišijo,
*) „Alpensagen, Volksiiberlieferungen aus der Schweiz, Voralberg, Karnt., Steierm. u. Oosterr.** Wien 1858.
*#) Iz ,črnih bukev* se bero tedaj lahko tudi v temi. Kdor pa ne zna brati, mora se poprej naučiti, ako hoče namreč zaklad dobiti.
***) Tako i ,hrvatski Slovenci* okoli Skrada, pa na ,staro leto*.
kako žvenkečejo meči ali rezgečejo konji, ondaj prerokujejo, da bode vzpomladi v novem letu vojska.
Serbi-Lužičani: Ako greš prvi božični dan na kako njivo (,Saatfeld‘) in tam poslušaš, slišal bodeš, kaj se bode godilo v prihodnje. (Veekenst. 437.)
Maloruske (podoljske) deklice tekajo na badnik poslušat pred sosedova vrata, ter si prerokujejo [bodočnost,] iz ulovljenih besed. (Lucija grofica Stadnicka. „Slovansk^ Sbornik“ 1883 str. 433.) Drugod hodijo poslušat pod okna.
če hoče kdo ,znati1, bode li kdo umrl v kateri hiši, naj gre ves ,naopak‘ (narobe) oblečen k oknu, kedar se vrši polnočnica, pa naj pogleda skozi okno ,naopak‘ t. j. ,nazaj čez glavo1, pa bode videl, če bode komu umreti v oni hiši, — rakev (,trugo‘). Tako hrv. Slovenci v Dobri. (Po ust. por.)
Drugače se to pripoveduje med staj. Slovenci, ki so ustanovili tudi znak za možitev. (Prim. „Črtice“, 11.)
Moravska: Na kmetih okoli Trebiča hodijo na sv. večer gledat od zunaj skozi okno v sobo, kdo izmed domačih ljudi je bled, a kdo ne. Kdor je bled, onemu bode umreti pred letom; drugi ostanejo živi. (Poved. K. P.)
V istem mestu polagajo predno, odhajajo k polnočnicam (zdaj k rani maši), na dvoje razkalana polena (,polinka‘) na gorko krušno peč (,na pekarnu1) za vsakega človeka v hiši po jedno polovico t. j. po jeden platič, in to tako, da je skorja zgm-aj, ,gola‘ stran pa zdolaj. Čigar polence (,polinko‘) leži narobe, kedar pridejo iz cerkve, oni bo pred letom mrtev.
Prim. temu . . . način sfe žlicami *) pri Srbih. Milič. „Srps. GIasn.“ 22. (1867). 123.
Slavonska: Čim začno Slavonci na ,badnji večer‘ večerjati, ,upuhne‘ (upiše, prižge) gospodar tako zvano ,trojstvo1, t. j. tri tanke voščene svečice.
Troje izmed družine izbere si vsako po svečico in verno pazi, katera komu najprej ugasne, onemu bode isto leto umreti. Ilič, 95.**)
Slovenska: Če ugasne na sv. večer brez uzroka luč, gotovo bode to leto mrlič v hiši. (Zapisal A. Hudovernik). Isto tako: Komur se na sv. večer, kedar pride duhoven v hišo, ***) vidj^ na steni senca brez glave, onemu bode umreti pred letom, (črni
*) Kašike = žlice.
•*) „Jedinstvo“ t. j. debelo svečo, v krpo zamotano, utrne gospodar sam s prsti. Vse te sveče, blagoslovljene o posebnem času (,na svčtlo Ma-rinje1) v cerkvi stoje o setvi v ,bisagah1 med semenom; [zato, da bi ga obilo pomnožil božji blagoslov. Pis]
***) Nekod po Kranjskem hodijo (kakor za Valvasorja) duhovni še zdaj po hišah kropit in kadit:	1.	na sv. večer, 2. 6ni večer pred novim letom
in 3. pred sv. kralji. Prim. „Vedež“ 1848; str. 204. — Po Dolenjskem opravljajo to ljudje (menda povsod) sami. —
vrh. Zapisal A. Domicelj.) Prim. „Črtice“ 12: „Ako se komu na
sv. večer, kedar luč v hišo prinesejo, od glave nič senca na steni ne vidi, bo prihodnje leto umrl".
Srbska: »Kad se u veče[r] stanu [začno] moliti Bogu, onda zapale božičnu voštanu sveču, pored ,žiže‘ ili lojane sveče, pa starešina [gospodar] a i ostali glede, kojemu se od čeljadi [družine] ne vidi senka, prema toj božičnoj sveči i za ono drže, da če te godine umreti". (Milič. ,,Glasn. srps“.) 22. 123.
„Još se u oči Božiča rastopi masti u tiganju (ponjvi), pa se svi ukučani nad njom ogledaju, i na kome ne bude glave, drži se, da če te godine umreti.“ (Ondi.)
„če sv. večer vrata na senici ali kde drugde loputajo ali cvrlikajo, znači to, da bode mrlič v hiši, predno mine leto dnij.“ (Bel. Kr. L. Gojko. „Kres“ 1881, str. 241.) — Meklenoborški Nemci (ponemčeni Slovani) vele: Kdor v ,dvanajsterih nočeh1 jako zaloputne vrata, bati mu se je, da trešči drugo leto strela va-nj. Busch, 27.
Na sv. večer izvira iz studencev srebro in zlato. Ako prideš o pravem času pred polnočnico k studencu, lahko postaneš srečen. Pravijo, da je bil nekdaj tako srečen neki mož, ki je prišel o pravem času ,na studenec' vode pit; ko pa zajme, bila je kupica — polna zlata in srebra. (Okoli Zatičine. Zapisal A. Hudovernik.) Prim. Grohm. „Sagenb.“ 1. 202: Vervvandlg. des Wassers in Silber.	«
Istega večera se voda v potokih izpremeni v najboljše vino. (Dobje na Štaj. ,,Kres“ 1882 str. 269); pa ostane izpremenjena samo nekoliko	trenotkov.	(Na Dolenjskem	,,Glasn.“	1863,	146.)
Neznana	je — žalibog ! — ubogim Slovencem	prava	doba,
da bi se napili zahman sladke kaplje ter napolnili sode ž njo.
Pa tolažimo se s tem, da niti Nemci niso na boljem. Kaj jim pomaga, da vedo, da se vrši to božično noč baš o polnoči, a njihova včra pravi: »gorjč pa onemu, kdor bi si zajel tega vina; — bilo	bi mu na	nesrečo!" I. 15.	Prim. glede nemške
vraže še malo	dalje.
Tudi moravsko-vlaška vera uči tako, da se uprav o polnoči (isti trenotek, ko se je rodil Izveličar) odpre nebo, a ,na zemlji* se vsa voda izpremeni v vino. Uvčriti se pa o tem, t. j. kušati ga, te sreče bivajo deležni samo prepobožni ljudje. Grohm. 44 (279). Prim. Grim. „D. Myth.“ 551.
Po maloruski narodni veri se voda izpreminja v vino na osvetek sv. 3 kraljev *) Dragom. 144. — To velja tudi za Nemce v česk. kraljestvu. Grohm. 44 (280).
Po češki veri biva to o polnoči pred sv. Filipom in Jakopom; pa samo 6ni, kdor ima praprotov cvet, natoči si lahko vina, kolikor hoče, iz vodnjakov, ali si ga pa zajme iz rek; kajti to
*) Mrus: »bagatij večir“, ras: „kanun krSčenija" ali ,bogojavljfarija‘.
uro se vsa voda izpremeni v vino. „Kvšty“ 184G; str. 523; prim. Grolim. 44. (281).
Kakor so po Valvasorjevem poročilu na Gorenjskem pred 200 leti hodile na sv. večer zvedljive dekline*) gledat v studence, misleč, da se jim prikaže v vodi namenjenega ženiha (ženina) podoba, **) — tako se godi to po Gorenjskem še dan danes.
Zato poje miločutni pesnik:
„čula jo ko je Se dete bila,
Kaj nocoj se čuda vse godi,
Dobro v6 in ni še pozabila,
Kaj zvedti dekleta o polnoči Vsaka onega zagleda v vodi,
Ki ji v zakon rad roko bi dal.
Ki odmenjen ji je po osodi,
In kedaj si bode jo izbral.“
(Gr. Krek:***) „Na sveti večer o polnoči. “ 18G3; 9.).
Ta vera je nekod tudi po Dolenjskem, vsaj v Zatičini. (Zapisal A. Hudovernik.)
Da je znana i goriškim Slovencem, utegne potrditi mlajši rahločutni pesnik, ki popeva:
„Pod goro gre dekletce mlado,
Ko svet obhaja sveto noč Spoznalo bi v potoku rado,
Kaj viSja joj namenja moč.“
(S. Gregorčičf) ,,Poezije“ 1882 in 1885.)
Za Valvasorja ni smelo radovedno dekle pri studencu ni k višku pogledati, ni izpregovoriti, in to, po njegovih mislih zato ne, ker bi utegnilo tako dekle o taki priliki izreči ...božje ime, ki pa preseda hudiču, snovaču in pomagaču pri vseh čarah (?! ?)
(Sedanji razsvetljeni učenjaki razlagajo , m o 1 k 1 pri mnogoterem ,čaranju1 — povse drugače. Ta razlaga pride na vrsto v razdelku B, kder bodemo govorili o tako zvanem dejanskem čaranju.)
Drugačen način slovenskih deklet (kako si prerokujejo t o ,s črevljem1) zvemo v razpravi o starem letu.
Srbske devojke vedežujejo v ta namen po navadi oni večer pred mladim petkom in pred mlado nedeljo (,,u oči mlada petka i nedjelje“) itd. Prim. „Devojačka vračanja u Srijemu, šta treba raditi, da se sudjenik u snu vidi.“ Vuk: „Život i obič.“
•) Valvasor piSe nemški: ,M:igde‘ [= deklo, ,dcčve‘].
**) T^rim. Valv. „Die Ehre des Hertzogtli. Crain“ 1689. II. 7. knj., 476. (S. podobo).
***) Rojon v Četcni na Gorenjskem (1840).
f) Rojen v Vrsnu na levem bregu Soče (1844).
323—327. Na poseben način vedežuje pa drugde domačin o božiču za najstaršo devojko pri hiši z ,ražnjem1. (V. Vrčevič „Srba-dija 1876, str. 12 (4).
Pri Poljakih (na Poznanjskem, Posen) hodijo na badnik („w vvilijo Božego Narodzenia“) po večerji dečaki in deklice na ulice v vasi in lučajo star črevelj z nogo na višek in prerokujejo po tem, da pride namenjenik ali namenjenica (,narzeczony lub narzeczona1) z one strani, na katero pade črevelj s prednjo stranjo. Kolb. IX (1875), 116. Deklice imajo pa še dragih načinov, po katerih zvedo tudi to, bode li namenjenik lepe ravne rasti, ali pa — grbast. (Prim. ondi!)
Ruske oziroma maloruske deklice hodijo o tej dobi zvečer ali pa po noči iz hiše ter vprašajo stoječ pri vratih mimo hodečih moških, v Podolji ruskem pa prvega moškega, katerega srečajo, kako mu je ime misleč, da bode tako ime tudi njihovemu ženihu — in da bode tudi tako — lep. Nekod kličejo . . se zobnjakom *) na glavi. („Slov. Sborn.1, 1885 str. 49 —50 in 1883 str. 433.)
Češka deklica zakoplje na sv. večer po večerji ribje kosti pod kako drvo ter pazi, kdo pojde prvi mimo ali okoli tega drevesa.' Kakoršnega stana je človek, takega (stana) bode i njen Ženih. (Han. „B. kal.“ 32; 4. odst, kder se čita uprav pred tčm načinom še drugačen.)
Štaj. Slovenci pravijo: „Kdor [hiteč od ,polnočke‘ domov] s potem pade, bo prihodnje leto umrl.“ „Črtice“ 11.
Skandinavci (Švedi) dirjajo pa na božič vjutro od ,včlike maše‘ proti domu na vso moč, misleč, da b6de srečen oni, kateri priteče prvi v domačo vas, ter ondi streli. Zlasti si mislijo, da pospravi on drugo leto tudi prvi svojo letino. (,Freya‘ 1866, str. 298.)
„Ko pridejo [štaj. Slovenci] od ,polnočke‘ domov, zbudijo vso živino, tudi kokoši in svinje. Potem dade konjem in govedom jesti, in pred kravjim hlevom z ,blagoslovljenim1 smodnikom ustrelijo, da nimajo copernice moči do krav“. „Črtice“ 11.
Tudi kranjski Slovenci dajo živini nekod (n. pr. v Ponikvah in Strugah pri Ribnici) po polnoči, v „Hrvačah“ pri Ribnici**) uže o polnoči, — in to brez streljanja — detelje.
Na moje vprašanje, zakaj, odrezal se je ,Hrvačan‘ tako: „Zato da se ne bi živina, ki se pogovarja to noč, . . . tožila, da strada.11
Stružanec mi je pa odgovoril, da pravijo nekateri [vrnivši se iz cerkve in pokladaje živini]: „Naj ima tudi živina del sv. maše.“
*) Zobnjak (r ,belen$‘, po domače tudi ,sv. Apolonije trava1 (hyoscy-amus niger ,scbwarzes Bilsenkraut*).
**) Moj svedok izgovarjal je razločno ,Hrvače‘; Pet. Kozler piše ,Hor-vače1 [Krobatscli].
Po mnogih slovenskih krajih, ne samo kranjske dežele (po Dolenjskem cel6 do hrvatske meje), nego tudi po Koroškem (v Pokreah, povedal 0. R); po Goriškem i. dr. dajo živini o božičnih praznikih ,božicmlca‘ ali drugega belega božičnega kruha, nekod peko pa živini z božičnim kruhom vred, poseben hlebec. V Ločniku blizu Gorice pravijo takemu, o božiču iz vsakot.erega žita umešenemu ,testu' tudi ,božič1. ,Arkiv‘ 1854. 280.
Kodar načenjajo božičnik (poprtnik ali župnik) uže na božič,*) ondi ga dado živini pokusiti uže istega dne zjutraj, kodar pa stoji na mizi vse ,t,ri božične praznike1 (,tri božiče1, t. j. na božič, novo leto in sv. 3. kralje) ter ga načenjajo stoprav na sv. 3 kraljev dan, ondod ga dajo živini pokušati še le tega dne.**)
Drugi (n. pr. Semičarji) dajo ,živini božičnega kruha* po trikrat:	1. na božič, ali na ,sveto rojstvo1; 2. na novo leto;
3.	na sv. 3 kraljev dan. (Poved. G.)
Ob istih dnevih dajo tudi v Dutovljah na Krasu živini onega njej namenjenega posebnega hlebca. (Po zapisku Zva-bo vem.)
Koroški Slovenci v Pokrčah (kder ne pek6 božič-nika), dajo živini [tudi konjem] navadnega ,belega kruha' in posvečene soli, pa ne o božiču, ampak na novo leto in na sv. 3 kralje. (Pokrče. Povedal 0. R.) V ta namen nosijo s o 1 na novega leta in sv. 3 kraljev dan poprej nalašč v cerkev, kder se posvečuje po stari navadi. Kateri pa imajo še ,lanjske‘ posvečene soli, dajo živini kruha ž njo vred uže oni večer poprej.
čemu ali zakaj se pa daje živini o tej dobi božičnika, ,božičnega1 ali drugega kruha (nekod, kakor smo slišali malo poprej tudi soli), — tega ne zna zdaj več živ krst. —
„Stara navada*1 — to ti je navadni odgovor, če povprašuješ po uzroku.
Pa glej prve , b e 1 e vrane*, ki je priletela z Dolenjskega k nam! Neki Dolenjec nam je povedal, da v njegovem kraju ljudje živini dajejo božičnega kruha, (nekod velikonočnega) zato, da se živina potlej bolje redi.
Ta navada je tudi v Kranju na Gorenjskem. Zapisal Žvab.
Nekateri modrujejo tako: „Ker se o božiču vse veseli, naj se veseli tudi živina, ter dobi o tolikih prazniki kaj boljšega! „Res, jako lepa misel! Vemo, da se je mnogim čitateljem prikupila na prvi mah! — Nam pa ne ugaja, da povemo po pravici, ni ta ni 6na.
Po naših mislih izhaja i ta navada iz onih časov (poganskih), ko je bil ubogi nevedni človek v vednem strahu, da ne
*) Tako se je godilo vsaj v naši domači hiši.
**) V Kompoljah in Ponikvah (na Kranjsk.) načenjajo ,božični kruh, tiže na božič in pekč ,župnik' za sv. 3 kralje posebej; v Včlikih Laščah stoji pa ,župnik1, vse tri ,božične praznike* na mizi. Načenjajo ga tedaj še le na sv. 3 kraljev dan, ter daj6 živini po košček.
bi zlobni ,besi1 (hudi duhi) in v kesneji dobi zle čarovnice na-škodile njemu, njegovi družini, njegovi živini, in njegovemu imetku sploh.
Zato so menda soseb o svojem velikem prazniku, zimskem solnčnem kresu, toje o božiču, odganjajo sovražne bese in čarovnice, z navadnim ali pa tudi smradljivim kadilom kadili*) in z blagoslovljeno vodo **) kropili po hišah in po hlevih itd., ter rabili še drugih ,bajil‘ soper bčse in čarovnice.
Med taka bajila spada tudi kruh in sol; obojemu se je nekdaj pripisovala ter se še dan danes pripisuje čudotvorna moč.
V popisu srbskih običajev, kakor jih je popisal Miličevič, čitamo v „Glasniku srpsk.“ 22, 125: „česnica***) se iznese vruča na ručak, po gornjoj kori namaže se medom, pa se na nju sune jedna kašika soli. — To se posle izreže i ostavi.“ — Srbi mislijo namreč, da je ta sol koristna za ,marvu‘ (živino) i lekovita za „boles[t]nike“ t. j. da ima bajevno ali čudotvorno moč. —
Nekoliko dalje (na str. 140) pripoveduje nam ista knjiga
tako:
„Polazeči na nočne sastanke momci uzmu za pojas [pas] po glaviču bela luka, po koru hleba, koju pospu solju; jer se drži (misli), da u te vesele dane svaka nečista sila dobije oblast.11
Tu je sicer govorjenje o ,beli nedelji1; ali bajevna moč navedenih bajil [česna, kruha in soli] soper vsako nečisto silo, ni navezana na belo nedeljo, nego velja o vsaki priliki.
Kako krepko bajilo je kruli (,dar božji1) češkemu narodu, kaže nam ta_ českonarodna vera:
„Če kaj najdeš, pljuni na to trikrat, predno vzdigneš, sicer bi utegnila biti stvar začarana in ti naškoditi na zdravju. — Samo hleb smeš brez straha (,smčle‘) pobrati in jesti, kajti do božjega dara (,nad darem božim1) nima moči niy hudobni duh („zty duch‘), niti njegova drhal (,soudruhove jelio1). ččm. 1854 534.
Vsak vidi, da je tu v mislih navaden (neblagoslovljen, neposvečen) hleb ali kruh.
Čehi dajo živini, in to uže na sv. večer božičnega kruha s soljo potrošenega (ki mu pravijo „vanocm' pletenice11), ter kade z navadnim kadilom samo po hlevih — tudi . . . brez znanega uzroka.
Nijedno izmed tega trojega ni blagoslovljeno. (Iz. Ces. Tre-bove po ust. por.)
*) Nekateri Srbi (v Srbiji) kade, da jim ne bi ,nahudile‘ čarovnice (,veStiee‘), sobo, sežigaje zdaj na žrjavici. . . staro obučo, kar strašno smrdi. „Glasn. srps.“ 22; 140 — 141.
**) Da jo blagoslovljena voda rabila tudi poganom, svedofii Teofrast, popisujoč svojega praznov&rca v omenjenem spisu (str. 118).
***) To je ,čestnica‘, božičen kruh, na poseben bajcven način mešen in v žrjavici pečen. Ž njim se tudi vedežuje. Prim. ondi na str. 124.
Temu priterjuje tudi nov znanec K. H. iz Budejovic (Bud-weis), kder dajo živini o božiču orehove ,pletenice1 (Striitzel mit Nussen gefullt) in kruha se soljo. — Vsega trojega pa vržejo tudi v vodnjak, zato da voda ne usahne to leto.
Na Nemškem devajo nekod detetu pred krstom v plenice kruha in soli, zato, da ne bi imele čarovnice do njega moči (I. 197 §. 346).
če vtakne mati hčerki v obleko drobet hruha in soli ne more je nikdo uročiti („schutzt ihre Tochter vor dem bosen Blick“). Grohm. 156.
Nekod pripisujejo Nemci kruhu še zdaj večjo bajevno moč nego soli:
Priprosta Nemka iz Heinfelda (v dolenji Avstriji) pravila mi je, da tam dajo živini na sv. večer navadnega belega kruha, soli, po 3 mačice in po 3 šipke ali srbovke („Hetschepetsch“), baš zato, da ne bi mogle živini naškoditi ... čarovnice.
Menil sem, da se pripisuje čudotvorna moč najbrže mačicam1, na cvetno nedeljo v cerkvi blagoslovljenim in potlej shranjenim.
Na moje vprašanje, katera izmed teh stvari je pri tem poglavitna, odgovorila mi je pa ženica pri tej priči: „kruh“;
— „soli pridevajo samo zato, da bi živina rajši použila vse skupaj."
(V Gablitz-u pri Dunaju dajo pa živini, „zato da se ji ne bi kaj zgodilo11, — na sv. večer hruha v posvečeno vodo pomočenega in se soljo potrošenega; po hlevih s tako vodo tudi krope in z navadnim kadilom kade. V obližji: v Dombachu, v Purkersdorfu, v Pressbaumu ... pa po hlevih samo še k a d 6 , a ne krope ter ne dajo živini na sv. večer nikakega kruha
— morda uže kakih 100 let; za ljudi se pa peče po teh krajih o božiču tak k r h 1 j a k (.Klotzenbrot,1), kakor n. pr. po slovenskem Štaj., Prim. „Črtice“ 16.*)
Da pripisuje priprosto moravsko-vlaško ljudstvo navadnemu (neblagoslovljenemu) kruhu bajevno moč, dokazuje nam ta vraža: Pri moravskih Vlahih se mora živina na badni dan (,na štedr^ den1) postiti z ljudmi vred; samo krave dobivajo na tešče (,na hladno1) po košek jOsuha1 t. j. ,presnega, nekvašenega hleba1 [,proste pogače1, rekel bi Beli Kranjec], zato, da jim ne bi prihodnje leto škodile . . . čarovnice, niti prijemale se jih bolezni ^upece1 č. choroby). „Osveta“ 1880. I. 453.
*) Nismo mogli zvedeti, da tudi kranjske Slovenke o božiču kde pekd ali da so pekle kedaj ,krhljakl - ali pa tako zvani jkuc-kruh1, ki ga • pekli še štaj. Slovenke o božiču. Gl. „črtice“ 12, a zlasti lil, kder pa treba v 34. vrsti namesto „Valjavec“ — Citati:	Davorin Trstenjak. — Je li ta
.bajcvni kruh1 znan i ogerskim Slovencem ? — Prim. tudi Miki. lex. 32B (kucija, kutija).
Naj pripisuje zdaj katero koli ljudstvo n. pr. božičnemu kruhu posebno ali bajevno moč samo zato, ker je ta kruh na mizi stal na sveti večer; na božič, ali oziroma vse tri božične svetke . . . ter se mu zdi zbog tega „tako rekoč“ blagoslovljen ali posvečen; — temu navzlic trdimo z dokazi, da se je iz prvine pripisovala taka moč kruhu ,samemu na sebi1 — tako tudi soli, ki se še dan danes v mnogih krščanskih cerkvah ne posvečuje, kakor se to godi na pr. na sv. 3 kralje nekod po Nemškem ; ’(„Illustr. Weltu XXIII. str. 218), — na Štefanovo tudi na dolenjem Štajerskem („(Jr-tice,“ 233), o novem letu in sv. 3 kraljih na Koroškem (gl. na str. 175) in drugod.
,Blagoslovljenega ali posvečenega kruh a1,,posvečene sol i‘ itd. (razun posvečene vode), začela je tedaj vraža zahtevati za bajila stoprav v poznejši - krščanski dobi. Tako ima pri štajerskih Slovencih četveroperesna detelja bajevno moč osedobi samo tedaj, „ako so jo komu mašnik blagoslovili.“ — Pri vseh drugih Slovencih in drugih narodih ima taka detelja bajevno moč tudi — brez mašnikovega blagoslova. Ta vraža je vsakako starejša od one (štaj.).
Mislimo, da je zdaj uže dosti veljavnih dokazov za našo trditev.
Tu naj vpletemo še to, da pogrešamo om enjene navade (da bi se dajalo o	božiču, o novem letu ali o sv.	3	kraljih	živini	kakega kruha in	soli) pri vseh »pravoslavnih ‘	(Rusih,	Malorusih,
Srbih . . .), pa tudi pri Rusinih, Poljakih, Hrvatih, Francozih . . . Z dotičnih knjig molkom strinjajo se tudi ustmena poročila. — Zatrla se je ta navada tudi pri mnogih dol.-avstr. Nemcih zlasti okoli Dunaja stoprav v novi dobi; v ,rajhu‘ životari menda samo še med . . . Švabi, pri katerih se posvečuje (pa samo o sv. 3 kraljih) tudi kruh in sol za ljudi in živino. („Illustr. Welt“ XXIII., str. 216.)
Koračimo dalje! — Nekateri Slovenci po Kranjskem devajo na sv. večer poleg božičnika na mizo tudi opravo (obleko) . . . in posej (otrob*), ki se potlej spravijo in kedar zboli' kako svinjče primeša se jih prgišče (pest) oblojam, ali se jih pa da nekoliko povžiti domači	svinji, kedar ima mlade, zato	da ne more nič	na-
škoditi mleku.	(Semič. Po ustn. por.)
Prim. „črt,ice“ 12, kder se čita, da položi štaj. Slovenka poleg ,stalnika‘ [božičnika] v bel prt zavitega, molek in velik pisker ,pšeničnih otrobov,1 in da so ti otro.bi baje dobri ,za bolečine v zobeh in soper grižo1.
*) Beli Kranjci vele: .otrobe' [ž. mn.J otrob; tako tudi ,prgišč1 (ž.) a ne prgišče.
Kočevarji devajo na badnik k božičniku na mizo vsakoterega žita, ključe, žlice, nože ... in jarem in to, jarem zato, da se voli redijo in da ne cepajo. Za druge naštete stvari moj svedok (mlad dečko) ni znal uzroka; samo za nož je rekel: Kdor ima sabo tak nož, ni mu se treba bati nikake čarovnice. (Mlaka = Moos, blizu Kočevskega mesta — na jug.)
Kdor bi se na badnik ali	kesneje, dokler je	božičnik na mizi,
naslonil s komolcem na mizo	ali pa celo sedel	na njo,	izhitili bi
mu	sev po komolcu ali pa po	. . . životu tvori	(Meti.).
Ce božičnega dne kak stranski človek prvi	pride v	hišo (pra-
vijo mu ,gost,‘), mora vsaj na nekoliko časa sesti, zato da je potlej dosta piščancev pri hiši. (Bel. Kr. — L. Gojko. „Kresu 1881, str. ‘241.)
Hrvati vele takemu gostu ,polažaj‘ tudi ,položaj1 (sic). ki mora (vsaj v Slavoniji) stopiti najprej v kuhinjo in sesti k ognjišču. Gospodinja mu prinese v rešetu ,Žitka1, ki ga da on živadi! Nekod posujejo tudi ,poležaja‘ se Žitkom. (Ilič 100.)
Srbi pravijo takemu gostu (nalašč naprošenemu' ,polaznik‘, ,polažajnik‘, tudi ,polaženik‘, ki mu pa, posajaje ga, izpodmikajo ,stolico1, da sede na tla, ako se da . . . p rovariti. Ogrinjajo ga s ,ponjavo' (debelo odejo, Bettdecke), zato da bi se delala tako debela smetena po mleku. Cit. dalje v ,,Glasn. srps.“ 22, 126.
,Hrvatski Slovenci* na božič ne vidijo radi, če pride vjutro najprej ženska v ,hižo‘; kajti če pride moški, ondaj bode tisto leto dosta ,pipličev‘ (piščancev) ; ako pa pride ženska, ondaj ne bode ,pipličev‘, nego sekire rade ,zvaljujejo‘, t. j. krhajo se tako, da se izvali (odleti) kosec ostrine. (I)obra. Po ustn por.)
Angležem značilo je še 1. 1585. nesrečo (ogenj itd), če jena božič kakšna ženska prva stopila na hišni prag, srečo in blagoslov pa, če je stopil nanj (prvi) kakšen mož.. („Freya“ 1866, str. 297.)
Naj priobčimo kot zvršetek božičnim vražam še nekoliko starih slovanskih in tujih praznoverskih običajev, kakoršnih pa, kolikor je nam znano — ni po Slovenskem; če se je pa kaj takega vendar ohranilo v kakem slovenskem kotu, — pride morda vsled tega na dan tako, kakor so prišli ,ponavljevalni glagoli4 stopram po naši razglašeni dvojbi - pred 25 leti. „Glasn.“ 1860, str. 44.
Rusi, Rusini, Bolgari, Hrvati, Srbi in Slovaki*) razstiljajo na
božični večer slame ali sena v sobi ... po mizi ali pa po tleh ter imajo pri tem posebne praznoverske običaje.
Rusi ,na Ukraj[i]ni‘ in v ,beloruskih krajih razstiljajo snop slame po tleh (v prednjem kotu), a sena po mizi — pod prt. Pri večerji potezajo po nekoliko bilek sena izpod prta ter prerokujejo po njihovi dolžini, kako visok bode lan ; ali pa izpulijo
*) Tudi Poljaki. Prim. Kolb. XVI. 101—102; Szujski, 36; B. kal. 16.
12*
iz snopa slamko: če je ,s polnim klasom', bode drugo leto rodovitno, če pa ,s praznim1, — nerodovitno. (Afan. III. 743.*)
Do malega tak običaj imajo Hrvati v Slavoniji.
čim se na ,badnjak‘ zmrači, nosijo v sobo same slame ter jo razprostirajo ,po stolu1 (mizi) — ,pod stolnjak1 (prt), ali pa pod ,vrečo1.
Kateri izvleče pri ,obedu1 izpod ,stolnjaka‘ ali pa izpod vreče najdaljo slamko (,slanjku‘), oni bode najdalje živel. (Ilič med 94. in 101. str.)
Srbi imajo drugačen običaj: „U oči Božiča, pošto se bad-njaci unesu u kuču i nalože na vatru, uzme domačica slame i kvočuči (a za njom djeca pijučuči) prostre po sobi ili po kuči, ako nema sobe.“ (Vuk: „Život i obič. 3.) — V Srbiji biva vse tako, samo da se ,unosi‘ slama zvečer še pred ,badnjakom‘ (panjem). „Glasn. srps.“ XXII. 122.
„Večeraju na vreči, a ne na trpezi (mizi)“. — Vuk piše ondi (4) tako: „Na Božič se obično ruča s vreče (prostre se prazna vreča mjesto čaršave ili po čaršavi) i ,sofra‘ (miza) se ne diže (niti se kuča čisti) za tri dana.“ Prim. „Glasn. srps.“ XXII. 123 in 127.
V ,Boci‘ (Boki) pa jedo s ,slamnice‘ od badnjega dne do maloga Božiča. Vuk ondi, 5. — Uzrokov nam ne pravi.
„0 Gruži (v Srbiji) ono uže (povreslo), v kom je doneta slama, da se pospe po kuči u oči Božiča ne dreše, nego slamu izvuku iz njega, a njega ra[z]šire, oko vreče, na kojoj večeraju pa sutra mame kokoši u njega i nabrane, da bi one dobro nosile jaja i ne raznosile ib po mahali.0 („GI. srps.“ 22, 123.) Drugod pa: od božitnje (sic) slame gdekoji nose na njive, da bi bolje rodile. Gdje-koji udaraju rogom od božitnjega peciva [pečenke] vočku ne-rotkinju**) govoreči: „Ja tebe rogom, a ti mene rodom.“ ***) Vuk ondi.
Nekateri Srbi se po trikrat zagroze drevesu se sekiro (,sje-kirom1), t. j. jeden zamahne, a drugi ali žena mu reče:	„ne si-
jeci rodi[t]če!“ Tako trikrat zapored; a nato veli, da bode rodilo. — Vuk ondi 5—6. Vrč. „Srbad.u 1876, str. 12 (6).
Morasvki Vlahi se pa drevesu ne groz6, nego ga . . . lepo prosijo. Cim namreč (ubožnejša) gospodinja umesi testo za božični kruli, gre na vrt in boža drevo z obema rokama, (katerih se drži še testo), in pravi: „Stromečku, obrod’, obrod’!“ (Kulda 102; Bartoš „Osveta 1880, I. 454.)
Meklenoborški Nemci pa nerodovitno drevo celo darujejo, vtikaje mu (na staro leto) v razpoko kakšen novec. (Busch, 108.)
*) Nekoliko drugače biva to pri Eusinih in Poljakih v Galiciji. „B. kal.“ 15.
**) Fonetično t za d: (nerodovitno sadno drevo).
***) T. j. : a ti [obdaruj] mene z rodovitnostjo.
Bolgarka natrese na badnik (,budnik‘) pred večerjo po sobi čiste slame, pogrne mizo z belim prtom ter dene na vse 4 ogle po nekoliko bilek slame in po toliko glavic česna, kolikor je družine v hiši, na sredino pa pest pšenice, s kadilom pomešane. V nekaterih krajih puščajo slamo (kakor Srbi) po tri dni na tleh; potlej jo skrbno zbero ter podlagajo perotnini, da bi se bolje redila. G. Czirbusz. „Die siid.-ung. Bulg.“ („Volk. Oesterr.-Ung.“ XI. 1884; 372—373.)
Poljaki (na Poznanjskem) jemljo lepe slame k polnočnicam (,na jutrznie1) in k rani maši [„na pastoraIkaa]. S to slamo obvezujejo potem sadno drevje v sadonosnikih („drzewa owocowe w sadach"), zato da bi bolje rodilo.
Tako obvezujejo po večerji, se senom iz snopa, prinesenega v liišo pred večerjo, drevesa na vrtu (,w ogrodzie1) . . ., zato, da se ne bi gosenice zalegle na njih. (Kolb. IX, 115—116); — na Lubelskem pa obvezujejo tudi s povresli (,powrosIami ze s!omy‘) iz prvega (navadnega) uzroka. (Kolb. XVI 102*).
Slovaki (v Trenčinski in Turčanski stolici) puščajo lepo, dolgo slamo po goli mizi razstlano in pogrneno s prtom — vse božične praznike na njej. — Potem jo odneso ter obvezujejo ž njo sadno drevje ,zato da bi jim obrodilo.1 („Mednyanski Horm. Taschenb." 1829 Prim. Ilič 103.)
Tudi Nemci obvezujejo ob tako zvanih „dvanajsterih nočeh" oziroma o božiču ali pa na staro leto skoraj povsod („fast all-gemein") sadno drevje se slamo ali s povresli (Strobseile) I. 14; Busch, 108. — To potrjuje R. Schulz s tem, da pripisujejo germanski narodi slami še zdaj veliko važnost, a Skandinavci (Švedi) oplodno in celilno ali zdravilno moč, ter potresajo, zato o božiču (Juel-fest) vse sobe ž njo. Na Nemškem so — pise isti pisatelj — potresali nekdaj se slamo celo tla po cerkvah, dokler ni bila ta . . . ,poganska navada1 prepovedana.
Serbi-Lužičani stresajo sadno drevje o polnoči, kedar se zvoni k polnočnici tudi samo zato, da bi jim lepo obrodilo. Han. „B. kal.“ 31. — Obvezujejo ga iz istega uzroka tudi s6 slamo. Veckenst. 43 7.
čehi ,tresejo1 sadno drevje na sv. večer, kakor bi ga hoteli prebuditi iz zimskega spanja. Potlej vodijo roditelji deco — pred solncem na vrte, in kličejo tako: „Stromečku [drevesce] vstavej, ovoce (sadje) davej, dnes je štisdr^ den.“
*) Drugi božični dan hodijo v Kuj & vali (,Kujawy‘) gospodarji, opasani s povresli v cerkev. Vračajo se domov narojajo iz njih ,drobna' povreslica (,powr6šelka‘) ter obvezujejo drevje iz p r v e g a in d r u g e g a uzroka. (Kolb. III. 92.)
Ponavljaje to pesmico, mečejo roditelji na drvo jabolka, a deca pobirajo *) vesela te dare, pojoč pri tem: ,Stromeček vsta-val, ovoce daval, že je štčdry den.“ Han. ,B. kal.1 31, kder razlaga to tako, da hočejo deca navzočo Morano [smrt, zimo] v drevesih prebuditi v bodočo Živo [= vzpomlad].
Znamenito je, da so hodili nekdaj tudi Nemci (v Turingiji) o božični dobi, t. j. o ,dvanajsterih nočeh1 sadnih dreves stresat (aufrutteln) ter budit, govoreč: „Baumchen, schlaf nicht, Frau Holle [= Erdgottin itd.] kommt.“ Busch. 23 in 29.
Po severni Nemčiji in po Sileziji zdaj celo streljajo v drevje (med veje), in to na staro leto po noči, zato da bi sadje obrodilo v novem letu. I. 14.
Slišali smo (na str. 174), zakaj staj. Slovenci, kedar pridejo od polnočnice domov, pred kravjim hlevom, in to z blagoslovljenim1 smodnikom ustrelijo.
Tud Srbi streljajo o božiču, pa z navadnim (neblagoslovlje-nim) smodnikom na sam „božič, 1. u jutru rano, kad ustanu“ ;
2.	„prije nego sjedu za ručak (obed), izbace po nekoliko puške“. Pa Vuk („Život i obič.“ 4) ni dodal uzroka. Prim. „61. srps.“ 22.124.
Da se strelja velikemu svetku božiču na čast in slavo, kakor si misli zdaj morda i narod, to brez dvojbe ni prvotni uzrok. Učenjaki trdijo, da so pogani z velikim ropotom (pokanjem z biči itd.) preganjali ,bčse‘ (zle duhe), misleč,	da	se ga boje.	(Prim. Fr.
Hubad „Letop.“ 1878 na str. 14,	zlasti	2.	opombo.)
Pokanje z biči, ki se ni zatrlo še povse **), izpremenilo se je v streljanje še le v krščanski dobi, potem ko je bilo namreč izumljeno mnogo silnejše ,ropotalo1 — strelni prah ali smodnik, ki je rabil potlej, ter rabi še dan danes, (p ojača n s cerkvenim blagoslovom), tudi po nekaterih slovenskih krajih — zlasti soper čarovnice, ki so po praznoverskem nauku zlemu duhu verne služabnice in družabnice. „česar se pa boji zli duh, — tega se boji gotovo tudi njegova drhal,0 — tako so menda modrovali nevedni ljudje v oni mračni dobi. — ,Quod erat demonstrandum.1 Prim. tudi Fr. Hub. pri Šum. „Die Slovenen“ (X. 96).
Dodatki.
Na stran 130 (4. razst.): Da je ponedeljek ruskemu narodu res nesrečen dan, potrjuje tudi Afanasjev 111, 252 (3. op.). „V'i> ponedeljniki. ne dolžno, načinati.	dela	i	vyezžatii na dorogu“
*) Beli Kranjci rabijo (s Hrvati	in Srbi vred) glagol za	imenovalnik
,doca‘ zmčrom v množini; neki Slovenci pa le v jodnini. — Oboje je pravilno. Prim.: „Gospoda so šota11 in ,gospoda se šetajo1; ,družina dela in — delajo1. To o tej priliki samo zato, kov je nekdo pred nekoliko leti razglasil pravilo, ki zameta našo staro ndrodno rabo, pa po krivici. Kriva (nena-rodna) raba je pa jdecam1 (pravo: ,deci‘) kaj dati itd. — Pis.
**) „Črtice“ G4.
[hoditi na pot]. „ Posej vt> ponedeljnikb, budeši> bezhlšbnikfe® — pravijo kmetje ,Rjazanjske gubernije.1 — A zakaj pravi ruski narod, da je ponedeljek nesrečen dan, tega nam ni priobčil ni Afanasjev. —
Na str. 133. (1. razst.): Da je pa ruskemu narodu i sreda nesrečen dan, o tem molči Afan I. ‘242, ponavljaje ondi samo pripovedko o (zlobni) „Sredi“ iz Hudjakova veliko-ruskih pripo-vedek.
Na str. 178. (5. razst.): Po drugem ustnem por. devajo nekateri Semičarji k božičniku tudi pšenice, ključe in nož, — pšenice (menda) zato, da bi obrodila v novem letu, a nož zato, ker pravijo, da kdor ima sabo tak nož, da mu ne more na-škoditi nobena moč. Za ključe mi pa moj poročevalec ni znal povedati nikakega uzroka.
(Dalje drugo leto.)
Popravki:
čitaj na str. 118. (v opazki): . . . caragus, carajus |= sortilegus]; 125. v 3. vrsti: . . v usodo;
Na str. 131. 27 ostalo je: „v Beči“ namesto: v Beču ... in še nekoliko takili „slučajov.“
133. 30: sprf.n/;
— 135 7 : IIATT>KT>, petek« ;
142 (v 2. op.): . . častili Merkurja najbolj, ter mu itd.;
152. 3 : štajerski in koroški Slovenci in Gorenjci;
156. 13 : ,kračnn, kolad* ali koleda;
156- 28: (na badnik);
166 (v 1 op.): Bolgari ne sklanjajo imen popolnoma-,
170. 6 (od zdol.): mejnikom;
171 (v 2. op.): . . . v cčrkvi, — stojfi itd.
Namesto: nCeski, a, o“ čitaj povsod dosledno: češki, a, o (po domat-lem preglas) u).
Iz važnoga uzroka priporočamo starejšo (tudi srbo-hrvatsko) rabo, da bodo jedinost večja v pisavi slovenski in jugoslovanski sploh.
Pisatelj.
O ^.9
Topograflški opis Ljubljane
in zgodovina ljubljanskega mestnega zastopa v minulih stoletjih.
Po arhivaličnih virih spisal Ivan Vrhovec.
Predgovor.
igodovina Ljubljane je doslej še jako malo poznana. Valvasor ’je še danes skoraj jedini, še precej zanesljivi vir za njeno k zgodovino (Dolničarja treba je deti poprej še na kritično rešeto). To je tem bolj čudno, ker je ljubljanski arhiv med vsemi, ki se tičejo domače zgodovine, najbolj, kaj bi dejal, jedini pristopen. Morebiti ne bode odveč podati iz tega arhiva nekatere zanimive drobnosti o Ljubljani in njenem zastopu. Pri sestavi tega članka sem se oziral skoraj samo na listine, nahajajoče se v ljubljanskem mestnem arhivu ter le tu pa tam segel po virih že tiskanih. O nekaterih v ta članek spadajočih stvareh se ne nahaja v arhivu nikakih dat; zlasti čudno se mi je dozdevalo, da nisem naletel niti na jedno, reformacije se tikajočo listino. Bržkone so pobrali z magistrata, ko je postala Ljubljana spet katoliška, vse v reformacijski dobi nastale akte ter jih ali sežgali ali pak jih odnesli, Bog ve kam.
Sicer pak je tudi v druzih ozirih arhiv zelo nepopoln. Opravičiti mi je najpoprej izraz „arhiv“, ki ga rabim zavoljo kratkosti. G. Peter pl. Radie s, komur se je naročila 1. 18G6. ureditev starih magistratskih aktov, dela razloček med njimi, ter imenuje arhiv le one izvirne listine, ki se shranjujejo posebej, in kojili je le malo številce, samo G9. V prvi vrsti so to na prgament in papir pisane mestne svoboščine in nekatere zlasti za ekonomat, važne izvirne listine iz XIV. (13 komadov), XV. (23), XVI. (21) XVII. (3) in XVIII. stoletja (9 komadov). Od teh se je ponatisnilo do leta 1866. le 27 komadov, toda še ti ne vsi po originalih. Najstarejša listina nosi letno štev. 1320, najmlajša 1792.
Mnogo bogatejši ko arhiv je tako zvana stara registra tura, ki se shranjuje v stranski sobi nove registrature v
drugem nadstropji. V ti registraturi se nahajajo časih v desetkratnem in dvajsetkratnem prepisu ne le vse v „arhivu“ spravljene listine, ampak še tudi mnogo drugih, kojili velika večina ni dosedaj še nikjer omenjena. V originalu se nahajajo nekatere listine iz 15. stoletja in mnogo drugih iz naslednjih. V obče pak so akti, tikajoči se 15. 16. in 17. stoletja, jako ubogi; še le z
18.	stoletjem postajajo popolnejši, po večjem koncepti iz magistrata pošiljanih aktov (Kanzleistiieke). Kam so se pogubile listine pred 18. stoletjem, je neznano; pogubile so se bržkone že v časih naših očetov, zaradi česar jih je cesar dostikrat prav ostro okaral, a kakor vidimo brezvspešno. Da so se ohranile listine pred 18. stoletjem zahvaljevati se imamo le srečnemu slučaju, da se je o početku 18. stoletja jelo mesto zapletati z deželo (Landschaft) v jako dolgotrajne pravde ter o ti priliki prepisavalo po sedaj izgubljenih izvirnikih.
Iskanje po teh aktih je jako zamudno. Sicer je Radics, kolikor mu je pripuščal kratko odmerjeni čas, „staro registraturo“, ali kakor jo jaz rajši imenujem „arhiv“ pregledal, ter na zavitke fascikulov s kratkimi besedami označil obseg, toda med posamezne akte pomešane so listine, tikajoče se popolnoma druge tvarine in druge dobe, kakor obeta fascikulov napis, ali debeli šešitek aktov, v katerem se nahajajo. Ker arhiv nima registra, služi preiskovalcu jedino pregled, ki ga je objavil Radics v „Mittheilungen des histor. Vereines fiir Krain". 1866 p. 29—37, kjer je tvarina razdeljena po posameznih strokah, a žal, da je v njem marsikateri važen fascikul izpuščen. Vsakako pak mu mora biti vsak hvaležen zanj.
Iz teh aktov ljubljanskega arhiva da se jasen obraz življenja v Ljubljani posneti le za zadnja dva ali tri decenije minulega in za prva tekočega stoletja; od tega časapak je tvarina tem pomanjkljivejša, čim delj segaš nazaj v minula stoletja.
Pač čutim, da bode našel pazljivi čitatelj v tem članku, zlasti pri opisu Ljubljane mnogo presledkov, ki bi se bili dali morebiti zamašiti s tvarino, katera se gotovo nahaja v bogati obilici v deželnem arhivu, ki pak je skoraj do dobra nepristopen. Le vsled posebne prijaznosti deželnega tajnika g. Pfeiferja se mi je posrečilo dobiti nekoliko deželnozborskih zapisnikov v roke, ki pa so seveda za ljubljansko zgodovino le majhne veljave.
Obzidanje in utrditev Ljubljane,
ema, ki objema početek naše, nekdaj tako bogate, živahne daleč čez kranjske meje sloveče Ljubljane, se pri sedanjem stanu virov ne da razgnati. Okoli leta 1000. bila je neki že precej obljudeno mesto, če smemo Valvazorju ki pravi, da je pobrala kuga v Ljubljani in njeni okolici nad 17.000 ljudij.*) Neki s trgovino obogateli meščan Baldaviz je ustanovil leta 1073. blizu tedanje Ljubljane, tam stoji sedaj gimnazija, na čast sv. Filipu cerkvico, ki pak je v naslednjih letih razrušila.**) L. 1092. je bila Ljubljana že popolnoma urejena občina ter imela že svojega sodnika in svoj mestni svet (Richter und Rath). Poroča se namreč, da je osnoval sodnik in svet ljubljanski čolnarjem v zabavo dirko s čolni na Ljubljanici ter obljubil trojna darila: jeden tovor vipavskega vina, tri lakti sukna in par nogovic. ***) Ker pak se ne da dognati, koliko se sme tem poročilom zaupati, popustiti jih moramo na stran, ravno tako kakor ono sicer zelo verjetno historično kombinacijo, ki jo je najprej Richter objavil in Dimitz sprejel, da si je Ljubljana opomogla po bitki na Leškem polji. Nikakor pak se ne da dvojiti, da segajo početki Ljubljane v oni čas nazaj, ko se je odmenil v vojaškem oziru tako ugoden, na kržišči treh cesta ležeči ljubljanski grad za taborišče in trdnjavo. Na jednak način je nastalo mnogo srednjeveških mest.
Ljubljanski grad, nedvojbeno najstarejši del Ljubljane, utrdili so že ali koroški vojvodi, ali pak morebiti celo frankovski mejni groje. Če pogledamo, kako so vzrastala mesta sicer po srednji Evropi, opazili bodemo, da se je okoli cesarskih gradov (Pfalzen), škofovskih stolic, cesarskih in knežjih pristav naseljevalo obilo ministerijalov, cesarskih hlapcev in prostih ljudij, ki so vabili že zaradi varnosti vedno več novih priselnikov tjakaj. Tudi v Ljubljano je prišlo za grajskim poveljnikom, komur seje izročil grad v varstvo in obrambo, bržkone obilo ministerijalov,
*) Valvasor XI, 709.
**) ibid. 691.
***) ibid. 685.
ki so se naselili v grajskem vznožji. Le-to pak so te dozdeve, ki se ne dado podpreti z nikakimi dokazi. Pred polovico 11. stoletja se celo obstanek Ljubljane po virih ne da dokazati. Ne ve se tudi, kdaj je Ljubljana udobila mestne pravice. /Najstarejša v ljubljanskem arhivu shranjena listina kneza koroškega in kralja češkega, Henrika, iz leta 1320. kaže nam Ljubljano že kot pravo mesto, kateremu na čelu vodi sodnik in svet mestne zadeve. Prav v srci dežele ležeče mesto, od koder so šle ceste že od starodavnih časov na V3e vetrove, postati je moralo najvažnejši kraj na Kranjskem. Deželni knezi so se prizadevali privabiti s podeljevanjem pravic in svoboščin vedno več naselnikov na ta važni kraj. Ugodna leža gradu in obzidano mesto je mikalo zaradi varnosti marsikoga, ustanoviti si tu svoj dom. V mnogih listinah se poudarja naravnost, da se je dala Ljubljančanom ta in ona pravica zlasti z ozirom na to, da se jim tem potem pripomore k utrditvi mesta in popravljenju njegovega ozidja.
Ravno najstarejša gori omenjena listina se bavi s tem predmetom, kajti ž njo zaukazuje koroški vojvoda, da morajo vsi, naj so meščani ali nemeščani, prostaki ali plemiči, ki so se v Ljubljani ukupili, jednaka bremena nositi ter vsi jednako se udeleževati pri zgradbi ozidja in čuvanji mesta. To povelje je zadevalo celo tiste, ki so se sicer s pismi mogli skazati, da so jih knezi oprostili kedaj vseh mestnih bremen. To povelje sta obnovila njegova naslednika Oton 1. 133G. in Albreht 1. 13G7 *)
Mesto pak je bilo takrat še seveda zelo majhno, stisneno med Ljubljanico in grad. Obsegalo je le Stari trg in nekoliko postranskih ulic. Kako daleč se je raztezalo še konec 15. stoletja, dokazati se da skoraj natanko.
V to nam služijo tri poročila, kojih dve nam je ohranil Valvasor.
1. Leta 1297. so pričeli Ljubljančani zidati staro mestno hišo na Starem trgu, tam, kjer je stala pozneje tako zvana kru-harna: Brodkammer.**)
2. Še dve sto let pred Valvasorjem, torej konec 15. stoletja segalo je mesto le do gorenjega (sedaj Hradeckega) mostu. ***)
3. Tretje poročilo posnemamo iz ukaza Friderika IV. od leta
1416-t)
Ko je povzdignil cesar Friderik II. Kranjsko 1. 1231. za vojvodino •("(■) in je postala Ljubljana bržkone nje stolno mesto,
*) Klun, Diplomatarium Carniolicum, dodatek k „Mit,theil. des hi st. Ver. f. Kram.' 1855 p. 13 in 17. Že tiskanih listin ne bodem navajal po fascikulih, v katerih se nahajajo, ampak po tisku.
+*) Valvasor, 1. c. 671.
***) ibid. 6G9.
f) Klun, Diplom. Carn. 24.
ff) Valvasor, VIII. p. 223. „Ad decus praoterca rcgni tui praesentis privilegii autoritate permittimus ut de Provincia Carnioliae Duca-tum facias.“
Vspela se je naglo, zlasti odkar je postala stolica vicedomov in deželnih glavarjev v drugi polovici 13. stoletja. Sicer ne vemo, kdaj je ustanovil deželni knez ta dva urada, a vrsta vicedomov se d& slediti od 1. 1255., deželnih glavarjev pak od 1. 1261.*) Zadnjim se je odločil ljubljanski grad za stanovališče in tudi v Ljubljano došli knezi so stanovali dostikrat na gradu n. pr. Ulrik koroški 1.1260. **) S tema najimenitnejšima uradnikoma se je naselilo v mesto mnogo nižjih uradnikov in pomožnega osebstva, zlasti paj^ so jeli plemiči pritiskati v Ljubljano; koso minuli hudi časi medvlade in minule prejšnje nevarnosti, popustilo je plemstvo svoje ponosne gradove ter se naselilo v mestu. Z obilimi svoboščinami oblago-darjeni plemski stan je hotel sicer uživati prijetnosti mestne, nikakor pak ni maral udeleževati se z meščani vred mestnih bremen. Ravno zato pa^c je izdal vojvoda Henrik I. 1320. 6no povelje, da v mestih gledč bremen jenja vsak razloček. Kdor si je kupil, naj je bil tudi plemič, v mestu hišo, dolžan je bil ravno tako kakor meščan, pripomoči k utrditvi mesta in k mestnim stražam. Toda plemiči so se ti neprijetnosti kolikor moči izogibali, zato se je moral ukaz pozneje večkrat ponoviti. ***)
Napočili palf so resnejši časi; leteče turške čete so se jele prikazovati že na mejah kranjskih in so 1. 1416. neki pridrle celo do Polhovega Gradca. To je opozorilo Kranjce, zlasti pak Ljubljančane, biti opreznim ter Ljubljano kolikor se da utrditi'. Meščani so se lotili dela takoj, plemiči pa)t, ki tudi sicer z meščani niso imeli radi kaj opraviti, branili so se priskočiti jim na pomoč, sklicujč se na svoje svoboščine. Zavoljo tega je zaukazal 1. 1416. vojvoda Ernst deželnemu glavarju Urhu Schenku z Ostro-vicef), naj pozove vse plemenitaške posestnike hiš v Ljubljani, da utrdijo svoje hiše; tudi naj pomagajo pri zgradbi in utrdenji mestnega zidovja.
Ob je<jn6m pak je po Urhu Schenku dal razglasiti jednako povelje vsem v deželi stanujočim svobodnim posestnikom, bodisi katerega stanu koli, da pomagajo pri utrditvi Ljubljane z dovažanjem apna in kamenja ter pri tem nikakor ne pozabijo nemških vitezov, ampak napravico mestno ozidje tudi na tem kraji, ff)
Iz teh treh opazek se da obseg Ljubljane 1. 1416 skoro natanko določiti.
Vsa nemška srednjeveška mesta (in o Ljubljani se nikakor ne da dvojiti, da je nemškega izvira) zidana so jvsa po jednem in istem kopitu. Vselej se je zidala mestna hiša sredi mesta *)”Klun, Archiv II. p. 82 in 95. in Kosina „Reihenfolge der Landvice-domo“ 1869.
**) Valvasor, ibid. 670.
***) Richter, Geschichte der Stadt Laibach, v Klunovem: „ Archiv fiir die Landesgeschichte des Herzogthums Krain“ I. p. 21B. t) Klun., Diplom. Carn. p. 23. ff) Klun. Dipl. Carn. št. 26 str. 24.
ali bolje rečeno mesto je rastlo okoli mestne hiše in njenega precej prostornega mestnega trga. Jedni konec najstarejše Ljubljane nam je določil Valvasor prav natanko, rekši, da se je Ljubljana še 200 let pred njim raztezala le do Čevljarskega mostu. Tu na tem kraji; kjer se je Ljubljanica najbolj približala gradu in kjer se je najlože in z ne velikim trudom dalo mesto utrditi, iskati nam je najskrajnejšega in najsevernejšega dela mesta. Takrat je šlo od Čevljarskega mostu mestno ozidje gori k trdnjavi na gradu. Ostanki njegovi so se zaznavali še o Valvasorjevem času. *)
O tem torej, da se je mesto nehalo pri čevljarskem mostu (ako trdi sicer Valvasor pravo), ni dvojiti.
Ravno tako gotovo pak se da odkazati najjužnejši del mesta. Južneje ko do tako zvanih 'karlovških vrat (ki jih Valvažor navaja pri naštevanji mestnih vrat ter še dostavlja, da je to celo staro zidanje) se mesto do konca 18, stoletja, ko se mu je podrlo obzidje ni nikoli raztezalo. Tu pri karlovških vratih se je nehalo mesto proti jugu; karlovška vrata pak so stala pod zvonarjem, ko se ima stopiti v ulice sv. Florijana. Od teh vrat je držal«: mestno ozidje v ravni črti na jedno stran doli k Ljubljanici/ na drugo pak gori po rebri ljubljanskega gradu, vrhu katerega se je nahajala stara trdnjava, od katere so se do danes ohranile le še podrtije, tako zvani „Stari Grad“. Od „Starega Gradu“ pa do sedanjega je bil bržkone presledek 'ali vsaj je bilo teme hribca le za najhujšo silo nekoliko zavarovano. Od sedanjega gradu je šlo ozidje naravnost doli k Čevljarskemu mostu ki je bil poslednji del tedanje mestne utrdbe. Ha poliji pota med karlovškimi in zgornjimi vrati pri Čevljarskem mostu (ako so se sploh nahajala tu vrata) stati je morala po srednjeveški navadi zidanja mest mestna hiša in pred njo glavni mestni trg. Po najstarejši Ljubljani nam ni treba dolgo iskati tega prostora, najti je kaj lehko v sedanjem najširšem delu Starega trga, tam, kjer se stekajo tri ceste. Ta za majhno, srednjeveško mesto pač prostorni kraj je bil glavni, mestni trg; tam pak kjer stoji sedaj poslopje deželnega sodišča, nahajal se je pač najstarejši ljubljanski rotovž, ki se je pričel zidati 1. 1271). ter stal tu do leta 1484. To leto pak se je opustil ter prestavil na kraj, kjer ga nahajamo še danes.**)
Sicer se da doslej navedenemu težko oporekati, a za svojo trditev hočem navesti še jeden slučaj. Srednjeveškega rotovža brez prostornega glavnega trga pred njim, sredi trga pak mestnega vodnjaka, si skoraj misliti ne moremo; nahajamo ga tudi v
*) Valvasor, XI. p. 669.
**) Valvasor, XI. 710.
Ljubljani. Stal je na trgu pred sedanjem c. kr. deželnim sodiščem; tu sc je izbral zanj lehko prav ugoden prostorček, kjer ju bil veliko menj na poti, kakor n. pr. sedanji mestni vodnjak. Pred de-'želnem sodiščem so nahaja namreč kraj, kjer bode v deževnih letinah, kljub ravno tu jako živahnemu prometu, časih med tlakom zanikrna trava iz tal. Dasi prihajajo vozovi od treh stranij, vendar se kolesa slučajno tega prostorčka redkeje dotikajo. Na tem kraji postavljeni mestni vodnjak je delal prometu le malo napotja. Ko so rotovž prestavili, opustil se je le-ta vodnjak ter bil n. pr. Sel. 1771. suh; vodo so napeljali z nova vanj še le, ko so podrli jezuitski kolegij na Starem trgu. *)
Tudi pred novim letom 1484 zidanim rotovžem so si omislili Ljubljančani vodnjak takoj ali vsaj kmalu pozneje. Vsaj leta 1569. je bil že toliko star, da so morali razpalo leseno kadunjo pri njem popravljati. **)
Za rotovž najsposobnejši prostor najstarejše Ljubljane vodi nas s svojo ugodno ležo sam na kraj, kjer ga nam je iskati, drugi slučaji nas pa zagotavljajo, da smo našli pravi prostor.
0 leži starega rotovža pak je Dimitz***) druzega mnenja. Naslanjajoč st! na poročilo Valvazorjevo, da je stal tam, kjer o njegovem času kruharna, odmenil nm je Dimitz drug prostor, in sicer tisti,	na katerem stoji sedaj	(Weberjeva ali Ničmanova)	hiša	s
štev.	4 na Starem Trgu. Ker se ne da nikakor dvojiti,	da	je
sezala stara Ljubljana še konec 15. stoletja le do čevljarskega mostu, stal bi bil po Dimitzevi trditvi rotovž v najskrajnejšem kotičku stare Ljubljane, prav na konci in vrhu tega na najožej-šem kraji mesta, tam, kjer se najbolj približavata Ljubljanica in grad. Za rotovž bi se po ti razlagi Dimitzevi v vsi tedanji Ljubljani ne bil mogel najti neugodnejši prostor. Ce je stal rotovž tu, čemu se je pak rabil in pridržal prostorni trg pred sedanjim deželnim sodiščem? V majhnih obzidanih mestih je bil prostor zelo drag in porabila se je vsaka ped zemlje z najskrbljivejšo varčnostjo.
Tudi ta slučaj kaže torej, da se je stari rotovž nahajal drugje.
A pri tem preziramo Valvasorja, ki odločno zatrjuje, da se je nahajal na mestu kruharne o njegovem času.
O leži starega rotovža	bi ne bilo najmanjše dvojbe,	ko	bi
nam	Valvasor tudi povedal,	kje se je nahajala kruharna,	kar	pa
ni storil. Da je stala konec minulega stoletja res tam, kamor jo
*) Mestni arhiv fasc 234 — 243.
**) Mestni arhiv. Gerichtsprotokol gemainer Stadt Laybnch de Anno 1569.
**) Dimitz. „Gesch. v. Kraiu I. 301. „Das Laibacher Rathhaus, vvclches seit 1297 am alten Markte an dor Stello des jetzigen Hauscs 4. 1(57 bestanden hatte.“
postavlja Dimitz, to je gotovo*); a če je stala tam tudi o Valvasorjevem času, to je drugo vprašanje. Tesnost tega kraja in skrajni kotiček mesta napotujeta me na misel, da se je kruharna po izdaji Valvasorjeve „Ebre des Herzogthum Krains“ prestavila na drug kraj, kakor se je to zgodilo tudi z nekaterimi drugimi prostori, n. pr. z igriščem, ki o Valvasorjevem času tudi ni stalo tam, kakor konec minulega stoletja, ampak je bilo del sedanjega uršulinskega samostana, komur se je prodalo okoli 1. 1711**) Stanovi so kupili zatem za igrišče neko drago hišo, pa jo 1. 1734. že tudi opustili ter kupili neko „Patidenkh“ — hišo od necega Daniela Erberga. A tudi to so doleta 1781. premenili v deželno stanovsko žitnico (Getraidekasten ***). Ravno tako se je zgodilo n. pr. z lesarno (Holzkammer), ki se je nahajala do 1. 1734. na Bregu, potem pak se prestavila na Žabjak.f) Jednako so se preminjala tudi druga poslopja, verjeti smemo, da tudi rotovž.
Med gradom in Ljubljanico ležeče mesto je najstarejši del sedanje Ljubljane.
Že zelo zgodaj pak se je pričela Ljubljana razširjati in vzra-stel je onstran Ljubljanice nov mestni del, v katerem so se naseljevali najrajši plemiči, ki so hoteli sicer živeti blizu mesta, sicer pak nič z meščani opraviti ne imeti. Okoli prostornega trga, ki se je zaradi razlike imenoval „Novi trg“, jele so rasti posebno hiše plemičev. Ta „Novi trg“, kakor se je imenovala vsa Ljubljana na levem bregu Ljubljanice od Zoisovega grabna pa do sedanjega deželnega dvorca do konca 18. stoletja, bil je pravi „quar-tier aristocratique“ in je ostal deloma do danes. V tem delu mesta so se nahajale hiše plemičev v tako obilem številu, da sta se n. pr. v IG. stoletji za Stari in Veliki trg imenovala po dva davkarja, na „Novem trgu“ pak, kjer so plemiči plačevali davke z malimi izjemami v deželno blagajnico, shajal je lehko jeden sam davkar.
Novi Trg se je privzel že zgodaj k mestu, že leta 1200.ff) Potegnilo se je okoli njega mestno zidovje, ki pak je bilo jako slabo, zato je izdal vojvoda Ernst 1. 1416. ukaz, da se tudi Novemu Trgu poskrbi boljše ozidje. O ti priliki se mi zdi potrebno popraviti neko pomoto Richterjevo, ki trdi, da se je mnogo go-
*) Rath sprotokoll 1786. „Dem Stadtcamrer wird aufgetragen, daas er die Fenstcr in der auf der Schusterbriike gemacliten Brodkammer fortigen lasse.“
**) Hoff, Gemalde v. Krain I. 105.
***) Mestni arhiv fasc. 2.
f) Mestni arhiv. , Verzeichniss der bei der landesfurstl. Hauptstadt Laibach aufkiindlich angelegten, durch mich Ludvvig v. Raditsch, Doctorn u. Sindicum allda in eegenvviirtig Buch eingetragenen Capitalien sammt Beisatz der durch den Stadtmagistrat allda pro publico erkauften und zum Theil aus dem Grunde erbauten direct oder indirect Nutzcn abvverfenden Stilcke u. Gtilten.11
tf) Valvasor, XI. p 666.
sposkih hiš in med njimi tudi nemška komenda nahajala do 1. 1416. zunaj mestnega ozidja ter se mu privzela še le to leto.*) Komenda je bila znotraj mestnega zidovja, odkar je stala, kar sledi iz poročila ljubljanskega komendatorja, poslanega 1. 1499. velikemu mojstru!**) Od nekedaj že so se nahajala tudi vrata, držeča na sedanji Križevniški trg, ki pak so se o preteči nevarnosti zazidala. To zidovje pak je moralo biti jako slabo in morebiti ravno na tem kraji najšibkejše, ker poudarja vojvoda Ernst, zlasti nemških vitezov ne pozabiti.
Vsled tega povelja se je jela Ljubljana utrjevati na vseh koncih in krajih. Seveda se je s tem v naglici in tako rekoč v pričo sovražnika zgrajenim ozidjem odvrnila le najhujša nevarnost, a le malo desetletij zatem je moralo prestati svojo preskušnjo in prebilo jo je jako srečno. Ko je oblegal celjski grof 1. 1442. Ljubljano, bojujoč se s Friderikom IV., moral je od oblege odjenjati, ne da bi kaj opravil. A kmalu so prišle večje nevarnosti. Med hudimi boji Friderikovimi z Madjari zaradi jerobstva Lavoslava Postuma prodirali so zmagovalci Turki vedno dalje, zato je ukazal Friderik IV. 1. 1448. iz Maribora vsem v ljubljanski okolici stanujočim biti vedno pripravljenim, kadar jih bo pozval priti v Ljubljano s sekirami, lopatami in drugim zidarskim orodjem popravljat in gradit mestno ozidje, da se bodo v preteči nevarnosti mogli zateči v Ljubljano s svojim blagom ter najti tu zavetja.***) Lehko je umeti, da so Ljubljančani tako težavno, zamudno in drago delo odlašali kar najdalje; ker pak so pritiskali Turki vedno huje, ni se smelo delj muditi z utrjevanjem mesta. V postu > 1. 1475. došlo je od cesarja Friderika v Ljubljano novo povelje do vseh plemičev, višjih duhovnikov in grajskih oskrbnikov po kmetih in družili veljakov, naj pošljejo po zahtevi deželnega glavarja, Žige pl. Sebriach svoje ljudi v Ljubljano pomagat mesto gradit jn utrjat. f)
A dasi se je gibalo na tisoče rok, ostalo je še mnogo dela za prihodnji čas.
Dve sto let pred Valvasorjem, torej okoli 1. 1475., sezala je Ljubljana le do čevljarskega mostu. L. 141G. se je mnogo hiš,
*) Richter, Gesch. der Stadt Laibach.
**) rMittheil. 18G3. p. 36. „ltem so haben die burger von Laibach mit sambt irm Witzttumb dem hauscomentor daselbs in meinem abwesen einen grossen gewalt und Frefi than an ainem Thor, das von abegym so dassolbs
deutschhaws erbawt ist worden...........zu	desselbon haws notdurft gebraucht
und offen gehalten hat, daz leh in dem bestimbten Kriegslewften von ver-meidnng merers Wachtens und Hiitens zugeslosson gehalten untzt ytzt das nagstvergangen Jar hat der hauscomentor das aus notdurfft und meinem bevelche widerumb aufgeslossen und New Tor und Bruckea in mass als wie es vor gowesen ist, machen und zurichten lassen. “
***) Klun, Dipl. Gam., p. 30. št. 39. f) ibid. p. 42. št. 66.
toda ne komenda, ki je bila že od nekedaj z ozidjem objeta, potegnilo v mestno ograjo, tako da je 1. 1416. tekel mestni zid tako-le okoli Ljubljane. Pričenši pri karlovških vratih je držal v ravni črti po Pruljah k vodi, kjer se je končal pri sedanji Marijini kopeli; tu se je zasukal ob Ljubljanici ter pri sedanjem Šentjakobskem mostu preskočil čez Ljubljanico na ogel Zoisove hiše; ob njenem vrtu je šel dalje v ravni črti do sedanje Emonske ceste, kjer se je znova zasukal ter se v ravni črti raztezal do ogla deželnega dvorca; tu so je poslednjič ulomil ter se končal pri Ljubljanici. Ljubljanico preskočivši je prestrigel tik Čevljarskega mostu najožji del Velicega trga ter se vspel v'ravni črti proti gradu. Pri čevljarskem mostu je bil za mestna vrata zavoljo ožine kraja jako ugoden prostor in bržkone so se nahajala 1. 1416. tu tudi mestna vrata, kajti če se Valvasor ni motil, bil je sedanji Veliki trg oni čas zunaj mesta. Leta 1475. pak se je to provizorično zidanje utrdilo s stolpi, bastijoni, jarki itd. Valvasor loči jako natančno povekšanje mesta 1. 1416. in poznejše utrjenje mestnega ozidja 1. 1475., ko pravi, „da je postala Ljubljana 1. 1416 imenitno, veliko mesto11 (ravno s privzetjem precejšnjega dela Novega trga v mesto), „ker se je obzidala s kamenitim ozidjem, in se vsled povelja Friderika IV. 1. 1475 utrdila. Tako se je Ljubljana pripravila za obrambo proti plenaželjnemu Turku in celo ujeti Turki so morali pomagati pri ntvrditvi, dokler se ni naposled Ljubljana 1,. 1520 pričela prav dobro utrjevati z zidovjem, stolpi, bastijoni in jajki.*)1*
Torej celo do leta 1520. je^ bila Ljubljana le za silo utrjena, Veliki trg in vsa Ljubljana od Čevljarskega mostu pak do sedanjega cesar Josipovega trga je bila 1. 1416. gotovo, leta 1475. morebiti še zunaj mesta ter le tu pa tam obzidana; obzidan n. pr. bil je že v najstarejši dobi frančiškanski samostan. Tudi ta del mesta obzidati in utrditi se je zdelo zlasti potrebno, ko se je 1. 1484. prestavil rotovž tjakaj, kjer stoji še danes. Morebiti ravno zavoljo rotovža se je napravil pred sedanjim frančiškanskim mostom močen stolp, ki naj bi odbijal napade od te strani, mestni zid od Čevljarskega mostu pa do Špitalskega sezidal se je še. le 1. 1534.; dotlej glavni trg ni bil zavarovan, vkljub temu, da se je nahajal tu rotovž.**) Mimo rotovža pak se je nahajalo v tem najnovejšem delu mesta še mnogo družili važnih poslopij, katera so se morala kar najhitreje zavarovati, v prvi vrsti meščanski spital tik mostu, dobrodelna ustanova, ki je vsled bogatih milodarov postala obširna skupina večjih in manjših hiš.
*) Valvasor, XI. p. 6G6. „Im Jahre 1416 ist diescs Laybach zn einer ansehnlichen Stadt erwachsen, in dem es mit starkern Mauern eingefangen worden, welche jedannoch auf Bcfclil Kejser Friedricha noch mohrers im Jahr 1476 befcstigt . . . worden.
**) Valvasor, XI. p. 671.
Le malo korakov od tod oddaljeno je bilo jedno najstarejših zidanj ljubljanskih, cerkev sv. Miklavža, o kateri se pripoveduje, da je stala tu že v sedmem stoletji. Pozneje je večkrat pogorela, prezidala se, povekšala ter se leta 1462. odločila za stolico vsega ljubljanskega škofijstva. In zopet ne daleč od nje je stal frančiškanski samostan s frančiškansko cerkvijo, tam, kjer nahajamo sedaj gimnazijo.
Ves ta najnovejši del mesta se je moral utrditi. Koliko se je storilo v tem oziru 1. 1416. in 1475. se ne da več dognati. Leta 1519. so popravili frančiškanski stolp pri tem samostanu;
1.	1534., kakor se je že omenilo, potegnil se je zid od Čevljarskega mostu do Špitalskega in še le 1. 1536. dal ga je napraviti škof na svoje stroške za škofijo. Storil je deloma to na svojo korist, deloma pa iz hvaležnosti do meščanov, ki so oprostili tri hiše, katere je predelal v škofovsko palačo, vseh mestnih bremen ter jih brezpogojno izročili v cerkveno last in jurisdikcijo.
Ljubljančanom so opešale namreč med tem časom moči vsled drazega in trudapolnega dela pri utrditvi mesta. l)o leta 1520. je bilo mesto le za silo utrjeno, a da postane močno, kakor se je spodobilo stolnemu mestu Kranjske, bilo je inari meščanom, cesarju in plemičem, kateri so dovolili v pomoč zgradbi mestnega zidovja mimo tlake še 4500 gld., ki so se izplačali iz deželne blagajnice.*) Cesar sam je obljubil iz svojih kameralnih dohodkov 400 gld. letnih doneskov za vzdrževanje in popravljanje mestnega ozidja; pozneje je skrčil cesar Maksimilijan te doneske le na 200 goldi-dinarjev**), a zato pak dovolil Ljubljančanom pobirati mostarino od vsega v Ljubljano pripeljanega ali prinesenega blaga.***)
Leta 1520. se je nahajalo torej mestno zidovje še na množili krajih le za silo utrjeno, v naslednjih letih pak se je na najšibkejših krajih zboljšalo in popravilo. Najbolj potrebno se je zdelo ozidje podkrepiti proti Krakovemu. Leta 1521. so sezidali stolp pri sv. Lovrenci, med sedanjim Šentjakobskim mostom in oglom Zoisove hiše; vrhu tega so podzidali in utrdili ves mestni zid ob sedanjem Grabnu in Emonski ulici tja do nemških vrat. Na Grabnu se je sezidal za obrambo ondotnega zidovja, nekako nasproti sedanje ljudske šole, močen stolp, %.	jc v,,
Leta 1525. so se popravila leto poprej zgorela nemška vrata ter se prestavila od tod cesarska orožnica (Zeughaus) na grad, kjer je ostala do konca minulega stoletja ter se zvala cesarski stolp za smodnik.
Tudi vicedomska vrata so potrebovala poprave. Odkar se je mesto razširilo, postajala so vedno važnejša, ker tod skozi so prihajali v mesto trgovci z Gorenjskega in tujci inozemski, zlasti
*) Valvasor, XI. Iz njoga so posneto vse date glede zidovja, Ce ni kak drug vir naveden.
**) Magistratski akti fasc. 22.
***) Mestni arhiv fasc. 213.
iz Nemčije. Skozi ta vrata so prijezdili vselej deželni knezi, s svojim spremstvom v mesto.*) Vrata so bila prizidana k vicedomskemu poslopju. V obrambo tega važnega in sovražnemu napadu najbolj pristopnega kraja se je sezidal 1. 1529. velik basti-jon od lepega rezanega kamena.
Ker meščani vkljub obilim žrtvam in vkljub vsemu trudu niso mogli biti obzidanju tako velicega mesta kos, prosili so znova pomoči od dežele. Za popolnitev pričetega dela so zaukazali na prošnjo meščanov stanovi 1. 1531., da morajo vsi kmetje po vsi Kranjski priti vsak po tri dni tlako delat; le zelo oddaljenim se je v olajšanje izpremenila v denar, in sicer je moral vsakdo pla* Čati po 4 krajcarje na dan.
Z ljudmi in novci preskrbljeno meščanstvo se je prijelo dela z vso odločnostjo zlasti na glavnem trgu, kjer so se napravile imenovane utrditve; toda kdaj se je zgradil še ostali zid od škofije do ogla frančiškanskega samostana, ne vemo; gotovo pak je bil sredi IG. stoletja dogotovljen ne le ta, ampak tudi oni mestni zid v sedanjih Vodnikovih ulicah, ki je držal ob samostanu in po cesarja Josipa trgu mimo ledenice navpik po hribu proti gradu, stoječem nad mestom. Ta del mestnega ozidja se je obranil deloma do danes.
Med tem pak se je zidalo tudi na druzih krajih Ljubljane. L. 153G. sezidala so se vodna vrata na Žabjaku na kraji sedanjega merosodnega urada. Vodna vrata so bila v61ik, širok stolp. L. 1538. se je poglobočil mestni jarek za sedanjo Zoisovo hišo, in se še bolj utrdil zid ob tem jarku, dasi tudi so že 1. 1521. prvo utrditev zboljšali. Napad od te strani se je zdel zlasti nevaren, zato tudi stolp med Šentjakobskim mostom in oglom Zoisove hiše ni več zadostoval. L. 1540. so ga še bolj utrdili.
Najlože se je odlašalo z utrditvijo najstarejšega kraja Ljubljane, Gradu. Od karlovških vrat je držal najstarejši mestni zid po hribski rebri gori k zelo stari trdnjavi, meščanski bastijon imenovani. Ker se ni več zdela dovolj močna, sezidala seje 1. 1543. znova, 1. 1579. in 1580. pak se je od bastijona do grajskega nad Ljubljano čepečega poslopja sezidal na robu ravninice vrhu hribca poslednji kos mestnega ozidja ter se izkopal pod njim na rebri, obrneni proti vshodu globok jarek.**)
Tem potem se je zaklenila Ljubljana od vseh stranij z močnim zidovjem, s stolpi in z jarki. 'Ker se je zdela dovolj utrjena, odpovedala jo tudi dežela, ki je mestu doslej pri zidanji pomagala, kakor je vedela in znala, nadaljno svojo pomoč. Leta 1553. odbila je prvikrat prošnjo meščanov, ko so prosili pomoči za zidanje dveh vicedomskih stolpov, vendar pak se je zavezala plačevati za vzdrževanja mestnih trdnjav po GOO gld. na leto, kar spričuje sodni protokol ljubljanski iz leta 1569.***)
•) Mestni arhiv, fasc. 213.
**) Ta popis je posnet po Valvasorji. ***) »Gerichtsprotokoll do Anno 1569.“
Tudi cesar je odtegnil odslej mestu svojo pomoč. Friderik IV. je odločil za mestno ozidje po 400 gld. na leto iz vicedomske blagajnice; cesar Maksimiljan je odščipnil od te svote polovico, zato pak Ljubljančanom dovolil pač več kot 200 gld. vredno mosta-rino, pozneje pak se je tudi onih 200 gld. pozabilo. V neki prošnji do Ferdinanda II. (brez datuma) tožili so ljubljanski mestni očetje: „Vaša knežja prevzviše nost uvidi naj iz priloženega verjetnega prepisa, kako je njegova cesarska visokost, Maksimiljan, blaženega spomina to mesto preskrbel in oblagodaril s cesarsko in knežjo milostjo, dovolivši mu 200 ranjšev, ki naj bi se iz tukajšnega mitninskega urada plačevali in preskrbovali, kar je milostno potrdil pozneje tudi cesar Ferdinand (I.) A nekoliko časa sem se zaradi teh in onih zadržkov ne plačuje nič, vsled česar se začenja rušiti in posipati poprej pričeto in deloma že tudi zgo-tovljeno zidovje. “ K sklepu prosi magistrat, naj zaukaže deželni knez, da se prične onih 200 gld. zopet izplačevati.*)^
Konec 16. stoletja je doseglo mesto ono razširnost, kakor jo je imelo dve sto let pozneje o času, ko se je izdal ukaz naj se mestno zidovje podre. Dasi tudi so se v poznejšem . času mestnega ozidja dotikajoča se predmestja zelo povečala, zlasti kapucinsko predmestje, o katerem je Valvasor dejal, da je postalo širno, mestu podobno predmestje s štirimi samostani, **) vendar se ni moglo ljubljansko meščanstvo več toliko vspeti, da bi tudi še to ali ono predmestje potegnilo v mestni obseg. Prišli so namreč za meščane hudi časi, reformacija in za njo vedno bolj rastoči absolutizem. Reformacija je marsikaterega meščana hudo zadela, najnesrečnejša njena posledica pak je bila, da se je meščanstvu podvezalo ono prosto gibanje, ki je toliko pripomoglo k samosvestju in ponosu njegovemu. Z odvzeto prostostjo pak so otemnele tudi vse meščanske kreposti, pogum, poštenost in požrtvovalnost. Meščan ni več iskal svoje slave v vročem boji proti pretečemu sovražniku, vsa njegova pozornost se je obrnila nako-pičevanju bogastva. Mestno zidovje se je zanemarjalo bolj in bolj, zlasti odkar so pojenjale turške vihre, in že o Valvasorjovem času so bila najmočnejša in od lepega rezanega kamena zgrajena vicedomska vrata skoraj podrtija. Skoraj se zdi, da se je malomarnost meščanstva tako zelo polastila, da je morala dežela sama obračati razpadu mestnih trdnjav pozornost svojo. V deželnem zboru se je sklenilo 1. 1658. mestni jarek poglobočiti. Ker pa je skrb za fortifi-kacije pripadala zgolj meščanstvu, uprlo se je meščanstvo, boječe se posledic, ki bi mogle nastati iz tacega sklepa, celo proti taki le njemu koristni nameri. ***)
*) Magistratski akti, fasc. 213.
**) Valvasor, XI.
***) „Gerichtsprot. 1668.“ fasc. 147.
Zanemarjenje mestnega ozidja je postalo toliko, da so se nahajala mestna vrata, stolpi, jarki in bastijoni v zadnjih dveh desetletjih minulega stoletja v najslabejšem stanu; *) saj pak tudi ni bilo drugače mogoče, kajti magistrat je zračunal, da je potrošil zadnjili deset let, ko je stalo še zidovje, povprek le po 77 gld. na leto za vse poprave tikajoče se ozidja.
Ker so se mestne trdnjave na vseh konceh in krajih rušile in bi bilo popravljanje požrlo grozne svote, zaradi olepšanja mesta, v prvi vrsti pak zaradi prepričanja, da so mestne trdnjavo zavoljo bolj in bolj dovršene vojaške tehnike postale nepotrebne, izdala je višja oblast proti koncu minulega stoletja ukaz, naj se poder6 vse mestne fortifikacije, imenujoče se kakorkoli.
Zanimalo bode morebiti koga, ogledati se po Ljubljani, kako lice je imela o času, ko se je pri podiranji mestnih fortifikacij kadilo na vseh koncih mesta; godilo se je to zadnji dve desetletji minulega stoletja. Pri tem sprehodu po stari Ljubljani naleteli bomo še na marsikateri znan predmet, katerega je Valvasor tako natanko popisal, a srečali bodemo marsikako zidanje, katero je Valvasor ali izpustil, ali pak je nastalo še le po izdaji njegove „Slave vojvodine Kranjske".
II.
Ljubljana pred sto leti.**)
Leta 1783. je sklenil okrožni urad (Kreisamt), varuh in nadzornik magistratov, naj se podero vse ljubljanske trdnjave. Mestnega zastopa, vprašanega, kaj misli o tem, postalo je skoraj nekako groza; dasi 'tudi je uvaževal razloge okrožnega urada ter mu pritrdil, da bode Ljubljani podrtje na veliko korist v sanitarnem oziru in mnogo pripomoglo njeni lepoti, vendar se je mestni odbor le z nekako boječnostjo lotil sigurnost obetajočega ozidja. Strah pred Turkom je tičal Ljubljančanom še v vseh udih; hladne krvi niso mogli gledati, kako se jim razruši mestno zidovje, ono zidovje, ki so je zgradili njih pradedje s toliko trudom in toliko stroški. Ukaz okrožnega urada se jim je zdel res koristen in dober, toda dali so višji oblasti vendar v preudarek, kaj, ko bi kaka leteča četa Turkov prilomastila do Ljubljane, ali nastal majhen vriš v deželi sami, ali bi hotela vkrasti se v Ljubljano jata potepuhov? V odprtem mestu bi ne bilo težko meščane opleniti, mesto požgati ter izprazniti blagajnice visokega erara.
V obče pak le-ti pomisleki niso bili resni in obveljala je vkljub dolgotrajnim razpravam zapoved okrožnega urada. Mestne trdnjave so se morale podreti.
*) Arhiv, fasc 2.
**) Kjer ne navajam drazih virov, služili so mi pri tem poglavji fascikli mestnega arhiva St. 2, 7 in 47.
Sicer bi bilo umestno udeleževati se podiranja teh dragocenih stavb v kronologičnem redu, toda, ker smo povabili svoje čestite čitatelje na sprehod po mestu ter obljubili površno podobo Ljubljane konec minulega stoletja, kaže nam najbolj upeljati jih v mesto skozi najstarejša
Karlovška vrata.
Tod skozi so prihajali v mesto Dolenjci od danes pred sto leti že preko novega zidanega mostu čez Gruberjev prekop. Njiliova pot jih je vodila dalje mimo nekaterih nizkih lesenih hišic karlovškega predmestja. Že od daleč so se ugledala široka in močna karlovška vrata.
Idimo tudi mi to pot, toda predno stopimo v mesto, ozrimo se nekoliko v stran. Skoraj tik vrat ugledamo na rebri grada naslonjeno malo zvonarno. Pred sto leti je bil že neki Samassa njen lastnik; ob zvonarni teče na jedno stran zid gori k že večkrat omenjenemu meščanskemu bastijonu, na drugo, desno pak doli k Ljubljanici. V ta mestni zid so vdelana karlovška vrata, na onem kraji, kjer se pričenjajo ozke Florijanske ulice. Le-ta mestna vrata so bila veliko poslopje z močnim in debelim zidovjem, in to, kar velja o karlovških vratih, velja tudi ob vseh druzih. Nad vrati sta imela dva mestna služabnika svoje stanovanje. Jeden njiju je vrata zapiral, vratar (Thorsperrer), dragi pak jih je stražil. Soba stražarjeva (Thorwartl) je bila nad vrati, toda že zvunaj, vratarjeva pak znotraj mesta. Vrhu tega je bilo nad karlovškimi vrati tudi še stanovanje mestnega sodskega sluge, ravno tako nad vicedomskimi in špitalskimi vrati. Vrhu vicedomskih vrat je stala kapelica in ječa za mestne zločince, nad špitalskimi vrati pak'so stanovali celo onemogli ali obubožani stari meščanje.
Med vsemi mestnimi vrati	so	bila karlovška najgrša; zgradila	so se v času,	ko meščani niso	imeli prilike ozirati se na to,
so li prijetna za pogled ali ne. Konec minulega stoletja se jim je videlo vrhu tega še dobro, da se dolga vrsta let ni zastonj poskušala nad njimi. Povelje, naj se podero, izdalo se je 20. decembra 1. 1790, ker se je bilo bati vsak hip, da se sesujejo na kup. Ozidje na levi strani teh vrat podirati pak se je pričelo že nekoliko	let popreje in	že leta 1785.	se	je porabil jeden del za zidanje	pokopališkega	zidu pri sv.	Krištofu. Vspored z zidom so
tekle Pasje ulice, kjer so sukali vrvarji svoje vrvi. Ko se je podrlo mestno zidovje, izgubili so ti ljudje za svoj posel veliko vreden prostor, kajti za 80 sežnjev dolge vrvi v tesnem mestu ni bilo lehko dobiti ugodnega kraja.
Ko se je podrlo mestno ozidje, izginile bi naj ž njim vred tudi Pasje ulice in vrvarjem se je reklo iskati si za svoje roko-
delstvo druzega kraja. Vrvarjem je bilo to jako neprijetno in prosili so, naj se jim puste Pasje ulice; po noči jih bodo pridno zapirali, ustreglo se bode s tem njim samim, ker jim ne bode treba vsak dan sproti pospravljati vrvarskega orodja, ustreglo pa tudi lastnikom tu nahajajočih se vrtov, ki so dosedaj toliko trpeli pred krajo (12. avg. 1790). Poudarjali so, da so se v teh ulicah nahajali vrvarji, kar svet pomni, da pa se ni čulo nikdar o kaki kraji, bodi si, da bi bilo prešlo kaj orodja bodi si dodelanega ali nedodelanega blaga.
Do Karlovških vrat dospevši opazimo takoj na prvi pogled, da je jel okoli njih veti drugačen, mlad čas. Globoki jarek preko ceste in pred vrati se jo ravno kar zasul, leseni most, ki jo vodil v mesto, jo izginil. Izginile pak so do leta 1785. že tudi vse za obrambo vrat namenjene trdnjavice, stolpi in bastijoni, deloma že tudi nekoliko mestnega ozidja pri vratih. Pač so vrata še stala, a nihče ni več mislil na to, da bi se pri njih odbijal na mesto pritiskajoči sovražnik. Vrata in mestni zid sta imela odslej le še opravljati tisti posel, kakor ga opravlja na priliko zid okoli vrtov. Samo sodrgi naj bi se vhnjanje v mesto nekoliko otežilo Ljubljančani tedanjega časa si popolnoma odprte Ljubljane kar misliti niso mogli. Že leta 1783. se je odločil okrožni urad podreti vsako zidanje, ki se je prištevalo k trdnjavam, pričel s stolpi, potem pak hotel odstraniti tudi vrata in ozidjo. Ves prestrašen je opominjal magistrat, naj se to nikar ne zgodi; vrata naj se samo razširijo in popravijo, kajti, ko bi se podrla, ne bo trajalo dolgo, da bo prišla vrsta tudi na ozidje in Ljubljana bode postala kar odprto mesto (31. marcija 1783).
Ni se nam treba preveč čuditi tesnosrčnosti magistratovi, tudi mi bi ne bili sodili drugače, kajti prehod iz mesta, od vseh stranij z največjo skrbljivostjo zaprtega, v čisto odprto mesto, bil je vendar le prehiter. Teh mislij je bil tudi okrožni urad in nekoliko let so se mestna vrata z vso pridnostjo popravljala, podirali pak samo nepotrebni, na pol že razpadli in zato nevarni stolpi, dokler so ni spoznalo, da so vrata z ozidjem vred res popolnoma nepotrebna.
Karlovška vrata je doletela ta usoda 1. 1790. Vrnimo se zopet k njim. Ko se jim bližamo, opazi nas čuvaj nad vrati že od daleč ter se pripravlja, da nas sprejme. Vstop v mesto nam ni dovoljen ob vsaki uri in kadar bi se nam morebiti ljubilo; kajti vrata so so zapirala po leti ob devetih, po zimi pak ob osmih. Kadar so se zaloputnila in je zaškripala zarjavela ključavnica, bilo je mesto za vsacega zaprto in kdor je ta trenutek zamudil, ostati je moral zunaj mesta, kajti vratarji so bili vestni ljudje, ki so prisezali vsacega novega leta dan pri živem Bogu, da bodo opravljali svoj posel z največjo vestnostjo. O zelo nevarnih časih, ko
se je pričakoval kak napad, morali so vratarji prinašati celo mestne ključe vsak večer gospodu županu. *)
A tudi pri odprtih vratih ni prišel nihče v mesto, da si ga vratar in čuvaj nista pogledala od nog do glave, kajti leta 156*2. se je naročilo vratarjem dobro paziti na vsacega tujca, od hiše do hiše pak se je razglašala županova naredba, da se mora vsak tujec takoj pri priliodu v mesto naznaniti županu. Ostro je bilo tujcu prepovedano vsako orožje, bodi si kakeršno koli, izvzimši one, ki so bili podložniki sosednih kronovin. **)
Pogodivši se z vratarjem stopimo v mesto skozi temna, razpokana, in deloma celo nevarna vrata, ki so 1. 1792. na kup zgrmela. Prvi vtis, ki ga Ljubljana napravlja, ni prijeten; ne le da se je zbirala okoli teh vrat vsa ljubljanska sodrga in so tu po noči marsikoga okrali in pretepli, so tudi ulice, v prvi vrsti Florijanske ulice, zelo nečedne in temne. Ob obeh straneh ozkih ulic se dvigajo in delajo ulice temne visoke in ozke hiše, ki imajo zavoljo drazega prostora le po troje oken v jednem nadstropji. Še dan danes se opazuje ta posebnost po vseh starih delih Ljubljane, zlasti pri sv. Florijanu m na Starem trgu, sicer pak tudi na glavnem. Stare hiše ljubljanske imajo tako dosledno le po troje oken v fronti, kakor bi bil v stari Ljubljani stavbeni red tak način zidanja ukazoval. —
Zrak v mestu je zaduhel in izprijen, in pritok boljšega zraka je bil tudi jeden tistih uzrokov, zaradi česar se je zidovje pričelo podirati.
Prvo javno poslopje, ki je srečamo na svojem sprehodu po Ljubljani, je
Cerkev sv. Florijana,
živ spomin na oni čas, ko je trepetal ljubljanski meščan med svojimi lesenimi stenami in pod streho, krito z deskami v vednem strahu pred ognjem. Zlasti veliko grozo je prebil v tem oziru najstarejši del mesta okoli sv. Florijana in sv. Jakoba. Kjer stoji sedaj cerkev sv. Florijana, nahajala se je pred 200 leti shramba za seno. Veliki požar 19. septembra 1660. uničil je tu 20 hiš. Groza in trepet tu stanujočih meščanov sta bili tem večja, ker je pretilo neko mogočno, le streljaj od ognja oddaljeno poslopje na gradu, da izpremeni vsak trenutek mesto v kup razvalin. To je bila ona orožnica, ki je stala nekdaj pri Nemških vratih in se leta 1525. prestavila na grad. Imenovali pak so jo, ker se je nahajalo v nji vedno po 500—1000 centov smodnika, tudi c. kr. stolp za smodnik.
A groza še ni prikipela do vrha; kajti med požarom nastane hud piš ter raznaša ogorke po prestrašenem mestu. Ves, po več-
*) Gorichtsprotokoll'1593.
**) Mestni arhiv f. 264.
Ivan Vrhovec: Topografiški opis Ljubljane.	201
.	rT
jem še z deskami kriti Stari trg utegnil bi postati kup pepela, k sreči pak je meščanom požar prizanesel in v hvaležen spomin na čudovito rešitev so sklenili sezidati cerkvico v čast sv. Florijanu na onem kraji, kjer je stala prej omenjena, po požaru tudi uničena mestna shramba za seno. Tudi prostor je bil mestna lastnina. Magistrat je brez ugovora in rad ustregel prošnji meščanov, jim prepustil za zidanje potrebni prostor ter podaril vrhu tega še mnogo tam nakopičanega kamenja za poraho pri zidanji. Kar bode novcev potreba, upali so meščanje, da jih nabero po hišah. Tudi škof se ni obotavljal njihovi prošnji, zahteval je le, da se odpovč magistrat vsem pravicam do nove cerkve in prostora, na katerem bode stala, ter jo brezpogojno prepusti cerkveni oblasti. Magistrat ni miiral v tem oziru delati nikakih ovir in 1. 1671. dovolil je škof Josip pl. Rabatta, naj se zidanje prične; temeljni kamen za novo cerkev je uložil sam na evangoljski strani, vanj se je vdelala spominska svetinja, navajajoča povod, zakaj se je ustanovila cerkev. *)
Navdušenost za to pobožno podvzetje je bil<^ toliktf, da je dal tedanji mestni sodnik in pozneje jeden najbolj slovečih županov, s katerim se bodemo še bavili, Gabriel E d er (pozneje pl. Edenburg) zvonik zidati na svoje stroške.**) Že malo let zatem je objel novo cerkev sloves čudotvornega kraja; 1. 1694. se je pričelo češčenje Matere božje, kajti vsled njene prošnje je neki slepec zopet spregledal. ***) Tem povodom se je postavil v cerkvi, na desni strani, žalostni Materi božji lep marmornat oltar, v katerem se nahaja mojstersko zdelana podoba znanega kranjskega slikarja Herr-leina, risarskega učitelja na tedanji normalni šoli v Ljubljani. Pozneje, 1. 1738. se je postavil kamenit oltar tudi v levi kapelici.
čez kacih sto let pak jo uničil požar mimo obilo hiš tudi cerkev sv. Florijana samo. Dne 28. juftja 1. 1774. nastal je v Kra-kovem velik ogenj, uničil tam 51 hiš, segel potem tudi preko Ljubljanice ter divjal tu z grozno ljutostjo. Tudi v mestu, na Starem trgu, upepelil je še 58 hiš, med njimi kolegij jezuitov, ki so se takrat ravno razpustili. Ta novi požar je poučil meščane znova, kolika je potreba prestaviti z grada na drug prostor
Stolp za smodnik,
ali bolje rečeno stolpe, kajti na gradu sta bila mimo velikega cesarskega še dva druga, deželni, kjer je bilo shranjenega časih po več sto centov smodnika, in še moščanski. Grad je bil pravi vulkan, najmanjša iskrica bi bila zadostovala, da prične
*) Mittheilungen des hist. Ver. f. Krain 18B9. 69—61.
**) Valvasor 1. c. 693.
***) Mittheil. 1848. p. 86. — Sedanja slika na zunanjem zidu to cerkve je jedno najboljših del lam prerano umrlega Wolfa.
razkladati svojo moč in res so že Ljubljančani jeden pot doživeli zaradi teh stolpov nepopisljivo grozo. Dne 28. aprila 1. 1680. treščilo je namreč v včliki cesarski smodniški stolp. Izginil je, kakor bi ga bilo od tal popihalo, komaj se je zaznalo, kje je stal. Na Starem Trgu je ostala skoraj malokatera hiša nepoškodovana; silni zrakovni pritisk jej preslikaval peči, utiral šipe v oknih in metal ljudi po tleh. V početku je menil vsakdo, da je tik njega treščilo, a gosti dim po mestu in smodnikov duh ga je poučil kmalu, pri čem je. Tisti, ki so tekli po katastrofi na grad, našli so gozd vkljub precčj močnemu dežju goreč, kajti puh je raztrosil različno v stolpu shranjeno netivo po vejah.
Po gozdu na Gradu je bilo videti, kakor bi se bilo razlju-tilo nad njim kako veliko jezero; puh je podrl vsa ‘ mlada drevesca in grmovje k tlom, močno drevje je pak ali ulomil ali pak izruval iz tal ter je pometal po več sežnjev od njihovega stališča strani. Po mestu so največ trpele hiše okoli sv. Jakoba in sv. Florijana.
Gorje mestu, ko bi bil dosegel ogenj tudi druga dva, le za streljaj od cesarskega oddaljena stolpa. Deželni je začel že goreti, a nekoliko predrznih meščanov se osrči, zleze na streho ter uduši
ogenj-*)
Ze takrat se je želelo in poudarjalo, kam naj bi se prestavila ta nevarna poslopja, a vse ugibanje ni pomagalo nič, kajti v obzidanem mestu se je mogel spravljati smodnik le znotraj zidovja, sicer bi se ravno o priliki, ko bi ga bilo najbolj potreba, ne moglo do njega. Po požaru 1. 1774. pak so se meščanje resno lotili potisniti nevarne stolpe ven kam iz mesta; zavezali so se, da radi pripomorejo s prostovoljnimi doneski, vendar pak je napočilo preje
19.	stoletje, predno so se izpolnile njihove želje. **)
Tik cesarskega stolpa za smodnik je stala
Cerkvica sv. Rozalije.	/Vi	'//
Ker je Valvasor, ki je opisal celo manjše kapelice, ne omenja, zidana je bila bržkone po izdavi njegovega dela.' Tudi ta cerkvica je pogorela 1. 1774. in ker je niso hoteli več popraviti, podrli so jo leta 1786.***) Ona lepa podoba v desnem oltarji Florijanske cerkve se je nahajala poprej bržkone v cerkvici sv. Rozalije.
Ravna taka usoda, kakor cerkev sv. Florijana, zadela je 1. 1774.
Cerkev sv. Jakoba.
Že v najstarejši dobi mesta ljubljanskega se je nahajala tu cerkev; ker je stala v najstarejšem delu mesta, smatram jo za naj-
*) Valvasor, XI. p. 780.
**) Mestni arhiv fasc. 6 in 264.
***) ibid. fasc. 60—66.
starejšo mestno cerkev. O njenem početku celo Valvasor ne ve ni-česa. Najstarejša letna številka, ki jo glede te cerkve imenuje, je 1494. To leto se je oddala cerkev oo. avguštincem. j-) Da je bila že ta, stara cerkev posvečena sv. Jakobu, posnemam iz sodnih protokolov mesta ljubljanskega iz let 1527 —1530: „LucasMinischitschhat dem peter Fayglin sein Haws in der rosengassen gelegen am Egkh in den gasslen, als man zu sand jacobs kirchen gehen will, aufgeschlagen.“ Cerkvica pak je bila majhna; zato so jo 1. 1507. v Ljubljano poklicani jezuitje podrli ter sedanjo novo sezidali. Temeljni kamen je uložil 1. 1613. tedanji ljubljanski škof Tomaž Hren ter jo posvetil 1. 1615. Ob jednem so sezidali tudi velik kolegij, kjer so se nahajale latinske šestrazredne šole do 1. 1788. Dežela je pomagala jezuitom z doneskom 2000 gld. *) Za novo cerkev in širni jezuitski kolegij je trebalo obilo prostora, zato so kupili jezuiti 30 hiš in jih podrli. S tem pak je izgubil magistrat, ker se je morala dati cerkvi in kolegiju immuniteta, davek, ki bi ga bilo nosilo onih trideset hiš. Cesar Ferdinand je dal mestnemu odboru, ki se je zaradi tega pritožil, na izbor, ali se mu davek odpiše ali pak so mostarina, ki jo je dovolil cesar Maksimilijan, poviša za polovico. Mesto si je izvolilo drugo. **)
Tretje poslopje, ki so je jezuiti zidali, bilo je
Semenišče za dečke.
Od prvega početka so si prizadevali jezuitje potrebnih du-hovskih močij vzgojati si takoj v Ljubljani ter jih ne klicati od drugod v deželo. Mnogo ubogih fantičev jo bilo pripravljenih usto-piti v jezuitski red, toda jezuitom je manjkalo potrebnih novcev za njihovo vzdrževanje; zato so živeli gojenci iz početka le ob milodarih in stanovali pri meščanih, v bližini kolegija. A s srečnimi spekulacijami so si priborili hišo, ki so jo priredili za semenišče 1.'1600. Iz početka jo stanovalo tu le 10 dijakov, a meščani so delili jezuitom tako obile darove, da so mogli 1. 1630. sezidati novo širno poslopje, v katerem jo bilo prostora za 200 gojencev.***) Vsa ta tri poslopja so pogorela leta 1774. z večino Starega- trga vred. Požar je razsajal tako zelo, da so se v zvonikih raztopili celo zvonovi. Leto dnij je stala cerkev podrtiji podobna ter se še le naslednje leto vsled prizadevanja tedanjega deželnega glavarja Josipa Marije grofa Turjaškega za silo pokrila. Ko so razpustili jezuitski red, imela je Št. jakobska cerkev le jednega kaplana, bivšega jezuita, deset let. Leta 1784. pak je obiskal cesar Josip II.
f) Valv. 1. c. 689.
*) Valvasor, XI.
**) Mestni arhiv faso. 213.
***) Historia Seminarii labacensis, manuskript v licejski knjižnici.
to cerkev, ter zaukazal, naj se nastavijo tu župnik in štirje kaplani. Cerkev se je znova popravila in omislili se novi zvonovi, zlasti vsled izdatne pripomoči Rozalije Kariševke in Marijo Rosenkranzevke, kojili vsaka je podarila v ta namen po 1000 gld.*) Pred jezuitskim kolegijem pozdravi nas lep, neumorno in vsestransko delavnost Valvasorjevo oznanujoči spomenik
Marijina soha.
0 njeni napravi pripoveduje Valvasor sam tako-le: To delo je dežela napravila na svoje stroške in se je pričelo z njegovim z delovanjem 1. 1680 . . . Vse pak je narejeno od lepega, raznovrstno obdelanega in zglajenega marmorja. Soha je napravljena od pisanega, drazega marmorja v jednem kosu. Stojalo in soha sta zdelana po mojem načrtu . . . Gori na sohi pa se ponaša od jed-nega kosa vlita podoba Matere božje, ki sem jo dal po svoji iznajdbi, obraziti in uliti ter imel ž njo mnogo dela, (so . . . ich dabei stettigst verblieb). Za obrazenje sem rabil umetniga Volka Weiss-kirchna, solnograškega kiparja, za litje pa ljubljanskega zvonarja Krištofa Schlagsa. Dogotovila se je potem tu v Ljubljani v zvo-narni pred Karlovškimi vrati 16. decembra v polnoči med 11. in 12 uro 1. 1081. srečno in brez hibe, s kroglo vred od jednega kosa, ki je 8 čevljev visok. V naslednjem letu jo je postavil 27. marcija 1. 1682. Marcello Genevese, komur je dežela to delo naročila. **)
Valvasor bi bil, da mu njegova skromnost tega ni branila, lehko dostavil, da mu dežela ni Bog ve s kako radovoljnostjo in veseljem stregla v roko. Ker so nam tudi najmanjše, na našega slavnega kronista nanašajoče se drobnosti važne, navesti hočem tu nekoliko kratkih opazk, ki sem jih nabral v deželnozbor-skih protokolih izleta 1680.—1682. Leta 1680 objavil je deželni glavar v zboru: »Ker seje približal čas za pripravljanje sohe naše ljube Gospe, zato pričakuje (namreč Valvasor) milostnega povelja (so erwartet er des gniidigsten Befehls) ***) V neki drugi seji: „ Valvasor prosi za odlok, ali naj prične z delom sohe naše ljube Go-spč.“f) Stolni prošt je menil:	»Ta teden bode prišel model iz
Benetek, o čemer naj se odborniki (die Verordneten) ž njim posvetujejo.* Glavarjev namestnik pak je menil, naj se stanovi Valvasorju zahvalijo za soho, to je, da se nečejo o tem, vsaj za sedaj ne, posvetovati. Grof Gallenberg je celo dejal, naj bi se dalo Valvasorju razumeti, naj to delo opusti, ker ga stanovi ne zmorejo.j-f) Vse je kazalo na to, da Valvasor svoje namere *) Mittheilungon 18B8. p. 72.
**) Valvasor.
***) Landtagsprotokolle Bd. 29, f. 219. f) ibid. Bd. HO. fol. 161. ff) ibid. Bd. 30. fol. 166.
ne bo mogel dognati, kajti koncem leta 1G80. so odložili stanovi njegovo ponudbo, ter priporočali, naj se postavi pred jezuitskim kolegijem lesena soha, dokler se ne bo vlila bronasta; a za trud njegov naj se Valvasorju podari 11300 gld. ter se mu odpiše zaostali davek.*) Tu je treba dostaviti, da se Valvasorju ta milost ni morebiti skazala z ozirom na njegove zasluge, ampak da je bila takrat na Kranjskem navada, da so si v deželnem zboru plemiči delili drug druzemu darove in da ga ni bilo morebiti na Kranjskem plemiča, kateremu bi se jedenkrat ali drugikrat ne bilo odpisalo nekoliko tisočakov zaostalega davka.
V seji 8. julija 1G82. se je pak izrekla Valvasorju y deželnem zboru zaslužena hvala. Drugi namestnik glavarjev je dejal: „G. Valvasor je vlil soho s posebno slavo, ki vzbuja začudenje vseh tujcev in preseza druge kipe. To delo bode hvalilo svojega mojstra mnogo stoletij. Zaradi tega se mu dosedaj še ni nič storilo, kakor da se mu je plačala tvarina; podarilo naj bi se mu 600 gld. in na mirenski zaostanek izgotovila pobotnica za 900 gld. Baron Lewenberg je dodejal, naj se onih 2000 gld. Valvasorju popolnoma povrne in se mu jih polagoma odpiše od zaostanka." Naposled se je sklenilo podariti mu 600 gld., 900 goldinarjev nakazati mu na Mirno in odpisati mu ves zaostanek do leta 1682.**)
Od Marijine sohe in jezuitskega kolegija podajmo se mimo visokih ali ozkih hiš v Žabjih ulicah k mogočnemu stolpu na Žab-jaku, ki so ga zvali:
r	  ■
Vodna Vrata (Wasserthor).
Tu so pobirali v prejšnjih časih mestni uradniki, pozneje pak mestni najemniki pristojbino od vseh po Ljubljanici prihajajočih čolnov, ki so se tu ustavljali in priklepali. Sicer pak je bil ta stolp namenjen tudi za obrambo proti sovražnemu napadu na mesto po vodi doli. Leta 1787. se je dal podreti. Pri tem bi se bilo mesto kmalu zaplelo v dolgotrajno tožbo.' Na dražbi je kupil neki Kle|f! ta stolp za 1050 gold., dasi tudi je bilo gradivo, kamenje, opeka in les mnogo več vredno. Dražba bi se morebiti sicer ne bila potrdila, a magistrat je imel nekoliko tako silnih upnikov, da je moral skrbeti za to, da jih kar najhitreje zadovolji. Ker pak je menilo generalno poveljstvo sezidati na tem kraji vojaškim potrebam služeče poslopje, odkupilo je Kle^u Vodna vrata misleč, da so prešla tudi tla, kjer so stala, v njegovo last. Da se izogne dragi tožbi, zadovoljil se je magistrat z izrekom razsodne komisije, da naj vrne magistrat generalnemu
*) Landtagsprotokolle Bd. 219.
**) ibid. Bd. 30. folio 367.
poveljstvu 500 goldinarjev, zato pak bode svet, kjer so stala Vodna vrata, ostal magistratova lastnina.*)
Tu pri Vodnih vratih je bilo tudi pristanišče drvarjev in leso-tržcev. K Vodnim vratom je bila prizidana
Mestna shramba za les (Holzkammer).
Mesto, ki je v prejšnjih časih jedino imelo pravico v mestu z lesom trgovati, nakupilo je, ko je bil les po ceni, kar ga je bilo treba za mestne zgradbe, zlasti mostove; les se je spravil v lesovnico ter se tu posušil. Kadar je cena poskočila, ali se je magistratu zdelo, da ga ne bo več potreboval, prodajal ga je meščanom. Do leta 1734. je bila lesovnica na Bregu, a ker se ta kraj za trgovstvo in skladišče ni več zdel ugoden, prestavili so jo semkaj ter jo s stroški 500 gld. znova sezidali.**) Pred lesovnico je bilo lesovišče, kraj za prodajo lesa; po trije lesomerci pazili so na to, da se pri prodaji lesa ni prepičlo merilo.***)
Od vodnih vrat se je vlekla v podobi dolgo potegnenega latinskega S8a po Ljubljanici doli
Pregraja (der Rechen im Laibachflusse)
tja do ogla Zoisove hiše tik sedanjega Šentjakobskega mosta. Ta pregraja je izpolnjevala dvojen posel; zadrževati je imela v vodo pali les in ladje, ki so se morebiti odklenile ali odtrgale, deloma pak je služila tudi mestni obrambi. V tem oziru seveda ni bila posebne vrednosti, in resen napad težko da bi mogla le količkaj časa odbijati; kajti sestavljena je bila od slabih, le malo čevljev v tla zabitih in med seboj slabo zvezanih kolov. Manjše pregraje so se nahajale še sicer po Ljubljanici, n. pr. pred mlinom na oglu frančiškanskega samostana, zlasti mnogo pak po Šempeterskem predmestji.
Leta 1776. bi se imela ta pregraja podreti in brodarskemu ravnatelju abčju Gruberju se je izročilo nadzorovanje tega dela. A magistrat, ki je zaradi tega, ker se mu je očitalo vsako od višje oblasti zaukazano, a potem ponesrečeno podjetje, češ, da bi bil moral on, kot mestna oblast in mestnih razmer bolj vešč, stvar prej bolje premisliti, postal zelo previden, izrekel se je odločno proti odpravi pregraje, češ, da bi bilo to za mostove zelo
*) Mestni arhiv, fasc. 47.
**) Verzeichniss der boi der landesfiirstl. Hauptstadt Laibach aufkund-lich angelegten, durch mich Ludwig v. Radics, Doctorn u. Stadtsyndicum allda gegenvviirtig zusammengetragenen Kapitalien, sammt dem Beisatz, der durch den Magistrat allda pro publico erkauften und zum Theil aus dem Grande erbautcn directe oder indirecte Nutzen abwerfenden Stucke und Giilten.
***) Mestni arhiv, fasc. 264.
nevarno; po Ljubljanici plavajoči les bi jih utegnil zelo poškodovati : Toda abč Gruber je zavrnil mestne očete, rekši, če ni mogel led in niso mogli veliki hlodi šibke pregraje podreti, kaj bi se bilo bati še le mostnim kozam, ki so vendar dobro med seboj zvezane. Pregrajini koli so se tresli pred vsako ledeno ploščo in vendar so se je ubranili, kaj še li mostovi, ki sprejemajo udarce z ozko in ne široko stranjo. Ali se niso dostikrat odtrgali na Bregu čolni, ter se pred mostne koze tako počez vlegli, da jih je bilo treba sesekati? Mostovom se vendar ni ničesa zgodilo. Sicer pak je smešno pri tako pohlevno tekoči vodi bati se kake nesreče. Po odpravi pregraje bo voda le še tem pohlevneje tekla, kajti vsled pregraje se voda napenja in umljivo je samo ob sebi, da teče napeta voda, premagavši oviro, mnogo urneje, ker teče z višjega kraja. Ker se bo napetje vode odpravilo, moralo bi se mesto temveč še zahvaliti, da se mu odstrani pregraja.
Naposled se iznebi Gruber magistrata rekoč: Druzih razlogov nečem navajati. Že iz teh bo spoznal slavni magistrat dovolj svoj neopravičeni strah in da ni potreba mnogo dokazov, zlasti, ko se je stvar razmotrivala več let in od mnogih, ter se naposled od višje oblasti odobrila in izvesti zaukazala.
Da bi se magistratu ne moglo čisto nič očitati, predlagal je, naj se podere tudi pregraja pred frančiškanskim mlinom, ako se že zdi potrebno odpraviti pregrajo pred vodnimi vrati.
Abe Gruber je odgovoril na to zelo energično: Kar pak se tiče odprave pri frančiškanskem samostanu, pomilovati moram magistrat zavoljo njegove majhne skušnje; kajti, če navajam razloge, ne zdi se magistratu potreba, jih tudi uvaževati. Dovolj je, da ima Ljubljanica od Vrhnike pa do Ljubljane 18“ strmeča, od pesknatega grebena pred pregrajo pa do frančiškanov pak 3' = 36". Iz tega sledi, da ni spodnji nasip s zgornim napetjem v nikaki zvezi, in ko bi se ta nasip (pri frančiškanih) tudi odstranil, bi voda pri pesknatem grebenu pred ograjo zavoljo tega ne bila ne za las menj napeta.
Meseca oktobra ali novembra 1. 1776. se je pregraja izruvala in ker je slučajno zid, na katerega je bil naslonjen čevljarski most, jel kazati nekoliko razpok, pripisoval je magistrat to slučaju, da ni v Ljubljanici več pregraje.
Abč Gruber je odgovoril: Če ima slavni magistrat o vodnih stavbah res toliko razuma, videl bi bil že lehko pred nekaterimi leti, da bo slabi odtok vode pri čevljarskem mostu neškarpani in od slabega kamenja brez vezi skup zlepljeni zid, na katerem sloni most, izpodmlel in ga naposled vrgel v vodo. Razpoke so kazale kaj takega že več let. In dasi tudi po izruvani pregraji ni bilo nobene večje povodnji, vendar se je predrznilo reči: izruvana pregraja je uzrok, ko je postal vodni tok vsled tega vendar mnogo pohlevnejši. Poškodovani zid pak se je zopet tako malo-
mamo popravil, da se je kmalu zopet bati kaj jednacega v veliko nevarnost za ljudi, ki se bodo slučajno tam nahajali. To navajam le zato, da se ne bo klicala izruvana pregraja na pomoč, da zakrije slabo popravo omenjenega zida.*)
Od pregraje podajmo se zopet skozi Žabje ulice na Stari trg. Da ne bi nam trebalo vračati se po istem potu, bilo bi prijetneje, iti ob bregu Ljubljanice, toda hiše sezajo tu prav do vode, vrhu tega pak drži ob Ljubljanici pričenši pri Vodnih vratih do zatiškega dvora mestni zid; le tu pa tam napravljene so vanj odprtine, da se more do vode. Od Zatiškega dvora dalje pa zmanjka ozidja ob hišah Starega trga doli do Čevljarskega mostu, kjer se zopet prične ter se vleče v nepretrgani vrsti tja do stolpa na oglu frančiškanskega sartiostana. Prisiljeni smo torej vrniti se na Stari trg po isti poti. Na križišči Plorijanskih ulic in Starega trga
- */*<■'M-'M -
/v'i/	%-- ^‘CiVodnjalc,
bržkone pred sedanjim deželnim sodiščem. Voda je bila napeljana vanj, dokler niso skopali Gruberjevega kanala, z Golovca.**) A že mnogo let poprej ni bilo v ceveh več vode. Vodnjak je bil suh, zato so se pritožili meščanje na Starem trgu ter prosili vode zanj. Magistrat, opominjan od okrožnega urada, izgovoril se je, da mu ni mogoče ti želji ustreči, ker pri kopanji Gruberjevega kanala so se cevi z Golovca prerezale; da bi pak napravil nov vodovod, manjka mu novcev. Da je tu res vode zelo potreba, uveril se je magistrat žalibože o priliki velicih dveh požarov leta 1767. in 1774. in ker je tudi njegova želja, da se v vodnjak napelja voda, zato nasvetuje porabiti v to svrho cevi, ki drže v jezuitski kolegij. Ker se to poslopje ravno kar podira (1. 1776,) in vodnjaka tam več treba ni, prevzela bi se lehko voda brez velicih stroškov ter se napeljala v vodnjak na Starem trgu, ondotnemu občinstvu v korist. In to se je tudi zgodilo.***) '
Vodovode je imela Ljubljana že zelo zgodaj. Že leta 1565. je plačevalo mesto nadzornike cevi (Rohrenmeister) in se pogajalo za nakup 60 mecesnovih cevij. V neki seji istega leta se je naročilo mestnemu sodniku in mestnemu pisarju, naj pregledata vodnjake pod Rožnikom (unter Rosenpach), če je v njih toliko vode, da bi se mogla napeljati na Novi trg. f)
L±u.{. / I S*r	.
*) Magiatratski akti fasc. 22.
**) Tu opozarjam naše jezikoslovce, da se imenuje sedanji Golovec v prejšnih stoletjih, v 16. in 17., vodno lo „Volouz“, nikdar ne Golovec. Le v aktih 18. stoletja naletel sem jedonkrat ali dvakratna izraz: ^Golauez11, večkrat pa na „Volouz“ tudi še v tem stoletji.
**+) Mestni arhiv fasc. 234—243.
f) Gerichtsprotokoll gemainer Stadt Laibach de An. 15C9.
Blizu vodnjaka je 1. 1785. stala na kraji nekdanjega jezuitskega kolegija
Normalka in anatomična dvorana,
v sedanjem redutnem poslopji zidal jo je 1. 1773. abe Gruber*); oba zavoda sta se nahajala vjednem in istem poslopji. Anatomično stolico je imela Ljubljana že 1. 1759.; prej se ne da zaslediti, to leto pak je prosil neki Philippus Jacobus Prezl (tudi Brezi) „Chirurgiae magister", naj se mu od kaže kje prostor za kirurgična predavanja, bodi si v meščanskem špitalu, bodi si kje drugje; na svojem domu ne more predavati, sicer si bo odgnal vse ljudi. Predavati je hotel po trikrat na teden, v ponedeljek, torek in četrtek izvzimši prašnike od 2—3. popoludne. Zlasti babice naj bi bile primorane obiskavati ta pouk, in magistrat naj bi jim zapretil kazen od 1—2 goldinarjev. Dalje je zahteval, naj bi se prisilili k udeleževanju tudi brivski pomagači in učenci.
Kje se je odkazal Prezlu prostor za predavanja, ne vemo, pač pak so se prisilile babice in se prisilili brivski učenci obiskovati ta predavanja; babice so zajemale dotlej svoje znanje samo iz skušnje. Zanje sta bili odločeni po dve uri na teden ob sredah in sobotah od 2—3. popoludne in sicer od oktobra do majnika. Nekatere so se izgovarjale, da so že izpitane, a tudi tem se je ukazalo, da se morajo še jedenkrat k skušnji oglasiti ali pri doktorji Prezlu, ali pak pri Haymanu. Ker ljudstvo šol takrat ni bilo vajeno, obiskovala so se predavanja vedno jako neredno in Prezl je moral marsikaterikrati poklicati magistratovo silo na pomoč. Zlasti brivci so se upirali novi naredbi, kajti kdor je imel le po dva pomagača, moral je poslati po jednega k predavanju, učence pak vse.**) Leta 1785. je bila izročena anatomična dvorana slovečemu prirodoznancu Hacquetu.
Podajmo se od tod dalje po Starem trgu proti Čevljarskem mostu. Javnih poslopij tu ni, izvzimši neko oficirsko hišo, ki je bila last magistratova, zato pak je bilo ob sejmih tu tem živeje, kajti Stari trg je bil trgovski del mesta. Po vsem Starem trgu so imeli razstavljene svoje štante žebljarji, železninarji, usnjarji, jermenarji itd.; že sicer je bilo in je še zdaj na tem trgu ozko, a ta obilica štantov ob sejmčh in tržnih dneh je pot tod skozi skoraj do dobra zaprla. Kdor se tu ni znal varovati, bil je v največji nevarnosti, da ga povozijo. Ko so prihajali vozovi, morali so se pešci umikati in skrivati za štante, sode in razno tu nakopičeno šaro, da so se vozovi odpeljali mimo. Vrhu tega so tod še živino gonili.***) Kdor je imel v tem delu mesta opraviti, moral je iti po jedini ti poti po mestu na odločeni kraj, kajti Šentjakob-
*) Mittheilungen 1848. p. 86.
**) Mestni arhiv fasc. 70—72.
***) ibid. fasc. 48—61.
skega mostu takrat še ni bilo. Ker je imelo mesto do 19. stoletja samo dva mostu in jedno brv pri sv. Petru zunaj mesta, pre-peljavali so čolnarji ljudi na raznih krajih mesta preko Ljubljanice.
Ker se tudi o netržnili dneh na Starem trgu srečuje po največ vozov in se moremo na svojem sprehodu le počasi dalje preriti, ogledamo si mimogrede in v naglici lehko za hišami Starega trga skrito Reber. Na pobočje ljubljanskega gradu je naslonenih precejšno število malih ubogih kočic; njih lastnikom ni treba biti žal, da so tako skrite. Za olepšanje mesta bi ne pripomogle ničesa, kajti večinoma je tu vse od vrha do tal leseno. Kadar jo nastal tu požar, pogorela je po navadi vsa Reber do tal. Ko se je jela konec minulega stoletja poudarjati vedno bolj in bolj varnost mesta, ukazal je (15. maja 1784) gubernij, da se hiše v Rebri ne smejo več z deskami kriti ali strehe ž njimi popravljati, ampak samo z opeko, nove hiše pak so se smele sam6 zidati. Vendar pak se je tudi uvidelo, da so ondotni hišniki preubogi, da bi se ravnali po ti zapovedi; naložilo bi se jim s tem le pretežko breme. Zato se je magistratu ukazalo, naj jim še nadalje dovoljuje kritje z deskami, a pri tem naj bo kar največ previden in si prizadeva, da preidejo hiše v roke premožnejših ljudij, seveda se ne sme delati pri tem sedanjim lastnikom krivica.*)
Reber zapustivši podajmo se zopet na Stari trg, kjer zagledamo že blizu čevljarskega mostu kruharno ondi, kjer se Stari trg najbolj zožuje.
Kruharna
je bila prodajalnica pekovska, morebiti tudi shramba za njihovo žito in moko.
Od tod vodijo okoli ogla ozke in temne ulice do Čevljarskega mostu, temno pak je dela
Tranča,	c?-
neokretno, močno in odurno poslopje, ki sloni ravno pred mostom čez ulice počez obrneno na mogočnem oboku, dve nadstropji visoko. . V nemškem jeziku se je zvala tudi „Comaun“ ali „Neugebau“ ; odkod je dobila to ime, težko je reči, kajti po poročilu mestnega magistrata meseca junija 1. 1787. je stala Tranča že tu, kar jo Ljubljana pomni, ter bila mestna ječarna za največje zločince, ki so se od tod vodili na smrtišče.**) Ob časih, ko je se-zalo mesto le do čevljarskega mostu, bila je Tranča tu dobro spravljena, a konec 18. stoletja bi se za tako ječarno ne bil mogel najti bolj neugoden kraj. Vsled narastanja Ljubljane je postala skoraj središče mesta. Sosedje je niso mogli biti veseli, kajti iz
*) Mestni arhiv fasc. 7.
**) Kathsprotokoll Gemainer Stadt Laibach de Anno 1786.
Ivan Vrhovec: Topografiški opis Ljubljane.	211
Tranče so se glasili v jednomer stoki in kriki jetnikov, nad katerimi so se zvrševale vsak teden prisojene jim kazni. Vrhu tega je šla pod Trančo jedna najbolj obiskovanih ulic. Pod temnim obokom se niso le prerivali ljudje ves dan sem in tja, ampak nahajali so se tu, kolikor je to dopuščal tesni kraj, male kramarske kočice, štiri mestne prodajalnice z raznovrstnim blagom, Ribji trg za morske ribe, za maslo, sadje itd. Tudi Ljubljančani so jeli čutiti, kako nepriličen je ta kraj postal za Trančo*), ter so bili pripravljeni magistratu priskočiti z radovoljnimiv doneski na pomoč. Med drugimi meščani nahajamo tudi barona Žigo Zoisa udeleženega z 85 gld.**) Da se ta ječama odpravi, želeti je bilo tem bolj, ker so je bilo bati, da se vsak čas podre. Leta 1788. se jo izrazila komisija inženijerjev, poslana na pregled, da za TranČo ni niti jeden trenotek porok. Ker pak je bila že delj časa dognana stvar, da se Tranča podre, požurili so se, da se to zgodi kar najhitreje ter razpisali dražbo za mesec april 1. 1788. A dasi je bila Tranča jako nizko cenjmia (zahtevalo so je le ‘20 gld. zanjo; za to ceno bi bilo vse gradivo onega, kdor bi jo kupil), vendar ni bilo prvikrat nobenega kupca k dražbi. Razpisati se je morala drugič in to pot se prodala za 71 gld. 40 kr., sevida jo je moral kupec podreti na svoje stroške.***) Mesto si je nakopalo s tem sicer res obilo stroškov na glavo, kajti zidati je moralo novo ječarno in poiskati za sodnega slugo, ki je dosedaj bival na Tranči, novo stanovanje, a na drugo stran je glede prijetnosti in lepote mnogo pridobilo.
Izpod Tranče stopivši pridemo na
Čevljarski most. // č
Most se je nahajal na tem kraji, odkar stoji Ljubljana ter je starejši kakor Špitalski most, ki je pač stal že v štirnaj-stom stoletji. Po tem mostu so prihajali vladarji avstrijski, Ljubljano obiskujoči, v mesto; glavni tok tujcev z Gorenjskega, Laškega in Nemčije se je vsipal po tem mostu v Ljubljano. Za cesarja Maksimilijana so se nahajale še na mostu in pri mostu mesnice,	ki so	razprostirale jako	neprijeten duh okoli sebe.
Cesar Maksimilijan je ponudil Ljubljančanom odškodnino, ako prestavijo te mesnice na kak drug prostor, kar se je tudi zgodilo, da ne bode	več v	Ljubljano prihajajoča gospoda tako	neprijetno
iznenadena.	Na most so pa postavili	namesto mesnic	kramarske
lope drugo pri drugi po obeh straneh mostu, ki že sicer ni bil širok. Ob sejmeh je nastajala tu grozna gneča, f)1 Mostje bil lesen;
*) Hoff, Gemiilde v. Krain p. 96.
**) Mestni arhiv fasc. 7.
***) ibid. fasc. 47.
f) ibid. fasc. 10.
J- 1° %£J\ 'J	f /	'x<‘: ^ / ' • A
leta 1789. pak je že razpravljal magistrat, da bi se napravil zidan most, kar pak se zaradi velike suše v mestni blngajnici ni moglo zgoditi. *)
Ker smo se namenili obiskati najprej Ljubljano na desnem bregu Ljubljanice, vrnimo se pod Trančo na Veliki trg pravi / „quartier bourgeois“. Vrsta hiš je ostala od Valvasorjevih časov, pak celo do danes ravno ista, le da so bile hiše pač mnogo manjše, zlasti v postranskih ulicah. L. 1535. je ponudil nekdo za neko hišo, „in dem Gassl am plaz“ 300 gld. ter jo tudi za to ceno dobil. V jedni ozkih postranskih ulic se je nahajalo 1. 15G5. jedino poslopje, ki ga lehko prištevamo javnim, vojaška stražama, sicer pak nisem zasledil na Velikem trgu nobenega javnega poslopja, če se namreč ne jemlje ozir na dve ali tri hiše, ki so bile lastnina magistratova. Jedino javno poslopje na Velikem trgu je
Rotovž ali mestna svetovalnica,
ponos meščanov in dika mesta. L. 1484. se je opustil stari rotovž na Starem trgu ter se sezidal na sedanjem prostoru nov. Bodi si pa, da meščanje niso bili ž njim zadovoljni, bodi si, da se je že kmalu začel podirati, skratka, že leta 1547. sklenil je mestni zastop v seji 15. novembra naj se napravi „model“ (načrt) za nov rotovž, prične naj se kamenje lomiti in obsekavati. Naročili so celo že okna za rotovž in se pogajali z nekim loškim kamnosekom. **) Kamenje pak so lomili takoj za rotovžem, kar dokazuje, da je stal rotovž takrat še osamljen. Ker pak so se pričeli bati, da bi utegnila nastati kaka nesreča, ako bi se kopalo predaleč v hrib, zato se je prepovedalo leta 1548. stavbinskemu mojstru Eisnerju še nadalje kamenje lomiti. Magistrat si je pridržal pravico, da sme zase lomiti kamenje ter meščanom prepovedal hoditi tu sem ponje. ***)
Toda bodi si, da je v mestnem zboru razpravljalo o zidanji novega rotovža, bodi si le o večji popravi — leta 1484. sezidano
*) ibid fasc. 7.
**) Gerichtsprotocoll de Anno 1647. „16. nov. 1647. Anheut liaben meine Herrn boschlosscn (tako imenuje zapisnikar mestne očete odbornike, h katerim pak je tudi sam spadal), man solle das modeli zum Rathhause fiirder-lich machen und alsdann die S tein e dazu erfordern und die Sache mit ihnen zu bor at h en, dassdieSteine darzu geschni t-ten und gemacht worden.“ — rAn heut (2. Jiinner 1648) liaben meino Herrn beschlossen, man solle die Stoino zum Ratbhaus bestellen u. sclinei-dan lassen.“ Iz naslednje opazke pak se diV sklepati, da so morebiti le tu pa tam na rotovži kaj popravili: ,Audi liaben meino Herrn beschlossen, man solle die Thuren und Fenster zum Bathhaus andingen, mit dem Stein-metzcn von Lack fertigen. Eodem (die) liaben meine Herrn abermals beschlossen, mit den Steinmetzen von Lack die . . . Stoine zum Fenstorn bestellen nnd nndingen sollen.“
***) Gerichtsprotocoll de Anno 1648.
poslopje stalo je še skoraj dve sto let nespremenjeno. Kdo ga je sezidal ne vemo, znano pak je ime slikarjevo, ki je olepšal zu-najne stene z lepimi fresco-slikami. Neka brošura, ki je izšla
1.	1680. pri Bapt. Mayru, tiskarju Valvasorjeve „Ehre des Her-zogthums Krain“, in koje prepis se nahaja v knjižnici tukajšnjega semenišča, *) popisuje stari rotovž natančneje, kakor Valvasor. Po tem popisu je bil stari rotovž na Velikem trgu 12 korakov dolg, slonel je na dveh debelih stebrih (Postamenten) tor imel 4 okna.
Na „ car nisi “ bilo je videti dvanajst Sembilij, med dvema oknoma „pravica11 v krasni obleki na prestolu sedeča. Na strani je stalo nekoliko svetovalcev. Na obeh straneh so se nahajale podobe, tikajoče se sodstva, n. pr. Salomonova sodba, na drugi strani podoba „Camosteja(?)“, ki veleva krivičnega sodnika odreti, z njegovo kožo prevleči stol, na katerega mora sesti njegov sin ter soditi. Na drugi strani so bile naslikane štiri kreposti; zmernost, razumnost, srčnost in modrost. V mestni dvorani naslikana je bila poslednja sodba in mesto Ljubljana.
Te slike je izgotovil sloveč slikar Antonio Geriči^',.
Imenovana, leta 1680. izšla brošurica, imela je namen, mestni zastop opozoriti, naj se nikar ne prenagli. Nov načrt je bil že to leto zgotovljen in sicer ga je zdelal sloveč holandski kapucin. Neimenovanemu pisatelju imenovane brošurice pak ta načrt že zavoljo tega ni bil po godu, ker je bil napravljen v staronemškem zlogu; njemu je ugajal veliko bolj novi, laški način zidanja, ter je priporočal, naj se rotovž sezida rajši v tem zlogu. Po njegovih mislih bi moral biti impozantno poslopje, vreden stolnega mesta Kranjske, sicer je bolje, da se sploh z delom ne prične in gledati se ne sme na to, če bode trajalo zidanje več let. Novi rotovž naj bi bil umetniški dovršeno poslopje. Od starega rotovža svetoval je pridržati le stara dva kipa, Adama in Evo, vdelana vsak v jeden ogel mestne hišo. Ob Evi je šla govorica, da jo mora poljubiti vsakdo, kdor Ljubljane še videl ni, a pride prvikrat v mesto, r)
Toda ni se sprejel ta načrt, ki ga na drobno opisuje neimeno-• .jri... vani arhitekt, kajti podreti bi se moralo še par hiš, ako bi se hotel sezidati tako velikanski rotovž, kar pak mestno imetje ni dopuščalo. A tudi načrt slovečega kapucina se ni sprejel, ampak zdelal se je nov; sploh pak se je stvar zavlekla do leta 1716. To leto se je rotovž podrl in 1. 1717. in 1718. sezidalo po načrtu stavbinskega mojstra Mačka sedanje poslopje. Če se omenjeni
*) Curia Labaccnsis Urbis Metropolis Dne Carnioliae, das ist eine ausfiihrliche Beschreibung und Auslcgung aller merkwiirdigen Gemahl und sinnreiclion Sinnbilder, welcho in das neu za erbauonde Rathaus der Fiirst-lichen Hauptstadt Laibach kommon sollon. Angogeben und verfasst durch einen treu gesinnten Patrioton cura facultate superiorum Laibach 1680.
J. Bapt. Mayr.
**) Morebiti ve kdo, kara sta prešla ta dva stara kipa; želeti bi bilo, da se poiSčeta in se jima odkaže v našem muzeji dostojen prostor.
e<U *>, n r.,. ,/V t./?/?	" "V 'r U *** > %
Vi	i' •’	j	'■	V	^	1	‘
C	VI-.	C'«	X	■'	-6*«	i\/,'r+r.	/r ff. ■ «	/.	'/•*	<*
»f Hi.-ff/i ♦ /v
s>	/y/-.v	ji	Z*?/1	ti*. < ’ i	;	■
kapucin ni zval Martenuzi, naročila sta se za njim celo še dva načrta, kajti leta 1752. je pobijal magistrat zahteve Robbove, ki je terjal plačilo tudi za načrt vodnjaka pred rotovžem plačilo, tako-le: Der Magistrat hat vor Jahren das Rathhaus ge-baut, der Martinuzi, der Baumeister das Modeli gemacht, dagegen dieses wegen der Schneckenstiogen vervvorfen und durch den alten Mat s« h ek h, Baumeister, ein neuer Abriss und hieriiber das Modeli gemacht worden und demselben dafiir kein kreuzer besonders, wohl aber dem Martinuzi soin Modeli, weil er das Gebiiu nicht gefuhrt mit einem Dutzend Ducaten bezahlt worden ist.“ *)
Bil pak je že prav skrajni čas, da se je stari rotovž podrl, kajti postal je že tako nevaren, da si je marsikdo pomišljal iti vanj. Novo poslopje je stalo 8000 gld., seveda ni všteta v tem vrednost opeke, ki jo je dal magistrat iz opekarne svoje. **)
Novi rotovž se je zdel meščanom jako ponosna zgradba, in magistrat samohvalno marsikaterikrat poudarja njegovo lepoto. Toda do konca minulega stoletja ga je zob časa že precej oglodal. L. 1787. se je jel posedati strop v zgornji dvorani ter žugal, da se udrč. Podprli so ga za silo ter se požurili s popravo. ***) S po-četka je molel v prvem nadstropji iz rotovža lep in velik kamenit balkon, tako zvani „Pranger“ ; kamen sam je, tehtal 50 centov.f) Na tem balkonu so se razglašale in tudi zvrševale manjše in večje kriminalne obsodbe. Vedno pak so se k smrti obsojenim po stari navadi o tržnih dneh prebirale njihove pregrehe in se oddajali obsojenci tu gori rablju. Težki kamen pak se je do leta 1798. že tako razpokal, da se ga je najrajši umikal, ljdor je to vedel. Okrožni urad je ukazal torej, naj sc ta nevarni kamen odpravi, zlasti, ker se je zbirala pod njim o tržnih dneh velika gneča. Mestni zbor je temu na vso moč in pačvpo pravici oporekal, češ, da bo izgubil rotovž s tem pravo lice. Če se stvar že drugače ne more rešiti, naj se nadomesti kamniti balkon vsaj z železnim, ki ne bode stal toliko. A okrožni urad, ki je z magistratom postopal tolikokrat sila brezobzirno, ostal je pri svojem prvem povelji. Ker pak je bil magistrat prepričan, da se bo rotovž s tem zelo pokvaril, obrnil se je do meščanov, zlasti do bogatih trgovcev, za prostovoljne doneske, ti pak niso imeli razuma za magistratov ukus; vsled tega se je moral kamen odpraviti ter je odpravljen do denašnjega dne. ff)
Baš isti čas je ukazal okrožni urad, naj se odstranijo tudi zmaji konec strešnih cevij, češ, da so neukusni, da kaze poslopje in zapeljujejo tudi druge meščane k posnemanju, kar nikakor ni
*) Mestni arhiv; fasc. miscellanea.
**) Verzeichniss doraufkiindlichbei derStadt angelegten Capitalien usw.
***) Mestni arhiv fasc. 7.
f) ibid.
ff) ibid. fasc 2.
hvalo vredno. *) Tudi zvonik na rotovži ni obdržal svoje prvotne oblike, ampak so je predelal, ker se je bilo bati. da se podre. Magistrat je tudi želel, da bi se dale napraviti na rotovži lesene oknice, kar bi dosti pripomoglo k njegovemu olepšanju, zlasti, ker so se že celo vse hiše po mestu ž njimi preskrbele. Poprej so se nahajala v veliki sodni sobi na rotovži pač zagrinjala, da so se ubranjevali mestni očetje solnca in vročine, a ob francoski okupaciji 1. 1795. so se deloma raztrgala, deloma raznesla. Se je pak li magistratu želja izpolnila že takrat ali ne, ne vemo, vsaj ra'uni ne omenjajo teh stroškov. **)
Pri spisu notranjih prostorov rotovških se hočemo naslanjati na popis, ki ga je poslal okrožnemu uradu magistrat sam. „Prvo nadstropje ima na trg samo jedno dvorano, zadaj proti gradu pak jedno samo sobo v Čavljevo dvorišče, (čavljeva hiša je bila zvezana namreč z rotovžem). V ti temni sobi se predstavljajo pred-pustom igrokazi nižje vrste. Zraven je soba, kjer se shaja in zboruje občina (Gemeinde). V drugem nadstropji je tudi le jedna dvorana na trg. kjer se nahaja blagajniški urad (Stadt-cammereramt) in mestna blagajnica, in se shranjujejo mestni računi. Zadaj na dvorišči je par drvarnic za nekatero, pri popravljanji tlaka potrebno orodje. V sosedni hiši je arhiv in regi-stratura. “ ***)
Ravno ta čas, ko se v duhu sprehajamo po Ljubljani pred sto leti, pripravil je okrožni urad mestne očete v veliko zadrego; slabo gospodarstvo je prouzročilo namreč mestu jako veliko dolgov in višja oblast se je morala sama zato pobriniti, da se izkoplje mesto iz njih. Zaukazala je torej prodati vse mestno premično in nepremično imetje, ter je bila pri tem neizprosljiva. Ko bi bilo le mogoče, prodala bi bila celo rotovž, ker pak se to vendar le ni moglo storiti, prizadevala se je rotovške prostore napraviti kar največ plodonosne ter je velela narediti na rotovži prostor za vojaško stražarno. Leta 1565. se je nahajala le ta v jedni postranskih ulic Velikega trga, f) od leta 1750. pri Nemških vratih,ff) že leta 1776. pak se je namerjalo prestaviti jo zopet na Veliki trg, o priliki, ko je cesarica imela priti v Ljubljano. Ker pak so meščani iimdi vojake onih časov tem rajši, čim bolj so bili od njih oddaljeni, skušali so to namero preprečiti, kar se jim je tudi posrečilo, opomnivši okrožni urad, da bi se morala stražama baš o ti priliki na Nemški trg prestaviti, ko bi se že ne nahajala tam, kajti cesarica se je odločila ostati pri grofu Tur-
*) Mestni arhiv fasc. 7.
**) ibid fasc. 2.
***) Mestni arhiv f. 47. f) Gerichtsprotocoll de Anno 1566. ff) Mestni arhiv f. 7.
jaškem. Bolj ugodnega kraja za stražarno torej pač ni. S tem razlogom se je magistrat to pot vojakov res ubranil, *) a leta 1790. je ponovil okrožni urad zahtevo svojo. Tudi sedaj se je upiral magistrat na vse kriplje ter dal višjemu uradu premisliti, kako neugoden je za vojaško stražarno ravno rotovž. S trga pa do nje bi morali iti vojaki trikrat po stopnicah, kar bi bilo zanje, zlasti ko bi se klicali k puškam, zelo neprijetno. Kam pak naj bi naslanjali svoje orožje, ker je toliko in tako velikih stebrov. Videlo bi se, kakor bi fza njimi skrivali svoje puške. **) Tem razlogom si okrožni urad vendar ni mogel zamašiti ušes, odjenjal je od svoje zahteve, ter le magistratu naročil, naj se torej pobrine za kak drug kraj, da se prestavi tja straža. Stvar se je zavlekla še precej let, kajti še le leta 1796. so je posrečilo najti zanjo prostor med gimnazijo in zdanjo Mahrovo hišo, kjer je ostala do naših dnij.
Stopimo iz rotovža ter pojdimo dalje. Takoj pred njim se ovesele naše oči najlepšega umotvora, kar jih ima Ljubljana na javnih krajih. V prvi polovici minulega stoletja je dobila Ljubljana krasen spomenik,
•>	Mestni	vodnjak.
To mojsterskodelo je ustvaril italijanski arhitekt Francesco Robba. Omenili smo že, da je stal pred rotovžem že prej vodnjak z lesenim ali celo morebiti kamenitim koritom, ki pak mestnim očetom ni več ugajal. Namesto, da bi ga popravljali v jednomer, sklenili ^so dati zdelati nov, kamenit in dragocen vodnjak ter se spustili zaradi tega z Robbo v dogovor. Leta 1743. sta sklenila Robba in mestni blagajnik Ranilovič naslednjo pogodbo :
,, Danes sta sklenila gospod Franc Ranilovič, prvi mestni blagajnik (Oberstattkammrer) na jedni, in gospod Francesco Robba, meščanski kamenosek in kipar na drugi strani naslednjo pogodbo s pridržkom, da jo odobri magistrat:
Prvič se zavezuje gospod Robba na ravno istem kraji pred rotovžem, kjer stoji sedaj stari vodnjak, postaviti novega in sicer vodojčm od grobega marmorja, od kakeršnega je narejena krogla za vzgled, tri podobe z njih znamenji v popolni človeški velikosti po 5 čevljev visoke, postamente od genoveškega marmorja, potem tako zvano, brez krogle na vrhu in brez postamenta 20' visoko „gullio“ od rudečega domačega marmorja, vse po predloženem načrtu in določeni meri, s postamentom vred vse 35' visoko in 18' široko, tudi kamenite stopnice in nove ogelne kamene; vse pak se razume, da naj je od trdega kamena, cel6 fundament v zemlji in izbokani vodojem; kroglo nad gulijo po načrtu kakor tudi 3 vodne kanone mora preskrbeti gospod blagajnik sam, Robba pak dati navod.
*) ibid. fasc. 1—3.
Drugič obljubuje imenovani gospod blagajnik dati za novi po načrtu zdelani vodnjak, vrhu starega kakeršen stoji sedaj, gosp. Robbi dve tisoč štiristo gol d. nemške veljave in sicer na račun te izgovorjene svote 2400 gold. pri sklenitvi to pogodbe
proti pobotnici............................................. 600 gold.
drugi obrok	5.	januvarja 1. 1744.	z....................... 450	„
tretji obrok	5.	julija 1. 1744. z............................ 450	„
četrti obrok	5.	januvarja 1. 1745.	z....................... 450	„
in poslednji	obrok po popolnoma končanem delu .	.	450	„
Gospod Robba pak je dolžan v primeri s temi obroki skazati se z dovršenim delom.
Tretjič je dolžan gospod Robba preskrbeti sam na svoje otroške vse za to delo potrebne zidarje, delavce, apno, železo, svinec, vsakovrstne odre, vrvi, skratka vse, kar je potrebno.
Četrtič, zato, da bo gosp. Robba napeljal vodo v vodnjak in postavil vodne cevi, obljubi v magistratovem imenu gospod mestni blagajnik, preskrbeti gospodu Robbi v pripoznanje in plačilo o prihodnjem sv. Jakobu jedno izpraznjenih treh mest v svetu štiriindvajsetih, zato pa bode ta zgotovil prevzeto delo s posebno pridnostjo in o dogovorjenem času.
Nap 6 sle d naj se bode ta pogodba predložila, ne le magistratu v odobrenje, ampak dala, da se bode strogo po nji ravnalo, potrditi sl. deželnemu vicedomstvu.
Vse to zvesto in brez varanja, tudi s poroštvom „Landseha-denbund-a“ za Kranjsko. Od te pogodbe sta se napravila dva jednako se glaseča izvoda in se vsaki stranki dal po jeden.
V Ljubljani 4. julija 1743.
L. S. Franc Jakob Ranilouitsch,
prvi mestni blagajnik.
Francesco Robba,
* scultore et architeto.*)
*) Prvo točko te pogodbe skoro ni mogofi.e natanjko prevesti v slovenščino. Zaradi tega sem se ognil nekaterim prevelikim nevkretnostim, ki so nahajajo v izvirniku. Tu slove ta točka tako-le:
„Erstliclien obliegiert sich ersagter Herr Robba an eben den Ort und Platz vor dem Rathhaus, wo aniezo der alte Brun stohet von Grund aus einen neuen Brun aufzurichten und zwar den Kasten von groben Marmelstein wie difc extradirte Kugi vor das Muster ausweisct die drei in Vollkommener und proportionierter Lebensgrosse von B Schuh hohe bestehende Figuren mit ihren Signis und postamentum von genueser Marmorstein, dan die so nennende von 20 werck Schuech ohne der Kugel in rothen Landt Marmel, alles nach dom errichteten Model und maas in die H5he mit dem postamont zusamben 35 und breite 18 werkh Schuech sambt denen steinernen Staffeln und an Orth derselben stehenden Neyen Ekh Steinner, alles von harten Stein zu verstehen, wie auch das in der erden hirzu erfOrderliche Fnndament und den von harten Stein gewolbten wasser-Kasten zu verfertigen, die ober der gullia nach dem Model sein sollende Kugi und das darzue gehorige Lauberg, wie auch die Drey Wasser Kanonen ist er Herr ober Stadt Camrer selbsten zu ver-schaffen : er Herr Robba aber anzugeben schuldig.“ (Mestni arhiv fasc. misc.)
To pogodbo je odobril in potrdil magistrat 8. julija 1843. Podpisani so nekateri svetovalci notranjega in zunanjega sveta: Jurij Ambrož Kappus, župan, Ivan Krstnik Valusius, mastni sodnik, Franc Gambi, prvi špitalski mojster, Andrej Žiga Fedrer, drugi špitalski mojster, Josip Anton Andtinger, drugi blagajnik, Franc Josip Pilgramb, Franc Karol Tombschitsch pl. Tenau, Adam Friderik Richard, Boštjan Bonaventura pl. Frankhi, Karol Josip Pe-nitsch, Ivan Kroschkonitsch Ivan Zlatoust Sudar, Friderik Weit-tenhiller, Peter Lianni in Makso Anton Serini.
Robba bi bil moral zgotoviti vodnjak tekom dveh let, toda še leto 1749. našlo ga je pri delu. Magistrat ga je v jednomer drezal, naj se požuri in ker je želel, tla se vodnjak kar najhitreje dodala, sklenil je na prošnjo Robbe, plačati mu iz mestne blagajnice sto goldinarjev proti temu,da bode s štirinajstimi delavci do jeseni z delom gotov; teh štirinajst dolavcev bo pla':eval magistrat toliko časa, da bo vodnjak dodelan. Vrhu tega pak naj se povrne Robbi onih 230 gld. 41 kr., ki jih je ta potrošil za vodnjak iz svojega (2. majnika 1749).
Ker se je ladja, obložena z marmorjem, naročenim v Benetkah blizu Trsta potopila, naročil je magistrat marmor celo na svoj račun, ter se skazal Robbi z^lo darežljivega.
Robba je bil sier izvrsten mojster, a slab podjetnik. Vodnjak, katerega se je zavezal zgotoviti za 2400 gld., napravil mu je vsled računa, odobrenega po magistratu, 4826 gld. stroškov. Robba ni samo ničesa zaslužil, ampak vtaknil v delo celo vse svoje imetje; m »gistratu je bilo vsled tega pa samemu v korist, da je podpiral Robba z onima sklepoma, sicer bi se bilo delo še dalje zavleklo.
Naposled je bil vodnjak dodelan in Robba se je obrnil do magistrata s prošnjo za odškodnino, sklicujoč se na vodnjak, češ, da je mojstersko delo ter v čast magistratu in meščanom. Sicer je veljal vodnjak 482C gld., a Robba ga je cenil na 12.000 gld. Magistrat mu je že popreje obljubil, da se bo odškodoval Robba čez pogojeno svoto, zato je opomnil svetovalce danili obljub, zanašajoč se na t'>, da gotovo ne žele, da bi postal Robba na stare dni berač. Pogodbo je sklenil, obtožuje se sam, prav lehkomišeljno o času, ko se mu je godilo bolje. Sicer pak je le-ta že sama po sebi neveljavna, ker je vodnjak za polovico več vreden, kakor se je pogodil zanj. Tudi migistrat je to spoznal ter sklepal že o ti stvari. Zato prosi Robba naj se mu ne povrnejo samo njegovi stroški, ampak se tudi za njegovo delo kaj plača, da ne bode namesto plačila trpel kazen in mu ne bo treba obžalovati, da se je naučil kiparske um“tnosti. Magistrat si pač ne bode hotel nakopati na vest očitanja, da je poginil pri delu, namenjenem v večen spomin, njegov mojster ter postal nesposoben lotiti so še kakega drugega dela. (11. svečana 1752).
Posebna preiskovalna komisija, ki jo je odposlal magistrat iz svoje srede, poročala je, da je vodnjak res več vreden, kakor
se je dotlej Robbi izplačalo, in da je pri tem veliko izgubil, kajti zadolžil se je najmenj za 2000 gld. Ce se mu ne bo na ta ali oni način pomagalo, nesposoben bo prevzeti še kako drugo delo. Le ob visoko cenitev se je spotikala tor iz tega uzrolca ni hotela predlagati magistratu kake svote; vendar pak je menila, naj se Robbi da 1200 gld. odškodnine, v letnih obrokih po 300 gld., da ne bi se zaplel magistrat v kako dolgotrajno in drago pravdo, pri kateri bi utegnil biti obsojon celo v večjo sveto, kakor jo Robba zahteva (13. marcija 1752.)
Toda magistrat ni bil pri volji plačati Robbi, razven že deloma povrnenih stroškov, še kaj več, kajti do takrat je prejel Robba od magistrata že 482(i gld a bil je še vedno na škodi. Robba se je obrnil torej do reprezentacije in kamore, rekoč, da je prejel od magistrata res že 4820 gld., da pak je dodal vrliu tega iz svojega najmenj še 2000 gld. Za svoje delo pak si v ti svoti ni uračunil niti novca; 2000 gld. je potrosil za kiparske pomočnike; on, mojster pa za svoje devetletno delo ni dobil nič druzega, nego zahvalo. Obrnil se je že večkrat do magistrata, naj mu povrne tudi še onih 2000 gld., ki jih je potrošil za kiparske pomočnike, a magistrat neče o tem ničesa vedeti. Svojega devetletnega dela ne zahteva imeti popolnoma, ampak le polovico poplačanega, torej le za štiri leta in pol, ter računi delo svoje le po 1 gld. 25 kr. na dan, torej ravno toliko, kolikor je plačeval svojim pomočnikom, dasi tudi je delal tri leta nepretrgoma po leti in po zimi, v mrazu in vročini, kakor ga je vsakdo lehko videl. Najmenj tri leta pak je r.ibil za pripravljanje in obdelovanje tvarin«. Za potovanja, na katera je moral v ti stvari hoditi, tudi ne računi ničesa, vkljub temu ima pravico za svoje 4 ’/-i letno d'4o po le 1 gld. 25 kr. na dan zahtevati 183G gld., dasi tudi bi se zanj kot umetnika spodobila svota večja kot 3000 gld.
Višja oblast naj bi torej magistratu ukazala vodnjak po nepristranskih možeh ceniti, da se bode pokazalo, kako opravičena je zahteva 1836 goldinarjev (13. aprila 1752.)
Toda reprezentacija in kamora je vrnila Robbi prošnjo z odlokom: „Der Supplicant wirdet mit seinem Petito an die Geli <"> rde angewiesen.“
Vsled tega se je obrnil Robba še jedenkrat do magistrata ter predlagal, naj se skliče o njegovi zadevi razsodništvb, čegar izreku naj bi se obe stranki brez ugovora podklonili.
Boječ se drage pravde je privolil magistrat v Robbnv predlog ter velel Robbi poiskati si dva razsodnika. Mojster jo imel zlasti med plemstvom mnogo prijateljev; zato je naprosil Franca Karola grofa Hohenwartha in gosp. pl. Stemberga. Mimogrede naj se tu opomni, da se je umetnost, v Ljubljani jako čislala in gojila, bolj ko v poznejših in denašnjih dneh. Neki sovremenik Robbov, slikar, pridobil si je v Ljubljani 20.000 gld. imetja; pred kratkim
150 gld.	
100	r>
500	n
110	D
11	»
15	n
12	D
75	n
časom pak je v naših dneh genijalen slikar umrl v glavnem našem mestu skoraj od lakote!
Za svoja sodnika je naprosil magistrat barona Karola Valvasorja in Antona Nepomuka Tauffrerja. Le-ti razsodniki so se sešli 8. avgusta 1. 1752. Med tem časom pak je Robba s svojimi zahtevami zopet poskočil za 973 gld. ter zahteval sedaj 2809 gld. Sodniki so se zato razšli, ne da bi se bilo kaj dognalo, in magistrat je od Robbe zahteval, naj utemelji svojo novo zahtevo 973 gld., kar je Robba tudi storil ter si uračunil
1. za načrt.................................................
2. za trojno popotovanje v Benetke, kjer si je naročil
marmor.........................................
3. za razširjavo vodnjakovega stojala ....
4. za tri plošče.........................................
5. za popravo razpočenega kamena ....
6. per il Cupolino e Balla...............................
7. per lastra d’ intrare (stopnice	k vodnjaku)
8. per andare in bosco (za hojo	v gozd) .
‘	973	gld.
A magistrat je pobijal vseh teh osem svot ter mojstra prvič opomnil, da si mora vsak stavbarski mojster, ki hoče dognati kako večje, zlasti za javnost namenjeno delo, napraviti načrt, da se lehko vsak sam prepriča, kakšno bo; zato pak pač ne sme zahtevati nagrade. Ko je	magistrat pred	leti	(1.	1717.	in
1718) zidal rotovž, naročil je pri	nekem Martenuziji	načrt,	a ker
se ta ni odobril, pozval se je drug mojster Maček in se temu tudi zidanje rotovža oddalo. Za načrt ni dobil Maček nikake odškodnine, pač pak je dobil Martenuzi dvanajst cekinov, ker se načrt njegov ni sprejel. Ravno tako jev ravnal magistrat pri drugih podjetjih, ko je zidal n. pr. veliko Šempetersko vojašnico, malo vojašnico na Žabjaku, oficirsko hišo na Poljanah, na Starem trgu, gostilno pri „divjem moži“ itd. Za vsako teh zidanj napravil se je načrt, a nagrade ni plačal zanj magistrat nikake. če je sin-dicus Radič Robbi v tem oziru kaj obljubil, vedeti bi bil moral, da je veljalo to le za ta slučaj, če se načrt ne sprejme.
Drugič je magistrat res naročil Robbi skrbeti za marmor, a iz tega ne sledi, da bi moral te stroške povrniti, kajti Robba bi ga bil naročil lehko tudi pismeno.v Ko je zdeloval Robba ona dva angelja pri stranskem oltarji v Šenklavški cerkvi, se mu za naročilo marmorja tudi ni nič plačalo.
Tretjič. Ob odškodnini za razširjenje stojala vodnjakovega v pogodbi ni niti besedice najti, natančno pak je v nji določana širjava in globočina vodnjakova.
četrtič. Robba je obdelal tri plošče, na katerih naj bi se nahajala letna številka, a ker bi imela na njih stati težka pira-
mida, zbal se je magistrat, da bi utegnila biti pretežka, da bi je plošče ne mogle nositi in da bi se piramida kdaj prevrnila. Da se temu ogne, naročil je magistrat na svoje stroške jeden sam velik kamen, na katerem stoji sedaj piramida. Imenovane plošče je Bobba torej po nepotrebnem obdelal, zato je zahteval zanje 110 gld. odškodnine, a magistrat ga je zavrnil, češ, da si je z nakupom novega kamena napravil stroške, Robbi v korist.
Petič. Da se je jeden kamen razpočil in ga je Robba moral popraviti, je njegova krivda, zakaj pak ga ni bolje shranil, kajti bila je to njegova in ne magistratova skrb.
Šestič. Za kroglo ne more Robba nieesa zahtevati, ker je v pogodbi izrecno omenjena.
Sedmič. Ravno to velja o stopnicah k	vodnjaku, ki	so
del njegov in je v pogodbi rečeno, da mora Robba	vse	na svoje
stroške preskrbeti, kar je pri vodnjaku potreba.
Osmič. Za to, da je hodil v gozd po potrebni les, ne more ničesa zahtevati, ker je dolžnost vsacega stavbarja delati vse za njegovo delo potrebne korake. „Vprašati hočemo g. Robbo“, dejal je magistrat, „koliko stokrat se je podal v uršulinsko ali avgu-štinsko *) cerkev, ko je delal tam velika dva oltarja. Za ta pota j ni dobil niti novca odškodnine."	I
A tudi ko bi bile vse te zahteve utemeljene, povrnile so se mu že zdavna, kajti, ko se je ladja z marmorjem potopila, naročil si je magistrat novega kamena za .	.	352 gld. 45 kr.
Ker je Robba tožil, da se je marmor podražil,
izplačal mu je prvi blagajnik	22 cekinov .	97	„	6	„
Ako bi se cenilo vse blago, ki ga je dal magistrat Robbi iz proste volje, znašala bi ta svota več ko 1000 gld a magistrat računi za apno, kamenje, žeblje, železne vezi, deske,
stebre itd. le polovico............................. 524	„	—	„
973	gld.	51	kr.
Iz vsega tega sledi, da se je Robbi vse to, kar sedaj zahteva, že davno povrnilo.
Dne 22. avgusta 1752. so se sešli razsojevalci v drugič, ter so razsodili, da se Robbi plača razven tega, kar je že doslej dobil, v treh četrtletnih obrokih še 1848 gld. 20 kr., da pak je s tem Robba jedenkrat za vselej odpravljen.
Ker sta se magistrat in Robba zavezala z razsodbo sodnikov se zadovoljiti, ostalo je tudi pri tem. Stroški za vodnjak znašali so po tem takem v vsem 60.74 gld. 20 kr. *)
Ozrši se še jeden pot na lepi vodnjak, poglejmo si mimo leta 1536. sezidano in 1. 1778. nekoliko predelane škofovske palače,
*) Mestni arhiv fasc. Miscellanea.
'	‘	'	•	A A
Ivan Vrhovec: Topografiški opis Ljubljane.
' • - -	-‘v
^ fA'J " 'Cerkev sv. Nikolaja,
kamor je leta 1780. dal napraviti škof Herberstein mostovž iz ‘škofije.*) Že v sedmem stoletji se je nahajala tu neki cerkvica, katero so pozneje večkrat razrušili, povečali in z nova sezidali. Vendar se zove še leta 1462. o priliki, ko se je ustanovilo ljubljansko škofijstvo, le kapelica. Bila je sicer poddtuž-nica Sempeterske cerkve, vendar se da že leta 1283. dokazati pri nji vikar. Pogorela je večkrat, n. pr. I. 1361. in 1386.; 1. 1469. pak so jo Turki razsuli. Ko je postala stoli ja ljubljanskega ško-fijstva, umaknili so se v njeni bližini bivajoči ribiči preko Ljubljanice v Šempetersko predmestje, da so naredili prostor za nove hiše gospodov kanonikov. L. 1469. od Turkov razsuto cerkev so znova sezidali; do 1. 1512. je stanoval škof neki v zasebni hiši, kajti še le tega leta je dal napraviti škof Krištof iz Ravbarjeve ustanove škofijo, ki pak je bila pač premajhna, zato se je povečala in znova sezidala (1. 1536.) ter sta se k Ravbarjevi ustanovi prikupdi še dve hiši. Konec 17. stoletja je jela cerkev zopet t.ajco razpadati, da so jo morali 1 1701. do tal podreti in 1. 1702—
; 1703. novo zidati. L. 1705. jo je okrasil sloveči Quaglia s slikami in ko se je dodelal 1. 1706. drugi stolp, v kterega se je obesil po baronu Codelliji ustanovljeni 64 centov težki zvon, blagoslovila se je 1. 1707. Kuplo pak so dozidali še le 1. 1841.**) semenišče pa se jo pričelo zidati v početku 18. stoletja.
Takoj tik Šenklavške cerkve stala sta
Frančiškanski samustan in cerkev Matere božje,
in sicer je bila sedanja gimnazija samostan, cerkvica Matere božje pak je stala ne sedanjem Valvasorjevem trgu, prizidana k samostanu na onem kraji, kjer se nahajata sedaj velika kostanja. Na tem kraji je stala cerkvica sv. Filipa že od 1. 1073.. ustanovljena po bogatem ljubljanskem trgovci Petru Baldavizu. Tekom^et pa jo razpala in leta 1403. so uložili kamen za novo cerkev Jezusovega vnebohoda, ki se je 1412. leta dozidala ter se dala oo. frančiškanom, kojili pobožnost, strogost in disciplina pak Ljubljančane ni zadovoljevala. Ker so se tudi dohodki vedno bolj krčili in v samostanu časih ni živelo več ko po štirje ali pa po pet redovnikov, obrnil se je tedanji deželni glavar Viljem Turjaški do cesarja ter prosil, naj se samostan prepusti frančiškanom de observantia. Ker je cesar v to privolil, dal jo Turjaški cerkev in samostan na svoje stroške popraviti. Ko se je pak v drugi polovici 16. stoletja jelo širiti luteranstvo po Ljubljani bolj in bolj in so usahnili viri, po katerih so tekli frančiškanom dohodki ker niso hoteli protestantje več deliti milodarov, praznil se je samostan tako zelo, da
*) Mittheil. 1848. p. 85.
**) Valvasor, Ehre des Hcrzogthums Krain. Catalagus diocesis Lab., in ,Mittheil .“ v. J. 1848. p. 8B.
fj	«/*.	^	f	/6ff\f*+ / A ...	'•'V>	«*»v«	^-e«
Ivan Vrhovec: Topografiški opis Ljubljane.	228
je bilo leta 1596., komaj par bratov v njem, zato se je odda samostan ravno lo leto v Ljubljano poklicanim jezuitom, ki pak niso ostiili dolgo tu, ampak se preselili v cesarsko bolnico pri sv. Jakobu; bolnica pa se je prestavila v frančiškanski samostan. Ko je Ljubljana postala zopet katoliška, preselili so se v samostan zopet frančiškani*) ter ostali v njem do 1. 1785., ko so jih namreč prestavili v sedanji frančiškanski samostan.**) L. 1788. se je predelal samostan v šolsko poslopje, ki pak je bilo zaradi visocega mestnega zidovja, ovirajočega pritok zdravega zraka, zelo nezdravo; vsaj Linhart, sloveči kranjski zgodovinar in tedanji šolski nadzornik, opisuje ga tako. Ljubljanico za šolo imenuje bolj močvirju ko vodi podobno. ***)
K samostanu prizidana so bila skoraj najmočnejša mestna vrata, tako zvana	/
Frančiškanska vrata.
Od poljanske strani pogledana, bila so podobna majhni trdnjavi s prekopom, stolpi in dvojnim zidom na kraji sedanje Mahrove hiše. Vrata in k njim pripadajoče utrditve so sezale od glavne stražarne pak skoraj do sedanje gostilne „pri zvezdi." Vse zidovje pri teh vratih je bilo narejeno od rezanega kamena. Tudi jeden stolpov in sicer bliže mesta stoječi je bil spodaj od rezanega kamena; vrata so bila dve nadstropji visoka ter so imela lo majhna okna; med njimi je stal v prvem nadstropji železen, oborožen mož s sulico, f) Na dvojnem zidu, držečem od teh vrat proti vodi, med Mahrovo hišo in gimnazijo, stali so še v početku 18. stoletja mestni topi. Ker pak se je pozneje spoznalo, da so čisto nepotrebni, odpravili so jih in tisti prostor porabili za konjski hlev in podstrešje za voze. ff) Ne daleč od tam, toda že zunaj mesta, je stal kip Kristovega krvavega potu; o postu je prihajalo semkaj mnogo romarjev; ker pak je cesar Josip II. romanje prepovedal, moral se je ta kip odstraniti, fff)
Pod mestnim .zidom se je nahajal globok jarek, preko katerega pak v mesto ni držal, kakor pri druzih vratih samo jeden, ampak dva mosta. Ta jarek ni bila mestna lastnina, kar se da posneti iz dogovarjanja mestnega magistrata z neko gospd Hue-benfeldt 1. 1790. Magistrat je iskal namreč prostora za novo kriminalno poslopje ; najugodnejši se mu je zdel zato mestni jarek pri nekdanjih, a takrat že podrtih frančiškanskih vratih. Gospa Huebenfeldtova je hotela jarek, ki je bil torej njena lastnina, prepustiti le proti odškodnini 350 gld , kar pak se je zdelo magi-
•) Valvasor, XI.
**) Catalogus diiic. lab.
***) Mestni arhiv fasc. 2. t) Hoff., Gemiilde v. Krain I. p. 96. ff) Mestni arhiv fasc. 2. fft) Mestni arhiv fasc 47.
stratu preveč, kajti v jarku je raslo le sadno drevje, ki so je cenili strokovnjaki na 62 gld. Temu nasproti pak je navajal magistrat gospe Huebenfeldtovi koristi za njeno blizu mestnega zidovja ležeče imetje, ko se bo mestni jarek zasul, mesto zvezalo s Poljanami in se v tem kraji napravile”! šole, zaradi česar bodo tudi stanovanja poskočila. *) Kak vspeh je imelo magistratovo pogajanje, ne vemo.
Frančiškanska vrata, stolpi in zidovje je postalo do leta 1785. tako slabo, da se ni nihče več upal po vrteli blizu mestnega zidovja delati. Opomni naj se, da so sezali vrtovi v mestnem jarku od mestne strani prav do zidu in da je bil sedanji cesar Josipov trg skupina vrtov in njiv **) Frančiškanska vrata so postala tako nevarna, da celo vojaki, kojim se pač ne more očitati bojazljivost, niso hoteli več skozi vrata hoditi. Imeli so namreč na Poljanah oficirsko hišo; Šempeterska vojašnica, nekdaj le pritlična, je bila takrat že tudi za jedno nadstropje povišana.***) Dne 12. aprila 1785. je dobil magistrat povelje podreti to nevarno zidovje. Dasi tudi je le-ta v svojem odgovoru poudarjal in uvaževal korist, ki jo dobi mesto, ako odstrani zidovja, v zdravstvenem in estetiškem oziru, moral se je vendar izreči proti podrtju ter ostati pri tem toliko časa, da si poišče kak kraj za mestne konje, ki mu jih je bilo pri mestnih opravilih neizogibno potreba. Toda okrožni urad se ni dosti brigal za magistratove ugovore ter ponovil 1. 1787. svoj ukaz. Deloma so ovirali tudi frančiškani odstranjenje mestnega zidovja, sklicuje se na neko pismo, s katerim jim je podaril leta 1701. cesar jeden del mestnega zidu, ki ga je magistrat menil na dražbi prodati. Le iz posebnega spoštovanja do magistrata niso hoteli, dejali so frančiškani, dotlej oglasiti se s svojo pravico, sedaj pak so prisiljeni k temu, ker jim hoče magistrat prodati njihovo imetje. A mestni očetje so pobijali njihovo zahtevo, češ, da ne verjamejo, da bi imeli frančiškani do magistrata toliko čeznaravnega spoštovanja, da bi celih sedemdeset let molčali. A ker so še to leto frančiškane- prestavili v sedanjo cerkev, odpala je ta ovira, f)
Naposled se je razpisala dražba. Z ozirom na to, da bo podrtje Frančiškanskih vrat k olepšanju mesta mnogo pripomoglo, ponudil je magistrat podjetniku mestne jetnike pri podiranji v porabo proti plačilu 3 krajcarjev za dan in osebo. — Magistratu je bilo ležeče na tem, da se neokretna trdnjava odstrani prej ko prej, kajti Ljubljana bi dobila s tem jeden najlepših prostorov, sedanji cesar Josipov trg v zvezi z Valvasorjevim. Tu sem je nameraval magistrat že delj časa prestaviti
*) Mestni arhiv fasc. 47.
**) ibid. fasc. 2.
***) f) ibid. fasc. 47.
Kramarske lope in mesnice,
ki so bile dotlej za škofijo. Magistrat je čutil dobro, da je ta kraj zelo neugoden zanje, in trgovci so ostajali res le mrmrajoči in prisiljeni tam. Zaradi tesnobe in obilih, tu nakopičenih lop, kjer se ni . prodajalo samo ob sejmeh, ampak največ vse leto, bil je ta kraj glede požara sila nevaren. Lope so bile na prav majhen prostorček skup stisnene, le na jedni strani je p6-ljala ozka ulica mimo šenklavške cerkve do njih; leseno je bilo tu vse od tal pa do strehe, a do vode se ni moglo nikjer; naj bi bilo začelo tu goreti, kakor bi trenil, bila bi škofija, semenišče, meščanski špital in mesnice v ognji. *) Na tem malem prostoru se je nahajalo G6 navadpih in 16 kramarskih lop; vrhu tega je bilo spravljenih tu 75 štantov, ki so se ob sejmeh postavljali na različnih krajih mesta; vrhu tega pak še obilo mesnic. Že 1 1747. je želel okrožni urad, naj bi se prestavile na kak priličnejši kraj, a magistratu je bilo takrat to nemogoče. Nemogoče mu je bilo tudi pozneje; ko je prišel nadškof Mihajl de Brigido v Ljubljano, poskusil je takoj znebiti se te nevarne soseščine ter ponudil magistratu 400 gld. odškodnine, če prestavi lope. Ker pak bi bilo prestavljenje po magistratovem proračunu stalo 3273 gld., morala 'se je stvar popustiti, dokler se ni razširila Ljubljana na tem njenem najnevarnejšem kraji ter si 1. 1789. in 1790. pridobila sedanji cesar Josipov in Valvasorjev trg. Še le sedaj so se mogle lope prestaviti na trg pred licealnim poslopjem. **)
Ta ozki prostor za škofijo mejil je na jedilo stran
Meščanski špital,
dobrodelen zavod, ki je postal tekom stoletij velika skupina hiš. Ta špital, ki je bil bolnica, pobožna hiša za onemogle in najdenica ob jednem, ustanovila je leta 1345. ogerska kraljica Elizabeta, hči poljskega kralja Vladislava I. in soproga kralja Karola Roberta Anžovina, potujoča skozi Ljubljano v Neapolj. Sezidati je dala kapelico, ki pak je pogorela že leta 1386. Od tega časa pa do leta 15G4. so listi špitalske zgodovine prazni. To leto je razsajala grozna kuga v Ljubljani; večina prebivalcev se je umaknila iz Ljubljane; to ugodno priliko so porabili luteranski plemiči in meščani, osvojili si to cerkvico ter opravljali v nji službo božjo in pridigovali nemški in slovenski, kar je bilo sicer že tudi prej tu navadno.***) To je bila ista kapelica, v kateri je pahnil škof Tomaž Kren luteranskega kaplana z lece.
Vsled obilih milih darov v blagu in gotovini, ustanovljenih maš, beneficijev itd. postal je meščanski spital jedna najbogatejših ustanov. S početka mala hiša postal je tekom stoletij velikan-
*) **) Mestni magistrat fasc. 47.
***) Gerichtsprotoc. 1647.
sko poslopje. Zadnja hišica se je prikupila k špitalu leta 1757. za 4000 gld. iz tega, kar se je pri ustanovi prihranilo. Cesarica Marija Terezija pak je ukazala 1. 1771 vse špitalsko imetje, iz-vzimši poslopja in ustanovljene desetine prodati; skupilo se je 51.250 gld. ; od teli se jih je 44.100 naložilo plodonosno deloma pri deželnem glavarstva, deloma pri zasebnikih, s 7150 gld. pak so se plačali dolgovi.
Leta 1773. so se jele hiše popravljati in razširjevati in pre-zidavati v jedno poslopje, ker dotedaj niso bile še med seboj zvezane v celoto. Te hiše in hišice so bile tako zvane „Patide-kenhauser“ (Pachtgedinghauser); zavoljo hrabrosti, s katero so odbili Ljuhljančanje leta 1442. oblego celjskega grofa od Ljubljane, podelil je cesar Friderik tedanjim meščanom zanje in njihove potomce oproščenje vseh hišnih davkov, le v znamenje pod-ložnosti se je moralo od tacih hiš plačevati po jeden krajcar na leto davka, ki se je do leta 1580. plačeval o polunoči 30. septembra. Meščani so prihajali na rotovž v slovesnem sprevodu. *) Prezidavanje spitala je stalo skoraj 20.000 gld. (19.479 gld. 13 kr.); tudi cesarica je pripomogla z 2000 gld. iz svojega.**) Omenilo se je že, da je bila v špitalu bolnica, hiša v katero so se sprejemali onemogli ali obubožani meščani, ki si niso mogli več kruha služiti, vdove in sirote, in najdenci, za katere je plačeval spital dojke. ***)
Ko so prišli v drugi polovici minulega stoletja usmiljeni bratje v Ljubljano in se jim je odkazal samostan diskalceatov, ločili so razne v meščanskem špitalu zahajajoče se zavode. Tu je ostalo le sirotišče in hiša za uboge, bolnica in blaznica pak sta se izročili usmiljenim bratom. Le najdenci so se, dokler se ni napravila porodnica, sprejemali še v spital in se dajali dojiti najetim dojkam toliko časa, da so se mogli oddati na deželo. V špitalu ostali ubogi so se preskrbovali z obleko in hrano; ko pak se je ustanovil fond za uboge, napravila se je v špitalu 1, 1789. porodnica, ubogi pak so morali spital zapustiti. Kot odškodnino so dobivali po 7 krajcarjev na dan, s katerimi naj bi si bili preskrbovali hrano in stanovanje, f)
Sicer se menim ozirati v tem članku na topografijo Ljubljane le do francoske okupacije, vendar pak hočem tu dostaviti, da se je razpustil leta 1811. konvent usmiljenih bratov; zaradi ugodne leže je bil špital za trgovska podjetja veliko vreden, zato
*) **) Klun Dipl. Carn p. 14 & IB.
***) Gerichtsprotocoll do Anno 1693: „Anheut ist dio Verordnung be-sclielien, dass man wegen des Khindts, so ctwo von der Muetter auf der Gassen fur geworfen worden, mit einem Weib, das selbo zu sich nemben und underholten vvello, wie man kann und mag, handlen sollo“. (Seja 12. novembra.)
f) Lippich, Topograpbio der Stadt. Laibach p. 268.
se je izpremenil spital v popolnoma zasebno hišo, s tem pak se tudi povišalo število ustanov za uboge. *)
To veliko poslopje se je tiščalo Špitalskih vrat.
Špitalska vrata
konec Špitalskih ulic pred mostom so bila dve nadstropji visoka in višja ko spital. Ulice so zapirala popolnoma ter se naslanjala na jedno stran na špital, na drugo na hišo meščana Dežmana. Že sicer močnim vratom prizidan je bil v obrambo štirioglat stolp. Nad vrati je stanoval vratar in nekoliko ubogih, za katere v špitalu ni bilo prostora. **) Morebiti so bila vrata v zvezi s špitalom. Vhod v špitalske ulice pak je bil zelo ozek, dve nadstropji visoki stolp je molel čez vse hiše Špitalskih ulic, ki so bile	že sicer	ozke in	zavoljo tega tudi jako temne.	Na
Špitalska	vrata	so	se nabijali	različni magistratovi razglasi.
Neokretni	stolp	so	odstranili že	leta 178G. sicer bi se jim	bil
podrl sam,	kajti	zid	je bil tu	pa	tam že tako zelo razpokan,	da
se je v nekatere razpoke porinila leliko vsa pest. Najbližjega soseda Dežmana je podrtje špitalskih vrat jako hudo zadelo. Magistrat, ki je želel Špitalske ulice kar največ razširiti in jih narediti svetlejše, našel je v arhivu neko listino iz leta IG 10., vsled katere se je tedanji lastnik vrat tiščeče se hiše Berlin zavezal zase in za svoje naslednike, da bo podrl hišo svojo, kadar bo magistrat to zahteval. Dežman je bil njegov naslednik. Po dolgotrajnih razpravah se je dognalo med magistratom in Dežmanom, da mora le-ta polovico svoje hiše podreti proti mali odškodnini, zlasti zato, ker so ob jednem nameravali napraviti vozno cesto ob Ljubljanici na sedanjem Francovem nasipu. ***)
Z odstranjenjem stolpa in vrat so pridobile Špitalske ulice jako mnogo, kajti prej so bile vedno mokre, blatne in temne, ker ni mogla vanje niti svetloba niti zrak. Vrhu tega so se nahajale v njih, vkljub njih ožini ob hišah na levi in desni kramarske lope; čuditi se je, kako so mogli vozovi skozi. Po teh lopah so prodajali platnarji, pasarji, iglarji, vrvarji, jermenarji itd. Tlak popravljati so mogli le po noči. f)
Ker za mestnim zidom iz Špitalskih ulic ob Ljubljanici ni prostora za naš sprehod, podajmo se po velikem trgu pod Trančo in preko Čevljarskega mostu na
Novi trg,
tako se je namreč zvala vsa onkraj Ljubljanice ležeča Ljubljana. Tu na Čevljarskem mostu si leliko privoščimo malo duška in svojim nogam počitka, ako nas je hoja po mestu utrudila, kajti
*) Klun Dipl. Carn. p. IG.
**) Mestni arhiv fasc. 47.
***) Mestni arhiv fasc. 47. t) ibid fasc. 103—107.
v mali lopi tik mostu si naročimo leliko stolonoše (Sessel-triiger); za sedem krajcarjev si privoščimo to veselje, ako mesta ne zapustimo; če pak jim rečemo nesti nas iz mesta v predmestja, dodati je ti svoti še pet krajcarjev. Da nas stolonoše ne bodo osleparili in terjali više pristojbine, kakor jim pripada, tega obvarovala nas bo magistratovo strogost. Kočije so bile o Valvasorjevem času tako nenavadna stvar, da se mu je zdelo vredno omeniti te čudne prikazni, rekši, da so pričeli nekateri bogatini prevažati se po mestu v kočijah. A taka vožnja po mestu je bila pač bolj pokori, ko veselju podobna; še le zunaj mesta je bil tlak vožnji za zabavo ugoden. Ljubljančani so si pomagali s stolonošami, toda na to misel so prišli še-le leta 1735., kako pak se je dal razvajeni meščan poprej transportovati z jed-nega kraja na drug, ne vemo ; morebiti pak se razvajenih v mestu nahajalo ni. Zavodu stolonoš je bila le kratka vrsta let odmerjena; v 18. stoletji so se pričeli in tudi jenjali; proti koncu stoletja so jim požrli „fiakarji“ kruh izpred zob.*) Zadnji trije stolonoše so popustili ta posel 1. 17‘J'J.
čevljarskiv most zapustivši se ozrimo mimogrede v temne in starodavne Zidovske ulice, ki so bile tolikokrat prizorišče krvavih pretepov med kristjani in Židi. Ker so na svojem konci z visokim mestnim zidom zagrajene, podajmo se po Zidovski stezi v Gosposke ulice, ki so na oglu sedanjega deželnega dvorca (Burg) pregrajene z velikimi mestnimi vrati, ki so se zvala
Vicedomska vrata,
po vicedomskem poslopji (ki je sedaj deželni dvorec,) kojega so se tiščala. Tudi ta vrata so bila višja, ko najvišja poslopja v bližinji, ob jednem pa tako ozka, da so težki vozovi med njimi obtičali, ker se je naloženo blago uprlo v zidovje. Pre-ostajalo ni druzega kakor blago razložiti. Vsled tega pak je bil prehod za pešce časih zaprt po več ur. Tudi pri teh vratih se ni pogrešalo močnih trdnjav in stolpov, od katerih je držal mestni zid po sedanjem dvornem trgu doli k Ljubljanici, končujoč se z mogočnim stolpom. Ker je bil ta zid ravno tako visok, kakor vrata, bile so vse ulice in hiše v bližini jako temne. Od zunaj pogledana so napravljala vicedomska vrata s svojimi ponosnimi stolpi prijeten vtis, okrašena so bila z marmornatimi stebri in vrhu vrat je stal v črni dolbini od belega kamena izrezan kip cesarja Karola VI., ki se nahaja sedaj pred mestno dvorano na rotovži v prvem nadstropji. **)
V vicedomskem stolpu sta bili dve ječi, jedna pri tleh pod stanovanjem vratarjevim, druga v prvem nadstropji za poštene
*) ibid. fasc. 7. Ta izraz se nahaja v aktih. Poznoje so se zvali Lohn-kutscher.
**) Hoff, Oemiildc I. 94.
meščane, ki so se pregrešili le v malih rečeh, ter se zavoljo tega niso mogle smatrati „malefičnimi osebami.“*) Po poročilu mestnega ranocelnika iz leta 1785. se je prišlo do ječe po trideset stopnicah, do katerih pak ni mogel niti zrak niti svetloba. Ječa je bila le toliko visoka, da se je mogel človek skloniti, okna le poldrugi čevelj visoka in 6 palcev široka; na notranjo stran so se pač malo razširila, toda ravno zavoljo tega je poti.sk.il izprijeni ječarični zrak zunanjega nazaj, zaradi česar je bilo tako zaduhlo v ječi, da se je moglo komaj sopsti. Ko je ranocelnik ječo pregledoval, nahajali so se v nji le 4 obsojenci, a še za te je bil prostor premajhen; kadar so polegli, sezale so noge jednega izmed njih na stopnice. Na peč tudi po zimi o najhujšem mrazu niso mogli misliti, vsled tega je bila ta sicer le za preiskavanje namenjena ječa huda kaznilnica. Kdor se je moral delj časa tu zadrževati, bil je bolj mrliču ko živemu človeku podoben. **)
Dne 3. junija 1. 1791. se je ukazalo ta vrata podreti ter lepe Gosposke ulice odpreti ; pri tem pak se je magistratu zlasti zabi-čilo zahtev lepote ne iz nemar pustiti, ampak poslopja, kojih se je podrto zidovje tiščalo, ometati in očediti. Kako močno so bila Vicedomska vrata utrjena in kako velik je bil stolp vicedomski, posname se deloma že iz tega, da se je dobilo iz njegove leta in leta zanemarjene strehe še 11.400 komadov rablji ve strešne opeke, iz stolpa pak 82° rezanega kamena.***)
Tik vicedomskih vrat je stalo
Vicedomsko poslopje,
v katerem se je nahajal do leta 1747. vicedomski urad, vrhovna oblast za vse kameralne dohodke in pristojbine in višja instanca za vse, trga in mesta na Kranjskem tikajoče se stvari. Leta 13G1. se je nahajalo poslopje za vicedomski urad blizu šen-klavske cerkve, leta 1511. pak že na tem kraji ter se je razsulo o priliki groznega potresa v tem letu. f) Kdaj se je semkaj prestavilo, ni znano. Ko se je 1. 1747. vicedomski urad odpravil, preselila se je semkaj bankalna direkcija.
Po Gosposkih ulicah proti jugu hodimo po večjem mimo hiš plemenitih posestnikov, ker pak nas zanimajo le javna poslopja, zasukajmo se s svojo pozornostjo k velikemu poslopju na jednem najlepših trgov ljubljanskih, t. j. k deželni hiši.
Deželna hiša
je imela za vse nemeščane v deželi isti pomen, kakor rotovž za meščane v Ljubljani. Bila je shajališče kranjske gospode k dolgotrajnim deželnim zborom. Tudi tu so se vršila redna sodua za-
*) Valvasor XI. p. 672.
**) ***) ibid. fasc. 47. f) Mitthcilungen 1848 p. 85.
sedanja; nahajali so se tu vsi deželni uradi in bila je tu spravljena deželna blagajnica.
Prva deželna hiša se je sezidala na tem kraji 1. 1467., ki pak se je o velicem potresu 26. marcija 1511. 1. na kup sesela.
O tem potresu so trpele zlasti hiše na Novem trgu, podrlo pak se je tudi po kmetih mnogo gradov. Prodno pak se je novo poslopje dozidalo, zadela gaje še jedenkrat nesreča. Dne 4. majal. 1524. je nastal na Novem trgu velik požar, ki je upepelil poleg mnogo ondotnih hiš tudi za deželno hišo pripravljeni les. So li stanovi sezidali si potem vendar le potrebno poslopje, so ne ve; a' 1. 1587. so kupili tri za razširjenje deželne hiše potrebno zasebne hiše, katere je odpustil mestni zbor za vseloj iz svoje jurisdikcije ter odpisal od njih davek, desetino, tlako itd. Kmalu pak je postala tudi ta povekšana deželna hiša pretesna, kajti dostikrat se je sešlo, kar se da posneti iz deželnozborskih zapisnikov po 200 in po več udov k deželnemu zboru. Skoraj neumljivo je, kako se je moglo toliko gospode shajati v tako mali dvorani. Leta 1620. so prikupili stanovi še jedno hišo ter sezidali denašnjo deželno hišo, ki se je pozneje le deloma prezidala. Sliko njeno vidiš na prvi strani četrte Valvasorjeve knjige. V gosposke ulice jo ohranilo poslopje, izvzimši okna pri tleh, ki so se nekoliko povekšala, svojo podobo do danes, farada na Novi trg pak se je 1. 1774. popolnoma prezidala.
V deželni hiši se je nahajala o Valvasorjem času nasproti velike deželnozborske dvorane, v kateri so se vršile tudi odborove in sodne seje, kapelica sv. Ahacija*), ki pak se je pozneje odpravila. Leta 1737. pak jo je dal Franc Karol grof lIohenwartli zopet napraviti, ker so mu stanovi dovolili porabo ulic med njegovo in deželno hišo. Zabičilo pak se mu je kapelico prirediti, kakor se spodobi za tak prostor in ne napraviti sten morebiti lesenih, ampak zidane z obokom. (Na njenem mestu se nahaja sedaj uložni protokol in ekspedit c. kr. deželne vlade.) Ker je povekšana deželna hiša imela več prostorov, kakor jih je potrebovala, dali so se nekateri v najem. Z letom 1756. pak jo zahtevala reprezentacija in ka-mora te prostore, da si uredi v njih sodno pisarno in urad zemljiške knjige. Stanovi so v to zahtevo radi privolili, pripravili in prezidali so potrebne prostore na svoje stroške ter odpovedali najemnikom v. to svrho v najem dane prodajalnice v deželni hiši.
Dve desetletji pozneje pak je bilo treba deželno hišo do dobra popraviti, ako so hoteli, da se ne podre. Segnil je strop v svetovalnici in prodnji dvorani, streha je postala trhla in stolp nad vrati se je že tudi nagibal. Le deloma popraviti poslopje koristilo bi bilo malo; veljalo pak toliko, ko novo poslopje, zato seje sklenilo leta 1773. sezidati rajši novo poslopje, kjer bode prostor tudi za deželno knjigovodstvo, blagajnico, stanovanje za deželnega glavarja, glavnega blagajnika in druge deželne uradnike; toda
*) Valvasor XI. 671.
ker se je zdel cesarici proračun previsok, velela je le poslopje do dobra popraviti ter prepovedala še kedaj ponoviti predlog gledč novega zidanja (7. majnika 1749).
Ta do dobra popravljena deželna hiša kaže danes tako lice; le 1. 1782. se je še malo, a nebistveno popravila.*)
Lepše in dragocenejše, ko celo deželna liiša zidala se je pak takoj onkraj ceste in deželni hiši nasproti 1. 1642.
Turjaškega palača.
Tu si je diijalo najvišje plemstvo kranjsko rendezvous. Ta palača jo bila najponosm-jše poslopje stare Ljubljane. Natančneji popis poglej v Valvasorjevi četrti knjigi.
Ti palači soseda jo bila liiša nemških vitezov .ali
Nemška komenda.
Že v najstarejši dobi Ljubljane se jo nahajala tu nemška hiša iti cerkev, ki jo prištevati najstarejšim v Ljubljani. (Ker je imela komenda izvzimši krvave sodbe (Blutbann) svoje sodišče ter bila popolnoma samostalna, nahaja se v ljubljankem arhivu le malo nje tikajočih se listin.) Že pred nemškim redom se je nahajala neki na tem kraji v podobi križa zidana cerkev tempelj -nilcov, ki so prišli leta 1107. v Ljubljano, a jo pregnani po oglejskih patrijarhih morali zapustiti že leta 1200.**) Da so se nahajali nemški vitezi že 1. 12G2. tu, da .se dokazati, a kdaj se je začela zidati nemška cerkev, je celo Valvasorju neznano.
Komenda se je tiščala Nemških vrat. Tudi
• ;   A ,v /../■
Nemška vrata
so bila ozka, kakor vsa druga; težko in visoko obloženi vozovi so se prerili le s sila skozi nje. Leta 1789. je obtičal v njih s pavolo obložen voz; niti nazaj niti naprej ga ni bilo mogoče spraviti, ker so je uprl zgoraj v obok vrat. Žapičil so je tako, da se pavola, ž njega celo razložiti ni dala. Z velikim trudom so ga morali izvleči izmed vrat, ki so bila zaradi tega več ko dve uri popolnoma zaprta. Kaj tacega se je pač večkrat prigodilo, zato jo bilo želeti, da se vrata kmalu podro, kar se je magistratu naročilo 28. julija 1789. Dve oviri pak sta bili pri tem napoti; na jedni strani je bila namreč k vratom prizidana komendska klet, na drugi vojaška stražnica. Magistrat se je želol najprej s tema strankama sporazumeti, da se ne bi zaplel v dolgotrajno, pravdo kakor se je to zgodilo pri podiranji Špitalskih vrat. S komendo se je pogodil kmalu, teže pak z vojaškim poveljstvom, ki je zahtevalo, naj mu magistrat sezida novo stražnico. Naposled jo je prestavil h gimnaziji. Tudi o ti priliki je poskusil magistrat pro-
*) Mittheilungen 1868 str. 61 in 62.
**) Richter Gesch. d. Stadt Laibach p. 187.
\ W /V 9
—---
dati vrata na javni dražbi, a k prvi (10. aprila 1. 1790) ni bilo nikogar, na drugi pak so se prodala le za 20 gld. Podjetnik je moral odstraniti vrhu vrat sami) stebre, tiščeče se komende in Turjaške palače, pustiti pak mestni zid, ki se je pri palači ohranil deloma še do danes*)
Potem kratkem sprehodu po stari Ljubljani bi nam kazalo podati so skozi Nemška vrata v predmestja, toda ta sprehod si prihranimo za drugo priliko**) ter se požurimo, da pridemo v zavetje predno se stori noč, kajti ko zaide solnce in ni meseca izza gora, je v mestu temno ko v kozjem rogu. Pač so se nahajale , po mestu svetilnice na hišah in zdi se mi, da je bilo hišnikom ukazano napraviti si svetilnice, ki pak so se užigale le, kadar je v bližinji gorelo. Še le lota 1791. pak se je spomnil ne magistrat ampak okrožni urad, da bi utegnilo Ljubljani hasniti, ko bi se po noči razsvetlila po vzgledu druzih mest. Sicer smo poudarjali že večkrat a k sklepu hočemo ponoviti vendar le še, da je imel magistrat pač razum za vse koristne naprave, da pak mu njegova blagaj-nica tega ni dovoljevala. Tudi o ti priliki je odobraval ukaz okrožnega urada v vsem obsegu, ter le vprašal: odkod naj vzame potrebni denar. Predlagal je, naj se vstop k veselicam v redutno dvorano poviša na šest novcev, kdor bo imel gostilno delj odprto, kakor je po mestnem redu dovoljeno, plača naj še jedenkrat toliko ko dosedaj, za razsvetljavo naj se uporabljujo oni trije goldinarji, ki jih mora vsak med meščane sprejeti plačevati toliko časa, da bodo mestni strelci zopet imeli parado; k razsvetljevalnemu fondu naj se dalje donašajo vse kazni, ki jih bodo oni plačevali, ki se bodo v gostilnah zasačili čez dovoljeni čas; sicer pak naj bi se naložil na vsak iz dežele prodani funt masla in teletine po jeden krajcar; tudi pristojbina za štante o sejmeh bi se vsaj za četrt krajcarja povišala.
V naslednjem letu sta se te stvari oba urada prav resno lotila; na novega leta dan 1793. leta naj bi se z razsvetljavo pričelo. Kar se magistrata tiče, dejal je, da se ne more udeležiti niti z jednim krajcarjem, kajti svetilnici pred rotovžem staneta ga že 30 goldinarjev na leto, kar jo zanj velika svota. Da pak bi ta stvar vsaj v tek prišla, dovolili so stanovi 218 gld. in tudi nekateri hišniki so se izrazili, da hote kaj pripomoči. Svetilnic ni manjkalo, kajti v ti zadevi odposlana komisija je poročala, da jih je našla na 214 hišah, 185 pak jih je bilo brez njih. Naročilo se je 272 novih svetilnic in trgovec Meri je prevzel vse skrbi, tikajoče se razsvetljave. Število svetilnic bi bilo pač zadostovalo, kajti v Špitalskih ulicah n. pr. gorelo jih je 8, na Velikem trgu 41, na
*) Mestni arhiv fasc. 47.
**) Da se razprava no raztegne preširoko, opisal je g. pisatelj sarad notranje mesto, kolikor je bilo obzidanega; predmestja ljubljanska nam hoče opisati drugo leto. a jcl >	Ured.
Čevljarskem mostu V, v Gosposkih ulicah 18 itd. a ugasnile so, predno so ljudje pospali, čemur je bilo slabo olje uzrok, ki ga je trgovec Meri vlival v svetilnice, kajti celo one svetilnice, ki so jih prižigali hišniki sami, tudi niso delj gorele. Vrhu tega si niti dve svetilnici nista bili podobni, vsaka se je drugače nalivala, vsaka drugače prižigala.
Nedostatnost te razsvetljave je čutil vsakdo in ker si niso vedeli drugače pomagati, obrnili so se do meščanov, naj pripomorejo s prostovoljnimi doneski. A Ljubljančane so iznenadovale take prošnje baš o tem času dan za dnem, vendar so obljubovali nekateri po 10 gld. letnih doneskov, večina pak o tem ni hotela ničesa vedeti, ter svetovala magistratu, naj si razsvetli mesto na svoje stroške, ako je hoče imeti razsvetljeno. Zanimivi so uzroki, na katere so se nekateri hišniki opirali. Posestnik hiše s številko 358 je dejal, da neče zavoljo tega ničesa obljubiti, ker je razsvetljava nepotrebna, kajti odkar stoji Ljubljana, ni se še slišalo, da bi bila razsvetljena razven, če je prišel cesar vanjo, torej razsvetljave tudi sedaj ne potrebuje. Hišniki na Starem trgu so se izrazili odločno in jedno-glasno proti kakemu donesku ter se postavili na popolnoma praktično stališče, ter vprašali, komu je treba svetlega mesta. Plemstvo ga ne pogreša, kajti ono si da, če gre v redut, samo svetiti ; meščani tudi ne, kajti priden in pošten meščan hodi spat, kadar se stori noč in ni vajen potikati se po cestah. Razsvetljava bi koristila torej samo ponočnjakom, obiskovalcem redut in plesov, gostilen in kavaren, za te pak se pač nihče ne bo žrtvoval. Neki meščan na Starem trgu hš. št. 177 pak je obljubil donesek takoj, ko se mu bo pričela penzija redno izplačevati, na katero mora sedaj mesece in mesece čakati.
Okrožni urad je spoznal, da se z lepa mesto ne bo dalo razsvetliti, zato si je pomagal s silo in naložil se je na vse hiše davek, na nekatere cel6 sila ogromen. Knez Turjaški n. pr. plačevati je moral po 30, semenišče celo po 35 gld., 5 do 10 goldi-narjek pak so zahtevali skoraj od vsacega hišnika. Ker pa so se ’ meščani proti temu ustavljali na vso moč, zavlekla se je stvar tako, da je bila n. pr. 1. 1798. Ljubljana po noči še vedno tako temna, kakor nekdaj in še le to leto se je doguala z veliko silo razsvetljava. Nek najemnik jo je prevzel za 2050 gl. Da pak se je vedel ravnati, kdaj je treba svetilnice prižigati in kdaj ugašati, določilo se mu je, da morajo goreti od 15. septembra pa do 15. aprila po dvaindvajset dnij v meseci do polunoči, in le onih 15 dnij v predpustu, ko so bili v reduti plesi, vso noč; kdaj pak so se morale svetilnice prižigati, naznanilo se je z posebnim znamenjem z grada doli. Od 15. aprila pa do 15. septembra pak je ostala Ljubljana še nadalje nerazsvetljena.*)
*) Mestni arhiv fasc. 99.
III.
Mestni zastop ljubljanski.*)
Ljubljana je imela, če smemo Valvasorju verjeti, že jako zgodaj svoj zastop, svet imenovan, kajti že leta 1092. napravil je svet ljubljanski čolnarjem regato na Ljubljanici. Kako pak je bil ta svet sestavljen, kako daleč je sezala njegova moč, koliko udov je imel itd., je do dobra neznano. Stalno uravnavo je pač zadobil še le z ustanovljenjem vicedomata.
Vicedom je bil namestnik deželnega kneza in le temu odgovoren. Nadzoroval in upravljal je vse knežje imetje v deželi, bodi si posestva, gozde, poslopja, bodi si raznovrstne pristojbine, mitarino, mostarino itd. Ker so se smatrali trgi in mesta za zasebno imovino knezovo, bil je vicedom torej tudi tem predstojnik in gospod, vrhu tega pak tudi onemu malemu in vedno bolj pojemajočemu številcu svobodno rojenih kmetov, ki niso službovali nobenemu gospodu iz plemstva. Vicedom je miril in pobotaval meščane po trgih in mestih; le-ti so imeli sicer svoje od vicedoma popolnoma neodvisno sodišče, toda meščan, komur so je zdelo, da se mu ni zgodila pravica, smel se je pritožiti pri vicedomu. Samo po sebi se razume, da je potrjeval tudi v imeni svojega gospoda in kneza po meščanih voljene sodnike (pozneje tudi župane).
Kdaj in kateri knez je prvi izročil svojo imovino na Kranjskem vicedomu v oskrbovanje, ni zagotovljeno, pač pak se da zasledovati od 1. 1255. nepretrgana vrsta vicedomov, ki so se jemali za opravljanje te važne službe iz plemenitih rodovin kranjskih.**) Prvi je bil neki „Weigand von Stein“. Le malo let zatem pak se nam imenuje prvi dozdaj znani mestni sodnik ljubljanski Pr o cel (1. 1269.)***) Ta čas pak so se shajali mestni očetje že k rednim sejam, kajti že 1. 1297. sezidala si je Ljubljana na Starem trgu prvi svoj rotovž. Reče se torej leliko vkljub pomanjkljivosti virov z vso odločnostjo, da je bil ljubljanski mestni zastop konec 13. stoletja popolnoma uravnan.
Veljava in pomen mestnega sveta sta rastla z velikostjo in vedno večjo važnostjo mesta, zlasti odkar je postalo središče vseh deželnih in knežjih uradov. Takoj od prvega početka so mu stregli avstrijski knezi v roko ter ga ob vsaki priliki obsipali z dobrotami in svoboščinami, uvažajoči, da bode blagostanje Ljubljane tudi nji—
*) Ako no navajam družili virov, služili so mi pri sestavi zgodovine ljubljanskega mestnega zastopa v mestnem arhivu nahajajoči se fascikuli št. 31 (magistr.) 102 in 2G4.
**) Vrsto vicedomov nahajaš pri Valvasorji IV. v Klunu Arhiv II. p. 96 Hoff Gemiilde von Krain I., p. 118 in Kosini, Roihenfolge der Landvice-dome. 1869.
***) Dimitz. G-eschichte v. Krain I^p. 196.
hovi blagajnici hodilo v prid. Žq svoja korist jim je svetovala podpirati meščanstvo ter je braniti napadov ošabnega plemstva. V prepirih meščanstva z deželnim glavarstvom ali sicer v slučajih, v katerih se je razsodba prepuščala deželnemu knezu, razsodil je le-ta največkrat v meščanskem zmislu. Tem potem so si vzgojili Habsburžani udano in požrtvovalno meščanstvo, ki se je z veseljem oprijelo vsake prilike, v kateri naj bi knezu dokazalo, da je vredno milostij, s katerimi ga je blagodaril.
Leta 1370. pak še le zvemo, da se je sestavljal mestni zastop iz 12 prisežnih mož, ki so volili mestne sodnike, katere so knezi potrjevali v njih dostojanstvu.*) Prosta volitev je bila pač jedna najdragocenejših svoboščin meščanov, katero bi jim bili deželni glavarji pač radi odvzeli in si tudi Ljubljančane podklonili pod svojo deželno oblast, kakor se jim je posrečilo pri nekaterih mestih n. pr. pri Loži. Le malo let za tem, ko sta potrdila vojvodi Albreht in Leopold 1. 1370. Ljubljančanom njih stave svoboščine, morali so se že meščani boriti proti deželnemu glavarju za najvažnejšo pravico, prosto volitev mestnega sodnika. Tedanji deželni glavar Konrad pl. Kreigh jim je namreč prepovedal izvolitev njegovo za toliko časa, dokler ne bodo prinesli ženito-vanjskega darila za nevesto vojvode Leopolda, a le-ta je prepovedal 1. 1383. deželnemu glavarju kratiti Ljubljančanom njih pravice. Ljubljančanom pak je velel izvoliti si takoj sodnika, brez katerega so bili že delj časa (Als Ir daher etwo lang on ainen Richter gewesen seit), ter ga predstaviti vicedomu, ki ga bo potrdil v njegovem imeni. Volitev sodnika pak je bila že takrat zelo stara navada.**)
Da se je vojvoda Leopold tako krepko potegnil za meščane, bila je tem večja milost, ker so Ljubljančani deželnemu glavarju že prisegli (wie sie dir gelobt haben), da ne bodo izvolili nobenega mestnega sodnika brez njegove volje in vednosti. ***)
Še jedno celo stoletje je bil ljubljanski mestni zastop tako sestavljen, namreč iz sodnika in 12 prisežnih mož; leta 1472. pak je zaukazal Friderik IV. deželnem glavarju in cesarskemu svetovalcu Žigi pl. Sebriachu in vicedomu Juriju Rainerju, naj bode imel odslej ljubljanski mestni zastop po 100 udov. f) Le-ta se je delil v tri dele, v notran j i sv£t, v zunanj i svet in obči no (Ge-main, Gemeine, Gemeinde) in sicer je sedelo v notranjem svetu poleg sodnika, predstojnika vsega zastopa, po 11 svetovalcev, v zunanjem po 24; druzih G4 udov pak je pripadalo občini.
*) Klun. Dipl. Cavn. p. 17. St. 8.
+ *) Klun. Dipl. Cavn. p. 10. St. 12. Al so empfehlon wiv Euch mul scliaffon auch ernstlich, dass Iv unvovzogenlich zu cin andern Zeit vnnd ainen Bidevmann undev ewch zu ainera Richter welet, vnnd sezet, alss dasvon altev hevkomon ist.“
**+) Klun 1. c. p. 19. St. 13. t) ibid. 1. c. p. 41. St. 54.
Ta svoboščina se je potem večkrat potrdila, tako n. pr. leta 1521. 156G. (1. oktobra), 18. marcija 1600., 23. novembra 1G37. in leta 1660.*)
Vsako leto se je vršilo na sv. Jakoba dan preminjevanje mestnega sveta, katero so z latinskim izrazom zvali mutacijo. Sicer nismo poučeni o mutaciji, kako se je vršila takoj prva leta po ti novi organizaciji, pač pa se je obranil v sodnih zapisnikih ljubljanskega mesta: Gerichtsprotocolle gemainer (tudi landes-ftirstlicber) Hauptstadt Laybach, kojih se je ohranilo 60 (najstarejši iz 1. 1521.) skoraj natančen popis kako se je vršila ta mutacija v prvi polovici 16. stoletja. V dolgotrajni pravdi, s katero se bomo bavili v naslednjih listih, pak je zatrjevala občina, da se je tako mutiralo že od leta 1472.**)
Vsacega sv. Jakoba dan se je sešel na rotovži ves mestni 1 zastop, notranji in zunanji svet in občina. Najprej so se nadomestili umrli udje zastopovi in sicer je privzel najprej notranji svet iz zunanjega sveta toliko udov, kolikor mu jih je tekom leta umrlo; zunanji svčt je nadomestil pritnankljaj iz občine, občina pak iz skupine meščanov in sicer vsi potom volitve z absolutno večino. Mestni zastop je postal na ta način polnoštevilen, ter imel zopet po 100 udov.
Zatem seje vršila mutacija. Zunanji svet je imel namreč pravico vzeti po svoji prosti volji tri svetovalce iz notranjega sveta k sebi, ki se mu niso zdeli sposobni, da sede še nadalje v notranjem svetu. V tem trenutku je štel torej zunanji svet po 29 udov ; od teh jih je imela občina vsled stare pravice poklicati k sebi 8; med njimi so smeli biti tudi taki, kijih je zunanji svet ravno kar vzel iz notranjega sveta. Na ta način so leliko kacega „notranjega svetovalca" (to je tehničen izraz dosledno nahajajoč se v aktih, zato ga bomo rabili tudi mi) takoj potisnili v občino, kar se je prigodilo včasih celo sodnikom in županom. Ko se je to zgodilo, poiskal si je zunanji svet v občini osem udov, ki jih je poklical v svoj gremij, med njimi pak se ni smel nahajati noben že nazaj potisneni; ravno tako je postopal notranji svet s svojimi tremi svetovalci, ki jih je vzel iz zunanjega sveta. Prigodilo se je torej tudi lehko, da je prišel ud občine ali celo meščan iz skupine prebivalstva takoj v notranji svet.
To so zvali mutacijo, preminjevanje.
Po dovršeni mutaciji se je vršila volitev sodnikova. Zdi se mi, da je njegovo dostojanstvo vsaj v prvem času presezalo celo županovo. In k ti misli so me napotili naslednji razlogi: Prvič podpira to misel že starost te službe, kajti župana je dal Ljubljančanom še le cesar Maksimilijan 29. februarija 1. 1504. Drugič ni pri volitvi županovi, ki se je vršila na svete Marjete dan, prišlo
*) Mostni arhiv fasc. 264.
**) ibid.
nikdar do razprtij med volilci, pač pa mnogokrat pri volitvi sodnikovi, kar znači, da se županstvu ni prisojala taka važnost, kakor sodništvu. Tretjič ni imelo sicer nobeno drugo kranjsko mesto župana, ampak le sodnika; shajalo se je torej tudi brez njega, bil je menj potreben, torej njegova služba tudi menj važna. Četrtič bi se morebiti navelo, da so tudi v nekaterih starejših sodnih protokolih tu pa tam navedeni sodniki na prvem, župani pak še le na drugem mestu. Sicer pa to ni odločevalno in mogoče je, da je mestni pisar to le v naglici zapisal. Važno pak je nap6sled, da ni smel župan zvršiti nobenega imenitnega posla brez sodnika. Pozneje pa so se bivši sodniki navadno volili za župane.
Sv. Jakoba dan je ostal bivši, le za jedno leto voljeni sodnik vsled stare navade doma. Da ga privedeta na rotovž, izvolila sta se dva najodličnejša svetovalca ter šla ponj. V slovesnem sprevodu sta ga pripeljala na rotovž, kjer je oddal sreberno sodno žezlo, zahvalivsi se za izkazano mu čast. Vrhu tega je prosil, naj se mu spregleda in prizanese, ako ni opravljal svoje častne službe tako, kakor bi bil želel zbor; njegovi pregreški naj se pripisujejo le njegovi nerazumnosti, ne pak zlobnosti.
Na to je povzel župan besedo ter se zahvalil v imeni vsega zastopa za njegovo službovanje. Sodnik se je zatem priporočil ter odšel zopet domov, spremljan od imenovanih dveh odličnih meščanov. Sedaj še le je predlagal notranji svet dva kandidata; navada je zahtevala, da je bil jeden njiju ravno kar odišli bivši sodnik. Pri izvolitvi sodnikovi ni imel notranji svet dalje nobenega vpliva več, volila sta ga le zunanji svet in le občina, gremij 64. mož, ki sta ali bivšega sodnika potrdila še za prihodnje leto, ali pak njegovega protikandidata. Ce pak njima ni ugajal niti ta, niti oni, imela sta pravico zahtevati druga dva kandidata, in sicer to trikrat, naposled pak je morala izvoliti jednega izmed tretjič predlaganih. Nekoč, namreč 1. 1605. pak se občina celo s tretjim predlogom ni zadovoljila ter zahtevala kandidata iz svoje skupine. V to svrho je odposlala k notranjemu svetu dva pooblaščenca, Luko Petikha in Jurija Vungera, toda notranji svet se je proti takemu kračenju svojih pravic odločno po robu postavil, sklicuje se na stare navade in svoboščine. Pooblaščenca sta se vrnila, ne da bi kaj opravila. Ko pak je prišlo do glasovanja, hotelo jih 25 ni glasovati, ampak ponovilo je prejšnjo zahtevo. Nastali so burni trenutki. Notranji svet je očital občini njeno postopanje, zval je upor, one pak, ki niso hoteli glasovati, upornike, ter jim žugal, da jih naznani vicedomu. Zapovedal je znova lotiti se volitve, mestnemu pisarju pak vse upornike zabeležiti, kajti brez sodnika se zastop ne sme podati domov. Občina je mrmrala, naposled pa izvolila vendar jednega po notranjem svetu ji predlaganega.
Izvoljenega sodnika je predstavil mestni pisar po stari navadi zbranemu zastopu Prigodilo pak se je n. pr. 1. 1606., da izvoljeni sodnik Hans Khumberg ni hotel te častne službe prevzeti, izgovarjal se na vse strani ter odišel domov. Odposlala sta se dva svetovalca na njegov	dom ter	mu žugala s kaznijo sto cekinov v zlatu, ako se ne	bi	hotel	ž njima	povrniti na rotovž ter
prevzeti namenjenega dostojanstva. Rad ali nerad je moral iti ž njima, priseči kot sodnik tor prevzeti srebrno sodno žezlo.
Novega sodnika je spremil ves zastop v slovesnem sprevodu na dom; Ljubljančanom pak se je ta važni trenutek naznanjal z grada doli z zvonjenjem v tako zvanem nad mestom čepečem piskarskem stolpu. (Pfeiferthurm.)
Na jednak način se	je	vršila	volitev	županova, pri kateri
pa ni prišlo, kakor se je	že	omenilo, vsaj	kolikor se da to po-
sneti po sodnih zapisnikih, nikdar do take razburjenosti. Sv. Marjete dan je oddal župan ob jednem s svojim dostojanstvom tudi sreberne ključe mestnih vrat.
Tudi tretji in četrti izmed najvažnejših uradnikov, oba blagajnika volila sta se po navadi ta dan, in sicer si je volil prvega notranji, druzega vnanji svet.
Zelo	učenim	tem gospodom	ni	trebalo biti, celo	znanje
branja in	pisanja	se ni zahtevalo	od	njih. Leta 1595.	voljeni
župan Trevisan ni umel o ti umnosti do malega nič. *) Celo nemščine niso	bili morali biti ti gospodje	vešči, dasi se je	v vseh
sejah obravnavalo	le nemški. Nek	Durlacher, ki je bil	več let
sodnik, ni znal nemški**), dasi se je, če se ne motim, zdelo znanje nemščine veliko bolj potrebno, ko branje in pisanje. Ko je izraževal vicedom 1. 1598. svoje mnenje o predloženem kandidatskem imeniku, spotikal se je le nad tem, da so se vanj sprejeli tudi nemeščanje in nemščine nevešči ljudje. Brez dvojbe pak so se nahajali v njem tudi taki, ki niso znali niti brati niti pisati, kajti ko se mu je kmalu zatem predložil tak imenik, nahajali so se v njem pri nekaterih kandidatih, kot posebno priporočilni dostavki: zna brati in pisati (glej naslednje liste).
V seji po sv. Jakobu prisezali so novi udje, katerim se je od leta 1614. dalje prečital sklep, vsled katerega se je vsacemu sveto-
*) Mittlieilungen 1867. p. 92.
**) ibid. p. 82. Vicedom, ki je pač poznal razmere, poročal je 26. julija 1. 1593. nadvojvodi: Zudem ist sillliie als in der Hauptstadt Niclas Dur-lach (v sodniških protokolih navadno Durlacher zvan) welcher auch nit teutsch kann, dem Stattrichteramt und gemeinen Wesen, daran wohl cin Mehreres gelegen, nit ein sonder melir Jahr nacheinandor wohl vorgestanden" Klun, Archiv II. u. III. p. 112. navel ga je kot sodnika sam6 za leto 1688. — Ozirajo sc na ravno kor navedeni citat, opomnim, da je napačno soditi po imenih na narodnost, kar je storil nekje Bidermann dokazujč, da je bila Ljubljana nemška (o čemer pač nihče dvojil ne bo) naslanjajoč se na imena v davkarskih knjigah vpisanih davkoplačevalcev.
valcu, bodisi notranjemu, bodisi zunanjemu zažugalo, da ga izobčijo, ko bi izinil le najmanjšo besedico o tem, kar se je sklepalo v sejah. Zatem se je določilo, kateri š t ir i i n d vaj s e te r aki (tud' ta izraz je navaden), svetovalci zunanjega sveta, se bodo morali udeleževati sej, kateri prvi, kateri drugi teden.
Zunanji svet se je razdelil namreč v dve polovici po 12 udov kateri so se morali, menjevaje se teden za tednom, udeleževati sej, zlasti sodnih; dvanajsterak (ud notranjega sveta) pak ni smel izpustiti nobene seje; sicer so se svetovalci notranjega sveta lehko opravičili in osvobodili razven župana, sodnika in mestnega pisarja, ki so morali biti vselej navzočni. Ker pak je bila Ljubljana v srednjem veku, ki ga raztegnemo po vsi pravici do konca 18. stoletja, zgolj trgovsko mesto, prigodilo se je mnogokrat, da je jeden ali drugi teh uradnikov odpotoval po trgovskih opravkih, naznaniti je moral to zboru, ter imenoval namestnika (Amtsver-walter). Ta dan so se razdelili nekateri posli, toda ne najvažnejši, h katererim prištevajo mimo župana in sodnika tudi špitalska mojstra (Spitalmeister, Ober- und Unterspitalmeister), in mestna blagajnika (Ober- und Unterstadtkammerer), in mestnega pisarja.
Kadar so se ti, na novega leta dan iz sredine sveta izvoljeni uradniki domov spremljevali, izkazovala se jim je tista čast, kakor županu in sodniku z zvonenjem v piskarskem stolpu. Prvi špitalski mojster in prvi blagajnik se je izvolil vselej iz notranjega, druga dva pak iz zunanjega sveta; pisar pak je bil lahko ud notranjega ali zunanjega sveta.
V seji po sv. Jakobu so se imenovali najpreje po 4 pregledovalci mesa (Fleischbeschauer), potem po 4 nadzorniki pekov (I3rodwiiger, Brodaufseher) po 4 nadzorniki zadrug (Zunftcommis-siire), in po 8 pregledovalcev dimnikov, kar je bilo zaradi obilih lesenih poslopij v mestu do konca 18. stoletja pač zelo potrebno. Celo za predmestja, za katera se mestni zastop sicer ni dosti brigal, imenovala sta se po dva. Zaradi pobiranja davkov se je razdelilo mesto v tri dele: Veliki trg (am Platz), v Stari in Novi trg. V vsakem teh delov sta pobirala po dva davkarja davek iz-vzimši Novi trg, kjer je vsaj v 16. stoletji za ta posel zadostoval tudi po jeden. Davek se jim je prinašal bržkone domov, kajti celo mestna blagajnika sta imala shranjeni blagajnici ne na rotovži, ampak doma. Za pregledovanje računov se je sestavila v seji po sv. Jakobu posebna komisija iz župana, mestnega sodnika, pisarja in nekaterih udov obeh svetov. Po pač patriarlialičnih nazorih minulih stoletij je preteklo po pet in celo po več let, predno je predložil blagajnik svoje račune mestnemu zastopu v pregled in odo-brenje.
Kakor o sv. Marjeti in sv. Jakobu, moral se je tudi na novega leta dan zbrati ves magistrat, oba sveta z občino vred. Najprej je želel župan vsem dostojanstvenikom srečno novo
leto. Po navadi, a ne vselej so odložili ta dan špitalski mojstri in blagajniki svoje službe, ter se ali znova potrdili, ali pak na njih mesto volili drugi. Vsacega novega leta dan pak so se oddajale nižje mestne službe, jemali so se v službo mestni vratarji in čuvaji pri peterih mestnih vratih, in sicer pri vsacih po dva: po jeden vratar (Thorsperrer) in po jeden čuvaj (Tlior-wartl), vseh skupaj torej po deset. Ti ljudje niso bili udje mestnega zastopa ampak so se plačevali iz blagajnice, ravno tako mestni stražarji (Scharwachter), kojih število je poskakovalo med 8 in
12.	Le-te je opominjal župan, naj žive	med	seboj	zložno	in prijateljski, naj prihajajo	k svojim opravkom	zgodaj	in trezni, ter
naj pri merjenji žita ne dero prodajalcev s preobilim podrzanjem mere. Le-ti sluge se namreč niso plačevali, ampak so se jim pustile merice žita, ki jih je imel magistrat pravico terjati od vsakega na trg privedenega vagana. Navadno pak se stražarji s tem niso zadovoljevali, ampak si prisvajali tudi to, kar se je pri po-drzanji vagana posulo	po tleh.
Vrhu teh pak je	imelo mesto še	več	druzih	starih	pravic,
vsled katerih so mu pripadale majhne pristojbine od vsacega centa soli, vsake lakti platna in vsega na mestni tehtnici tehtanega trgovskega blaga. Te pristojbine so se dajale, ker se magistrat ni maral ž njimi ukvarjati, na novega leta dan v najem in sicer ne po javni dražbi, ampak kakor se je zastopu zljubilo. Kdor se mu je znal bolje prikupiti, tisti je dobil pristojbino v najem, naj je tudi kdo drug ponujal več. Leta 15G8. n. pr. oddala se je pristojbina od soli za 65 gld., 1. 1606. za 200 gld. od vinske mere 1. 1568. za 11 gld., 1. 1504. za 30 gld. itd.
Konečno so se določila še darila za razne mestne poslovnike, znašajoča jeden do tri goldinarje. V naslednji seji so prisegli vsi sluge in najemniki, da se bodo vseskozi pošteno obnašali.
Iz sodnih protokolov sem nabral nekoliko drobnostij, ki bodo morebiti koga zanimale, ker so karakteristične za tedanje življenje v Ljubljani. V seji G. februarija 1. 1568. se je naročilo mestnemu sodniku skrbeti za to, da ne bodo prodajali maslarji masla draže, ko po 6 kr. funt, kdor pak se bo vendar le predrznil, tistega naj kaznuje. Ne dolgo zatem je res nekoga zasačil, ter ga kaznoval za deset cekinov. Kaznovanec se je sicer pritožil ter prosil milejše obsodbe, toda mestni očetje so ga zavrnili, naj se pobota s sodnikom.
V ravno isti seji je dobil le-ta nalog zabraniti mesarjem, naj bi ne napihovali klobas, ob jednem pak tudi prepovedati branjevcem na trgu nakupovanje volovskih jezikov pred določeno uro. Dalje je moral paziti na to, da se funt sveč ni prodajal draže nego po 8 krajcarjev, par kopunov pak po 20 kr. Pekom se je strogo prepovedalo peči kruh po noči, ali celo ob nedeljah
in praznikih. Mesarji niso smeli pol teleta nikomur prodati, o komer se je lehko mislilo, da je speča iz mesta na tuje. Dne 12. avgusta 1569. 1. se je sklenilo sodniku beračev (Betellriehter) pisati, naj bode pridnejši in naj izterjava zaostale davke marljiveje, ker ima po 8 gld. letne plače, vrhu tega pak še po 4 krajcarje na teden. Dne 19. avgusta istega leta se je sklenilo paziti nato, da se ženito-vanja in druge veselice ne praznujejo več tako razkošno, krstinja (Kindsmahl) pak naj se zavoljo tako slabih in hudih časov popolnoma odpravi. Čuvaji pri mestnih vratih naj vsakega tujca pri vhodu v mesto ogovore, in ta naj se jim skaže, kdo je. Iz tega sledi, da so morali čuvaji pač vse meščane poznati. *)
V sejah mestnega sveta so se reševale tudi pritožbe občine ali štiriinšestdesetakov, ki so se v zvezi z udi zunanjega sveta jeli celo pogosto oglašati konec 17. in v pričetku 18. stoletja. L. 1699. n. pr. so predložili magistratu devet pritožeb. Tožili so med drugim imovite someščane trgovce, da dovažajo iz tujine razno blago proti privilegiju cesarja Maksimilijana I. (od 4. avg. 1. 1513.), kateri prepoveduje dovažati iz Norimberga blago, ki se lehko zdeluje v Ljubljani. Pritožili so se zaradi gospodov „kavalirjev* (plemenitažev) in deželnih uradnikov, ki pretepajo uboge meščane, zdaj tega, zdaj onega, kakor bi te reve ne imele nobene gosposke. Za meščana, dejali so, neče se nihče potegniti; druge gosposke vlože takoj tožbo, če se komu njih podložnikov le skrivljen prst pokaže. Leta 1700. so prosili, naj se berači in ne v zadruge sprejeti rokodelci (Sterzer) ne puščajo v mesto. L. 1702. so zahtevali, naj se skažejo najemniki pristojbine za sol (Salzgefiille) z	računi, da se	bo	vedelo, kako se ž njo ravna,	in
če ne bi	se	dal dobiti iz	nje	boljši dobiček. Odpravijo	naj	se
prekupci, katere podpirajo celo gospodje notranji svetovalci. Prišlo je celo tako daleč, da obetajo advokatje meščanom zaušnice vpričo sodišča. Magistrat naj toži advokata, ki je med pravdo pretepal, Ignacija Moosa in njegovo soprogo. Dalje so se pritožili, da strelišče popolnoma razpade, ako ga magistrat ne da skoraj popraviti. Magistrat je delal občini tudi v tem krivico, da si je mestne njive, ki so bile namenjene v užitek udom občine, pridržal zdse ali jih dal	takim, ki niso imeli	pravice do njih itd. **)
Take	in	jednake tožbe	je	ponavljala občina leto za	letom,
odkar se je sprla z magistratom.
Glede mestnih stvarij je bil magistrat v vsem popolnoma avtonomna gosposka; habsburški knezi niso niti jedenkrat posegli v njene pravice. Prvikrat se je zgodilo to v burnih časih reformacije. Nova vera si je pridobila vrhu plemstva zlasti v mestih veliko prijateljev. V Brucku, kjer so se sešli 1. 1578. poslanci pe-
*) Te di-obnosti so nabrano po različnih mestnih sodnih zapisnikih v mestnem arhivu.
*») fasc. 264.
terih avstrijskih dednih dežel, moral je habsburški knez slovesno obljubiti, da ne bo delal niti meščanom, niti komu drugemu ovir gledč vere ter zaradi tega nikogar preganjal; temu nasproti pak so mu poslanci dovolili prosto „dispozicijo v verskih stvareh“ po vseh dednih deželah, izvzimši štiri mesta: Gradec, Judenburg, Celovec in Ljubljana, kjer je postalo število protestantov toliko, da se mimo njih ni moglo preiti na dnevni red. To izvzeto stališče Ljubljane, ki je značilo deloma knežjo nemogočost, zmagati nad protestanti, ob jednem pak tudi neodločnost, novi veri nasprotovati z vsemi mogočimi sredstvi, množilo je samosvestje meščanov in opozicijo proti vladi. Ljubljana je postala zbirališče novovercev, izgnanih iz družili dežel avstrijskih, če tudi so pripadali drugi nego avgsburški konfesiji. Celo prekršče valci (Wie-dertiiufer)i, ki so jim še protestantje skazovali malo simpatij, sprejemali so se ^ Ljubljani med meščane, n. pr. Andre Vino iz Trsta, kateremu je ukazal avstrijski knez meščanstvo odpovedati ter ga izgnati iz vseh avstrijskih dežel (1583).*) To pot se je prigodilo prvikrat, da je posegel deželni knez v meščanske pravice, kajti podeljevanje in odpovedovanje meščanskih pravic je spadalo v magistratovo oblast.
Kmalu je šel knez jeden korak dalje, zapovedavši, da se smejo v mestni svet voliti le katoličani, za kar pak se Ljubljančani niso dosti menili, temveč celo katoličane iz notranjega v zunanji svžt potisnili. **) A knez zaradi tega ni odjenjal, ampak ponovil to prepoved 1. 1586 ***) A dasi je došel ta ukaz malo pred sv. Jakobom, izvolili so si Ljubljančanje kljub temu sodnikom protestanta Lebemursta. f) Knez ga je ukazal odstaviti ter voliti katoličana Curtonija. Da ne bi se magistrat pri knezu vendar le preveč zameril, udal se je na videz ter volil res Curtonija sodnikom, naslednja tri leta celo županom, ff) na skrivnem pak je stregel protestantom na vso moč v roke, kajti polagoma so se vsi katoličani iz obeh svetov ven potisnili. Komaj je zatisnil oči nadvojvoda Karol, odstavili so Ljubljančanje katoliškega sodnika ter izvolili zopet protestanta, nekega „zopernega Berga-maška" Aleksandrinija. fff) Ko se je vsled tega oglasil vicedom s svojim ukorom, obljubili so o prihodnjem sv. Jakobu voliti zopet katoličana, naj jim torej dotlej Aleksandrinija potrdi, fftt) A dokazali so takoj, da jim do tega ni bila resna misel; volili so zopet Aleksandrinija, županom pa protestanta Steltnerja. Kljub
*) Mittheilungen 1867. str. 65.
• ) Valvasor, Vlil. 667.
***) Mittheilungen 1867. p. 66 f) ibid.
• f) Klun, Arcliiv II. & III. p 112.
• -ff) Mittheilungen 1867. p. 80. štev. 98. ”ttt) ibid. Stev. 101.
ponavljanim ukazom knezovim izpale so volitve 1. 1592. zopet v protestantovskem zmislu, vrhu tega pak sta se se dva svetovalca iz notranjega sveta porinila v zunanji. *) Knez je ukazal svojemu vieedomu Ljubljančane zaradi te predrznosti pred se pozvati, jih pokarati ter jim v knezovem imeni zaukazati volitev katoliškega župana, sodnika in pisarja. Vicedom je storil tako. Magistrat je obljubil ubogati, dostavil pak je, da je treba v to svrho sklicati občino. Magistrat jo je poznal ter upal, da mu ne bo težko pregovoriti je, da pokliče k sebi iz zunanjega sveta katoličane, ravno isto bode pak zunanji svet v notranjem poskrbel. Nova volitev pak se je dolgo zavlekla, tako da je moral vicedom opozoriti Ljubljančane na njihovo obljubo. Izvolili so pri volitvi ta opozor slušajoči, res jednega katolika županom, jednega sodnikom, a za posel pisarjev ni bilo moči dobiti sposobnega človeka, kajti pisarju je trebalo znati navade in vse mestne zadeve. Prosili so, naj bi vicedom v tem zmislu knezu poročal ter prosil, da se dosedanji protestantovski pisar Renkh potrdi. **) To se je sicer zgodilo, a knez je dostavil, naj se vicedom takoj pobrine za kakega katoličana. ***) Vicedom se je res ozrl po njem, a dobiti ga ni mogel. Njegovo poročilo v ti stvari za katoličane ni posebno laskavo. Spomnil se je dveh oseb, ki bi bile o družili časih morebiti sposobne; a toliko energije, kakor bi je morale imeti ono kritično dobo, jima ni zaupal. Po sposobnega človeka je moral iti celo v Reko, po nekega Mišmo, mitničarja v onem mestu. Renkha so odstavili in Mišma je nastopil svojo službo, a prikupiti se ni mogel niti svetu niti občinstvu. Renkh je bil v resnici še vedno pisar, ostal je v mestnem svetu in vse stranke so prihajale s svojimi tožbami samo k njemu. Mišma je tožil, da mu Renkh prestreže vsak košček kruha pred usti. Mestni svet je pokazal Mišmi svojo antipatijo prav očitno, ko v neki stvari ni poslal njega v Gradec — prej in pozneje so se pošiljali vedno le mestni pisarji k vladi kot pooblaščenci magistratovi — ampak Renkha. f)
Mestni gospodje so postopali lehko tem samosvestneje, ker jih je dežela (Landschaft) podpirala na vso moč; že omenjenega Alek-sandrinija so namreč 1. 1593. na knezovo povelje iz verskih ozirov zaprli ter- ga v železji odvedli v Rim. Proti tako očitnemu žaljenji pacifikacije v Brucku so se oglasila vsa mesta in vsi trgi na Kranjskem ter prosili zbrani deželni zbor upreti se proti takemu postopanju. In, dasiravno so bila mesta z deželo takrat zamotana v dolgotrajno pravdo zaradi trgovstva po kmetih (Gay-handel) in se je izrekla na ti in oni strani marsikaka trpka beseda,
*) ibid. p. 81. štev 104—106.
**) Mittheilungen 1867. p. 81 štev. 108.
***) ibid. p. 82. štev. 109.
f) ibid, p. 84. štev. 121.
vendar so stanovi pozabili o tacem važnem trenutku vso mržnjo ter sklenili, seje deželnega zbora za toliko časa ustaviti in knezu nobene pomoči ne dovoliti, predno ne da Aleksandriniju prostosti.
To je bil tako odločen sklep, da malo takih.
Knez si ni mogel pomagati drugače, izpustiti je moral Aleksandrinija. *)
S silo se torej ni dalo nič opraviti, poskusilo se je zato z nekim sredstvom, ki je vselej izdatno, z obrekovanjem. Na dvor so jele prihajati vedno pogosteje denuncijacije glede čudnega gospodarstva z ljubljanskim mestnim denarjem. **) Graški vladi so bile te denuncijacije jako všeč; takoj je porabila ugodno priliko ter imenovala preiskovalno komisijo. Da se ji je ukazalo zlasti protestantom čvrsto na roke pogledati, umljivo je samo po sebi. Najbolje je poprijela najinieligentnejšega človeka v zboru, mestnega pisarja Renkha, ki je užival največje spoštovanje. Njemu se je očitalo v denarnih stvareh največ sleparij. Za moralo tedanjih naših prednikov ni posebno laskavo, da je bila ta katoliška, nalašč proti protestantom postavljena komisija prisiljena izjaviti se, da tudi tedanji katoliški sodnik Steklina ni imel čistih rok, ampak je škodoval stranke s tem, daje zavlačeval njih pravde. ***) Renkha je dal knez takoj odstaviti, sodniku pak je svetoval samo postopati pravičneje. A Ljubljančanom ni bilo za knezovo povelje glede Renkha čisto nič mari in ravno tako nič mari za neko drugo isti dan izdano povelje, s katerim je zažugal knez z ostro I kaznijo volitev samo katoliških blagajnikov, špitalskih mojstrov ' in cerkvenih ključarjev (Kirchenprobst). Še več! Ne samo zmenili se niso svetovalci za knezovo povelje, marveč poudarjali to celo na jako ilojalen način. Na videz so kazali, kakor bi jim bilo mnogo do knezovega povelja, in izvolili so res katoličane v zbor, toda samo nesposobne, protestanta pak samo jednega in še tega so naredili le za druzega špitalskega mojstra. Knez bi bil moral biti torej ž njimi zadovoljen, a če se gre stvari bolj do živega, vidi se ji takoj, da so hoteli protestantje knezu živo dokazati, da so njegova povelja neizvršiva. Županom so izvolili katoličana Trevisana, ki ni znal ni brati ni pisati, drugim blagajnikom pak nekega Ambroža Scheidta, ki pak so ga morali zaradi njegove nesposobnosti takoj odstaviti. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko sposobnosti je imel še le ta človek, ko so se Ljubljančanje zadovoljili celo z županom, neveščim branja in pisanja! Scheidta pak še za menj važen posel niso mogli porabiti. Godilo se je to 1. 1595. f)
*) Mittheilungen 1867. p. 84.
**) ib id. p. 88 St. 135.
***) ibid. p. 88 St. 130. f) Mittheilungen 1807 p. 92. St. 165.
Celo vicedom pl. Rabatta, ki ga pač ne moremo kot verskega, od kneza samega postavljenega katoliškega komisarija dolžiti, da je bil s protestanti sporazumljen, menil je še 1. 1598. torej o času, ko je katoliška protireformacija od dnč do dne bila zmagovitejša, da bi bilo dobro, ko bi se mogel magistrat nadomestiti s katoličani, toda to je nemogoče zaradi pričetih obilih pupilarnih in družili pravd, ki jim novi, predlagani (katoliški) svetovalci brez škode za občni blagor, ako jih protestantje ne pouče poprej, nikakor ne moreje biti kos; zato naj bi se popustili za ta čas še 4 protestantje v notranjem in G v zunanjem zboru, da se katoličani polagoma priuče. Zlasti se je potegoval vicedom in si želel protestanta čavleta (Tsehaule, v nekaterih listinah tudi Tschoulle) pridržati zaradi njegove spretnosti in sposobnosti v mestnem zboru, in da bi se njegovi želji tem raje ustreglo, dostavil je, da je upati od njega, da postane celo katolik. *)
Pomanjkanje sposobnih katoličanov je bilo toliko, da je knez, sestavljaje imenik njiliov moral, če ni hotel, da bi bil le premr-šav, privzeti celo nemeščane in nemščine nevešče vanj, na kar ga je moral vicedom opomniti. **)
Toda vsi napori ljubljanskega mestnega sveta so bili nasproti energičnemu pritisku knezovemu ničevi. Leta 1596. je prevzel namreč nadvojvoda Ferdinand vlado avstrijskih dežel. Magistratov upor ni imel druzega vspeha, kakor da se je k večjemu lehko ponašal s tem, da je bil on med vsemi magistrati v deželi tisti, ki se je knezu najpozneje uklonil. Dne 18. julija 1598. sta dobila vicedom in deželnega glavarja namestnik (Landesverwalter) povelje, ljubljanski magistrat brezpogojno nadomestiti s katoličani. Novimi svetovalci voljeni smejo biti le katoličani, kar pak sedi protestantov v notranjem ali zunanjem svetu, potisne naj jih vicedom ven, kakor ve in zna. Najvažnejši pak je bil dostavek, da se odslej ne sme noben protestant več sprejeti med meščane. ***) To je bilo tem bolj odločilno, ker so se meščanje v onem in tudi še v poznejšem času veliko urneje menjavali, kakor sedaj; od vseh vetrov sveta v Ljubljano došli tujci ostali so v nji le toliko časa, da so si natlačili žepe, potem pa so se vrnili po večjem v svojo domovino. Zato nahajamo tisti čas tako malo starih meščanskih rodovin. Zaradi navedenega povelja Ljubljančani torej novih protestantov in nove pomoči niso mogli več pričakovati; njihovo število se je krčilo od dne do dne; kolikor jih ni pomrlo ali odpotovalo iz dežele, spreobračati so se jeli polagoma h katoliški veri. Vrhu tega se je tudi pacifikacija v Brucku popolnoma pozabila. Ukazi, nasprotujoči ji, prihajali so v Ljubljano
*) ibid. p. 90
**) ibid. 96. St 170.
***) ibid. 96. štev. 171.
jeden za drugim in od dnč do dnč pogosteje Oktobra 1598. leta se je izdal oni znani ukaz, s katerim se je vsem pridigarjem in učiteljem velelo Ljubljano zapustiti, predno bo solnce zašlo. *) Ljubljanske meščane zapirati in jim nalagati kazni po sto cekinov in več pričeli so že zdavna. **) Kljub najstrožjim ukazom pak se protestantizem v Ljubljani vendar ni tako urno iztrebil, kakor sta knez in škof Hren želela, dasi tudi je bil magistrat že ves katoliški. To je dokazal s svojim protestom 1. 1599. Meseca mar-cija ga je povabil namreč deželni zbor k posvetovanju o važnih protestantovskih stvareh, toda magistrat ni odposlal iz svoje srede nikogar. Protestantovski meščani so morali, ako so hoteli biti zastopani pomagati si drugače ter so izvolili 6 pooblaščencev iz skupine meščanov. Magistrat se je slovesno zavaroval proti temu, da bi bili to ljudje njegovega mišljenja. ***) Vendar se pak zdi, da je bil protestantovski živelj še zelo močen, kajti to leto voljeni župan Andrej Kren se je branil prevzeti to častno službo; knez sam mu je moral zaukazati, naj jo prevzame vsaj začasno, da mu dobe naslednika in namestnika, f) V mestnem zboru je sedelo pač mnogo katoličanov, kojih srca pak so bila še vsa prote-stantovska. Le-ti so poskusili 1. 1599. na sv. Jakoba dan posled-njikrat, vedno bolj zmagujoči protiformaciji postaviti se v bran. V obče so se držali pri volitvi predloženega jim imenika katoliških meščanov, mimo tega pak so vendar izvolili še jedenkrat in s tem poslednjikrat tri protestante v zunanji svet. Magistrat, poročajoč vicedomu o ti volitvi, izrekel se je odločno proti temu postopanju, priporočal pak je vendar izvoljene tri protestante, naj bi se zaradi svoje spretnosti in sposobnosti potrdili. A dnevi protestantizma so bili šteti. Vicedom ni Ljubljančanom izrekel le svojega ukora, ampak jim ukazal protestante takoj odstaviti in na njih mesto izvoliti katoličane, ff)
Leta 1600. zaznamenuje uničenje vseh tolikokrat potrjenih svoboščin gledč proste volitve v mestni zbor. Po udušenem protestantizmu pak so avstrijski knezi skazovali Ljubljančanom zopet vso svojo milost skoraj jedno stoletje, dokler jim niso mestni očetje dali sami povoda utikati se znova v mestne stvari ter jim odvzeti stare pravice.
Vsak pazljivi čitatelj bode pripoznal, da je bila organizacija v tri dele razdeljenega mestnega zastopa zelo nesrečna, zlasti ker se je v občini, v kateri so se nahajali skoraj sami rokodelci, dajal prevelik vpliv glede sestave zastopa. Kdor je hotel kdaj postati notranji svetovalec, skrbeti je moral za to, da ga je občina spre-
*) ibid. 97. štev. 174.
**) ibid. 103. Stov. 146.
***) ibid. 103. štev. 192. f) ibid. 104. štev. 197.
•j-f) ibid. 104. štev. 199.
jela v svojo sredo Med štiriinšestdesetake sprejeti je bil sicer zagotovljen, da ga iz občine ne morejo več bacniti, toda v zunanji svet tudi ni mogel, ako se ni znal z zunanjimi svetovalci spraviti v prijateljsko zvezo, ter jih pridobiti zase, da so ga na sv. Jakoba dan sprejeli v število onih osmih občanov, katere so smeli vsako leto sprejeti v svojo sredo. Z občino pak se tudi že v zunanjem svetu nahajajoči ni smel skrhati, sicer se mu je konec leta pripetilo, da ga je občina poklicala nazaj med štiriinšestdesetake. Zunanji gospod svetovalec torej se je moral znati sukati in viti, da se ni zameril niti občini niti svojim kolegom zunanjega sveta, kajti ta dva gremija sta si podajala vedno prijateljsko roko, če se je trebalo znositi nad kakim svetovalcem, ki ga nista marala.
A slavohlepni meščan, ki je nameraval postati kdaj župan ali sodnik, ali vsaj notranji svetovalec, moral si je pridobiti zase še tretji gremij, notranjo svetovalce, da so ga o priliki poklicali med se, sicer je bilo vse njegovo prizadevanje ničevo. Oni, ki se niso marali po takih potih zvijati, dospeli so redkokdaj do svojega smotra in konca, in prigodilo se je nejedenkrat, da se je bivši notranji svetovalec potisnil tekom jednega sv. Jakoba dne takoj v občino.
Da se je ti neprijetnosti izognil in ostal v prijateljstvu zlasti z občino, bila je slavohlepnemu meščanu odprta samo jedna pot: podkupljivost. Kdor ni mogel ali ni hotel vabiti gospodov štiriindvajsetakov k bogatim obedom, odpovedati se je moral upanju postati kdaj češčen ud mestnega zastopa. Sčasoma je postalo to postopanje tako razvpito, da je dospelo celo do cesar-sarjevih ušes, ki je vsled tega z odlokom dne 7. decembra 1G28. 1. zaukazal, naj se mutacija v notranjem svetu odslč odpravi. Ker pak je želel to notranji svet, torej najvažnejši del mestnega zastopa sam, ne smatramo tega slučaja za kračenje meščanskih pravic.
Mutacija zunanjega sveta pak je trajala še dalje. Na nado-meščenje mestnega zastopa in volitve svetovalcev je imel zunanji svet, s komer pak se je občina v vsem strinjala, največ vpliva. Podkupljivost je cvela, kakor poprej nikoli ne, dokler se niso oglasili pri cesarji v svojih upanjih varani denuncijantje, kateri so mu vso stvar natančno opisali. Vsled tega je dobil vicedom 5. novembra 1. 1G91. od cesarja naslednje pisanje: „Od verodostojne strani se nam je poročilo, kake homat.ije nastajajo pri volitvi mestnega sodnika, nadomeščenji občine in mutacije zunanjega sveta. Na sposobnost oseb ne gleda občina kar nič, ampak le na samovoljstvo, iastno korist in prijateljstvo, zaradi česar se sprejemajo |v občino večjidel le branja in pisanja nevešči ljudje, nasprotno pak se sposobne osebe puščajo v nemar ter ne morejo dospeti do mestnih dostojanstev. Zato se jako pogrešajo sposobni
možje, občni blagor pa trpi pri tem škodo. Ti nedostatki so nastali iz tega, da se shajajo v občini nahajajoči se rokodelci nekoliko tednov pred sv. Jakobom, napravljajo gostije ter zbirajo glasove za tiste, ki so kaj dali („so etwas spendirten“). Na ta način preglasujejo one, katerim je občni blagor v skrbi. Vrhu tega se je uvedla slaba navada, da kliče občina vsako leto po osem udov iz zunanjega sveta k sebi, da ne bi prišli v notranji svet, zato mora le-ta nadomestiti izpraznjene službe z nesposobnimi.
Ker pak se take neprilike ne smejo dovoljevati, ukazuje se ti milostno, da izgotoviš poročilo in svoje mnenje pošlješ naši notranji avstrijski vladi, zaslišavši o ti stvari notranji in zunanji	svet, zlasti pak občino, po kaki	poti si je	pridobila to	moč.“
Vicedom je storil tako ter zahteval 28. februarija 1.	1692.
od župana odgovor na ta cesarski odlok. Župan je odgovoril 10. aprila i. 1.:
„Z dolžnim spoštovanjem smo prejeli milostni odlok z dnč 28. februarija 1G92. leta, s katerim se nam ukazuje . . . obširno poročati zaradi volitve mestnega sodnika, mutacije zunanjega sveta	in nadomeščenja občine ter se	izraziti o	godečih se	nepri-
likah	in nedostatkih. Vaši grofovski	milosti *)	je sicer že	dovolj
znano, da nastajajo vsako leto na sv. Jakoba dan o navadni volitvi mestnega sodnika, mutaciji zunanjega sveta in nadomešče-vanji občine prepiri in nejedinost in da občina dela marsikaj nezakonitega, zaradi česar smo se pri Vaši grofovski milosti že večkrat pritožili; dasi je poslala Vaša grofovska milost Zunanjemu svetu in občini obilo ostrih ukorov, se brigajo nekateri gospodje zanje le jako malo; ne izpolnujoči svojih dolžnostij glasujejo le kakor se jim ljubi, ali iz prijateljstva ali sovraštva; poprej pak se po šest ali sedem tednov pred svetim Jakobom shajajo po vrteh in svojih hišah, (kar je Vaši milosti in vsemu mestu, več ko treba znano), napravljajo' gostije ter zbirajo glasove za tiste, ki kaj dajo, naj so sposobni ali ne. Zato se godi, da se pušča mnogo dobrih in sposobnejših meščanov na strani, a sprejemajo se nesposobni celo branja in pisanja nevešči v občino; iz zunanjega sveta kliče občina k sebi zgolj iz sovraštva in mržnje take, ki bi se lehko porabili za marsikatero mestno službo. Tako se godi vsako leto. O prejšnjih letih hočemo molčati, ker je to Vaši grofovski milosti že sicer dobro znano, temveč omeniti le minulo leto (1691) v katerem je sprejela občina v svojo sredo krojača Krištofa Zajca (Seiz) in čevljarja Primoža Hrvata (Crabath), ki oba ne znata niti brati niti pisati, izpustila pak druge sposobne in izšolane (gestudirte) meščane, n. pr. Joakima in Ignacija pl. Graffhaydna, brata, trgovca in sinovca bivšega notranjega sveto-
*) Tedanji vicedom je bil Adam Urzin grof Blagay.
valea; ravno tako Ivana Baltazarja Gaianzela, ki je tudi sin notranjega svetovalca, Matijo Križaja (Krischey) in Antona Janežiča in več takih, ki so zelo izkušeni ljudje in bi se pri mestnih službah lehko porabili . . . Občinski rokodelci so jo priveli dotlej, da je sedaj v občini, ki šteje 64 udov, 42 rokodolcev, med njimi pak, kakor dokazuje priloženi izkaz, le malo branja in pisanja veščih, ki niso za noben posel sposobni. Koliko pak je takih, ki ne znajo druzega, kakor le svoje ime podpisati. Kje naj se porabijo taki ljudje, ko se potrebujejo vendar pri vseh poslih izkušeni in učeni. Več ko res je, da nam manjka sposobnih ljudij; to pak pouzročujejo rokodelci v občini, ki ne sprejmo med se nobenega, kdor ni rokodelec in ker jih je dve tretjini, imajo vselej večino ter preglasujejo druge. Dasi tudi pri oddajanji glasov pošiljamo k njim mestnega pisarja in dva komisarja, ki jim živo v srce prigovarjajo, naj se ozirajo na dobre ljudi, vendar se ne brigajo za to, ampak	odgovarjajo,	da	so ravno	tako meščani,
kakor	drugi, da imajo	svojo prosto	volitev, da se	ne dad6 v ničemer	motiti in da ni	treba, da bi	bilo	tako, kakor želi notranji
svet ali njegova odposlana komisarja, ampak kakor oni hočejo. Zato se boje dobri ljudje vpisovati se med meščane, ker ima ravno občina večino. Ko se je pred štirimi leti pri volitvi sodnika predlagal zunanjemu svetu in občini bivši sodnik mimo še jed-nega druzega, kakor veleva to stari običaj, niso ju hoteli sprejeti, ampak zahtevali so dva druga, čemur je notranji svet tudi ustregel. A tudi za ta dva niso marali, ampak da bi prevladali ter mesto vodili po svojem, predlagali so sodnikom jednega iz svoje srede. Notranji svet je bil zavoljo tega prisiljen raziti se, ne da bi zvršil volitve; in ko se jim je žugalo z naznanilom, sešli so se drug dan vsled povelja Vaše grofovske milosti sicer res k novi volitvi, a tudi sedaj so	še zavrgli prvi	predlog,	konečno	pak
vendar izvolili mestnega sodnika. Oni pak, ki se je izvolil dan poprej, se je odpustil.
Dalje je znano, da jemlje občina vsako leto po osem udov zunanjega sveta k sebi in sicer najbolj sposobnih, o katerih čuti, da jih meni notranji svet	poklicati v sredo	svojo;	občina se	košati da nadomestuje ona	notranji svet; in	če vidi,	da bi prišel
kdo rad v notranji svet,	reče takoj: ta	in oni	bi prišel	rad
v notranji svet, a ne bo se zgodilo, kakor bi notranji svet želel;	zato mora tak	sposoben mož	nazaj v	občino. Vsled
tega se prigaja, da dvignejo koga, ki je opravljal v zunanjem svetu razne posle že po dvajset ali trideset let, k sebi v občino, kar se je prigodilo pred šestimi leti n. pr. Francu Lau-u, ki je bil v zunanjem svetu že leta 1665. in še 1. 1674. drugi špitalski mojster pa se je vendar nazaj potisnil v občino. Jednak slučaj je doživel Mihajlo Majer, ki je bil notranji svetnik že nad trideset let in pred petnajstimi leti drugi blagajnik, in vendar so ga izbacnili.
Ker sme torej občina po osem sposobnih mož klicati k sebi iz notranjega sveta, ostajajo v njem sami neizkušeni rokodelci . . . Kaj naj izbira notranji svet? Nič! Da, časih se pogovore celo udje občine in zunanjega sveta, da dvignejo tega in onega sam6, da napravijo prostor onemu, kogar žele dalje spečati. Ker torej ni nihče gotov, doklej bode v zunanjem svetu, ga tudi ne veseli zboljšati sebe in svojo sposobnost. Vrhu tega pak nima občina za tako postopanje nobenega privilegija, naslanjati se more samo na star običaj. Pred šestdesetimi leti se je tudi v notranjem svetu volilni red prestrojil; tudi tu so se jemali po trije notranji svetovalci iz sveta, in časih se je potisnil bivši župan, sodnik in ta ali oni uradnik notranjega sveta dostikrat celo takoj v občino. Zato se je iz mržnje obrnil že marsikdo od meščanstva strani ter stopil v deželno službo. Štiriiudvajsetaki prihajajo, hoteč v ti ali oni stvari pomagati svojim dobrim prijateljem, v polnem številu na rotovž, ter preglasujejo s svojimi glasovi notranji svet; svetovalo bi se, zunanji svfet skrčiti na dvanajst oseb; v zunanjem svetu in občini bi se mnogo lože izbirali kandidatje, ko bi se to zgodilo."
Tako župan. Zahteval ni torej ničesa druzega, kakor da se število zunanjih svetovalcev skrči; želel je vrhu tega le še tudi ukor za občino. Dalje sezajočih izprememb, zdi se, župan sam ni nameraval. Tu pak mu je tedanji mestni pisar, neki Lenart Vobeš (Wobesch) ob jednem zunanji svetovalec, zelo neprijetno zasolil, če je bil vsak mestni pisar ud zunanjega sveta, ne moremo z Odločnostjo zatrjevati, mogoče, da so se za ta posel jemali tudi notranji svetovalci ; gotovo je le, da je bil Vobeš jeden štiriindvajsetakov. V ti službi se je moral bati vsacega sv. Jakoba dne, da ga izbacne občina iz zunanjega sveta ter ga pokliče k sebi, ako se ji je tekom leta zameril; zameriti pak se je bilo kaj lehko zlasti mestnemu pisarju, ki je sestavljal in izpečaval vse po magistratu izdane listine, bodisi katerega obsega koli. V njegovo področje so spadali deloma advokatski, notarski in koncipistovski posli v de-našnjem pomenu besede. V minulem stoletji se je zval syndicus. Njegov delokrog je bil torej zelo obširen; nevarnost, da se zameri ti ali oni koteriji, zel6 velika. Lenart Vobeš pak je moral biti zvita glavica; spoznal je ugodno priliko, to nevarnost odstraniti za vselej. Ravnokar navedeno poročilo za vicedoma je sestavil bržkone on, a župan mu je naročil tudi posebno poročilo, ki naj bi se bilo poslalo avstrijski vladi v Gradec, vrhu tega ga je pak mesfo v neki drugi stvari kot pooblaščenca poslalo v Gradec. To je bilo zanj, kakor nalašč. Pri tedanjem vicedomu grofu Blagaju je veljal Vobeš vse, in ta ga je znal pridobiti za svoje namere. Brez vednosti magistratove in vendar v njegovem imeni je odposlal vladi na skrivnem poročilo nasprotno glaseče se onemu, katero je sestavil vsled županovega naročila za vicedoma. V tem
poročilu je zahteval Vobeš odpravo mutacije v zunanjem svetu; njegovi udje naj bi bili neodstavljivi. Pri tem ga je podpiral vicedom, in 9. julija 1G92. leta je došel občini iz Gradca cesarski odlok sledečega obsega. *)
„Ker se je naznanilo vladi, koliko nerednosti in nepostav-nosti se vsako leto dogaja pri volitvah, in ker ne kaže, da bi trpeli take razvade, marveč nam pristoja in je naša očetovska dolžnost, najti in zaukazati sredstvo, kako bi se to zaprečilo iu odpravilo, zato se nam je zdelo dobro, . . . izdati za vas naslednje merilo za izvolitev sodnika, mutacijo zunanjega sveta in nadomesčevanje občine, po katerem se vam bo ravnati ne le o prihodnjem sv. Jakobu, ampak za vse večne čase, dokler ne bodemo določili kaj druzega.
Prvič, naj ima veljavo privilegij, vsled katerega naj sestavlja notranji in zunanji svfet z občino vred iz 101 moža; kar pak se tiče
Drugič, nadomeščevanja odmrlih svetovalcev, hočemo vam dovoliti tudi še za prihodnjost, toda s tem razločkom, da imata v tem notranji in zunanji svet pravico predlaganja in sicer naj se predlagata namesto jedne osebe dve, kojih jedno naj imenuje notranji, jedno zunanji svet, občina pak naj voli.
Tretjič, odpravljamo pak ob jednem dosedanjo mutacijo zunanjega sveta, zaradi katere se sklicujete na stare navade, ki pak se smejo z večjo pravico imenovati tekom časa uvedene, občni blaginji škodljive razvade. Zunanji svet naj torej vsled tega odloka ostaja do konca življenja nepremen-ljiv razven, če se kdo ne nosi dobro ali se sam odpovč, in sicer naj velja to že za njegove sedanje ude, tako, da se odslej ne menjuje nihče več do smrti, razven če se sam odpovč, ali mu odpovedo drugi. **)
četrtič, dasi smo bili prošeni skrčiti zunanji svčt jed-nako notranjemu na dvanajst udov, ostane naj za sedaj vendar pri starem številu štiriindvanajst oseb. Ker so, kakor se sliši, umrli letos nekateri udje zunanjega sveta, dovoljuje se
Petič, zunanjemu svetu nadomestiti izpraznjena mesta z jednim ali drugim sposobnim iz vaše srede.
*) Ker se ponavljajo v tem odloku stvari, ki so se že ponavljale y v tem kar smo dosedaj naveli, izpustili bomo že znane reči ter so ozirali le na to, kar prinaša odlok novega.
**) Mostni arhiv fasc. 264. Mithin soleh iiusserer Rath, gleich dem Innern, in Eines Jeden Pershon, so lang selber sich woll haltet, oder selbst rosignirt, in Crafftdises ad dies vitao perpetuirt und insolehes beraith auch auf die Jezigo glider selbigen, mittelst verstanden habon, so dass voti nunan ausz selbigen weithers khoiner mehr mutiert worden. sondern wio gemelt, bisz Zu dessen absterben oder aigner frcywilliger und angenombner Resignatioij darinen verbleiben solle.“ — Krhki slog 17. stoletja je upiival tudi na moje slovensk dikcijo; č. čitatelj naj mi spregleda to ali ono neokrtnost v jeziku.
Šestič, če umrje kak notranji svetovalec, naj notranji svet nadomesti tako izpraznjeno mesto s sposobnim udom zunanjega sveta, kakor je bilo doslej navadno.
Sedmič. Gledč izvolitve mestnega sodnika ostane naj pri starem običaji, da predlaga namreč notranji svet vsakega sv. Jakoba dne dva iz svoje srede ; izmed njiju naj izvolita zunanji svet in vi, občina, jednega sodnikom ; če pak bi zunanjem svetu ali vam ta prvi predlog ne ugajal, smete zahtevati druzega; notranji svet naj torej predlaga dva nova, in če se tudi s tem predlogom ne zadovoljite, zahtevati smete predlog še v tretje, kar pak se brez tehtnih uzrokov skoraj ne sme dogajati. Iz tretjič predlaganih morate izvoliti sodnika prav gotovo, sicer je notranjemu svetu dopuščeno izvoliti ga samemu, ter ga vam predstaviti.
Osmič in zadnjič, ostane tudi lehko pri starem običaji, da naznanjata zunanji svčt in vi v mestnih stvareh, kaj in kje bi bilo treba zboljšanja ter da smeta vsako leto predlagati dve meščanski hčeri in jednega dijaka, sina meščanskega, kojim se imajo podeliti ustanove. “
K sklepu zabičuje odlok še jedenkrat, naj se odpravijo vsi dosedanji neredi. Podpisani so: Ivan Filip grof Inzaghi, Lorene Hueber, Vit grof Strassoldo, (namestnikov namestnik, Statthalter-ambtsverwalter) in Rok Valerijan pl. Langersperg, kancelar.
Najvažnejša izprememba prouzročena s tem cesarskim odlokom je, da seje odpravila mutacija, sicer pa je po večjem ostalo pri starem, razven, da je imel pri nadomešče vanji umrlih svetovalcev odslej tudi zunanji svet pravico predlaganja, kar prej ni bilo navadno, in da je smela občina klicati le take k sebi, katere ji je predlagal skupni svet.
Ta cesarski odlok je župana sila iznenadil, še bolj pak občino, koji so se z jednim mahom presekale vse spletke. Tudi notranjemu svetu se je odvzelo s tem mnogo vpliva, kajti odslej ni mogel zunanjih svetovalcev, katere je hotel kaznovati, nič več s pomočjo občine pehati nazaj. Sicer pak ni nikjer govora, da bi se bil bratil notranji svet kedaj z občino, zato mu tudi mi tega nečemo očitati ter le reči, da se ne da dognati, čemu mu je bila mutacija zunanjega sveta toliko zelo mari; gotovo pak je, da je cesarski odlok župana in notranji svet toliko razburil in ga storil tako vrtoglavega, da je v svojih pomislekih, s katerimi se je prizadeval cesarja pregovoriti k preklicu tega odloka, čisto pozabil, kar je le malo mesecev poprej poudarjal. Poprej je skušal občino z vso silo počrniti, a sedaj, ko je postal tudi zunanji svet nepremenljiv, potegnil se je z vso odločnostjo za njo. čisto nasprotno svojemu poročilu pred par meseci odobraval je župan sedaj, da se nahajajo v občini rokodelci, kajti meščanstvo, poudarjal je župan, sestavlja se iz dveh razredov prebival-
stva, iz trgovcev in rokodelcev. Trgovci, inteligentnejši del, zastopani so v notranjem in zunanjem svetu, deloma tudi v občini; umestno je torej, da se tudi rokodelci zastopajo, kajti med zadrugami nastajajo časih prepiri, ki jih morejo reševati le rokodelci, kot veščaki, ne pak trgovci. A tudi to na stran puščaje se ne more reči, da je rokodelec, zato ker je rokodelec, nesposoben za mestni posel; izkušnja je pokazala baš nasprotno; treba je le iti štirideset ali petdeset let nazaj, pak se bode spoznalo, da so se rokodelci nahajali v zunanjem in notranjem svetu, da, volili so se celo za župane in sodnike. Da so rokodelci dajali gostije, župan ni mogel tajiti, ker je bilo le preznano: dostavil pa je, da se to že dolgo ni zgodilo, ter da ne more razumeti, v katerem interesu naj bi jih občina dajala, ko ima voliti samo sodnika; pa še ta volitev je omejena, ker sme voliti le jednega tistih dveh, ki ju je predlagal notranji sv&t. Z vso odločnostjo pak se obrača proti zunanjemu svetu, in mu očita marsikatero nerednost. Kar svet pomni, prihajati je smela k sejam le polovica zunanjega sveta, torej dvanajst udov, toda le-ti se za ta hvalevredni običaj kaj malo brigajo, če se imajo jemati njihove ali njihovih prijateljev koristi v poštev, kar se je n. pr. pred kratkim zgodilo o priliki, ko je necega meščana sin prosil pri mestu za „titulus mensae“. V jednem prejšnjih let seje sklenilo, zavoljo slabega stanja mestne blagajnice nekoliko časa z deljenjem takih milostij prenehati in vsled tega sklepa je zavrnil tudi notranji svet prosilca, naj počaka. Ko pak bi se bila imela ta stvar obravnavati v zunanjem svetu prišli so štiriindvajsetaki v popolnem številu na rotovž, preglasovali zaradi velicega števila notranji svet ter ustregli prošnji jednoglasno. Če bo res ostalo pri dosmrtnosti zunanjega sveta, sedeli bodo v kratkem le ne-sposobniki v njem. In s tem se je začelo takoj prvo leto, kajti zunanji svet je prevzel vsled podeljene mu milosti necega popolnoma nesposobnega človeka v svojo sredo, necega Marburga, ki ne zna druzega, ko svoje ime zapisati. Ker je notranji sv&t pri dopolnitvi omejen na zunanji svet, sedeli bodo kmalu tudi v notranjem zgolj nesposobneži. Župan prosi torej volitev Marburga razveljaviti, zunanjemu svetu volilno pravico odvzeti in notranjemu svetu podeliti milost, da si izbere o priliki, ko ne bi bilo v zunanjem svetu nobenega sposobnega človeka, potrebnega kolego takoj iz meščanstva (18. julija 1693.)
S tem poslednjim stavkom je povedal župan jasno dovolj, da je cesarski odlok zvezal tudi notranjemu svetu roke in onemogočil vsako spletko in homatijo.
Še bolj ko župan se je zagrizla pa občina v zunanji svet; dasi je do zadnjega časa se strinjala ž njim v vsem, ni mogla sedaj najti dovolj ostrih besedij, da ga dovolj počrni. Tekom dvajsetih let je ponavljala skoraj vsako leto svoje pritožbe
in prošnje, naj se zunanjemu svetu odvzame dosmrtnost. Očitala mu je, da je tekom tega malega časa, odkar je nepremenljiv, dokazal dovolj, da mu je samo lastna korist na mari. Zunanji svet je jel postopati tako ošabno, da ga skoraj več prestajati ni; meni se že celo boljšega ko notranji. K sejam ne prihaja nikoli, ali pa samo takrat, kadar mu veleva to lastni dobiček. Ko se kacemu nesposobnežu posreči priti v zunanji svčt, napne vse žile, da pridejo tudi drugi za njim. Sedaj še le se dajo gostije, kar prej ni bilo nikomur na mari, ker vsak nesposobni je vedel, da bo moral k letu zopet iz sveta. Sedaj dajo pa ravno najnesposobnejši gostije, ker bi sicer nikakor ne mogli priti v svčt; dajo jih le bogatini, ker jim ni za nič skrbeti in imajo časa dovolj; revnejši pak, dasi tudi sposobni, morajo zaostajati. Da se nahajajo sedaj skoraj samo nesposobniki v svetu, ni občine krivda, ker	ona ne	ve, bode	li	meščan,	ki ga k sebi	pokliče,
sposoben	ali	ne, to se pokaže še	le tekom	leta. Prej se je tak
bacnil zopet v občino, sedaj pak je to nemogoče.
če bi bila nepremenljivost res tako dobra, zakaj pak se ne vpelje tudi v drugih mestih, n. pr. v Kranji, kjer je ostala cel6 mutacija notranjega sveta, ki se je v Ljubljani odpravila že
I. 1628. *) če bi se ostalo pri mutaciji, imela bi občina ta dobiček, da	bi	zvedela,	kaj se je	v	minulem	letu sklepalo	v sejah
bodisi v	prid bodisi	v škodo	mestu.**)	Vedela bi se	po tem
ravnati ter se pobriniti, da se zlo odstrani, dobro pak pospešuje. Po novi uravnavi sme občina le predlagane meščane k sebi sprejemati, predlagati pak jih smeta notranji in zunanji svčt; a pokazalo se je, da sta predlagala celo nesposobne, niti branja niti pisanja vešče, zato ker so kaj dali. Gostija ima sedaj skoraj že gotovo ceno, ter ne sme veljati pod 30 — 50 goldinarjev. Izjavili so se že zunanji svetovalci, da veljajo toliko ko notranji, in da, kdor hoče priti v svet, mora čvrsto mazati. Prej so se sprejemali posli zaradi časti, sedaj pak si dajo svetovalci
*) Ob organizaciji ljubljanskega magistrata govorim obširneje deloma tudi zato, ker je vzgled za vsa druga mesta na Kranjskem. O Kranji vemo gotovo, da se je sprejela tam ljubljanska uprava. Vicedom sam piše v svojem poroCilu do nadvojvode. 9. julija 1680. 1. „Die Oainburgor haben die Ord-dung Derer von Laibach uber Erwiihlug d sr Stadtrichter und andercr Stadt-iimter angenommen und halten sich an dieselbe, es entscheidet die Mehrheit der Stimmen “ (Mittheil. 1867. str. 61).
**) Magistratni akti v fascikulu brez štev. .Laibach am Rathhause
II. Juni 1709. Es ist beschlossen worden, dass derjenige, er mag in dem Innern oder aussern Rathe sitzen, welcher aus dom Rathe viel oder wenig, entweder direct oder indirect, es sei wem immer, niemand ausgenommen darunter auch innore Rathsbefreundete, vvelcho bei der Session nicht gewesen oder sonst in ihrer Causa abgetreten, verstanden werden ausgesagt und aus-geschwatzt, und so gestalten wider das abgelegte Jurament gohandelt, aus dem Rathe ganz unverschont excludiert werde.“ — Ker pak so svetovalci le od nekdaj prisegali, smemo skoraj sklepati, da so bile seje,bržkone že od nekedaj tajne, gotovo pa že od 1. 1614.
dobro plačevati. Koliko jih je, ki uživajo občinske njive, ne da bi bili zato mazali? Kdo je dohil kak opravek pri mestu, ne da bi mazal? Vsled mazanja je prišlo tako daleč, da sede n. pr. v notranjem svetu samo sorodniki, očetje, zetje, svaki itd. *)
Toda vsem tem lamentacijam notranjega sveta in občine nasproti si je mašila vlada ušesa, ter le 18. julija 1. 1693. dovolila notranjemu svetu, če bi res v zunanjem svetu ne bilo mogoče najti sposobnega človeka, izbrati si koga iz meščanstva; a popisati ji mora prej vse njegove lastnosti, ona pak se bo ravnala, kakor se bo nji potrebno zdelo. Občina je poslala v ti zadevi celo nekega Zupana v Gradec, potrošila je nad 800 gld., a cesar se ni dal pregovoriti, da bi bil preklical.
Jeden dober sad pak je pač rodil ta dolgotrajni prepir, razkril je namreč, ker so se ovajali vsi trije gremiji drug dru-zega, nezaslišano in neopravičeno gospodarstvo ljubljanskega magistrata. Da si je magistrat s tem jako škodoval, pokazalo je postopanje tedanjega vicedomovega namestnika. (Vicedomamts-verwalter). Ko se je približeval navadni čas volitev, ukazal je le-ta, Anton baron' Lowenberg, 7. julija. 1. 1695. jeden teden pred županovo volitvijo, sklicuj^ se na cesarski odlok 1. 1692., ki priporoča sposobne kandidate, voliti dva od njega priporočana kandidata in sicer jednega županom, jednega notranjimi svetovalci. To je bila nezakonitost, katere bi se Lovvenberg gotovo ne upal storiti, ko ne se bi bil magistrat samega sebe tako onečedil. Opiraje se pak na svoje stare pravice, prezrl je magistrat ta ukaz popolnoma, vsled česar mu je vicedomov namestnik zažugal, da ga naznani pri cesarji. A magistrat se kljub temu ni dal preplašati, ampak je volil županom ne priporočenega Graffen-hueberja, ampak znova Eder pl. Edenburga, ki je hotel z ozirom na nezaslišano nepostavnost Lowenbergovo odložiti vse mestne posle (bil je namreč župan že od leta 1688.) ter izstopiti cel6 iz meščanske zveze Še le, ko se mu je z kaznijo zažugalo, sprejel je namenjeno mu čast. Da pak se je Lowenbergovi želji vsaj delemo ustreglo, izvolili so svetovalci priporočenega Graffenhue-berja, bivšega mestnega sodnika, znova, kljub temu, da ni imel še svojih računov v redu, kar bi se sicer ne bilo zgodilo; z nekim cesarskim ukazom prepovedalo se je namreč take voliti.
Ko se je bližal drugi volilni dan, dan sv. Jakoba, zahteval je Lovvenberg, naj odda' magistrat v notranjem svetu izpraznjeno mesto nekemu Krištofu Bittorferju, češ, da je posebno sposoben. Zažugal mu je zopet, če tega ne stori, da ga za toži pri cesarji. A magistrat se ni maral ravnati po vicedomskih ukazih, ter si je izvolil nekega Ivana pl. Graffhaydna, „dobro učenega, štirih potrebovanih jezikov veščega, v pisanem pravu 'zelo izurjenega
*) Vsi, tu sem spadajoči akti nahajajo so v mestnem arhivu fasc. 264, 102, 32 in 11—22 magistr. aktov.
moža." Doslej v zunanjem svetu sedeč je dajal tako razumne svete, da se ga je veselil ves notranji sv&t. Vrhu tega je bil ta Grnffhayden, sin starega zaslužnega notranjega svetovalca, in bil za mestne službe pač sposobnejši kakor trmasti in neubogljivi Bittorfer. Več ko jedno leto ga ni bilo videti na rotovži, dasi so se mu seje, kakor se spodobi, vselej napovedale in so ga vrhu tega še dobri prijatelji opominjali, naj pride; ko se mu je naročil posel davkarja, zavrgel ga je zasmehuj^; celo k prisegi ni maral priti. Razne prepire ki jih je imel s zunanjem svetom in sosedi, je magistrat celo zamolčal:
Glede Graffhueberja ni delal vicedomski namestnik dalje nikacih težav več, pak se je gorko potegnil za Bittorferja. Na-jedenkrat pozove Lowenberg 27. julija 1. 1695. ves magistrat k sebi v vicedomsko poslopje; magistrat, vsaj oficijalno ne vedoč, kaj je uzrok pozvanja, ubogal je, kakor je zahtevala to njegova dolžnost. O čem se bo govorilo, vedel je magistrat pač, ker je vicedomski pisar nekemu magistratnemu slugi izblebetal, da se bo moral magistrat zagovarjati in se ravnati po željah Lowenbergovih.
Vicedomski namestnik je poklical gospode svetovalce k sebi osebo za osebo. V tem bi magistratu ne bilo potreba ubogati, kajti poklican je bil kot korporacija; toda podal se je, da ne bi dal niti najmanjšega povoda za kazen. Najprej se je pozval k L6wenburgu župan, naj se izjavi, komu je dal svoj glas pri vo-litvi svetovalcev. A z ozirom na svojo prisego, da ne bo izdal niti najmanjše stvari, ki se vršč v sejah, branil se je izpolniti Lowenburgovo zahtevo. Ker se ni dalo iz njega nič izvabiti, odpeljati ga je dal vicedomski namestnik po svojem tajniku dr. Luki Perku na nedostojen kraj (salva venia, dostavil je magistrat v svoji pritožbi do cesarja). Potem so se pozivali drugi svetovalci, drug za drugim, naj izpovedd, kako so glaspvali. Tudi ti niso hoteli odgovarjati, ampak dejali so vicedomskemu namestniku naravnost in brez strahu, da nima do tacega postopanja nobene pravice. S tem so ga spravili v hudo jezo. Lowenberg se je spozabil tako zelo, da se je zatekel k podli laži. Oštevati je jel svetovalce, češ, da hočejo biti boljši, kakor njih župan, ki je vse razodel. V sobi je bil navzočen cel<5 nek deželni svetovalec *) in se drug uradnik, ki sta potrdila laž gospoda svojega. V tako past ujeti, podali so se svetovalci ter tudi povedali, zakaj niso za Bittorferja glasovali. Zatem jih je Lowenberg dal odpeljati vse na nedostojni kraj, imenujoč jih bedake in debeloglavce.
Magistrat se je čutil v dno svoje duše razžaljenega, ter se pritožil pri cesarji izrekši upanje, da Njegovo veličanstvo pač ne bode dovolilo, da bi se .obkladali pošteni, sloveči, celo možje plemenitega stanu (n. pr. Gabriel Eder pl. Edenburg) s takimi pridevki. Ovadil
*) Landrath, vicedomski uradnik.
je dalje, da je Lowenberg razveljavil županovo volitev. Kaj tacega se doslej ni predrznil nihče storiti, izvzimši necega Ottavija Boni-zelly,*) ki je tudi zahteval, naj ima on pravico predlagati notranje svetovalce. Dokler je bil zunanji svet v svojih članovih premenljiv, pogodile so se pač časih razprtije, a cesar nikdar ni dovolil, da bi se bil mešal vanje vicedom s svojim vplivom.
Vsled te pritožbe je zaukazal cesar vicedomu, naj se opraviči. V svojem poročilu je napadel vicedomski namestnik zlasti župana, češ, da se vedno ustavlja vsem razumnim in koristnim ukazom vicedomskim, da razburja z raznimi spletkami mesto, da tem lože „v motnem lovl“ tor da se je pri tem precej obogatel. **) Dolžil ga je dalje, da ni hotel necega dekreta pred prisego Graf-tenhueberjevo svetu predložiti in prečitati, vkljub temu, da je protestoval zunanji svet.
Zupana je to natolcevanje sila razjarilo; ni si mogel kaj, razodeti cesarju, odkod Lmvenbergovo sovraštvo proti njemu. Lo-wenberg mu je bil namreč dolžan že mnogo mnogo let precejšno svoto in ker je župan ni mogel drugače izterjati od njega, ga je tožil. Hinc ille lacrimae! Vrhu tega ga je nahujskal še dr. Luka Perko, ki je po vsi sili hotel postati mestni pisar. ***) Očitanje, da se upira proti vsem „koristnim ukazom vicedomskim", zavrnil je z izjavo, da je njegova dolžnost mestne pravice braniti. Zlasti pak ga je speklo očitanje, da dola nemir v mestu, da „lovi' v motnem".
,, Tisočkrat sem rajši mrtev, kakor da bi tako očitanje pustil obtičati na sebi, štirinšestdesetletnem, po vsoh trgovskih in drugih imenitnih mestih in oblasteh znanem moži, vsled česar vlagam Vaši rimski cesarosti najponižnejšo prošnjo, kličoč najmilostnejšo cesarsko pravico na pomoč. Da me je vsemogočni Bog, ki sem mu dolžan večno zahvalo, oblagodaril z malim imetjem, zaradi tega naj me gospod Li3wenberg ne zavida; naj se spominja, da sem se od zgodnje mladosti kot trgovec trudil za košček kruha in si ga tudi pridobil; živel sem varčno, imel Boga pred očmi ter se trudil obdržati si zaupanje, ki ga kdo drugi nima. Gospod Lowenberg mi nikdar ne bo mogel dokazati, da sem se okoristil z mestnimi pristojbinami, ki jih kot župan pač nimam v svojem oskrbovanji in tudi sicer ničesa storiti ne morem. Ravno nasprotno bo moral pripoznati notranji svet, če bo hotel govoriti resnico, da sem kot triinštiridesetletni meščan, tridesetletni notranji svetovalec, štiriletni blagajnik," za katerega so me v moji odsotnosti od Ljubljane jedno-glasno volili, posodil mestu 8000 gld. iz svojega žepa, ker je bilo *) Hoff, Gemiilde I. p. 119 in po njem Klun Archiv imenuje ga: Octa-vius Graf v. Panizohl 1626.
**) ,,Damit er desto leichter im Triibcn fisehen konne, massen er sich dabei ziemlich bereiohert und begrasot bat “
***j Ta opazka dokazuje, daje bil mestni pisar cel<5 imenitnejša oseba ko deželni svetovalec, Perko bi se sicer ne potezal toliko za to mesto ter leliko pozabil, da ga magistrat ni maral.
zarubljeno. Storil sem pa to takoj, ko so me izvolili blagajnikom in predno sem prejel le jeden krajcar mestnih pristojbin. Odtod je izvajal gospod Lowenberg svoje neopravičeno natolcevanje. Mesto mi je še danes 6000 gld. dolžno. Vrhu toga sem bil sedem let mestni sodnik in sem osmo leto župan, *) a niti jeden me ni obdolžil nepoštenja ali me celo tožil zaradi tega. Vaša cesarost razvidi naj po tem, da izvira neopravičeno natolcevanje iz samega sovraštva („ex pura passione“) v	prvi vrsti zato, ker sem	si dal	Lo-
wenbergov precejšni dolg (iz	uljudnosti in	diskrecije	čakal	sem
ga, ker mi ja plačeval obresti, dolgih 20 let) osigurati z obligacijo „Landschadenbundau in ta dolg, če nisem hotel, da mi, ko bi umrl, splava po vodi, začel iskati po sodni poti."
Lowenbergu se je naročilo opravičiti se tekom štirinajstih dnij; ako pak tega ne stori, naloži se mu s tem večni molk (per-petuum silentium). Pri tem je bržkone tudi ostalo, vsaj v aktih se o ti stvari ne nahaja nobena listina. **)
Ta cesarska sodba je tem pravičnejša, ker je imel cesar uzrokov dovolj biti z magistratom nezadovoljen. Gotovo je, da tudi vicedomski namestnik ni niti najmanjše znane mu stvarce zamolčal. Prišlo je marsikaj na dan, o čemer je magistrat želel, da bi se za vselej zamolčalo. Vsled tega je 1. 1696. naročil cesar vicedomu to stvar preiskavati, sklical je	celo komisijo	v Gradec,	kamor so
se odposlali poslanci vseh treh	magistratovih	gremijev.	Filip	grof
Inzaghi in njegov namestnik Ziga Herberstein sta predsedovala zasedanju, v katerem so se prerešetovali magistratovi grehi. Zapisnikov teh sej sicer nimamo, pač pak se da po uradnih instrukcijah, katere so se vsled njih izdale za vsacega magistratovega uradnika posebej, posneti, kako nezaslišano jo magistrat gospodaril in da res ni čudno, če si je nakopal na glavo cesarjevo nejevoljo. Dne
10.	julija 1. 1G97. je došel magistratu naslednji odlok:
^Spominjate se, da so nam v minulem 1696. letu prihajale razne tožbe od zunanjega sveta in občine ljubljanske zaradi zelo slabega in samopašnega gospodarstva z ondotnimi mestnimi pristojbinami in dohodki, in da se je vsled tega ukazalo vicedomu in v njegovi odsotnosti njegovemu namestniku baronu pl. Strobl-hoffu stvar preiskati, zatem pak se je osnovala celo v Gradci komisija naših svetovalcev Filipa grofa Inzaghija in Zige Herbersteina in da se je stanje te stvari po zaslišanji pooblaščencev notranjega in zunanjega sveta in občine zadosti spoznalo. In ker smo iz poročil naših odposlanih zaupnih mož z nejevoljo morali čuti, da ste se sila pregrešili (dass ihr . . . excediert), v obili meri in mnogih stvareh, davčnih, špitalskih in pupilarnih računih, kakor tudi v
*) Vrsta županov in mestnih sodnikov, kakor jo navaja Klun Archiv II. p. 107—119 je gled6 Ederja deloma napačna, kajti kot sodnik je naveden do leta 1696. devetkrat, kot župan pak le sedemkrat.
**) V. Mestni arhiv fasc. 81. (magistratski akti).
mitarinah, poslopjih in slabem shranjevanji pismenih svojili dokumentov in privilegijev, da ste se ozirali pri nadomešče vanji uradov le na visoka priporočila in sorodstvo, dostikrat celo na starost (senium), ne pa na sposobnost tekmovalcev, torej v občni prid storjeni sklep iz leta 1675. čisto iz nemar spustili, kaznjivo in samovlastno se ga ognili, zaradi česar so nastale razvade in neredi — to uvažuje in z ozirom na tako obile izgrede imeli bi uzrok postopati proti vam strogo, ter iskati za storjeno nam škodo odškodnino pri vas, notranjih svetovalcih vsakem posebej, kdor je dal k temu kak povod. Kljub temu pa hočemo soditi z milostjo namesto s strogostjo ter vam za prihodnje dati merilo, kako se vam je vesti sebi in mestu v korist." *)
Da se bodo vedeli Ljubljančanje v prihodnje ravnati, izdal je cesar jako občirno instrukcijo za notranji svet (kayserliche ali ergniidigste Instruction De Diito Griiz den 10. Jully 1G97.) razvrščeno v 9 točk, kojih pa ne bomo navedli v širnem slogu 17. veka, ampak le po obsegu.
1. Izvolita naj se dva davkarja iz notranjega, dva iz zunanjega sveta; le-ta morata biti vešča ne le branja in pisanja, ampak izurjena tudi v računstvu. V knjige naj vpisujejo računski uradniki ne le vseh svot, ampak tudi čas kdaj, in osebe, od katerih so jih prejeli. Z računom pak naj se skažejo vsako leto konec aprila. O ti priliki naj izročijo še ostali denar mestnim blagajnikom v prisotnosti dveh zaupnih mož. Davkarska blagajnica naj se nahaja odslej vedno na rotovži ter bodi zaprta z dvema ključema ; jednega naj imata davkarja notranjega, jednega zunanjega sveta. Konec leta naj predlože račune magistratu, odlože brez ka-cega opravičevanja, pridržka ali protesta službo svojo ter čakajo, jih bode li magistrat potrdil, ali pa volil na njih mesto druge. Zopet se poudarja gledati samo na sposobnost in izbirati tako, kakor ve vsakdo v svoji vesti, da se bo mogel pred Bogom opravičevati. Tlače se je dovolilo notranjim davkarjem po 40 gld. zunanjim po 30 gld. Zaostali davek od leta 1691. sem naj se posebej uračuna in posebej vknjižuje. Strogo se prepoveduje notranjemu svetu zgotoviti kak dekret, o katerem sev sejah ni posvetovalo, tacih zlasti celo nobeden ne, s katerimi bi se davkarjem računi spregledali, kar se je prej tolikokrat zgodilo; nič čuda, da so bili zaostanki tako veliki, nič čuda, da so mestne očete sumničili, da ne ravnajo pošteno, ampak za lastni žep. Prej se je plačevalo le na lope besede, brez ozira na kak dekret, zato naj odslej davkar plačuje deželi davke sam, ter odšteva tam prirasle obresti. **)
2. Jako veliko imetje meščanskega špitala sta oskrbovala doslej špitalska oskrbnika (Spitalmeister), prav kakor se je njima
*) Mestni arhiv. fasc. 102.
**) Mesto je imelo namreč naložene pri deželi (Landschaft) velike svot o
17+
zdelo. Magistrat naj sestavi torej za nja instrukcijo ter jo predloži vicedomu, da bode vedel le-ta špitalska mojstra in druge tam službujoče osebe nižje vrste prijeti in jih pozvati na odgovor, kadar ne bi bilo vse v redu.
Z Leopoldom Krtom pak, ki že od leta 1689. ni položil nobenega računa, mora magistrat takoj z vso resnobo napraviti račun, da ne bi trpel škode dobri namen, s katerim se špitalu toliko daruje. Za vsak primanjkljaj je magistrat odgovoren.
Dalje se je ukazal natančen popis vseh starih ustanov, ki jih je spital kdaj prejel in koliko revnim osebam so dohodki ustanove odločeni. Obresti, davki in druge špitalske pristojbine naj se pridno pobirajo. Troski, ki bodo nastajali vsled tega, naj se pridno zabeležujejo in se izkazujejo s pobotnicami. Zlasti skrbeti je za to, da ne premine špitalu nobena starib pravic.
Vsako leto naj se špital nekolikokrat preišče, če se špita-larji pravično preskrbujejo. Špitalski oskrbniki naj polagajo svoje račune o pravem času.
3. Tudi za blagajnike, ki prejemajo in izdajajo mnogo denarja, sestavi naj se instrukcija. Sicer je imel magistrat že poprej instrukcije zanje, a nihče se jim ni hotel podvreči. O svetem Filipu in Jakobu naj odloži blagajnik svoj posel ter se zahteva od njega račun, bodi si že, da se je volil mesto njega kdo drug, ali pa se potrdil on sam. Potrjenemu ali novemu blagajniku naj se vroči mestni denar, ki naj se kar nahitreje porabi v mestno korist ali pak se naloži na obresti, da se ž njimi plačujo mestni dolgovi. Za dvomljive dolžnike je odgovoren magistrat.
Gabriel Eder je posodil, ko je bil 1. 1677. blagajnik, mestu ali bolje rečeno bratovščini Corporis Christi 8000 gld., vrnilo se mu jih je le 2000. Ostali dolg pak je vknjižil Eder za leto 1673., potisnil torej posojilo za nekoliko let nazaj, kar ni imelo z računi bratovščine čisto nobene zveze. To pak je storil brez magistratove vednosti ter si tem potem povračilo vpisal v svoje blagajniške račune. Umestno bi bilo, da bi se to početje, ker se je osleparil ž njim magistrat, razglasilo za neveljavno, toda ker je prevzel v tem oziru magistrat vso odgovornost, da je k temu neredu molčal, spregleda cesar Ederju to napako zavoljo njegovih obilih zaslug za mesto, priporoča pak mu tudi nadalje posvečevati mestu vse moči svoje. K sklepu mu ukazuje še odjenjati od sovraštva proti registratorju Trelizu (ki je bržkone njegovo početje objavil) in odstopiti od tožbe, ki jo je napel proti njemu.
4. Tudi gledč mitarine ni imel župan Eder popolnoma čistih rok ter razlagal stare privilegije, kakor je ravno bolje kazalo. Ko so ga cesarski komisariji zaradi tega prijeli, dejal je, da se ne ve tega spominjati. Tudi zaradi tega ga cesar kara. Mesto je imelo staro pravico od vsega v mesto privedenega blaga pobirati mosta-rino, tehtarino (Waggerecktigkeit) in od platna mersko pristojbino
(Leinwandmassgebuhr). Pobirati bi se morali ti dohodki od vseh, meščanov in nemeščanov; ker so bili pak notranji svetovalci vsi trgovci, spregledali so te pristojbine vsem meščanom in dosledno torej tudi samim sebi. Tem potem se je seveda mestna blagaj-nica zelo oškodila. Najteže se je bilo na javnem trgu odtegniti pristojbini za merjenje platna, zato so trgovali meščani s platnom le zunaj mesta. Tudi to se jim je odslej prepovedalo ter ukazalo pristojbine pobirati od vseh brez razločka.
5.	Jenjajo naj odslej vsi prepiri v mestnem zastopu, volijo se vanj tudi netrgovci in taki, ki niso s svetovalci v sorodu. Trgovstvo in obrt bode naj vsem dovoljena in ne samo trgovcem.
V G. in 7. točki se priporoča dve stvari dognati, ki pak sta mi sicer neznani.*)
8. Priporoča se knežje privilegije skrbneje shranjevati. V to svrho se je prizidala k rotovžu hiša, kjer naj bo odslej spravljen arhiv. Tu naj se odkaže priseženemu registratorju, ob jednem arhivarju stanovanje, da bode blizu aktov ter v vsaki priliki pri rokah. Razven prostega stanovanja plačuje naj so mu po 200 gld. kranjske veljave. Za postranska dela, ki niso njegova dolžnost, odškoduje naj se primerno.
9. Zabičuje se, ravnati se natančno po sicer nam neznanem, denarne stvari se tikajočem sklepu od 1. 1675. Dalje se še prepoveduje vsacemu opravljati več ko po jedno službo ob jednem ter si tem potom dvojno plačo izsiliti.
K sklepu pak jemlje cesar registraforja Treliza in necega Hardta, koja je odposlal magistrat v Gradec kot pooblaščenca, v svoje varstvo, kajti ravno ona dva sta bila tista, ki sta, pač proti nameram magistratovim, s svojo ovadbo in svojim pritiskom pro-uzročila to instrukcijo.
Obravnave, ki so se vršile v Gradci, poučile so pač cesarja, da ne sme ljubljanskega zastopa izpustiti izpred očij! V naslednjih treh decenijah so prihajali leto za letom odloki iz Gradca, poučujoči magistrat, kako se mu je vesti. Leta 1700. so se sešli zopet magistratovi pooblaščenci v Gradci s cesarskimi komisariji; 1. 1703. je ponovil vicedom deloma instrukcijo od 10. julija 1. 1G97. Nova je v tem vicedomskem dekretu le druga polovica. V deveti točki
*) fasc. 102 : „Sechstons, dass Gobeyweoszen anlangent, werdet Jhr den von Euch in saclien gomaclitou Magistrata Schlusz Gohorsarast, nachzukhom-ben, auch wegon der Lachenhaimbischen Bohauszung dio Strittsach dermall-eins zu einen ende Zubringen wisscn, Vnd zuinalilen Wur
Sibendtens vernomben, dass der so genandte iibzugbrueff, welchen ain vnd andere. anss Euern gremio wurckliclien gesechon, durch nachlessigo Ver-vvahrlosung verlohren vvordon, alss ist disser Begangene Vnfueg Euch nicht Vnbillich zuuerhiiben Mit gnedigston Befelch, dass Ilir derentvvillen aine or-dentliche Inquisition abfiiehren und zu HabhaftweL’dung desfselbon mit nach-truckh di-ingen vnd dem Ei-uolgc eheistens Hinterbringen solit." — „Abzugs-geld“ imenovala se je svota, ki jo je moral meščan plačati, stopivši iz meščanske zveze.
priporoča ravnati z jetniki na Tranči bolj človeško, ker mnogo jih uide ali pogine zavoljo slabega ravnanja, ali ker so predolgo zaprti. Zločinci naj se izprašujejo ne le o tržnih, ampak če treba tudi o družili dneh; sodba pak se naj zvršuje vselej o tržnih dneh po stari navadi.
10. Pazi naj se, da peki in mesarji ne bodo sleparili; prvi naj se kaznujejo s potapljanjem v vodo, ti pa s križem.
11. Sodijo naj se vsi jednako, ubožci in bogatini. Meščanske stvari' naj se rešujejo vsacih 14 dnij po starem mestnem pravu.
12. Prekupci naj se kaznujejo.
13.	Priporoča so večje spoštovanje	glede cesarskih in vicedomskih	ukazov, kajti ravno od	tod so	izvirale vse razprtije	in
nerednosti.
14.	Tožbe naj se rešujejo	urneje	in pazi naj se na to,	da
bode arhiv v redu. Registrator naj	v njem	nobenemu tujcu ničesa	ne
poišče ter ne nosi aktov s seboj domov.
15. Strelišče naj se popravi in
16. Računi blagajnikov, ki neki niso v redu, naj se še je-denkrat pregledajo.
Kljub temu in drugim obilim opominom se je pa zdelo še dvajset let po prvem ukazu potrebno izdati leta 1718. novo merilo za župana in druge mestne uradnike; na prvo, le občno držano povelje od 1. 1697. se ni oziral nihče. To nove instruk-cije so jako natančne ter skoraj za vsak slučaj zadostne. Ker nam odpirajo jasen pogled v magistratovo gospodarstvo istega časa, hočemo jih obširno navesti.
Navodilo županu.
1. Župan naj varuje svojo čast ter naj ne uporablja svojega vpliva pri glasovanji, ki naj je popolnoma neodvisno.
2. Takozvani „Ordinari Rechten" naj so vsakih 14 dnij. Prošnje in odloki kake višje oblasti naj se ne puste ležati, ampak naj se urno predlože magistratu in vročijo strankam.
3. če bo izostal kak svetovalec od sej, naj ga župan prvikrat opomni na njegovo dolžnost, drugič pak se z vsem svetom posvetuje, kako ga je kaznovati.
4. Svetovalcu, ki je napravil v kaki seji prepir, zaukaže naj župan takoj odstopiti ter se posvetuje z vsem magistratom o kazni, ki jo je zaslužil.
5. Župan naj zabranjuje vse škodljivo sovraštvo in natolcevanje.
6. Došle odloke naj odpira vpričo magistrata, ali če je sila in ni moči magistrata takoj sklicati, vsaj vpričo sodnika, pisarja in dveh ali treh svetovalcev. V prvi seji zatem naj se odloki in listine prečitajo vsemu magistratu; brez njegove vednosti se ne sme storiti ničesa.
7. K vsaki seji mora župan povabiti zunanje svetovalce po redu svetovalske tabele, ne pak kakor se njemu ljubi. Poleg drugega špitalskega mojstra in drugega blagajnika, ki morata biti po starem pravu navzočna pri vsaki soji, naj župan ne trpi v seji nobenega nepovabljenega. V važnih stvareh naj se skliče ves svet. Pri vsaki sodni seji mora biti navzočnih dvanajst zunanjih svetovalcev in sicer šest mladih in šest starih. Kogar zadene vrsta, ne sme od seje nikakor izostati.
8. Zastopnikom in pooblaščencem zunanjega sveta in občine naj dovoli župan shod, kadar ga žele. Uradnikov naj ne ovira v njih poslovanji ter jih ne sili storiti kaj, kar je proti njih prisegi.
'J. Zupanu je zlasti skrbeti zato, da pokladajo vsi oni uradniki vsako leto račune, ki imajo le količkaj ž njimi opraviti.
10. Če meni župan odpotovati, izprositi si mora odpusta pri notranjem svetu (notranji svetovalec pak pri županu), ter imenovati namestnika; na starejše se je v takem slučaji ozirati v prvi vrsti.
11. Zupan, ki se pregreši proti tem točkam, kaznuje se.
12. Vse seje, izvzimši mestnega sodstva in krvavega sodstva na Tranči, vršiti se morajo na rotovži.
13. Brez magistratove vednosti se ne smo izdati noben dekret, vzeti se nič na posodo, odtegniti noben mestni dohodek, ne deliti darovi ter se ne davki popuščati, ampak skrbeti, da se mestni dolgovi poplačujejo.
14. 15. in 16. točka je deloma ponovitev prejšnjih ukazov.
Kako naivne pojme so imeli naši predniki o denarnem gospodarstvu, poučuje nas isto leto izdano navodilo za blagajnika, kajti treba je bilo ukazati, da se mora blagajnica prinesti iz blagajnikove hiše na rotovž. Več ko jednega goldinarja ne sme noben uradnik brez magistratovega dovoljenja izplačati. Odslej so se oddale tudi mestne opekarne blagajniku v oskrbovanje, a prepovedalo se mu je prodajati opeko na upanje. Les za mestne zgradbe sme kupovati prvi blagajnik le v navzočnosti druzega. Najmenj po jedenkrat v tednu mora pobrati denar iz pušic pri mestnih vratih ter ne sme s tem denarjem ničesa plačati, dokler se ni pre-štel in vknjižil. Dosedaj je bila skoraj neverjetna navada, da je mostarinar pristojbine ne samo meščanom, ampak celo tujcem, le zapisoval, torej kreditoval, kar se je sedaj odpravilo. Pristojbine od soli je oddajal dosedaj magistrat v najem ne tistemu, ki je več ponudil zanjo, ampak, kdor mu je bolje dopadal. Poprej so si prisleparili blagajniki marsikak stotak s tem, da so prejemali plačila v nemški, vknjiževali jih pak v kranjski veljavi. Pri nakupovanji gradiva za razne mestne potrebe so dobivali blagajniki provizije, ki so si jih seveda uštevali prodajalci v ceno. Pri meslnih vratih so jemali vratarji morebiti celo vsled opomina blagajnikov tudi slab denar (Kiirbel od. geringes Gelt). Tega denarja blagaj-
niki niso v poštev jemali, kakor bi ga ne bilo notri, dejali ga na stran, ter’ si ga delili z druzimi uradniki. Da pak je ta denar prišel od druge strani vendar le v blagajnico, razume se po sebi; vsega tega pa magistrat ni videl ali ne videti hotel. Mostove, mestna poslopja, tlak, ozidje itd., dajali so blagajniki popravljati, kadar se jim je zljubilo, dajali delavcem delo tudi, dokler se jim je zljubilo, ter zaračunjevali seveda ravno tako. Stari ne več rab-ljivi les so dobivali blagajniki za kurjavo, ker se je nahajala bla-gajnica v njih hiši; a rabljiv in nerabljiv les sta zelo relativna pojma. Vsega tega je bilo sedaj konec. Tudi za potrebni les se je poskrbelo s to instrukcijo; blagajniku se je ukazalo vsako leto mestni log (Stadtwald) znova s hrastovino nasaditi. Veščaki pravijo, da bi se mestni log tudi danes hvaležnega skazal, ko bi se tako ravnalo ž njim.
Najzanimivejša je naslednja točka te instrukcije, ki odpravlja dosedanje izredne dohodke štirih blagajniških uradnikov, obeh blagajnikov, drugega špitalskega oskrbnika in registratorja. Le-ti so dobivali skupno tedenski poboljšek in darila, ki so se zvala „Kirchtags -Suppen und Kuchelsregalien"; registratorju se je plačal vrhu tega vsak sejm po jeden tolar. Vsi ti priboljški so stali magistrat 135 gld. 29 kr. (dež. veljave) na leto. Vrhu tega se je o posebnih prilikah gostovalo v samostanih na mestne stroške. Tudi to se je odpravilo izvzimši gostije, ko se je pregledovala ljubljanska okolica in se razdeljevalo seno na Dolgem bregu in Malem grabnu, kar se je godilo po trikrat na leto. Toda ti stroški so se določili k večjemu na 30 gld. nemške veljave. Za odškodnino se je dovolilo prvemu blagajniku, ki je imel dosedaj 75 gld. letne plače še 50 gld. ter se mu pustil dosedanji užitek vrta „Pissang“ (Pisanek?) pri Spodnji njivi in pri Zgornji opekarni, pašnik na gradu, mestni zid za lesarno in otava na Malem grabnu.*) Drugi blagajnik je imel dosedaj po 25 gld. letne plače, za odškodnino primaknilo se mu jih je še 25 gld kranjske veljave, drugemu špitalskemu mojstru in registratorju pak po 30 gld.
Ravno to leto se je izpremenil deloma volilni red obeh blagajnikov tako, da ju jo volil ves magistrat skupno. **)
*) Mestni arhiv, fasc 102. Jnstruction der Herrn Statt Camer Beamten disser Landesfiirstl. Hauptstatt Laybach. Vier vnd Zvvainzigstens Vnd Letzt-lichen Sollen die denon Vier Cainmor beambton als ober: vnd Vnter Camrer vnter Spittalmaistern vnd Statt Registratoren Conjunctim gebiihrende acci-dentien als die wohentliche gebiihr, Kiirchtags Suppen Vnd Kuchels regalien, wie auch die den Statt Registratoren bis dato Geraichte Fiinff Kurchtags-taller, so sich Jahrlich auff 135 fl. 29 kr. Landtswehrung znsamben er-strekhen, nicht weniger die in Clostern a Conto der Statt Cassa haltende Mallzeiten (aufser der bey der Jahrliclien Geraaiu bereittung Vnd aufs Thei-lung defs Grafses in Langen Vnd Kleinon graben Gevvohnlichen Spoifs vnd Trankh Vncosten darfiir Vor alle drcymall mehrers nicht dan 30 fl. T. w. pafsiert sein solle) hiemit vollstendig Cassiert Vnd aufgehobt.“
**) fasc. 102. Aeconomische Reductions Instruction.
Sicer pak je magistrat sam predlagal odpravo nekaterih ne-dostatkov. Taksa za vsprejem naj bi se povišala ter ravnala po imetji prosilca. Odpravili naj bi se koledarji, ki so se doslej darovali o novem letu notranjim svetovalcem, odpravila tudi darila v denarji za mestne sluge. Celo s svojimi člani je imel notranji svet križe in težave. Prvi blagajnik neki Matija Križaj je položil sicer svoj račun že pred štirimi leti, a ostale gotovine ni oddal svojemu nasledniku, zaradi česar ga je magistrat prestavil iz notranjega v zunanji svet. Da se odpre vsakemu meščanu pot do najvišjega dostojanstva v mestu, predlagal je magistrat, naj bi se ne smel noben župan in sodnik voliti čez tri leta, še menj pak blagajnik, davkar ali špitalski mojster. Kdor bi se pa kako pregrešil, odstavil naj bi se celo pred letom. Štirikrat v letu sklicala naj bi se seja, v kateri naj bi se ne razpravljalo ničesa druzega nego to, če se izpolnujejo vestno vso instrukcijo, zlasti cesarski odlok od 10. julija 1. 1697. V obče pak je želel magistrat, naj se vsakdo, kdor bi li količkaj iztrošil iz mestnih sej, takoj izbacne iz sveta.
Odgovor na te svoje predloge od leta 1718. dobil je magistrat še le lata 1721. Nekateri so se mu potrdili, drugi pa skratka odbili, n. pr. oni gledč izbacnenja iz mestnega sveta. Zelo nevarno je bilo v tem oziru magistratu puščati prosto voljo, kdaj in koga naj izbacne. Bati se je bilo, da se povrnejo stari neredi, ki so se s tolikim trudom odpravili. Zato se je cesar strinjal s predlogom, da se svetovalci, ki so se pregrešili na ta ali oni n i čin, izbacnejo iz sveta, toda magistrat bi imel sam6 pravico naznanje-nja, odločilno besedo pak je pridržal cesar vicedomu samemu.
S pušicami pri mestnih vratih se je doslej pač preveč sleparilo; zato je cesar ukazal, naj se odpravijo ter se tu sčm noter devani dohodki dad6 v najem po vzgledu drugih mestnih pristojbin.
Taksa za meščansko pravico naj se sicer poviša, vendar se pa pri tem ne dere nihče. Zlasti vestno in premišljeno izbrani so izrazi glede gospodarstva z denarjem. *)
Na podlagi te uprave, v kateri so se pak napovedovali že časi bodočega absolutizma, vodile so se mestne stvari še par decenij. L. 1747. pak je zadel magistrat hud udarec Preustrojila se je namreč dosedanja organizacija avstrijskih dežel ter so se povsod odpravili vicedomi. Mesto potrpežljivega, za blaginjo meščanovo potegujočega se vicedoma je dobil ljubljanski magistrat brezobzirnega in strogega nadzornika: okrožni urad (Kreis-amt), ki je bil podrejen višji oblasti — deželnemu g u b e r n i j u.
Dne 13. majnika 1. 1750. se je izdal za vsa mesta na Kranjskem nov statut, ki jih je dejal vse v jeden koš. Nekdanja hegemonija Ljubljane je bila s tem uničena. Na prvi pogled izpremembe niso
*) Vsi tu navajani akti nahajajo se . fasc. 102 ljublj. arhiva.
velike, kajti magistrat se je sestavljal tudi po tem novem določilu iz dvanajst notranjih in štiriindvajset zunanjih svetovalcev, novo je bilo le, da so se volili župan, mestni sodnik, prvi in drugi blagajnik, špitalska mojstra, prvi davkarji, mestni oskrbnik, udje kriminalnega sodstva, prvi predstojniki zadrug, pupilarneg.i in policijskega oddelka, torej najvažnejši uradniki odslej za tri leta. Predstojniki zadrug so reševali prepire, nasta'e med rokodelci, policijski komisariji pak nadzorovali trg in ravnanje trgovcev. Od leta 1721. pa do 1750. se je ugnezdilo v postopanji magistra-tovem zopet nekoliko razvad, če se sicer niso podedovale še iz prejšnjih časov, kajti cesarica je morala prepovedati „zakot.na sodišča", v katerih so sodili sodniki brez magistratove vednosti na svojih domčh; pri teh sodiščih se je bogato jelo in pilo in se tožbe reševale z domačimi prijatelji. Strogo se je torej prepovedalo, da bi se take seje vršile in sodbe razglašale drugje ko na rotovži. Pri njih navzočnih pa mora biti najmenj po 4—6 svetovalcev. Tudi popoludne se ne sme soditi, ampak le dopoludne od 8. ure dalje. Sodniki niso bili v minulih stoletjih vselej branja in pisanja vešči, kaj še li prava; zato je cesarica ukazala, da se mora preskrbeti vsako mesto z mestnim pisarjem, ki je že nekoliko let praktikoval pri kakem advokatu v Ljubljani. Nič ni pomagalo, da se je tolikrat prepovedalo blagajnikom imeti mestne blagaj-nice na svojih domeh; 1. 1750. morala je cesarica ta ukaz zopet ponoviti. Da ne bi se izdajal denar po nepotrebnem, storil se je sodnik odgovornega ter moral vsako izdajo poprej v javni seji predlagati Odpravile so se vse gostije na mestne stroške in tudi one, ki jih je dovolil še cesar Karol VI. 1. 1721. in ustavila vsa darila, izvzimši podpore za res potrebne.
Da pak se ne bode odslej več toliko potrpelo, kakor doslej, čutil je magistrat lehko iz stavkov:	Vsak mestni magistrat naj
je sestavljen iz najsposobnejših in najvestnejših meščanov . . . če se bi pak jemale včdoma in iz privatnih razlogov nesposobne osebe, odstavila jih bo cesarska r e pr ez e ntacij a in kamora ex officio in njih mesto podpolnila s sposobnimi. Ko pak li se iz zlobnosti to ponavljalo, vzela bo cel(5 prosto volitev, in vse mestne službe oddajala bo reprezen-tacija in kamora.*)
Pri stari sestavi magistrata ostalo je le v Ljubljani, drugim mestom pak, ki so se v prejšnjih stoletjih organizovala po ljubljanskem načrtu, omejilo se je število svetovalcev in sicer se je dovolilo Kranju in Rudolfovemu mimo sodnika po 8 notranjih in po 16 zunanjih, vsem drugim pak le po 6 in po 12 svetovalcev.
*) fas-c. 102. „Instruction fiir alle Stiidte des Herzogthums Krain in Generali, vvorauf nach Vollendetor Landes-Rectification und hiernach aus-gemessenen Anlagen die particular - Systemata fiir jegliche Stadt quoad Oeco-nomicnm folgen sollen.“
To izpremembo je utemeljevala cesarica s tem, da v majhnih mestih ni treba toliko svetovalcev kakor v Ljubljani, vrhu tega pak sposobnih tudi ni nikjer odveč. Bolje je torej menj svetovalcev, ki pak naj se bolje plačujejo.
Kmalu je začel ljubljanski magistrat spoznavati, da so zapihale vse drugačne sape, kakor so vele od dvora sem v prejšnjih časih. Leta 1752. ga je osupnil ukaz, naj se proda vsa mestna lastnina, njive, polja, gozdi, poslopja itd., mestne pristojbine pa se dajo v najem, kajti vlada hoče sama, ker je magistrat nesposoben, skrbeti zato, da se poplačajo obili dolgovi, ki so narasli vsled slabega gospodarstva, sicer pojde mesto popolnoma po zlu. Štiri leta se je upiral magistrat temu povelju na vse kriplje ter navel sto in sto protirazlogov; toda zastonj, leta 1756. seje ukaz ponovil dvakrat, dne 18. februarija in 16. decembra, vsled česar se je 26., 27., 28 januarija 1. 1757. prodalo nekoliko mestnih zemljišč na javni dražbi. *)
Dne 24. decembra 1753. je moral popustiti magistrat proti letnim 3000 gld. bankalni direkciji tako zvani „Bruckenpfennig“, mostarino, ki mu je prinašala jako velike dohodke. **) Od leta do leta je izguboval magistrat vedno več svoje veljave ter se leta 1785. popolnoma prestrojil. Po ti sestavi je štel jednega župana, šr.iri svetovalce, jednega tajnika, jednega ekspeditorja^ jednega taksa-torja in registratorja, jednega računskega uradnika, jednega pro-tokolista, jodnega kontrolorja, jednega blagajničarja in jednega kontrolorja cenitvenega urada. ***)	v
Magistratova veljava je bila proti koncu minulega stoletja popolnoma uničena; največ je pripomogel k temu okrožni urad ki je nadzoroval magistrat z najstrogejšo vestnostjo ter prišel pri tem do spoznanja, da je magistrat za vodstvo mestnih stvarij popolnoma nesposoben. Zato je prevzel okrožni urad indirektno vso skrb za mesto. Prišlo je tako daleč, da ni smel magistrat nikdar izdati več ko deset goldinarjev, ako si ni izprosil od okrožnega urada dovoljenja, f) Prositi je moral, da sme n. pr. kupiti nova pregrinjala za okna na rotovži; celo strešnih cevij ni smel popraviti iz svojega nagiba, ff) Odloki, ki jih je dobival magistrat od svoje višje oblasti, bili so pisani z jako strogimi in osornimi, skoraj razžaljivimi besedami. Dne 13. avgusta 1. 1789. se mu je odpisalo n. pr.: Magistrat bi bil storil pametno, ko bi bil skazoval bankalni administraciji, oblasti višjega reda, več spoštovanja, in ker ima kurtoazija na prihodnji avan§ement do-
*) Mestni arhiv fasc. 47. Te zelč zanimive stvari natančneje razmo-trivati nam pretesni prostor ne dovoljuje.
**) ibid. fasc. 76.
***) Hoff, Gemiilde von Krain (. p. 124. f) fasc. 8. ff) fasc. 47.
stikrat velik vpliv, opozarja se magistrat za vse prihodnje slučaje na pohlevno pravilo uljudnosti. *)
Okrožni urad je kazal magistratu ob vsaki priliki vse svoje zaničevanje in zašel cel6 tako daleč, da mu je delal očitno krivico. Kot ilustracija naj služi k sklepu le-ta dogodek.
Dnč 13. junija 1785. leta seje poročilo magistratu, daje raztrgalo nekoliko zidarjev tlak na Starem trgu poleg ondotnega mestnega vodnjaka in normalne šole, in da se zidarji pripravljajo napeljati vodo iz vodnjaka v šolo. Ob jednem se je dejalo, da so dela to za slovečega Hacqueta, stanujočega v šolskem poslopji. Vodnjak pa je bil mestna last, in vendar se magistratu ni nič poročilo o tem. To čudno postopanje ga je jako iznenadilo. Opravičena je bila njegova misel, da se tako važna izprememba brez njegove vednosti ne more zvršiti. Župan pošlje v okrožni urad vprašat, kaj naj to pomeni, in ali se jo morebiti dolo pričelo vsled povelja okrožnega urada. Grof Barbo mu odgovori, da se pri okrožnem uradu o tern ne ve nič. Nato pošlje mestni sodnik dvakrat na kraj dela ter ukaže v magistratovem imeni z delom prejenjati; a že popoludne se je naznanilo znova, da se kljub temu delo nadaljuje; zato se je odposlal mestni stražnik delavce zapret. Slučajno je prišel tja tudi Hacquet in neki Jenčič, ki je delo vodil. „Gospod Hacquet se je izrazil nasproti stražniku s temi zelo nedostojnimi besedami, ki jili le prisiljeni in ne brez zarudenja ponavljamo:	. . . na magistrat.“ **)	Te besede
je ponavljal večkrat, ter stražniku dejal, naj jih pove magistratu. Jenčič je rekel: „Magistrat je osel, če hoče to delo ustavljati,“ delavcem pak sta ukazala, naj nadaljujejo, kar so pričeli.
To je bilo magistratu vendar preveč; odposlal je vojaško silo, ter dal delavce zapreti. Jenčič je prišel takoj na rotovž, kjer je imel magistrat ravno sejo, in se nosil tu sila nespodobno, žugal magistratu ter ponavljal svoje na Starem trgu rečene besede. Zatem je šel k okrožnemu uradu in stvar naznanil. Okrožni komisar de Coppinis je poklical župana, okaral ga v uradni kan-celiji vpričo Jenčiča in vpričo vseh pisarjev, ne da bi ga dalje poslušal, tako glasno, da so ljudje v hiši nasproti urada stoječi k oknom pridrli. Postopal je ž njim tako, kakor se z najnižjim slugo ne postopa, ter dejal med drugim:	„Mi	tu v okrožnem
uradu ne vemo o nikakem magistratu.*
To razžaljenje je bilo pač preveliko, da bi mogel magistrat molčati. Obrnil se je! najprej do „slavnega okrožnega urada, in sicer v prvi vrsti iz osebnega zaupanja do razumnega in pravičnega gospoda okrožnega glavarja," proseč ga, naj ukaže Hacquetu in Jenčiču, da prosita odpuščanja, okrožnemu komisarju
*) fasc. 47.
**) Besede magistratove.
pak, naj ne ravna z magistratom ali jednim njegovih udov nikdar več teko nespodobno.
Na to pritožbo je dobil magistrat sicer odlok, s katerim pa se nikakor ni mogel zadovoljiti. Okrožni urad je namreč le magistrat poučil, da voda ni namenjena Hacquetu, ampak anatomiški dvorani. Odvod je predlagal okrožni urad sam ter mu je to dovolil tudi gubernij. Kakor v pomirjenje magistrata se je dostavilo, da se bodo vsi stroški plačali iz stanovske blagajnice.
Kako je pač magistrat tega časa v stran potisnen ! Z njegovo lastjo postopa tuja oblast, kakor se nji ljubi. Še le vsled energičnih njegovih korakov se mu da pojasnilo, pri čemer se pa okrožni urad ne more zdržati, dati mu brce. Okrožni urad je namreč odgovoril, da se bo v anatomiški dvorani rabilo le malo vode in še ta le po zimi ter se čudi, da se magistrat upira naredbi za občno blaginjo; kajti izobraževanje v a n ato miš ki d v or a n i j e v sl ed najvišjega povelja prvi pogoj za prihodnje nameščenje vseh onih, ki se obračajo k ranocelništvu, zlasti meščanskih sinov. Magistrat naj bi se spominjal, da se je napravila anatomiška dvorana iz ljubezni c|o občne blaginje z velikimi stroški kranjskih stanov (Odlok 14. junija 1. 1785).
O satifakciji pak ni zinil okrožni urad niti besedice. Magistrat je odvrnil takoj, da se ima ta stvar, ker važnejša, najpreje obravnati, potem se ne bo m trenutek premišljeval, izjaviti se, kakega mnenja je glede odvoda.
S tem poudarkom svoje misli pak se je magistrat tako pregrešil, da je menil okrožni urad, da je treba odgovor obleči v resnejše besede. Odgovoril je magistratu, da okrožnemu uradu nima predpisavati zakonov, ampak le ubogati, ter zahteva, strogo in odločno izraziti se takoj glede odvoda. Ako tega tekom štirinajstih dnij ne stori, moralo se bo proti njemu resneje postopati.
Kaj je mogel magistrat storiti druzega nego udati se, ter pritrditi k že pričetemu odvodu; zraven pak je imel vendar toliko hero-iškega poguma, da se je obrnil do c. kr. gubernija, proseč še je-denkrat prav živo, naj se zaukaže satisfakcija. Poudarjal je, da pač zna ceniti zasluge Hacquetove, toda zasluge ne dajo še nikomur pravice do tacih nespodobnih besedij o njem. S samim preklicem se ne more zadovoljiti, kajti razžaljenje se je zgodilo javno, v navzočnosti občinstva z najsurovejšimi besedami, satisfakcija torej mora biti razžaljenju primerna. Na satisfakciji Jenčičev! mu ni toliko ležeče, ker ta človek je tako nesramnega značaja, da svoje zabavljanje taji, česar Hacquet vsaj ne dela.
Še le sedaj se je izdal pri guberniji odlok, naj se Jenčič, nezrel in nepremišljen človek, ostro pokara, ter se mu naloži v
popolno zbranem magistratu prositi odpuščanja, Hacquet pa mora magistratu dati pismeno satsifakcijo.
Temu povelju se je podklonil Hacquet z naslednjimi besedami: „Da die Beschwerde des hiesigen Magistrates an ein hohes Guberninm ergangen, dass ich wider ihr Geriehtsrecht gefehlt babe, mit einem unanstiindigen Ausdrucke gegen ihn mich be-diente, und nun hoher Stelle anbefohlen worden, wo es gegriindet sei, zu widerrufen, so babe icb auch keinen Anstand genommen, dessen Befeblen zu gehorchen, solches hier zu thun und den Magistrat fiir das jederzeit zu erkennen, als was er ist.
Laibacb 1. August 1785.
Dr. H a c q u e t,
professor publicus. “
Ta satisfakcija je bila skoraj novemu razžaljenju podobna ; magistrat se ni mogel z njo zadovoljiti ter se obrnil do okrožnega urada za primerno zadoščenje. Se je li v tem oziru naročilo Hac-quetu kaj novega, ni znano; bržkone je stvar zaspala in magistrat se je moral zadovoljiti s prvim zadoščenjem.
Kam so zbežali časi, ko so se ljubljanski gospodje svetovalci košatili kakor diktatorji večne Rome ali doži gospodarice Ve-necije v škrlatastih plaščih, ko so korakali pred županom in sodnikom belo in zeleno opravljeni sluge s srebrnimi ključi in srebrnim sodnim žezlom I
Sic t ran sit g lori a mundi.
Znamenitosti
v Tržiči na Gorenjskem iz francoske dobe.
Iz zapiskov Jakoba Peli ar ca priobčuje Ivan To m Si č.
. . .v J* &>
Opomnja.
1 ®jjfanuvarija meseca 1885. leta je preteklo trinajst let, kar fagpja umrl Jakob Peharec, bivši ljudski učitelj v Tržiči na Gorenjskem. Priletnega moža so Tržičani spoštovali že zaradi njegove starosti, a še bolj, ker je znal mnogo zanimivega pripovedati iz življenja svojih mladih let. Posebno rad je pripovedoval o Francozih, ki so za francoske vojske po večkrat prišli v Tržič, in katerih se je Peharec dobro spominjal ves čas svojega življenja. — Jakob Peharec se je porodil v 20. dan junija 1788. leta in je umrl v 8. dan januvarja 1872. leta. Že v njega mladih letih ga je veselilo, natančno si zapisavati vse, kar se je važnega dogajalo za njegovega življenja. In tako si je mož zapisal tudi dogodke v Tržiči za francoske okupacije na Kranjskem. Te dogodke je imel zapisane v posebnem zapisku, kateremu je dal naslov: „Denkwurdigkeiten inNeumarktl aus derfranzosi-schenZeit." — Boječ se, da bi se mu ti njegovi zapiski ne izgubili, ni nikomur rad dajal svoje beležnice, a meni, svojemu nasledniku v učiteljski službi, dal jo je, da bi jo prebral in mi tudi dovolil prepisati si jih, ako bi se mi kdaj primerno zdelo te njegove preproste zapiske iz francoske dobe na Kranjskem priobčiti v kakem časopisu. In tako sem hranil jaz prepis Pehar-čevih zapiskov, katere podaj em tukaj slavnemu občinstvu v slovenskem prevodu tako, kakor si jih je ranjki Peharec zapisal v svojo beležnico. Ako bi se tedaj v tem mojem priobčilu našli bodi si kakeršni koli zgodovinski pomisleki ali kake druge nedostatnosti, nisem odgovoren jaz za to, nego vsak znaj, da stoji tako zapisano v zapisku Jakoba Peharca. Nu, bodi si teinu kakor koli, izvestno bodo zanimale Peharčeve zgodovinske drobtinice vsa-cega, ki se briga	za našo domačo zgodovino. Kvara	bi	bila, ako
bi se izgubile in	zatorej naj bodo zapisane v	BMatičnem	Letopisu"
tako, kakor jih	je napisal pokojni Jakob	Peharec	v	svojo beležnico, v kateri	nam pripovedujo:
I.	Prihod prvih Francozov v Tržič 1797. leta.
Bilo je peti teden v postu 1799. leta, da se je z bojišča na Laškem umaknil velik del avstrijsko-laške armade pod poveljstvom nadvojvode Karola, okoli 30.000 mož pešcev raznih polkov, skozi Tržič ter se je ušatoril na severni strani Tržiča, na tako zvanem „Ljubeljci“. Na oglu njive „Krevlja“ imenovane, ki je bila svojina Janeza Cemeta, po domače „Kranjčevega soldata“, ukazal je nadvojvoda Karol naravnost na cesto, „Presko“ imenovano, postaviti več topov. Tržičani, kadar so slišali tak ukaz, zel6 so se prestrašili, kor niso znali, kaj bode iz tega. Na vso moč so pazili, kam sovražnik namerava in kam prodira. Vrhu tega so se še bali nenavadnega streljanja s topovi, in to tembolj, ker trg ni bil dosti varen, da bi ne bil morda navlašč razdejan. A ta strah je še rotreB. pomnožila strašna naravna prikazen. V isti dan, ko so bili prišli Francozi v Tržič, čutiti je bilo ob polunoči močen potres, ki je trajal nekoliko sekund. — K sreči je minula noč brez daljnega strahu in vojaki so zgodaj odrinili preko Ljubelja; a vendar se je izgubilo več konj za priprego. Zadnja straža se je dva dni pomikala. Tržičani so morali begoče vojake s potrebnim živežem preskrbeti. Nato so pretekli štirje dnevi mirno in tiho. zovvTržič". V istem času je bila v Tržiči stara in lepa navada, da se je vsak petek v postu ob dveh popoludne bralo trpljenje našega gospoda Vzveličarja Jezu Krista; vrhu tega je bil še ogovor in litanije. V cerkvi sv. Andreja so to pobožnost najprej opravljali in cerkev je bila vselej natlačena ljudij. Ker je bila cerkev sv. Andreja premajhna za toliko množino pobožnih ljudij, ukrenil je pozneje častitljivi gospod župnik Valentin Prešerin, da se ta pobožnost izpremeni v jutranjo sv. mašo z blagoslovom v farni cerkvi. Bilo je baš cvetni petek v praznik žalostne Matere božje, okoli treh popoludne, da se začuje med litanijami glasno bobnanje po trgu. V tem hipu je vse zapustilo cerkev in drlo tja, od koder se je slišal boben. Lep, ali pri vsem tem vendar le strašen prizor za osu-pele gledalce, ki kaj tacega še nikoli videli niso. V pisani opravi (uniformi) je bilo videti prednjo stražo (avantgardo) Francozov, ki so v čelu (fronte) stopali naprej. V malo minutah so nepričakovani sovražniki zasedli ves prostor. Bilo jih je okoli 25—30.000 mož. Na istem prostoru, katerega so bili cesarski ostavili pred štirimi dnevi, ušatorili so se zdaj Francozi. Zapovednik jim jo bil general Bernadotte, poznejši Švedski kralj. Ber-
je ukazal postaviti topove ne samo proti cesti, nego tudi naravnost proti trgu. Strah in osupelost Tržičanov je bila zdaj brez konca in kraja. Misel in skrb, kako bodo vse te vojake pre-redili, dala jim ni nobenega miru. In kako bi jim tudi bilo mogoče za tako ogromno število vojakov pripraviti v malo urah potrebnega živeža, recimo: kruha, mesa, vina, krme za konje itd. v tako majhnem kraji, kakor je Tržič, da bi utešili nepovabljene goste? Kje naj bi vzeli potrebno število konj za priprego? Izvestno, da se takim vprašanjem o vojskinih časih ne more in tudi ne da leliko odgovarjati! Ali božja previdnost čuje nad nami! Na veliko srečo in tolažbo ubogih Tržičanov se je sklenilo v Ljubnem premirje. Ta armada se je vsled tega pomaknila popolnoma nazaj na Laško in Francozi niso nikogar nadlegovali.
Leta 1805. so Francozi pod poveljništvom generala Massene, cesarsko armado na Ogersko podeč, prodrlii'ržičibos. 1. do glavnega mesta Ljubljane, katero so 14 dnij oblegali.
V Tržiči se v tem času ni zgodilo nič posebnega. 500 ujetih Francozov so peljali naši skozi Tržič na Ogersko, katere so avstrijski konjiki pri Ulmu na skrajnem krilu ujeli, a ondu je general Mac k predal trdnjavo in 30.000 (v Pe-harčevem zapisku stoji 80.000) Avstrijcev. Vso Italijo, kolikor je je bilo še avstrijske, morala je Avstrija odstopiti Francozom.
2.	Dogodki od 1807—1809. leta.
Začetkom meseca marcija 1807. leta je bila deželna bramba osnovana. Do 22. leta starosti so se uvrščevali kih i>ram-vojaški novinci v redno vojsko, kjer je primanjkovalo vo- ,IOVCOV' jakov. Starejše moštvo pa je bilo primorano, bodi si samec ali oženjen, stopiti v domobranstvo, ako ni hotel biti z vojaško silo k temu primoran. Ob nedeljah in praznicili so se vežbali deželni brambovci v potrebnih vojaških vednostih. Graščinska pristava jim je bila v mnogotere vaje.
Koncem meseca julija je bil gospod Ignacij Jabornik (po domače stari „St.antman“) stotnikom imenovan drugi kompaniji. Ko je pa bil čas k odhodu, odpovedal se je Jabornik ti časti z izgovorom, da je že prestar za ta posel ter tudi nima potrebne vojaške izurjenosti. — Takoj v začetku meseca avgusta so se vzdignili tržiški brambovci,
300 mož na številu, ter otišli proti Kranju, da bi se ondu združili z 6nimi iz Kranja. Obema združenima brambama je zapovedoval stotnik pl. Hillmayer. Že sredi meseca marcija 1808. 1. je prišlo povelje od generala Millerja, da se mora ta združena bramba hitro podati na pot. — Pot
jim je bil odkazan preko Tržiča na Solnograško. Zdaj je bilo vrlim brambovcem ostaviti predrago domovino, osta-viti jim je bilo svoje žene, otroke in sorodnike ter slu-šajoč ukaz domovino, hiteti na odločeni jim kraj. Pre-bridka je bila ta ločitev! Tu se jo poslavljal oče od svojih otrok, ondu zopet krepki soprog od predrage mu soproge, prijatelj od prijatelja in znancev. Vsacemu se je oko solzilo pri tem bridkem slovesi. Ihtenje in glasen jok se je slišal med ropotanjem bobna, ki je opominjal brambovce na odhod. Iz sto in sto grl se je razlegalo po vsi širni dolini vpitje: „Ostanite zdravi! z Bogom predragi!“ To bridko in poslednje poslovilo je veljalo vsem onim preljubim, ki so hrabre brambovce spremljevali do sv. Ano pod Ljubeljem. Hitreje in hitreje je bobnar bobnal, da bi opozarjal oborožence na urnejše korake. In naši hrabri brambovci	so že imeli pot, ki se vije preko Ljubelja,	daleč
za seboj;	že so	stali pri visocih	piramidah, ki	ločita
Kranjsko od sosednje nam Koroške: tu se ozro še jeden-krat in poslednjič	na predrago jim	domovino in — polagoma se	izgubo	v globoki dolini.	Daljni pot jim	je bil
odmerjen po Rožni dolini na Beljak. Prišli so bili do Špitala na Gorenjem Koroškem. Ker so se pa Francozi že proti P o n t a b 1 u pomikali, morali so se naši brambovci naglo umakniti, da bi ne bili zajeti pri Beljaku in tako so se vrnili preko Korena zopet v domovino svojo. Pač je bila velika sreča za te može, da jih niso zapodili v okope (šance) pred Trebižem, a namesto njih je 80 mož štajerske deželne brambe na tem kraji storilo žalostno smrt. Kranjska deželna bramba se je na ta način vsa razpršila, a tržiški jermenar Jožef Duller je šel kot bobnar (tambor) in še nekateri drugi brambovci s svojimi predstojniki tja do Litije, ter so prišli čez 8 dnij po različnih stranskih potih zopet domov. V tem tednu so se peš in na konjih pomikale dan na dan redne armade vsakovrstnih polkov preko Ljubelja skozi Tržič. Ker so se Francozi pomikali preko Kranjske gore in Jesenic, bežali so Avstrijci čez Goriče, Kamnik in Tuhinjsko dolino na Štajersko.
Francozi so prišli v Ljubljano binkoštni vtorek 1809.
I)uii“i‘ki leta in so preplavili vse avstrijske kronovine, raz ven nekaterih krajev Ogerske, dokler ni bil mir sklenjen na Dunaji (14. okt. 1809. 1.) Tu je morala Avstrija Napoleonu odstopiti vso Kranjsko, Beljaško kresijo na Koroškem, grofijo Goriško s Furlanijo, avstrijsko Istro s Trstom in Hrvaško na desnem bregu Save tja, do Siska. Ljubelj je
mejil Kranjsko od Koroške, a Trojane (Šent-Ožbald) so bile meja proti Štajerskemu. Francozi so bili štiri leta gospodarji po teli pokrajinah.
Takoj v začetku Frencozov na Kranjskem je stra-™0^^-žilo mejo na Ljubelji samo nekaj stražnikov. Pozneje pa,jRmu>u r>> ko je Napoleon proglasil mejno zaprtijo vse Evrope 1809. 1
•>ma ustruljon.
ustanovile so se glavne mitnice in močne vojaško straže.
Za prvega glavnega mitničarja ter ob jednem župana (po francosko: maire) je bil izvoljen gospod Daniel pl. Jabornik, a pristav mu je bil gospod Ignacij Ceme.
Pri vsem tem je tihotapstvo zelo napredovalo, Ker se preko Ljubelja ni moglo tihotapiti, iznašli so si^ tihotapci stranski pot preko Zelenice, po katerem so tihotapili blago s Koroškega tja do Begunj. Ali to ni trajalo dolgo, ker so tudi na tem poti postavili straže. Pod sv. Lucijo, jedno uro od Tržiča, ustrelili so francoski stražniki tihotapca Ignacija Peliarca, ki je bil doma iz Loma pri Tr-žiči, jako čvrstega in korenjaškega moža, ker se ni hotel ustaviti na njihovo povelje.
Promet in trgovina o tem času sta bila zelo živahna.Dobri *Mt-Vsako blago brez izjeme se je leliko in hitro izpečalo, ker takrat ni bilo druzega denarja, nego papirnat in bakren denar dunajske veljave; ta denar je stopil v svojo veljavo z začetkom leta 1801. Nikomur se niti sanjalo ni, da bode Avstrija napovedala krido. Ker je bil zaslužek sploh dober, zatorej se je v Tržiči tudi mnogo več „br-žanke" popilo, nego li poprej pod avstrijsko vlado. „Br-žanka" je bila pri Tržičanih zaradi svoje posebne dobrote jako priljubljeno vino. — Bilo je ob cerkvenem shodu pri sv. Katarini v Lomu (pol ure od Tržiča), lukaj je imel gospod Franjo Mally krčmo, katero je vzel v najem od neke Gabrijelke, ki se je bila omožila na Koroško.
Rečeni dan jo bila krčma ljudij tako polna, da se je vse trlo. Prav dobro so ga podirali. Bilo je nekako okoli
10.	ure zvečer, da je nastal v krčmi velik hrup. In kaj je bilo? V veži omenjene krčme je ležal francoski mit-ničar Jean (izreci Žan) preboden in smrtno ranjen na j0ftn Umor-tleh. — V krčmi za mizo sedeč sta se jela prepirati pi- jon' jani Pavel Schlegel (po domače Pajek) in poleg njega sedeči, poprej imenovani Francoz Jean. V svoji razburjenosti je potegnil Schlegel, ki je bil mesar, nož iz nožnice, ter je ž njim pod mizo ob stegno ranil svojega nasprotnika. Vsi, ki so bili v krčmi, obdolžili so feclilegla, da soiuogoi u-je on umoril francoskega mitničarja. Takoj so ga prijeli md°(ji‘ž0°b' in to še toliko več, ker je bil umorjeni trd Francoz.
Drugi dan so peljali dozdevnega morilca v mrtvačnico, da
bi vidol mrtvega človeka, katerega ni nihče drug umoril, nego on. Še tisti dan so odpeljali Schlegla v Ljubljano in ga izročili sodišču. Vsi, ki so bili rečeni dan v Mally-jevi krčmi z najemnikom vred, morali so ob svojih troskih v Ljubljano, da se zaslišijo. Schlegel je zatrjeval, da on tega hudodelstva ni storil in da je nedolžen. Tudi nobena priča ni mogla pričati, da bi bil kriv. A vendar je ifmrtfobso- naposled sodišče obsodilo Schlegla k smrti. Ko je pravi jen, potlej morilec slišal to smrtno obsodbo, pekla ga je vest, in pisal 'zniill za je iz svojega zavetišča na Koroškem na krvavo sodbo v nedolžnega. Ljubljani ter razložil stvar, kakoršna je bila, omenivši, da je on umoril Francoza Jeana, a k smrti obsojeni Schlegel je nedolžen. Morilec je bil iz Škofje Loke doma in nameščen pri mitni straži poleg umorjenega Francoza. Osebno sovraštvo je bilo krivo, da je Ločan umoril Francoza, ter po zvršenem hudodelstvu pobegnil preko meje na Koroško. Ob tem času ni bilo še nobene pogodbe med Avstrijo in Francosko, da bi si izročevale take hudodelnike. Zatorej je lehko vsak zločinec našel varnega zavetišča, ako je hotel, da se odtegne oblasti sovražne mu gosposko. Schlegel je bil izpuščen, ali v Tržič se ni povrnil nikoli več. friufcoski za-	V so hvalo je treba priznati francoskim zakonom za
knos*Vvir‘varnost življenja in premoženja. Ti zakoni so bili nagli, ostri ljenja. in brez razločka stanu jako pravični. Roparjev in tatov je bila dežela tako zavarovana, kakor še nikoli poprej. In kako bi tudi ne, ker so bili francoski varstveni zakoni tako izvrstni! Med Kranjem in Tržičem sta se menjavala vsak dan po dva žandarja na konjih. Te hitre in jako pripravne žandarje so imeli naši ljudje dolgo in dolgo v najboljšem spominu. Ljudje, katerim delo mrzi, ter taki, ki se ne morejo izpričati, s čim si kruha služijo, postopači in tatovi in drugi taki ne bodi jih treba, bili so v takem strahu pred francoskimi žandarji, da se je daleč in na široko le redko kdaj slišalo o kaki tatvini ali ropu, bodi si na še tako samotnem kraji. In če se je kaj tacega tudi zgodilo, imela je ostra pravica zločinca kmalu v pesteh.
Tudi v pobiranji davka so bili Francozi jako pravični. Neposrednji (direktni) davki niso bili nič večji, nego poprej pod avstrijsko vlado. Trije okraji: Tržič, Radovljica in Kranjska gora, imeli so samo jednega davkarja. Taje bil neki H ah m, graščak Rodinjski (Ro-dain), velik suh človek, časi je prišel sam v Tržič, da je pobral davke, ki so jih „fronke“ imenovali, a večinoma je bilo treba nositi „f'ronke“ k njemu na dom t. j. v graščino Rodinjsko.
Državni po- Koncem meseca oktobra 180!). 1. je razglasila vlada, l0I»triji^Y da imajo bankovci dunajske veljave samo do konca me-
seca decembra rečenega leta še svojo veljavo, potem se pa ne bodo več sprejemali pri nobeni blagajnici. Ob jed-nem se morajo s 1. dnem januvarija 1810. 1. vsi davki odrajtovati-v gotovem denarji, ki ima žvenk. Kakor strela iz jasnega neba je zadela ta nepričakovana novica vsacega, kdor je imel kaj bankovcev v premoženji svojem. Da je bil strah še tem večji, nastal je ob jednem državni polom v Avstriji. Bilo je še nekaj tacih, kateri so imeli svoj prihranjeni denar v skrinji, ali to so bili le boljši in premožnejši.
Ker že popolnih deset let ni bilo videti „cvenka,“ zatorej priprost človek srebra in zlata niti videl ni, a da bi ga imel, na to še misliti ni bilo, kar v ti dobi ni bilo dru-zega denarja med ljudmi, nego sami bankovci in bakreni denar dunajske veljave. Vsaka beračica je imela po nekoliko tega denarja. Mnogo jih je šlo na Koroško in Štajersko s tem namenom, da bi papirnat denar zamenili bodi si s kakoršnim koli blagom. Ali tudi tem je pretila nevarnost, da vse izgube, ako bi ne mogli blaga srečno spraviti preko dobro zavarovane meje. A kdor si tega ni upal storiti, izgubil je tri četrtine svojega premoženja ker je bil naposled 1 gold. dunajske veljave vreden samo G krajcarjev srebra. Tako je plačal pripovedovalec tega dnevnika (gosp. Jakob Peharec) za 1 mernik prosene kaše na Pristavi poleg Tržiča krčmarju Muleju 30 gld. dunajske veljave. — Leta 1811. je prišla v Avstriji zakonita denarna cona (kurs), da ima 1 gld. srebra veljati 2 '/2 gld-dunajske vred.; vendar ni imel ta kurs v Iliriji nobene veljave.
Živeža ni primanjkovalo, ali težko ga je bilo dobivati za papirnat denar, ker ni hotel nihče jemati bankovcev.
To je bila strašna kriza, kakoršne bi si pripovedovalec teh vrstic (Jakob Peharec) ne želel nikoli več doživeti.
Nabiranje vojaških novincev se je pričelo kon-v^a“bJirhanJn°o. cem meseca januvarija 1811. leta ter se je zelo strogovmoev^mi. zvrševalo. Veliko število fantov, ki se je balo vojaščine, pobegnilo je na Koroško ali pa na Štajersko, posebno tacih, ki so bili ob dotičnih mejah doma. Tam so bili ti begunci z veseljem sprejeti in so uživali popolno svobodo.
Bilo je v 30. dan meseca marcija 1811. 1. Ta dand^mlrdja je bil za Tržičane dan neizmerne nesreče. Nekako o polu™08®®^811-dveh po noči je začelo goreti v Klandrovi fužini „caj-narci“. Ogenj je nastal po nemarnosti necega delavca, ki se je zval na ime Sketelj. V četrt uri je bila vsa desna stran Tržiča v velikem plameni. Vsa človeška pomoč je bila zaman, in predno sta pretekli dve uri, bil je ves Tržič
do mosta na veliki cesti kakor v ognjenem morji. Jedina Vobijeva hiša, ki je bila zelo nizka, ostala je nepoškodovana. Stara graščina je bila stoprav tretji dan prah in pepel. V tem grozovitem požaru je zgorelo 75 ljudij, ki so vsi zapisani v mrtvaški knjigi tržiške župnije. Pogorelo je 145 hiš, 100 delarnic in 9 košaric (tovaren za kose). Več ljudij je zgorelo izvan hiše na ulicah; drugi so se poskrili v kleti, kjer so se ali zadušili, ali pa na opeklinah žalostno smrt storili.
o oseb oto- Ravno nasproti one fužine, v kateri se je ogenj začel, imel je gosp. Matija Klander svojo žrebljarnico (kovačnico za žreblje). V ti žrebljarnici, na „Vodencahu po imeni, delalo je 60 delavcev. In čudno! niti jeden teh tlelavcev ni bil od ognja poškodovan, nobenemu se ni zgodila niti najmanjša nesreča, vsi so jo bili popihali takčj v začetku ognja nekaj v Kropo, nekaj pa v Kamno Gorico.
Proti 9. uri zjutraj je 'prišlo 6 francoskih žandarjev na konjih v Tržič zaradi zvršitve vojaškega novačenja. Ker je pa pogorel tudi spodnji most, po katerem se pride po včliki cesti v Tržič, niso mogli žandarji drugače v trg, nego da so jezdili preko njive Ignacija Černeta, „Virje“ imenovane. Kadar so žandarji videli velikansko pogorišče, nobeden si ni upal stopiti raz konja, nego obrnili so se na konjih in zdirjali naravnost nazaj v Kranj, da bi poročali o prežalostnem stanji Tržiča. Žandarji so imeli ukaz, da se iz tržiške županije vzame 16 mož kot dopolnitev onih poprej k vojakom poklicanih, pa pobeglih vojaških novincev. Vsak, kdor je za vojaško rabo, bodi si neoženjen ali oženjen, mora se brez izjeme vzeti k vojakom.
»oit^Napo- Ko je francoski deželni poglavar slišal o strašni ne-loonova. sreči, ki je zadela ves Tržič in njegove prebivalce, oprostil je županstvo za to leto vojaškega novačenja. Na prošnjo guvernerja Marmonta v Parizu je dovolil Napoleon nesrečnim Tržjčanom 100.000 frankov iz polkovnih blagajnic.
Ko je’ pa sedem tednov pozneje pogorel tudi spodnji del mesta Kranja, delili so poprej omenjeno, že privoljeno vsoto tako, da so dobili Tržičani 70.000, a mesto Kranj SO.OOO frankov. Ves ta denar so dobili v Beljaku. Jarnej Mally in Urban Globočnik sta denarje prejela. To je bil velikodušen cesarski dar! Tudi je od več drugih mest prihajal denar, obleka in perilo, a iz kmetov žito, platno in hrana; vsi ti darovi so se razdelili med ponesrečene Tržičane. Po taki izdatni pomoči, posebno pa z obrtno pridnostjo in živahno trgovino si je Tržič kmalu opomogel in prišel do poprejšnjega blagostanja.
Ko so dunajski bankovci izginili iz prometa, izisel™^' je oh jednem tudi ukaz, da ga ni praznika v letu razven nedelje. Izjema je bil samo N a p o leon o v d a n. Ta ukaz je bil žalosten udarec vsem katoličanom. Več duhovnikov, ki se niso dosti brigali za ta ukaz, ter so, kakor poprej, tudi o praznicih obhajali slovesno službo božjo, in tudi niso po danem zaukazu praznovali nedelje deseti dan, nego tako, kakor poprej, vsak osmi dan, bilo je priprtih, a drugi so pobegli preko deželnih mej.
Leta 1811. v 15. dan avgusta se je obhajal prvič*^0™* Napoleonov praznik. Pred Klandrovo hišo so postaviliii»u avgusta
i	. vr .	1	1 •	1	•	,	1*1	„	1811.	lotft.
dva po 8 seznjev visoka mlaja, ki sta bila namazana s salom in z mjilom (žajfo). Vrhovi teh mlajev so se blesteli srebrnih,tolarjev. Vsacemu, čegar srce je zaželelo teh darov, bilo je dopuščeno, da sme po nje iti vpričo vojaške straže. Mnogo jih je poskušalo k vrhu priplezati, ali malokdo je bil te sreče deležen Ne daleč od mlajev je stala miza bogato obložena s klobasami, svinjino in mrzlo pečenko; vse to je nadzoroval natakar. Vsakdo je smel jesti in piti, kolikor se mu je ljubilo. Ker je bil ta praznik na soboto, bilo je največ tacili, ki niso hoteli prelomiti cerkovne postne postave, in tak6 je le malokdo užival na mizi razpoloženih mesnih jedij. Pred cerkvijo sv. Andreja je stala na velikem odru Venera, boginja lepote. Te slovesnosti so se ponavljale vsako leto, in tak6 je šlo do 1813. leta.
Hipoma je nastala velika preplašenost med Francozi/'“™“r£;h Ni se bilo čuditi, da je prihajal strah od dne do dn6Av.trij* n*, večji. Cesar Franc, tast Napoleonov, sklenil je zavezoprIaCOilom. z Rusijo in Prusko ter napovedal vojsko Francozom. To se je zgodilo v 11. dan avgusta 1813. leta. Ko je pa bil Macdonald zmagan ob Ivatzbachu na Sleškem in Van-damme ujet pri Kulmu na Češkem, izgubila je pogum tudi vojska, ki je bila pod poveljništvom Evgenija, namestnega kralja Laškega, vzlasti ko so po bitki pri Lipsku odpadli tudi še nemški zavezniki Armada namestnega kralja laš-k'ga je bila mnog >bro;na, a ime'a je, olštevši topništvo, konjištvo in gardo, večinoma le mlade laške vojake.
Avstrijski general liiller je imel svoj glavni stan^‘$0^ v Celovci. Ker do 20. dnč avgusta ni še bilo nobenih boij. francoskih vojakov v Tržič, da bi zasedli mejo na Lju-belji, dobila je straža na mitnici (20 mož na številu) povelje, naj zasede Ljubelj. V tem pa so Avstrijci naredili okope pri sv. Magdaleni v Ljubeljski dolini proti „Deutsch-Petru“. Kadar so zvedeli, da je meja na Ljubelji samo od mitničnih vojakov zasedena, sla je poldruga kompa-
nija vojakov proti Ljubelju ter zapodila mejno stražo v 24. dan avgusta, niti da bi bila puška počila.
Bodrile/o- Že v 26. dan avgusta proti 6. uri zvečer je prišlo jo v Tržič, pol kompanije avstrijskih strelcev v Tržič. Vstopili so se sredi trga v vrsto. V tem je avstrijski nadstrelec obiskal mitničarja, ki je bil somišljenik Francozov. Tržičani, veseli, da vidijo zopet priljubljene jim Avstrijce, prinesli so jim kruha, vina in drugih jedil. Število gledalcev se je tak6 namnožilo, da jih je bilo desetkrat več, nego strelcev. Nenadoma zagrmi' močan, debel glas nadstrelčev z okna Jabornikove hiše: „Poberite se vi, francoski privrženci takoj; ako ne, ukažem streljati na vas!“ (Pisalec tega dnevnika, Jakob Peharec, je slišal te besede na svoja ušesa.) Kakor bi pihnil, izgubili so se vsi radovedni gledalci, ki so bili malo poprej z največjim veseljem obstopili avstrijske strelce.	V	polu ure so se strelci	zopet nazaj
pomaknili proti Ljubelju.	Vendar so nekateri še	ostali v do-
lini sv. Ane tu in tam. V 28. dan avgusta je prišlo iz Kranja 8 francoskih žandarjev na konjih, ki so jezdili do tako imenovane „rotarske kajže“ pod sv. Ano. Ako bi bili avstrijski strelci, ki so bili na tem kraji, pazili na nje, lehko bi bili ujeli vseh teh 8 žandarjev, ki so bili z blatom ometani ter so dirjali skozi Tržič. Od tega dne je bila vedno straža na Pristavi (Pristava je majhna vas, predno se pride v Tržič).
Tržič je moral napraviti v Holzapfelnovi hiši zalo-fraucosko žišče vina, kruha in mesa. S tem so se začele v Tržiči nove
stražo v Tr-	•	•
žiči.	nadloge; strah, skrbi	in	troški. Kadar so dobili francoski
vojaki, ki so bili nastanjeni v Pristavi, zjutraj svojo me-nažo, zahvalili so se, rekoč: „Tržičani ste avstrijski privrženci!" In kadar so popoludne ob 3. ali 4. uri prišli tudi avstrijski strelci v isto založišče po svojo hrano, odhajali so vselej z besedami: „Tržičani drže s Fran-AvBtrijski c 02T° zlo je trajalo že 8 dnij in nihče ni znal, na vojaki v/,a- katero stran so obrne zmaga. — V tem času je prišlo 6 “‘“["a, “{‘^"ulancev in 10 lovcev z Ljubelja v Tržič, ki so pri ti bil tudi žu-priči odvedli mitničarja (ob jednem župana), ker so ga
pan tržiški.	• y«i«	i* i •	•	i	•	p	i	•
sumničili zaradi dopisovanja z nekim francoskim generalom. Pismo so bili uhvatili, in pokazalo se je, da Avstriji ni prijazen. To se je zgodilo v 31. dan avgusta opoludne. Privezali so ga k dvema konjema in tako tirali preko Ljubelja v Gradec.
Avstrijci »a- Bilo je na angeljsko nedeljo zjutraj zgodaj ob dveh, proti ujejo, ^ gQ prjvje ^ kompanjje strelcev in dve četi ulancev v Tržič. V tem trenotku je moral biti ves trg razsvetljen, ker je bilo treba iskati ljudij, da bi nagromadili lesa na
glavno cesto proti Pristavi in tak6 tudi proti „ malemu rovtu“ in proti vasi Bistrici. Tu ni bilo nobenega prizanašanja.
Sekira je podrla marsikak oreh, marsikatero hruško in jablano. V ponedeljek ob 8. uri zjutraj so cesto zopet potrebili. Umeje se, da so ti vojaki morali biti jako dobro pogostovani, kajti odhajajoč proti Kranju, šli so, kakor jo cesta široka, strelci po trije, ulanci po dva skupaj v lepih vrstah pevajoč in jako dobre volje. V Naklem je poz vedel poveljnik ti armadi, da Francozi v zasedi za vislicami čakajo na nje („Das die Francozen hinter dem Galgen lauern auf sie“). Hitro je ukazal strelcem odriniti po stranskem poti v Predoslje. Ko so Francozi, bivši v zasedi, ugledali, da gredo avstrijski strelci na nje, hiteli so brzih nog preko Kranjskega polja v mesto Kranj. Ulanci so jo udrli za njimi in na pristavah ob cesti na Goriče ujeli 120 Francozov.
Med nekdanjim samostanom, katerega so bili 1750. 1. izpremenili v nekak magazin, bila je v Kranji ob istem času mitnica z jednim nadstropjem — nasproti Majorjevi pošti pa je bilo colno bruno (Zollbaum). Na tem kraji so Francozi izkopali rov, ki je bil seženj globok in ravno toliko širok. Za tem r6vom so postavili 3 topove s potrebnimi vojaki, da bi streljali na avstrijske vojake, prihajajoče po cesti, ki je bila med pristavami. Francozi so namreč hoteli avstrijske vojake v beg zapoditi, ali pa, če mogoče, popolnoma uničiti. Ali zaman! Hrabri ulanci so begajoče Francoze podili do poprej omenjenega rova, in Francozi niso mogli topov rabiti, ker bi bili streljali na svoje ljudi. Bežali so Francozi preko Savskega mosta in ko so ga prestopili, podrli ga so ter šli na Gaštej, kjer so bili že poprej topove obrnili proti Kranju.
— Neki strelec 2. kompanije, rodom iz Kranja, bil je toliko pogumen, da si je upal iti med razpostavljene francoske topove, a to samo zaradi tega, da bi videl še jedenkrat svojo domačo hišo. Ko je šel po cesti proti Gašteju, pribučala je sovražna topova krogla in odtrgala nogo nesrečnemu vojaku. Dan pozneje so ga pokopali na pokopališči v Tržiči.
Hrabri ulanci so takoj pridrli v mesto in ujeli vseyapF®p“?l°'ll one Francoze, ki so se bili zakasnili. Vse te ujete Fran-IovvSio. coze, bilo jih je 150 mož, spremilo je še tisti dan kakih 500 Avstrijcev v Tržič. Zaloge od prejšnjega dne ni bilo v magazinu skoraj nič več, a vendar so morali vojaki dobiti potrebne hrane. Poveljnik ulancem je bil surov človek in jako nagle jeze. Komaj je stopil v sredo trga, zavpil je iz vsega grla: „Tržičani, privrženci Francozov!
v jedni uri pripravite, da imajo moji ljudje dovolj jesti, ako ne, ukažem zapaliti vaše gnezdo na vseh štirih straneh."	To	rekši, vzeli so ulanci nemudoma štiri krave iz
hlevov	ter	niso	vprašali nikogar: daš ali ne daš?	Nanesli
so tudi vina in žganja v založišče ter iskali kruha po vseh hišah, kjer se ga je le dobiti dalo. Tako so Tržičani utžšili lačne Avstrijce. — Drugi vtorek po tem so otišli avstrijski vojaki z ujetimi Francozi iz Tržiča, ali v dolini sv. Ane je ostalo še nekoliko strelcev, ki so dobivali hrano iz založišča v Tržiči. To jako neprijetno stanje je trajalo do prihodnje nedelje četrte ure popoludne. sooo Fran-	Ne da bi bil kdo mislil na to,	začuje se	zdajci od
cozov pride ,	,	.	,	’	rv i t» •
v Tržič, vasi Bistrice ropotanje vojaškega bobna. Od Beganj pa do sv. Neže je bila le slaba steza. Cesto iz Begunj v Tržič so napravili stoprav 1824. leta. Po ti slabi stezi je šlo 3000 Francozov naravnost proti Tržiču. Kadar so dospeli	v sredo	trga, bobnalo je 10 tamborjev ob	jednem.
To je	bil	tak	ropot, da so ljudje mislili, vse	se mora
podreti. Po 8 mož vkupe so šli urnih korakov tja do „Vanderhovca“ v gorenjem delu Tržiča, njih*straž	Bilo je v Tržiči 15 avstrijskih	strelcev,	ki so baš
v istem času prišli po svojo menažo. Pred Skrlijevo hišo je stalo tudi 8 strelcev. Ko so ti ugledali prednjo francosko stražo, takoj so ustrelili. Padlo je 6 mož. Francozi so	se	ustavili, nevedoči pri čem so.	Naposled	so se za-
čeli vendar dalje pomikati, a dobili so še več krogelj pod nos z mosta pri Ljubeljci (Klein-Loibl). Strelci so se umaknili do tako imenovanega „čegeljša“. Jeden avstrijskih strelcev je bil pri tem boji smrtno ranjen. Kadar so ga Francozi dohiteli in ga slišali v francoskem jeziku vzdihovati, užalilo se jim je zelo, da ni mogel dalje govoriti. — Naprej iti Francozi vendar niso imeli poguma. Onih 6 mrtvih so tovariši pokopali na „ Brežicah “, *) a nadstrelec je bil pokopan na pokopališči. Francoski poveljnik ti armadi je ukazal v 5. dan septembra, da se ima ta armada naprej pomakniti do „Znidarja“ pod sv. Ano. Njegov glavni stan je bil v Gozatovem hlevu (nasproti Žnidarjevi hiši) cele tri dni. naikok^Lju- ^ ^an septembra ob 10. uri predpoludne je prišel beijft. iz Ljubljane v Tržič Evgen, Napoleon pastorek, namestni kralj italijanski. Vso noč in še tudi drugo jutro je deževalo, kakor bi iz škafa lilo. Gardisti so sezuli svoje visoke čevlje in izlivali vodo, ki se jim je bila v čevlje
*) ,,Brežice" so tak6j nad Tržiško graščino. Vidi so še zdaj griček, kamor otroci radi hodijo in kažejo, da so tu Francozi pokopani.	Tomšič.
•nabrala. General Beloti je bil dobil odločno povelje, da mora Ljubelj vzeti. Evgen se je mudil le nekaj ur v Tržiči ter se potem takoj vrnil v Ljubljano. Avstrijci so imeli 5 dnij časa, da se pripravijo za naskok. Bili so pa tudi v velikih skrbeh zanj. Devet rid (Reiden), ki so bile na vrhu Ljubelja, zagradili (zasekali) so s stoletnim bukvami, ki so ondu blizu rastle. Na najviši ridi so naredili po 4 čevlje visoke zgradbe od železa in kamena, kar ga je ondu ležalo. V 9. dan so se Francozi pomaknili iz glavnega stanišča pri „ G oz atu “ do „ Opero vtove kajže“.
Strelci so bili še vedno pri sv. Ani.
V 10. dan septembra je razdelil general Beloti p^ttanBck0°zkov svoje vojake na tri kolone in to tako:	Prva	kolona je^dhu^io^
šla k sv. Ani, druga na desno preko „Gradiškove kajže“, bm m. i. a tretja na levo proti „Zelenici“. Ob 1. uri popoludne je dal znamenje za naskok. Avstrijski strelci so se streljajoč umikali, dokler Francozi ne prestopijo 6nih zasek, ki so bile blizu vrha na Ljubelji. Zdaj se je ust opilo (tako mi je povedal nekdo, ki je to videl na svoje oči) 100 strelcev na gorenjo rido v dveh vrstah, a 120 moz je stražilo vrh Ljubelja. Ko so prišli prvi Francozi na streljaj daleč, streljali sta prvi dve vrsti zaporedoma; kadar so v prvi vrsti nabijali puške, streljali so iz druge vrste.
To so naredili avstrijski vojaki 16krat zaporedoma, morda tudi še večkrat. Poročnik (adjutant) Belotijev, ki je vodil središče, padel je prvi. Naskakajoči vojaki na desni strani so največ trpeli, ker so bili, kvišku stopajoč, izpostavljeni puškam avstrijskih strelcev, ki so prav dobro merili. Kompanijo Francozov, ki je stala vrhu Zelenice, ujeli so avstrijski vojaki. Na Ljubelji ni bil nobeden izmed avstrijskih vojakov ranjen, ker so krogle naskakajočih Francozov letele nad njihovimi glavami. Z visoke gore „Stolec“ se je z daljnogledom prav dobro videla vsa ta bitka.
Topov pri ti bitki niso rabili, ker jih niso imeli ne Francozi, ne Avstrijci. Tudi pokanja pušek ni bilo dosti slišati.
Šestdeset vozov za priprego se je moralo nabrati po okraji Kranjskega mesta, ker je tako ukazal general Beloti. Vsi ti vozovi so morali priti o polu treh popoludne do ^Begunjskega plaza11. Francozi, ki so se umikali, zagrebli so svoje mrtve vojake v grmovja, ker se zmagovalci zaradi slabe posadke na Ljubelji niso upali izza svojih zasek, da bi podili sovražnika dalje.
Bilo je zelo žalostno, ko se je o polu sedmi uri^®”"^" pripeljal prvi voz s 6 ranjenimi vojalri skozi trg. Vzdihovanje in ječanje je vsacega ganilo do solz. Kri je tekla curkoma po lestvicah z vozov. Pripeljalo se je vsega
skupaj 45 voz, na vsakem vozu je bilo po 6 ranjencev. Nobeden teh ranjencev ni smel stopiti z voza; tudi se ni smelo nobenemu kaj podariti. Še tisto noč so ranjenci ostavili Tržič. Ona dva strelca, ki sta bila preiskala padlega Belotijevega adjutanta, dobila sta pri njem zlato žepno uro z verižico, demantne prstane in zavitek zlatov (Napoleondorov). General Beloti je dejal: »Mojega padlega adjutanta mi je bil izročil jako premožen posestnik; ne upam si nikoli več priti v te kraje, ker je tukaj izgubil svoje življenje." — Francozi prodirajoč s Tirolskega in oni iz Pontabla niso mogli zvršiti svojega namena, da bi bili prišli preko Beljaka v Celovec; zatorej so ukrenili na pot skozi Rožno dolino do Dravskega mosta. Tudi v Božni dolini se jim ni nič bolje godilo, kakor pri Beljaku. Zato je šlo več tisoč mož preko Korena za Savo, posedli so dolino in se zjedinili v Kranji z generalom Belotijem.
opazka.	Francoze, ki so bili padli pri naskoku Ljubelja, po-
kopali so kar sem ter tja po grmovji. Čez dvajset let so našli po ondotnih krajih mnogo človeških kostij. Leta 1852. je našel kmet Jurij Meglič (Rotar), ki si jo na vrtu hotel napraviti nov svinjak, komaj za poldrugi čevelj globoko, dva velika jerbasa človeških kostij. Dve močni kmetski dekli sta jih odnesli na tržiško pokopališče.
« ua	Na Savi v ondotni graščini je bil francoski štab in
tu je bil nastanjen francoski general. Vsi skupaj niso znali, kaj in kako, da bi prišli na Koroško. Veliki fu-žinar in graščak Ruard, !ki je bil Francozom zelo prijazen, ponudil jim je dva hlapca, da bi jim kazala pot po Medvedji dolini (Barenthal) do vrha; po tem potu, dejal je, pridejo leliko v petih urah na Koroško. Tako se je tudi zgodilo. — Pri sv. Janezu v Rožni dolini so se Avstrijci utaborili. Nekoliko niže doli stoji trdno postavljeni grad grofa Garafinija. — 4000 Francozov je prišlo s Save po jako težavni stezi avstrijski vojski za hrbet. V gradu je bilo za posadko 80 mož. Ko so Avstrijci zapazili francoske vojake, hitro so se umaknili deloma čez most preko Drave pri Hollenburgu, katerega so pre-stopivši podrli, deloma so pa šli preko Borovelj in Gline v Treibach. Na tem precej visocem kraji so se Avstrijci ustavili za trdno. Onih 80 mož, ki so ostali v Gari-finijevem gradu za posadko, ni se hotela udati Francozom pod nobenim pogojem. Ker pa od strani dospevši Francozi tudi nobenih topov niso imeli, zažgali so rečeni grad na vseh štirih straneh. Od 80 strelcev, ki so bili v ti graščini za posadko, ni otel niti jeden življenja svojega.
Francozi so imeli ta načrt, da bi dosegli šest ur .£°‘ dolgo postransko cesto, gorovje, ki se razteza ob Dravi in pa Dravski most. Tudi bi bili radi vznemirili glavni stan Millerjev v Celovci ter tako prisilili prestop preko Drave pri Hollenburškem mostu. Ali zajec jim je pretekel. pot! V trdni nadi, da bodo brez zadržka zvršili ta svoj načrt, prišlo jih je 600—900 do Treibacha. Naši so pozdravili prišedši Francoze s trikratnim strelom iz topov, in avstrijski pešci so začeli vrstoma streljati nanje. Francozi so imeli 40 mrtvih, med katerimi je bil tudi major, četovodja in še 4 drugi častniki. Francozov se je polotil neznanski strah. Umaknili so se nazaj in zmagovalni Avstrijci so jih podili tja, od koder so bili prišli. Na povratku je bilo ujetih 300 Francozov. Mala okolica od Kirschentheura, Podgorjan (Unterbergen) in Borovelj ni mogla prehraniti avstrijske armade, ki je štela nad 20.000 mož. Zato se je francoska armada pomikala nazaj preko Ljubelja. Mala avstrijska posadka na Ljubelji je bila primorana umakniti se proti severu na Jezero (Seeland),
Rehberg in Slovensko Kapljo, da ni bila zajeta. Ker so' Francozi našli Ljubeljsko dolino in ravno tako tudi vrh Ljubelja brez posadke; pomikala se je sestradana 14.000 mož broječa francoska armada v Tržič nazaj. Ali tudi tukaj niso mogli Francozi niti za gotove novce dobiti zadosti živeža, ker se vnanji trgovci z živežem po toliko strašnih dogodkih že osem dnij niso upali- s konjem in vozom v Tržič. Ti sestradani vojaki so bili večinoma Italijani. Tekali so po vseh hišah in s povzdignenima rokama prosili kruha za dobro plačilo.
V 14. dan septembra je prišlo zopet 6000 mož vdi^v‘“Nt"‘jor Tržič. 4000 teh vojakov se je ušatorilo na 5 krajih. Prvii'rancozov v teh krajev je bil na Ljubelji, drugi na Zavratu, tretji na rn Brežicah, četrti na farovškem polji in peti pri cerkvi sv.
Jožefa. To cerkev so morali izprazniti in pustiti odprto.
Vendar ni stopil nihče v cerkev, ker so Francozi o lepem vremeni bivali rajši v svojih zelenih šatorih. Ta obseda
je trajala polnih 15 dnij. Tržiške žene so oskrbovale jednako markatendaricam vseh pet taborov s kruhom, vinom in druzimi potrebnimi stvarmi. To je nekaj neslo!
V 26. dan septembra ob 9. uri zjutraj je bilo videtiho^udo/o! 10—12 avstrijskih strelcev na „ Kamniku da bi opazovali francoske šatore. Francozi so jih imeli za prednjo stražo kake večje armade. Takoj je ukazal general Belo t i, ki je bil iz Kranja v Tržič poslan, naj vojaki popuste vseh pet šatorov in mesto njih postavijo troje straž, izvzimši pri cerkvi sv. Jožefa, kjer ni bilo nobene straže.
Na trgu pred hišo, ki je bila ta čas Štantmanova, a je zdaj svojina gospoda Jarneja Mallyja, stale so piramide, sestavljene iz samih pušek. Vse vojake so nastanili, po 50 mož v vsako vežo, da bi bili pripravljeni odbijati napad Avstrijcev. Tri dni ni smel nobeden človek iz hiše. V jutro četrtega dne je prišlo iz Ljubljane od namestnega kralja laškega povelje, vsled katerega se je posadka v Tržiči vzdignila in pomikala nazaj preko Bistrice, Pod-brezij tja doli za Savo po Beljaški cesti. V polu ure ni bilo videti niti jednega Francoza več v Tržiči.
Dokler so Francozi zasedali Tržič, šlo je vsak dan po 4 do 5 vozov s priprego v Kranj, ker so bile 6nostran Save peči' za kruh, in od tukaj so dobivali kruh za 4000 vojakov v Tržiči. Slučajno se je pripetilo, da se je posadka v Kranji, 6000 mož na številu, z generalom 13e loti jem ob 12. uri po noči pomaknila preko Šenčurja v Mengiš. Vozovi za priprego so imeli vsak po jednega moža, ki je vozove spremljal. Kadar so ti vozovi dospeli k pečem za kruh, reklo se je možem, da naj počakajo. Ali čakali so dolgo, kajti še le ob 6. uri zjutraj so se smeli povrniti v Tržič. Ves pot od Kranja do Tržiča niso srečali živega človeka. Prišli so s praznimi vozovi, a vendar s francosko stražo do hiše, ki se imenuje „pri Slugi”. Pri ti hiši so bili že avstrijski strelci na prednjih stražah in oni trije Francozi, ki so spremljali vozove, morali so se udati in puške položiti. Avstrijski strelec je razbil držalo jedne teh francoskih pušek ter poln sovraštva do Francozov, razdrobljene kosce daleč strani zagnal. Ujete Francoze so takoj odpeljali preko Ljubelja. Od to ure ni bilo videti v Tržiči nobenega oboroženega Francoza več.
Francoskim vojakom, ki so se bili nastanili v Kranji, Šenčurji, Cerkljah in Komendi, poslal je namestni kralj laški povelje, da jih general Belo ti zbere, in se v Mengiši združi z onim oddelkom, ki prodira iz Ljubljane po Dunajski cesti, ter gre ž njimi do Brda ali saj do Bistriškega mosta Avstrijcem naproti. Teh je bilo 7000 mož, 2 batalijona graničarjev, 1 baterija in 3 eskadroni husarjev, ki so pridrli preko Bistriškega mosta (pri Viru) blizu Trzina. General Beloti jih je opazoval z orlovim očesom iz cerkvenega stolpa v Mengiši z daljnogledom. Topovi so začeli grmeti. Tudi s strelom iz pušek so pozdravljali dohajajoče vojake. V to prasko sta prišla dva batalijona štajerskih brambovcev čez Tuhinjsko dolino ravno o pravem času Francozom za hrbet. General Beloti je bil zajet z vsemi častniki svojega štaba. Vsi ti z 2000 mož vred so prišli Avstrijcem v pest. Belotiju niso
cvetele cvetice na Gorenjskem, pač pa koprive! Pri praski je padlo tri četrtine Francozov več nego Avstrijcev. Belo ti j a je najbolj to jezilo, da so ga ujeli najbolj zaničevani avstrijski vojaki, to je deželna bramba. Ves pot do Celja ni izpregovoril iz same nejevolje niti besedice. Francozi, ki so bili še ostali pri Trzinu, bežali so, kolikor so mogli, preko Črnovškega mostu v Ljubljano. Tukaj so se držali še nekaj dnij na ljubljanskem gradu, in potlej otišli brez vsega počitka preko Vrhnike v Gorico, ker so se bali, da bi jih ne ujeli pri Postojini avstrijski vojaki, ki so se pomikali iz Sodražice proti tem krajem.
To je bil konec francoske vlade na Kranjskem.
Kakšno važnost imajo Pavla Dijakona knjige „De gestis Langobardorum“ za starejšo zgodovino Slovencev?
Skisal Simon Rutar.
I.
Hovenski narod ni tako srečen, da bi mogel svojo najstarejšo zgodovino zajemati iz svojih virov, katere bi bili zabeležili možje njegove krvi, ki so najbolje poznali narodovo usodo, njegovo razširjenost in njegov kulturno-zgodovinski razvitek. Vse, kar vemo o svoji starodavnosti, poročeno nam je od tujcev, ki niso imeli ne razuma, ne ljubezni do našega naroda, in ki torej niso mogli popolnoma objektivno poročati o njem, tudi ko bi jim bili vsi dogodki in vse notranje izpremembe v življenji Slovencev znani, kar se ve, da ni bilo mogoče. Treba je torej strogo paziti na pripovedanja omenjenih tujih pisateljev, ali niso ti morda kje — če tudi nev Vdorna — krivo ali celo napačno sodili o našem narodu in take neutemeljene predsodke zapustili denašnjemu učenemu svetu.
Med one tuje pisatelje, ki so nekoliko obširneje poročali o Slovencih in njih bivališčih v srednji Evropi, spada poleg Pro-kopija in Jordanisa*) tudi Pavel Dijakon (Paulus Dia-conus), Warnefridov sin iz Furlanije. Ta zgodovinopisec pojasnuje nam vsaj nekoliko jeden najtemnejših oddelkov slovenske zgodovine, t. j. kako in kedaj so naši pradedje dospeli do najzapad-nejše meje sedanje Slovenije, kako so to mejo še celo prekoračili in večkrat šiloma poskušali naprej proti zapadu podreti ter posesti hladni Tirol in solnčno Veneči j o. Ali na obeh straneh so jim stavili močnejši sosedje tolike zapreke, da so se mogli le mirnim potem, kot koristni obdelovalci zemlje, med tuje narode uriniti in brez hrupa naseliti.
Pavel Dijakon se je rodil okoli 1. 725., kakor se navadno misli v mestu Čedadu (Cividale), v stari rimski naselbini „Forum
*) Glej Matičin Letopis 1. 1880., pg. 69—98.
Julii.“ Vendar je mogoče, da se je rodil tudi kje na deželi, sploh v Furlaniji, ker njegov grobni nadpis (zapisan od neznanega meniha iz Salerna) priča, da je Pavlovo rodovinsko premoženje ležalo „ob bregu Timave," ako to ni morda samo „licentia poe-tica,“ ki ima namen Pavlovo rojstveno mesto v klasično deželo postaviti.
Pavlov oče, Warnefrid, pripadal je jedni izmed onih plemenitih langobardskih rodovin, ki so bile 1. 569. z Alboinom v Italijo prišle in se v Furlaniji naselile. Imel je poleg Pavla še starejšega sina Arichisa in jedno hčer, kije pa šla že v svoji mladosti v samostan. Tudi našega Pavla je oče namenil za du-hovenski stan, kar spričuje, da rodbinsko premoženje ni moglo biti posebno veliko. I)a bi svoj namen dosegel, poslal je Warne-frid mladega Pavla v šolo v Čedad. Ta šola se je nahajala na dvoru čedadskih vojvod (takrat je bil Pemmo vojvoda) in tako je imel mladi dijak priliko seznaniti se tudi z dvorskimi šegami in viteškimi navadami. V Čedadu je bil Pavel za „dijakona“ oglejske cerkve posvečen; od todi njegov pridevek.
Iz Čedada je prišel Pavel Dijakon na visoko šolo v Pavijo (Ticinus), kjer je takrat na kraljevskem dvoru bival slavni učitelj Flavianus. V njegovi šoli se je naučil Pavel skoraj vseh tedaj poznanih vednostij in še celo grškega jezika (ali ne popolnoma). Tudi v Paviji je občeval Pavel z dvorom, kjer je takrat vladal kralj R a t c h i s. Temu se je bistroumni mladenič posebno prikupil, tako da ga je v vsem podpiral in zlasti za to skrbel, da se je Pavel popolnoma izobrazil. V tem času je stopil ta v duhovenski stan in postal sam za učitelja na kraljevskem dvoru. Kot tak se je pečal tudi s pesništvom, ali zlagal je skoraj jedino le priložnostne pesmi. Poslednji langobarski kralj Desiderij je bil izročil Pavlu svojo hčer Adelpergo v vzgojo in pouk. Tudi tej se je on tako prikupil, da ga je želela vse svoje življenje za učitelja imeti. Zato je moral Pavel ž njo iti v B e ne ven t, ko se je bila Adelperga omožila z beneventskim vojvodo Arichisom. Tudi s tem se je Pavel kmalu sprijateljil in mu ostal zvesto udan do smrti.
V Beneventu je imel Pavel priliko seznaniti se z meniškim življenjem benediktincev v Montecassinu. To življenje je Pavlu zelo prijalo in ko je bil izkusil, kako goljufiva je sreča tega sveta, ko je videl, da je njegov narod padel v sužnost Frankov, sklenil je posnemati vzgled svojega starega dobrotnika Ratchisa, ki se je bil kroni odrekel in svetu odtegnil v montecassinski samostan. Tudi naš Pavel gre torej v samostan, ali katerega leta je to storil, ne more se povedati.
Langobardi (zlasti po Furlaniji) bili so se 1. 776. vzdignili proti svojemu ukrotitelju Karlu Velikemu, ali zaman: bili so užu-gani in ostro kaznovani. Med puntarji se je nahajal tudi Pavlov
19
brat Arichis, katerega je ukazal razkačeni kralj na Nemško odpeljati in mu vse premoženje zapleniti, tako da je njegova vdova s štirimi otroki lakot stradala. Pavel Dijakon sklene kralja milosti prositi za svojega brata, spiše v samostanu elegijo, da bi ga Karol oslobodil in mu premoženje povrnil. Da bi ta žalostinka imela več vspeha, sklene Pavel osebno na kraljevski dvor potovati, spomladi 1. 782. Karol je sprejel z veseljem tako znanega učenjaka in povabil ga. naj ostane na njegovem dvoru in naj poučuje tudi njegove duhovnike v vednostih in tujih jezikih. Obetal mu je časti, denarja in posestev, ako pri njem ostane, ali ob osloboditvi brata kralj s početka ni hotel ničesa slišati. Pavlu pa se je zelo tožilo po lepi Italiji in dolgo se je obotavljal, predno je sklenil kralju uslužiti. Naposled se je dal Karol vendar omehčati in izpustil je Pavlovega brata, kakor tudi še nekatere druge langobardske jetnike. Pavel se na to kralju prisrčno zahvali in mu razodene, da je sklenil na njegovem dvoru ostati. Karol je bil neizrečeno vesel tega sklepa in je poslal Pavlu zastavico, katero je moral kot dvorni učenjak rešiti. Kralj je neprestano občeval s temi učenjaki in jim dajal „ naloge". Tako mu je moral Pavel pisati grobne nadpise za ude kraljevske družine, potem sestavljati knjige pobožnega in zgodovinskega sedržanja.
Ali Pavel se ni mogel nikakor privaditi meglenemu severu, nego hrepenel je neprestano po solnčnatem jugu, po svojem priljubljenem Montecassinu, in to hrepenenje svoje je razodeval v mnogih pismih, katere je pošiljal opatu in drugim duhovnim sobratom v omenjenem samostanu. V njih je izražal vedno svoje upanje, da se ga kralj naposled usmili in s svojega dvora odpusti. To se je tudi zgodilo 1. 780. in bržkone je Pavel decembra meseca tistega leta v družbi s Karlom v Italijo odpotoval, ker poleti 787. nahajamo ga že v Beneventu. Zdi se, da se Pav$ ni vrnil hitro v samostan Montecassino, nego da je ostal nekoliko časa na dvoru starega svojega prijatelja vojvode Arichisa. Ko je pa ta še istega leta umrl, poslovil se je naš zgodovinar za vselej od zunanjega sveta.
Poslednje dni svojega življenja je prebil Pavel v Montecassinu ter vadil se v ponižnosti in molčečnosti. Sklenil je bil, z nobenim človekom nič več ne govoriti, tako da mu je moral opat zapovedati, naj zopet govori in si ne naklada večje pokore, nego jo prepisuje samostansko pravilo. Pavlova učenost je privabila v kratkem času mnogo ukaželjnih mladeničev v Montecassino, ki so želeli postati Pavlovi učenci, tako da je bil ta samostan v tistem času prava visoka šola znanosti. Tudi na književnem polji je deloval Pavel svoja poslednja leta še vedno neumorno, ker je pisal najvažnejše svoje delo, „zgodovino Langobardov". Ali še predno je je mogel zgotoviti, pobrala ga je neizprosljiva smrt dnč
13. aprila, bržkone 1. 799. Pokopali so ga v samostanu zraven kapiteljske zbornice.
Pavel Dijakon je bil pravi učenjak svojega časa. Njegovi duhovni bratje so ga imenovali ^knjižnega mogotca" in celo kralji so občudovali njegovo učenost. Poleg druzega se je pečal, kakor že omenjeno, tudi s pesništvom. L. 763. je zložil akrostilion o šesterihdobah sveta, v katerem opeva svojo učenko Adelpergo. Izmed hvalnih pesmij na različne svetnike je najbolj znana tista na sv. Ivana Krstitelja (patrona Langobardov), ki začenja z besedami „Ut queant laxis“. Ta pesem še poje še zdaj po vseh katoliških cerkvah in po začetnih slovkah t« pesmi je nazval Guido iz Arezza svoje sekirice (note). Vendar ni gotovo, ali je ta pesem res Pavlova.
Bolj nego v pesništvu se je odlikoval Pavel Dijakon v zgodovinopisji. Že kot učitelj Adelpergin je imel priliko pečati se z zgodovino. Ker mu je ta potožila, da je Eutropova „ rimska zgodovina" tako kratka in da ne obsega ničesa o razširjenji krščanske vere, napisal je Pavel za njo posebno „rimsko zgodovino" do 1. 555. ter jo izročil Adelpergi (okoli 1. 770). Namenjen je bil to knjigo pozneje do svojih časov nadaljevati, ali ta namen je zvršil v svoji starosti drugače. Pavlova „rimska zgodovina" je služila skoraj tisoč let vsem srednjim šolam kot učna knjiga. Razven te spisal je Pavel tudi zgodovino meških (Metz) škofov, v kateri se nahaja mnogo važnega o pradedih Karla Včlikega in njegovi mnogo-brojni družini, kakor tudi mali životopis sv. Gregorja Velikega. O Pavlovi zgodovini Langobardov govorili bomo posebej.
Tudi kot pisatelj pobožnih knjig je Pavel Dijakon znan. Ne samo da je on spisal ^razlaganje pravil sv. Benedikta**, za kar so ga bili njegovi duhovni sobratje naprosili, nego sestavil je tudi »zbirko homilij za popoldansko službo božjo" v dveh zvezkih. Karol sam je bil naročil Pavlu, naj sestavi to zbirko, in potrdil jo je, naj se vedno rabi za prebiranje v katoliških cerkvah. Tudi ta njegova knjiga je ostala celih tisoč let v splošni rabi, ter nam potrjuje, kolik je bil vpliv Pavlov na cerkveno slovstvo.
II.
Kakor že rečeno, nameraval je Pavel svojo „rimsko zgodovino" popolniti in do dogodkov svojega časa izpeljati. To svojo namero pa je izpremenil na stara leta ter sklenil namesto one dopolnitve napisati zgodovino svojega naroda, v katero je le o priliki vpletel važnejše dogodke sosednih narodov, zlasti Grkov in Frankov. V tem sklepu ga je potrdil kratek pregled langobardske zgodovine „De origine Langobardorum", kateri je sestavil neznan pisatelj, tako da so učenjaki poprej mislili, da je to le izpisek iz Pavlove zgodovine. Ta medli pregled z mesom in žilami obdati ter mu življenje udahniti, to je bila Pavlova na-
mera. Tako je postalo najvažnejše njegovo delo „De gestisLango-bard orum.“*) Pavel sicer ni mogel svojega dela dovršiti, kakor je želel, ker ga je smrt prehitela; ali zato njegova knjiga ni nič menj važna ne le za langobardsko, nego tudi za slovensko zgodovino.
Kakor smo že videli, bil je Pavel Dijakon pravi učenjak svojega časa. čeravno je vedno ponižno in skromno živel, tako da se ni nikoli na površino silil, vendar so vsi, nizki in visoki, bližnji in daljni poznali njegovo učenost in znanje starih knjig. Zaradi te ponižne učenosti ga je vse spoštovalo in vsak bi ga bil rad imel v svoji družbi. Tudi v verskih vprašanjih se je zadržal Pavel neprisiljeno, brez kake napetosti, in se ni rad spuščal v dogmatične prepire svojega časa. Praktična morala je veljala njemu več, nego vsa mistiška špekulacija.
Kakor je bil Pavel v svojem življenji ponižen, tako skromen se nam prikazuje tudi v svojih spisih. Njegova pisava je preprosta, brez vsega lepotičja in brez visokega vzleta. Kar misli povedati, to pripoveduje kratko, jasno in točno. Tudi njegov jezik (latinski) je zadosti pravilen, ne prepoln barbarizmov čeravno je prav langobardska zgodovina glede jezika najslabše pisana izmed vseh Pavlovih del. Sploh moremo reči, da spada Pavel Dijakon med najboljše pisatelje latinščine na početku srednjega veka.
Pavel Dijakon je bil tako omikan, kolikor je le mogoče bilo za tedanji čas. Grške in latinske klasike je' poznal po svojem čitanji. Po svojem stanu in po značaji svojem je moral ljubiti resnico nad vse. Zatorej lahko vestno rečemo, da je Pavel zgodovinske dogodke lahko poznal in da je imel namero te dogodke tako poročiti, kakor jih je sam za verjetne imel, ali z drugo besedo, da se lahko zanašamo na Pavlovo pripovedovanje. Žal, da njegovi viri niso bili vselej čisti!
Zlasti kar se tiče starejše langobardske zgodovine, zajemal je namreč Pavel iz narodnih pesmij in pripovedij. Ob njegovem času je nemški narod še prepeval dejanja svojih slavnih prednikov in podjetnih kraljev. Sedržaj teh pesmij in narodnih pripovedanj ohranil in zabeležil nam je Pavel Dijakon tako vestno in točno, da skoraj ni druzega potreba, nego prestaviti jih iz latinščine na nemški jezik in hitro se nam prikažejo kot pristno narodno blago germansko. Da, morda nam je Pavel ohranil ravno nekatere tistih narodnih pripovedij, tičočih se langobardskega ljudstva, o katerih se nam pripoveduje, da jih je Karol Veliki zabe-
•) Pavlova zgodovina „De gestis Langobardorum“ jo bila že mnogokrat ponatisnena, n. pr. od Lindenbroga 1. 1696, potem pa od Mura-torija v zbirki „Scriptores rorum Italicarum" 1. pg. 405—611. Najkritič-nejše pa je izdanje Wai tzovo v „Scriptores rerum Langobardicarum et Italicarum saeculorum VI.—1X.“ 1. 1878 v Berlina.
ležil, ali da so se nam poizgubile. Pavlova duša je bila zelo sprejemljiva za narodne pesmi in nobeden pisatelj njegovega časa bi ne bil mogel jasneje in ljubeznjiveje poročiti nam one pripovedi, ki so takrat še živele med Langobardi. In kakor je bil Pavel najboljši tolmač langobardskega tradicijonalnega slovstva, tako se je narodna domišljija tudi njega, kmalu po njegovi smrti, polastila in ga vplela med bajne osebe svoje stvaritve. V salernski kroniki (iz 1. 978) obdan je namreč naš Pavel že popolnoma z zarjo bajeslovni!] oseb, kakor bi ne bil le sto, nego Bog ve koliko let poprej živel. Benediktinec, ki je omenjeno kroniko spisal, pripoveduje nam podrobno, kako je Pavel dvakrat in še celo tret-jikrat Karlu po življenji stregel in razklada na tanko, kako ga je kralj za to prijel in po uzroku vprašal. Spremljevalci Karlovi, da so mu svetovali, naj da Pavlu oči iztekniti, da ne bode mogel več zarotnih pisem proti kralju pisati. Karol pa jih je vprašal: „Ako to storimo, kje najdemo zopet tako izvrstnega pesnika in zgodovinopisca?“ Na to da so spremljevalci Karlu svetovali, naj pošlje Pavla v progonstvo na samoten otok, kar je kralj tudi storil. — Vse to so, seveda, sam pripovedke in izrodki domišljije brez stalne podlage.
Razven narodnih pesmij in pripovedij je porabil Pavel Dijakon za svojo zgodovino vse starejše pisatelje. In tu spoznamo, da naš Pavel prav za prav ni samostalen zgodovinar, nego samo kom pil at or, kakoršna je bila večina zgodovinarjev srednjega veka. Lahko se da dokazati, da je Pavel časih po cele strani' in poglavja iz Bede, Gregorja Turskega, iz životopisov papežev i. t. d. kar od besede do besede prepisal in v svojo zgodovino vzprejel. V tem obziru se torej Pavel ne razlikuje mnogo od Jordan is a, ki je prepisal „celo izpoved, da prepisuje!“
Vendar Pavel ne prepisuje tako mehanično, nego primerja razna poročila med seboj ter se nazadnje odloči za najverjetneje, ali pa skuša protivnosti zravnati in pojasniti. Vidi se mu torej, da si povsodi prizadeva kritičnemu biti, ali žal, ne posreči se mu to vselej. Najbolj se pokazuje Pavlova zgodovinska slabost v kronologiji. Večino svojih poglavij začenja Pavel z besedami: *ob tem času11, „v tistih dneh“, „nekoliko let pozneje" i. t. d. To so ravno posledice njegovega prepisovanja in prizadevanja, da bi različna poročila iz raznih knjig med seboj zvezal in v jedno celoto zverižil. Zato se navadno na te izraze ne smemo obzirati, ako hočemo natančneje določiti leto Pavlovega pripovedovanja, in zato je tudi prav težko reči, kedaj se je to ali ono zgodilo, kar nam Pavel poroča. Tudi nekoliko drugih, stvarnih pogreškov se je vrinilo v Pavlovo zgodovino; ali te smemo večinoma staviti na rovaš njegovih izvirov, iz katerih je on tudi pomote prepisal.*)
*) Primeri „Paulus Diakonus und die ubrigon Geschichtssehveiber dev Langobarde«, iibovs. v. O. A bol, II. Aufl. v. R. Jacobi, Leipzig 1878, p. XXII. “
Res je, da ne smemo nikakor dvojiti o resnicoljubnosti Pavlovi. ' čeravno je ljubil odkritosrčno svoj narod, vendar nam ne prikriva njegovih napak in ne olepšuje strankarsko, kar se ne da opravičiti. Pri vsem tem se ne smemo popolnoma zanašati na Pavlovo pričanje, ker njegovi viri so bili kalni, ali pa nedostatni. Zlasti, kar se tiče njegovega pripovedovanja o Slovencih, treba nam je biti opreznim, ker ne moremo od Pavla zahtevati, da bi bil v etnografiji dobro poučen, ali pa da bi v Montecassinu natančno vedel, kaj se godi na meji Furlanije. Ker torej ni bil očividec in ni pisal istočasne zgodovine, zato moramo njegovemu pričanju pripisovati le relativno veljavo. Saj je izvestno tudi opazke o Slovencih le iz drugih, morda neresničnih virov posnel, kakor sploh gradivo vse knjige.
Obžalovati pa moramo, da Pavel ni mogel dovršiti svoje zgodovine, ker dogodki njegovega časa so mu bili gotovo bolj natanko znani, in ako bi jih bil zapisal, ustregel bi bil neizrečeno učenemu svetu. Pavel je bil v takem položaji nasproti frankovski državi, proti langobardskim kraljem in proti cerkvi, da je izvestno imel največ sposobnostij napisati nepristransko zgodovino zadnjih časov langobardske svobode. In ravno ko bi bil imel Pavel najlepšo priliko, pokazati se samostalnega, iz svoje izkušnje pišočega zgodovinarja, pretrgala mu je Parka življenjsko nit in njegovo delo je ostalo nedovršeno.
Ali kljubu temu je ostala Pavlova zgodovina zavoljo svoje mikavnosti in spretnega pripovedovanja prava „narodna knjiga" skozi ves srednji vek. Zato se ne smemo čuditi, da se nam je ohranila ta knjiga v stointrinajstih prepisih! Nekateri so jo izpisali za svojo porabo, drugi so jo pa predelali in razširili. Tudi prestavljena je bila Pavlova zgodovina že večkrat. Najvažnejši italijanski prevod je oskrbel prof. Q. Viviani: „Storia dei fatti dei Langobardi**, v Vidmu 1826. Najpopolnejši pa je že omenjeni nemški prevod Abel-Jacobijev, prirejen poleg kritičnega iz-danja Waitzovega, na katero se bodemo v tem spisu sklicevali.
III.
Novejše preiskave so dokazale, da so Langobardi najpoprej na jutskem poluotoku stanovali.*) Ni- torej resnica, da bi se bili Langobardi iz Skandinavije v Nemčijo preselili, kakor nam zatrjuje že omenjeni spis »Origo gentis Langobardorum“.**) Druge stare pripovedi langobardske nam pričajo, da so Langobardi v najstarejših časih stanovali na obali vindeliškega veletoka, t. j. na obali baltiškega morja. Od todi so se preselili že
*) Primeri: R. Wiese, „Die iiltesto Geschichte der Langobarden“ (Jena 1877) r. 8—10.
**) Monumenta Germaniae, Leges IV. pg. 614 sq.
v prazgodovinski dobi na jug k reki Labi. Na levi strani do-lenjega toka te reke je našel Tiberij Langobarde 1. 5 po Kr., ko je hotel Germane podvreči rimski oblasti. Tudi drugi rimski pisatelji (Strabo in Ptolomej) so nam zapustili slična poročila o bivališčih Langobardov in še v srednjem veku nahajamo ravno na tistem mestu nemško ljudstvo Bardi, okrajšano iz Lango-bardi, kakor tudi okrožje imenovano „Bardengau“. Še dandanes pa je znano mesto Bardewick blizu Liineburga, torej ravno tam, kjer so nekdaj Langobardi stanovali.
Langobardi s početka niso bili močen, mnogoštevilen narod. Še le potem, ko so se srečno borili v bitkah s sosednjimi narodi, zlasti s Heruli, okrepčali so vrste svoje in začeli misliti, kako bi si mogli pribojevati boljših zemljišč. Kedaj so se začeli Langobardi proti jugu pomikati, ne more se za gotovo reči. P a 11 m a n n*) misli, da so se Langobardi že proti koncu II. stoletja, ob času splošnega gibanja severonemških ljudstev, v Š ležijo pomaknili in do podnožja Krko noš dospeli. Po tem takem lahko verujemo, da so se Langobardi že 1. 172. po Kr. skupno z Markoma ni proti cesarju Marku Aureliju ob Donavi vojskovali.
Drugi pa trdijo, da je večina Langobardov še do polovice
IV.	stoletja v svoji domovini ob Labi ostala in da se je še le okoli 1. 400 proti jugu pomaknila. Izvestno je le toliko, da so Langobardi na svojem potovanji proti jugu in jugoiztoku prvikrat na Slovane naleteli in da so morali ž njimi krvave boje prebiti. Langobardske pripovedi namreč pričajo, da so se morali oni v deželah Antaib in Bantaib z Amaconkami in Bulgari bojevati.**) Končnica „aib“ ali „haib“ se izvaja od starovisoko-nemške besede „eiba“ = gau, t. j. »okrožje, krajina". Slovničar Grimm misli, da tudi bant ničesa druzega ne po menja, kakor nam priča deželno imč Brabant. „Antaib“ znači torej deželo „An-tov, t. j. iztočnih Slovenov. Po Prokopijevem pripovedanji so stanovali Anti še le v porečji Dnjepra. Ne da se torej misliti, da bi bili Langobardi na svojem potovanji tako daleč proti iztoku prodrli. Zato je treba ves ta dogodek drugače tolmačiti.
Da so Langobardi na potovanji svojem proti jugoiztoku lahko zadeli na Slovane, ne bode se nikdo čudil, kdor pomisli, da so ti skoraj stopinjo za stopinjo sledili Nemcem. Kakor hitro so se ti dalje pomaknili proti jugozapadu in celo proti jugoiztoku (k črnemu morju), zavzeli so Slovani njih zemlje in tako silili vedno dalje proti jugozahodu. Pallmann je dokazal, da v III. in IV. stoletji niso več Nemci stanovali po severoiztočni Nemčiji, nego da so bili na njih mesto že Slovani stopili. Proti tem Slovanom so se morali braniti Langobardi v Šleziji. Slovanom je bilo lahko
*) Pallmann, „Geschiclite der Volkerwanderung,“ II. 87.
**) »Paulus Diaconus, De gestis Langobardorum, lib. I. cap. 13.“
s trnoviških gričev naskakovati na Langobarde, ki so se mudili spodaj v nižinah ob reki Odri.
Da pa Pavel Dijakon vendar-le poroča, ka so bili Langobardi celo v deželo Antov prodrli, to prihaja od todi, ker je vsled Prokopovega poročila mislil, da Anti in Slovenci pomeni vse jedno, ali pa daje Prokopove ne popolnoma jasne besede tako razumel, kakor bi Anti na zapadu, a Sloveni na iztoku Dnjepra stanovali. Da pri ti prilike Pavel tudi Bolgare omenja, ki so se še le mnogo pozneje (1. 678.) na južno stran Dunava naselili, prihaja od tod, ka se Bolgari vedno spominjajo kot sosedje Antov. In ker so se Bolgari v VII. stoletji naselili v stari M o e-s i j i in T h r a c i j i, zato hočejo druge langobardske pripovedi znati, da je bilo to ljudstvo celo v Thracijo prodrlo. In v stari Thra-ciji so stanovale po mnenji Grkov Amaconke, zato so se morali Langobardi tudi ž njimi boriti. Taka potovanja v oddaljene, neznane dežele in bojevanje z najsurovejšimi in najhrabrejšimi ljudstvi je prineslo dotičniku mnogo slave in imenitnosti. Zato so izkušali tudi Langobardi svojo zgodovino spojiti s staroklasič-nimi dogodki in pokazati zapadnemu svetu, zlasti svojim italijanskim podložnikom, da niso tako divje, neznano ljudstvo, kakor se je navadno mislilo.
Na vsem tem pripovedovanji je torej le toliko resničnega, da so izkušali Langobardi še na severni strani Krkonoš in Karpatov proti jugoižtoku prodreti, ali da so jim tu Sloveni pot zaprli in da so se morali vrniti. Kedaj so Langobardi Kr-noše prekoračili, ne ve se za stalno. Pallman sluti (l. c.), da se je to že okoli 1. 377. zgodilo, in po tem takem bi bili tudi Langobardi Attilovi oblasti podložni, čegar država se je razprostirala na sever celo do Krkonoš. Ali izrecno se to nikjer ne omenja, morda zato ne, ker so bili Langobardi le bolj malo ljudstvo na severni strani Attilovega kraljestva.
Iz Šlezije so se bili pomaknili Langobardi počasi ob Moravi navzdoli ter naselili se v nižini blizu njenega izliva, t. j. po iztočni Avstriji in zapadni Ogerski. V ti nižini so poprej stanovali Rugiji, katere pa je bil Odoakar 1. 487. potolkel in razkropil. Zato so posedli njih deželo Langobardi proti koncu
V.	stoletja. Ali Rugiji so se bili zopet zbrali in okrepčali ter premagali Langobarde in jih sebi podvrgli, kakor priča Prokopij. Da bi se rugijskemu nasilstvu umaknili, sklenili so Langobardi zopet naprej iti in zato so zapustili dolenje Pomoravje ter se preselili v veliko ogersko nižino med Dunav in Tiso. To nižino so imenovali Langobardi v svojem jeziku („sermone barbarico") Feld, t. j. polje.*)
Ali tudi tukaj Langobardi niso dolgo ostali, nego preselili so se 1. 526. na desni breg Dunava, v Pannonijo. Prokopij
*) „Paulus Diaconus lib. I. cap. 20.“
\
pripoveduje, da jih je sam cesar Justin ijan pozval, naj se preselijo na to stran Dunava. Carigrajski dvor se je delal prijaznega Langobardom in jih začel dražiti na G ep id e, ki so takrat v Da-ciji in iztočni Ogerski stanovali. Vsled vednega netenja se razplamti kmalu neugasljivo sovraštvo med sosednima germanskima narodoma. Carigrajska politika je dobro računala, da bode nevarnost za bizantinsko cesarstvo tem manjša, čim bolj se bodo nadležni sosedje med seboj klali. Langobardski kralj Al bo in je bil tako zaslepljen od sovraštva do Gepidov, da je pozval divje Avare ali Obre proti njim v pomoč.
Avari (poprej W a r c h u n i imenovani) bili so mongolskega plemena in so prihruli okoli polovice VI. stoletja iz srednje Azije. Naselivši se v nižini med Črnim morjem in Hvalinskim jezerom ponudili so Justinijanu svojo službo proti neužugljivim kavkaš-kim rodovom. Ko so te ukrotili, podali so se naprej proti za-padu in razsajali nad onimi Sloveni, ki so živeli na severni strani Črnega morja. L. 562. prispejo do izliva Dunava, t. j. do meje bizantinskega cesarstva, in zahtevajo od Justinijana, naj jim odmeri nova bivališča. Cesar jim je sicer odločil dolenjo Pannonijo, ali vendar se jim ni posebno mudilo zasesti jo. Navajeni nemirnega, skitajočega življenja, udarjali so in plenili na vse strani. Prodrli so bili cel6 globoko v Nemčijo tja do Labe, dokler jih ni prisilil frankovski kralj Sigbert, da so se morali vrniti. Ko dospejo nazaj v ogersko nižino, pokliče jih A1 b o i n na pomoč proti Gepidom. Obeča jim polovico vsega plena in gepidsko deželo za plačilo. Združeni Langobardi in Avari potolčejo in uničijo Gepide, avarski kan Bajan pa posede Daki j o ter ogersko nižino med Dunavom in Tiso. Tu so imeli Avari svoja utrjena bivališča, kakor prstan okrogle nasipe („hringe“), iz katerih so udarjali za plenom in ropom na vse strani, zlasti pa v bizantinsko cesarstvo.
Ob jednem z Avari so se bili priselili tudi Slovenci iz Valahije v ogersko nižino ter začeli širiti se ob Dunavu, Dravi in Savi navzgor. Kakor Gepidi, tako tudi Avari niso branili Slovencem širiti se po Dakiji in Pannoniji, ti r dalje proti zapadu. In ne sam6 to, nego še cel<5 pospeševali in morda tudi silili so Avari selitev Slovencev, saj se nam pripoveduje, da so Slovene cel6 iz solunske okolice preselili v Pannonijo. Avari, kakor sploh nobeno nomadsko ljudstvo, gotovo niso bili mnogoštevilni, in spoznali so v Slovencih izvrstne vojake, ki so lahko podpolnje-vali vedno manjšajoče se vrste nomadov. Tudi so se morali Slovenci Avarom prikupiti kot vzgledni poljedelci, ker oni sami se niso pečali z obdelovanjem zemlje, nego živeli so rajši od pridelkov sosednih narodov.*)
*) Primeri: Ro e sl er, „Ueber den Zeitpunkt der slavischen Ansiedlung an der untern Donau. Sitzungsberichte derhist. phil. Claese der k. Aka-demie," Bd. LXX13L pg. 77 sij.
IV.
Langobardi so se prevarili v avarskem prijateljstvu in z uničenjem Gepidov najbolj sami sebi škodovali. Njih novi sosedje so jim bili namreč veliko nevarnejši, nego poprej Gepidi. Nomadski Avari so planili lahko vsak čas na Langobarde in jim odvzeli ves živež. Zato se Langobardi niso dobro počutili v bližini Avarov in začeli misliti, kako bi se najlože odtegnili nadležnim sosedom. Ob tistem času opažamo pri vseh ljudstvih neko nestanovitnost, željo do potovanja in hrepenenje po lepših, solnčnejših jugoza-padnih deželah. O takih deželah so slišali tudi Langobardi pripovedovati.
Že 1. 552. je bil poslal namreč langobardski kralj Alb o in 2500 izbranih vojakov Narsetu, bizantinskemu namestniku in vojskovodji v Italiji, kot pomoč zoper Gothe. Po slavno dokončani zmagi se povrnejo ti vojaki v domovino svojo in ne morejo zadosti prehvaliti prelepe solnčne Italije. To je vzbudilo pri Langobardih željo, zapustiti mrzlo Pannonijo in polastiti se hvaljene dežele. Pripoveduje se tudi, da, ko je Narses pri svojem cesarji v nemilost padel, povabil je iz maščevalnosti Alboina, naj pride s svojim ljudstvom v Italijo, kjer bode mnogo prijetneje stanoval. Alboin sklene to izvesti in prosi še Sase za pomoč, di bi lože osvojil Italijo. Ti mu pošljejo nad 20.000 mož z ženami in otroki, kateri so Langobarde spremljali v novo domovino. Pozneje pa so se nasitili langobardske nadvlade in se vrnili skozi Galijo zopet v domovino svojo. *)
Kakor priča Pavel Dijakon, vzdignili so se Langobardi 1. 568. dne 2. aprila t. j. tisti dan po veliki noči, in podali na pot, potem ko so dvainštiridest let prebivali v Pannoniji. Ž njimi so šli razven Sasov tudi nekateri Gepidi, Bolgari, Sarmati, Panngnci, Noričani, Švabi i. t. d. O tem preseljevanji velja isto, kar piše Ennodius o selbi iztočnih Gothov: „Ves svet je potoval proti Ausoniji (Italiji); vozovi so služili mesto streh in v teh potujočih hišah je bilo vse zbrano, kar more hipni potrebi zadostiti. Voli so vlekli Cererina orodja in kamena za žito mleti. Matere so nosile otroke svoje ter pozabivši na to butaro in na svoj stan, delale so in pripravljale jedila svojim možem. “
Na ta način je lahko razumeti, da je potovanje silno dolgo trajalo. Izvestno je, da so se morali Langobardi večkrat ustaviti in si potrebne hrane poiskati, ali pa nadležne sovražnike odgnati, ki so radovedno opazovali tolike potujoče tolpe. Tako se je zgodilo. da so Langobardi še le maja meseca 1. 569. prispeli v Italijo. Tako vsaj nam zatrjuje istočasni pisatelj „služabnik božji" Secundus, opat v Tridentu. **)
*) Paulus Diaconus, lib. II. cap 6; lib. III. cap. 6.
**) Abel-Jacobi, „Paulus Diaconus etc. pg. 240.“
Ko je prišel Alboin s svojim	ljudstvom do meje	Taljanske,
podal	se je na visoko	goro, ki se	je ondu vzdigovala,	da se	na-
užije pogleda po lepi Italiji, kolikor daleč so mu oči nesle. »Zaradi tega" — nadaljuje Pavel Dijakon — „imenuje se, kakor pravijo, ta gora od onega časa kraljeva gora. Na ravno ti gori žive baje zobri (evropski turi), kar ni čudo; saj se ta gora steza celo	do Pannonije, ki	redi take živali. “ *)
Vpraša se zdaj,	kje je ležala	ta ^kraljeva gora“	in po	ka-
terem potu so prišli Langobardi v Italijo ? S temi vprašanji so si že mnogi učenjaki belili svoje glave Stari letopisec Schonlebe n (Annal. Carn. III. pg. 312) mislil je na ^kraljevi vrli“ pri Kra-lj e v c i (Buccari) v hrvatskem Primorji. Linhart. („Versuc!i einer Geschichte von Krain“ II. pg. 108) ne določuje potanje leže one gore, nego spoznava v nji „jeden del julijskih AIp“. Jireček („Entstehen der christl. Reiche im Gebiete desheutigen Oesterreich“ pg. 28); Czornig („Gorz und Gradišča" I. pg. 186 nota 2) in Di-mitz („Geschichte Krains bis 1813“, I. pg. 97) dokazujejo, da je kraljeva gora kranjski Nanos, češ, da leži najbliže prehajalni cesti, da se ž njega lep kos Italije vidi in da se more od njega čedad v ravno tako kratkem času doseči, kakor po kateri drugi strani. Tako razlaganje je bilo prav po volji „irredentarskim“ zgodovinarjem in zemljopiscem, kajti prekrstili so hitro pošteni slovenski Nanos v Monte Rž, kakor se to lahko vidi na vseh novejših italijanskih kartah.
Vsi ti pisatelji so več al menj tuji, furlanske zgodovine nevešči. Naravno je, da morajo najbolje poučeni biti domači zgodovinarji, ki najbolje poznajo krajevne razmere. Mogoče je tudi, da se ti oslanjajo na kako narodno tradicijo, ki se je lahko ohranila v dotični deželi, kjer se preporno mesto nahaja. Verovati nam bode torej v prvi vrsti goriškim in furlanskim zgodovinarjem, kateri imajo „ kraljevo goro“ tako rekoč vsak dan pred očmi.
Že koroški zgodovinar Ankershofen (sGesch. Kiirnten“s II. pg. 23 — 24) iskal je »kraljevo goro“ na furlanski meji, ali podobnost imena ga je zapeljala, da se je odločil za koroški Ko nigsberg pri Rablji, s katerega se res lep razgled uživa, ali ne po Italiji. Temu nasproti so vsi furlanski pisatelji jedini v tem, da je Pavlov „Mons regis“ denašnji Matajor 1043 m visoka gora na južni strani Koborida, ravno na goriški-beneški meji. Tega mnenja je Pavlov prelagatelj prof. Vi vi a ni (o. c. pg. 74,
*) Paulus Diaconus II. cp. 8: „Igitur cum Alboin. . . . ad ext.i'emos Italiae fines pervonisset, montem, qui in oisdem locis prominet, ascendit,, in-deque prout conspicore potuit, partem Italiao conteraplatus est. Qui mons propter hanc, ut fertur, causam ex eo tomporo Mons reg is appellatus ost. Ferunt in lioc monte Bisontes feras enutriri, nec mirum, cum usque ad Pan-noniam pertingat, quae horum animantium ferax est.“
nota 1), potem Cie on j*) („11 Matajiir 6 Monte del R&“), če-dadski kažipot za 1. 1858., Dr. Bizzaro v Gorici**), Dr. Cafi asol a ***) i. t. d.
Vrhu tega pa je odločilna v tem praSanji tudi smer ceste, po kateri so Langobardi prišli v Italijo. Pavel Dijakon nam zatr-17' juje (1. II. cp. 9), da je Alboin, kakor hitro jo prišel s „kraljeve ■ gore“ in prekoračil italijansko mejo, stopil v okrožje mesta Fo-rojuli (=Cividale = Čedad). To mesto pa je ležalo na jedni tistih cest, ki so iz Akvileje na vse strani vodile proti Dunavu, to je ob cesti iz Akvileje po Bolškem in čez Predel v Beljak (Santiacum) in dalje na Gospesvetsko polje (Virunum). Ta cesta je najkrajša pot iz gorenje Panonijo, kjer so Langobardi stanovali, v Italijo, zlasti v nje severoiztočni del, na Furlansko. Že Ankershofen se je odločil za to cesto (o. c. pg. 25), trdeč, da je »vsaj jeden del Langobardov" po nji v Italijo popotoval. Smets („Gesch. der ost. ungar. Monarchie“ pg. 52) pravi, „da so Langobardi iz Ptuja ali čez Gorenjsko do Trbiža in od tam čez Predel v Italijo potovali, ali pa še verjetneje po stari rimski cesti čez Celje, skozi Koroško ob Dravi v Beljak, in potem čez Predel na Furlansko. Prav istega mnenja je tudi Bizzaro, (1. c.), samo da nekako čudno sklepa, „ka so še le Slovenci to pot Alboinu pokazali."
Pa tudi za cesto po Vipavski dolini se je odločilo že več pisateljev, n. pr. stari Cluverius (Italia antiq. I.), ki meni, da so Langobardi po isti poti v Italijo prišli, kakor Gothi, t. j. čez j Hrušico. Ali ako bi bili Langobardi po vipavski cesti prispeli v Italijo, došli bi bili najprej vAkvilejo in ne v Čedad, kakor to Pavel Dijakon izrecno trdi. Akvileja je bila takrat ime-nitnejše mesto, nego Čedad, in furlanski vojvode bi si bili rajši prvo mesto izbrali za svojo prestolnico, nego drugo. Ali Langobardi takrat še niso mislili na Akvilejo, ki je bila utrjeno mesto in ni hotela tako hitro svojih vrat odpreti vsakemu pritepencu. Langobardi so še le pozneje naskočili na Akvilejo ter jo tudi premagali, oplenili in opustošili, da se ni nikdar več vzdignila iz svojih razvalin.
j Ob vipavski cesti ni visokih gor na meji Italije, (kajti Nanos ! je gotovo preoddaljen), s katerih bi se videlo daleč okoli. Pavel sam nam zatrjuje, da je vhod v Italijo od jutranje strani, kjer meji s Pannonijo, „ širok in popolnoma raven. “ f) Na ti strani torej
*) „Udine e sua provincia" v delu:	Cantii, Illustrazione dol Lom-
bardo-Veneto,“ Vol. V. pte II. pg. 248.
**) Sarcofago dissotterrato a Cividalo“ pg. 14, n. 2.
***) „Ricordino storico della chiesa d’ Aquileja“ (Ddine 1873) 1. 264 — 255.
f) Paulus Diaconus lib. II cap. 9: „Ab orientali vero parte, qua Pan-noniae conjugituv, et largius patentem et planissimum liabet in-gressum."
ne smemo iskati „kraljeve gore“, ker Pavlov opis jasno kaže, da je Alboin le na gorati strani italijansko mejo prekoračil. Ta gorata stran pa se nahaja le na severa in severovzhodu, kakor Pavel sam pripoveduje (1. c.): „Italija je proti večeru in polnoči od Alp tako zaprta, da se more v njo le skozi soteske in čez hrbte pogorij.“
Iz vsega tega je torej jasno, da so mogli Langobardi le po predelsko-nediški cesti priti v Italijo. Tonam potrjuje tudi nadaljevalec Pavlove zgodovine, Andrej iz Bergama,*) pišoč, da so Langobardi v okolici čedadski („per Forojulanorum ter-minum“) prišli v Italijo. Zato tudi ne more Nanos biti „kraljeva gora“, nego le joden izmed tistih vrhov na goriško-beneški meji, ki leži z jedne ali z drugo strani Nediže (Natisone), torej najbrže naš Matajor, kakor jednoglasno pričajo vsi furlanski zgodovinarji.
V.
S „kraljeve gore" pride Alboin v mesto, ali bolje grad Fo-rojuli (Čedad) in posede brez upora vso njegovo okolico. To mesto je bilo takrat stolno mesto Venecije in ž njo združene Istre, ker Akvileja je bila takrat zavoljo strahu pred Langobardi zapuščena in osamljena (Paulus D. II. 14). Alboin je spoznal veliko važnost Furlanije, kot ob najnevarnejši meji ležeče dežele, in zato je dolgo premišljal, komu bi izročil v varstvo to prvo posedeno pokrajino. Naposled je sklenil dati mesto z vso okolico svojemu strijčniku Gisulfu. Ta jo bil skozi in skozi izvrsten mož ter že poprej Alboinov „maršal“ ali konjski nadzornik (v langobardskem jeziku „marpahis“). Ali Gisulf se je s početka branil, sprejeti ponujeno čast, in oblast, ter udal se je še le s pogojem, da si sme izmed Langobardov izbrati one rodovine („fare“ = zadruge, od todi nemški „baron“), katere so se mu zdele najsposobnejše za obrambo dežele. Alboin mu je moral dovoliti najplemenitejše langobardske družine, da so v Čedadu pri Gisulfu ostale in še le potem je sprejel ta vojvodstvo. Vrhu tega si je izprosil od kralja še pleme žlahtnih venetskih kobil, da bi imel za vsako potrebo naglo konjištvo. Konjereja je cvela že od nekdaj med Veneti, ker je ta narod konje rabil ne samo pri razvitem poljedelstvu, nego tudi še za jahanje in za različne igre v cirkusih. **) Gisulf se je nosil zelo oprezno ob nastopu svojega vojvodstva. Vedel je, da želja po Italiji bi se mogla tudi še drugih ljudstev polastiti in za tak slučaj je hotel imeti pripravljene naj-hrabrejše vojake in najboljše konje. Ko je torej Alboin videl, da je položil v dobro roko brambo iztočne meje Italije, odpravil se je dalje proti reki Padu. Kakor Furlanije, tako se je polastil *)Andreae Bevgamatis Chronicon, Pertz, Monura. Germaniae, SS. III. pg. 235. —
**) Czornig, Gorz-Gradisca 1. pg. 136.
tudi vse gorenje Italije skoraj brez najmanšega upora (P. D. II. 9) Že sam strah pred langobardskim imenom jo prešinil vsakega, tako da ni skoraj nihče mislil na obrambo in odpor. Patrijarh Paulu s se je umaknil iz golega straha pred langobardsko divjostjo na bolj utrjeni otok Grad (Grado) in vzel s seboj vse cerkvene zaklade. Jednako so bežali gorenje-italijanski prebivalci na lidske otoke ob izlivu Brente in ustanovili slavne Benetke. Tudi Ravenna in Genova sta služili kot pribežališče rimskim provincijalom. Samo Ticinus (denašnja Pavia) je zaprla Langobardom vrata in se jim resno ustavljala skozi tri leta in pol. Naposled premaga Alboin tudi to mesto in je izbere za svojo prestolnico.
Med tem so razširili Langobardi meje svoje oblasti celo do podnožja francoskih Alp in tu so se srečali z mogočnimi Franki, s katerimi so morali marsikatero hudo bitko prebiti. Preko A penina so pridrli Langobardi v srednjo Italijo, posedli Tuscijo ter utemeljili svoja vojvodstva vSpoletu in Bene-ventu. Da, celo v južno Italijo so skušali prodreti Langobardi in malo je manjkalo, da niso prihruli do najskrajnejšega rta apeninskega poluotoka. Grškemu cesarju ni v Italiji skoraj nič dru-zega ostalo, nego Marc h at in Pentapolis (med Ravenno in Ancono); potem primorje od rečice Marte do mesta A m alfi, obsezajoče tudi vojvodstvi Rim in Napulj, in Kalabrija v najjužnejšem kotu Italije. Od začetka je spajala vojvodina Perugia grška posestva v gorenji Italiji z onimi v dolenji. Ali tudi to vojvodino so Langobardi premagali (P. D. IV. 8.) in gotovo bi si bili osvojili ves poluotok, da niso papeži proti njim Franke poklicali na pomoč.
Pridobljene dežele so razdelili Langobardi na 36 vojvodin, med katerimi so bile najmogočnejše pavijska, bergamska, brešanska, tridentinska, furlanska in v poznejših časih zlasti beneventska (P. D. II. 32).Po ustavi je bila langobardska država vojaško volilno kraljestvo. Že ta državna oblika sama po sebi priča, da so imeli vojvode glavno oblast in skoraj vso vlado v svoiih rokah. Zato niso hoteli po Clephovi smrti nobenega kralja izbrati, nego vladali so sami neodvisno skozi deset let (575—585). In ko so si vendar pozneje Autharija za kralja izbrali, morali so mu odstopiti polovico svojega premoženja, da je mogel poplačati kraljevske troške in vzdržavati svoje spremstvo, svoje uradnike in svoje „ministeriales“. Le kadar je kak bolj mogočen kralj sedel na prestolu (n. pr. Luitprand), znal je bolj svoje vojvode brzdati in v pokorščini držati. A da se to ni prepogosto zgodilo, za to so že skrbeli vojvode sami, ki so imeli volilno pravico, hirajoč le takega za kralja, od katerega so smeli pričakovati, da bode najmenj brzdal njih samostalna gibanja.*)
*) Primeri: Abel, „Dntergang des Langobardenreiclies." pg. 12.
Langobardski vojvode so bili torej tako močni, da so se mnogokrat zoper kralja uprli; nasproti pa kralji tako slabotni, da si niso upali svojih vojvod ukrotiti, nego morali so tuje pomoči iskati, kakor n. pr. Gromu a ld zoper Lupa pri Avarih (P. D. V. 19.)
Ko so Langobardi prišli v Italijo, bili so sicer jako hrabri, ali tudi zelo surovi in okrutni. Pavel Dijakon sam pripoveduje (II. 32), da so Langobardi veliko imenitnih Romanov pomorili in njih premoženje zaplenili. Druge pa so naredili sa svoje robove in prisilili jih, da so morali tretji del svojih pridelkov novim gospodarjem dajati in od poprej slobodnih zemljišč Langobardom najemnino plačevati. Ali v Italiji je toplo podnebje in vpliv njih izobraženejših podložnikov tako deloval nanje, da so že v četrtem kolenu — kakor pripoveduje Gibbon — „z radovednostjo in strahom opazovali podobe svojih divjih pradedov." Ker Langobardi niso bili mnogoštevilni, ko so v Italijo prišli (nekateri jih cenijo na 400.000 glav, ali to je gotovo preveč), in ker so bili njim podložni Romani omikanejši od njih, zato so sprejeli običaje, vero (v Pannoniji so bili k arijanski veri pristopili, a v Italiji so sprejeli katoliško vero po prizadevanji kraljice Theodolinde) in še celo jezik svojih podložnikov, tako da sedaj jedino le še ime Lombardija (Langobardia) spominja na nekdanje nemške Langobarde.
Namen Langobardov v Italiji je bil, osnovati v ti zemlji mogočno državo in razširiti jo, kakor malo poprej iztočni Gothi, po vsem poluotoku. Zlasti kralja Authari (585—590) in Luit-prand (712 — 744) sta hotela to namero zvršiti z vso silo. A temu podjetju so se protivili najpoprej Bizantinci, ki so imeli še dober kos Italije v svoji oblasti in ki so vedno upali tudi še ostalo nazaj dobiti; dalje Franki, ki niso mogli mogočnega soseda poleg sebe trpeti, ker bi jim bil lahko nevaren postal, in v poznejših časih zlasti še papeži, katerih moč je ravno v ti dobi narastati začenjala in ki so malo pozneje z modro politiko postavili temelj svoji posvetni vladi. Papeži so bili kot vojvode bi-zantiski namestniki v Rimu, ali otresli so se v kratkem času vsake faktične odvisnosti. Med tem, ko se carigrajski patrijarh ni mogel geniti iz cesarskih spon, prihajal je rimski papež vedno samostalnejši in njegova vojvodina je bila le še po imeni Bizantincem pokorna. Najpoprej se je zvezal papež z Langobardi proti Carigradu in zato je dobil od kralja Luitpranda lepo odškod-uino ter postal mogočen vojvoda. Ko kralju ni bilo več potreba bati se Bizantincev, hotel je tudi papeža odstraniti in vzeti mu njegovo posvetno vlado. Ali papeževa moč je bila že prevelika. Zvezal se je najpoprej z vojvodoma spoletskim in benevent-skim, ki sta oba hrepenela po polni neodvisnesti od langobardskega kralja; in ko ju je Luitprand naposled srečno premagal, obrnil se je papež za pomoč do mogočnih frankovskih majordomov.
Franki so bili hitro pripravljeni papežu pomagati proti mogočnemu sosedu, ki je bil tudi njim nevaren, in ta zveza je zavdala smrtno rano langobardskemu kraljestvu.
Iz tukaj razvitih politiških teženj langobardskih kraljev sledi, da so bile njih oči vedno le proti jugu in zapadu obrnene, nikdar pa ne proti iztoku, kjer niso imeli ničesar iskati. Langobardom ni bilo maii razširiti svojega gospostva zunaj Italije, imeli so dosti opraviti v nje prirodnih mejah. Da, niti Istre, ki se je vendar zmerom prištevala k Veneciji in bi bila torej morala naravno priti pod Langobarde, niso marali osvojiti. Kralj Authari je bil poslal okoli 1. 590. vojsko v Istro, samo da bi jo oplenila in opustošila ter kralju	mnogo denarja pridobila	(P.	D.	III.	27).
V ostalem pa	je pripadala Istra Bizantincem še	do	1. 751.	in Lan-
gobardi jih niso motili v tem posestvu.
Vsako napadanje in pridobivanje dežel na iztočni strani Italije je bilo torej protivno langobardski politiki. Na ti strani so Langobardi le svoje meje branili in protivili se tujim napadom. Tudi bogastvo dežele in mogoči plen ni mogel Langobardov vabiti, da bi prodirali v alpinske zemlje ob gorenji Soči, Savi in Dravi, ker te dežele so bile bolj opustošene, menj prijetne in se niso mogle nikakor meriti z italijanskim bogastvom in lepoto. Vrlm vsega pa so kmalu tostran italijanske meje stanovali divji in silni Avari, pred katerimi so Langobardi gotovo imeli strah.
VI.
Rekli smo že, da so se bili Slovenci vSirmijo in spodnjo Pannonijo naselili, predno še so Langobardi odšli v Italijo. Od tam so se pomikali počasi ob Savi in Dravi ter njenih pritokih navzgor in tako prišli skoraj neopaženi do meje Italije. Ke-daj se je to zgodilo, ne da se točno določiti. Še leta 552. spominja Prokopij*) stare Karne in Noričane po sedanjem Koroškem. Ali je hotel ta pisatelj s tem sploh le prebivalce Kar-nije in Norika naznačiti, ali pa je mislil pri tem tudi na posebno narodnost, to	se ne da	ugeniti.
Pa tudi	ako so se	bili v Noriku ohranili	še	do	tistega	časa
stari prebivalci teh dežel, moramo si jih že jako redke misliti. Skozi Pannonijo in Norik so hruli vsi viharji ljudskega preseljevanja od severoiztoka in iztoka v Italijo. Skozi deroča ljudstva so vse pokončala, kar jim je pred noge prišlo. Če je kdo izmed starih prebivalcev in rimskih provincijalov odšel meču, pobegnil je gotovo v varnejše kraje, v Italijo in trdna mesta na obali; ali pa se je umaknil v više nepristopne kraje med gorami. A še ti zadnji ostanki so šli z Langobardi v Italijo (P. D. II. 26). Lango-
*) De bello Gothico I. 16.
bardi sami so mimogrede vse pokončali, kar so našli in kar je bilo ostalo prejšnjim ljudstvom.
Tako je ostala ob Savi in Dravi „tabula rasa“ in Slovenci so imeli prostor širiti se ob teh rekah. Ker so prišli iz velike sarmatske nižine in ker je bilo vse njih življenje ravnini privajeno, razumeli bodemo prav lahko, da so se najprej polastili ravnih krajev. Saj so jim le jedino ti obetali dovolj pogojev za njim priljubljeno poljedelstvo. Ko so pa druga plemena od zadaj začenjala pritiskati in ko se je ljudstvo s časom namnožilo, morali so seveda tudi Slovenci vedno više in više stopati in se naposled tudi s strmim svetom zadovoljiti.
Kedaj so Slovenci prispeli do mej Italije in kedaj so začeli tudi v njo siliti, tega ne moremo točno povedati. Znano je, da so se Slovenci že v letih 537., 540., 547., 555. in 556. bojevali v Italiji*), ali to so bili le plačeniki od spodnjega Dunava, ki so služili za denar v vojski.	O stalnih	naselitvah	Slovencev	po Italiji se takrat še ne more	govoriti.
Nekateri mislijo**),	da so se Slovenci	ob	jednem z	Langobardi naselili po Furlaniji.	Koliko je	to res,	ne	more se dokazati.A'
Gotovo pa se da iz pričanja Pavla Dijakona posneti, da so Slovenci že ob tistem času združeni z Avari napadali Italijo. Pri vseh avarskih vojnih podjetjih moramo si tudi Slovence misliti, akoravno jih zgodovina izrecno ne omenja. Slovenci so bili popolnoma od Avarov odvisni, morali so zanje zemljo obdelovati, (ker sami se niso pečali s poljedelstvom), nasipe napravljati, ladje tesati i. t. d. Zlasti pa so jih morali v boj spremljati in se zanje boriti. Letopisci nam pripovedujejo***), da so Avari postavljali Slovence v prve vrste, sami so pa le bolj od zadaj stali. Se le ako niso mogli Slovenci sami sovražnika premagati, priskočili so jim Avari na pomoč. Zaradi tega dvnjukega bojevanja so imenovali baje Slovence „Winidi bifulci“. Cez zimo so prihajali Avari k Slovencem ter njih žene in hčere so morale služiti avarski pohotnosti. Avari so terjali od Slovencev neprenesljive rabote, a po vrhu tega še davek.
Tako govorijoy stari letopisi. Veliko tega je gotovo pretiranega, kakor je že Šafafik opazil. Le oni Slovenci, ki so bivali bliže avarskih nasipov, občutili so živeje njih jarem. Vsa odvisnost Slovencev od Avarov ni bila tako stalna, urejena in povsodi jednaka, kakor mislijo nekateri pisatelji (n. pr. Mu-char, o. c, IV. pg. ICC—167). Niti stalnega davka niso Slovenci Avarom plačevali, kar pri njih demokratski ustavi tudi ni bilo lahko mogoče, nego Avari so prišli k Slovencem, kadar so
*) Muchar, Geschichte Steiermavks, IV. pg. 16G. — Šafafik, Slav. Alterthiiraer II. pg. 312.
**) Bizzaro, Sarcofago dissotterrato etc. pg. 16.
***) Fr e do g ar, Chronicon, cp. 48.
kaj potrebovali in odnesli s seboj, kar so našli, ali kar jim je ugajalo.
O podložnosti Slovencev velja prav tisto, kar piše Nie-buhr*) o gospodstvu Skyt,hov nad Medi: „Čeravno so Skythi Mede jako hudo potolkli, vendar je bila bržkone njih odvisnost prav majhna. Tako so tudi nemški kralji z Attilo, kateremu so bili podložni, bolj kot zavezniki, nego kot vazali v vojno hodili. Natora nomadskih ljudstev je, da si le prvi sad zmage osvoje: davek, pašnike in slobodo plena. Pri tako rahli odvisnosti se ne smemo čuditi, daje mogel Kyaxares kot skythski vazal vendar le svojo oblast širiti, kakor hitro se je bil oddahnil od prvega napada. Ako prebiramo zgodovino ruskih velikih knezov pod mongolsko nadvlado, nahamo, da je gospodar dovolil svojim podložnikom delati vse, kar so hoteli, samo da so morali redno davek plačevati in da niso smeli nadlegovati mongolskih čed na pašnikih. Da, še to bi si prav lahko tolmačili, ako bi našli zapisano, da so se skythske čete z medijsko vojsko proti drugemu sovražniku združile. Kaj je mari perzijskemu šahu ali pa turškemu sultanu, če se Tur ko mani, Kurdi in Beduini med seboj bojujejo in če se jednemu ali drugemu malo več druhali pridruži? Tudi Madjarom je bilo vse jedno, ali so se nemški kralji morda kje bojevali, in za plačilo združile bi se bile ogerske čete ravno tako lahko s svojimi vazali, kakor tudi z njih nasprotniki."
Vse to velja do pičice tudi o razmeri Avarov in Slovencev. Avarsko gospostvo je bilo le faktično, brez kakega pravnega naslova, in zato se je menjavalo pogostoma. Kadar so mogli Avari Slovence z veliko silo pritisniti, bilo jim je grozno; kadar so pa dni obrnili svojo pozornost na drugo stran, odleglo je tudi Slovencem in avarsko gospostvo je časih popolnoma ponehalo. Zato nahajamo Slovence v avarskih vrstah ne kot podložnike, nego kot zaveznike, čeravno mnogokrat le prisiljene. Kakor skythska nadvlada ni branila Kyaxaru Ninive napadati (1. 625), tako je bilo tudi Slovencem dopuščeno bojevati se na svojo roko proti Langobardom in ob času Samona (624—058) so se bili iznebili celo popolnoma avarskega jarma. “
Da so bili Slovenci in Avari najožji zavezniki v vojni, posneti moremo iz več mest Pavlove zgodovine. V IV. knjigi, v
10.	poglavji pripoveduje nam, da je 2000 Bavarcev napadlo Slovence, ali da jih je kakan (t. j. avarski kralj) iznenadil in vse pomoril. "Vodja Slovencem je bil torej sam avarski vladar. V 24. poglavji iste knjige poroča nam Pavel, da so Avari in Slovenci ob j e dnem Istro napadli in jo opustošili. In iz 28. poglavja IV. knjige vemo, da je avarski kakan poslal langobardskemu kralju Agi-lulfu Slovence v pomoč, ter da je ž njimi vred premagal in razdejal mesto Cremono, 21. avgusta leta 004. Ne moremo torej
*) Niebuhr, Geschiclite Assurs und Babels seit Phul, pg. 120.
več dvojiti, da, kadar so Avari napadali Italijo, bili so ž njimi tudi Slovenci, zato ker so jim bili najbolj pri roki in ker so se bili že do meje Italije pomaknili.
Nemogoče je natančno določiti dobo, v kateri so se Slovenci naselili po svoji denašnji domovini. Zgodovina nam podaja samo nekatera negativna poročila, iz katerih se navadno sklepa, da Slovenci pred 1. 600. niso bili dosegli zapadne meje svojih denašnjih bivališč. Tako je bil 1. 579. baje cerkveni zbor pod patrijarhom Elijo na otoku Gradu pod Akvilejo. V listinah o tem zboru, katere so pa zgodovinarji za neprave in potaknene spoznali, omenjajo se še škofije v Emoni (Ljubljani), Celeji (Celji) in Ti-burniji („v Turji = Lurnfeld na gorenjem Koroškem) Ker pozneje ni več sledu o teh škofijah, razven o poslednji, ki se baje še 1. 591. omenja, zato so nekateri zgodovinarji iz tega sklepali, da so one prenehale vsled navale Slovencev. Ali verjetno je, da so te škofije že poprej izginile, ker se je vsled preseljevanja narodov prebivalstvo zmanjšalo in škofje niso imeli več zadosti vernih ovčic.
Dalje se navaja proti slovenskemu naseljenju sinodalno pismo oglejske duhovščine od 1. 591., ki Slovencev še nič ne omenja. Toda temu se ne smemo čuditi, če pomislimo, da takratna poročila le tedaj Slovence omenjajo, kadar se kje z velikim hrupom prikažejo *). V najslabojšem primorijaju bi dokazalo molčanje sinodalnega pisma le to, da Slovenci takrat še niso bili blizu Akvileje.
Zgodovina omenja nam Slovence še le, ko so bili že najza-padnejšo mejo svojih sedanjih bivališč dosegli. L. 594. so bili začeli Slovenci že čez mejo bavarske vojvodine (ob izviru Drave) siliti. Vojvoda T as sil o je bil prisiljen napasti jih, planil je v njih deželo in odvzel jim mnogo plena (P. D. IV. 7).
Kavno ob tem času, ali morda še jedno leto poprej prikazali so se bili Avari na meji Italije in langobardski kralj Agilulf j (590—G15) moral jih je pomiriti, da ga niso dalje nadlegovali (Pl/j I). IV. 4). S temi Avari v zvezi so bili gotovo tudi Slovenci in zato je mogoče, da so oni takrat prvikrat dospeli do italijanske meje.
Za gotovo vemo, da so Slovenci že 1. 598. v Italijo prodreti skušali, ker tega leta vošči papež Gregor bizantinskemu namestniku v Italiji, eksarhu Kalliniku, srečo k zmagi nad Slovenci.**); To prodiranje se je moglo goditi le na iztočni strani Italije, tam kjer je bil „vhod v njo raven in odprt". Da so Slovenci res že takrat v Italijo silili, priča nam nadalje breve papeža Gregorja, julija meseca 1. GOO., v katerem obžaluje solinsko duhovščino 1 zavoljo slovenskih napadov: ,.Et quidem de Sclavorum gente, quae vobis valde imminet, affligor vehtmonter et conturbor. Affligor in his, quoniam in vobis patior; conturbor, quia per Istriae
*) Fr. Bradaška, O najstareji slovenski zgodovini, Matičin letopis 1870, pg. 261.
**) Ap. M ansi, Concil. collectio, X, pg. 117.
aditum iam Italiam intrare coeperunt."*) Pod tem nlstfiae aditum“ se razumevati mora denašnji Kras, ki je takrat še k Istri spadal, in zlasti na njegovi severni strani ležeča Vipavska dolina.**)
Proti koncu VI. stoletja so bili torej že dosegli Slovenci najzapadnejšo mejo denašnjih svojih bivališč. Izvestno je, da se iz Panonije do Italije niso razširili le v nekaterih letih (navadno se jemlje od 1. 592 — 595), nego da se je to pomikanje počasi godilo in vsaj dve desetletji trajalo. Zato je zelo verjetno, da so se začeli Slovenci že hitro po odhodu Langobardov v Italijo za njimi pomikati in od njih zapuščene dežele posedati.
Pavel Dijakon nam o tem sicer ne omenja, ali iz njegove zgodovine se da posneti, da so Slovenci že okoli 1. 000. med Italijo in Panonijo stalno naseljeni bili. On nam pripoveduje (I. II. op. 37), kako čudovito se je povrnil njegov praded Lopichis (Leupichis) iz avarske sužnosti zopet v Furlanijo. Na svojim potovanje je bil onemogel popolnoma in od trudnosti zaspal. Ko se zopet prebudi in naprej sili, ugleda ga postarana žena, Slovenka, ki hitro spozna, da je tujec begunec in da potrebuje nagle pomoči, da ne pogine med potom. Usmilila se ga jo torej, skrila svojim ljudem, da bi ga ne ubili, hranila ga skrivaj malo po malem in ko si je naposled opomogel, pokazala mu je še pot v Italijo. — Tudi za> to drobtinco moramo biti hvaležni Pavlu, ker nam je s tem ohranil lep spomin slovenske usmiljenosti.
VII.
Pa ne le do mej Italije so bili prodrli Slovenci, nego skušali so tudi v njo naseliti se. Kakor sploh vsa ljudstva so hrepeneli še zlasti oni po solnčnatih ravninah italijanskih, ker so ravnine posebno ljubili. Ali na meji so stali bojeviti Langobardi, vedno meč v rokah držeč in zmerom pripravljeni, vhod v Italijo zabraniti vsakemu tujemu pritepencu. To je bil uzrok bojev med Slovenci in Langobardi, katere nam Pavel opisuje. Uzrok tem bojem ni bilo hrepenenje za plenom, nego želja Slovencev, razžiriti svoja bivališča tudi po furlanski nižini. Slovencem se ni posrečilo, da bi bili dosegli to svojo namero, ker so bili Langobardi bolj krepki in bojaželjni, bolje oboroženi in v bojevanji bolj izurjeni. Ali kar Slovenci niso dosegli šiloma, to se jim jo posrečilo po mirni poti, kakor bodemo videli pozneje.
Inicijativa vseh bojev, katere nam opisuje Pavel Dijakon med Slovenci in Langobardi, potekla je torej od prvih: oni so vedno napadali in Langobardi so bili vselej napadeni, izvzimši je-dino dogodek ob času vojvode Ratchisa.
*) Jaff6, Regesta Nr 1320.
**) Tako razumeva to mesto tudi Phil. J a c. Rech feld, „Wui-di-gung der Horvatli’schen Urgeschiclito der Slaven," Mittheilungon des liistori-sclien Vereins fiir Krain, 1846 pg. 47. nota 40.
Langobardi so dobro poznali moč združenih Slavo-A varov, in zato so skušali ž njimi v miru živeti in rajši kaj žrtvovati, samo da se odkupijo neprijateljske navale. Tudi Avari navadno niso bili protivni mirnim razmerom, in časih opažamo cel6 neko prijateljstvo med njimi in Langobardi. Imeli so namreč oboji jednega tor istega sovražnika, t. j. bizantinskega cesarja, in torej so vezale	jednake koristi jednega, kakor	druzega.	Langobardi so
napadali	Bizantince	v Italiji, Avari ob	dolenjem	Dunavu, oboji
zajedno pa s pomočjo Slovencev v Istri.
Iz tega lahko razumemo, zakaj so Langobardi in Avari tako pogostoma prijateljske zveze sklepali, kakor nam pripoveda Pavel Dijakon. Zlasti v prvem času slovenskega bivanja ob italijanski meji so vladale mirne razmere med Avari in Langobardi. Tako je n. pr. že okoli 1. 599. avarski kakan poslal svoje poslance h kralju Agilulfu v Milan in sklenil ž njim trajni mir (P. D. IV. 12). Ta sklep je bil obrnen skoraj izvestno proti Bizantincem, kar se lahko iz tega sklepa, da je Agilulf okoli 1. 600. poslal avarskemu kakanu rokodelcev za tesanje ladij, ,,s katerimi je potem ta osvojil neki otok v Thraciji!" (P. D. IV. 20). Kakor vemo iz drugih grških virov, morali so navadno Slovcnci Avarom ladje tesati, da	so mogli	poslednji čez Dunav	in Savo	na bizantinsko
cesarstvo	navalivati	(Theophylakt Simoc. VI. 3).	Italijani pa so
bili gotovo bolj vešči v tem poslu in zato so jih Avari zahtevali od Agilulfa. Da bi bili Avari potem „otok“ v Thraciji osvojili, to je izvestno le Pavlova pomota in ne pomenja ničesa druzega, nego da so bili oni celo v Thracijo prodrli.
Še le čez dolgo časa se vrnejo Agilulfovi poslanci od ka-kana nazaj *) in naznanijo kralju, da so z Avari sklenili „večni mir“. Z njimi je prišel tudi kakanov poslanec, ki je potem potoval dalje v Gallijo, da bi tudi frankovskega kralja pridobil za avarsko-langobardsko zvezo. Ta zveza je bila naperjena zopet proti Bizantincem, kakor se je to pokazalo kmalu potem. Ob istem času napadejo namreč Langobardi združeni z Avari in Slovenci bizantinsko Istro, oplenijo jo in opustošijo z mečem in ognjem (P. D. IV. 24).
Avarsko in langobardsko prijateljstvo se je skazalo na dalje tudi 1. 604., ko je kakan poslal Slovence Agilulfu v pomoč, da se je mogel vspešno bojevati z bizantinsko vojsko v Italiji. Julija meseca obleže kralj Cremono in jo s pomočjo Slovencev 21. avgusta premaga ter popolnoma razruši. Kmalu potem so Bizantinci zato videli, da ne opravijo nč proti združenemu sovražniku in so bili primorani mir sklenitii (P. D. IV. 28).
Toda avarsko prijateljstvo z Langobardi ni dolgo trajalo. Ze značaj nomadskega ljudstva mora nas prepričati, da s tako
*) Po Muratoriju, „Annali d’Italia“ II. pg. 153, zgodilo se je to 1. 600, po A b el - J a c o b iju (o. c. pg. 82) pa 1. 602.
nestanovitnimi ljudmi ni mogoča trajna zveza. To so tudi Langobardi uvideli in zato sklenili ločiti se od nestalnih zaveznikov. Agilulf pošlje svojega notarja Stabiliciana k cesarju Phoki, da bi sklenil ž njim trajni mir. Čez več časa se vrne Stabilicianus nazaj in prinese bogate cesarske darove langobardskemu kralju (P. D. IV. 35).
Prijateljska zveza med Langobardi in Bizantinci je razdražila avarskega kakana in ta se sklene grozovito maščevati. L. 610. zbere svojo brezštevilno vojsko, med katero je bilo premnogo Slovencev, in udere ž njo na Furlansko. Tu se mu postavi v bran vojvoda Gisulf. Ne ve se, ali je bil ta Gisulf oni, ki je 1. 569. z Alboinom v Italijo prišel in od njega prevzel vojvodstvo furlansko, ali pa jednakoimenski njegov sin in naslednik, zlasti ker nekateri viri govore tudi o Gisulfu II.*) Na vsak način bi bil moral oni Gisulf, ki je bil že 1. 569. „za vse sposoben mož“,
1.	610. že vsaj sedemdeset let star biti, in torej za boj bržkone že popolnoma nesposoben.
Vojvoda Gisulf torej se je bil postavil s svojo vojsko Avarom v bran. Toda hrabrost Langobardov, ki so se, kakor si lahko mislimo, obupno bojevali, ni mogla nadomestiti njih majhnega števila. Avari obdajo Gisulfa od vseh stranij in potolčejo ga ter ž njim pokončajo malone vso njegovo vojsko („cum omnibus suis pene extinctus est“, P. D. IV. 37). Njegova soproga Romilda se zapre z ubežnimi Langobardi ter z ženami in otroki padlih junakov v trdnjavo Forojuli. Imela je že dva odrastla sinova Tasona in Kakona in dva še nedorastla (Rodualda in Grimualda), ter štiri hčere za možitev. Strah pred Avari je bil tako velik, da so vsi Langobardi popustili svoja neutrjena bivališča ter se pozaprli v gradove, med katerimi so bili najimenitnejši Cormone (Kormin), Nemas (Nimis), Osopus (Osoppo, slov. Žovh), Ar teni a (Artegna), Reunia (Ragogna), G lemo n a (Gemona) in Ibligis (Iplis).
Ko so bili Avari vso Furlanijo poplavili ter vse z ognjem in mečem pokončali in si bogatega plena nabrali, začeli so oblegati Forojuli. Obleganje je trajalo dolgo, ker Langobardi so se držali hrabro in ker Avari niso bili baš vešči v bojnih umetnostih. Ko kakan nekega dne jezdi okoli mesta, da bi videl, od katere strani bi se dalo najlaže naskočiti, zagleda ga Romilda raz mestnih zidov. Kakan je bil krepek, mlad mož in obudi v Romildinih prsih hrepenenje po spolnem združenji. Poroči mu torej, da je pripravljena izdati mu mesto z vsem, kar se nahaja v njem, ako jo vzame za ženo svojo. Kakan privoli na videz v to zahtevo, samo da bi si osvojil mesto. Tedaj da Romilda vrata odpreti in Avari planejo v Čedad. Tu začno moriti in klati vse prebivalce
*) Dr B i z z a r o, I Langobardi c la tomba di Gisolfo, pg. 3B.
ter pleniti vse hiše. Kar je bilo kaj vrednega, vzeli so Avari zase, potem pa zažgd mesto in je izpremenijo v prah in pepel. Prebivalci so morali predati svoje orožje in postali so robovi Avarov. Ti jih odpeljejo potem s seboj proti Pannoniji z izgovorom, da jih nameravajo naseliti v tisti zemlji, iz katere so se bili proti Italiji podali. Ali ko dospo Avari do tako imenovanega „svetega polja“, sklenejo pomoriti vse odrastle Langobarde; otroke in žene pa si porazdelijo med seboj kot bojni plen. Samo Gisulfovim sinovom se je posrečilo uteči pred umorom in pred avarsko sužnostjo.
Tudi Romildi se je slabo godilo. Avarski kakan jo je imel čez noč za svojo ženo, potem jo je izročil svojim Avarom in naposled jo je dal na kol obesiti. Njene hčere pa so bile krepost-nejše, nego mati in ohranile so svoje devištvo zvijačno. Privezale so	si	namreč na prsi zaklana piščeta	in	nosile jih tako nekaj
časa	seboj, dokler je začelo meso gniti	in	smrdeti. Zato se jih
Avari niso dotaknili in one so se omožile pozneje z bogatimi knezi (P. I). IV. 37). —
Ta pripovest o Romildi in njenih	hčerah je tako romantična
in	drugim jednakim zgodbam podobna,	da	je ne smemo imeti za
historiško resnico. Pavel Dijakon je sprejemal najrajši pripovedke svojega naroda v langobardsko zgodovino, in zato tudi te ni smel izpustiti.*) Pomisliti je treba, da je morala Romilda že prec&j priletna biti, ker je Gisulfu osinero otrok rodila, med katerimi sta štela starejša dva sina že vsak čez dvajset let, in tudi njene hčere so bile po Pavlovem pripovedovanji že za možitev sposobne. — Razven tega nam je znano, da so bile langobardske žene jako sramožljive. Zakonska nezvestoba in veleizdaja sta se kaznovali po zakoniku kralja Rotara s smrtjo. Zato si je težko misliti, da bi se bila Romilda tako daleč spozabila in tu se nam zdi Pavlovo pripovedovanje jako sumnjivo. — Ali poglejmo, kaj nam Pavel Dijakon nadalje poroča.
Gisulfovi sinovi so bili torej utekli avarski sužnosti in vrnili se zopet na Furlansko. Ker jim je bil oče poginil v boji proti Avarom, prevzela sta starejša dva sina, Ta s o in Kako, po njem očetovo vojvodino. O njih vladi ne omenja Pavel niče3a sebnega, samo to pristavlja, da sta ob svojem času zapovedovala tudi slovenski pokrajini Z e 11 i a (Cagellia) do kraja M e-daria (Meelaria):	„Hi	suo tempore Sclavorum regionem, quae
Z e 11 i a appellatur, usque ad locum, qui M e d a r i a dicitur, pos-siderunt.“ Ti Slovenci so plačevali davek furlanskim vojvodom celo do časa vojvode Ratcliisa (P. D. IV. 38).
*) Primeri: Gervinus, Nationalliteratur I. pg. 30.
vm.
Sedaj smo prišli do jedne najvažnejših toček v Pavlovi zgodovini. Prvikrat čujemo, da so Langobardi zapovedovali tudi neki slovenski pokrajini, katero različni rokopisi imenujejo sedaj „Zel-lia“, sedaj „Cagellia“ Pavel Dijakon nam nikoli poprej ničesa ne poroča, kedaj bili Langobardi to zemljo osvojili. Nekateri mislijo (Bradaška, o. c. pg. 257), da sta jo ista Taso in Kako premagala. Ali proti temu govori tekst Pavlove zgodovine. Iz nje zve-damo, da sta Gisulfova sina tudi nekaterim Slovencem zapovedovala, čeravno so bili Langobardi malo poprej do dobrega potolčeni od Avarov in ž njimi združenih Slovencev. Zato ni mogoče pomisliti, da bi si bili Langobardi takrat pokrajino „Zellia“ (Ca-gellio) osvojili in davkoplačevanju podvrgli.
Iz te okolnosti bi se dalo lahko soditi, da „Zellia“ ni mogla ležati izven prirodne meje furlanske vojvodine. Videli smo že, da langobardska politika ni mogla iskati nikakega dobička zunaj sedanjih mej Italije in da torej ni skušala pridobiti si dežel, ki niso pripadale naravnost k Italiji. Zato si ne moremo lahko misliti, da bi bili Langobardi že takrat osvojili katero izmed slovenskih pokrajin, in zatorej bi bilo misliti, da so se bili Slovenci že takrat naselili po sedanjem Furlanskem in da je njih „Zellialt imenovano okrožje Langobardom davek plačevalo. —Toda poglejmo malo natančneje, kje je utegnila ležati pokrajina „Zellia“.
0 leži te pokrajine se je že mnogo pisalo in ugibalo. Naj-poprej je treba opomniti, da razni rokopisi pišejo različno ime pokrajine in mesta, do katerega je sezala. Muratori bere Zel-lia, ambrozijanski rokopis v Milanu ima Cagellia in v Lin-denbrogovi izdavi (Hamburg 1611) stoji Aglia. Zato meni Šafaffk, da bi utegnilo pravo biti Cuglia, t. j. Juli a, ki bi potem spominjalo na Juli um Carnicum, denašnji Zuglio v Karniji. Drugo ime se je bralo in tiskalo navadno povsodi Me-daria, tako tudi v najnovejši Waitzovi izdavi Samo Abel je bil uvedel v prvi izdavi svojega prevoda Pavlove zgodovine (pg. 91) pisavi Cagellia inMeclaria, kar je pa Jacobi zopet opustil.
Iz tega se vidi, da ni znana prava oblika teh imen in zato je tudi težko ugibati, katere denašnje kraje moramo v njih iskati. Morda je že Pavel Dijakon sam ti dve imeni napačno zapisal, ker ji je le po ustnem poročilu slišal in še le v svoji starosti, daleč od domovine s črkami zabeležil. Da so potem razni prepisovalci neznani te dve imeni le še bolj spačili, to ni samo mogoče, nego še celo jako verjetno, kakor nam to potrjuje različna pisava v rokopisih. Vendar so skušali preiskovalci naših starin vsak po svoje tolmačiti omenjeni dve imeni.
Muratori (SS. I. pg. 467) razlaga Zellia s „Ciliensis co-mitatus, vel Zemblin (Semlin).“ Tudi naš Valvasor*) je imel nZellia-Agelia“ za Celje na dolenjem Štajerskem. Tema dvema je sledilo mnogo geografov in zgodovinarjev, n. pr. M a n n e r t '**), Mu c h ar (o. c. IV. pg. 157), Dimit z (Geschicbte Krains pg. 97), Jani seli ***) i. t. d. Ti poslednji pisatelji, ki so našli „Zellio“ v Celji, razlagali so dosledno „Medaria“ z Mariborom (!).
Drugi (slovanski) pisatelji so iskali v „Zelliji“ zilsko dolino na Koroškem. Tega mnenja je Linhart (o. c, pg. 127— 128), ki trdi, da se je zilska dolina v srednjem veku imenovala „Vallis Julia“, ali poitalijančeno „Vallegilia“. „Medaria“ pa je temu zgodovinarju vas Materija v Istri, kakih 20 km iztočno od Trsta.
Za zilsko dolino se je odločil nadalje Š a f a f i k (o. c.
II.	pg. 315 in 335); „Medarijo“ pa išče on v Slovenski M a t r i („Matereium Winidorum, Windisch Matrey“) na Tirolskem. Do njegovem mnenji bi se bila raztezala pokrajina „ZelIia“ od Z i 1 e in B e 1 e tja do Slov. Matre. To mnenje je sprejel tudi prof. P 1 e t e r š n i k f) in B r a d a š k a (o. c.). 'Ravno tako išče tirolski zgodovinar H o r m a y r ff) „Medario“ v M a t r i; „ZelIio“ pa bi rad postavil na obalo potoka Sila (Asilis) pri mestu A s o 1 o (Asilium) izmed Treviža in Peltra. Toda čeravno znamo, da so se bili tudi v okolici Feltra naselili Slovenci, fff) vendar se nam zdi, da leži ono mesto že pregloboko na Beneškem, zunaj denašnje provincije videmske, torej tudi bržkone zunaj stare vojvodine furlanske.
Novo hipotezo je postavil J a nuli (Carinthia 1813, št. 27), kateri nahaja „ZelIio“ v Zilski dolini in „Medario“ v Modri nji vasi (nemški „M6derndorf“), tudi v Zilski dolini, ravno tam, kjer je denašnji dan narodna meja med Nemci ip Slovenci. Temu mnenju je pristopil tudi koroški zgodovinar Ankershofen (o. c. pg. 39), kateri pri tem še opominja na rimsko postajo „Ad Silanos“, ki je po njegovem mnenji stala Podkloštrom (Arnoldstein).
Popolnoma osamljen s svojim tolmačenjem je do sedaj Ša-fafikov tekmec, nemški zgodovinar Z e u s s. ffff) On sicer primerja „Zellio“ k imenu Celje, ali zaradi dalje se mu ne zdi to verjetno in zato misli, da je „ZeHia“ le popačeno iz „Carniolia“. Da je to njegovo mnenje neutemeljeno, prepričali se bodemo kmalu.
*) Ehre des Herzogthums Ki-ain, V. 11 pg. 173; V. 14 pg. 218; X. 8.
**) Mannert, Geographie der Griechen und Romer III. pg. 502.
***) Historisch-topographisches Lexicon von Stoievraark II. 191.
f) ,Najstareja doba slovenske zgodovine" v G r S a k o v i „ Čitalnici".
ff) „ Herzog Luitpold" pg. 19.
tff) jSlavenreste in Tirol“, Slavische Blatter von Abel L u k š i d 1865. 1. 1 in 2.
tttt) „Dio Deutschen und die Naclibarstammo", pg. 617.
Kakor je iz tega pregleda razvidno, ima večina zgodovinarjev „Zellio“ za Zilsko dolino, „Medario“ pa za Slov. Matro. Toda jeden sam pogled na zemljevid nas mora prepričati, da to ni popolnoma	verjetno.	0	Zilski dolini sami se da	prav	lahko
misliti, da je	nekdaj pod Furlanijo spadala, ker leži	blizu	njene
severne meje,	ker drži	iz	Furlanije v Zilsko dolino	prehod čez
planino P 1 e c k e n ali	M	o n t e C r o c e in ker se	nam	prika-
zuje ta dolina kot sama zase okrožena in omejena celota, ki bi zaslužila Pavlov pridevek „regio“ (okrožje). Ali mislimo si sedaj v zvezi z Zilsko dolino še Slov. Matro. Ta je vendar malo pre-oddaljena, ker vmes ležita dravska in bistriška dolina (Pusterthal), katere bi bil Pavel Dijakon tudi omeniti moral, zlasti ker je vedel za cesto čez planino Plecken in dalje v mesto Aguntum, sedanji In ni c h e n (P. D. II. 13). Tu torej ne nahajamo nikake prirodne meje in ko bi bila langobardska oblast celč v gorenjo dravsko dolino sezala, ne moglo bi se razumeti, zakaj si niso Langobardi še. več Slovencev na Koroškem podjarmili.
Da so pa bili ravno koroški in bližnji tirolski Slovenci, torej tudi dni v Matri, popolnoma slobodni, priča nam to, da so se že 1. 012 vspešno bojevali z Bavarci. Tassilova listina z 1. 770., ki določuje ondešnje meje, pravi, da so v bistriški dolini Bavarci s Slovenci mejili, a ne z Langobardi.
Dalja in razlika bi bila pa še večja, ko bi primerjali k zilski dolini Materijo v Istri. Vmes leži vsa g o r i š k a dežela in čeravno ni imela takrat še posebnega svojega imena, moral bi jo bil Pavel Dijakon vsaj ob kratkem imenovati, zlasti ker je dobro poznal nekatere v nji ležeče kraje (Kormin, Devin), Tudi bi v tem slučaji ne bila „Zellia“ glavni del dne Langobardom podložne pokrajine, nego ravno Goriško in tedaj bi jo bil moral Pavel Dijakon tudi drugače imenovati. Težko si je misliti, da bi bila dežela od Zile do Materije sezajoča lepo zaokrožena in imela prirodne meje. Pa svoji velikosti pa bi taka dežela zaslužila, da bi jo Pavel Dijakon imenoval „provincia, patria“, kakor on navadno večje pokrajine nazivlje, in ne samo „regio“
Da bi mogli „ZelIia“ in „Medaria“ dve dolenje-štajerski mesti pomeniti, to je le prazna kombinacija. Rekli smo že, da Langobardi niso gledali razširiti svoje oblasti zunaj Italije, ker so imeli v nji sami zadosti opraviti, in da niso marali niti Istre osvojiti. Po kaj bi po tem takem na dolenje Štajersko hodili in svoje moči trošili v onih deželah, ki so bile že blizu avarskih selišč. Zato se nekateri pisatelji (med njimi zlasti Muchar 1. c.) prav po nepotrebnem čudijo, kako so mogli slovenski zavezniki Avari dopustiti, da so si Langobardi jeden del Slovencev podvrgli in avarskemu gospodstvu odtegnili.
Nekateri starejši zgodovinarji niso dobro razumeli Pavlovih besedij in se tudi niso trudili poiskati njih pravega pomena v zvezi z naslednjimi dogodki. Ker so poznejši pisatelji večinoma posnemali in prepisovali starejše, zato se je razširilo in ukoreninilo mnenje, da so Langobardi tudi nad kranjskimi in spodnještajerskimi Slovenci gospodovali. Že Schonleben in Valvasor navajata dolgo vrsto furlanskih vojvod kot vladarjev Kranjske in zadnji celo misli (o. c. V. 11 pg. 173), da so Langobardi v Italijo gredoči pustili svoje posadke po kranjskih mestih! In celo najnovejša kranjska zgodovina Dimčeva trdi (o. c. pg. 97), ka je gotovo, da je sezala langobarska oblast tudi čez kranjske Slovence, opiraje se pri tem zlasti na Ratchisovo provalo v Kar-nij olo.
Proti temu krivemu mnenju se je boril z vso odločnostijo že vrli Linhart in dokazoval iz pisatelja samega, da to ni mogoče (o. c. II. pg. 111, 128— 129 in 152—156). Le škoda, da so Slovenci njegovo zgodovino, ki ima kljubu svojim napakam in pomanjkljivostim še vedno mnogo izvrstnega, tako hitro pozabili.
Iz Pavlove zgodovine se jasno vidi, da je bila velika večina Slovencev od Langobardov neodvisna. Kako bi drugače mogli furlanski vojvodo pri Slovencih podpore in pomoči iskati, ko bi bili ti njih podložniki? In kako bi se bili mogli Slovenci tolikokrat s furlanskimi Langobardi bojevati, in sicer na laških tleh, prav blizu Čedada, ako bi bili tem pokorni? Pavel Dijakon vedno pripoveduje, da so Slovenci prišli in Furlanijo napadli kot samost a lna moč; a nikoli ne omeni o kakem slovenskem uporu proti Langobardom in nikdar ne črhne niti besedice o tem, da bi si bili Forojulci uporne Slovence zopet podvrgli. Slovenci se torej z Langobardi niso bojevali kot njih uporniki, nego kot slobodno, neodvisno ljudstvo, samo da so v prvih časih vedno še Avari za njimi stali.
Nadalje se da iz Pavlovega pripovedovanja za gotovo posneti, da je morala „Zellia“ prav blizu Furlanije ležati in da ni bila nikakor obširna zemlja.
Že zloglasni Muchar ni mogel zapreti ušes ti resnici in moral je sam pritrditi (o. c. pg. 157), da „po zvezi v pripovedovanji in po natornem razvitku soditi, morala je „Zellia“ prav blizu forojulske vojvodine ležati, da, morala, je popolnoma ž njo mejiti." Ravno tako trdi tudi Linhart (o. c. pg. 127), „da so podvrženi Slovenci stanovali najbliže forojulski vojvodini, v karnski planjavi.“
Da je bila „Zellia“ le majhna pokrajina, zatrjuje nam Pavel Dijakon sam s tem, da jo nazivlje regio, t. j. sploh krajina, manjši del jedne dežele. Glavni dve slovenski deželi: C ar ant a-nija in Carnijola, bili sta Pavlu dobro znani in imenuje ju „Slavorum patria“. Ne da se torej misliti, da bi bil Pavel katero teh dežel z „Zellio“ zamenjal ali celo katero omenjenih imen v
to-le popačil. Po njegovih mislih ni imela „Zellia“ nobene posebne važnosti, zato je ne omenja natančneje.
Kje je torej ležala »regio Zellia“? — Tudi pri reševanji tega vprašanja moramo poslušati v prvi vrsti furlanske zgodovinarje. Med njimi se je ohranila tradicija, da se je dolina na severni strani Furlanije vedno imenovala Z e gl i a ali Vali e Giu-lia. *) Občno se misli, da to ime pomeni „Zilsko dolinoa, moglo bi pa tudi značiti Kanalsko dolino med Pontablo in Tre-bižem, katero dolino laška „irrident,a“ še vedno prišteva k Italiji in pri vsaki priliki tudi za njo zahteva.
Bodisi da „Zellia“ pomeni Zilsko ali Kanalsko dolino, v vsakem slučaji bi mogla „Medaria“ značiti sedanjo vas Med-gorje ali Me g v o rje, nemški Maglern. Tavaš leži ravno tam, kjer se Žilica izliva v Zilo, ne daleč od Podkloštra. Zato jo tukaj natorna meja jedne, kakor druge doline in blizu tam je tudi vas Vrata (Thorl), ki pomenja v vsakem slučaji „vrata“ ali „ vhod“ v Italijo. Lahko je torej mogoče, da so Langobardi pri svojem odhodu v Italijo jedno izmed omenjenih dveh dolin — ah pa morda tudi obe — obdržali še zase in pri Medgorju svoje straže postavili, da bi te branile njih posest v Italiji pred vsakim nepoklicanim sovražnikom. Nad vasjo Medgorje se vzdiga okrogel hribček, katere je kakor navlašč ustvarjen za Stražišče, ker so z njega ob jednem čuvajo tri doline. Na hribčku stoje sedaj razvaline grada Strassfried.
IX.
Toda poglejmo dalje, kaj nam še poroča Pavlova zgodovin« o Slovencih in njih napadih bližnjih dežel.
Ko sklenejo Langobardi 1. 611. mir z Bizantinci, razsrdijo se Slovenci in napadejo bizantinsko Istro, opustošijo jo strašno („lacrimabiter“) ter pomorijo mnogo bizantinskih vojakov (P. D. IV. 41). Verjetno je, da so pri ti priliki Slovenci zasedli severni del Istre in se stalno naselili po tistih krajih, kjer jih še dandenašnji nahajamo.
Po smrti bavarskega vojvode Tassila sede na prestol njegov sin G ari bal d (612—640). Ta sklene zopet jedenkrat poskusiti srečo svojo proti Slovencem, ki so vedno bolj v njegovo državo silili. Ali ti otepo Garibalda pri Aguntu (Innichen) in opustošijo mejne kraje bavarske. Ali Bavarci se zopet osrčijo, zbero znova svoje vojne sile, odvzemu Slovencem nabrani plen in jih zapodi čez meje svoje dežele (P. I). IV. 39).
Odslej ne slišimo več nego sto let o nobenem boji med Bavarci in Slovenci. V tem se izcimi trdna in stalna meja med Bavarci in Slovenci, o kateri piše Tassilo II. 1. 770. tako-le :
*) Ciconj, „Udine e sua provincia," pg. 289.
„A rivo Tesido (Taistenbach nad vasjo Wallsberg) usque ad terminos Slavorum, i. e. ad rivolum montis A n ar ad“ (med vasema Arras in Heinsfels pri A p £al tr er sb achu, v jednaki črti z virom reke Zile).
Odslej molči Pavlova zgodovina o Slovencih petdeset let. Da bi bili Slovenci ves ta čas mirno živeli, ni ravno verjetno. Iz drugih virov*) nam je znano, da je bil v tem (C24—658) osnoval Samo svojo mogočno državo, ki se je razprostirala od obal Jadranskega morja pa tja gori do podnožja Kr ko noš. Zgodovinarji mislijo, da je bilo središče te Samove države na severni strani Dunava, in da so bili Slovenci le njegovi zavezniki proti Avarom in Frankom. Slovenci so morali torej svojo pozornost drugam] obrniti in niso utegnili pečati se z Langobardi. Po Samovi smrti pa razpade tudi njegova mogočna država in Slovenci so začeli zopet na svojo roko proti Langobardom delovati.
Po smrti forujulskega vojvode A gona 1. 662., postane Lup us njegov naslednik. Bil je to bojevit in podjeten vojvoda. Hitro v početku 1. 663. napade Oglej in otok Grad, opleni ga in mu odnese mnogo umetnijskih zakladov. Tega Lupa postavi langobardski kralj Grimuald za svojega namestnika, ko se poda na potovanje v Benevent. Lupus je vladal v Paviji samooblastno in krivično. Zato se prestraši, ko zasliši da se je kralj vrnil, in zbeži v svojo furlansko vojvodino ter vzdigne punt proti kralju •iz strahu pred kaznijo (P. D. V. 18).
Grimuald ni hotel, da bi se bratovska kri prelivala in zato pokliče avarskega kakana, naj pride s svojo vojsko v Furlanijo in naj kazni Lupa. Kakan je bil s tem zadovoljen in pridere z veliko vojsko v Furlanijo. Blizu kraja Flovius (Fluvius) se je boril Lupus s svojimi Forojulci tri dni proti kakanu. Prvi dan zmaga Lupus in le malo njegovih vojakov je bilo ranjenih. Drugi dan pade veliko število Forojulcev, a tudi mnogo Avarov je poginilo. Tretji dan pa uniči Lupus, akoravno je bil že premnogo vojnikov izgubil, popolnoma avarsko vojsko in odvzame sovražniku bogat plen. Četrti dan pa navali toliko Avarov na Forojulce, da se niso mogli več braniti in da so le s težavo ubežali sovražnemu progonu (P. D. IV. 19).
Pri ti priliki pade tudi Lupus, a ostali Langobardi, ki so živi odnesli pete, iskali so varnosti za zidovi trdnih gradov. Kakor leta 610., poplavili so Avari tudi o ti priliki vso Furlanijo ter pokončali vasi in prebivalce z ognjem in mečem. Naposled jim pošlje kralj Grimuald poslance s prošnjo, naj nehajo pustošiti deželo in naj se zopet vrnejo v domovino svojo. Toda Avari mu poročijo, da ne mislijo več Furlanije zapustiti, ker so jo z mečem v roci premagali (P. D. IV. 20).
*) Fredegari Chronicon in rAnonymus Salisburgensis“ de conver-sione Bojoariorum et Carantanorum.
Zato je uvidel Grimuald potrebo zbrati svojo vojsko in peljati jo na Avare. Sredi polja postavi svoj ostrog in zraven njega gostovalne šatore za avarske poslance. Ker je bil pa Gri-muald zbral le majho vojsko, ukazal ji je, naj več dnij zaporedoma v različni obleki in opravi koraka mimo avarskih poslancev, češ, da bodo ti mislili, da je kralj zbral brezštevilno vojsko. In res, poslanci so se dali preslepiti. Ko je Grimuald videl, da je njegova zvijača pomagala, tedaj se obrne proti avarskim poslancem in jim reče:	„Z vso to vojsko, katero ste zdaj videli, napasti
hočem precej kakana in njegove Avare, ako se takoj ne umaknejo iz Furlanije. “ Ko so poslanci to poročili svojemu vladarju, umakne se ta nemudoma z vso vojsko nazaj v ogersko nižino (P. D. IV. 21).
Vsak bistrejši opazovalec bode hitro uvidel, da se nahaja v tem Pavlovem pripovedovanji mnogo pretiranega. Gotovo je, da Grimuald ni poklical sam Avarov v deželo, da bi kaznili Lupa, ker je predobro poznal njih moč in njih strahovitost. Bržkone so bili Avari združeni s Slovenci sami od sebe v Furlanijo planili in kralj je porabil to priliko, ter jim izročil pokorjenje svojega upornega vojvode. Tudi je težko verovati, da bi bila ona bitka, če je bila tudi nenavadno dolga in trdovratna, bila trajala štiri dni. Nadalje je Grimualdova zvijača vendar le malo „preprosta". Izvestno Avari niso zapustili Furlanije le iz samega straha pred Langobardi, nego še le na temelji sklenjenega mira, čegar pogoji nam pa niso znani. Vsekakor pa je gotovo, da so morali Langobardi Avarom ves plen prepustiti in vrhu tega še kakana bogato nadarlti.
Sedaj pa poglejmo, kje se nahaja mesto one strašne bitke. Prof. Viviani omenja samo (o. c. pg. 32), da se kraj F lovi us sedaj imenuje „ Fiume", a ne opisuje natančneje njegove leže. Linhart misli pri ti priliki (o. c. pg. 142) na rimski „Fluvius Frigidus", t. j. denašnji Hubelj pri Ajdovščini in meni torej, da so se Avari z Langobardi bili v vipavski dolini. Istega mnenja je tudi Abel v svoji opazki k Pavlovemu tekstu (str. 113). Trstenjak je skušal dokazati, da se je pripetila ona bitka v Reziji in da je to ime postalo vsled vpliva venetsko-italskega narečja iz „reka“ (po izpremembi glasnika c v s ali z. *) Starejši pisatelji pa so brez vsakega temelja iskali mesto one bitke pri denašnji Reki (Fiume) ob kvarnerskem zalivu. Ali ta kraj se še le kasno v srednjem veku spominja in sicer pod imenom Sv. Vid na reki (St. Veit am Pflaum—Fiume). Vrhu tega razvidi se iz Pavlovega pričanja čisto jasno, da se je 6na bitka na furlanskih tleh odločevala, a ne v Istri.
In zares nahajamo v Furlaniji sami dve vasi z imenom Fiume grande in Fiume piccolo. Obe ležita blizu izvira reke „ Fiume",
^Trstenjak, »Zora1* 1. 1876, St. 109.
ravno pod železnično progo iz Vidma v Benetke. To reko spominja že listina Konrada II. iz 1. 1028., torej le 364 let po zneje, nego se je dogodila ona velika bitka na tem mestu. Cesar Konrad podaruje namreč akvilejskemu patrijarhu Poponu velik gozd med Sočo, glavno cesto „ogersko“ imenovano (iz Codroipa v Pordenne) in M e d u n o, ter ob ti reki navzgor do tistega kraja, „ubi fluvius" Flumen nascitur“.*) — Ni torej dvojbe, da so se ob ti reki Avari bili z Langobardi. Iz te. okolnosti se pa tudi lahko vidi, kako globoko v Furlanijo bili so že Avari prodrli in da so bili morda še dalje namenjeni, da ni bil po sreči Grimuald nanje prišel.
Vojvodo Lupa je hotel naslediti sin Arnefrit, in sicer s pomočjo Slovencev. To se da posneti iz naslednjih Pavlovih besedij, da se je namreč „ Arnefrit zbal Grimualdove oblasti in pobegnil k Slovencem na Koroško11 (fugit ad Sclavorum gentem in Carnuntum, quod „corupte“ vocitant Carantanum). Tu si je nabral slovensko vojsko in se podal ž njo proti Furlaniji, da bi si pribojeval svoje vojvodstvo. Ali blizu grada Nem a s napadli so ga Forojulci, potolkli njegovo vojsko, njega samega pa ubili (P. D. V. 22).
Kakor vidimo iz golenjega citata, mislil je Pavel Dijakon, da so Slovenci pokvarili ime Carnuntum (kraj Petronella) in je izpremenili v „Carantanum“ (Koroško). Tu opazujemo manijo srednjega veka, izvajati krajevna imena od staroklasiških, ali pa razlagati jih iz latinskega jezika. Tako izvaja Pavel (VI. 23) tudi ime frankovskega kraljeviča Anschisaod trojanskega „ Anchisesa". Slično manijo opazili bodemo kasneje tudi pri drugih pisateljih srednjega veka.
Grad „Nemas“, kjer je bil Arnefrit ubit, je denašnji N im is (slov. Nčme) nad Tržizmom (Tricesimo) blizu reke Tera (Tor-rente Torre). Ta kraj ne leži ob nobedni glavni poti, ki so s Koroškega držale v Furlanijo, in zato si moramo misliti, da je langobardska vojska več časa Arnefrita zalazovala, a da se je ta vedno bolj nazaj umikal in skušal v gore zbežati, kjer bi se bil lahko še mnogo časa skrival. Ali sovražnik ga je prehitel, predno se je mogel rešiti.
X.
Po tem dogodku so se izpremenili odnošaji Slovencev proti Langobardom. I)o sedaj so oni le v zvezi z Avari napadali Furlanijo, poslej pa so poskušali ta podjetja na svojo roko. Tudi so v poprejšnjih napadih iskali le bogat plen, dočim so Slovenci po 1. 663. v Furlanijo prodirali z namenom, stalno ondu naseliti se. Po
•) Valentinelli, „Diplom. Portusnaonense“, „Fontes rerum austria-coram“ sv. XXIV.
gorah nad Čedadom so živeli slovenski pastirji, katerim je po zimi paše manjkalo. Zato so začeli proti zimi svoje cede v furlansko nižino goniti, kakor delajo slično še dandenašnji pastirji z A bruc. Ohranilo se nam je ustno poročilo, da so Tolminci ves celi srednji vek svoje čede ob zimskem času celo v oglejsko okolico na pašo gonili.
Da pa kaj tacega ni v moglo Langobardom posebno po všeči biti, razume se ob sebi. če so le mogli, napadli so Slovence, ki so morali v večjem številu svoje čede varovati, in vzeli jim njih blago. Pa tudi tega, da bi se Slovenci po Furlaniji kot poljedelci selili, niso mogli Langobardi mirno gledati, ker so se bali, da bi se tako njih tlačani pomnožili in da bi iz tega kaka nesreča zapretila njih vrhovni oblasti. S tega stajališča nam je torej soditi naslednje dogodke, katere nam Pavel Dijakon dalje pripoveda.
Po Armfritovi smrti je imenoval kralj dobrotljivega Vectara za vojvodo v Čedadu (med leti G63—670). Prigodilo se je, da je moral Vectari po svojih opravkih na kraljev dvor v Pavijo odpotovati. Ko Slovenci to zvedo, zbero vojsko svojo in sklenejo napasti mesto Forojuli. Po cesti čez Predil, ob gorenji Soči in ob Nediži pridejo v okolico omenjenega mesta ter se ustavijo in utabore pri kraji, ki se imenuje Broxas (sedanja vas Brišče, 11 kilometrov nad Čedadom). Toda vojvoda Vectari se je bil povrnil že tisti večer poprej zopet v Forojuli, a Slovenci o tem niso ničesa znali. Vojvoda sklene nemudoma na prisiljence udariti, ne da bi bil poprej zbral vse grofe svoje. Samo s petindvaj-s e timi možmi odjezdi Vectari po cesti za Nedižo navzgor. Ko pride do mosta, ki vodi pri A ž 1 i (Azzida) čez to reko („pons Natisonis“) naleti tu na Slovence, ki so se bili v tem že do tega kraja pomaknili in tu utaborili. Slovenci so se med seboj posmehovali tako malemu številu nasprotnikov in med seboj ugibali, da je bržkone oglejski patrijarh s svojimi duhovniki na nje prišel. Ali vojvoda stopi na most in sname čelado ter pokaže Slovencem svojo plešo, po kateri so ga spoznali. Sedaj se ti „po čudeži božjem“ tako preplašijo, da ne mislijo nič več na bitko, nego se spustijo v beg in skušajo samo svoje življenje oteti. Ali Vectari jo udari za njimi in jih na begu toliko pobije, da je izmed pet tisoč Slovencev le malokdo živ pete odnesel (P. D. V. 23).
Pavlovo pripovedanje je tu zopet jako neverjetno: njegov patrijotizem ga je zapeljal predaleč! *) Ze slovenska zmota nad vojvodom je zelo čudna. Zdi se torej, kakor bi bili Slovenci vojvodo dobro poznali in ga le v šali patrijarhu primerjali, ker je s tako majhnim številom vojakov prišel. Morda so pa tudi patri-jarhi skušali z mirno besedo Slovence odvračati od napadov na Furlanijo, kakor n. pr. papež Leo Attilo? — A patrijarh
*) Bizzaro, 1. • Langobardi e la tomba, pg. 22; Viviani o. c. II. pg. 37.
Caliks je še le 1. 737. preložil svoj sedež v	Čedad, torej se	je
Pavlu tu neki anahronizem vrinil	in vsa pripoved	o čeladi	je
zelo dvomljiva (Bizzaro, 1. c.).
Dalje ni nikakor mogoče, da bi bilo 25 langobardskih ko-njikov 5000 Slovencev zapodilo v beg. Pavel sam čuti to nemogoč-nost in zato pravi, da je „Bog Slovence s takim strahom naudal, da so vsi zbežali. “ Tudi ni verjetno, da bi se bil Vectari podstopil. in ako je bil še bolj predrzen človek, le s petindvajsetimi možmi sovražniku nasproti iti. Zgodovinsko jedro vse Pavlove pripovedi bode torej, da je Vectari nenadoma udaril na Slovence, ki so se hoteli tudi po furlanski nižini razširiti, ter jih tako z manjšo silo zapodil nazaj v brda nad Čedadom.
Mesto teh dogodkov je popolnoma točno naznačeno, da se ne more o njem dvojiti. Že takrat torej so se bili razširili Slovenci donediškega mosta pri Ažli, kakor Pavel na omenjenem mestu poroča: „pons Natisonis fluminis, qui ibidem est, ubi Sclavi residebant." Ta reka je delila tudi	v srednjem	veku	Slovence	od
Furlanov, kakor poroča Marino S	a n u d 6 1.	1483.	„N a x i d	o n
la qual, ut dicit.ur, parte la ltalia da Schiavonia“ .*) In še dande-našnji je pri onem mostu, ki leži uro od Čedada navzgor, meja med Slovenci in Furlani.
Za Vectarijem je vladal Furlanijo L and ari, za tem Ro-doald in po tem A d o. Ko ta umre (okoli 1. 700.), postavi kralj Ferdulfa za furlanskega vojvodo. Bil je to prevzeten in napihnen človek. Njegovo hrepenenje po zmagi nad Slovenci je prouzročilo njemu samemu in Forojulcem mnogo škode. Podkupil je namreč sam nekatere Slovence, da bi poslali malo vojsko v Furlanijo. Tako se je tudi zgodilo. „ Slovenski roparji napadejo langobardske pastirje in njih čede, ki so se pasle blizu slo venske meje, ter odpeljejo s seboj bogat plen.“ Langobardski župan (v njih jeziku „sculdahis“, t. j. „Schultheiss“ imenovan) 6nega okraja, plemenit, srčen in krepak mož, zasledoval je roparje, ali jih ni mogel doseči. Ko se je na to vrnil, vprašal ga je vojvoda Ferdulf, ki mu je bil nasproti prijezdil, kaj se je roparjem zgodilo. Župan, ki se je imenoval Argait, odgovori, da so zbežali. Tedaj se zadere Ferdulf zaničljivo nanj:	„Kako bi ti
mogel svojo hrabrost pokazati, ker se imenuješ Argait od besede ar g a? “**) Ali hrabri župan mu odvrne: „Naj bi se midva ne ločila poprej s tega sveta, dokler se ne spozna, kdo izmed naju je „arga!“	•	•
Ne dolgo potem pridejo Slovenci, katere je bil Ferdulf podkupil, z veliko silo v Furlanijo. Utaborijo se na najvišjem vrhu
*.) Itinerario per la terra ferma veneziana.
**) NemSki zgodovinarji tolmačijo to besedo z „dor Furchtsame“ (bojazljiv), ali Verjetnejše je, da je izposojena iz hebrejskoga jozika in vsled me-tateze izpremenjena iz znane kletvice „raka“.
neke gore, tako da se ni moglo skoraj od nobene strani' do njih priti. Zato je sklenil Ferdulf okolo gore iti, da bi po ravnejši poti do Slovencev prišel. Tedaj se obrne župan Argait k Ferdulfu in mu reče:	„Spomni se, o vojvoda, da si me zmerjal nesposob-
nega in strašljivega moža, kar se v našem jeziku „arga“ imenuje. Naj torej zadene jeza božja tistega izmed naju, ki najzadnji Slovence napade!“ Pri teli besedah obrne Argait svojega konja naravnost po rebri strme gore, ki je peljalo do tabora Slovencev. Tedaj obide rudečica Ferdulfa in sramoval se je Slovence po zlož-nejši in lepši poti napasti, nego njegov župan. Tudi Ferdulfovi vojski se je zdelo sramotno, ne slediti svojemu vojvodi in zato se je upotila tudi ona po strmini navzgor.
Slovencem je bilo to zelo po godi in pričakovali so brez skrbi sovražnika. Začeli so valiti kamenje na Langobarde in podirati jih na tla, kakor snope. Ako se je kateremu vendar posrečilo, bliže priti, ubili so ga z mlatom in sekiro, tako da pravega orožja niti potrebovali niso. Še predno so mogli Langobardi priti do njih, popadali so že raz konje in pobili se. Tako je poginilo tu vse furlansko plemstvo, ž njim tudi vojvoda Ferdulf in župan Argait.
Samo jeden Langobard se je odlikoval pri ti priliki in zvršil junaško delo, namreč Munichis, oče poznejših vojvod Petra čedadskega in Urša čenedskega. Ko je bil Munichis s konja vržen in mu jo neki Slovenec že zvezal roke, izvil mu je še zvezanih rok kopje iz desnice in ž njim je probodel nasprotnika svojega. Nato se je zavalil s svojimi vezmi po strmem bregu navzdol in tako srečno odšel sužnosti ter rešil svoje življenje (P. D. VI. 24).
Vsakdo lahko uvidi, da je Pavel Dijakon tukaj dva dogodka spojil v jednega. Prvi dogodek je robež langobardskih čed od strani slovenskih pastirjev, katerih Argait ni mogel doteči in torej tudi ne kaznovati. Ta prigodba nam kaže, da so se pogo-stoma dogajali nemiri med slovenskimi in langobardskimi pastirji. Kakor so Slovenci po zimi svoje čede na laško stran gonili, tako so morebiti prihajali tudi Langobardom podložni Lahi po leti s svojim blagom v slovenske gore, kjer so rastle blagodišeče planinske trave. Skozi ves srednji vek nahajamo po tolminskih gorah obilno laških pastirjev z njih čedami. Ti so prvi začeli planine staviti in Slovence učiti sirarstva. Da je začetek naših planin italijanskega izvira, vidi se iz tega, da imajo mlekarske mere romanska imena (n. pr. libra, n a f a = 20 liber) in tudi nekatere najstarejše planine se nazivljejo po italijanski (n. pr. Kaši na pod Krnom od ital. „cascina“ == sirarija, pristava). Za vlade akvi-lejškili patrijarhov so gonili Lahi celo na Orno prst in še dalje na bohinjsko stran svoje čede v planine. Nekatere teh planin
so bile prava lastnina patrijarhov, od drugih so pa le dobivali navadno desetino.
Ves drug dogodek pa je uničenje langobardskega plemstva, katero je vojvoda	Ferdulf zakrivil. Ali	je bil	ta res tako brezpa-
metno prevzeten,	kakor Pavel	Dijakon	priča,	bilo bi težko doka-
zati. Gotovo je le, da so se bili takrat blovenci v večjem številu blizu Čedada prikazali in da so, spomnivši se svojega poraza za vojvode Vectarja, ta pot mnogo previdneje ravnali, ne spuščajoč se v ravnino, kjer niso mogli ničesa opraviti proti dobro oboroženemu in v boji izurjenemu plemstvu furlanskemu. Poiskali sc> si torej rajši natorne trdnjave in se utaborili na strmi gori blizu Čedada. Katera bi ta gora bila, nam Pavel Dijakon sicer ne omenja. Vendar , kdor pozna	svet okoli	Čedada,	pritrdi	Imi bode. da_ so jo
mogla ona bitl<a	dogoditi le	na gori	Špik,	iztočno od Čedada,
ali pa še verjetneje na njenem zapadnem podaljšku, ki se zelo strmo spušča toli proti Nediži, kakor proti dvema postranskima dolinama pri Ažli in pri Pržizmu (Purgesimo). Na najskrajnjem nosu te panoge se vidijo z daleka razvaline staroslavnega grada Gronumbergo (Griinnbuig), katerega so bili Langobardi ravno tako kakor njemu nasproti na drugi strani Nediže vzdigajoči se Urusperg (Auersperg) proti navalom Slovencev in v obrambo Čedada sezidali.*)
XI.
Nasledek one slavne zmage na gori Špik je bil, da se Langobardi dolgo niso upali ničesa početi proti Slovencem. Ker je bilo vse langobardsko konjištvo uničeno, moral je Pemmo, drugi naslednik Ferdulfov na vojvodskem prestolu v Čedadu, skrbeti za nov narastaj. Zato je zbral na svojem dvoru vse sinove plemičev, ki so bili v oni bitki poginili, in dal jih je zajedno s svojimi otroki v viteških umetnostih vzgojiti, kakor bi mu bila tudi te rodila njegova žena (P. D. VI. 26).
Ko so bili ti plemiški sinovi že ponarasli in za boj sposobni, pride Pemmonu novica, da so Slovenci na Furlansko pridrli (okoli 1. 725.) in se pri kraji Lauriana (Laurini) utaborili. Tedaj napade Pemmo z onimi mladeniči „tretjikrat“ Slovence in jih krvavo potolče. Od langobardske strani ni padel nihče, razven starega Sigualda, ki je bil že v bitki pod Ferdulfom dva odrastla sina izgubil. Ta starec je bil maščeval že dvakrat, kakor je sam želel, smrt svojih sinov nad Slovenci, in ni se dal od Langobaidov pregovoriti, da bi ne šel tudi tretjikrat v bitko, rekoč da sedaj rad umrje, če mora tako biti. In res, poginil je sam on. Pemmo se je bal, da, ko bi nadaljeval boje s Slovenci, bi lahko še
*) Primeri: Zahn, „Friaulische Stuilicn, Avchiv fur osterreichische Geschiclite“, zv LVII.
več svojcev izgubil in zato sklene mir ž njimi še na bojišči. Od tistega časa so se bali Slovenci vedno bolj furlanskega orožja (P. D. VI. 45).
Kar se najpoprej mesta te velike bitke tiče, opomniti je potreba, da ga išče večina pisateljev (tudi Linhart in Dimitz) v Istri, kjer se nahaja mesto L o vran a. Ali mi znamo, da je bila Istra še do leta 751. bizantinska in da Langobardi niso imeli nikakega uzroka braniti jo pred Slovenci, pač pa so jo ž njimi vred večkrat napadali. Pavlovo pripovedanje ne dopušča drugače misliti, nego da so bili Slovenci takrat v Furlanijo pridrli. Tu nam je torej iskati kraj „Lauriana“. Zato ima Viviani (o. c. II. pag. 118) pravo, ako trdi, da je to denašnja vas Lavariano, 12 kilometrov južno od Vidma, ne daleč od glavne ceste, ki pelje iz Palmenove v Codroipo in dalje v Italijo. Da je ta vas res tako stara, priča nam listina Karla Velikega, ki jo 17. junija 770. odvzel Lavariano njegovemu prejšnjemu posestniku Valdaudu, kateri je bil v zaroto vojvode Rodgauda zapleten, ter ga daroval akvilejskemu patrijarhu Pavlinu.*)
Ako pogledamo na zemljevidu ležo kraja Lavariano, uvideli bodemo takoj, da leta 725. Slovenci niso mogli priti po Nediži v Furlanijo, drugače bi jih bil Pemmo, ki je v Čedadu stoloval, že poprej opazil in napadel. Nego ta pot so prišli od iztoka, s sedanjega Goriškega, in udarili jo po stari cesti mimo Gradišča in Palmenove, po kateri so vsa ljudstva v Italijo drla in po kateri so tudi Madjari dve sto let pozneje v Italijo ropat, hodili (zato so jo takrat imenovali „ogersko cesto“.) Kakor nam smer te ceste kaže, Slovenci takrat niso bili namenjeni na Čedad, nego hoteli so ga na strani pustiti in po drugi poti v Italijo prodreti, ker jih je izkušnja izučila, da mimo Čedada ni bilo lahko zmuzniti se. Poiskali so torej zopet tisto cesto, po kateri so v
VII.	veku z Avari vred	hodili v Italijo.
O bitki sami kraj	Lauriana	poroča nam Pavel zopet	netočno
in zmedeno. Iz vsega se da spoznati, da ni bila le jedna sama bitka, nego tri. O prvih dveh nam pisatelj ničesa druzega ne poroča, nego da se je v njih odlikoval Langobard S i g u a 1 d in se maščeval nad Slovenci, kateri so bili obakrat potolčeni. Ali so se te dve bitke zgodile na istem mestu, kot tretja, in ob istem času, ne more se dognati. Verjetno je, da so Langobardi že nekoliko poprej, morebiti na meji	Furlanije,	Slovence napadli	ali da	jih	niso
mogli tako oslabiti, da	bi ne bili	silili dalje proti	Italiji.
Nemogoče je, da bi bil pri teh napadih le jeden sam Langobard poginil. Zakaj bi se bil Pemmo zbal, nadaljevati boj s Slovenci, ako je imel še vso vojsko skupaj in ako je ž njo, če tudi je bila morebiti primeroma le majhna, tako lahko trikrat zapo-
*) M a n z a n o, Annali (lel Friuli, I. pag. 232.
redoma Slovence potolkel? Slovenci gotovo še niso bili oslabljeni, ker niso bežali z bojišča, nego čakali, daje poprej Peramo ž njimi mir sklenil. *) Tudi Dimitz potrjuje (o. c. pag. 106), da je morala hrabrost Slovencev Pemmonu imponovati, ker se je požuril ž njimi mir skleniti. Zato se Slovenci gotovo niso toliko zbali langobardskega orožja, kakor nam zatrjuje Pavel Dijakon.
Ne dolgo potem	se	zgodi,	da je Pemmo	potreboval celo
pomoči Slovencev. Dal je bil namreč zapreti akvilejskega patri-jarlia Caliksta in žugal mu celo življenje vzeti, ker je bil pa-trijarh prepodil iz Čedada svojega pomočnegaškofa („chorepiscopus“) A m at o ra, ki je takrat stoloval blizu kraljevega dvora v Čedadu. Ko je kralj Li ut p ran d to zaslišal, razsrdil se je zelo in vzel Pemmonu vojvodstvo ter je izročil njegovemu sinu Ratchisu, 1. 738. Obupan je hot<d Pemmo k Slovencem pobeči, da bi se morda ž njih pomočjo nad kraljem maščeval. Ali Ratchis ga pregovori, naj ostane,	in	sprosi	mu celo kraljevo milost (P. D.
VI.	51).
„Ratchis je bil začel vojsko s Slovenci. Z veliko močjo je pridrl v njih deželo „Karniolo“, opustošil jo in poubil mnogo Slovencev. Ti so se hoteli za to maščevati in zato napadejo nenadoma Langobarde. Vojvoda ni utegnil vzeti sulice iz rok svojega orožnika, nego ubije s palico, katero je ravno v rokah držal, prv6ga Slovenca, ki ga je hotel napasti" (P. D. VI. 52).
Tu pretrga Pavel	Dijakou svojo pripoved.	Vidi se, da ni
povedal vsega, kar bi	bil	moral,	in da je torej	to poglavje ne-
popolno. Ne ve se, ali so Langobardi nepričakovani napad odbili, ali pa so morali bežati. O konečnem izidu Ratchisove vojne v „Karniolo“ ne zvedamo kar ničesa. Vsako ugibanje je tu zelo težavno.
Iz poprejšnje pripovedi Pavlove (lib. IV. cap. 38) v6mo, da so Slovenci v okrožji „Zellia“ plačevali furlanskim vojvodom davek „do časov Ratchisa“. Uzrok Ratchisove vojne proti Slovencem bi moral torej biti, da so Slovenci njemu davek odpovedali. In res so zgodovinarji tega mnenja ter pišejo, da je Pemmonova nezgoda Slovence osrčila, odpovedati Langobardom davek. Ankershofen trdi (o. c. II. pag. 55), da Slovenci se tega davka niso z orožjem osvobodili, nego s tem, da so znali v korist svojo obrniti čudne razmere, ki so bile takrat v Furlaniji nastale.
Ker so Slovenci po Pavlovih besedah le „do časov Ratchisa“ davek plačevali, moramo iz tega sklepati, da pozneje ga niso več. Ratchis bi torej s svojo vojno ne bil ničesa opravil in moral je morebiti celo pred Slovenci nazaj v Furlanijo bežati. Mogoče je, da je Pavel nalašč pretrgal pripoved svojo, da bi mu ne bilo treba pričati o sramoti svojih rojakov; ali še verjetneje je, da so nje-
*, Primeri: Trdina, Zgodovina slov. naroda pag. 34—36.
govi prepisovalci, v prvi vrsti sami Langobardi, to maloeastno poglavje okrajšali.
Zdaj pa nastane vprašanje: kje je ležala Pavlova „Karniola“ in kaj je obsezala? Po notranji zvezi dogodkov ob času Tasona in Kakkona s tu opisanimi za vlade Ratciiisa, morali bi sklepati, da je „Karniola“ ista dežela kot „Zellia“. Ali zakaj rabi potem Pavel za isto stvar dvoje imen, ne da bi nam povedal, da obe pom^njata isto? „Karniola“ torej ne more biti „Zellia“. To poslednjo imenuje Pavel „okrožjeu (regio) prvo pa „patria“, torej večjo deželo („in Karniolam, Sclavorum patriam, cum suis in-gressus“). Ta pridevek „patria“ je ostal stereotipen za Karniolo, ker rabi ga tudi Geographus Ravennas (pisal je okoli
1.	886.) lib. IV. cap. 21: „patria Carnech“ in zopet:	„Carnech
patria“. Ta geograf nazivlje tudi Val eri o (Pannonijo) „patriau in v starejšili spisih se Furlanija ni nikoli drugače imenovala, nego „patria del Friuli“. „Patria“ pomeni torej v pozni latinščini isto kar „provincia“. Že po različnem poznamenovanji je hotel torej Pavel ločiti „Karniolo“ od „Zellije“.
Kaj pravijo zgodovinarji in Pavlovi razlagalci k temu vprašanju? — Večina njih misli, da pomeni „Karniola“ sedanje Kranjsko v tem obsegu, kakor ga ima dandanes (primeri: Dimitz, o. c. pag. 97). To mnenja se opira deloma na podobnost imena in na trditev Forbigerja, *) da je stara K ar ni j a obsezala tudi vse Kranjsko v denašnjem pomenu, kar pa stoji v nasprotji s poročili najveljavnejših starih geografov. Jz teh se da jasno posneti, da je sezala stara Karnija na iztok le do denašnje goriško-kranjske meje, a da sedanje Kranjsko je pripadalo deloma k Noriku, deloma pa k P a n n o n i j i. **)
Zato so drugi preiskovalci druzega mnenja ob obsegu „Kar-niole“. Safarik (o. c. II. 833) razlaga, da je ta morala ležati blizu prestolnice forojulskih vojvod in da je torej obsezala zapadni del denašnje Kranjske ter bližnji kos Forojulskega. Zeuss piše (o. c. pag. 620), da so Langobardi imenovali „Karniolo“, kakor se zdi, oni del stare Karnije na iztočni strani julijskih Alp, katerega so bili Slovenci posedli. Linhart pa je mnenja (o. c. II. pag. 154), da Pavel Dijakon razumeva pod „Karniolo” najpoprej ono dež' lo, ki leži tik Furlanije, in katera je Langob.irdom plačevala davek.
Kaj pi pomenja prav za prav ime „Karniola“? Po jezikoslovnih pravilih ta beseda ne more ničesa druzega pomeniti, nego „malo Karnijo11. Mala Karnija mora torej ležati v obsegu stare Karnije, mora biti majhen del te Karnije. Ne sme se pa misliti
*) Forbiger, „Handbucli der alton Gcographie III. pag. 682.“
**) S p r n n e r, „Antlas antiquus", karta VIII. in XI, ter M o m m s e n „Corptis Inscriplionuin Liatiuarurn" toni. III. pars II. karta št. IV.
(kakor to Mildosich trdi, *) da sedanje ime Kranjsko izvira od „Karnia, Karniola.“ Krajine nahajamo povsem slovanskem svetu in tudi denašnje Gorenjsko se je s početka tako imenovalo, ali pa z okrajšano moško obliko „ Kraj n, Kranj “ Pivčani in Tolminci rabijo še zdaj to krajšo obliko in pravijo „grem v Kranj", t. j. „na Kranjsko". To potrjujejo tudi najstarejše listine, ki nam izrecno zatrjujejo, da se je „Carniola“ v do m a če m j e z i k u („vulgo, volgari, vocabalo"), torej s 1 o v o n s ki imenovala „Croina marcha11, ali „Chreine“ (Šumi, Drkunden- und llegestenbucli I.
pag. 11, 12).
„Karniola“ torej ni slovensko, nego učeno ime. Linhart ima prav, ko trdi (o. c. 11. pag. 155, 156), da so začeli v X. stoletji Kranjsko zaradi tega „Karniolo“ imenovati, ker so našli neko glasovno podobnost med to besedo in med domačimi „Krajina, Krajn, Kranj11, in ker jim takrat prvotni obseg stare Karnije (torej tudi „Karniolett) ni bil več znan. Kakor smo videli že glede imena Carantania = Carnuntum, bila je takrat med učenjaki neka manija narodna imena latiniti in primerjati jih starokla-siškim. Tako se je tudi ime „Karniola“ preneslo počasi na Kranjsko, oziraje se na Pavlovo pripovedanje o Ratchisovem upadu.
Pavlu Dijakonu pa „Karniola“ ni ničnsa druzega pomenjalo, ko deželo Slovencev sploh („Sclavornm patria“), ki se je razprostirala na iztočni strani Furlanije in na jugu Karantanije 'S tem pa še ni hotel reči, daje Ratchis prodrl tudi na denašnj e Kranjsko. Znano je, da se Tolminci še vedao imenujejo „Kranjce11 in svoj jezik „kranjski“, česar ne nahajamo ni pri Notranjcih, m pri Dolenjcih. Mogoče je torej, da se mora Pavlova „KarnioIo“ omejiti na gorenje Posočje in gorenje Posavje. Saj tudi E i n-liart („Vita Hludovici imperatoris“) piše 1. 820.: „Carniolenses, qui circa Savum fluvium habitant et Forojulensibus pene c o n-t i g u i sunt."
Ako je to tolmačenje pravo, potem je najdena tudi pot, po kateri je Ratchis na Slovence planil, namreč po starodavni cesti ob Nediži in gorenji Soči čez Predel. Hitro onostran Predela pa je ležala nZellia“, ki je poprej Forojulcem plačevala davek. Ratchis je hotel torej oni pot skozi „Karniolo“ in čez Predel, a ne čez Pontebo na „Zellijo“ udariti. Ali zdi se, da je bil že v „Karnioli“ (na Tolminskem ali Bolškem) potolčen in v Italijo nazaj potisnen, torej ni mogel do nZellije11 priti in je zopet prisiliti k plačevanju davka.
Vesti o Ratchisovem napadu Slovencev v „Karniolia so zadnje, katere je napisal Pavel Dijakon o našem narodu. Le v zadnji vrsti svoje langobardske zgodovine (1. VI. cap. 58) omenja še, govoreč o kralji Luitprandu (|744), da si je ta vedno priza-
*) „B’remdw6rter in slav. Spraehen“, Denkschriftcn der Wioneraka-demio Bd. XV. sub v. „Kranj“.
deval ohraniti mir s Franki in z A v ari. Kakor vemo, moramo si pod tem imenom tudi Slovence misliti, in zato posnemamo iz teh besedij, da je hrepenel v mira živeti tudi s Slovenci, ka torej ni trpel, da bi bili forojulski vojvode dražili Slovence. Tukaj zopet vidimo, da Langobardi „ zunaj Italije“ niso ničesar iskali!
XII.
Razven dogodkov, ki se tičejo zunanje usode slovenskega naroda, more se iz Pavla Dijakona tudi kaj malega posneti o njih notranjem življenji in kulturnem stanji VII. in VIII. veka. Res, da so to le male drobtinice in le megleni žarki, ki se nam od časa do časa prikazujejo, ali tudi za te malenkosti moramo biti hvaležni Pavlu, ker bi brez njega tega m ne zvedeli iz naše preteklosti. Poberimo torej tudi te drobtinice, da se ne poizgubijo!
Znano je, da so bili Slovenci, ko so se naselili v svojo de-našnjo domovino, še p a g a n i. To nam potrjuje tudi Pavel Dijakon o priliki, ko poroča, kako je bil kraljevič Pectarit v deželo Scythov pobegnil (P. D. V. 2). Da ta dežela ni bila druga, nego denašnja ogerska nižina, pripoveduje Pavel hitro po tem, kjer razlaga, da je Pectarit živel na dvoru avarskega kakana. Ko se je povrnil v Italijo, hvalil se je, da je tudi med „pagani“ ohranil krščansko svoje mišljenje. Vsakdo bode pritrdil, da pod temi pagani moramo razumevati Avare, kakor tudi Slovence. — Ravno tako so bili tudi oni Slovenci, ki so 1. 663. Furlanijo napadli, najbrže še pagani, ker so se norčevali iz patrijarha in njegovih „ popov*. Drugače bi se bili bolj spoštljivo izražali o duhovščini vere svoje.
Še celd med Langobardi so se nahajali v VII. in celo na početku VIII. stoletja še pagani, toliko bolj torej med Slovenci. Kralj Luitprand je moral še 1. 727. ostro prepovedati „moliti pod drevesom, katero kmetje „sveto drevo “ imenujejo, ali pa pri „studencih “.*) Znano je, da so Slovenci v Koboridu na Goriškem, torej ne daleč od Furlanske meje, molili še 1. 1331. „neko drevo in studenec pod njim.1' Ta kriva vera je bila torej razširjena ne sam6 med Langobardi, nego tudi med Slovenci. Omenjenega leta se je pridigovala celo križarska vojska proti Koboridcem. Šiloma so jim posekali drevo in zamašili sveti studenec.
Slovenski jezik je bil že takrat tudi po Furlaniji razširjen. Pripoved o Pavlovem dedu Lopichisu in njegovi čudni rešitvi iz avarske sužnosti, uriva nam misel, da je moral on tudi slovenski znati, ker se je razumel s Slovenko v Pannoniji. Saj drugače si ne moremo misliti, da bi ji bil mogel Lopichis razložiti, od kod je in kam želi. Tudi Slovenka mu ni sama s
*) Abel-Jacobi, „Paulus Diakonus und die iibrigen Geschichtschreiber, pag. 248.“
prstom pokazala, kam naj gre, nego opisati mu je morala vsaj nekoliko pot, katere se mu je držati. Ako bi Lopichis ne bil znal slovenski, ne bil bi je razumel, ker da je ona, »Slovenka, morebiti znala langobardski, tega vendar ne bode nihče trdil.
Neovržljiv dokaz, da so na čedadskem dvoru slovenski razumeli, podaje nam Pavel v 44. poglavju IV. knjige. Tu zvedamo, da je Roduald, tretji sin onega Gisulfa, ki je bil 1. CIO. od Avarov poginil, govoril slovenski. Ta Raduald in njegov najmlajši brat G r i m u a 1 d sta bila pobegnila iz Furlanije v Benevent, ker je bil langobardski kralj forojulsko vojvodstvo izročil njih strijcu Grasulfu, mesto njima (P. D. IV. 39). Kmalu potem pridejo dalmatinski Slaveni z mnogimi ladjami na obalo apuljsko in jo oplenijo (1. 642). Tedanji beneventski vojvoda Ajo se vzdigne na nje, ali Slaveni poubijejo njega in njegovo vojsko. Ko je to Raduald začul, prihitel je k Slavenom in „nago-voril jih v njih lastnem jeziku." Slaveni so postali zaupljivejši, niso več tako strogo opravljali bojne službe. Tedaj jih napade Raduald, potolče in prisili, da so morali zapustiti apuljsko obalo (P. I). IV. 44).
Jasno je, da Raduald se ni naučil slovenski govoriti še le v dolenji Italiji, ker je premalo časa tam doli bival, nego znati je moral to že od doma, že iz Furlanije. Da je s Hrvati (ali Srbi) v koroško-slovenskem narečji govoril in da so ga ti vendarle razumeli, temu se ne smemo nikakor čuditi. Saj sta si še dandanes naš in hrvaški jezik tako podobna, da se Slovenec s Hrvatom brez težave razume; koliko bližji sta si bili ti narečji še le v v VII. stoletji!
Znano je še iz poznejših časov, kako zelo je bil razširjen slovenski jezik po Furlaniji. Ohranil se nam je spomin, da je bil še 1. 1475. slovenski jezik „domač jezik“ nižjega ljudstva v Vidmu, torej v stolnem mestu Furlanije, a plemstvo da je govorilo nemški.*) Toisto nam potrjuje furlanski zgodovinar Nicoletti (f 1596), pišoč, da so za akvilejskih patrijarhov po furlanskih vaseh več slovenski govorili, nego furlanski, ker ta jezik je bil takrat „še neomikan in zlodoneč".
Da je bil slovenski jezik že ob času Langobardov tako zelo spoštovan, prihaja od todi, ker so bili Slovenci važen in mogočen faktor v tedanji zgodovini. Ta važnost in mogočnost vidi se najbolje iz Pavlove zgodovine. Kako bi se bili Slovenci drugače predrzniti mogli napadati tako bojevite, v orožji izurjene sosede, ki so zapovedavali vsi gorenji in srednji Italiji ? Langobardi sami so se bolj bali Slovencev, nego Frankov, katerim tudi ni bilo posebno težko napadati Italije.
Pa ne samo bali so se Langobardi slovenske moči, nego znali so jo tudi ceniti in spoštovati. Najboljši dokaz temu
*) Kandlerjev list „L’ Istria", 13, novembra 1847.
je, da so Langobardi sami tolikrat pri Slovencih iskali pribežališča in pomoči. Že omenjeni langobardski kraljevič Pectarit je bil pobegnil v Scytliijo k avarskemu kakanu (P. D, IV. 51 ; V. 2). Tu sicer še ne moremo trditi, da je ta langobardski velikaš pri Slovencih pomoči iskal; pač pa nam je to izrecno znano o furlanskem vojvodi Arnefritu, o katerem Pavel pripoveduje (V. 22), da je pri Korošcih zaslombe iskal, in da je hotel ž njih pomočjo svoje dedno vojvodstvo zagotoviti si. Ravno tako vemo o vojvodi Pemmonu, da je nameraval k Slovencem pobegniti in se ž njih pomočjo protiviti kralju Liutprandu (P. D. VI. 51). Vsakdo vč, da so, pri nejakem in nevplivnem sosedu ne more najti pomoči in zato se nikdo ne obrača do njega. Langobardski mogotci so torej sami neposredno priznali, koliko moč so imeli tedanji Slovenci.
Ne samo, da Pavel Dijakon ne govori nikoli z zaničevanjem o Slovencih, nego predstavlja jih nam zmerom kot jednakoredni in istoveljavni član v družbi narodov, kakor vsa ostala ljudstva. Zdi se, da je Pavel dobro vedel, kako daleč je bilo že ob njegovem času razgranjeno slovansko pleme. Iz njegovega pripove-danja se more posneti, da so mu bili poleg Slovencev najbolj znani Bolgari. Ob Pavlovem času so bili Bolgari res jedna najmogočnejših slovanskih panog in zato je lahko mogoče, da je Pavel Dijakon ta narod v svojo zgodovino nekoliko prezgodaj uvedel in da mu nekaterekrati služi ime „Bolgar“ mesto Slovenec, še predno so se bolgarski Slovenci s tem mongolskim imenom nazivali (t. j. pred 1. 678). Kakor smo gori videli, prišli so bili Langobardi (po Pavlovem pričanji) na svojem potovanji k jugoiztoku celo v deželo „Bolgarov“, ali gotovo ne v denašnjo Bolgarijo na južni strani Dunava.
V tistem času, ko je Pavel Dijakon pisal in živel, razširili so bili Bolgari svojo oblast tudi na severno stran Dunava, čez Valnhijo, Erdeljsko in južno Ogersko. Pavel sam piše (VI. 47), „da ima bolgarsko ljudstvo na severni strani Dunava svoje sedeže." To se je pa zgodilo še le potem, ko je bila oslabela avarska moč med Dunavo n in Tiso, nikakor pa ne takrat, ko so Langobardi proti jugoiztoku prodirali. Pavlu so bde torej pred očmi etnografske razmere njegovega časa in zato je „anticipiral“ Bolgare v ogrski nižini. Odpustiti pa mu moramo to zgodovinsko pomoto, ker so Bolgari v resnici najbližnji sorodniki Slovencev in ker sta oba ta dva naroda ob Pavlovem času še jeden in isti jezik govorila, tako, da ni bilo lahko ločiti obeh.
Ako torej Pavel-Dijakon v 29. poglavji V. knjige pripoveda, da je bolgarski vojvoda Al z e ko zapustil svoj narod (ne ve se, iz katerega uzroka) in privedel vse svoje pleme z mirnim namenom v Italijo, da bi si izprosil od langobardskega kralja novih zemljišč, ne smemo misliti, da je ta Alzeko prišel iz denašnje
Bolgarije, nego iz ogrske nižine na severni strani Donava. Po tem takem Alzeko prav za prav ni bil Bolgar, nego Slovenec. Kralj Grimuald ga je poslal k svojemu sinu v Benevent in ta mu je odločil obširna zemljišča, ki so bila takrat prazna in pusta, t. j. okoli Sepiana, Boviana in Isernijo, v severnem delu vojvodine beneventske, med gorami Monte Meta in Monte Matese. Še ob Pavlovem času so govorili ti „ Bolgari® svoj jezik, čeravno so se bili že latinski naučili.
To poročilo o vojvodi Alzeku in njegovih „Bolgarih“ je zelo važno, ker nam priča, da so se Slovenci tudi po mirni poti in brez bojnega hrupa selili v Italijo. V poprejšnjih odstavkih smo videli, da Slovenci niso m igli z orožjem v roci v Italijo prodreti, ker so jim to branili močnejši in bojevitejši Langobardi. Kar pa niso mogli prisil.ti, to so zlepa dosegli. Kakor na Goriško, tako so so tudi v Furlanijo Slovenci mirno naselili. Zato ne spominja nihče njih prihola in nihče se ne pritožuje o njih okrutnosti, kakor nam je to n. pr. znano o Dalmaciji. Da bi bili Slovenci po Goriškem in Furlaniji razsajali in divjali, gotovo bi nam bile akvilejske listine o tem kak spomin zapustile, kakor nam govorijo n. pr. o prihodu Gothov in Langobardov.
Kar se Furlanije posebe tiče, izkušali so se Slovenci od dveh stranij v njo naseliti: po Nediži proti Čedadu in po „ogrski cesti® mimo Palmenove in proti Taljamentu. Od zgoraj doli, torej po prvi cesti, so Slovenci bolj pritiskali, nego od iztoka proti zapadu, ker so ob ti cesti že pred furlansko mejo dobra zemljišča našli. Zato smo videli, da se je večina bitek med Slovenci in Langobardi dogodila v okolici čedadski, a le nekoliko tudi v nizki Furlaniji. Vemlar pa so Slovenci ravno tam doli bolj globoko v deželo prodrli, nego nad Čedadom, in to nam zopet priča, da so le z mirnim namenom in kot obdelovalci zemlje (ne kot slobodni posestniki) tjadoli prišli.
Te slovenske naselbine po Furlaniji so se poizgubile dandanes, razven onih nad Čedadom in v Reziji. Le še slovenska krajevna imena, katera nahajamo v velikem številu ob „ogrški c'sti“ ne samo s te strani, nego celo okraj Taljamenta, pričajo nam neizbrisljivo, kako daleč je sezal nekdaj slovenski živelj. Sedaj nam to sicer ne more nič koristiti. Ali vendar smemo lahko ponosni biti, da zgodovina za nas priča in in da lahko našim nasprotnikom rečemo: tudi mi smo časih kaj veljali!
„E t m e m i n i s s e j u v a t!“
Žiga Herberstein.
S posebnim ozirom na Slovanstvo spisal Josip Apih.
nj™ .
rihodnje leto 188G. poteče štiristo let, kar se je porodil pod lepim nebom vipavskim baron Žiga He r b ers t. e i n , dika državnikov in diplomatov avstrijskih v 16. veku. Dasi Nemec po rodu in mišljenji, zavzema jako znamenito mesto tudi v zgodovini Slovanstva že po sami tisti zaslugi, ki mu je pridobila naslov „druzega razkritelja Rusije". Zato nam veleva hvaležnost, da se i mi spominjamo tega moža, čegar spisi so stoletja in stoletja bili skoraj jedini viri, iz katerih je zajemal zapadni svet znanje ob iztočnem Slovanstvu; seznaniti se nam je pa tudi z vsebino 6nih spisov, ki nam opisujejo Rusijo za Herbersteina. Kako misli o njem denašnja kritična zgodovina Rusije, ki ima na razpolaganje mnogo več virov nego Herberstein, in ki se torej v marsičem ne ujema ž njim, to bode predmet druge razprave.
Gledč životopisa naj zadostujejo te-le črtice.
Žiga Herberstein se je porodil v Vipavi dnč 24. avgusta 1486. 1.; krasota Vipavske s podnebjem italijanskem mu ni prišla nikdar iz spomina, in kar je pripovedoval prijateljem o rojstvenem svojem kraji, oznanjeval je pesnik Agricola svetu v latinščini tako-le:
„Quis Vipacum et montes enumeraro queat:
Vina ubi campanis multo meliorque ficus Omne genus fructus nascitur atque olei.“
In vendar Vipava ni postala nikdar domovina Žigi; rodovine njegove dom je bil na gorenjem Štajerskem; ob štajerski Bistrici stoji grad Herberstein. Od tod se je ta rodovina zaplodila na Kranjsko in v Istro in stopila v sorodstvo z znamenitimi rodbinami domovine naše, n. pr. z vitezi Jamskimi in Kaeijanarji. Imenitnost in imetje je prednikom Žigev rastlo na isti način, na kateri je svoji hiši slavo povzdignil i Žiga : za rano nahajamo viteze Herbersteinske v službi nadvojvod habsburških, katerim so bili najbolj verni in udani sluge. Tem potem je postal Andrej Herberstein (f 1442.), ded Žigi, glavar postojinski in kraški
in gospodar gradu Lupoglava v Istri. Sin Lenart je podedoval očetovo dostojanstvo in dobil v fevd graščino Vipavsko. Lenartova žena Barbara, hči Nikolaja Jamskega, porodila je soprogu mnogo čvrstih sinov in hčera; izmed sinov se pa ni proslavil ni-jeden tako kakor Žiga.
A otrok ni obetal ničesa dobrega; bil je šibak in vedno bolehen. Pobožna mati ga zastonj zaljubi Materi božji in ga pošlje že dečka na božjo pot v Loreto na Laškem. Vera je pomagala; Žiga je postal zdrav in krepak in je prekosil vse brate. To je bilo prvo potovanje Žigovo. Kmalu je bilo treba iti v šolo; prvi pouk je dobival v Vipavi; pa že osemletni dečko zapusti svoj rojstveni kraj, ker ga pošlje oče v koroško Krško. Ondu mu je bil strijc Viljem Welzer stolni prošt; temu izurjene mu vzgojevatelju plemenitaških dečkov izročč roditelji tudi našega Žigo. Šolal se je tam dve leti po načelih, tedaj veljavnih glede vzgoje bodočih vitezov in dvorjanov ; poleg izurjevanja telesnih močij se je bilo treba učiti udvorljivosti in kolikor treba ubiti si v glavo vede in znanja.
Vsled kuge se Žiga vrne domov 1. 1496. in ostane pri roditeljih jedno leto ; že 1497. I. pa ga pelje brat Jurij na Dunaj. Na I)unaji so cvetele šole humanistov; tukaj si je tudi Žiga prisvojil pravo omiko; marljivo se učeč si je pridobil bogato znanje. Za mladostno kratkočasenje svojih vrstnikov ni maral že takrat ne. kakor se mu je zdela vse življenje dolžnost resnega moža, da ne gubi svojih močij in svojega časa za praznje marnje in veselice, temveč da neumorno deluje. Vrstniki, plemeniti mladiči, pikali so ga cesto, kajti po tedanjih nazorih učenje ni kaj pristojalo plemenitašu; to naj se prepušča, rekli so, sinovom kmetskih ali meščanskih roditeljev. Krepkih načel in resne volje Žige Herbersteina tako prezirljivo vedenje ni premotilo, in ko so ga 1502. 1. pitali z „doktorjem“, dasi je bil postal še le „bacca-laureus“, odrezal se jim je moški, da je za toliko boljši od njih za kolikor jih preseza v znanji.
Poleg marljivih študij se je pa vadil v orožji in je osemnajstletni mladenič dovršil nauke svoje zdrav na telesi, a čil tudi na duhu, prav popolnoma humanistiško izobražen viteški mladenič, obžaluj^ samo, da se ne more izobraževati še dalje. Že 150G. 1. se je udeležil vojske proti Ogrom; od 1506. do 1508. 1. pa živi na dvoru cesarja Maksimilijana, kar je bilo velevažno za njega bodočnost. Spremljuje cesarja vedno potujočega, upoznaval je dežele in ljudi, dovršil je pa tudi svojo dvorjansko oliko in si pridobil kmalu vrlega cesarja srce, ki je znal ceniti duhovitega mladega viteza. Vtopil se je tedaj ves v dvorske, dinastične interese, s katerimi je identične zinatral svoje osebne koristi. Bivaje na dvoru, ki je bil središče politike vse Evrope, pripravljal se je Žiga tudi za tisti poklic, kateremu se je pozneje udal popolnoma, namreč za večno potujočega diplomata. Pa ko se je Maksimilijan
spustil v vojsko z Benečani (1508.1.), udeležil seje tudi naš Žiga nje in se v Istri in Furlaniji skazal spretnega poveljnika. Za te zasluge ga je cesar ollikoval 1. 1 r>14. z vitestvom in ga imenoval za dvornega komisarja. Odslej je ostal v državni službi do smrti.
Posloval je Herberstein deloma pri upravnih uradih notranjeavstrijskih dežel, imenoma finančnih, najrajši pa so mu nalagali diplomatična poslanstva in uprav na tem polji je iskati njegovih največjih zaslug Utrudil bi čitatelje, ako bi jim posamezno našteval, kdaj in kam je Žiga skozi sedemintrideset let skoraj sleherno leto potoval, marsikatero leto tudi po dvakrat. Popotoval je, dokler so mu to dopuščale telesne moči; stoprav sedeminšestdeset let star je prosil in dobil mir; a služboval je cesarju še dalje. Prehodil je pa skoraj vso Nemško, Danjsko, Poljsko, Rtuko, Španjsko, Ogrsko in Sedmograško. Vsega vkup štejem) petdeset potovanj. Zadnji posel te vrste je bilo potovanje k državnemu zboru poljskemu v Piotrkovo I. 1552., od katerega seje vrnil 1553 1.
Naravno je, da se tako vnetega in vernega moža odlikovali vladarji: Ferdinand I. mu je podelil 1. 1531. naslov svobodnega gospoda; pa, tudi imetje so mu pomnožili izdatno. Naj ti črtici dostavimo samo še to, da se je bil Žiga sicer oženil, a da ni zapustil otrok, ko ga je leta 1566. pobrala smrt. Cesar Maksimilijan II. je pokojnika odlikoval s tem, da ga je velel pokopati v cerkvi Mihaelcev na Dunaji in da mu je dal napisati lepo na-grobnico, ki izražuje najglobokejšo hvaležnost cesarjevo za ne-številne zasluge Žigove.
II.
Dasi na Kranjskem porojen, vendar se Herberstein nikdar ni čutil Kranjca; sam sebe je vedno in izrecno zmatral za Štajerca. Rodovina njegova se nikdar ni ukoreninila na Kranjskem in je celo kmalu zamenila oddaljena svoja posestva na slovanski zemlji z graščinami na Štajerskem in Nižje-Avstrijskem. Žiga sam je hodil s Štajerci vred v boje proti Benečanom in Ogrom in samo jedenkrat se bojeval proti Turkom pod poveljm.štvom sorodnega mu Janeza Kacijanarja (1532 leta) Posvetovanj kranjskih stanov se ni udeleževal, nego bil je odbornik in govornik štajerskih stanov pri mnogih prilikah. Na Kranjskem je prebil samo otročja in pa tista ltta, ho se je bojeval proti Bmečanom. To se nam zdi treba poudariti, ker iz tega vidimo, kako temeljito se je bil naučil slovenščine, da je ni pozabil, dasi je preživel največji del življenja svojega v Nemcih.
Seveda je bil Žiga plemenitaš od nog do glave, ponosen na slavo svoje rodbine in marljivo delaven za povzdigo veljave njene. In vendar ni bil njega ponos ona tipična plemenitaška ošabnost, ki jo nahajamo pri vrstnikih njegovih. Žiga se rad baha, da so
bili njega predniki kmetje in tako ubogi, da je sedmero bratov imelo samo jedne hlače in da se je devetero hčera omožilo z jednim plaščem, in sam pravi: „Ako bi bil delal s plugom moj oče ali jaz sam, ne bi zamolčal tega. Rajši bi bil prvi plemenitaš, nego, da ne bi bil podoben roditeljem svojim.“ Za oholo ničevo življenje vrstnikov svojih sploh ni maral; žal mu je bilo za sleherno uro, ako mu je pretekla brez koristnega dela. Za lažnjivo hvalo in slavo se ni trgal; dasi je rad povedal svoje zasluge, vendar je zavračal one, ki so mu prilastovali preveč zaslug. Za zasluženo slavo ni bil neobčutljiv; nasprotno; kar je dovršil v svojem dolgem življenji, posebno pa kar si je nabral zaslug na diplomatičnem polji in kot potovalec, to vse je zabeležil vestno in celo v raznih spisih. Iz teli spisov se nam kaže neko samoljubje, ki pa ne more škodovati Žigi nikdar. Kar je pisal, pisal je večinoma v poznih letih, kakor je to navada mnogih slavnih državnikov; spisi so bili njemu samemu sredstvo, da je ponovil ž njimi v duhu delavno življenje svoje, a služiti so imi li tudi sorodnikom in vsem domoljubom v vzgled, kako je treba živeti in delati. Kdo bo zameril starcu, da svoje življenje stavi za uzor potomcem? Saj mu moramo priznati za to popolno opravičenje.
Z neumorno delavnostjo je pri Žigi spojena verna udanost vladarju ; v tem je zvest tradicijam svojega stanu in dobe svoje. Fevdalstvo je plemstvo nekako odločilo od narodne večine, povzdignilo je nad neplemenito maso in plemstvo z mnogovrstnimi vezmi združilo z najvišjim gospodom. Tako so ravnali predniki Žigovi, tako so službovali vladarjem in pospeševali narastaj rodovine. Žiga je pa še prekosil druge može plemenitega stanu gledč vernosti in udanosti; radi tega so ga psovali „knežjega hlapca“. To ga je sila žalilo, ker so mu podtikali s to psovko poleg hlapčevske zavisnosti tudi hlapčevski značaj, kar pa Herberstein nikdar ni bil. Veren vladarju, zagovarjal je na drugi strani tudi pravice in svoboščine stanov, ne da bi pri tem postopal tako odločno, vladi sovražno, kakor tisti, ki so se zmatrali za čuvaje stanovskih pravic. Žigo znači n. pr. naslednji prigodek. Ko je po smrti Maksa I. šel z odborniki dednih dežel na Španjsko, da bi Se poklonil novima vladarjema, vnukoma Maksovima Karolu V. in Ferdinandu, sila ga je jezilo, da je nove gospode ogovoril Dr. Mert, mož učen sicer, a brez vedenja in olike dvorjanske, ki ni nikakor govoril v zmislu pleinenitaških udov deputacije in je najmenj nadvojvodoma ustregel s strogim poudarjanjem stanovskega stališča. Dobili so torej tudi jako nemilostiv odgovor, češ da cesar ničesa ne ve o naših svoboščinah in da se morajo stanovi pokloniti poverjenikom, katere bode on poslal v avstrijske dežele. Iz besedij Herbersteinovih govori še tista poparjenost, ki ga je naudajala vsled tega odgovora; a — bridke, pikre tožbe ne čujemo iz njega ust.
Žiga je bil prepričan, da je knez zvestemu slugi dolžan primerno plačilo; saj se ne služi samo za denar, za gotovo plačo, temveč za dosego vstrajnih dokazov gospodove milosti, prislužene z resnim delovanjem. V tem zmislu je prosil sam za povzdigo v stan svobodnih gospodov, sklicuje se na običaj pa še bolj na svoje zasluge. V svesti si svojih poštenih naporov, bil je jako občutljiv za vsako kritiko, ki ni bila povse opravičena in pravična.
Njemu so bile dobro znane razmere zapadne Evrope in Rusije in kadar je primerjal oboje, gotovo ni mogel dati prednosti zadnjim. Kakor mu ni bilo všeč, da so morali cesarski poslanci v Švici obedovati pri županu poleg biričev, navadnih žensk in drugih ljudij preprostega stanu, ki so pri mizi brezozirno zabavljali cesarju in s tem hoteli dokazati, da se nečejo klanjati niti pred najstarejšimi prestoli, tako mu na drugi strani na Ruskem tudi ni dopadla neomejena oblast carjeva; položaj ruskega naroda se mu je videl sila beden, narod pa je razven tega po njega mislih zdihoval v trdi sužnosti. Razlog temu mnenju nam pa podaja sam, rekoč, da na Ruskem pred carjem boljar ne velja prav nič več od preprostega mužika: od carja so zavisni vsi v jednaki meri, pred njim so vsi robovi brez pravic. Seveda, ruskemu plemiču se ni bilo posrečilo, doseči takih svoboščin, kakor so jih uživali nemški aristokrati, od katerih volje je bil zavisen cesar sam. Da se pa ruskemu kmetu ni godilo nič slabše od kmeta na za-padu, za to niti sicer jako razumni Žiga ni imel pojma. Gotovo ne v zmislu našega časa, pa čisto v zmislu one dobe in gotovo tudi v zmislu Herbersteina je pesnik Agricola slavil njega in brata Jurija zarad zaslug v bojih proti kmetskim upornikom sosebno slovenskega Štajerja; po ti zmagi je
. . . Carniolis pax est et candida tjuondam libortas data, quas jus [quod Stara prauda vocabant] antiquum propter, vulgos violare parebat vaesanum nulla ductum ratione,1' ali kakor dalje pravi pesnik o Cirknici
„. . . . qua stulta Georgius olim istius ingentis populi compresserat arma et libertatem patriae victricibus alis restituit." .
Dasi se je Žiga v marsičem oprostil predsodkov stanovskih, bil je vendar v celoti sin stanu svojega in svojega časa; to je tista koža, iz katere se vsaj deloma morejo izluščiti sam6 genijalni možje.
Herberstein pa ni bil zagovornik samo sebi, nego tudi drugim, ako so jih obrekovali. Takim možem je priskočil na pomoč in njih čisto ime branil z iskreno gorečnostjo, ki je izvirala iz prepričanja, da zagovarja pravično reč. Najprej je hotel obraniti rodbinski grb vsakega madeža in je vedno trdil, da Janez Kaci-janar ni bil izdajica; tudi, ko so ga zato bili umoril Zrinjski, češ,
da je s Turki v zvezi, ni ga mogla premotiti sumnja. Kdor dandanes hoče rešiti pravdo o Kacijanarji, mora priznati Herbersteinovim izjavam veliko važnost. Blagega človeka se pa Herberstein kaže tudi v tem, da je ohranil odkritosrčno hvaležnost vsem, ki so mu bili poleg roditeljev dobrotniki in učitelji za mladih let. Svojili učiteljev se rad spominja, dostavljaje, da je vestno zvrseval opomin nekega učitelja, naj ne neha nikdar gojiti znanosti in naj sleherni dan vsaj jedno uro odloči čitanju poučnih knjig.
Ker je ta odlični mož živel v dobi verskih bojev, ki so slehernega človeka prisili, da se je odločil za katoličanstvo ali pa za protestantizem, more nas zanimati tudi versko stališče Žigovo; saj je bil ud tistega plemstva, ki je deloma iz prepričanja, deloma pa iz sebičnosti postalo tudi v naši domovini prvi, dasi kmalu porušeni steber novotarije. V tem oziru imamo neko poročilo s Poljske, v katerem laški škof Janez Franc iz Skare pravi [1526.], da je bil Poljakom Herberstein malo všeč, „per esser tenuto homo Lutherano". Dokazov za to trditev pa ni nikjer; mogoče, da je katoliškim Poljakom bil v verskem oziru sumnjiv že sleherni Nemec, kakor je v_ mnogih krogih beseda Nemec dobila isti pomen kakor Lutrovec. Žiga je ostal katoličan, ki pa ni bil slep za marsikatere napake, ki so dajale nasprotnikom povod opisovati cerkveno disciplino katoliško kot vso propadlo. Kadar je Žiga pisal o takih rečeh, prišel je v neko jezo; tako n. pr. ostro šiba lahko-živnost, zapravljivost in mlačnost ogrskih škofov, ki so bili ravno tako slabi domoljubi, kakor so bili slabi stebri cerkvi svoji in niso svojega naroda ubranili niti turške vlade niti Lutrove vere. Osebno znan je bil sicer z Lutrom in Ulrihom Huttenom; pa bil je k večjemu vnet za take reforme v cerkvi, katere sta nameravala cesar Karol V. in kralj Ferdinand 1. Tudi to pa moremo samo citati „med vrsticami11 nekega pisma, ki ga je poslal z Nemškega; v tem listu pravi, da so [1534.] Lutrovci pripravljeni združiti se s cerkvijo, ako se jim dovoli sv. obhajilo ,,sub utraque“, ako se izpremeni maša in izpusta članki o vicah, ob odpustkih itd. Bil je sicer za svojo dobo precej racijonalistiškega mnenja, pa vkljub temu resnično pobožen. Ko so 1. 1509. v Istri blizu Labinja sovražni stanovalci ubežali v cerkev in so hrvaški vojaki Herbersteinovi zahtevali dovoljenja, da prodero v cerkev in se polasti ljudij in blaga, in Žiga jim ni dopustil tega, rekoč: ,,Božje hiše se ne sme nikdo dotakniti. Bog mi je“, dostavlja sam, „to pozneje povrnil. Njemu bodi čast in hvala!“
Da je moral biti Žiga odlično spreten diplomat, moramo sklepati že iz dolge vrste težavnih in sila važnih poslovanj, katera so mu poverili trije vladarji. Vsestransko izobražen diplomat je bil vešč mnogih jezikov, hladnokrven, vstrajen, neustrašljiv, mirno opazujoč in čim dalje je posloval, tem več izkušenj je imel, tem temeljiteje je poznal domače razmere in položaj inostranskih držav
22
v političnem, gospodarskem, vevškem in zgodovinskem oziru. Pred tujimi vladarji je govoril ognjevito in z umetniški izobraženo zgovornostjo. Hudovanje Vasiljevo ga ni premotilo, niti poljskega kralja Žige, čegar mati je bila zelo huda nanj; kralju danskemu je pa tudi kar naravnost v obraz povedal, da je njega ravnanje „nerodno, nepošteno in nečastno11. Da bi ne zabredel v zadrego, zahteval je vselej jasnih in določnih instrukcij. ,,Nimam navade svoje besede utajevati in popravljati11, piše nekje Ferdinandu.
V tem odličnem diplomatu je pa tičal tudi izvrstno nadarjen potovalec; v tem oziru se je še bolj poslavil nego kot državnik in prištevati ga moramo najimenitnejšim potovalcem vseh časov. V krepkem telesi je bivala pogumna duša; kar se je zdelo drugim prenevarno in pretežavno, to je podjel Žiga. Drugim se je zdela Moskva ravno taka ,,jama levova", kakor stan sultanov, in kdor se je mogel, potuhnil se je in ni šel tja; Herberstein pa se ni prav nič branil tako težavnega posla. Kamor pa je prišel, vestno je opazoval prirodina svojstva dežel, kakor tudi ljudi) in njih položaj. Podnebje, rastline, živalstvo, kovine, vera, jezik, šege, navade, zgodovina, vlada, trgovina, obrt, nastroj hiš itd. — vse ga zanima, vse, kar zapazuje, vestno zabeležuje kakor tudi izvor in tok rek, njih ribe itd. Ako osebno ne pride v kateri oddaljeni kraj, izprašuje trgovce, vojake, ujetnike in druge ljudi, ki poznajo 6ne kraje. Niti pravljic o čudnih stvareh tam gori v severni Evropi in Aziji ne pozabi zabeležiti; ali veruje, da so tam gori bitja, ki nimajo glave, nego imajo obličje na prsih, tega nam ne pripoveduje in ne smemo trditi tudi mi; zakaj pa te pravljice omenja, sam pripoveduje, namreč, da bi napotil druge potovalce, da pridejo na sled ti skrivnosti.
Uprav ta stran delovanja Herbersteinovega, to opazovanje bitja in života daljnih dežel, je najvažnejša, akoravno si je mož zaslužil častno mesto v povestnici tudi po sodelovanji na polji politike. Razkril je strmečemu svetu skrivnosti vsliodne Evrope in s to zaslugo se postavil v prvo vrsto potnikov 16. veka, v kojem se je človeštvu odprlo toliko neizmerno velikih, do tedaj še nepoznatih dežel.
Herbersteinu	je	Schlozer nadel	naslov	,,druzega	razkritelja
Rusije11 in to mu	je	zagotovilo neminljiv spomin pri	vsem Slo-
vanstvu. Prvi zapadnik Ziga sicer ni bil, ki je prehodil iztočno Evropo in pisal o nji; že pred njim so prišli tja zapadni diplomati, duhovniki, trgovci, turisti in taki ljudje, ki so tam iskali sreče svoje. Tudi ruski poslanci so bili že poprej pohoddi zapadno Evropo. Njih pripovedovanja in izvestja zapadnikov so bili viri, iz katerih se je zajemalo znanje Rusije, in predno se je Herberstein	podal na dolgo	pot v Rusijo,	proučil	je vse te	spise, po-
čenši	od Strabona	in	Ptolomeja, in	seznanil	se je tudi z zgodo-
vino rusko, kolikor mu je bilo mogoče. Med popisovanjem tuje,
sosebno ruske zemlje po izobraženem, trezno mislečem in povsodi praktično stran poudarjajočem Herbersteinu in med pripovedovanjem skoraj vseh drugih potnikov in pisateljev je ista razlika, kakor jo še dandanes moreš opazovati med nagledi, ki so odloce-valni pri znanstveno omikanih popotovalcih katerihkoli dežel in narodov in pa med načinom katerega „commis-voyageur-a“. Zadnje vrste ljudje vidijo samo vnanjo stran, najrajši pa izrastke, gobe na telesi narodovem; iskati jedra, „duše“ narodove, do tega nimajo običajno niti potrebne izobraženosti, niti resne volje.
Herberstein šele je „razkril11 Rusijo v pravem in polnem pomenu besede; kajti on stoprav se je seznanil s prirodo ruske zemlje in z ruskim narodom in ni podal v svojih spisih samo „dis-jecta membra" , nego obširno in ob jednem podrobno podobo dežel in ljudij, katere so zapadniki poznali jedva po imeni. In kako dobro je s tem pogodil zahtevo dobe svoje, ki je hrepenela po polnem poznavanji zemlje, to so svodočile mnogoštevilne izdaje in prestave njegovih spisov, v prvi vrsti slavne knjige „Mosco-uia in „Co m m e n t ari i rerum m o s c o v i t i c a ru m“.
Kdor čita katero teli znamenitih knjig n. pr. prvo ki se je še Katarini II. zdela tako zanimiva, da jo je ukazala znova natisniti v czvirni obliki, spominja se najodličnejšega rimskega historika, Ta-kita. Tudi Tacit je podal svojemu narodu obširno sliko narodov, bi so nedolgo potem odlorili usodo rimske države, Germanov. Najbolj zanimiva je pa med Herbersteinom in Tacitom preko drugih razlik ta-le: Dasi se trudita oba, da bi se proti predmetom svojim ohranila na vse objektivni, vendar se je to Herbersteinu dokaj bolje posrečilo nego Tacitu, in to prav naravno. Herbersteinu je bila Rusija azijatska država, katere ni bilo treba jemati v poštev, ako je niso zapadni politiki sami uvrstili v kolo odločevalnih faktorjev evropske politike; sama po sebi te uloge Rusija ondaj ni iskala; niti vzajemnosti krščanske Evrope proti Turkom si ni bila v svesti. Zato se germanski Evropi ni bilo treba bati Rusije. Za Tacita pa je bila Rimljanom že precej jasna postala nevarnost, preteča jim od severnih sosedov, ki so že tako šiloma pritiskali proti mejam rimskim. Danes je dokazano, da je Tacit uprav vsled tega podal Rimljanom tako sliko čilih Germanov, da je bila pre-ugodna, ker je imela namen rojake vzdramiti iz mehkužnega' živ-jenja in sanjanja in napotiti do krepkega odpora proti nevarnim sosedom. Ta tendenca je rudeča nit „Germanije“ ; v „Mos<-oviji“ take ali druge tendence iščemo zaman.
Pa še nekoga se nehote spominjamo, čitajoči Herbersteinovo knjigo — Jurija Križaniča. V kakem stanu je našel Rusijo in Slovanstvo v obče sto let po Žigi Križanič, povedala nam bode druga razprava. Tukaj naj nam zadostuje kratka primera s Herbersteinovim stališčem, ki je stališče stroge objektivnosti, katero slavi pesnik :
„exposni lnstranda ocnlis, non jndicis aequi examen metuo, moveor nec bilo maligni, robore vera suo stant inconvulsa vigontque.a
Herberstein se kaže v obliki, v govoru spisov tistega, ki je bil v življenji in vedenji; kar pripoveduje, pripoveduje mirno, hladno, v tistem zmernem, gosposkem tonu, ki je prirojena ali priučena prednost pravil plemenitašev, dvorjanov in diplomatov; gledč vsebine pa mu gre samo za stvar, ki je zanimiva po svojem bistvu, ne pa po katerih koli osebnih, subjektivnih ozirih. V obče ne kaže Rusu niti antipatije niti simpatije; le redkokrat se kaže, kakor mimogrede, Nemca, ki stoječ na vrhunci omike, prezirljivo in zaničevalno gleda na Ruse „ barbare®; pa tega ne stori tako robato, da bi kedaj najmenj žalil narodni čut, sicer bi ne bilo njegovo delo v takih čislih pri istih Rusih. Objektiven, stvaren je pa tudi v verskem oziru; dasi je katoličan, seznanja nas na drobno z rusko vero in ruskimi obredi do zadnje pičice, pa brez verskega sovraštva ali zaničevanja — tudi tukaj je pravi svetan.
Ves drugačen je Križanič; tudi on je visoko izobražen mož, dovršeno humanistiški izšolan ; med olikanimi Italijani se je navzel navdušenja za vsestransko omiko in sovraži surovost in nespodobnost v vedenji in govorjenji. Ta svetska omika pa ni zamorila v njegovem srci narodne zavesti, temveč ga. je postavila na vzvišeno stališče, raz katerega je premeril presledek med dejanskim stanjem slovanskih rodov in tisto stopinjo omike, ki je bila njemu zaželjeni uzor. Iskrenega rodoljuba, ki je z jednako ljubeznijo objemal vse brate Slovane, užalilo je to hudo in čestokrat se huduje na usodo, ki je Slovane razcepila na toliko rodov, podjarmila tujcem, zasejala mednje verski razdor in hratsko sovraštvo in jih vrgla v temo, v kateri spi duh narodov. Zato pa tudi budi brate z ognjevitim navdušenjem na delo na tistem polji, na katerem si ustvarjajo narodje svobodo po živahnem delovanji na duševnem in mat.erijalnem pozorišči in tekmujoči z drugimi budč in urijo svoje sile. Kdo bi ga grajal, da ga to navdušenje spelje tu in tam na krivo pot. Pri vsem resnicoljubji in vsi resnobi je vedno subjektiven. Ostro šiba narodne napake Slovanov, ki jim so bile krive neizmerne toge; te napake pa slika in šiba zato s tako živimi barvami, da bi prepričal vse brate in jih poboljšal. Iz „Mo8covije“ govori učenjak, iz Križaničevih spisov pa rodoljub!
Kako lepo je mislil o narodih Herberstein, pripoveduje nain s temi besedami: ^Spoznal sem toliko narodov in prehodil toliko dežel, in moram po pravici reči, da sem povsodi našel vse tako, kakor je pri nas doma, dobro in slabo, in da torej ne morem grajati nobenega naroda; povsodi so mi skazovali dobroto, milost, ljubav in prijaznost, in zato objavljam vse po pravici, kakor sem izkusil, nadeje se, da ne bom dal nikomur povoda, ravnati drugače z menoj.“ Kdor tako govori, temu ni uklenen duh v tesne
spone narodnih predsodkov, nego samo mož, ki, ljubeč narod svoj, išče in upoznava tudi v inorodcih kreposti človeške.
Imenoma nas Slovence, ki smo najskromnejši narod slovanski, mora še dandanes naudajati ponos, ako se spominjamo Herbersteina; saj bi se on ne bil povzdignil nad posrednjo površino sočasnih poznavalcev Rusije, ako bi se ne bil tako temeljito seznanil za mladih let z milim jezikom našim. Naš zaničevani jezik si je tedaj pridobil lepo zaslugo za znanstveni napredek človeštva evropskega. V sivi starosti se je Žiga spominjal rad onih zlatih let, ko se je učil poleg svojega jezika tudi slovenščine; poslušajmo njega samega:	^Slovenščina mi je delala v
mladosti mnogo preglavice; moral som slišati mnogo priimkov kakor „Sclaf“, „Khadrotz“ i. dr. A nikdo me ni mogel odvrniti od učenja tega jezika, ki mi je pozneje toliko koristilo" [Rait-tung meines lebens, Font. rer. austr. I. 1. 70.] V „Commentarii rer. moscovit.“ pravi, da hoče popisovati Rusijo, ker je prijatelj iziskavanju in je zmožen slovenščine (liguae slavonicae) „ki mi je mnogo koristila pri tem in vsakem delu“. V isti knjigi spet veli, da mu je vrlo mnogo koristila slovenščina, „ki je ista z rusinskim in moskovskim jezikom (quae cum ruthenica et mos-covitica lingua eadem est)“. V predgovoru „Moscovije“ pa isto še jedenkret poudarja in kako vesel je bil, da se je bil naučil 'slovenščine, ki mu je bila dečku mnogo sitnosti nakopala, „wann vmb der sprach willen, von vnerfarnen vili bekhumerliche wort horen muessen . . . ., di mich aber von den sprachen nie ab-getzogen, sonder wo ich vrsach gefunden, dieselben zereden mich nit geschichen oder geschiimbt, \veil ich es einem andern fiir Ehr vnd vvolstand geacht.“ Te besede navajamo, ker mislimo, da ne veljajo samo za dobo Herbersteinovo, nego imajo dejansko pomenljivost še dandanes, dasi smo že v 19. veku.
Ko je bil v šotoru Solimanovem in mu je hotel poljubiti roko, ni se mogel pripogniti vsled hudih bolečin ; v ti zadregi pa ogovori po slovanski Rustam pašo in ga prosi, naj mu pomaga. Mož plemenitaš se take epizode spominja s tistim opravičenim ponosom, ki ga vzbuja zavest spretnosti svoje.
Herbersteinu je dobro znana razprostranst Slovanov; za slovenščino in za slovanske jezike' mu rabijo izrazi „slavo-nisch“, „windisch“ „slavonica lingua“ ; spako nsclavonisch“, ki je do naše dobe mnogim neslovanskim učenjakom navzlic sloveči „ temeljitosti “ zmedla čudno slovansko povestnico , naravnost zavrača kot napačno. Slovanske besede je rad razlagal in prekladal in je dognal že ondaj pomen besedi „kralj“, „cesar“ = car i. dr., akoravno se marsikdaj moti v etimologičnem oziru.
Pa tudi drugi omikani možje, vrstniki Herbersteinovi, niso vsi bili istega mnenja z našimi Nemci, ki menijo, da je učenje in znanje slovanskih jezikov brezkoristno na jedni, nečastno na
drugi strani in naravnost hudodelstvo napram narodnosti svoji. Pesniki slavijo Žigo zarad znanja jezikov in sicer Nemci in Slovani. Kropač (Cropacius) iz Plzna pravi o njem
„septom linguis discrimina vocum flectere, conversoque potest form are palato. “
Drugi pesnik veh' da je Žiga
„Multarum illustris linguarum cognitione."
Isti Pet. Pagamus pravi v kratkem životopisu Herbersteinovem to-le: „Ker se je hotel naučiti slovenščine, ki mu je bila materin jezik, dasi je bil on sam Nemec in se je bil porodil od Nemcev, sovražili so ga in dražili sošolci, kakor navadno preganja sosed soseda zarad razlike v jeziku; a	premagal je s	potrpljenjem	ona
žaljenja in je prenašal z mirno	dušo	psovke,	s katerimi so ga
pitali nevedneži, vrnivšega se v domovino. Vedo more sovražiti samo nevednež.“ Kar ta pesnik tukaj pravi, slišal je brez dvojbe iz ust Žige samega; domovina pa, o kateri tu govori, ni Kranjska, nego Štajerska. Iz tega vidimo,	da je	nemški Štajerec pital	slovenščine zmožnega Herbersteina	prav	s tistimi	psovkami in	pri-
imki, kakor denašnji njega potomec.
III.
Ni naš namen, opisovati na drobno literarno delovanje Herbersteinovo, niti ne naštevati naslove njegovih knjig in manjših spisov. Omenjati nam je pa vsaj tistih, ki se tičejo Rusije in ki obsezajo vso tvarino, kar jo je Žiga nabral na svojih popotovanjih v iztočno Evropo. Te pa so:
1. Rerum Moscoviticarum commentarii, Sigismundo Libero bar. a H.) autore.
2. Moscovia der Haupstadt in Reissen, durch Herrn Sig-munden Freyherrn zu Herberstein .... zusamengetragen etc.
3. Raittung und Antzaigen meines Lebens vnd Wesens (popolna izdaja Karajanova v Fontes rer. austriac. I. 1. 69—534). Knjigi prva in druga imata isto vsebino z malimi razlikami, kar se tiče popisa Rusije. Kako željno so tedaj čitali knjige Herbersteinove, svodočijo nam česti ponatisi v latinščini in nemščini in pa prestave v druge jezike; latinski „Commentarii“ so doživeli 11 natisov, nemška „Moscovia“ pa 9, večinoma še dokler je živel Žiga. Marsikatera podrobnost bi se pa tudi še morebiti zasledila v tistih, spisih Herbersteinovih, ki še niso priobčeni in se v rokopisih hranijo po raznih krajih.
Ko je šel Žiga v drugič na Rusko, naročil mu je Ferdinand I. izrecno, da nabere gradiva za popisovanje Rusije, sgsebno naj
se seznani z vero in obredi ruske cerkve in naj skusi dobiti katere obredne knjige pravoslavne. Rekli smo že, da se je Žiga za ta posel dobro pripravljal in proučil vsaj večino knjig, ki so obsezale vesti o Rusiji; kar je med potom zvedel, zabeležil je vestno, da je imel zanesljivo podlago za literarno obdelovanje tvarine. Knjigam svojim je rad dodajal podobe, ki so bile samo črne ali pa tudi barvane; tako vidimo n. pr. podobe vladarjev one dobe: Ferdinanda T., Karola V., Maksa I. in II., Žige I. in II., Kristjana Danskega, Ludvika IT ogrskega, Vasilija Ivanoviča in Solimana. Drage podobe nam kažejo opravo ruske konjiče, mesto Moskvo, učilnico one dobe in nekatere prizore iz življenja Žigoveja; spet na drugih vidimo rusko planjavo v zimski odeji in popotnike na konjih, saneh itd. Listine vladarjev in drugih važnih oseb vpleta v tekst in pojasnuje tudi povod in namen svojih potovanj; njegove knjige so torej važni izvirniki za zgodovino one dobe.
Predno izpregovorimo ob isti tvarini onih knjig, omeniti nam je na kratko, da so že pred Žigo prišli diplomati zapadne Evrope, sosebno nemški in avstrijski na Rusko; iz njih knjig, rokopisov ali ustnih poročil je zajemal tudi Herberstein. Med temi možmi je omeniti teh-le. Nikola P opel, poljski vitez iz Šlezije je pohodil Rusko dvakrat; namreč 1. 1485., kot zasebnik, turist, in 1. 1488. z naročili cesarja Friderika III., takoj potem 1. 1490. šel je tja Jurij Thurn, 1. 1514. pa S ch n i z e np a n n er; ob istem času O e sl er in Purgstaller. Za temi je prišla vrsta na Herbersteina. Pravega namena ta popotovanja niso dosegla vselej, a imela so drug važen vspeh; ruski dvor je uvidel dolžnost, da tudi pošlje svoje poslance k cesarju in zadosti zahtevam melnarodne diplo-matične uljudnosti. Navadno so ti ruski poslanci spremili vračajoče se zapadnike, in ko so se vračali v Moskvo, šli so ž njimi drugi poslanci tja; Herberstein sam je 1. 1517. in 1. 1526. popotoval v družbi z ruskimi diplomati.
Namen popotovanja Žigovega na Rusko je bilo posredovanje med Rusijo in Poljsko, ki sta se vedno bojevali. Šel je pa Herberstein gasit tudi ogenj, ki ga je avstrijska politika malo poprej sama zanetila; da bi se ubranila vmešanja Poljske v odnošaje med Avstrijo in Ogrsko-Ceško, sklenil je Maks I. neko polovično zvezo z Rusijo: dejanske veljave sicer ni dobila, a Maks je dosegej, kar je želel, Ruska je tern krepkeje popadla soseda, ki je v taki zadregi se moral sprijazniti s Habsburžani. Ko je med tema sosedoma prišlo do sprave, morala je pa Avstrija priskočiti Poljakom in to nalogo je dobil Žiga Herberstein, katerega je pri drugem potovanji spremljal grof Nogarola, poslanec Karola V. Da ni doseglo to diplomatično posredovanje vsega in vstrajnega vspeha, temu je bilo uzrok na jedni strani medsobno sovraštvo Rusije in Poljske, na drnsri pa neko nezaupanje v posredovalca. Iz teh razlogov je imel Žiga sitno delo.
Sila težavna je bila pa tudi pot sama na sebi. če se ne motimo, bil se je jedini Nikola Popel ponudil za poslanca na Rusko; mnogo drugih pa se je tako balo take dolge poti, da so se radi izgovarjali, da so bolni i. t. d., n. pr. isti kranjski Krištof Rauber, znani škof ljubljanski in jeden prvih državnikov za Ferdinanda I., ni hotel prevzeti posla in šele potem so izbrali Herbersteina. Saj so pa imeli tedaj čudne pojme o Rusiji. Friderik III. je menil, da je Rusija pokrajina poljska in da je car podanik kralja poljskega. Ko je Herberstein prišel v Moskvo, pisal je takoj domov in popravil, kolikor se je dalo, zemljepisne nazore; izbrisal je gore hiperborejske iz zemljepisja iztočne Evrope, da so kar strmeli tisti, katerim so bili stari geografi sveti kakor evangelij. Pisal je Herberstein domov tudi, da Rusija ne „leži tako čisto na severu", ker je šel sicer precej dolgo proti severju, potem pa vedno proti izstoku.
Bilo je pa težavno občevati z Rusijo tudi že zato, ker jo je od zapadne, katoliške Evrope ločila Poljska, sezajoča skoraj od Črnega morja do Baltiškega. Med obema je bila vedno vojska in pot skozi Poljsko je bila zato zaprta. Obrežje Črnega morja je bilo v rokah Tatarjev in Turkov in torej tudi na ti strani Ruska izključena iz evropskega prometa. Jako malo znano pa je bilo ondaj obrežje Severnega ledenega morja, ki je bilo rusko kakor dandanes. L. 1496. so prišli prvi ruski poslanci v Evropo po morji okoli Skandinavije; to popotovanje bilo navzlic nerazvitemu brodarstvu one dobe sila nevarno in dolgotrajno; saj so ruski mornarji takrat še darovali bogovom morskim ovseni sok z maslom, da so jim postali prijazni. Kdor pa je popotoval na Rusko po kopnem, moral je biti čvrstega zdravja, da je prebil vse one neugodnosti, katere popisuje tako nadrobno Herberstein. Najboljši čas za to je bila zima; na saneh so se vozili po ruski zemlji; a kaj so imeli pretrpeti! Zdaj je pritisnil strašni mraz; ljudje in živali so zmrznili ali izgubili kateri ud; v takem mrazu so morali prenočevati pod milim nebom, po več nočij zapored; ako je sneg zapadel predebelo, morali so postati in sani' po konci postaviti, da so imeli zavetje za malo trenutkov, potem jih pa spet iz snega vzdigniti, da jih ni pokopal sneg z ljudmi vred. Neka-terikrat so obedovali v snegu, na katerega so nanesli mrve in je pokrili s skorjami in prti; okoli te mize so sedeli po turški šegi. Hipoma pa je pritisnil jug; sneg se je stajal; koder se je pred malo dnevi videla neizmerna snežna planota, bilo je globoko blato, ker cest ni bilo. Reke so poplavile deželo; iz potokov so postale reke, ki niso imele nikjer pravih bregov. Mostovi so bili slabi, nevarni, ali pa jih celo bilo ni. Zato je bilo treba delati ovinke po več dnij daleč. Po neizmernih šumah in po močvirnatih krajih ni bilo dobiti po več dnij nobenega živeža; popotnik je moral sam yse s seboj imeti. Čeravno je bilo sicer popotovanje v Rusiji bolj
varno, kakor na Nemškem, bilo je mnogo drugih zaprek. Najsit-nejša zapreka pa je bila sumnja, ki je naudajala Ruse proti slehernemu tujcu; že Poljakom so se popotniki, ki so hoteli na Rusko, zdeli sumnjivi in nekaterim so odrekli dovoljenje popotovati tja. Celo Herberstein je to izkusil. Kako se je godilo poslancem v tem oziru na Ruskem, o tem bodemo govorili pozneje. Tukaj omenimo samo to-le. Herberstein je takoj hotel dokaj pozvedeti o ruskih razmerah in je prosil tolmača, naj ga temeljito pouči o Rusiji, ki je na zapadu celo neznana. A s tem je vzbudil sumnjo Rusov, tem bolj, ker ga je spremljal litvanski deček. Odslej ni smel govoriti z nikomer brez navzočnosti treh ali štirih Rusov. Nikdo ni smel poslancev obiskati brez posebnega dovoljenja vladnega; zato je Herberstein imel mnogo truda z nabiranjem gradiva.
Herberstein je šel proti Moskvi skozi Moravsko in Šlezijo na Poljsko, iz Krakova preko Grodna v Vilno; dalje ni mogel iti prvič naravnost proti Moskvi, ker je bila vojska med Poljsko in Rusijo. Moral je napraviti velik ovinek okoli Smolenska v Veliki Novgorod in potem proti jugoiztoku v Moskvo. Vračaje se je šel preko Smolenska in to mesto je pohodil tudi na drugem potovanji. Pot je bila dolga, prvikrat je zapustil Augsburg 27. decembra 1516., Krakovo 11. februvarja 1. 1517., 4. aprila dospe v Novgorod in
18.	aprila v Moskvo. Stoprv 16. novembra se je poslovil pri carji in 22. marcija 1. 1518. je prišel k cesarju v Inomost. Skoraj tako dolgo je trajalo tudi drugo popotovanje.
IV.
Navedli smo že tiste knjige Herbersteinove, katere se nanašajo na Rusijo; nekaj drugih črtic nahajamo tudi po manjših njegovih spisih. Slika Rusije, ki nam jo podaja Žiga, je za nas dandanes še prav tako zanimiva, kakor je bila za Maksa I., ki je poslušal poslanca svojega, natančnega opazovalca in spretnega pripovedovalca tako pozno v noč, da ga je spanec premagal. Seveda ne bodemo dandanes ponatisnili vse „ Moscovije“; a vendar zasluži, da ve tudi Slovenec, kaj je zvedel Ziga ob iztočni državi in kakšna je bila tedanje Rusije omika. V oni dobi je storila Rusija prve korake, da bi se, otimši se jarma mongolskega, spet približala zapadni Evropi. Odkar je ruski narod bil podlegel Tatarom, padel je bil križ raz cerkve sv. Zofije v Carigradu, usahnil je bil vir, iz katerega so tudi Rusom z vero vred prišli prvi po-četki omike. Za dediča cesarjev grških se je zmatral veliki knez moskovski in začel je iskati pomočnikov na zapadu za kulturni in politični napredek. V oni dobi se je pričelo delo ruske prosvete, ki je našlo dvesto let pozneje v Petru Velikem tako silnega prvo-boritelja. Poleg kulturne slike Herbersteinove nam je pozneje kdaj mogoče slediti ruskemu narodu na poti omike in opazovati ta ve-
levažni del Slovanstva, kako se je približeval v omiki sosedom krščanskim.
Glede Herbersteina pa nam je tukaj poudarjati neko znamenito zaslugo za vesoljno vedo. Herberstein ni samo opisal skoraj neznanih dežel in narodov, še mnogo bolj se je proslavil s tem, da je razširil duševni obzor zapadnikov, kajti njegova zasluga je, da so razsvetljeni duhovi jeli iskati meje Evrope onstran močvirjev litvanskih, ne samo v zemljepisnem, nego tudi v kulturnem oziru. Težko je bilo odslej nazivati Ruse z Azijati, odkar je svet vedel, da so istega rodu, kakor Cehi, Poljaki in Jugoslovani. Da ta zavest ni dobila tedaj praktične pomenljivosti, to ne zmanjšuje zasluge Herbersteinove, kakor niso zasluge Petrove nič manjše zato, ker je
19.	vek meje evropske kulture in to deloma po ruskih naporih razširil še daleč preko geografskih mej Evropinih.
Pripoveduje po Herbersteinu razmere ruske v 16. veku, ne bodemo ločili vesti prvega potovanja od onih, ki jih je nabral na drugi poti ; marveč bodemo vsa njegova poročila zlili v jedno, celotno podo bo in tu pa tam dodali kaj iz pripovedovanj drugih potnikov, pa tudi nokaj skrčili, kar zavzema pri Herbersteinu posebno mnogo prostora, n. pr. popisovanje obredov cerkvenih, cho-rografijo i. dr.
V.
Odkod ima ruski narod svoje ime? To vprašanje zanima tudi Herbersteina in on navaja razna mnenja; nekateri ga izpeljujejo od nekega brata Lehovega (Rus), drugi od nekega starodavnega mesta pri Vel. Novgorodu (Ruso), od črnikaste polti in od Rokso-lanov; Rusi sami pa pravijo, da se je dežela zvala najprej „Ro-seja“, kar pomeni narod razsejan ali razprostran, češ, da narod ne stanuje v kompaktni masi, nego je jako pomešan z drugimi narodi. Herbersteinu znači „Rus“ vse, ki rabijo slovenski (slavo-nisch, windisch) jezik in so pravoslavne vere; latinski se zovejo „Ruteni“, nemški nReissen“. Da imajo Rusi posebno zmožnost za kolonizacijo in asimilacijo tujih življev, vedeli so že takrat in so pripovedovali, koliko neruskih narodov da so ali izgnali ali prisilili sprejeti ruske šege in rusko vero.
Beseda Rus pa se pri Herbersteinu ne ujema s pomenom besede „Moskvičan“ (Moschi, Moskii, Moscovitae). Zadnja beseda mu rabi za Velikoruse, podanike velikemu knezu moskovskemu; Rus pa pomeni vse iztočne, pravoslavne Slovane. Znano je, da so zadnja leta naziv „Moskoviti“ pogreli spet pisatelji turkofilci in ga rabili v zaničljivem pomenu, katerega Žiga ne pozna. Herberstein je tudi svedok za slovansko narodnost Rusov, katera se dostikrat zanikuje, češ, da so Rusi samo poslovanjeni Tatari. Brez dvojbe pa je mongolski živelj precej vplival na rusko narodnost.
„Slovenskiu jezik, ali kakor bi mi rekli, slovanski živelj, sega po Herbersteinu daleč in sicer ga rabijo Dalmatinci, Bošnjaki, Hrvati, Istrijani, Primorci ob Adriji do Furlanije, dalje Kraševci (Carster, Čarni, Carssi) Kranjci, Korošci (Kharner) do Drave, Štajerci štiri milje doli pod Gradcem (torej preko danes ni velike razlike) ob Muri do Dunava (?) (Menda misli Žiga tukaj tudi stanovalce Slavonije). Onstran Save in Drave so Slovani Mizi, Srbi, („Raci“), Bolgari in vsi notri do Carigrada; na severu imenuje Cehe, Lužičane, Šlezane, Moravane, Slovence ob Vagi (Winden) in mnogo rodov od Vage dulje na Ogrskem, potem Poljake, Ruse in Cvikase ob Črnem morji. Tudi ob Labi na Nemškem so se še nahajali ostanki Slovanov, ki so bili kdaj gospodarji teh krajev.
„Vsi ti se zovejo Slovane. Nemci pa imenujejo običajno vse slovensko govoreče Vende, Vinde, Windische brez razločka.“ V latinskih „Commentarii“ omenja tudi naziv „Vandali“, ki ga ne ponavlja v „Moscoviji“. V verskem oziru prišteva Slovanom Vlahe ali Rumune, ker jim v bogočastji rabi slovenščina. Ogrske Slovane pa na drugem mestu razdeluje še tako-le: „Slovani ob Vagi (Waagwinden), Posavci, Hrvati, Srbi in „Ratzen“.
Zemlja Rusov, pravi Herberstein, začenja se kmalu za Krakovom blizu „sarmatskihv gor“ (Karpat) in se razprostira ob Dne-pru in Dnestru doli de črnega morja. Proti severu seza do Ledenega morja, do Švedske in do dežel ob Baltiškem morji. Kak pomen ima „Rus“ pri Herbersteinu, pripoveduje nam tako-le: V verskem oziru so katoličani sami Litvani in Žmudi, ki imajo pa poseben jezik; med njimi se nahaja mnogo „Rusov“ ; menda hoče reči „pravoslavnih“. sRusiu v tem zmislu imajo dva vladarja, namreč kralja poljskega in velikega kneza moskovskega.
Marljivo se je pečal Žiga z zgodovino rusko in je nabiral izvirnike, letopise itd. z precejšnjim vspehom. Ruski zgodovini je on položil temelj; ker imamo pa mi ožji namen, ne spuščamo se v razpravo tega oddelka „Moscovije“, nego si oglejmo vrhovno oblastništvo rusko, moč velikega kneza.
Razlike med staro in novo Rusijo nič tako določno ne sve-doči, kakor nastroj vladanja in dvora. Vdliki knezi moskovski so se bili malo pred Herbersteinovim prihodom osvobodili jarma Mongolcev in nadvladali "nad drugimi knezi, ki so popolnoma podlegli oblasti Moskve. Potem takega oentralizovanja se je mogla Ruska ubraniti zopetnega propada v tujo sužnost. Dvor in dvorsko življenje je pa bilo uravnano vse po o rij e n ta lskem kopitu. Veliki knez, vladar naroda poljedelskega, živel je sredi podanikov svojih blizu tako kakor mogočen graščak med svojimi kmeti. Grad je bil Kremi, ki je bil razven novega obzidja še tak, kakor ga je bil ustanovil knez v 14. veku; na široko pa so ga obdajali meščani •—kmetje. Sredi njih je bival očak veliki knez, gospodujoč kot polno-
močni batjuška velikansko svojo družino, narod svoj. Dasi se je glede dvorskega življenja in dvorskih šeg do danes izpremenilo skoraj vse, je v bistvu mužiku ruskemu se dandanes car to, kar je bil Vasilij Ivanovič svojim podložnikom. Dasi je Vasilij dokaj nesreče imel v vojski, slavili so ga podaniki vendar kot nepremagljivega zmagovalca, in akoravno navadno ni pripeljal domov niti polovice vojakov, rekli so vendar, da ni izgubil v boji niti jednega moža. Omenili smo že, kako je strmel Herberstein o neomejeni kneževi oblasti, s katero se kar primerjati ni dala cesarjeva oblast. D očim so nemški knezi stolovali v svojih mogočnih gradovih in se malo menili za cesarja in mu jemali vedno več posestev in pravic, bila je po ruskih pojmih vsa zemlja lastnina knežja, ki jo je smel deliti po svoji volji. Drugim knezom je bil odvzel trdnjave, niti svojim bratom ni pustil najmanjše oblasti. Herberstein pravi zato, da so pred velikim knezom ruskim vsi brez izjeme jednaki — hlapci, ki morajo biti poslušni na vsako besedo njegovo in morajo zanj žrtvovati vse, blago in kri. Ako knez zahteva, morajo mu služiti na dvoru in v vojski brezplačno. Samo malim boljarom je plačeval po 6 gld. na leto, pa stoprav vsako tretje leto izplačal plačilo. Kdor je pa dobival po 12 gld. na leto, moral je vedno pripravljen biti s konji in hlapci za knezovo službo. Odličnim možem je knez podaril na osemnajst mesecev urade, vasi' ali posestva, a morali so mu odšteti velik del dohodkov. Ako je tak dostojanstvenik hotel v tako kratkem času kaj pridobiti , moral je tlačiti uboge kmete; tako se je zaplodila v rusko či-novništvo grda korupcija, ki še dandanes ni zatrta. Celih šest let je potem bilo služiti brez plače. Gorje pa boljaru, ki se je branil sprejeti kateri posel v knezovem imeni; izgubil je svobodo in imetje. Celo darila, ki so jih prejemali ruski poslanci od tujih vladarjev, moral' so dostikrat izročati velikemu knezu, ki jih je pa zanje odškodoval. Prav je imel torej neki Rus Simeon, ki je dejal Herbersteinu: „Žiga, našemu gospodu se mora služiti drugače nego tvojemu!“
A krut trinog Vasilij ni bil; saj ni imel niti velike osebne straže. Herberstein je pa tudi marsikaj napak razlagal, n. pr. obliko kruhov na mizi knezovi, podobnih jarmu, češ, da naj bi ti hlebi Ruse vedno spominjali sužnosti. Rusu samemu se carjeva roka ni videla težka, saj mu je bil car oče, batjuška. Ako ga je dal kaznovati, togotil se ni nanj, v svesti si, da je volja carjeva volja božja in da stori knez vse kot neomejeni pooblaščenec božji. „Ključnik božji“ so ga zvali, pa bil jim je tudi poosebljeni „fatum“, živa usoda. Tistim, ki so ga prosili milosti za obsojene zločince, odgovoril je: „Zgodilo se bo tudi brez Tvoje prošnje, kar veleva Bog.“ Zmatrali so ga vsevednega in rekli: „To vč samo Bog in knez.“
Po Herbersteinovih mislih je bil veliki knez zel6 prevzeten in ošaben in s tem značajem vladarja je stal značaj naroda v nespravljivem nasprotji; pri tem pa se ne sme misliti samo na brezpogojno pokorščino Rusa proti vladarju, nego zdi se nam, da se je videl Herbersteinu tudi značaj naroda sploh podel, hlapčevski in brez zavesti človeške in moške vrednosti. Zato pravi: »Težko je določiti, ali mora imeti tak narod tako trdo vlado, ali pa stori kruta vlada narod tako zaničljiv." Kolikor poznamo Rusa, imenoma pa Včlikorusa, vidi se nam, da je na Žigovo sodbo o značaji ruskem jako vplivala znana uljudnost in ponižnost mužikova; v tem oziru se je Rus ondaj in zdaj odlikoval, ne da bi mogel s tem si pridobiti pohvalo inostrancev, najmenj pa Nemcev.
Mnogo sitnostij je imel Herberstein z naslovom ruskih vladarjev. Do Ivana 111. so se zvali samo veliki knezi. Ivan III. pa si je nadel naslov carja in velikega kneza in Vasilij Ivanovič, njega naslednik, rabil je naslov kralj in dal car tolmačiti z latinsko besedo „imperator“. No, kaj novega to ravno ni bilo, marveč je že papež Gregor VII. 1. 1075. Demetrija zval »rex“. V 10. veku so diplomati ta naslov radi rabili; tolmač, dalmatinski Slovan (Schiavone). Nikola Sebeničan je 1. 1526. »car" prestavil z »jmperadore", papež Julius III. je pisal Ivanu Vasiljeviču I. 1550. in ga zval „itnperatoru, drugi papeži so pisarili o pogojih, pod katerimi bi podelili ta naslov kot mednarodno veljaven knezom moskovskim; ker je bil prvi pogoj unija z Rimom in priznanje vrhovne cerkvene oblasti papeževe, ni prišlo do sporazumljenja. Cim živahnejši pa so postali odnošaji med Rusijo in zapadnimi državami, posebno z Nemčijo, tem važnejši je postalo vprašanje zastran naslova; v onih časih so take formalnosti imele veliko pomembo. Stališče Herbersteinovo je bilo nasprotno težnjam carjev. Ko je dobil pred drugim potovanjem Ferdinandovo instrukcijo, v kateri je Ferdinand zval Vasilija „imperator universorum Ruthe-norum", ugovarjal je takoj. Nasprotnike svoje, ki so trdili, da je on ponudil Vasiliju cesarski naslov, zavračal je odločno in večkrat. Ruske tolmače, ki so besedo »car" prelagali z »imperator" = cesar, trudil se je prepričati, da je ta prevod napačen. Glede izvira besede »car" pa ni imel jasnega pojma; pravi, da je »car" isto kar »knez" v ruščini in »kralj" »korol", v poljščini, češčini in v jeziku Madjarov (kiraly). Veliki knez ruski pa hoče biti višji od kraljev in si je zato prilastil naslov »carja" v pomenu »cesarja", „ker sta si besedi jako podobni" in ker »cesar" Slovanom znači »imperator'1; tudi tatarski vladarji se zovejo carje in turškega sultana prestolnica je „Carigrad“. Žiga torej ne ve, da je car = cesar = Caesar imperator, ne pa tatarskega izvora. „Beli car“ se mu je zdel nerazumljiv naslov, kateremu nahaja jedini povod v belih pokrivalih Rusov.
Mednarodnega priznanja naslov cesarski ni našel do Petra Velikega. Poljski kralji listin s tem naslovom niti sprejemati niso hoteli. Na dopisih sultanu so nekdaj napravili tri kroge; v prvem je bil naslov sultanov, v drugem se je čitalo: ,,Naš Bog, trojica, bil je od vekomaj, oče, sin in sv. duh, pa nikdar trije bogovi, nego jeden Bog v bitji." V tretjem krogu je bil naslov velikega kneza:	„Včliki	gospod Vasilij, kralj, gospodar in ded vse Rusije
na iztoku in jugu.“
Ruske „kneze“ prispodablja Žiga grofom in duhovnim knezom ogrskim in hrvaškim; nižje plemstvo so boljari in „boljarski sinovi11, boljar (Bojaren) izpeljuje iz slovenske besede „boj“ = „der Khrieg“, torej = Kriegsleute. —
Kakor nam Herberstein v podobah kaže rusko nošo sploh, predočuje nam tudi čestokrat carja samega. Vselej vidimo Vasilija sedečega na otomani ali pa na prestolu; bradati mož je opravljen v dolgi kaftan, ki je obrobljen s kožuhovino; na glavi ima visoko kučmo, tudi s kožuhovino obšito. Noge tiče v turških spredaj navzgor zakrivljenih čevljih. Pod jedno teh podob čitamo te-le vrstice:
„Ich bin der Reissen herr vnnd khiinig,
Meines Andlichen orbs benuegig,
Hab von nyembt nichts erbetten noch gekhaufft,,
Bin in Namen Gottes ain Christ getaufft.”
Orijentalska je bila torej ta obleka knezova, kakor je ostala do Petra Velikega.
Jako obširno nam popisuje Herberstein, kako so na Ruskem knezu izročili dostojanstvo, in sicer popisuje te svečanosti o priliki vpeljave Dimitrija, vnuka Ivana 111. Vasiljeviča v carsko dostojanstvo, 4. februvarja 1. 1497. Te svečanosti se vrše v cerkvi. Tam je narejen oder in o določenem času pride metropolit z vso duhovščino v najlepši obleki in ko vstopi stari knez in ž njim vnuk, zapojo vsi: „Mnogaja leta jedinemu velikemu knezu Ivanu !“‘ Temu pozirava sledi molitev; nato sedeta stari knez in metropolit na oder in Ivan 111. razloži metropolitu namen svečanosti, da hoče namreč po vzgledu prednikov vnuku podeliti nasledstvo, kakor nekdaj očetu njegovemu, kateri je pa že umrl. Metropolit veli kneževiču sesti na določeni stol, blagoslovi ga, dočim molijo duhovniki, in potem moli sam tako-le:
„Gospod, vaš Bog, kralj kraljev, gospod vladarjev, ki si po Samuelu preroku izbral Svojega hlapca Davida in ga posvetil za kralja Svojega naroda izraelskega, usliši prošnjo našo, dasi smo nevredni, in ozri se iz svete Svoje visočine na Svojega včrnega hlapca Dimitrija, ki si ga izbral, da bode kraljeval Tvojim svetim narodom, katere si odrešil z neprecenljivo krvjo Svojega jedino-rojenega sinu! Mazili ga z oljem radosti, varuj ga z močjo Naj-
višjega, položi mu na glavo krono dragokameno, podari mu dolgost življenja, daj mu v desnico kraljevo žezlo, posadi^ga^na prestol pravice, ojači mu roko in podvrzi mu vse tuje jezike; srce njegovo naj živi le strahu v Tvojem in Te verno posluša; odvrni ga od krive vere, pokaži mu svetega varuha zakonov obče krščanske cerkve, da sodi narod pravično in pravico deli tudi siromakom in jim ohrani otroke in da doseže nebeško kraljestvo.“
Potem izročita opata kneževiču ornat in metropolit moli spet: ,,Jedini, večni kralj, ki vladaš tudi zemljo! Klanjajte se z nami, govorite in prosite njega, ki vse vlada, ohrani ga pod Svojim varstvom in v kraljestvu, da stori vsegdar dobro in pravo, da se prikaže pravica in se mu širi kraljestvo in da živi v miru, brez razpora v dobroti in čistosti.“
Knez pokrije na to vnuka s knežjim klobukom in metropolit ga blagoslovi v imeni sv. Trojice in za njim škofje. Potem molijo litanije in druge molitve, pozdravijo oba kneza, želeč jima „mnogaja let,a“ in metropolit opominja še kneževiča, naj ima vedno strah božji v srci, naj ljubi pravico in pravično sodbo in skrbi za blaginjo pravoslavnih po vseh močeh. Stoje sprejme kneževič znova blagoslov metropolitov in gre v slavnostni opravi z vsem spremstvom v cerkev sv. Mihajla in Marije device; v obeh cerkvah molijo zanj popi in ga bhgoslove.
Cerkveni slavnosti sledi svečan obed, pri katerem podarjajo kneževiču dragocenih daril.
Herberstein pripoveduje, kako je snubil Vasilij III. prvo ženo. Po nasvetu grškega svetovalca Jurija, ki bi bil menda rad postal carjev tast, izbrali so izmed domačih deklet petnajststo najlepših in izmed njih je carju najbolj dopadla Saloma, hči boljarja Ivana Šapure. Postala je kneginja in živela v lepem soglasji s soprogom jednoindvajset let; ker mu pa ni porodila otrok, pregovorili so ga, da je Salomo poslal v samostan in se poročil z drugo, dasi-ravno je ljubil Salomo in je le s težkim srcem ravnal tako brez-ozirno z njo. To ženitovanje Vasiljevo je dalo nekaterim zgodovinarjem povod, trditi, da je bila to navadna šega ruska, dočim je lepa vrsta ruskih vladarjev, ki so si izbrali za družico le tako, za katero je govorilo resnično srčno nagnenje ali pa tako, pri kateri so še ozirali tudi na politične razmere in smotre. Ločitev ni bila pretežka; še Peter Veliki je dal zapreti v samostan Kvdoksijo, prvo svojo ženo.
Carjevo veličanstvo so pa njega poslanci v zapadnih državah jako slabo reprezentovali, kajti njih vedenje je bilo (z redkimi izjemami) sila podobno šegam prvega perzijskega šaha, kije pohodil 1. 1873. Evropo in s svojimi vojaki vzbudil povsodi ne kaj častno pozornost. V tem oziru marsikatero drobtinico mimogrede pripoveduje Herberstein, a tudi še sto let pozneje se je olikani Križanič jezil na ruske poslance, ki so prišli v Italijo. Kljub temu so jih pa
povsodi častno sprejemali; posebno jih je odlikoval cesar Maks I. pa tudi papež, kije I. 1226. Demetriju Erazimovu odkazal najlepše sobe za stanovanje in ukazal nekemu škofu, naj bo Rusu „cicerone“. Ta pravoslavni Rus se je pa tudi vedel prav olikano, prišel je k papežu v avdijencijo v krasni ruski opravi in mu poljubil čevelj.
VI.
Najbolj konservativna je Ruska menda v cerkvenem ali verskem oziru in Rusi sami so ponosni že od nekdaj na to, da je vera ostala neizpremenjena do denašnjega dne. Herberstein je imel posebno nalogo, seznaniti se z vero in obredi ruske cerkve in sad dotičnih prizadevanj je bil obilen. Nabral je tudi listin, iz katerih se posebno določno vidi nasprotje med katoliško in pravoslavno cerkvijo. Ni se čuditi, da je njegovo pozornost vzbudila raba narodnega jezika v bogočastji in da je pogrešal propovedi. V obče pa ne hvali zelo razmer pravoslavne cerkve, katere neodvisnost in avtoriteto so carji čestokrat teptali z nogami. Herbersteinu gotovo ni bilo všeč, da so tisti, ki so imeli voliti metropolita in nadškofe, izbrali si samotarja, suholičnega in bradatega moža za to dostojanstvo, ne pa učenega, svet in razmere dobro poznajočega in vsestransko neodvisnega značaja. Dostikrat je metropolit prišel v hude stiske in se razprl s knezom ali pa z duhovščino. Take veljave, kakor nemški škofje, ruski niso imeli, posvetne oblasti pa prav nobene. Mesa niso smeli uživati nikdar. Kakor so bili vladike odvisni od volje carjeve, tako so morah opatje vladati in gospodariti v sporaziimljenji z redovniki svojih samostanov. Popi niso imeli potrebne bogoslovne vede, ker se ni zahtevala od njih. Ako je dijakon hotel postati pop, moral je biti oženjen; ako je popu umrla žena, bil je prost duhovskih dolžnost.ij, smel je ostati še pop, a ne se oženiti več. Pop je opravljal službo božjo samo v navzočnosti dijakona in pred svetimi podobami. Ako se je pregrešil zoper cerkveni red, kuznovalo ga je cerkveno sodišče; popi tatovi, pijanci, pobijalci i. t. d. so zapadli posvetnemu sodišču, ki ni jemalo nič ozira na duhovski stan. Žiga sam je naletel nekdaj na popa, ki so ga šibali zarad pijanosti; udarci ga niso menda tako boleli kakor to, da ga je tepel hlapec in boljar. Hudodelca popa so tudi obesili.
Doliodki popov so bile zelo skromni, kakor sploh njih ves socijalni položaj. Ako se je menih obotavljal spolniti povelje carjevega činovnika, smel ga je ta pretepsti.
Herberstein pravi, da je med katoličani in pravoslavnimi v cerkvenem oziru majhna razlika, in priobčuje v dokaz pismo metropolita Ivana do papeža ali „rhnskega nadškofa1*, v katerem oni našteva vse dotične točke glede vere in obreda. Kljub temu pa je sovražil pravoslavni Rus katoličana bolj od mohamedana in se goreče podvrgel onim številnim in težavnim cerkvenim zakonom,
ki so še dandanes znak pravoslavne cerkve in ki nam jih na drobno popisuje Žiga. Akoravno je bila tudi v Rusih propadla cerkvena disciplina, bil je vendar Rus za Herbersteina tak, kakor naš mužik: oba rada in goreče spolnujeta sitne cerkvene zakone, ponižno in globoko se klanjata in križata pred sv. podobami, plazita se po kolenih in bijeta s čevljem zemljo; za izpolnovanje pravoslavnih postnih zapovedij si ne moremo misliti druzega človeka nego — Rusa, čegar narava prenaša desetkrat toliko, kakor najtrdnejši med nami.
Nemec bi seveda pogrešal kljub vnanji gorečnosti prave srčne pobožnosti; mi pa bi pogrešali tistega tolažilnega vpliva, ki ga je v zapadnili narodih imela cerkev na zalirane uboge stanove v časih hude stiske in bede. I)očim je bogatin hodil ob nedeljah in praznikih v praznični obleki v cerkev in potem jedel in pil, videl je Herberstein pri vhodu v Kremi delavce, ki so delali, kakor bi ne vedeli, da je dan božji. „Revežu se ne spodobi, da bi počival“, dejali so. Tudi rokodelci in meščani so po maši šli na delo, češ, da je Bogu bolj všeč, ako se dela, nego da se denar zapravlja s pijančevanjem in z igro. Sicer je pa bilo prostakom prepovedano piti žganje, razven ob naj večjih praznikih; takrat so se napili za cele mesece, in čestili Boga s pijančevanjem. Grde kletvine Rusov tudi graja Žiga in jih primerja v tem oziru Madjarom, ki so, ža-libog, svoje grde navade kot „kulturonosci“ zasejali tudi med brate naše na Ogrskem.
Vic ne poznajo, nego samo nebesa in peklo, a za duše umrših molijo, da jim izprosijo olajšavo peklenskih muk. Z blagoslovljeno vodo se niso škropili sami niti ne blagoslavljali pri pogrebu zemlje, češ, da ne prejme mrlič blagoslova od zemlje, temveč zemlja od mrliča. Med svetniki so čestili najbolj sv. Nikolaja.
Časih se je vlada ruska pogajala s papežem, da bi se sklenila unija ali združenje katoliške in pravoslavne cerkve; isti Vasilij 111. je o nji rad govoril; a do dejanskih posledkov ni prišlo, ker se že zavoljo načelnih pogojev niso mogli sporazumeti. Znano je, da se je nekaj čez sto let po Herbersteinu v pravoslavni cerkvi pojavil razdor in se izcimil „razkol,“ ko so hoteli popraviti cerkvene knjige. Že Vasilij III. je želel tako popravo in jo izprosil od patrijarha carigradskega, da mu je poslal učenega Grka Maksa. Ko je pa ta hotel pričeti svoje delo, padel je v nemilost pri knezu po tožbah nasprotnikov (Herberstein je bil o ti reči napak poučen).
Jako pohvalno omenja Žiga goreče verske propagande ruskih duhovnikov, ki so kot pravi Rusi pretrpeli neizmerne težave in nadloge, celo šli v smrt za križ, ki so ga oznanjevali poganom, ne da bi jih bila zadrževala polarna zima ali vročina in žeja step. »Troicko-sergjejevskaja Lavra“, slavni samostan med Moskvo in Jaroslavom, je, kakor drugi samostani, slovela po svojih gostoljubnosti; več tisoč pobožnih romarjev so nasitili redovniki vsako leto na
samostanske stroške; žejen in lačen ni šel nikdo odtod. Saj potrosi še dandanes do pol milijona na leto za dobrotvoritelne na-namene. V to je služila tudi desetina samostanov; skrbeli so za sirote, popotnike, bolnike, starce, tujce, ujetnike, pogorelce in za revne, pa z otroki obremenjene roditelje.
Tudi v ruski narod je prišlo od sosedov mnogo strupa in Žiga sam pravi: „Nikdo naj se ne čudi, da nahaja v tem popisu mnogo ostudnega, ker sta denar in slast sčasoma mnogo popačila in pokvarila." Da je to resnica, svedočijo nam mnogovrstni zakoni, ki so določevali kazni za hudodelnike.
Metropolita so carji navadno zelo čestili; ako so ga povabili na obed, odkazali so mu prvo mesto in mu s prva postregli z jedilom in pijačo sami, potem pa so to storili bratje, ali kateri drug knez, ki je bil navzočen.
Herbersteinu so dovolili iti v cerkev. Tlak je bil pokrit z velikimi vejami, da je bilo treba dobro privzdigati nogo. Car je stal blizu vrat, naslonjen ob zid, držeč v roki palico; njega „kol-pak" je pa ležal na stoličku, ali ga je držal kdo pred njim. Med svetovalci, stoječimi ob steni, bil je Herbersteinov prostor. Žiga popisuje živo pobožnost Kusov incesti klic: „Gospodi, pomiluj!" Ali mu je ugajalo petje v ruskih cerkvah, tako kakor mnogim drugim popotnikom, o tem ne pravi ničesa.
VII.
„Altri paesi, altri costumi" mislimo si, kadar čitamo Herbersteinovo poročilo glede snubitve pri Rusih 16. veka. Mladeniču se ni spodobilo, snubiti dekleta; oče dekličev sam je izbral ženina svoji hčeri, potem pa šel k njemu in mu rekel: „Ti si mi všeč in hočem ti dati hčer za ženo". Mladenič pravi, da se bo o tem posvetoval s sorodniki. Ako so se pogodili zaradi dote, določijo dan poroke. Ženin poprej ne sme videti neveste, in ako vpraša očeta, bi mu li hotel pokazati nevesto, veli mu ta, naj povprašuje tiste, ki jo poznajo. Ža doto dajo konje obleko, orožje, sužnje itd. Niti poslancu Maksovemu, ki je snubiti hotel hčer carjevo, niso je hoteli pokazati, češ, da to ni navada v Rusih.
Svatje pošljejo nevesti darila, pa ne v gotovini. Ženin napiše na vsako darilo ime darilčevo in obdrži samo tiste stvari, ki so mu všeč, drugo vrne darilcem. Obdržana darila da na trgu po zvedencih ceniti in plača darilcu to ceno, ali mu da kaj dru-zega iste vrednosti. Ako čez leto dnij ne plača, mora dati dvojno ceno.
Zakonskih zadržkov je imela pravoslavna cerkev mnogo, n. pr. sorodstvo v četrtem kolenu, botrinjstvo; dva brata nista smela snubiti sester, niti svak svakove sestre. Pravi zakon je bil samb prvi zakon; dovoljen je bil tudi še drugi, tretji samo izjemoma, četrti že ne več. Da je bila sosebno bogatinom in mogotcem
ločitev lahka, omenili smo že in v tem oziru gotovo ne bodemo iskali katere prednosti.
Ženski spol je na Ruskem postal v društvenem oziru ravno-praven stoprav po Petru Velikem, in kako močno so se razmere v tem nagledu izpremenile, svedoči nam listina, da je Rusija imela skozi skoraj tri četrtine 18. veka žensko vladanje. Do Petra Velikega je bilo rusko ženstvo ukovano v tiste spone, katere še dandanes tako ponižujejo ženski spol v orijentu in ga delajo sužnjim možu. Omike ni dobivalo ženstvo nobene, življenje mu je teklo jednolično in prazno. Že isti način snubljenja ni vplival ugodno na ruski zakon; dostikrat je ženin zagledal obraz neveste šele pred oltarjem; ako je ta prvi pogled bil zanj grenka prevara, bil je zakon otrovan od prvega trenutka. Iz tega je izvirala nezvestoba, ki je rada posledica pomanjkanja ljubezni med zakonskima. Sila je bila propadla v tem oziru nrav višjih krogov; možje so uživali sleherno prostost in slast, ženam pa niso pustili niti najmanjše zabave. Žene so bile zaprte kakor v haremu ; zunaj liiše so se smele prikazati samo z zakritim obrazom, sosebno žene višjih stanov. Obiskovalcev in obiskovalk niso smele sprejemati. Sicer pa niso imele težkega dela, razven šivanja in preje. Na polji je vse postoril mož s svojimi hlapci. Marsikatero delo je ženam bilo prepovedano že	zato,	ker	so	se
zdele možem nečista bitja. Ako je zaklala perutnino	ali	ribo,	ni
je maral mož jesti. Celo ubozega kmeta žena, katere mož ni bil doma, stopila je na hišni prag, drže v rokah	kokoš in	nož	in
prose mimo gredoče moške, naj zakoljejo žival.
Brez pouka je vzrastlo dekle, brez pouka in sleherne duševne hrane je preživela temno zakonsko življenje. Se celo v cerkev iti niso smele ali samo izjemoma in ako so se bile že postarale. Redkokrat so se smele zbrati na določenih tratah, kjer so se zabavale prav po otročje.
Da Herberstein ni dobil vselej čisto zanesljivih vestij, kaže nam ta-le povest, katero je slišal iz ust Tirolca, ki se je bil preselil na Rusko. Tirolec se je bil v Moskvi poročil z Rusinjo; čez dolgo ga vpraša, zakaj je ne ljubi; mož trdi, da jo ljubi, a ona ga zavrne, češ, da ji še ni dokazal ljubezni, ker je še ni natepel. Nemcu se jo menda sicer tak dokaz ljubezni zdel nekako nenavaden, a kmalu jo je začel tako pretepati, da jo je vso razbil. — Ta povest je prešla iz Herbersteina v mnogo knjig in je Ruse prekomerno ogrdila pred svetom; gotovo je pa Žiga tu sedel na limanica surovežu, ki je svoj način zakonske ljubezni podtikal vsemu narodu. Kljub temu pa se je gotovo ženstvu godilo dosti slabo. Da Herbersteinov popis ne velja več za naše dni, je dokaz kulturnega napredka in odlične zmožnosti Rusov za omiko in napredek sploh.
VIII.
Rekli smo že, da se je Herbersteina ruski narod zdel popolnoma hlapčevski in suženj, tem bolj, ker je za vse veljala na-pram carju absolutna ravnopravnost, jednaka sužnost; vsi so bili carjevi hlapci. A treba je v tem oziru previdnosti pri čitanji njegovih spisov; on sam nam dokazuje po raznih slučajih, da tisto ,, hlapčevstvo" ni bilo tako hudo, kakor se je njemu zdelo, ali tistim, ki so mu bili poročevalci. Bili so v istini sužnji ali nevoljniki, samo potomci kupljenih ljuclij, ujetnikov in takih, ki so na katerikoli način izgubili svobodo. A niti ti niso bili brez varstva zakonov; po postavi so bili tudi oni člani državne družine; ne gospodar, nego jedini carje bil tudi nevoljnikom sodnik; v njega imeni jih je sodd carjev namestnik v navzočnosti porotnikov.
Ako je bil svoboden mož sluga, ni smel brez gospodovega dovoljenja ostaviti službe, ker bi ne bil dobil nove službe. Ti vzajemnosti gospodarjev je pa stala nasproti vzajemnost slug: ako je bil kdo razvpit za slabega gospodarja, ki trpinči sluge, gotovo ni dobil tako hitro nove sluge. S to istino se torej ne ujema trditev Žigova, da je Rusu vcepljena ljubezen do robstva, da je njegov značaj že tako hudo pokvarjen, da ne sluti več človeške vrednosti svoje. Uprav to, kar nam navaja v dokaz trditve svoje, zdi se nam dokaz proti nji: nevoljniki, oproščeni po gospodu, ne marajo za svobodo in se prodajo spet prostovoljno; oče proda sina in ga sme prodati celo trikrat. Uzrok temu je jasen: ne-voljniku se je bolje godilo nego prostemu kmetu, ki je moral vzeti od boljarja v najem košček zemlje, bil odvisen od gospoda in vremena in onemu moral dajati toliko od pridelkov, da mu je komaj ostalo za življenje, dočim je za nevoljnika moral skrbeti gospodar. Tudi dandanes še ni prost kmetki stan ruski deloma uprav za to, ker se nevoljnikom čestokrat prav dobro godi in ne marajo za dvojbeno darilo prostosti. V tem zmislu je torej popraviti Herbersteinovo pripovedovanje.
Dasi pa robstva v pravem pomenu besede ni bilo na Ruskem, bil je položaj kmetov ondu vendar dosti žalosten; saj poznamo iz spisov Gogola, Turgeneva i. dr. tiste tipične mužike, ki se dajo neusmiljeno šibati, takoj potem pa ti hvalijo gospodarja, češ, da nikogar ne kaznuje zaradi malenkosti, da je predobrega srca itd. Zemlja ruska je bila res že tedaj zemlja trpinov. Ze tačas torej, predno je še postal nevoljnik ves kmetski stan, bil je za te spone goden; že tedaj so se bahali, kako verno in pokorno služijo svojim gospodom, dočim se v Litvanih ne zmenijo niti za samega kralja, temveč se izgovarjajo, da ne morejo od doma, ker je žena bolna ali konj pohabljen. „Kaj tactga se ne pripeti pri nas. Rus jaha, kamor ga pošljejo, ako mu je glava draga 1“
Kakor tudi pri nas, morali so ruski kmetje gospodom, ki so jim dali kos zemlje v najem, po šest dnij na teden delati; samo sedmi dan, nedelja, ostal je kmetu na razpolaganje. Razume se, da v takem položaji kmet ni imel veselja do marljivega dola; saj so ga ropali in skubili vsi vprek; na najplodovitejši zemlji je živel v siromaštvu. Ta položaj je bil deloma še posledica mongolske dobe, kakor svedoči že raba besede „kristijan“ v pomenu „rob“, »hlapec“; rabili so pa še druge psovke. Mons^olci so zipustili Rusom ludi bič, da so priganjali nemarne delavce. Poslancem ruski mužiki niso vsegdar dobro služili. Herbersteinov spremljevalec, grof Nogarola, padel je pri prehodu čez neko reko v vodo in se ni mogel izkobacati iž nje, ker se je bil zavil v svoj plašč. Ko so ga bili srečno rešili,^ ne da bi se bila ruska vojaka genila in pomagala, oštel ju je Žiga, a za odgovor sta mu rekla:
„Slehernemu ne pristoji delati; jeden sme delati, drugi ne.“ Boljar se je pa sramoval težkega dela in naj je bil tudi največji revež ; pa za poslanci so pobirali lupine in obrazke sadja, dinj, Čebulje. „Jedo malo, pijo pa veliko.“ Tudi v uboštvu so ošabni.
IX.
Glede vojske nam pripoveduje Žiga to-le: Vsako tretje leto je popisovanje boljavov in konj, da car ve, koliko vojakov ima. To je bilo sila važno, ker ni preteklo nobeno leto brez vojske z Litvani, Švedi in Tatarji. Marsikatere pokrajine so izgubile vsled tega večino prebivalstva. Rusi so tedaj služili jedino kot konjiki; a konji so bili majhni, nepodkovani; na majhnem sedlu je sed&l konjik tako, da sta se koleni skoraj dotikali. Ostrog niso imeli; naganjali so konje z bičem, ki je visel na mazinci desne roke. Bojevali so se posebno z lokom, malokdaj z mečem in zgodilo se je, da je Rus v boji držal v isti roki uzdo, bič, meč, lok in pušice. Konjikov v železnih oklopih niso imeli, nego k večjemu v bombaževih oklopih, ki so bili tako debeli, da jih ni prodrla pušica.
O vrednosti ruske konjiče ni zvedel Žiga nič kaj ugodnega; čeravno se zaženo hitro in s silnim hrupom na sovražnika, manjka jim v boji potrebne vstrajnosti, ako se jim nasprotnik kmalu-ne umakne, umaknejo se rajši sami. Jako spretni so pa bili za napade od strani in od zadaj. Seveda taka vojska ni bila sposobna za obleganje utrjenih mest, tem menj, ker niso imeli potrebnega topništva. Dobili so sicer na Rusko že nekaj inostran-skili topničarjev, a ti niso zadostovali vsem potrebam, Rusi sami pa niso poznali niti razločka med malimi in velikimi topovi glede rabe.
Kar pa manjka ruskemu vojaku aktivnosti, to mu nadomešča še clandanes njega neskončna pasivnost. Oni vojaki, ki so
tako heroično prehodili snežene Alpe in Balkan, so pravi potomci ruskih vojakov Herbersteinovega časa. Rus je nekaj fatalista; ako mora bežati, ubeži hitro, in ako ga ujamejo, ne prosi milosti ; molče se da ubiti, dočim Tatar bije in grize okoli sebe do zadnjega trenutka, Turek pa prosi milosti, ako vidi da se ne more rešiti. Šotorov si Rusi niso napravljali, nego samo borno streho od vej. Nasipa in rova tak tabor ni imel. Ker ruska vojska ni vozila s seboj voz, moral je sleherni sam vzeti potrebni živež s seboj. V ta namen je imel boljar po šest ali še po več konj; jed-nemu je naložil živež. Kako malo jo potreboval Rus, svedoči nam to-le: v dve pedi dolgi vreči je imel pšeno, kos svinjine in nekaj soli; bogatini so imeli tudi popra s seboj, potem kotel. Sleherni je imel sekirico in kresilo pri sebi. Dokler je mogel, ni se dotaknil svojega živeža, ampak je živel ob češpljah, koreninicah, Čebulji, česnu, divjačini in ribah. Šele, ako je to pošlo, zakuril je ogenj, postavil nanj kotel, napolnil ga z vodo in vsul vanj pest kaše in malo soli — in to je potem obed za gospoda in hlapca. Ako je pa gospod hotel napraviti majhno pojedino, skuhal je še košček svinjine in povabil nekatere revnejše ljudi. Kadar se jo mužik dobro najedel, bil je nasičen za dva ali celo za tri dni.
Ako so stavili vojski hude zapreke gozdi in močvirja, morali so bližnji kmetje v naglici napraviti pot; skozi šumo so naredili preseko, čez močvirje pa mostove.
X.
Noša je bila vsem jednaka, ozka, dolga suknja, zapeta z gombami na desni strani prišitimi, dočim je Tartar imel gombe na levi strani. Škornje so bile rudeče in sezale so do kolen; spredaj in na peti so bile z debelimi žeblji nabite, ki so nadomestovali ostroge. Srajca je imela visok Zavratnik, okrašen z zlatimi gombami in z biseri. Suknja je bila prepeta s pasom, žepov pa ni imela in ni bila nikakor praktična, dasiravno se je prilegala podnebju.
Zanimive so naslednje črtice iz ljudskega življenja. Zgodaj se je Rus moral pripravljati za bodoče trpljenje, kakor nekdaj mladi Špartanec. V ta namen so imeli dečki neko igro, pri kateri je moral deček, prvi dospevši na določeni prostor, braniti svoj prostor proti napadom drugih dečkov; suvali so ga, tepli, z nogami teptali, da je bil revež dostikrat hudo raztepen; a vse bolečino je rad pretrpel, samo da je zmagal.
Grozne kazni za roparje jo zapustila mongolska doba Rusom: šibali so jih po podplatih in jih mučili na razne načine, dokler ni ropar povedal, kar so ga vprašali. Marsikdo se je rajši sam obesil, da ni prišel svojim sovražnikom v pest. Ubiti so smeli tudi tatu, ako so ga zasačili „in flagranti“, a truplo so morali izročiti sodišču in poročiti ves dogodek. Sodišča so sodila
v obče samo po zimi, kajti po leti je bilo navadno bojevanje na dnevnem redu. Pred sodnikom je veljalo spričevalo plemičevo več nego izjave več prostakov. Odvetnikov ni bilo; sleherni se je moral zagovarjati sam, kar ni bilo težko Rusu, ki je rojen govornik bil že za Herbersteina. Hudo toži Žiga o podkupljivosti ruskih sodnikov, katere niti knez ni mogel, ali ni hotel preprečiti, kakor svedoči naslednji slučaj : Nekega sodnika sta bili podkupili obe stranki, a bogatin je dal več in je dobil pravdo. Car je zvedel to stvar in pozval sodnika na odgovor; sodnik pa je rekel da je res tako, ali da je prepričan, da jo bogatin poštenejši oil siromaka in zato je veroval onemu, a ne siromaku. Car je sicer ovrgel sodbo, toda sodniku se ni zgodilo nič; car se je celo smijal salomonski modrosti njegovi.
Kakor narod niti do dandanes ni mogel oprati narodne duše te grde maroge, pa je bil ohranil tudi marsiktero dobro črto značaja svojega. Kakor je bil mužik kljub svoji bodi ondaj vesel, prijazen in uljuden, tako ga vidimo še dandanes; trezen ali pijan se kar nič ne zmeni za konvencionalne meje, kadar hoče prijatelju, mak;\r tudi konjiču, izraziti čutila svoja. Objemanja in po-Ijubovanja ni konca ne kraja in česar beseda ne zmore, povedo solze veselja. To neposiljeno, odkritosrčno izražanje čutil je poznal že Rus pred 300 leti in, kdor narode, zaostale za drugimi v kulturi, zmatra z očesom pe lagoga, mora priznati, da so tu v besede in solze izliva blaga „ narodna duša“, ki je pod vodstvom vrlega in blagega vzgojitelja tista mehka masa, iz katere umetnik stvari dovršene umotvore.
V nizki sobi sedi mužik, pričakuje prijatelja. Obiskovalec mora dobro privzdigniti nogo, da prestopi visoki prag nizkih vr.it; stopivši v izbo, ozre se najprej na sveto podobo, visečo na na steni, odkrije se, pokriža in prikloni, potem šele pristopi k hišnemu gospodarju in ga pozdravi. Stisneta si roke, poljubita se in nekaterikrat, priklonita; ker hoče drug druzega prekositi gledrt uljudnosti, postajajo pokloni čedalje nižji. Sedši, se pogovorita; odhajajoč gost poljubi gospodarja, in se pred sveto podobo spet pokriža. Gospo lar ga spremi tako daleč, kakor mu voli gostov stan, do izbinih vrat, do stopnic ali celo pred hišo. Ako je gost mlajši in prijaha na pohod, skoči raz konja žo pred dvorskimi vrati.
Glede plemičev nam pripoveduje Ziga čudne navade. Mnogi boljarji, posebno revni, niso prišli iz hiše razven ob nekaterih posebnih prilikah; reveži niso prišli lahko do njih. Kakor bedni poljski žlahčič je tudi boljar rad zasedel konja, ali vsaj ukazal za seboj voditi ga, ako je šel k sosedu. Po zimi pa bosi konji na zmrzli zemlji niso mogli hoditi, zato je boljar moral iti peš V cerkev ali k dvoru. Za plemičem je sluga nosil plašč in palico.
XI.
Že za Herbersteina so imeli Rusi pošto, ki je v prvi vrsti služila carju. Tudi Žiga je deloma popotoval po pošti in sicer jahaje. Ako ta odstavek čitamo, dobimo nov dokaz cesarjeve neomejene oblasti, njegovo je bilo imetje in življenje naroda. Poštne postaje so se zvale „jame“ in poštar ,.jamšnik“. Uradnim osebam je poštar ponudil več konj, dasi je potnik sam izbral. Ako mu je med potjo omagal konj, smel je v imeni carjevem vsakemu kmetu najboljšega konja vzeti iz lileva pa tudi slehernemu popotniku, ki ga je srečal. Na bližnji postaji skoči raz konja, odvzame mu uzdo in sedlo in osedla druzega konja; sedlo in uzdo mora imeti sam. Poštar povrne kmetu škodo, 'ako mu je potnik pokvaril konja. Odsedlane konje ženo hlapci na travnik ali v sneg, vedno se pogovarjajoč ž njimi; konji se povaljajo, nato jih žen6 v hlev, daj6 jim krme, in ako so se dobro ohladili, jih šele napoji.
Rusko trgovino je zelo ovirala mnogovrstnost denarja, ki ni bil vselej dosti vreden vsled pomešanja srebra z drugimi kovinami. Sicer pa je bila kupčija z Rusi zdaj večinoma kupčija na zameno; za tuje blago, sosebno rokodelsko, dajali so Rusi zdelke in pridelke domače zemlje, med katerimi je sila kožuhovina posebno važna. Kakor tujci sploh imeli so inostranski trgovci mnogo sit-nostij z Rusi. Kdor je prišel z blagom v Moskvo, moral je to objaviti mitničarjem, ki so prišli blago cenit; predno je smel prodajati, moral je dobiti v to privoljenje carjevo; dokler ni car rekel trgovcu, kupi li sam kaj ali nič, ni smel kupec drugim ponujati blaga, čestokrat je trgovec moral dol,20 čakati na odlok carjev. V Moskvo so	smeli	prihajati	sami Litvani in Poljaki;
drupi so imeli svoje zaloge v	Velikem Novgorodu. Uvažali	so na
Rusko sosebno obleko, nože, žlice, sekire, šivalno orodje, zrcala. Dostikrat ni bila ta roba za nobeno rabo, pa je vendar našla kupca. Tuji trpjovci so se radi pridruževali inostranskim poslancem, ker so lože prišli v Moskvo in bili prosti mitnine. Nasproti so pa tudi ruski trgovoi hodili v zapadne dežele v spremstvu poslancev; taka karavana je narastla na 800 do 1200 glav. V Moskvi je bil kupčijski dom za tuje trgovce blizu carjeve palače. Natančno popisovanje trgovine z rusko kožuhovino nam svedoči, kako nadrobno se je Žiga seznanil s tem predmetom.
Že Herberstein je	spoznalv odlično	nadarjenost Rusov	za trgovino; ruski trgovec,	pravi	Žiga, je	jako premetena in	zvita
buča; jezik mu teče kakor namazan, in če ne more drugače spe-čati blaga, jame prisezati, da je cena nizka in blago izvrstno, akoravno je dostikrat ravno narobe prav in blago ni vredno niti polovico. Ker so bili na slabem glasu, so se drugod radi zatajili, češ, da niso iz Moskve. Zanimivo je, kar se glede tega predmeta
pripoveduje o Petru Velikem. Židi so ga prosili za dovoljenje, da se smejo naseliti na 'Volikoruskem in trgovati; a Peter je prošnjo odbil rekoč: „Vaše prošnje ne morem izpolniti vam samim na ljubo. Moji Rusi bi vas tako varali, da bi morali kmalu ob beraški palici iti iz dežele."
Dajati posojila na obresti bilo je Rusom pregrešno; a jemali so celo do 20 odstotkov; samo od krščanskih cerkev so jemali po 10a/0.
O ti priliki se nam vriva vprašanje: kako veljavo je bilo dobilo do Žiga tujstvo v Rusih? Sto let pozneje je bil tuji živelj tako močan, da je Križanič hudo grajal Ruse zarad popustljivosti, po kateri je narod zabredel v odvisnost tujcev. Za Herbersteina pa take veljave tujstvo še nikakor ni imelo. Tujcev je bilo sicer že precej ondu n. pr. Grk Jurij, ki je po cesarici Zofiji dosegel celo odločilno mesto v Moskvi in postal neobhoden svetovalec carjem; njegov vpliv je krčil pot mnogim drugim rojakom. Iz zapadnih dežel so zvabili na Rusko tudi nekaj topničarjev, puškarjev, rokodelcev itd.; vsako rusko poslanstvo je imelo nalog, nabirati takih ljudij za Rusijo in Žiga se sklicuje na Nemce v Moški bivajoče kot svoje poročevalce. Vsi ti tuji življi pa niso imeli posebnega vpliva na narodno življenje; do Herbersteinove dobe niso niti dobrega topništva mogli ustvariti; najznamenitejši so bili laški stavbarji, ki so sezidali cerkve, palače in obzidje Kremlu. Žiga sam ni imel dobrega pojma o teh tujcih; sam pravi, da prihajajo v Moskvo samo taki, ki drugod ne morejo živeti, ali taki, ki jih z besedo ali darili zvabijo tja in ki ne poznajo šege ruske. Popolnoma izključeni so bili pa Židi, katere je Rus sovražil kot mučitelje Odrešenikove.
XII.
Jako obširno poglavje Žiga Herbersteinove „ Moško vij e “ je „Chorographia“, ilustovana po zemljevidu, ki je seveda zelo nepopolen. Z Žigo prehodi čitatelj vso Rusijo notri do Sibirije, od črnega do Ledenega morja; v tem poglavji je nakopičil pisatelj mnogo tvarine in podal svetu prvo obširno geografijo in topografijo iztočne Evrope, ker se ni omejil na tedanjo Rusijo, temveč popisal tudi sosedne dežele. Iz bogatih zakladov hočemo izbrati samo nekaj drobtinic, katere bodo čitatelj a najbolj zanimale.
Skozi okraj moskovski teče reka Moskva, ki je sicer plovna in nosi mnogo ladij in brodov, pa dela veliko ovinkov in zato zakasnuje brodarstvo. Zemlja je ondu dosti dobra; pa podnebje je neugodno. Suša se vrsti s plohami, zima pa je huda; celo spomladi je tako mrzlo, da žito čestokrat ne dozori. L. 1525. je pa vsled pekoče vročine zgorelo vse žito na polji. Požari so uničili vasi in gozde in vsled gostega dima so zbolevali ljudje na očeh in nekateri celo izgubili vid. Po zimi se zemlja zbog mraza razpoka; ako vodo izliješ, pride na tla že kot led; ljudje, vozeči se po
saneh zmrznejo; zveri goni lakota v vasi' in cel6 v hiše, in kmetje, bežeči pred njimi, zmrznejo. Žiga kara Huse zarad zapravljanja lesa; štori kažejo, kje so stali gozdi. Dandanes že trpi Ruska, ker so uničili toliko šum, ne da bi bili zasadili nove. Jedino bogastvo zemlje je bilo razven lesa žito, kožuhovina itd.; sadja pa ni bilo tečnega.
Po mnenji one dobe Je bila Moskva „v Aziji, ali vsaj na meji Azije in Evrope.“ Žiga opisuje potem rusko prestolnico tako-le:
„Mo3to Moskva je velika, ker je mnogo hiš z velikimi vrtovi. Hiše so vse lesene, zato imajo kovači, ključarji in drugi rokodelci, ki rabijo ogenj pri svojem rokodelstvu, delavnica svoje v posebnih ulicah zun;ij mesta. Za tuje vojništvo je bila zid ina poleg mesta „sloboda“, kjer so stanovali tudi drugi tujci. Ondu so smeli piti žganje, ki je bilo dovoljeno Rusom samo nekaterikrat v letu; zato se je sloboda zvala menda „nali“ (= nalij = nalivaj scil. žganje). Na drugi strani mesta šobili samostani. Moskva sama ni imela niti nasipov niti rova; zvečer so zaprli ulice z lesami; kdor je pozneje todi hodil, dobil je palico in zapor. To je bilo jedino varstvo mesta. V reko Moskvo se izteka pod mestom potok Kljazma (Javsa pravi Žiga), ki goni mnogo mlinov. Vseh hiš se je bilo naštelo malo let pred prihodom Žige 41,500. Ulice in trgi so bili brez tlaka in ob deževji blatni; tu in tam so zato napravili mostove.
Središče Moskve je bil „gradu. To besedo rabi Žiga in tudi drugi popisovalci Rusije. „Kreml“ jim ni bil znan. Kremi se je zdel Žigi velik kakor malo mesto; prepričal se je, da je imel prav ruski poslanec, ki je v Rimu pripovedoval o krasnem obzidji, ki ga je bil sezidal laški mojster in utrdil z lepimi stolpi. Tudi tiste cerkve hvali, ki so jih zgradili laški mojstri, n. pr. cerkev Marije Vnebohoda. V Kremlu je bilo carjevo stanovanje, hiše metropolita, svetovalcev, duhovnikov in drugih ljudij.
Zdravo pa je bilo podnebje Moskve kljub neugodnostim zime in poletja. Ako je v obližji razgrajala kužna bolezen, niso puščali nikogar v okraj moskovski, torej so Rusi že znali ondaj ustavljati z istimi sredstvi kugo, kakor pred nekaterimi leti ob dolnji Volgi.
Smolensk je bil za Herbersteina še važnejši nego zdaj; bil je zato čestokrat oblegovan po llusih ali pa po Poljakih. Zarad svoje važnosti je bilo mesto utrjeno; vnanje mesto je imelo močno ograjo, na griči pa je bil ,.gorod“, t. j grad. Razven cerkve sv. Mihajla so bila tudi tu vsa poslopja lesena. Proti slabo orga-nizovanim Rusom se je branilo mesto dolgo, dasi je bilo po naših pojmih slabo utrjeno. Razvaline samostanov so bile žalostne priče krvavih bojev dveh bratskih narodov.
Veljavo Velikega Novgoroda je tudi dobro poznal Žiga; saj je bilo mesto slavno trgovišče in ponosno na svojo samo-
stalnost, dokler ga niso premagali Rusi in odveli sila bogatega plena v Moskvo. Nekdaj so ondi čestili Peruna, pravi Žiga, pre-jemši pa sv. krst, so ga potopili v Volhov. Hipoma prileti iz vode na most kol in čuje se klic:	„To imate v Novgorodu v
moj spomin!“ kadar se sliši iz vode „Perun! Perun!“, lete ljudje vkupaj in se pretepajo s koli in pestmi, da imajo gosposke dokaj truda, predno napravijo mir.“ Odkar se mnogo Novogoračanov odveli v Moskvo in jih nadomestili z Rusi, bila je uničena slava starega mesta, pa tudi v kulturnem oziru se je vse presukalo, ker je na mesto olikanega prejšnjega prebivalstva stopil surovejši ruski živelj. Naravno je, da ta pogin staroslavnega Novgoroda, ki se je bil zmatral nemškim mestom, napolnuje Nemca z nekim gnevom, katerega sicer ne nahajamo pri Herbersteinu. ,,Prebivalstvo je bilo menda nekdaj jako pošteno in človeško, a zdaj je že zelo drugače." ,,Zdaj je Novgorod popačen in pohujšan, brez dvojbe po kugi moskovski, ki so jo tja zanesli potujoči Rusi.“ Jednako se izraža zastran Pskova; tudi to mesto je dobilo mnogo novih Stanovnikov iz Moskve, namesto domačinov, katere so odvedli v Rusijo.
Tu in tam omenja Žiga tudi malike predkrščanske dobe n. pr. zlato babo*) (Guldene Veti, Anfrau) v najsevernejših krajih Rusije. Ob izlivu Oba v morje stoji žena, držeča sinčka v naročaji; nekdaj je bil še drugi deček pri nji, ki je bil baje nje vnuk. ,,Ondu je mnogo godbenega orodja, ki samo od sebe svira“, pravijo ljudje; Žiga pa pristavlja: „Ako je to res, napravljajo godbo bržkone vetrovi." Zavoljo pasjeglavcev, in takih ljudij, ki nimajo glave, ampak obličje na prsih in zaradi rib v človeški podobi i. t. d. je Herberstein mnogo povpraševal, rad bi bil našel koga, ki je sam videl te čudne stvari; no, pa seveda ni naletel na nikogar. Zato nima prave vere v te pravljice. 0 Sibiriji tudi ni zvedel dokaj; promet s to deželo je bil še tako skromen, da niso imeli nič pravega znanja v zemljepisji tiste Azije, ki je dandanes ruska.
Kijev, pravi Žiga, je staro prestolno mesto Rusov; kakeršno je bilo nekdaj, kažejo razvaline tega mesta in čudne gomile z nestrohnelimi trupli. Kijev je imel dokaj cerkva in samostanov; ali dekleta so bile na jako slabem glasu, kljub strogim zakonom, ki so imeli braniti njih čistost proti tujim trgovcem.
Rusiji v širjem pomenu prišteva Herberstein tudi Litvo; dasi o razmerah poljsko-litevske države pripoveduje le malo, mora vendar obiti nas slutnja žalostne usode nekdaj tako mogočne države. Ako se napove vojska, zbero se hitro vojaki; a ko bi se imeli pomakniti dalje, vrnejo se večinoma domov, nekateri zahtevajo odpusta, ker so baje bolni ali pa imajo važne posle doma;
*) Morebiti jo bilo to božanstvo še prcclslovansko.
dragi plačajo nekaj in se odkupijo. To odkupovanje se je vršilo javno, cel6 oklicali so, naj se oglasi, kdor se hoče odkupiti. Milosti svojih vladarjev in svojih svoboščin ne rabijo državi v prid, temveč jih zlorabijo, da kratijo knezu oblast in celo imetje; pri-šedši v deželo, moral je knez živeti ob svojih stroških, ako mu niso hoteli ničesa dati.
Kmetje so bili na Litvi v istem položaji, kakor v Rusih. Bogatin je smel kmetu vzeti, kar se mu je ljubilo in brez darila podanik ni smel priti niti k gospodu, niti k uradniku. „Vsaka beseda je zlata“, rekel je narod Kmet je moral založiti gospoda z vsem, ako je ta šel na popotovanje ali se ženil itd. in delati mu je moral tlako po šest dnij v tednu. Poleg gospoda ga je pa skubel tudi pop. Žiga s^ je kar čudil, da more sploh životi kmet na Litvi. Obsojenec se mora sam obesiti, če ne, pretepo ga neusmiljeno; ako se obotavlja, vel6 mu, naj se podviza, češ, da bo gospod hud, in revež, boječ se palice, se obesi.
Kako je sodil Herberstein o deželah, katere je bil prehodil, povedal je nekdaj v Pesti odgovarjajo na dotično vprašanje ogrskega dostojanstvenika tako-le: „Na Ogrskem, Španjskem, Laškem in Francoskem je veliko moči, mnogo zlata in srebra in živeža v obilici in velika razumnost in modrost, in vse to spojeno z mnogimi svoboščinami; na Poljskem, na Litvi in v Moskvi je beda in hudo robstvo; Nemška pa, kjer ima sleherna dežela nekaj razumnosti, dostojnosti, junaštva, bogastva in živeža, zdi se mi srednja in boljša od drugih.“ Poslušalci so se smijali in rekli, da je dal vsaki deželi, kar ji gre, ali sebi pridržal najboljše.
XIII.
Jako zanimivo je popisovanje sprejema in tujih poslancev , in občevanja z Rusi. Kar je doživel Herberstein, veljalo je gotovo tudi o drugih.
Poslanci, bližajoči se ruski meji, naznanili so po selih svoj prihod upravitelju najbližnjega ruskega mesta, ki je hitro poslal to novico v Moskvo, da mu car povč, kako naj ravna s prišleci. Poslancem pošlje oni uradnik nekoga nasproti, da jih na meji pozdravi in jim naznani, da jih bo na dobčenem mestu pozdravil odličen činovnik („velik gospod"). Ko je Žiga popotoval tja, prestopil je rusko mejo po zimi, ko je bil zamet debel sneg. Prišel mu je naproti visok činovnik, sedeč na saneh, pričakuje poslance sredi ceste, dočim je dal za tujce napraviti novo pot po svojih ljudeh, ki so pohodili sneg. človek, spremljajoč poslance, veli' Žigi, naj skoči raz konja in peš ide k ruskemu činovniku; ako bi namreč Rus prvi to storil, žalil bi carja in v očeh tujcev zmanjšal njega veličanstvo. Žiga tudi ni hotel jen jati, češ, da je truden ; potem pa je zahteval, naj Rus najprej zleze na tla. Nekaj časa sta se tako pričkala; naposled je vendar Žiga se malo premaknil, kakor
bi hotel skočiti na tla; to videč, je zapustil nagloma Rus sani in šele potem je Žiga skočil doli. Rus je bil prevarjen in se je na tihem Jezil. Etiketna vojska je bila pri konci za zdaj; činovnik pozdravi Žigo, vpraša ga, kako je popotoval in mu poda roko. Dalje potujč se vozi Rus zadnji, da opazuje tujce, in povprašuje med potom od kod so, kako se zove oče, kaj so, kateri jezik govore itd. Vse to se potem takoj objavi carju. Kmalu pride nasproti še drug uradnik, ki se je zval „pristav“ in je imel nalog, skrbeti za vse potrebščine poslanstva.
Ker je pristav moral pričakovati povelj iz Moskve, pomikali so se le počasi dalje; komaj po dobro miljo hoda so se ustavili in prenočili pod milim nebom. Kmalu se je to zdelo Žigi preveč, tembolj, ker je bil Smolensk jako blizu; ko so mu velevali tretji dan spet toisto, dal je svojemu spremstvu povelje, naj se ne ozira na ukaze ruske, temveč kar nadaljuje pot. S tem je pa hudo ujezil Ruse, ki so ga karali, da se upa v tuji deželi tako samovoljno ravnati. Herberstein se jim takoj odreže, da ni vajen prenočišča v gozdih in pri zverinah in da so imeli ruski poslanci v Avstriji vedno dostojno prenočišče. „Tako se tudi nam spodobi. Dobro vem, da ne ravnate po ukazih svojega gospoda in ne včm, zakaj se tako dolgo mudite. “ Proti večeru so dospeli do Smo-lenska (1526.), a prenočiti so morali zunaj mesta v bornih kočah; stoprav drugi dan so jim odkazali dobro stanovanje v hišah poleg mesta. Deset dnij jih je gostil namestnik z grškim vinom, z malvazijo in z žganjem.
Od Smolenska dalje sta poslanca spremljala pristava, pri-šedša iz Moskve. Med potom je Žiga stopil v kmetsko hišo in kupil od kmetice kruha, ovsa in drugih rečij. Pristav je pa ozmerjal ženo, ker je prodala poslancu one potrebne reči; Žiga mu je zato žugal, da ga bode dal zvezati in šibati, ako mu ne izroči živeža, ki ga je kupil za poslance v carjevem imeni, a bil ga spet prodal, namesto da bi ga dal tujcem. S tem je ugnal pristava v kozji rog.
Pol milje pred Moskvo prisopiha neki Simeon in naznani poslancem, da se bližajo carjevi pooblaščenci, in jih pozove, da stoje poslušajo besedo gospodovo. Kmalu so ugledali celo množico dostojanstvenikov, katerih načelnik ta ko-le ogovori poslance: „Veliki gospod Vasilij, kralj in gospodar vse Rusije (nasledujejo vsi naslovi) je zvedel o prihodu poslancev brata svojega Karola, izvoljenega rimskega cesarja, in najvišjega kralja in Ferdinanda brata in nam zaukazal, da Vas vprašamo, kako zdravstvuje njegov brat Karol.“ Isto vprašajo zaradi Ferdinanda; poslanec pa veli: n Po milosti božji smo zapustili gospode svoje zdrave." Predsta-vivši poslancem nove pristave, vpraša jih načelnik, kako so popotovali. „Bog živi včlikega kneza! Po njegovi in božji milosti smo popotovali zdravi,“ glasi se odgovor. Nato so jim izročili po
dva konja, darovana jim od carja; te konje so morali takoj zasesti obdarovanci in potem so jahali proti mestu.
Ulice, skozi katere je šel sprevod, bile so natlačene ljudstva. Za tuje poslance so imeli v Moskvi posebne hiše, ki so bile sicer prostorne, a brez oprave. Šele po vstopu poslancev so prinesli mizo, klopi, stole itd. Za čestno stražo so jim dali blizu 50 vojakov, ki so, kakor včmo, poslance bolj vestno čuvali nego je tem bilo všeč. Sicer so pa imeli vse, kar so želeli; v hiši in kuhinji so jim stregli pristavi, zapirali hišo, kurili, sekali dijva, krmo pokladali konjem itd.
Z živežem so bili poslanci jako obilno založeni; po natančnih predpisih so jim dajali na dan velik kos govedine, slanine, živo jagnje, jednega živega in jednega mrtvega zajca, šest živih kokošij; dalje zelja, sira, soli, popra, octa itd. Vse to so jim pripeljali sleherni dan na vozičku; razven tega še trojnega piva in dvojnega žganja. Ko je Žiga sam kupiti dal rib, karali so ga, češ, da s tem žali carja, in so mu dali rib, kolikor je želel. Niso mu dopustili, da bi kupil posteljne oprave, nego kupili so mu jo sami in rekli, da so tako postregli tudi na Nemškem ruskim poslancem.
Cez nekaj dnij je bila avdijenca pri carji; to so poslancem objavili trikrat. Celo krdelo carjevih činovnikov je-prišlo ponje; a spet se ni udal Žiga zahtevi Rusov, naj gre onim iz hiše naproti ; obotavljal se je in pozdravil carjeve svetovalce že na stopnicah namesto pred hišo. Proti gradu, t. j. Kremlu, so jezdili. Ulice so bile natlačene ljudij, ker so o takih prilikah menda ukazali trgovcem in rokodelcem, da se zbero v onih ulicah, skozi katere so šli tuji poslanci v Kremi; tujci naj bi strmeli nad množico naroda, Rusi pa naj bi videli na svoje oči, kako čestč inostranski vladarji carja. Do vhoda v Kremi so šli skozi gnečo meščanov; od vrat Kremla pa so stali vojaki. Vhod v palačo carjevo je bil JJoIeg cerkve sv. Mihajla; do stopnic je smel jahati samo car, Žiga pa je kljub temu ukazu skočil raz konja stoprav tik stopnic, „da bi“, kakor veli, „tudi za gospoda mojega ostalo nekaj česti.“ Sredi stopnic pozdravijo poslance novi svetovalci, stisnejo jim roko ter jih poljubijo in spremijo na vrh stopnic. Ondu se vrši spet pozdrav po dostojanstvenikih, ki so višji od prejšnjih. Pred sobami carja so stali ,,boljarski sinovi11, t. j. niže vrste plemiči. V prvi sobi so našli krasno opravljene dvorjane, isto tako v drugi sobi; samo da so bili ti zgolj visoki dostojanstveniki in knezi. Vsi so stali ondu, ne da bi se najmenj ganili, niti odzdravli niso, ako so znance med njimi pozdravili poslanci; delali so se, kakor bi jih še ne poznali ne.
V tretji sobi je sedel car sam na nizkem prestolu, stoječem na nizkem odru; na stolu poleg njega je ležal „kolpak“, na levi strani je stala palica (posoli) z dvema kačama okrašena. Nad
njim so bile sv. podobe; blizu je bila posoda z vodo in poleg nje brisalka, ker si menda car umije roke, ako je podal roko katoličanu. Pred knezom je bila nizka klop za poslance; pokrita je bila s prtom. Okoli carja so sedeli njega bratje, svak in nekateri knezi.
Vstopivsi poslanci se priklonijo carju, ki obsedi, dočim vstanejo njegovi spremljevalci. Visok dostojanstvenik predstavi carju poslance rekoč:	„Veliki gospod, kralj in gospodar vse Rusije,
N. N. (ime poslančevo) bije čelo pred Taboj.“ To reče dvakrat, prvikrat pomenja počaščenje, drugikrat pa zahvalo za milost carjevo. „Celo biti“ je pomenjalo poklon, ki je bil tem ponižnejši, čim višja je bila oseba, kateri je veljal.
Zdajci vstane car in vpraša poslanca:	,,Kako	zdravstvuje
naš brat Karol, izvoljeni cesar nemški in najvišji kralj ?“ — „Po milosti božji je zdrav!“ veli' poslanec. Car potem sede in posluša ogovor poslančev, ki potlej sme sesti. Kar sme slišati ves dvor, to pove poslanec in tolmač prelaga njegov govor sproti v nemščino, vselej samo dve do tri besede, kar je činilo zabavo jako dolgočasno. Po dokončanem ogovoru pozove car poslanca k sebi, poda mu roko in ga vpraša po zdravji ; poslanec mora odgovoriti:	„Bog Te zdravega obrani dolgo, včliki gospod; jaz sem
zdrav po milosti božji in Tvoji. “ Daril niso prinesli s seboj nemški poslanci, dočim jih niso pozabili Litvani, Švedi in drugi poslanci; ta darila so zvali „pominok, pomenki11 (Herberstein po-minki). Naposled povabi car poslance na obedovanje, rekoč: „N. (n. pr. Žiga) zaužil boš z nami sol in kruh.“
Avdijenci nasleduj razgovor s carjevimi svčtniki in potem gredo vsi v obednico. Car je že sedel za svojo mizo, na desni in levi sta mu sedela brata, dalje pa svetovalci; a med carjem in bratoma, dalje med tema in svetovalci je bil tak preslčdek, da sta se soseda komaj dosegla z roko. Za dvema mizama so sedeli tatarski kneževiči. Vstopivšim poslancem, posebno Žigi in Nogaroli napravili so vsi gosti razven carja, globok priklon. Poslanci so sedli za mizo, ki je stala nasproti carjevi; slehernemu Nemcu je sedčl nasproti Rus. Vse mize so stale ob stenah; sredi sobane pa je bila miza („credentz“) a s krasno zlato in srebrno namizno opravo. Na vsaki mizi so imeli soli, popra in octa. Za carjev sedež so stopili lepo opravljeni pridvorniki, ki se pa niso kar nič genili, nego stali nepremično.
Pred carjem je ležal kruli že narezan; car naloži strežaju na dlan nekaj kosov in jih veli nesti poslancem. S pomočjo tolmačevo poroči strežaj to-le: „Veliki gospod .... Ti skazuje svojo milost in Ti pošilja kruha od mize svoje.11 Poslanec se mahoma vzdigne in ž njim vred vsi navzočni razven carja in njega bratov; oni se prikloni carju, bratom in naposled svetovalcem in drugim
gostom. Kruh carjev je pomenil menda milost, sol pa ljubezen vladarjevo.
Za kruhom prineso žganja, za tem stoprav jedila, če ni postni dan, prineso najprej dva ali tri pečene labude in jih postavijo pred carja, ki z nožem poskusi, kateri je najmehkejši. V sosedni sobi razkosajo potem labude in polože na sleherno skledico po štiri jednake kose, n. pr. štiri peruti, ali noge itd. Te skledice postavijo pred carja, brate, kneze, svetovalce, poslance itd. Car počasti tudi katerega gosta s tem, da mu pošlje kos svojega jedila. Kogar doleti taka čast, mora se vzdigniti in prikloniti najprej carju in potem po vrsti vsem drugim, ki tudi vstanejo. To se je Žigi in drugim tolikrat zgodilo, da so ga vsled večnega vstajanja in neštevilnih poklonov drugi dan bolela kolena.
Pri prvem potovanji v Moskvo je Žiga zapazil, da se carjevi bratje ne vzdignejo, kt«dar se je vzdignil on; to ga je jezilo in zmatral je to za razžaljenje gospoda svojega. Kadar je torej car poslal jedilo kateremu bratu, ki se je potem vzdignil, obsedel je Žiga, kakor bi vsled pogovarjanja s sosedom ne zapazil tega. Šele, ko so drugi sedali, privzdignil se je malo. Kar so ga zarad tega nekateri karali, rekel jim je: „kdor česti mojega gospoda, njega čestim i jaz; kdor pa ne česti gospoda mojega, njega ne čestim tudi jaz ne.“ Navlašč pa je vstal, ako je car poslal jedilo kateremu možu nižje stopinje; zato so se smijali navzočni in naposled celo car, ko je cul razlog smeha gostov.
Labude so potresli dobro s poprom in s soljo in polili z je-sihom; prigrizovali so kislo mleko z usoljenimi, za vse leto pripravljenimi kumarami. Nas lednjih jedil nam Žiga ne imenuje. Pili so pa fina grška vina; sleherne pijače so natočili prvi kozarec carju, ki jo malo pokusi potem pa napije poslancu j to je bil torej prvi „oficijalni“ toast. Car je vprašal potem Žigo, če se je že kdaj obril, in ko je rekel Žiga, „da!“ dostavil je car, da se je i on jedenkrat obril; to se je zgodilo ob priliki njegove druge poroke. Briti se, bilo je Rusom sicer nekak greh. Car je poslancem pridno prigovarjal, naj se ponudijo s pijačo in jedjo in vprašal jih je vmarsikaj.
Čas, odločen za obed, bil je po dovršenih opravilih; tu je bil tako strog red, da so marsikdaj obedovali jako pozno, celo v noč, kadar niso zgotovili opravil. Ako je bilo inaio ali nič opravkov, obedovali so pa tudi po ves dan ali po več dnij zapored.
To obedu je car odpustil poslance in spremili so jih v po-slaniški stan mnogi boljari; za njimi so pripeljali na vozičkih srebrno namizno opravo in pijačo. Pridružijo se potem še nekateri činovniki in zdaj začn<5 piti, da je bilo težko celo pitju vajenim Nemcem dohajati Ruse. Kdor ni dobro pil, ni veljal nič. Ako niso mogli drugače prisiliti koga k popivanju, začeli so napivati carju in cesarju; kdor je vzdignil čašo, napolnivši jo s pivom ali
žganjem, stopil je v sredo sobe in govoril napitnico s tisto Rusu prirojeno spretnostjo, katero zove Herberstein „sonder zier-ligkhait11. Carju ali cesarju je voščil zdravja, sreče, zmage, da naj ostane nasprotnikom samo toliko krvi, kolikor bo ostalo pijače v časi. Naglo zvrne čašo in jo obrne, da vsi vidijo, da je res prazna. Žiga tem pivcem ni bil kos; zato se je delal zaspanega ali pa upijanjenega ; s tem se je iznebil tovaršije. Car in Rusi v obče so menili, da niso spodobno pogostili tujca, ako ga niso do dobrega zalili s pijačami; car sam je rad napival poslancem in njih vladarjem.
Car je dalje počastil poslance s povabilom na lov, katerega se je sam udeležil z mnogimi ljudmi. A ta lov ni? bil Žigi po godu, ker so samo z glasnim hrupom pobijali zajce v majhnih zagradah in jih pobili po več sto. Plemeniti gospodje niso svojeročno vodili svojih psov na lov; zmatrali so za nedostojnost, ako se je kdo dotaknil psa z golo roko. Le izjemoma, nekako tujim poslancem na 6ast, se je to zgodilo. Razven psov so imeli sokole izučene za lov.
Po lovu se je zbrala vsa družba pri leseni lovski hiši carjevi v šumi; ondu je car pogostil vse udeležence z jedjo in pijačo. Nekdaj je v navzočnosti Herbersteinovi padel blagoslovljen kruh raz stene v travo. Pobožni car se je sila prestrašil in z njim vsi drugi. Hitro so poslali po popa, da je pobral kruh iz trave in ga obesil na določeno mesto.
Tudi medvedji lov je videl Žiga. Kmetje, oboroženi samo z lesenimi vilami, morali so se bojevati z mladimi medvedi, katere so imeli zaprte v posebnih kočah in jih izpustili. Ako je medved koga poškodoval, dal je car ranjenca celiti in mu je podaril novo suknjo in malo žita — in Rus je bil zadovoljen.
Obravnavanje s carjem je bilo jako dolgotrajno, kakor nam že svedoči dolgo bivanje Žige v Moskvi. Car Vasilij se nikdar ni prenaglil z odgovorom; odvrnil je poslancem, da se hoče posvetovati s svojimi svetniki in jim je dal odlok ali sam ali po odbornikih. Ker pa povrjeniki carjevi niso imeli nikdar dosti obširne instrukcije, morali so znova zavlačiti rešitev. Leta 1526. n. pr. je prišel Herberstein v Moskvo 26. aprila; 1. majnika je bila prva avdijenca, 6. majnika so stoprav nadaljevali razpravljanje in potem 8. majnika. Dolgotrajnost diplomatičnega občevanja z Rusi je razumljiva, ako vzamemo v poštev, da so jim bile'evropske razmere jako malo znane in da so morali biti torej zelo oprezni. Dočim so litvanski poslanci se vedli napram carjevim pooblaščencen precej brezozirno namesto razumno, bil je Vasilij miren, a trden in isto tako njega svetniki. Sicer pa sluje še dandanes ruska diplomacija po izvrstnem zviševanji daleč Bezajočih in zamotanih diplomatičnih osnov.
Pogodbe z inostranci so se prelagale v ruščino, da so jih razumeli vsi Rusi; a tuji diplomati in vladarji so morali taka nagodbena piama potrditi po ruski šegi, t. j., poljubili so križ, v znamenje, da jih je trdna volja držati se dogovorov.
Na obed je povabil car poslance tudi pred odhodom in jim podaril dragocena darila, sosebno rusko opravo z dragoceno kožuhovino. Herberstein je dobil jedenkrat zlatasto oblačilo (kaftan) z modrimi cveticami, dragocenimi gombami, podšito s kožuhovino (krznom sibirskega sobola) in potem visoko belo kučmo z istim krznom. Razven tega je še dobil 80 komadov sobolovih krznov, 300 komadov hermelinovih in 1500 krznov kuninih. V prvič je bil Ziga dalje dobil sani z veliko medvedovo kožo in široko odejo, lepega konja in razne ribe, ki so bile posušene na zraku brez dima in soli,
Pisatelj je porabil za svoj spis naslednje vire:
Herberstein Sigm.: Rerum moscoviticarurn commentarii. Basel 1561. —Mos-couia, der Hauptstadt in Reissen .... — \Vicn 1657. — Beschutzung der vnrecht beschuldigten vnd sein selbst fursehung. 1560. — Gratae posteritati. 1551. — Soines thunns, dienste vnnd Raisens mit treuver vermanung etc, — Dienst dcn romischen Khaisern 15G4. — Raittung vnnd Antzaigen meines lebens vnnd wesens. (Font.es rer. aust. I. izdava Karajanova.) —. Hab die Eltern von Herberstein nit die als gemeine Landleute in Steyr wonent, sonder die mit Namhafften dienstn jren rechten erbherrn vnnd Landssfursten verpflicht gewest, dcnselben zu Ehrn etc. 1664. — Familienbuch, Arch. f. Kunde o. Geschichts-cjuellen 39. — Dryen Ro. Kaysor . . . godiennt. 1662. —
Monimentum historico-paneygricum . . . stematis . . principis ab Herberstein, 1610. —
Joannes Dantiscus, Ad magnificuni dom. Sig. de Herberstein etc 1618. —
Senkenberg’sche Sammlung von ungedruckten und raren Schriften IV. —
Chmel, Habsb. Archiv. I. II.
Denis, Merkwiirdigkeiten der Garelli’schen Bibliothek.
Acta Tomiciana III—IV.
Archiv f. Kunde o. Geschichtsquellen. 17. 22.
Miklosich : Slavische Bibliothek I. II.
Kumar, Gesch. der Burg und Familie Herberstein —.
Theiner, Vetera Monum Poloniae. II. II.
Monumenta Historica Rusiae. I.
Mittheil. d. hist Ver. f. Steiermark 9—11. 19.
Beitriige zur Kunde steierm. Geschichtsquellen. 1867. 61.
Arkiv za povjestnicu jugosl. 1869.
Pertz’, Archiv der Gesch. f. iiltere deutsclie Geschichte, 1381.
SitzungHberichte der Akad. d. Wiss. hist. phil. Cl. 1863 1856.
Sybel, Histor. Zeitschrift XVI. in 1871.
Adelung, Herberstein.
Meiners, Vergl. d. iiltern u. neuern Russlands.
Karamsin, Gesch. Russlands. VII.
Bibliografija slovenska.
Slovensko knjigarstvo od 1. jan uvarja 1884. leta do 1. jan uvarja 188S. leta.
Sestavil Ivan Tomšič.
Štev. 1—147 glej v „Letopisu1' za 1869. leto od 268—281. strani; štev. 148
— 243 v „Letopisu“ za 1870. leto od 364	371. strani; štev. 244—351 v „Le-topisu“ za 1871. leto od 34(5 — 354. strani; štev 362 — 589 v „Letopisu“ za 1872. in 1873. leto od 280—301 strani; štev. 590—817 v ,,Letopisu'1 za 1876, l§to od 193—215 strani; štev. 818—925 v „Letopisu“ za 1877. leto od 324
- 335. strani ; štev. 926—1124 v „Letopisu“ za 1878. leto od 192—213. strani; štev. 1125—1230 v „Letopisu“ za 1879. leto od 220	231. strani; štev. 1231 —1362 v ,,Letopisu“ za 1880. leto od 326—341. strani; štev. 1363 — 14§7 v „Letopisu“ za 1881. leto od 209—223. strani; štev. 1488—1612 v to-pisu“ za 1882. in 1883. leto od 417—431. strani ; štev. 1613—1758 v „Letn-
pisu“ za 1884. leto od 287—303 strani.
I
I.	Časopisi.
1759. Brencelj v lažnjivi obleki. V Ljubljani. Odgovorili urednik in izdajatelj Jakob Alešovec. Tisk Blaznikovih dedičev. V Ljubljani. Letnik XVI. 1884. 4°.
Z mesecem junijem se je Brencelj izpremenil in začel izhajati po dvakrat nn mesec pod naslovom „Novi Brencelj" v zbadljivi in šaljivi obleki. Letnik I. (XVI.)
1760. Cerkveni Glasbenik. Organ Cecilijinega društva v Ljubljanii Letnik VII. 1884. Z muzikalnimi prilogami. Odgovorn^ urednik lista J a n e z G n j e z d a. — Odgovorni urednik muzikalnih prilog Anton Foerster. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska R. Milic. 8°.	‘
Izhaja po jcdenkrat, na mesec. Vsakomu listu jo priložena glasbena priloga, obsedajoča po 4 strani v 8°.
1761. Gretje z vertov sv. Frančiška. Mesečni list. za verno slovensko ljudstvo, zlasti za udr, tretjega reda sv. Frančiška. S posebnim blagoslovom Njih svetosti papeža Leona XIII., Njih
24*
prevzvišenosti kneza nadškofa goriskega in prečastitega generalnega ministra celega frančiškanskega reda vrejuje in izdaje P. Evstahij Ozimek (pozneje P. Stanislav Škrabe c), mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. V Gorici. Hilarijanska Tiskarna. 1884. Letnik V. v 8. 384 stranij.
1762. Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko. V Ljubljani. Leto 1884. Natisnila Klein in Kovač (Eger). V 4., X, 60 stranij. — S slovenskim in nemškim tekstom. Translator prof. Fr. Levec.
1763. Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino Štajersko. V Gradci, leto 1884. v 4°. — Translator prof. Anton Kas-pret. Tiska „Leykam“ v Gradci. (S slovenskim in nemškim tekstom.)
1764. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Leto 1884. Na Dunaji. Iz ces. kr. dvorne in državne tiskarnice. 4°. XXII, 537 stranij. — Urednika M. Cigale in Jo s. Stritar.
1765. Duhovni pastir. S sodelovanjem več duhovnov vredil Anton Kržič. I. Letnik 1884. V Ljubljani. Založba »Katoliške bukvarne.“ Tisk ,,Katoliške Tiskarne.1* Vel. 8°. 644 stranij.
(Izhaja v snopičih po jedenkrat na mesec.)
1766. Edinost. Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko. Lastnik društvo „Edinost“. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Viktor Dolenc. Nova tiskarna V. Dolenc v Trstu. Tečaj IX. 1884.
(Izhaja po dvakrat na teden na celi poli v fol.)
1767. Gospodarski list. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Leto 1884. Natisnil Paternolli. Založilo c. kr. kmetijsko društvo. Odgovorni urednik: Anton Klobučar. 8°. 192 str.
1768. Jurij s pušo. Zabavno-šaljiv list. Izdavatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar. Amatijeva tiskarna v Trstu. Tečaj I. 1884. fol.
(Izhaja po dvakrat v mesecu.)
1769. Kmetovalec, Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega. Ureduje Gustav Pirc, tajnik družbe. Leto L 1884. .4". Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske. Tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.
(Izhaja po dvakrat na mesec.)
1770. Kmetski Prijatelj. (Ler Bauernfreund). III. leto, 1844. Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Ed v ar d Glantschnigg. Založba in tisk Janez Rakuscha v Celji. 8°.
(Izhaja drugo in četrto nedeljo v mesecu in je pisan v slovenskem in nem 5-
kem jeziku.)
1771. K> •es. Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župn. Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Šket, c. kr. gimn. prof. v Celovci. — V Celovci. Tiska in založuje tiskarna družbe sv. Mohorja. 1884. Leto IV. v 8°.
(Mesečnik, vselej po 3—4 pole.)
1772. Ljudski Glas. (Političen list.) III. leto, 1884. Izdajatelj in odgovorni urednik FerdinandSuhadobnik. — Tiskala Ig. v. Kleinmayr et Fed. Bamberg v Ljubljani.
(Izhaja po dvakrat na mesec na celi poli v fol.)
1773. Ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Tečaj I. 1884. — Odgovorni urednik prof. Fran Šuklje. Tiskala in založila Ig. v. Kleinmayr et Fed. Bamberg v Ljubljani.
(Izhaja vsak dan razven nedelj in praznikov.)
1774. Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. Izdajatelji in založniki- J. Kersnik, Fr. Levec, Dr. Ivan Tavčar in J. Stritar. — Odgovorni urednik Fran Le v e c.'IV. leto 1884. V Ljubljani. Tisk »Narodne Tiskarne." V 8°. 722 str.
(Izhaja po 4 polo obsežon v zvezkih po jeden pot na mesec.)
1775. Mir (Političen list za koroške Slovence.) Izdajatelj in urednik Filip Haderlap. Leto III. 1884. — Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovci. 4°.
(Izhaja po dvakrat na mesec na celi poli v mali 4°.)
I77G. Novice gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani. Tisk in založba J. Blaznikovih naslednikov. Odgovorni urednik: Gustav Pirc. Tečaj XLII. 1884. 4°.
(Izhajajo vsako sredo na celi p61i v 4ki.)
1777. Obrtnik. (Der Gewerbsmann.) Strokovnjašk list za obrtni stan. Leto II. 1884. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Matija Kunc. — Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani. 8°.
(Izhajal je po jedenkrat na mesec.)
1778. Popotnik. List za šolo in dom. Izdajatelj in urednik Miha Nerat, učitelj. V. leto 1884. — Tiskal in založil Janez Leon v Mariboru, v 8°. 984 str.
(Izhaja po dvakrat na mesec.)
1779. Slovan. Političen in leposloven list. Urednik: Anton Tr stenj a k. Lastnik in izdavatelj: Ivan Hribar. I. leto. 1884. — V Ljubljani. Tisek „Narodne Tiskarne**.
(Izhaja vsak četrtek n a celi poli v vel. 4.)
1780. Slovenec. Političen list za slovenski narod. Letnik XII. 1S84. fol. Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Jerič. Tisk »Katoliške Tiskarne4* v Ljubljani.
(Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike.)
1781. Slovenski čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadje-rejskega društva za Kranjsko. Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modic, društveni predsednik. Lastnina ,,čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko11. Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani, Tečaj II. 1884. v 8°.
(Izhaja po jcdonkrat na mesec.)
1782. Slovenski Delavec, gospodarstveno-politični list. Leto I. 1884. Izdavatelj in odgovorni urednik: Avgust B remi c. — Tiskom: C. Amati-ja sinov v Trstu, v 4°.
(Izhaja vsako prvo in tretjo soboto v mesecu.)
1783. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk. Izdajatelj in založnik tiskovno kat. društvo v Mariboru. Odgovorni urednik L. K or deš. V Mariboru. Tečaj XVIII. 4°. Tisk J. Leona v Mariboru.
(Izhaja vsak četrtek v tednu.)
„Slovenski Gospodar1* ima po dve prilogi in sicer 1. Cerkvena priloga. Priložena od kat. tiskovnega društva. — 2. Gospodarstvena priloga. Priložena od štaj. kmetijske družbe.
1784. Slovenski Narod. (Politični dnevnik.) V Ljubljani XVII. leto 1884. fol. Odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne11.
(Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike.)
1785. Soča. (Političen list.) Izdajatelj in urednik: M. Koršič. — Tiska „Hilarijanska Tiskarna'1 v Gorici. Tečaj XIV. fol. 1884.
(Izhaja po jodenkrat na teden.)
1786. Škrat. Zabavno-zbadljiv in šaljiv list. vTečaj III., 1884. Založnik in odgovorni urednik: Ivan Železnikar: Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 4°.
(Izhaja po dvakrat na mesec.)
1787. Šola. Glasilo Goriških učiteljev. Založnik in urednik: V. Černič. Leto V. 1884. v 8°. Tiska „Hilarijanska Tis-karnica“ v Gorici.
(Izhaja v zvezkih brez določenega obroka.)
1788. Učiteljski Tovariš. List za šolo in dom. Tečaj XXIV. 1884. Odgovorni urednik Andrej Praprotnik, nadučitelj in
voditelj I. mestni 5 razredni deški ljudski šoli v Ljubljani.
— Natisnil in založil Rudolf Milic. Vel. 8°. 384 stranij.
(Izhaja po dvakrat na mesec.)
1789. Viiec. časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in založil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. XIV. tečaj. 1884. — V Ljubljani. Natisnila Klein in Kovač (Egerj. Vel. 8°. 196 stranij.
(Izhaja po jedenkrat na mesec.)
1790. Zadruga. List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj. Glasilo zveze slovenskih posojilnic. Izdajatelj in lastnik: Mihael Vošnjak. — Tisk „Narodne Tiskarne11 v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Maks Veršec. Tačaj I. 1884. v 4°.
(Izhaja po jedenkrat na mesec.)
1791. Zalconilc in TJkaznilc za Avstrijsko-Ilirsko Primorje, ki obstoji iz poknežene grofije goriške in gradiške, mejne grofije isterske in državno-neposrednega mesta Trsta z njegovim obmestjem. Tečaj XXIV. 1884. Tiskarnica Avstr. Oger. Lloyda v Trstu. 137 str.
(Opomnja. ,,Zakonik in Ukaznik“ je začel izhajati že 1860. leta, a ni bil še v nobeni slovenski bibliografiji omenjen do letos. Leta 1860. sta prišla samč dva izdatka na svetlo, ki sta pa združena z lotom 1861. Prvi tečaj so torej šteje v 1860. leto. Prva leta je prelagal ta zakonik gosp. Cegnar na slovenski jezik.)
1792 Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. Odgovorni urednik Luka Jeran. V Ljubljani, 1884. XXXVII. tečaj, v 4°.
— Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 416 str.
(Izhaja vsak petek na celi poli.)
1793. Laibacher Diocesanblatt. Jahrgang 1884. 4°. 132 stranij. Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin Pogačar. — Tiskala Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani.
(List prinaša nemške, latinske in slovenske razprave.)
II.	Društvena dela.
Čitalnica narodna v Ljubljani.
1794. Letopis narodne čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1884. Založila čitalnica. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 8°. 26 stranij.
Matica Slovenska.
1795. Letopis Matice Slovenske za leto 1884. Uredil: Evgen Lah. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. V
Ljubljani. Natisnila „Narodna Tiskarna1*. 1884. 8°, 362 strani.
Vsebina: 1. Janša Lovro pa Valentin, slikarja slovenska Spisal J. Nav ratil. — 2. Ob agrarnem vprašanji. Spisal dr. J o s. V o 5-njak. — 3. Razširjava kristjanstva med Slovenci. Spisal Andrej Fokonja. — 4. Prisege Ljubljanskega mesta. Spisal Dr. Fr. Simonič. — 5. Botaniški listi. Spisal Dr. Fr. Schreiner. — 6. O človeškem razumu Spisal Franjo Podgornik. — Bibliografija slovenska. Sestavil IvanTomšič. — 8. Letopis Matice Slovenske. Sestavil Evgen Lah, društveni tajnik in knjižničar.
1796. Črtice iz duševnega Žitka štaj. Slovencev. Sestavil dr. J o s. Pajek. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska, V Ljubljani. 1884. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 8°. 293 strani.
1797. Lovčevi zapiski. Spisal J. S. Turgenjev, preložil Fr. Jo s. Remec. Drugi del. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. VLjubljani. 1884. Natisnila,.Narodna Tiskarna**. Vel. 8°, 137—262 str.
Dramatično društvo v Ljubljani.
1798. Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo daje dramatično društvo v Ljubljani.
62. zvezek. 1. Deborah. Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal Dr. S. H. Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar.— 2. Revizor. Komedija v petih dejanjih. Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič Gogol. Preložil I v an V o se 1. — 3, Oče so rekli, da le! Gluma s petjem v jednem dejanji. Spisala G. pl. Moser in A. L. Arronge, preložil Fr. Končan. Godba R. Bialova, — 4. S:lme zapreke. Gluma v jednem dejanji. Po W. Friedrichu. Preložil Ivan Kalan. — Perzijski gdl. Šaloigra v jednem dejanji Spisal Aleksander Dumas. Preložil Ivan Kalan. — 6. Kdor so poslednji smeje! Gluma v jednem dejanji. Spisala Marija Knaufova. Preložil lva'n Kalin. — 7. Blagajnikovo poročilo za leto 1883. — V Ljubljani 1884. 16°. Natisnila „Narodna Tiskarna”.
Društvo v pomoč bolnikom in za oskrliljevanje v Ljubljani.
1799. Letno poročilo društva v pomoč bolnikov in za oskrblje-vanje v Ljubljani za osemnajsto društveno leto 1883, 8°. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Eger). Založilo društveno vodstvo.
Mnrijna bratovščina v Ljubljani.
1800. Letno poročilo društva Marijne bratovščine v Ljubljani. Založilo društvo Marijne bratovščine. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1884. 8». 15 str.
Katoliška družba za Kranjsko.
1801. Glasi katoliške družbe. Na svitlo dala in založila katoliška družba za Kranjsko. XVIII. zvezek. V Ljubljani. Založila
katoliška družba za Kranjsko. Tisk „Katoliške Tiskarne.“ 1884. 8°, 186 str. (Cena 45 kr.)
Vsebina: A) Zakaj sem kristjan? — B) Minula Štiristoletnica Lutrova. — C) Delo Metodovo. — D) Pogreb in vstajenje družbe Jezusovo. E) Resničnost in nje nasprotje. — Brani roka me Očetova ! (Pesem.)
Družba sv. Mohora v Celovcu.
(28.B02 udov.)
1802. Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1885. Na svitlo dala in založila družba sv. Mohora v Celovcu. Z dovoljenjem visokočast. krškega knezoškofijstva. 1884. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°, 166 + 74 str.
Iz vsebine: Razgled po svetu. Spisal J. Vrhovec. — Janez Krizostom Pogačar, knezoškof ljubljanski Spisal Svetilko.
— Kamenih-. Japonska pripovedka; poslovenil Jeronim Val. — Dve sestri. Pripovedka posl. Radoslav. — Varujte so ognja! Svojim v prijazni opomin spisal P. V r h o v s k i. — Živinski pšs ali živinski potni list. Spisal A. L. — Pripovedko. — Smešnice. — Zbirka gospodarskih, zdravniških in drugih skušenj.
1803. Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina svetega Jožefa. Popisal Janez Volčič, duhoven ljubljanske škofije. Izdala družba sv. Mohora v Celovcu. III. snopič. Z dovoljenjem visokočastitega kerškega knezoškofijstva. 1884. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. Vel. 8°, 305 — 456 str.
1804. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Stare, kr. profesor više realke v Zagrebu. Izdala in založila družba sv. Mohora v Celovcu. X. snopič. 1884. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°, 89
— 280 str.
1805. Slovenski pravnik. Poduk o najpotrebniših zakonih. Spisal D r. Ivan Tavčar v Ljubljani. Izdala in založila družba, sv. Mohora v Celovcu. II. snopič. 1884. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 161—304 str.
1806. Miklova Zala. Povest iz turških časov. Spisal dr. J. Sket. Izdala in založila družba sv. Mohora v Celovcu. Z dovoljenjem visokočast. krškega knezoškofijstva. Slov. Večernic 38. zvezek. 1884. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°, 96 str.
1807. Cecilija. Cerkvena pesmarica. Po naročilu „Cecilijinega društva v Ljubljani" uredil Anton Foerster. Izdala in založila družba sv. Mohora v Celovcu. II. del. 1884. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°, 407 str.
C. kr. kmetijska družim v Ljubljani.
1808. Mlekarstvo. Spisal Gustav Pirc, tajnik c. kr. kmetijske družbe Kranjske in kmetijski potovalni učitelj za Kranjsko. Z v berilo vtisnjenimi slikami. Založila in izdala c. kr. kmetijska družba Kranjska. V Ljubljani, 1884. Natisnili J. Blaz-nikovi nasledniki. 8". 60 str.
III.	Pravoznanska in državoznanska dela.
1809. Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani od 9. septembra do 18. oktobra ]. 1884. (Po stenografičnili zapisnikih.) 24. zvezek. V Ljubljani. Založil deželni odbor Kranjski. — Tisk Miličev. 1884. 4°, VIII., XXX., XXX., 284, 368, 139 stranij.
1810. Občni sodni red. Patent dne l. maja 1781. št. j. zz. — V Ljubljani, 1884. Založnik dr. Alf Moschč. Tiskala „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 8°. 219 str.
IV. Jezikoslovje.
1811. Jezičnih. Knjiga Slovenska v XVIII. veku. Spisal J. Marn. XXII. Leto. V Ljubljani. Natisnil in založil Rudolf Milic. 1884. Vel. 8°, 82 str.
V. Lepoznanstvo.
1812. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Založil in na svetlo dal „odbor za Jurčičev spomenik11. — Uredil Fr. Levec. II. zvezek: Pripovedni spisi. — V Ljubljani. 1884. Natisnila „Narodna Tiskarna", m. 8°, 296 str. (Cena 70 kr.)
Vsebina: 1. „Jurij Kozjak11 slovenski janičar. Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine. — 2. „Spomini na ‘deda11. Pravljico in povesti iz slovenskega naroda. — 3 ,,Jesenska noč mej slovenskimi polharji11. Črtice iz življenja našega naroda. — 4. „Spo-mini starega Slovenca11 ali črtice iz mojega življenja Spisal Andrej Pajk, bivši avstrijski in francoski vojščak na Francoskem in Ruskem ob Napoleonovem času.
1813. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Založil in na svetlo dal „odbor za Jurčičev spomenik". —- Uredil Fr. Levec. III. zvezek: Pripovedni spisi. — V Ljubljani, 1884. Natisnila „Narodna Tiskarna", mal. 8°, 277 str.
Vsebina: 1. Domen; povest. — 2. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — 3. Dva prijatelja. — 4. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — 5. Golida Povest po resnični dogodbi. — 6. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
1814. Narodna biblioteka. X. snopič. Koliščina in stepe. Spisal v poljščini Mihal Grabowsky, poslovenil Fr. Cegnar. Novomesto 1884. — Natisnil in založil J. Krajec. 16°, 96 stranij.
1815. Narodna biblioteka. XI. snopič. Za kruhom. Povest. Poljski spisal H. Sienkiewicz. Poslovenil P. Miklavec.
— Novomesto 1884. — Natisnil in založil J. Krajec. 16°, 120 str.
1816. Narodna biblioteka. vXII. snopič. Spisi Andrejčko-vega Jožeta. I. črtice iz življenja na kmetih. — Novomesto 1884. Natisnil in založil J. Krajec. 16°, 91 str.
1817. Narodna biblioteka. XIII., XIV., XV. in XVI. snopič. Babica. Obrazi iz živenja na kmetih. Spisala po češki Božena Nemcova. Poslovenil France Cegnar. — Novomesto 1884. Natisnil in založil J. Krajec. 16°, 313 str.
1818 Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * * * Stat nominis umbra. Ponatisnem listki iz ^Slovenskega Naroda". Založil Ivan Železnikar. Natisnila ^Narodna Tiskarna*. V Ljubljani, 1884. 16°, 294 str. (Cena 70 kr)
1819. Pesmi, Zložil Vinko Gregorič Podkraškogorski. I. zvezek. Natisnila Hilarijanska tiskarna v Gorici. 1884. mal. 8°, 80 str.
1820. Knez Serebrjani. Ruski spisal grof A. K. Tolstoj. Poslovenil I. P. (Ponatisneni listki iz „Slovenskega Naroda“.) — V Ljubljani, 1884. Natisnila in založila „Narodna Tiskarna". mal. 8°, 609 stranij.
1821. Junak našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov. Poslovenil J. P. (Ponatisneni listki iz ^Slovenskega Naroda“.)
— V Ljubljani, 1883. Natisnila in založila „Narodna Ti-skarna“. mal. 8°, 264 stranij.
1822. Dubrovski. Povest. Spisal A. S. Puškin. Poslovenil J. P. (Ponatisneni listki iz „Slovenskega Naroda1*.) — V Ljubljani, 1883. Natisnila in založila ,,Narodna Tiskarna'1, mal. 8°, 122 stranij.
1823. Zgodovina fara ljubljanske škofije. Izdaje A. Koblar. Prvi zvezek: Zgodovina Sorške in Preske fare. (Ponatis iz „Laib. Diocesanblatt-a“.) — V Ljubljani. Založnik Anton Koblar. 1884. 8°. VIII + 131 str.
1824. Zgodovina politična in kulturna štajerskih Slovencev. Spisal in založil Ivan Lapajne, meščanske šole ravnatelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškem (Gurkfeld). Cena vezanemu iztisu 1 gld. 20 kr. — V Ljubljani. Natisnil J. Rudolf Milic. 1884. 8°, 310 str.
1825. Wenand de Graz. Zgodovinsko-rodoslovna razprava. Spisal Davorin Trstenjak. V Celovci, 1884. Tisk tiskarne družbe sv. Mohorja. Založil pisatelj. 8°, 71 str.
1826. Kratek pregled bosanskega slovstva. Sestavil Mihael Napotnik. V Mariboru, 188^. Založil pisatelj.
1827. Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo. Spisal Jakob Alešovec. — V Ljubljani. Založil pisatelj. — Tisk Jos. Blaznikovih naslednikov. 1884. 12°.
1828. Ne v Ameriko! Povest Slovencem v poduk. Po resničnih dogodbah sestavil in spisal Jakob Alešovec. — V Ljubljani. Založil pisatelj. — Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 1883. 8°. 231 str. (Cena 1 gld.)
1829. Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral Anton Brezovnik, učitelj. Natisnila in založila Kleinmayr et Bamberg. V Ljubljani, 1884. mal. 8°, 192 str. (Cena 60 kr.)
1830. Spisi Krištofa Šmida. VI. z vez ek. Ferdinand, čudapolno življenje mladega španjskega grofiča. Poslovenil P. Flo-rentin Hrovat. — V Novomestu, 1884. Tiskal in založil J. Krajec. 8°, 246 str.
1831. Mladega Gašparja življenje in trpljenje. Prosto poslovenil J. S. G o m bar o v. Ponatis iz „Slovenca“. — Tisk in založba „Katoliške Tiskarne41 v Ljubljani. 1884. 8°, 121 str. (Cena 30 kr.)
1832. Odkritje Amerike. Predelal H. Maj ar. Poučno-zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu. II. Kortesu. III. Pisaru. — Ljubljana. Tiskala in založila Ig. v. Klein-mayr & Fed. Bamberg. 1883. 8°. 162 + 141 + 133 str. (Cena 1 gld. 60 kr.)
1833. Mlada leta. Našej deci napisal Josip Gradačan. Ob piščevih troških natisnili J. Blaznika nasledniki. V Ljubljani 1884. 8°. 48 str. (Cena 20 kr.)
1834. Narodne pripovedke za mladino. Spisal D o minic us. I. zvezek. — V Ljubljani. Založil in izdal Janez Giontini,
1884. — Tiskala Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. 8°. 87 str. (Cena 25 kr.)
1835. Domača čitalnica. (I. zvezek.) Ribičev sin. Pravljica. Za slovenski narod prosto predelal F. St. Poleg narodne pripovedke, zapisane v „Sloveniji“ leta 1848. po Lovro Pintarji. Natisnil M. Šeber v Postojni. Založil in prodaje Janez Giontini. V Ljubljani 1884. S". 36 stranij. (Cena 12 kr.)
1836. Boparsko življenje. Povest. Prosto poslovenil Ignacij Hladnik. — V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blazni-kovi nasledniki. 1884. mal. 8°. 86 str.
1837. Zenitne ali svatbine navade in napitnice z godčevskim katekizmom iz slovenjbistriške okolice na Štajerskem. Zapisal Lovro Stepišnik. Maribor 1884. Tisk in z.aloga J. Leonova. (Cena 15 kr.)
1838. Opis Krškega okrajnega glavarstva v zemljepisnem in zgodovinskem obziru. Z načrtom Krškega mesta in zemljevidom Krškega okrajnega glavarstva. Sodelovanjem šolskih voditeljev v okraji izdal in založil Iv. Lapajne. (Ponatis iz „IJčit. Tovariša.") 1884. 8°. Natisnil R. Milic.
VI.	Šolske knjige.
1839. Slovenska slovnica za srednje šole. Spisal J. Šuman, c. kr. profesor na akad. gimnaziji dunajskem. Tiskala in založila tiskarna „družbe sv. Mohorja". V Celovci 1884. 8°. 202 str. (Cena 1 gld.)
1840. Slovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki. Spisal Peter Končnik. Na Dunaji. V c. kr. založbi šolskih knjig. 1883. 8°. Natisnil Karol Gorišek na Dunaji. 268 str.
1841. Aritmetika za nižje gimnazije. Spisal dr. Fr. vitez Močnik. Po dvajsetem natisku poslovenil J. Celestina. Drugi del. —
V Ljubljani. Tiskala in založila Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1884. 8°. 146 str.
1842. GeomeUija za nižje gimnazije. Spisal dr. Fr. vitez Močnik. Po štirinajstem natisku poslovenil J. Celestina. Drugi del.
V berilo vtiskanih je 94 slik. — V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1884. 8°. 98 str.
1843. Fizika v nižjih Mah. Metodična razprava. Spisal Fr. Hauptman. Ponatis iz „Popotnika“. Založil M. Nerat. Tisk J. Leona. Maribor, 1884. Vel. 8°, 26 str. (Cena 15 kr.)
1844. Četrto berilo za ljudske in nadaljevalne šole. Sestavil P e t e r Končnik. — Na Dunaji. V c. kr. zalogi šolskih knjig.
1883. 8°. 328 stranij.
1845. Tretje berilo za ljudske šole. (Tiskano brez premene kakor leta 1882.) Velja vezano s platnenim hrbtom 40 kr. — Na Dunaji. V c. kr. zalogi šolskih knjig. 1884. 8°. 268 str. Natisnil Karol Gorišek na Dunaji.
1846. Začetnica in prvo berilo za ljudske šole. Spisal Ivan Mi-klosich. (Tiskano brez premene kakor leta 1883.) — Na Dunaji. V c. kr. založbi šolskih knjig. 1884. 8". 10G str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.
1847. Tretja nemška slovnica za ljudske šole. (Tiskana brez premene kakor leta 1881.) Velja zvezana v platnenem hrbtu 30 kraje. — Na Dunaju. V c. kr. založbi šolskih bukev.
1884. Tiskal Karel Gorišek na Dunaju. 8°. 208 str.
1848. Tretja racunica za slovenske ljudske šole. Spisal Dr. vitez Franjo Močnik. Osmo izd a nje. (Tiskano brez premene kakor 1. 1883.) Velja 13	kr.	—	Na Dunaji.	V	ces.
kralj, zalogi šolskih bukev. 1884.	Natisnil Karel	Gorišek
na Dunaji. 8°. 59 str.
1849. Zgodbe svetega pisma starega in novega zakona. Za katoliške ljudske šole. S 50 podobšinami in 1 zemljevidom. Po nemško spisal dr. J. Schuster, poslovenil Anton Lesar, duhoven ljubljanske škofije. (Tiskane brez premene, kakor 1. 1881.) C. kr. zaloga šolskih knjig. Veljajo v platnenem hrbtu zvezane 50 kr. a. v. — Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih bukev. 1884. v 8°. 203 str.
1850. Sveti listi, berila iti evangelii za nedelje in praznike celega leta in vse dni svetega posta. Z navadnimi molitvami pri službi božji. (Tiskani brez premene kakor 1. 1883.) — Na Dunaju. V c. kr. založbi šolskih bukev.	1884.	Natisnil Karel	Go-
rišek na Dunaji. 8°. 430 str.
1851. Krščanski katoliški nauk. (Tiskan brez premene kakor 1. 1881.) Na Dunaji. C. kr. založba šolskih knjig 1883. 8". 170 str.
1852. Krščanski nauk za prvence. (Prvo in drugo šolsko leto.) Sestavil Simon Zupan, katehet. Druzega natisa. Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofijstva. V Ljubljani, 1884. Lastna založba, v- Prodaja katoliška bukvama. Natisnil E. Milic. 8°. 48 str. (Cena 12 kr.)
1853. Kratki katekizem v prašanjih in odgovorih za ljubljansko škofijo. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 1884. 8°. 96 str.
1854. Cerkvene pesmi za šolsko mladež. Natisnil J. Leon. V Mariboru 1884. (Nov natis. Cena 8 kr.)
VII.	Šolska poročila.
1855. Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Krškem konec šolskega leta 1883/84. Založila čveterorazrednn, ljudska šola v Krškem. Tisk Miličev v Ljubljani. 8°. 11 str.
(Ima sestavek: Dodatek k opisu Krškega okrajnega glavarstva. Spisal
J. Ravnikar.)
1856. Letno sporočilo čveterorazredne deške žole v Kamniku 1883/84. Založila čveterorazredna deška šola v Kamniku. Tiskal R. Milic v Ljubljani. 8°. 8 str.
1857. Letno poročilo I. mestne peterorazredne deške ljudske šole v Ljubljani. Tisk Miličev. 8°. 12 str.
1858. Letno poročilo II. meste peterorazredne deške ljudske šole v Ljubljani 1883/4. —• Založila II. mestna deška ljudska šola v Ljubljani. Tisk Miličev. 8°. 20 str.
(Ima sestavek: Slavnostni govor pri slovesnosti 600 letnice, odkar je
Kranjska združena z Avstrijo, dn6 11. julija 1883. Govoril ravnatelj gosp.
Leo p old B el ar.)
1859. Letno sporočilo štirirazredne dekliške šole v Črnomlji 1884. — Založil krajni šolski svet v Črnomlji. Tiskal J. Krajec v Rudolfovem. 8°.
(Ima sestavek: Janez Vrlin. Nekaj v pouk in kratek 6as; napisal
Fr. Š e t i n a.)
1860. Razredba učenk peterorazredne dekliške šole v Ljubljani koncem šolskega leta 1883/4. Tisk. Miličev. 8°.
1861. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Škofji Loki koncem šolskega leta 1883/4. 8°.
1862. Letno poročilo čveterorazredne deške in dvorazredne dekliške ljudske šole v Kranji koncem šolskega leta 1883/4.
1863. Letno poročilo dvorazredne dekliške ljudske šole s poludnev-nim poukom v Kamniku o koncu šolskega li-ta 1883/4. 8°.
1864. Lettio poročilo čveterorazredne ljudske šole v Postojini koncem šolskega leta 18S3/4. 8°.
1865. Letno poročilo čveterorazredne deške ljudske šole v Rudolfovem (Rudolfswertu) 1883/4.
Vlil. Molitevne in poučne knjige
1800.	Duhovno Pastirstvo. Pervi del. Oseba pastirjeva, homiletika, katehetika. Slovenskim bogoslovcem in ma.šnikom spisal Anton Zupančič, profesor pastirstva na Ljubljanskem bogoslovnem učilišču. Z dovoljenjem prečastitega knezo-skofijstva. V Ljubljani. 1884. Založil pisatelj. Prodaja „Katoliška Bukvama". Natisnila ,, Katoliška t.iskarna“. Vel. 8°. 280 str. (Cena 1 gld. 20 kr.)
1867. Duhovno pastirstvo. Drugi del. Splošna liturgika, ljudske pobožnosti, brevijar, sv. maša. Slovenskim bogoslovcem in mašnikom spisal Anton Zupačič, profesor pastirstva na Ljubljanskem bogoslovnem učilišču. Z dovoljenjem prečastitega knezoškofijstva. V Ljubljani. Založil pisatelj. Prodaja ^Katoliška Bukvarna“. 1884. Vel. 8°. 281—504 str. (Cena 95 kr.)
(Ta knjiga je nadaljevanje prvega dela.)
1868. Šmarnice ali majnikovi ogovori. Spisal Simon Gaberc, Framski župnik. Z dovoljenjem vis. čast. knezoškofijstva lavantinskega. V Ljubljani, 1884. Založba „Kat. bukvarne“. — Tisk „Katol. tiskarne". 120, VIII + 313 str. (Cena 90 kr.)
1869. Molitvenik za dijake. Češki spisal Anton Muzik. Poslovenil Franjo Marešič. Natisnili in založili J. Blazni-kovi nasledniki v Ljubljani. 1884. m. 8°. 276 str. (Cena 1 gld. 10 kr.)
1870. Pot v nebesa ali življenje udov III. reda sv. Frančiška Sera-finskega, ki med svetom živijo. Sestavil O. Nikolaj Meznarič, frančiškan v Mariboru. Z dovoljenjem v. č. knezoškofijsk. ordinariata Lavant. preč. generaln. vizita-torja Tirolsko-Štajerske provincije. — 1884. Tiskal J. Leon v Mariboru. 12°. 536 str.
1871. Sveti Alojzij mladenčem in deklicam zvest in zanesljiv vodnik proti nebesom ali šestnedeljska pobožnost k njegovi časti. Spisal Fran Ser. Bezjak, kn. šk. duhovni svetovalec in župnik pri sv. Marku niže Ptuja. Z dovoljenjem visokoč. Lavant. knezoškofijstva. Tisk in zaloga J. Leonov v Mariboru. 8°. 128 Str.
1872. Sveti Frančišk vtemeljitelj III. spokornega reda. Molitvenik zlasti za tretjerednike pa tudi za druge verne kristjane. Sestavil Franz Ser. Bezjak, kn. šk. duh. svetovalec in župnik pri sv. Marku niže Ptuja. Drugi predelan in
pomnožen natis. (S pristavkom: Za leto 1884 izdani razglasi sv. Očeta Leona XIII. zadevajoči III. red). — V Ptuji
1883. Založil in tiskal W. Blanke. 12°. 460 str. (Cena 90 kr.)
1873. Bratovščina sv. Uršule in njenih tovarišic, za srečno zadnjo uro ter za medsebojno kerščansko podučevanje in bratovsko opominjevanje k lepemu življenju. Podučne in molitvene bukvice bratom in sestram te družbe in slehernemu v poduk in spodbudo. Z dovoljenjem visokočast. velike namestnije Ljubljanskega škofijstva. Tretji natis. V Ljubljani. 1884. Založba bratovščine. — Tisk „ Katoliške tiskarne11, m. 8°. IGO str.)
1874. Molitvene Bukvice za pobožno mladost. Z navadnimi mašnimi molitvami, s križevim potom, litanijami itd. Spisal A. P. Tretji natis. V Ljubljani. Založba II. Ničmana. Tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. 1883. 1G°. 252 str.
1875. Molitvice bogoljubnega kristijana. V Gorici. Natisnil in založil Paternolli. 16°. 224 str. (1884.)
1-87G. Kratke molitve in zdililjeji. Založila „Katoliška Bukvama". Tiskala „Katol. Tiskarna11 v Ljubljani. 16°. 8 str. (Cena 3 kr.)
1877. Bratovščina sv. Dizma v tolažbo in rešenje vernim dušam v vicah, v stolni cerkvi v Ljubljani po cerkvenih pravilih ustanovljena, in postavno združena z milostipolno nadbra-tovščino pri sv. Mariji Monteronski v Rimu. — Z dovoljenjem visokočastit. Ljubljanskega knezoškofijstva. Založila bratovščina. — Natisnila ^Katoliška tiskarna" v Ljubljani. 8°. 15 str. (Nov natis; cena 3 kr.)
1878. Petirnati škapulir. Po zanesljivih spisih za družabnike pe-tirnatega škapulirja sestavil Anton Peterlin, župnik. Z dovoljenjem vis. častitljivega ljubljanskega kapitular-nega konzistoiija. Samozaložba. Tiskal J. Krajec v Rudol-fovu. 1884. 10". 56 str. (Cena 12 novč.)
1879. Rožni venec, s kterim počastimo čednosti najsv. Serca Jezusovega. — Tisk in založba J. Blaznikovih naslednikov.
1884. 8 str.
(Na posamnili listih, ki se lohko vtaknejo v molitveno knjižico.)
1880. O Marija, Kraljica sv. roženvenca, prosi za nas! Z dovoljenjem visokočast. ljubljanskega knezoškofijstva. Tiskal in založil J. Krajec v Novomestu. 1884.
(Na dveh listkih sestavljeno, kar je vedeti udom bratovščini presv. Marijinega rožnega venca.)
1881.	Molitve, ktere naj	se z mašnikom vred	opravijo	po	vsaki
tihi sv. maši. —	Založba „Katol. Bukvarne“.	—	Tisk
„Katol. Tiskarne'1 v Ljubljani.
(Molitev jo natisnena na različnih sv. podobicah, ki so dobivajo po 8 kr.
iztisek.)
1882. Spomin na prvo sv. Obhajilo. Založila katoliška bukvama v Ljubljani. — Tisk	Miličev. (Cena 3 kr.)
(To	so	sv. podobice s primerno molitvico ob zadnjej	strani, ki	se	dajejo
otrokom v spomin na prvo sv. obhajilo.)
1883. Okrožnica Njih Svetosti papeža Leona XIII. o družbi fra-masonski. Tisk in založba ,,Katoliške Tiskarne". V Ljubljani, 1884. 8°. IG str.
1884. Dejanje svetega Detinstva. V poduk malim in odraščenim. Zvezek IV. Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofijstva Ljubljanskega. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1884. 16°. 48 str.
1885. Služabnik in cerkovnik pri katoliški službi božji. Lahko razumljiv poduk, kako se je treba obnašati pri navadnih cerkvenih opravilih; pristavek nekaterih kratkih mašnih molitev, litanij in drugih cerkvenih molitev. Sestavil Josip Jurik. Knjižica velja 25 kr. — V Mariboru 1884. Založil izdatelj. 16°. 80 str. Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani).
188G. Angeljska služba ali poduk, kako naj se pri sv. maši streže. — V Ljubljani. 1884. Založila ^Katoliška Bukvama1*. Natisnila ^Katoliška Tiskarna". 32°. IG str. (Cena 5 kr.)
1887. Jakob, po usmiljenji Božjem in apostolskega sedeža milosti
knezoškof ljubljanski.---------------Založil konzistorijski urad.
Natisnila „ Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. 1884. 4°. 6 str.
(To je nastopni pastirski list novega knezoškofa Ljubljanskega.)
1888. Pastirski list knezoškofa dr. Alojzija Zorna za goriško nadškofijo.
1889. Pastirski list Janeza Nepomuka, škofa Tržaško-Ko-parskega.
1890. Pastirsk list Jakoba Maksimilijana, kneza in škofa Lavantinskega.
IX.	Različna dela.
1891. Ob agrarnem vprašanji. Spisal dr. Josip Vošnjak. Ponatis iz letopisa „ Matice Slovenske" I. 1884. Založil pisa-
telj. Tiskala „Narodna Tiskarna". V Ljubljani. 1884. 8°. 80 str.
1892. Kratek pouk o zemljišči. (Terrainlehre) slovensko-nemški c. kr. slovenskim vojakom v uporabo po vprašanjih in odgovorili. Z dvema podobama. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci 1884. mal. 8°. 21 str. (Cena 20 kr.)
1893. Osnova vojstva (Heeres-Organisation) cesarskim in kraljevskim vojakom v pouk v vprašanjih in odgovorih. V Kro-meriži. Tisk J. Šperlina. Založba pisateljeva. 1884, mal. 8°. 33 str. (Cena 20 kr.)
1894. Poročilo o kmetijski enketi dne 17. in 18. aprila 1884. v Ljub-
ljani. Uredil dr. J os. Vošnjak, deželni odbornik. Založil in na svetlo dal deželni odbor kranjski. Natisnila „Narodna Tiskarna". 1884. 8". 72 str.
1895. Najnovejši liitri računar, v katerem se iznesek vsakoršne kupčije že izračunjeno najde. J. Leona tiskarna v Mariboru.
1.896. Nagrobnica, katero je o pokopu prečastitega gospoda Franca Juvančiča, bivšega častnega korarja lavantinsko stolne cerkve, odlikovanca z vitežkim križem ces. avstr. Franc-Jožefovega reda, knezoškofijskega konzistorijalnega svetovalca, kanonika strasburškega" kapitola, dekana in farnpga predstojnika pri Novi Cerkvi, govoril dr. Mih. Napotnik, profesor bogoslovja. Založil pisatelj. Tiskal J. Leon. V Mariboru. 1884. 8°. 12 str.
1897. Kdo je mojster in kdo — skaza. Odgovor „ Slovenčevemu" podlistkarju. Založil Fr. Wiesthaler. Tisk „Narodne Tiskarne". V Ljubljani. 1884. 8°. 8 str.
1898. Nemški šulverein. Ljubljenim Slovencem spisal v pouk in svarilo I)esterniški. Ponatis iz „Slov. Gospodarja". — Založilo Slovensko društvo. Natisnil J. Leon v Mariboru.
1884.	8°. 23 str. (Cena 5 kr.)
1899. Zlati ključ za srečne volitve. Na svetlo dal in založil Filip Haderlap. Natisnila družba sv. Mohorja. 1884. 8°. 38 str.
1900. Osnovna pravila za obrtne zadruge, — zadružne bolniške blagajnice, — zadružne razsodiške odbore in za pomočniške zbore. Po uradnem nemškem tekstu izdala in založila trgovinska in obrtna zbornica za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Kger) v Ljubljani. 1884, mal. 8°. 46 str.
1901. Besede k božičnemu oratoriju po besedah sv. pisma za šolo in mešani zbor zložil Henrik Fidel Miiller, dekan v Kaselu. Založilo „Cellegium Marianum". Tisk Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. 8°. 6 str. (Brez letnice).
(Besede je menda preložil g. Bi le c.)
1902. Svojim volilcem o svojem delovanji v državnem zboru 1. 1884. Adolf Obreza. — Natisnili J. Blaznikovi nasledniki, 8°.
1903. Pravila Čitalnice v Kranji. 1884. Natisnila „Narodna Ti-skarna“ v Ljubljani. 8°. 4 str.
1904. Pravila posojilnice v Ptuji. 1884. Natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 8°. 16 str.
1905. Pravila posojilnice v Pišecah. 1884. Natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 8°. 12 str.
1906. Pravila posojilnice v Slatini. 1884. Natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 8°. 12 str.
1907. Pravila posojilnice v Št. Petru pod svetimi gorami. 1884. — Natisnila „ Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 8’. 12 str.
1908. Pravila posojilnice v Makolah. 1884. — Natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 8°. 12. str.
1909. Pravila posojilnice v Konjicah. 1884. — Natisnila ^Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 8°. 12 str.
1910. Pravila zveze slovenskih posojilnic v Celji. 1884. — Natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 8°.
1911. Pravila učiteljskega društva za Sežanski okraj v Sežani.
1884.	— Natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 8°.
1912. Pravila čitalnice v Ormužu. 1884. — Natisnila „ Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 8°.
1913. Pravila delniškega društva „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. — V Ljubljani, 1884. — Tisk „Narodne Tiskarne". Lastna založba. 8°. 16 str.
1914. Velika Pratika za navadno leto 1885, ki ima 365 dni. Na svitlo dala c. kr. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznik-ovi nasledniki. 16°. (Cena 15 kr.)
Iz v s e b i n e: f Kanonik dr. Janez Gogala. (S podobo.) Spisal —y—. — Blaž Potočnik, bivši župnik v Št. Vidu nad Ljubljano, (S podobo.) — Nova dvorna palača in nova zbornica državnih poslancem na Dunaji. (S 3 podobami.) — Mnogovrstne gospodarske skušnje. — Pogovor pod lipo. — Naznanila.
1915. Mala Pratika za navadno leto 1885., ki ima 365 dni. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16°. (Cena 13 kr.)
Mala Pratika je samč ponatis koledarskih stvari iz „Velike Pratike".
1916. Slovenska Pratika za navadno leto 1885, ki ima 365 dni.
V Ljubljani. Natisnila in založila Kleinmayr et Bamberg. 16°. Cena 13 kr.
1917. Južnoštajerski koledar za na steno za 1885. leto. Velika 4°.
V zalogi J. Leona v Mariboru.
Obseza raz ven popolnega koledarja vse mrakove solnca in moseca, kmetske pr;govore o vremenu in letini, vse letne in živinske sejmo, dozdevno vreme, državne prepovedane čase, lestvice za pristojbine kolekov itd. (Cena 25 kr.)
1918. Jurijev Koledar za navadno leto 1885. Uredoval: Jurij s Pušo“ s pomočjo drugih velikih in malih Jurijev. I. letnik. Cena 50 soldičev. — Trst. Natisnila tiskarna C. Amati-ja sinov 1884. 8°. 109. str. —
1919. Visela Pratika za leto 1885., prilepljena z obešalom od kovine. Novo mesto. Založil J. Krajec.
1920. Žepni koledar za navadno leto 1885. V Novomestu. Tiskal in založil J. Krajec. (Cena 20 kr.)
1921. Koledar in dnevnik za leto 1885. V Novomestu. Tiskal in založil J. Krajec.
Ta koledar, v obliki žepnih zapisnih knjižic, obseza poleg navadnih koledarskih stvarij tudi pouke o pošti 'in telegrafu, o novi meri in raznovrstnih novcih domačih in tujih, o kuponih, 'sročkah in dr. Dalje navaja tudi pregled vseh političnih, finančnih in pravo-sodnih oblastev in šolskih zavodov po vsej slovenskej zemlji. (Cena
1922. Dodatek koledarju in kažipotu po Trstu za leto 1884 Vel. 8". 66 str.
Dodatek obseza: 1. Obrtni stan ; 2. O pridelovanji šparglja, navod za kmetovalce s slikami; 3. Životopis pesnika Franca Cegnarja; 4. „Razpotje“, novelica iz tržaškega življenja, spisala gos-pica Marija Antonija; — 5. Smešnice; — 6. Iskrice.
X.	Muzikalije.
1923. Glasbena Matica. Zvezek XIII. Osem napevov za moške glasove zložil Ant. Foerster. V Ljubljani. 1884. Na svitlo dala in založila „Glasbena Matica11. Natisnili J. Blaz-nikovi dediči. Vel. 8°. 24 str.
Obseg; 1. Pjevajmo, Ljud. Varjačič; 2. Pobratimija, 8. Jenko ;
3.	Bohinjska, J. Fleišman; 4. Zdravica (Kozarce v roke, veselje v srce); 5. Napitnica. (Kak vinčice danes so sveti); 6. Nočni pozdrav, Ljud. Varjačič; 7. Njoj, Ljud. Varjačič; 8. Sokolska, Iv. Jenko.
1924. Pozdrav iz daljave. Parafraza za klavir zložil Ilrabroslav Volarič. Op. 2. — Na svitlo dala in založila „Glasbena Matica11 v Ljubljani. Tiskala Engelmann in Muhlberg v Li-psiji. Fol. 7 str,
1925. Darilo. Besede M. Vilhar-jeve. Samospev za srednji ženslti ali moški glas spremljan s klavirjem uglasbil Anton Ned v e d. — Na svitlo dala in založila „ Glasbena Matica11 v Ljubljani. 1884. (Musikalienverein von Jos. Eberle et Comp. Wien.) Fol. 5 str.
1926. Skladbe zložil F. S. Vilhar. Prva knjiga. Vlastnina skladateljeva. Tiskala Engelmann et Miihlberg v Lipsiji. Fol. 92. str-
Vsebina: 1. Mornar, 2. Kara? 3. Ružiči; 4. Dkazi; 5. O zakaj si se mi vdala; 6. Nezakonska mati; 7. Moja ladja; 8. Pobratimija; 9. Bliedi mjesec: 10. Slavjanska; 11. Na Velebitu; 12. To borno srce; 13. Karanfilu; 14. Narodna poputnica; 15. Naša zvezda; 16. U kolo; 17. No vdajmo se; 18. Tri čaše; 19. Slavnostna kantata; 20. Domovini; 21. Uzor; 22. Ustaj; 23. Pod oknom; 24. Po jezeru; 26. Spomenice; 2G. Sarafan — Parafraza; 27. Fantazija; 28. Po jezeru; 29. Balada; 30. Meditacija.
1927. Slov6. Pesen Boris-Miranova. Uglasbil za moški zbor in tenor-solo ter poklonil slavnemu slovenskemu Zpevackemu spolku na Dunaji Anton Ned v e d. Na svitlo dala in založila „Glasbena Matica" v Ljubljani. Vel. 8°. 5 str.
1928. K tebi srca povzdignimo! Maša druga za moški zbor, uglasbil Anton Nedvčd. — Izdala in založila ^Glasbena Matica11 v Ljubljani. 1884. Tiskala Engelmann in Miihlberg v Lipsiji. Vel. 8°.
1929. Venec Iveteroglasnih pesni. Zložil Hrabroslav Volarič, učitelj v Kobaridu. Delo I. Izdal in založil skladatelj. Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani. 1884.
1930. MaSa za troglasni moški, ženski ali mešani zbor s& spremljavo orgel (ad libitum). V spomin shoda prijateljev prave cerkvene glasbe na sv. Gori pri Gorici v dan 17. maja 1883 1., uglasbil in prečastitemu gosp. Blažu Gerči udano poklonil Danilo Faj gel j, op. 12. Založil skladatelj v Tominu.
1931. Spomin na Mozirje. Blagorodnemu gospodu Josipu Lipoldu, starosti „Savinjskega Sokola1* itd., iz prilike blagoslovljenja Sokolske zastave 1. junija 1884.1. posvetila Ante So eh or in Ivan Gabršek. —V Ljubljani, 1884. Natisnil in založil R. Milic. Fol.
XI.	Dodatek.
1932. Razlaganje krščanskega katoliškega nauka. Spisal po drugih spisih duhoven ljubljanske škofije. V Celovci 1876. Ti-skarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. Vel. 8° 1273 stranij.
Opomnja. „Razlaganje krščanskega katoliškoga nauka1* je prinašal kot doklado po gospodu Andr. Einšpielerju uredovani „Slov. Prijatelj**, kateri je koncem 1883. 1. nehal izhajati. Rečena knjiga
je bila 1876. leta dokončana in obsega 8 debelih zvezkov. Prve zvezke je spisal Ivan Škofič bivši župnik v Suhoru pri Metliki, druge pa gospod Ivan Volčič, sedanji župnik v Šmavjeti. Ker ta knjiga kot celota ni bila še v slovonskej bibliografiji omenjena, vzeli smo jo v ^Dodatek" v katerem bodemo take knjige omenjali, katere smo, bodi si kakor koli, pri rednem spisovatiji „Slov. bibliografije" izpustili.	Pis.
1933. Šolske leatekeze za pervence. Spisal Tomaž Mraz, župnik v Vuhredu, lavantinske škofije. Tiskarnica dražbe sv. Mo-liora. 1878. Vel. 8°. 240 stranij.
(0 pom n j a. Ta knjiga je izhajala kot priloga v „Slov. Prijatelju1' in je bila 1878. 1. dovršena, a v slovenskej bibliografiji v „Matičnih Letopisih" kot celeta do zdaj še ni bila omenjena).
1934. Razlaga največjega šolskega katekizma. Spisal Tomaž Mraz, nadžupnik in dekan. 1883. Natisnila tiskarna dražbe sv. Mohora v Celovcu. Vel. 8", 1030 stranij.
1935. Kratko poročilo o prvi lavantinski diecezni sinodi, obhajani v Mariboru dne 27. — 30 avgusta 1. 1883. Sestavil dr. Mili a el Napotnik. V Mariboru, 1883. Tiskal Janez Leon. 8°. 23 str.
>>3:) J) >>333 ))JP)>3TO) )3330 m33333d 3(%
*A* /v£-* «^»	*♦*	•'*'•	*♦*	*<^»\	*•'*	i^s-*	*'♦'*	*'♦'*	*'*'*	*'*'•	*^*	*-^»\	*'♦'*
1 U.JX I T T T T X<d T b>X I I T T T Wd I b?
LETOPIS MATICE SLOVENSKE.
Sestavil Evj>cn Luli, društveni tajnik in knjižničar.
I.
Matica Slovenska.
1864-1874—1884.
Z Naj višjim sklepom dne 4. februarija 1864. leta potrjena končala je „Matica Slovenska" lani svoje dvajseto leto. Misel, naj bi se ustanovilo društvo v Ljubljani, čegar namen naj bi bil slovenskemu narodu pripomoči do prave omike s tem, da daje primerne knjige v slovenskem jeziku na svetlo ali pa vsaj deluje na to, da se izdado, je sicer veliko starejša, toda prizadevanje, da bi se uresničila, ostalo je dolgo časa brezuspešno. Še le slavljenje vseslovanskega praznika, tisočnice po slovenskih blagovestnikih sv. Cirilu in Metodu, podalo ji je novega in tako odločilnega življa, da se je, po ranjcem dr. Tomanu v „Novicah“ 7. januarija 1863. 1. in po nekaterih štajerskih rodoljubih vnovič sprožena, kmalu potem zvršila. Število podpornikov in radodarnih rodoljubov, ki so javljali svoj pristop k nameravanemu društvu in darovali znatne svote, rastlo je od dne do dne, darovane svote so se jele hipoma množiti. Društvo je bilo zagotovljeno. Na podlagi pravil drugih že obstoječih slovanskih matic so je osnoval črtež pravilom po posebnem odseku, obstoječem iz ranjcih gg. dr. vit. Bleiweisa, dr. Coste in dr. Tomana, ter predložil provizoričnemu osnovalnemu odboru 40 udov v pretres. Na to jih je vlada potrdila omenjenegU dnš z dostavkom, da se na nekaterih krajih spremenč, kar se je zgodilo in 6. julija istega leta po vladi odobrilo.
Začasni odbor deloval je od aprila 1864 do maja 1865. Predsedoval mu je g. baron A. Zois, kojemu je bil namestnik g. dr. L. Vončina; blagajnik bil mu je g. dr. J. Zupanec; ključarja gg. dr. E. H. Costa in Fr. Souvan st., a tajnik g. Fr. Levstik. Za oskrbovanje tekočega posla in važnejših društvenih stva-
rij postavil se je iz začasnega odbora posebni opravilni oddelek treh udov, ki je imel v zaznamovani dobi 12. rednih sej.
Dn6 11. maja 1865 imela je „Matica Slovenska" svoj prvi občni zbor. Na tem zboru se je izvolil stalni odbor, s tem dnem se je pričelo stalno delovanje. Društvo se je odslej vedno živahneje razvijalo: udje so mu mnogobrojno prirastali; na-klanjale so se mu izdatna darila in podpore; glavni namen, izdavati primerne knjige, dosezal se je od leta do leta lože, ker je jelo premoženje znatno naraštiti. Koncem prvega desetletja štela je Matica že 5 častnih, 400 ustanovnih in 1305 letnih članov. Do tedaj je pristopilo društvu sploh že 2880 udov. V posameznih dekanijah je imela Matica blizu 100 poverjenikov. Za društvo občevažne stvari so se razpravljale na 9 občnih zborih in v 31 odborovih skupščinah. Premoženje je bilo narastlo na več kot 61.000 forintov. Potrošila je bila Matica za književne namene okrog 34.500 forintov ter izdala za svoje ude, oziroma založila, 27 knjig in 9 atlantov. Njeno literarno delovanje je bilo dvakrat odlikovano. Udeležila se je v tem času tudi vseh važnejših praznikov, slavnostij in spomenic na literarnem polji pri drugih slovanskih narodih. Svoje knjige je zamenjevala z drugimi, večinoma slovanskimi društvi in stala že tedaj z 32 različnimi literarnimi zavodi v književni zvezi. Število knjig, večinoma darila ali zamene različnih društev, pa tudi posameznih oseb, narastlo je na blizu 2000 eksemplarov.
Društveni stalni prvosedniki bili so gg. dr. L. Toman (1865—1869), dr. E. Costa (1869—1874), dr. J. vitez Bleivveis (1875—1881), P. Grasselli (1882—1884). Prvi trije so že umrli in Matica hrani v hvaležni spomin na njihovo neumorno, požrtvovalno, marljivo in zaslužno delovanje njihove izvrstno zadete in umetniško izdelane slike.
Mimo prvosednika ima Matičin odbor po pravilih tudi po dva podpredsednika, ki ga v različnih slučajih in po potrebi na-domestujeta. Prvi podpredsedniki so bili: gg. dr. L. Vončina (1865-1874), P. Kosler (1875—1879), dr. A. Jarc (1880—1881), J. Mam (1882—1884); drugi pa: pg. A. Kos (1865—1868), dr. R. Razlag (1869—1871), P. Kosler (1872—1874), M. Pleteršnik (1875-1876), dr. J. Sterbenc (1877), dr. A. Jarc (1878-1879), P. Grasselli (1880—1881), Fr. Levec (1882—1884).
Blagajniški posel sta oskrbovala gg. dr. J. Zupanec (1865 —1871) in I. Vilhar (1872—1884).
Prvi društveni tajnik bil je g. Pr. Levstik, ki je opravljal tajništvo od društvenega početka do avgusta 1865. Potem so oskrbovali tajniški posel odborniki sami, ter si ga razdelili v tajništvo, zapisnikarstvo in knjižničarstvo. Tajništvo samo je oskrboval (1865—1870) g. Lesar, zapisnikarstvo g. Marn (v istem času). 1871. 1. sta se spojili tajništvo in zapisnikarstvo ter ju
je oskrboval g. Lesar (1871—1873), g. Tušek (1874—1876), g. Praprotnik (1876 —1880). Knjižničarstvo je bilo v rokah gosp. Vavru«a (1865—1877) in g. Stegnarja (1878 - 1880). Vsled sklepa 17. občnega zbora (17. aprila 1881) namestila je potem Matica stalnega tajnika na tri leta. Po odpovedi g. Praprotnika do na-meščenja stalnega tajnika (1. jan. do 31. jul. 1881) opravljala sta ta posel gg. odb. Robič in Stegnar. Ob jednem s tajnikovim namešče-njem spojila so se tajništvo, zapisnikarstvo in knjižničarstvo. Tajniško službo opravljal je pod turni uveti od 1. avgusta 1881. 1. do 31. maja 1884. 1. g. Fr. Orešec, od 1. junija do 15. jul. 1884 1. g. Senekovič, od 15. jul. 1884. leta sem jo pa opravlja sedanji tajnik.
Da se je že takoj spočetka slovensko občinstvo jelo za Matico ogrevati, kaže prav dobro tudi število njenih udov. Že koncem prvega leta svojega obstanka imela je Matica 159 ustanovnikov in 336 letnikov. Število je takoj v prihodnjih letih močno in dosledno rastlo, tako da je štela Matica 1. 1872. že 397 ustanov-nikov in 1573 letnikov. Sicer je v naslednjih letih število Matičarjev padalo tako, da nahajamo koncem prvega društvenega desetletja le 1705 udov, namreč 400 ustanovnikov in 1305 letnikov. To se je pa godilo le polagoma in trajalo le do 1880. 1. Koncem 11. leta imela je namreč Matica še vedno 393 ustanovnikov in 1186 letnikov; koncem 12. leta 374 ustanovnikov in 1095 letnikov; koncem 13. 1. isto število ustanovnikov in pač le 1007 letnikov; koncem 14. leta 362 ustanovnikov in 980 letnikov; koncem 15.1. 355 ustanovnikov in 985 letnikov. Koncem 16. leta nahajamo celo le 945 letnikov mimo 349 ustanovnikov. Odslej so se pa razmere zopet zboljšale. Število ustanov -nikov pač tudi v zadnjih letih ni narastlo. Novih ustanovnikov je sicer le malo pristopilo, zato pa tudi starih skoro nič odstopilo, tako da se je število u-itanovnikov zmanjšalo skoro le za število vsled smrti odpalih in da je štela Matica koncem pretečenega leta še vedno 325 ustanovnikov. Zdatno so se pa zopet zboljšale razmere pri društvenih letnikih. Koncem 17. leta jih nahajamo pri društvu 1043, koncem 18. 1. 1137, koncem 19. leta 1094 in koncem 20. 1. 1078. Res da je uprav v zadnjih letih število zopet za spoznanje palo, to pa le vsled tega, ker število prav za prav še ni popolno. Marsikdo izmed na novo pristopiv-ših vpiše se tudi za že pretekla leta in marsikdo izmed starih udov se z doneskom zapozni. Na ta način se razloček popolnoma zravna. Tudi letos so razmere že toli ugodne, da je pričakovati s precej veliko gotovostjo preje nekoliko prirastka, kakor odpadka. Gledč števila častnih članov so ostale razmere skoro ves čas jed-nake. V prvih letih svojega obstanka jih društvo sploh imelo ni. Pozneje pa njihovo število tudi ni nikoli presegalo 7 in nikoli palo pod 5. Koncem 10. leta bilo jih je 5, koncem 20. leta pa 6, sedaj jih je 7. Matičini častni člani bili so, oziroma so še;
Gg. f dr. Jan. vitez Bleiweis-Trsteniški, grof J. Harraeh, dr. J. Kvičala, J. Lego, dr. Fr. vitez Miklošič, f Fr. Palack^, f Jan. Purkynš, Fr. Rački, f M. Rajevski, Fr. Rieger, D. Terstenjak in f J. Vesel-Koseski.
Po društvenih pravilih je odboru naloga jedenkrat v letu, navadno o poletnem času, sklicati občni zbor ter vsaj 14 dni poprej naznaniti, oziroma predložiti, kar se bo na njem razpravljalo (dopolnilna volitev odbornikov, volitev računskih preglednikov, eventielno častnih članov, letno poročilo, računski sklep in proračun.) Kakor se je odbor ravnal v prvem desetletji v tem obziru strogo po pravilih ter imel razven osnovalnega zbora še devet drugih občnih zborov, tako je imela tudi v drugem desetletji Matica 10 občnih zborov, in sicer 9 rednili in jednega izvenred-nega, namreč: 19. maja 1875., 12. januarija 1876., 24.januarija
1877.,	13. februarija 1878., 13. novembra 1878. (izvenredni zbor),
12.	marcija 1879., 14. aprila 1880., 17. aprila 1881., 14. junija
1882.	in 5. decembra 1883. leta. Občni zbor za 1884. leto se je vršil 8. aprila 1885. leta.
Razven tega se je posvetoval in sklepal odbor tudi v drugem desetletji o vseh važnejših društvenih razmerah (sklepi občnih zborov, priprave za občne zbore, gospodarske in književne stvari) v pravilnih sejah ter imel v zaznamovani dobi 34 rednih skupščin, namreč: 1875. leta 4 (,0/3, 96/6, 18/7 in 17/u); 1876. leta 3 ('•/„, ls/7 in «/n); 1877- leta 3 (a,/a, *V, in 19lu)', 1878. leta 2 (•/, in 18/15); 1879. leta 3 (6/a, SU in 29/u); 1880. leta 3 («/,, s/# in l0/u); 1881. leta 3 ('6/a, Vi in ai/,3); 1882. leta 5 Vi, "/e oz. »/., Vi in a,/,o); 1883. leta 4 (w/lt */*, »/*> in »/„ oz. >»/,,); 1884. leta 4 (•/„ uh in
Odbor se je delil v 2 odseka, gospodarski in književni. Njihova naloga bila je o vseh važnejših gospodarskih in književnih zadevah, kedar je nanesla potreba, posvetovati se ter predlagati dotične nasvete odboru v potrdilo. V ta namen shajala sta se odseka pod posebnima načelnikoma vsako leto pravilno tri-do četirikrat. Načelnika gospodarskemu odseku bila sta gg. f Franc Ksav. Souvan st. (1875—1880) in dr. Jernej Zupanec (1881—1884); književnemu odseku pa gg. f Ivan Šolar (1875— 1876). dr. Jan. vit. Bleiweis (1877—1880) in J. Marn (1881—1884.)
V Matičinem odboru je bilo do konca 1884. leta 86 gospodov in sicer v naslednjih dobah: grof J. Barbo (1865 — 1879); dr. J. vitez Bleiweis (1865—1881); Fr. Cegnar (1865—1871); M. Cigale (1865—1885); dr. E. H. Costa (1865—1874); A. Čm<5 (1865—1872); dr. Ferd. Dominkuš (1865—1868); A. Einspieler ( 1867—1885); Fr. Erjavec ( 1865 — 1885); A. pl. Gariboldi (1865—1873); J. Gorup (1865—1876); J. Grabrijan (1865-1882); P. Grasselli (1880—1885); S. Gregorčič (1882—1885); M. Herman (1873—1881); P. Hicinger (1866)j Fr. Hubad (1878—1885);
A. Janežič (1865—1870); dr. A. Jarc (1878—1885); dr. A. Jeglič (1881 — 1885); L. Jeran (1867—1878); Fr. Kandernal (1871—1874); J. Kersnik (1884—1885); K. Klun (1877—1885); Št. Kocijančič (1865—1867); dr. Št. Kočevar (1865 — 1872); A. Kos (1865— 1868); Fr. Kosar (1869—1885); P. Kosler (1865 -1878); dr. G. Krek (1869 - 1873); V. Krisper (1874-1881); A. Kržič (1878— 1885); A. Lesar (1865—1873); Fr. Levec (1882-1885); Fr. Levstik (1865—1866); M. Majar (1865—1870); I. Majciger (1874— 1885); J. Marn (1865—1885); A. Marušič (1878—ls85); dr. Fr. vit. Miklošič (1865—1866); M. Močnik (1874—1881); J. Pajk (1871—1872); dr. Fr. Papež (1868—1872); I. Parapat (1874— 1878); M. Pirc (1865—1866); M. Pleteršnik (1872 —1876 in 1882 —1885); dr. J. Zl. Pogačar (1865 —1872); dr. J. Poklukar (1873 —1885); A. Praprotnik (1865 - 1885); B. Raič (1865-1885); dr. R. Razlag (1865 — 1873); L. Robič (1878—1885); A. Senekovič (1882—1885); dr. J. Sernec (1865—1873); Fr. Ks. Souvan st. (1869—1880); F. Stegnar (1875—1885); dr. J. Sterbenc (1873— 1885); L. Svetec (1865—1885); K. Šavnik (1873—1885); Dr. ŠavPrl (1868); I. Šolar (1867 — 1882); Fr. Šuklje (1878 — 1885); J. Suman (1874—1885); dr. I. Šust (1876—1885); F. Terpinz (1865-1866); D. Terstenjak (1865—1873); dr. L. Toman (1865 —1885); I. Tomšič (1873 - 1885); dr. J. vit. Tonkli (1873	1885);
I. Tušek (1871 — 1876); dr. J. Ulaga (1865 — 1880); V. Urbas (1875	1883), I. Vavru (1865	1885); I. Vilhar (1865—1885);
M. Vodušek (1880—1885); dr. A. Vojska (1865 — 1872); dr. L. Vončina (1865	1874); dr. J. Vošnjak (1865—1872); Fr. Wies-
thaler (1875—1876 in 18^2 — 1885); A. baron Winkler (1865 — 1876); A. baron Zois (1865 —1873); A. Zupančič (1884 — 1885); V. Zupančič (1878—1885); dr. J. Zupanec (1865—1885); Fr. Žakelj (1872—1876); M. Žolgar (1874 - 1885).
Društveno premoženje je znašalo koncem druzega desetletja le 51.440 gld. 30 kr., in sicer 9600 gld. v obligacijah, 1028 gld. v gotovini, 4343 gld. 30 kr. v pohištvu in knjigah, 36.469 gld. v hišah. Koncem prvega desetletja je znašalo premoženje 59.887 gld. 81 kr., namreč 38.460 gld. v obligacijah, 761 gld. 16 kr. v gotovini, 5000 pid. v pohištvu in knjigah, 11.400 gld. v hišah Od kod to? Večje potrebe in zahteve, na drugi strani pa manjša sredstva. Ločiti nam je tu dvoje, porabljive in neporabljive svote (glavnica). Po društvenih pravilih so neporabljivi doneski usta-novnikov, družeb in knjižnic, darila, dedovine in volila v znesku več kot 30 gld., ter se morajo dodajati glavnici. Za tekoče potrebščine (izdavanje društvenih knjig, poprave itd.) so porabljive vse druge svote, kot n. pr. doneski letnikov, ded ivine, darila in volila v znesku manj kot 30 gld, obresti glavnice, kupnina od prodanih knjig iz društvene zaloge itd. Matičina glavnica
je rastla v prvem desetletji dosledno in hitro. Skoro vsi dosedanji ustanovniki so pristopili društvu tekom prvega desetletja in izplačali v ti dobi svoje ustanovne obroke. Na samih darilih je dobila Matica v prvem desetletji nad 30.000 forintov (gl. Letopis
1874.	1.) Tem primerni so bili takrat tudi drugi društveni dohodki, tako da društvo zarad pokritja tekočih potrebščin ni bilo nikoli v zadregi in jo koncem vsakega leta ostalo nekoliko prebitka v blagajni. V drugem desetletji je pristopilo Matici le prav malo število ustanovnikov in tedaj prirastlo glavnici le malo usta-novnine. Tudi daril primeroma s prvim desetletjem ni bilo dosti. Matica je prejela od večjih volil le 2000 forintov, namreč: od f g. Valentina Ravniharja 1200 forintov, od „Slavije“ 300 forintov in od f g. Vinka Potočina 500 forintov. Tudi drugi dohodki so se zmanjšali. Krčilo se je pred vsem takoj v prvih letih drugega desetletja dosledno število plačujočih letnikov in uprav v zadnjih letih jelo zopet narastati. Pri vst-m tem je morala pa Matica vendarle, da zadovoli svoje društvenike, skrbeti za to, da je izšlo vsako leto isto toliko berila. Vrhu tega se je stavila v drugem desetletji na Matico še posebna narodna zahteva. Dovolile so se na nekaterih srednjih šolah slovenske paralelke; treba je bilo slovenskega učnega gradiva. Knjige so bile, hvala požrtvovalnim slovenskim profesorjem, kmalu preskrbene, toda manjkalo jim je založnika. Tu ni preostajalo nič drugega, kakor da se je Matica žrtvovala v občo narodno korist in založila več takih knjig, kar je seveda stalo ogromne svote. Ker porabljivi društveni dohodki v ta namen niso zadostovali, treba je bilo načeti glavnico. Dolg, ki ga je Matica narejala pri glavnici že od 1874. leta, tedaj ravno od konca prvega desetletja, narastel je do konca drugega desetletja na 10.328 gld. 59 kr. Od tu prej omenjeni primanjkljaj v društvenem premoženji.
Matica je lastnica dveh hiš v Ljubljani, jedne na Bregu št.
8.,	druge na Kongr. snem trgu št. 7. Prvo je kupila še v prvem desetletji, namreč 25. jul. I. 1869., za 9700 gld.; drugo v drugem desetletji, namreč 1879. 1., za 28.000 gld. Obe sta v jako dobrem stanu in donašata društvu znatnih obrestij. Z vsem pohištvom in s književno zalogo, katera od leta do leta posebno močno narasta, preselila se je Matica iz svoje prve hiše, kjer je bila takoj od 18G9. leta počenši, v drugo na Kongresnem trgu leta 1882.
Vsled sklepa 19. občnega zbora (5. decembra 1883.) oskrbuje Matica tudi več ustanov (Tomšičevo za literarne namene, zaloge za Costin, Vilharjev in Vodnikov spomenik) v skupnem znesku 7648 gld. 88 kr. Tomšičeva ustanova v znesku 1350 gld. 7 kr. se ima spojiti z Jurčičevo ustanovo Notranjčev, osnovano na logaškej slavnosti dnč 7. avgusta 1881, obstoječo večinoma iz prostovoljnih doneskov Notranjčev, v znesku krog 1000 gl. Iz obrestij
obojih ustanov bo razpisavala Matica vsako drugo leto nagrade za najboljše pripovedne spise.
Letopise ju izdavala Matica tudi v svojem drugem desetletji ter v njih prinašala istotako kot v prvem desetletji svojega obstanka mimo običajnega letnega poročila o odborovem delovanji, računskih sklepov, proračunov, imenikov društvenikov, ravno tako tudi drugo raznovrstno berilo iz različnih znanstvenih strok na vednostno- popularni podlagi.
Obsegal je:
Letopis za 1. 1875. (1. D. Terstenjak: Slovanski elementi v Venetščini.
2. dr. J. vit. Bleiweis: Literarna zapuščina dr. Fr. Prešerna. 8. L. Gorenjec:	Povest,	kako	se	je Ivan
Ivanovič razprl z Ivanom Nikoforovičem. 4. Fr. E r -j a v e c: Iz potne torbe.)
Letopis za 1. 1876. (1. D. Terstenjak: Slovanski elementi v Venetščini.
2.	dr. M. Samec: Možgani. 3. J. Parapat: Doneski k zgodovini kranjskih mest. 4. dr. M. Samec: Kanibalizem. 6. J. Parapat: Numismatični spominki iz lota 1848 in 1849. 6. M. Vernč: Nekoliko odlomkov iz Korana. 7. J. Starš: Državna in narodna imena. 8. F. M. Št i fta r: Pavel Mihajlovič Leontjev. 9. I. Tomšič: Bibliografija slovenska.
Letopis za 1. 1877. (1. Fr. Šuklje: Franc Palacky. 2. D. Terstenjak Slovanski elementi v VenetSčini. 3. M. Valjavec: Iz-gledi slovenskega jezika na Ogerskem. 4. Fr. L. Črnogorski: O starem rimskem malikoslovji sploh. 5. Fr. H.: Praznik pravoslavnosti. 6. Pisma Jarnikova Stanku Vrazu. 7. Listi, katere je Prešern Stanku Vrazu pisal. 8. Fr. H.: Cigani na Črnej gori. 9. L Gorenjec-Podgoričan: Družinski život v Jugoslovanskoj. 10. Fr. H.: Verske razmere v Bosni in Hercegovini. 11. dr. J. vit. Bleiweis: Ain newes lied von dcn kraynerischen bauren. 12. L. P e s j a ko v a : V gozdu. 13. Fr. Hubad Običaji slovanski. 14. J. Navratil: lznonadno poznanstvo z imenitnim možem. 15. J. Vesel-Koseski: Nebeške komedije I. oddelek. 16. P. pl. Radiča: Valvazor z ozirom na Slovanstvo. 17. I. Tomšič: Bibliografija slovenska.)
Letopis za 1. 1878. (1. Fr. Hubad:	Običaji	slovanski.	2.	dr.	J.	vitez
Bleiweis: Življeji človeški in njih upliv na organizem človeški. 3, Borin: Inocencij III. 4. J. Vesel-Koseski: Nebeške komedije I. oddelek. (Dalje.) 6. R. B.: Staro- in novoslovenske jezikoslovne črtice. 6. J. Navratil: Drobtinice. 7. P. pl. R a d i c s : Tomaž Chron.
8.	Fr.Hubad: Slovani v Andaluziji. 9. J. C a r p e n t o r : Zakaj Slovani spoštujejo lipo. 10. B. Raič:	Oroslav
Caf. 11. F. M. Štiftar: Fomuška in Fimuška. 12. J. L.: Dvoje imenitnih doljne-štajerskih mest: a) Starodavno mesto Ptuj; b) Ljutomer. 13. J. Navratil: črnogorski in srbski zdravniki samouki. 14. Drobtinice; a) J. V.: Kres v Istri; b) Pesmica pri Kresu. 16. L. Gorenjec-Podgoričan: Obrazci iz prirode in života na Tatrah. 16. J. N a v r a t i 1 : Pisma o Bosni in Hercegovini. 17. I. T o m š i č: Bibliografija slovenska.)
Lotopis za 1. 1879. (1. P. pl. Radics: Slovenščina v besedi in pismu po šolah in uradih. 2. J. S t e k 1 a s a: Przevalskega potovanje k Lob-Noru. 3. F. Hubad: Črtice o starožitnostih slovanskih. 4. A. Z ti pan či 6:	Žalostna 1800 letnica
ali posuto mesto Pompeji. 6. J. L. : Krško mesto na Dolenjskem. 6. P. Kosler: Dogodbe prvega zemljevida slovenske dežele. 7. M. Vodušek: J. Ziga Valentin Popovič. 8. Fr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 9. J. Navratil: Nova pisma o Bosni in Hercegevini. 10. J Char-pentier: Iztočne poslovice. 11. J.Navratil: „Zeleni Junij" (Jurij). 12. J. Nar ati 1: Narodna pesmica; zapisal 1. 1867. v Radovičih kraj lirvatske moje (blizu Metlike). 13. I. Tomšič: Bibliografija slovenska)
Letopis za 1. 1880. (1. P. pl. Radics: Um6teljnost in umžteljna obrtnost.
Slovencev. 2. S. Rutar: Kako važnost ima „Jordanis“ za slov. zgodovinopisje? 3. J. Steklasa: Jurij Križanič. 4. J. L.: Življenje na morji in potovanje okolo svetd. 5. Fr. Erjavec: Iz p(5tne torbe 6 dr J. P a j ek: Dr. Anton Murko. 7. dr. E. Volčič: 0 pristnosti Kraljedvorskega rokopisa. 8. Fr. Hubad; Običajislovanski.
9.	Življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda. (Po okrožnici papeža Leona XIII. 30. septembra I. 1880.) 10. E. Leon: V Karlovci. 11.1. T o mš i č: Bibliografija slovenska.) Letopis za 1. 1881. (1. P. pl. R a d 1 cs : Rudolfi Habsburški in dežela kranjska.
2. J. Pajk: Lessingova in Šekspirova sodba o Židih. 3) I. Vrhovec: Nestor in ustanovljenje ruske države. 4. J Šuman: Starost Slovanov v Evropi. 5 J. Šuma n: (Staroslovansko prašanjo. 6 L. Gorenjec: Ne-kibe. 7. Fr. O r t h a b e r: Ujetnika v Kavkazu 8. F r. Hubad:	Petrus	Paulus	Vergerijus. 9. Fr. Hubad:
Običaji slovanski 10. J. Navratil: Car Aleksander il. in ruski pesnik Žukovski. 11. I. Vrhovec: Črtice o gospodarstvenib razmžrah Zjedinjenih drž.iv. 12. D. V a 1 e n č a k : Sava 13. G Križnik: Donesek zgodovini slovenskega knjigoznanstva. 14. J. Cimperman:	Dv6 nemški pesni Koseskega. 16. I. Tomšič:
Bibliografija slovenska )
Letopis	za	1.	1882.	in	1883.	1. A. T r s t e n j a k :	Fr Ks vitez	Miklošič.
2.	M. Valjavec: Droben spisek Trubarjev	3. dr. J.
Babnik:	Sledovi	slovenskega	prava. 4. Fr. W i e s -
thaler:	Prvi	pastirski	list	slovenski. 5. A. Sene-
kovič: Vpliv gozdov na podnebje. 6. E. La h : Kranjske Planine. 7 A. Fekonja: O začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji, I. del. 8. Fr. Erjavec: Iz p6tne torbo. 9. dr. Fr. Kos: Odlomek iz slovenske zgodovine devetega stoletja. 10. J. Žni d a r š i č : Pregovori in reki. 11. I. Vrhovec:	Zgodovinski pregled kranjskega tr-
govstva in obrta do francoske okupacije. 12. dr. Fr. Kos: Nekateri ljubljanski, kranjski in kamniški meščanje pod Friderikom Tirolskim. 13. I. Tomšič. Bibliografija slovenska.
Letopis	za	1.	1884.	1.	J. Navratil: Janša Lovro	pa Valentin, slikarja slovenska. 2. dr. J. Vošnjak:	'Ob agrarnem	vprašanji.
3. A. Fekonja: Razširjava kristjanstva med Slovenci.
4. dr. Fr. Simonič: Prisego ljubljanskega mesta. 6. H. Schreiner: Botaniški listi. 6. Fr. Podgornik: O človeškem razumu. 7.1. T o m š i č : Bibliografija slovenska.
Ker je morala Matica zato skrbeti, da so bile v Letopisih kolikor mogoče vse znanstvene stroke zastopane, bil je ravno vsled tega odmerjen vsaki posebej primeroma mal prostor. Mimo Letopisov bilo je tedaj treba še drugih društvenih knjig posebej, ako je Matica hotela kolikor mogoče vspešno svoj glavni namen dosezati.
Posebno važno se ji je zdelo jezikoslovno polje, in tu posebej vzbujanje večjega zanimanja ter boljšega spoznavanja drugih slovanskih narodov med slovenskim občinstvom. Delo, v tem zmislu započeto že v prvem društvenem desetletji (Slovnica češkega jezika z berilom, Slovnica ruska za Slovence), se je nadaljevalo tudi v drugem desetletji.
L. 1879 izšla je v Zagrebu v delniški tiskarni z Matičino podporo (§ 1. društvenih pravil) kot založna knjiga, ki se je razposlala tudi društvenim ustanovnikom, Fr. M ar no v a: » Hrvatska slovnica za Slovence, “ posvečena ranjcemu dr. J. vitez Bleiweisu povodom njegovega sedemdesetega godu.
Ko so se jele v domačem, slovenskem jeziku pisane znanstvene knjige množiti, se je kmalo pokazalo, da treba glede terminologije še marsičesa poskrbeti, marsikaj dvojbenega odpraviti, do-polnovati in sploh vsi stvari podati nekako jednotno obliko, jed-notnega lica. Obče je tedaj Matica ustregla večletni slovenski želji, ko je izdala kot društveno knjigo za 1879. leto M. Cigaletovo »Znanstveno terminologijo s posebnim ozirom na srednja učilišča".
Knjigam te vrste se mora prištevati tudi strokovnjaško pisana J. Šumanova »Slovenska slovnica" po Miklošičevi primerjalni, katero je Matica podala svojim društvenikom 1881. leta.
Večjo pozornost zaslužita tudi zgodovina in zemljepis. Matica je storila v prvem desetletji v ti stvari nekoliko več, kot v drugem. Seznanila je svoje društvenike po Erbenovem »Vojvodstvu Kranjskem" in »Vojvodstvu Koroškem", po »Slovenskem Štajerji" od različnih slovenskih rodoljubov (še nedodelan) z div-nimi lepotami slovenskih pokrajin. Podala je dalje svojim udom Trdinovo »Zgodovino slovenskega naroda", in Jesenkov »Pri-rodoznanski zemljepis". Večje delo te stroke imelo bi postati »Slovanstvo", čegar prvi del (Občni pregled; Jugoslovani: Slovenci, Hrvati in Srbi, Bolgari), spisan po gg. Majcigerji, Plet er š-niku in Raiči, tudi pripada še prvi desetletni dobi Matičinega obstanka.
Samostojnim delom te vrste v drugem desetletji pripadata le: J. Krsnikova: »Zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije", ki se je tiskala v 4000 iztisili, ker je Matica menila, da postane ta knjiga šolska, (1877) ter »Grmanstvo in njega vpliv na Slovanstvo" od I. V. (1879). Pomisliti je pa treba, da so, kot je iz prej podrobno omenjanih obsegov Matičinih »Letopisov" natanko razvidno,
razpravo teh strok, včasih posebno obsežne, v večjem številu prinašali ravno tudi posamezni „Letopisi“ dragega desetletja.
(Zemljevid slovenskih dežela in nanj nanašajoči se imenik mest, trgov in krajev je darilo umrlega g. Petra Koslerja in ga ima Matica le v svoji zalogi.)
Dodati bi bilo tudi še, da so izšli v Koekejevi kamenotiskarni na Dunaji po naročilu Matice v šestih snopičih »Atlanti« važnejših pokrajin s slovenskim tekstom, namenjeni društvenim udom. Vse delo pripada deloma prvemu, deloma drugemu društvenemu desetletju.
Tudi na matematiško-prirodoznanskem polji pobrinila se je Matica v obojih desetletjih, kolikor je bilo ravno v njeni moči. Knjige te vrste iz prvega desetletja društvenega obstanka so bile brez izjeme sploh društvene in namenjene vsem matičarjem. Knjige drugega desetletja je pa Matica deloma le založila ali izdala s podporo, ker so bile in so se deloma namenjene le pouku v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom.
Popularna, širšim krogom pristopna botaniška razprava so Rossmaessler-Tušekovi »Štirje letni časi" (1867). Na podlagi Fel-loeckerjeve nemške mineralogije je sestavil profesor Erjavec slovensko mineralogijo ter jo primerno, s posebnim ozirom na slovenske pokrajine preosnoval, da ne prija samo šolskim krogom, katerim je bila prvotno namenjena, ampak tudi vsakemu začetniku, ki se želi učiti rudninoslovja. Knjigo je izdala Matica tudi 1867. leta,
Nekaki cyclus, obsegajoč vse posamezne prirodopisne stroke, bila je prestava Schoedlerjevega nemškega dela „Das Buch der Natur", namenjen višjim razredom srednjih šol. Delo je izšlo v štirih oddelkih, in sicer: 1. 1869. ,,Fizika" v Tušekovi prestavi kot I. oddelek; 1. 1870. „Astronomija“ v Ogrinčevi in „Kemija“ v Erjavčevi prestavi kot II. oddelek; 1. 1871. »Mineralogija1' in „Geognozija" v Zajčevi prestavi kot III. oddelek; poslednjič 1. 1875., tedaj že v drugem društvenem desetletji, „Botanika" v Tušekovi in n Zoologij a" v Erjavčevi prestavi kot IV. oddelek. Clicheji teh knjig so društvena lastnina.
Veliko večje pomembe sta dve drugi prirodopisni knjigi, ki sta izšli kot društveni knjigi za 1872. leto, namreč izvrstni prestavi dr. Pokornega prirodopisa živalstva v XI. in rastlinstva v IX. izdanji, prvo iz Erjavčevega, drago iz Tušekovega peresa. Prvi prestavi od istih prestavljavcev sta prišli brez podob na svetlo že 1. 1864. in sta bili tedaj že večinoma razprodani. Drugi izdanji, po Matici 1. 1872. založeni, sta bili bistveno predelani in izdatno pomnoženi; imeli sta tudi 840 podob. Obe knjigi sta bili vsled dovoljenja sl. ministerstva ddo. 3. avgusta 1872 št. 8186 potrjeni in rabita kot učni knjigi nižjim razredom srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Med tem časom je Erjavčev »Prirodopis živalstva" tudi v drugem izdanji že pošel. Treba je bilo skrbeti za tretje, ki je prišlo na svetlo kot Matičina založna knjiga zopet
nekoliko predelano na podlagi XV. nemškega izdanja tudi z nekoliko več podobami 1. 1881 v novili 3000 iztisih.
Ker sta bili omenjeni knjigi namenjeni slovenskemu pouku v nižjih razredih srednjih šol, tedaj nujnejše potrebni, Schoedler-jeva „Botanika“ in „Zoologija“ pa višjim razredom, odložila se je njena prestava in izšla, kakor že omenjeno, še le 1. 1875.
Treba je bilo pa še drugih slovenskih šolskih knjig, ko se je uvedla slovenščina kot učni jezik na ljubljanski učiteljski pripravnici. Matica ji je preskrbela slovensko „Somatologijo“ po dr. Woldrichovem izvirniku iz Erjavčevega peresa, ki je prišla na svetlo kot društvena knjiga za 1881. leto, in slovensko „Geome-trijo“ po Fr. vit. Močniku in J. Schrammu od Lavtarja, ki jo je Matica izdala kot založno knjigo 1. 1882.
Iz drugega društvenega desetletja, kot h knjigam te vrste pripadajoča, omenjena bodi še J. Žnidaršičeva knjiga „Oko in vid“, društvena knjiga 1880. leta.
Razven dosedaj opisovanih knjig nam je omeniti še celo vrsto drugih z različnim obsegom. Matica si je štela tudi v svojo posebno dolžnost, hvaležno spominjati se povodom njihove smrti ali pa kakega slavnostnega dogodka v njihovem življenji onih mož, ki so imeli ali za njeno društvo posebej ali pa za literaturo sploh, ali za Slovenstvo posebej ali pa sicer za Slovanstvo večje zasluge. Objavila je v svojih knjigah životopise slovanskih in slovenskih učenjakov, prinašala je životopisne črtice društvenih dobrotnih podpornikov, častnih udov, odličnih ustanovnih in letnih članov in zasluženih odbornikov itd. ali v Letopisih ali pa tudi v posebnih knjigah. V Letopisu za 1. 1869 izšel je životopis Krempljev od B. Raiča. V Letopisu 1. 1871 nahajata se životo-pisa velikega društvenega podpornika, umrlega Matije Debeljaka in večletnega društvenega podpredsednika, umrlega ljubljanskega prošta Antona Kosa. Letopis za 1. 1872 in 1873, na čelu s sliko barona Antona Zoisa, prvosednika osnovalnemu odboru, prinaša životopis št. vidskega župnika Blaža Potočnika, odličnega matičarja in za slovensko literaturo zasluženega moža, in dr. M. Preloga, Matičinega ustanovnika. V Letopisu za 1. 1874 dobivamo životopisne črtico o Antonu Lesarji, Ma-tičinem ustanovniku, odborniku in večletnem tajniku. Isti Letopis prinaša životopis umrlega konjiškega dekana J. Rozmana, društvenega ustanovnika in podpornika. Letopis za 1. 1877 ima na čelu životopis imenitnega češkega učenjaka in društvenega častnega člana Frana Palackega. Letopis za l. 1880 prinaša životopis dr. A. Murka. Letopis za 1. 1881 se v gorkih besedah spominja umrlega dr. J. viteza Bleiweisa, velezaslužnega slovenskega rodoljuba, društvenega večletnega predsednika itd. Letopisu za 1. 1882 in 1883 pridejan je s podobo na čelu životopis dr. Franca viteza Miklošiča, prvega Slovanskega učenjaka
in Matičinega častnega člana. Življenje in delovanje svojih dveh prvih predsednikov, umrlih dr. Lovra Tomana in dr. E tb in a
H. Coste, je Matica opisala v posebnih knjigah po A. Praprotniku in V. Urbasu ter je objavila kot društveni knjigi za 1. 1876, oziroma 1877. L. 1869. je Matica izdala pesmi očeta slovenski poeziji in novoslovenski prozi, pesmi Valentina Vodnika; uredil jih je Franc Levstik. L. 1870 izšle so v obsežni knjigi j,Razne dela pesniške in igrokazne" Matičinega častnega člana J. Vesela-Koseskega. Nekaj njegovih poznejših del objavila je Matica ali V posebni knjižici 1879. leta pod naslovom: »Raznim delom pesniškim in igrokaznim Jovana Vesela-Koseskega dodatek" ali pa v Letopisih. (Gl. Letopis za 1. 1877 str. 233—250; Letopis za
I. 1878. str. 79—186; Letopis za 1. 1881. str. 202—208). Spomin velikega slovenskega učenjaka Jarneja Kopitarja je slavila Matica povodom njegovega stoletnega rojstva v posebni ^Spomenici". Uredil jo je profesor J. Marn in izšla je kot društvena knjiga za 1. 1880.
Tudi nekoliko pripovednih spisov je izdala Matica. Mimo nekaterih krajših sestavkov te vrste (posebno v Letopisih prvega desetletja) bi bilo imenovati iz drugega desetletja Jules Verne-Hostnikovega ^Potovanja okolo sveta v 80 dneh", ki je izšlo kol posebna društvena knjiga 1. 1878. Pripovednega značaja so tudi Turgenjevljevi »Lovčevi zapiski" v -j- Remčevej prestavi, katere je izdala Matica v dveh delih kot posebni društveni knjižici za leti 1883. in 1884.
Kulturnozgodovinsko polje tudi ni ostalo popolnoma neobdelano. Ne le, da nahajamo celo vrsto manjših kulturnozgodovinskih študij in razprav vpletenih med posamezne spise v društvenih Letopisih, Matica je podala marveč svojim udom tudi posebno knjigo te vrste. Kulturnozgodovinskimi zmatrati se morajo namreč »Črtice duševnega Žitka štajerskih Slovencev" od dr. J. Pa-jeka, Matičina društvena knjiga za 1. 1884.
Poučnega obsega sta Ivan Veselov »Olikani Slovenec" iz 1. 1868. in dr. M. Samčev „Vpliv vpijančljivih pijač na posamni človeški organizem in na človeško društvo v obče" iz 1. 1880.
Omeniti mi je še najlepše Matičine in sploh slovenske knjige, »Spomenika o šeststoletnici začetka habsburške vlade na Slovenskem" iz 1. 1883. Knjiga patrijotičnega zadržaja, na jedni strani izraz radosti in hvaležnosti, na drugi udanosti in zvestobe, obsega sledeče razprave: 1. Predgovor. 2. Simon Gregorčič: Pozdrav Njega Veličanstvu (pesem). 3. Fr. Suklje: Avstrijsko medvladje in ustanovitev habsburške vlade na Kranjskem. 4. A. Fu n tek: V jednajsti dan julija 1883. (pesem). 5. I. Lavrenčič: Habsburžani ustanovniki ljubljanske škofije in zaščitniki katoliške vere na Kranjskem. 6. J. Navratil: Anton Janša, slavni kranjski čebelar. 7. Fr. Hauptmann: Jurij Vega. 8. f K rila n-P ag-
26*
liaruzzi: Rada. 9. S. Rutar: Slovenske dežele in ustanovitev Vojaške Krajine za Ferdinanda I.
Z društveno podporo izšli sta tudi še tekom prvega desetletja telovadnemu društvu „Sokol" in sploh prijateljem telovadstva namenjeni knjižici pod naslovom „N;iuk o telovadbi". Prvi del : „Proste vaje“ s 50 podobami je izšel 1. 18G7.; drugi del: „Vaje na orodji" s 104 podobami in VI obrazci pa 1. 1869.
Razven naštetih in ob kratkem opisanih razprav, objavljenih deloma v posameznih „Letopisih“, deloma v posebnih knjigah, hrani Matica tudi še nekaj nenatisnenili rokopisov, namreč 1. J. Glowacki: „Flora slovenskih dežel". 2. J. Križman: Slovnica italijanskega jezika. (Pravila in vaje; berilo in slovar.) 3. L. Gorenjec: Koča za vasjo. (Povest; poljski spisal Jos. Ign. Kra-szewaki). 4. dr. J. Križan: Dušeslovje. 5. dr. J. Križan: Logika. Več rokopisov in samostojnih razprav, poslanih društvu v presojo in natisek, vrnila je Matica pisateljem o svojem času, ker niso ustrezali društvenim namenom.
Uredniki podučnemu in zabavnemu delu Letopisov so bili: M. Pleteršnik (1. 1875. in 187G.); dr. J. vitez Blei\veis (1. 1877 do 1881); Fr. Levec (1. 1882 in 1883) ; Levec-Lah (1. 1884) Ostale dele Letopisov (letno poročilo, imenik itd.) so oskrbovali društveni tajniki za dotične dobe, v katerih so poslovali.
Tiskale so se skoro vse Matičine knjige, bodisi že samo društvene, ali društvene in založne, ali poslednjič samo založne, v Ljubljani. Le drugi in tretji natis dr. Pokorny-Erjavečevega „Prirodopisa živalstva" in drugi natis dr. Pokorny-Tušekovega „Pri-rodopisa rastlinstva" je preskrbela Henrik Mercyjeva tiskarna v Pragi, ker je posodil založnik obojih nemških izvirnikov potrebne slike le pod tem pogojem, da jih Matica rabi le za imenovani knjigi in da se knjigi tiskata v Pragi. Tu, v tiskarni dr. Edvarda Gregra, se je tiskala nadalje tudi Fr. Marnova „Česka slov-nicau ; Matica jo je izdala namreč le s podporo in prešla je v njeno last in zalogo še le pozneje. V delniški tiskarni v Zagrebu se je tiskala Fr. Marnova „Hrvatska slovnica za Slovence", knjiga, ki je nastala pod jednakimi pogoji. V tiskarni Mehita-ristov na IJunaji je izšla M. Majarjeva „Ruska slovnica", katero je prvotno založil trgovec Blaž na Reki in pozneje prepustil MaT tiči. Tisek v Ljubljani na svetlo prišedših Matieinih knjig je večinoma delo tiskarne J. Blaznikove, oziroma J. Blaznikovih dedičev. „Narodna tiskarna" je tiskala Letopise za leta 1882, 1883 in 1884 in oba dela Turgenjev-Remčevih „Lovčevih zapiskov"; Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg sta tiskala Spomenik; pri Egerji (Klein & Kovač) izšli sta Trdinova „Zgodovina slovenskega naroda" in „Nauk o telovadbi. I. del." Dostaviti mi je le še, kar je bilo pa sicer tudi že prej omenjeno, da se je atlant, ki ga je izdajala.
Matica v prejšnjih letih, tiskal na Dunaji v kamenotiskarni Ko-kejevi.
Izvzemši zadnja leta je pustila Matica svojih knjig tiskati redno po 500 iztisov več, kakor je imela društvenikov, meneč, da se bodo dali tudi posamezni iztisi dobro razpečavati in da bodo društvu vedno močneje prirast,ali novi udje, ki bodo povpraševali tudi po starejših knjigah. Njeno mnenje se ni vresničilo, posameznih knjig razpočalo se je le malo število, zaloga je pa rasla od leta do leta. Cim starejše so postajale, tem močneje zgub-ljavale so knjige svojo prvotno vrednost; znižala se jim je vsled tega njihova prejšnja kupna cena prav zdatno. Dosti se jih je darovalo raznim bralnim društvom, šolskim knjižnicam itd., ki so zanje prosile in še prosijo. Mimo lastnega knjigotrštva je stopila Matica tudi v knjigotrško zvezo s posameznimi bnkvarji ter jim privoljevala večinoma po 25°/,, rabata. V knjigotrški zvezi je bila Matica s sledečimi liukvarji: Blanke Viljem v Ptuji, Dase Jnlij v Gorici in Trstu, Drexel Theofill v Celji, Giontini Janez v Ljubljani, dr. E. Gregr & Datel v Pragi, Jovanovič brača v Pančovi, Katoliška bukvama v Ljubljani, Kleinmayr pl. Ign. & Bamberg Fed v Ljubljani, Klerr Otokar v Ljubljani, Krisper Rajmund v Kranji, Leon J. v Mariboru, Lercher Jurij v Ljubljani, Liegel Edvard v Celovci, Mučnjak & Senftleben v Zagrebu, Paternolli v Gorici; Schaffer A. v Ljubljani, Schimpf v Trstu, Sohar Karol v Gorici, Tandler C. v Novem Mestu, Wokulat F. v Gorici, Zeschko & Till v Ljubljani. Ker pa vspehi knjigotrštva z vsemi omenjenimi bukvarnami niso bili toliko ugodni, kakor se je. prvotno pričakovalo, in ker se tedaj ni splačalo odpuščati jim toliko rabata, prepustila je Matica	vsled sklepa odborove seje dnč	7.	junija
1883. 1. knjigotrštvo	s posameznimi bukvarji	knjigarni	I.	Klein-
mayer & Fed. Bambergovej proti 30 °/0 rabata. V najnovejšem času je pa Matica razveljavila tudi ta sklep ter sklenila prevzeti prodajo društvenih založnih knjig v lastno oskrb, zraven pa tudi privolila vsaki bukvami brez razločka 20 °/0 rabata, ako hoče od nje prevzeti v prodajo kaj knjig, toda proti temu pogoju, da kupnino takoj poravna. (Sklep odbora v 66. seji dne 14. februarija 1885 ) Posamezno razprodalo se je knjig vsega skupaj za 4.061 forintov 26 kr., in sicer v prvem desetletji za 1.977 forintov 63l/a kr., v drugem pa za 2.083 forintov 021/2 kr. Matica razprodala je namreč 1. 1875 knjig za 57 for. 2 kr., 1. 1876 za 216 for. 12 kr., 1- 1877 za 77 for. 84 kr., 1. 1878 za 46 for. 55 kr., 1. 1879 za 87 for. 50 kr., 1. 1880. za 82 for., 1. 1881 za 251 for. 56 kr., 1- 1882 za 372 for.	57 kr., 1. 1883 za 603 for. 60l/a	kr. in
!■ 1884. za 288 for.	86 kr.
Omeniti bi bilo še dogodka, ki utegne postati za Matico posebej jako velike pomembe, ki pa tudi sicer zasluži občo pozornost slovenskega občinstva. Pred nekoliko leti so osnovali od-
lični slovenski rodoljubi društvo za zgradbo osrednjega narodnega bivališča, za zgradbo posebnega ,,Narodnega doma-1 v Ljubljani. V to potrebna svota nabrala naj bi se po deležih, prostovoljnih doneskih, besedah, veselicah itd. Za Matico je ta ideja tem večje važnosti, ker ima postati ta zgradba konečno njena last proti temu pogoju, da uporablja polovico njenih čistih dohodkov v podporo pisateljem in umetnikom. Po § 9. pravil tega društva ima Matica tudi pravico v njegovem upravnem odboru stalno imeti svojega zastopnika. Odbor deluje prav marljivo v dosego in izvršitev tega blagega načrta in se mu je posrečilo v primeroma kratkem času nabrati dosedaj nad 37.000 gld. Da bi se ta srečna misel v narodno korist in probujo sploh in v Matičino še posebej čim preje tem bolje vresničila!
Vsled smrti je zgubila Matica 5 častnih članov: dr. J. vit. BIeiweis (f 1881), Fr. Palackf (|1876), J. Purkyne (f 1869), M. Rajevski (f 1884) in J. Vesel-Koseski (f 1884). Matica je zgubila nadalje 24 odbornikov, ti so: grof J. Barbo-\Vaxenstein (f 1879), dr. J. vitez Bleiweis Trsteniški (f 1881), dr. E. H. Costa (f 1875), J. Grabrijan (f 1882), M. Herman (f 1883), P. Hi-einger (f 18G7), A. Janežič (f 1869), Št. Kocijančič (f 1882), dr. Št. Kočevar (f 1883), A. Kos (f 1868), P. Kosler (f 1879), A. Lesar (f 1873), J. Parapat (f 1879), dr. J. Pogačar (f 1884), dr. J. Razlag, (f 1880), Fr. Ks. Souvan st. (f 1885), Dr. Šavprl (f 1869), J. Šolar (f 1883), F. Terpinz (f 1875), dr. L. Toman (f 1870), J. Tušek (f 1877), dr. J. Ulaga (f 1881), dr. L. Vončina (f 1874) in baron A. Zois (f 1873). Ustanovnikov društva je umrlo 172. Izmed teh jih je bilo 75 duhovnikov, 25 trgovcev in obrtnikov, 23 pravnikov, 13 posestnikov, 11 graščakov in veleposestnikov, 10 profesorjev, istotoliko drugih uradnikov, naposled 5 zdravnikov. Matica je izgubila nad 700 letnikov, izmed teh nad 300 duhovnikov, okrog 70 pravnikov, nad 30 profesorjev, nad 100 posestnikov in krog 200 iz vseh različnih drugih stanov.
Izmed blizu 300 poverjenikov, kateri so dosedaj po različnih dekanijah in v različnih dobah poverjeniški posel oskrbovali, zgubila jih je Matica vsled smrti nekoliko nad sto; dosti se jih je pa poverjeništvu prostovoljno odpovedalo. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je imela Matica v prvem letu svojega obstanka 25 poverjenikov, da je to število že v tretjem letu narastlo na 59 in koncem desetega leta dospelo do 96; da je v naslednjih letih, ko se je število udov nekoliko zmanjšalo, palo tudi temu primerno število poverjenikov. Ko se je v novejšem času jelo število udov zopet za spoznanje vekšati, osnovala so se tudi nekatera nova poverjeništva, tako da jih nahajamo koncem drugega desetletja vsega skupaj 107. Med posamezne škofije se te poverjeništva tako razdele, da jih je imela vedno največ, kot naj mnogobrojnejša, ljubljanska; za njo pa lavantinska. Koncem
I. 1884. je imela škofija ljubljanska 34 p overjeništev, lavantinska 29, tržaška 12, krška 12, goriška 10, sekovska 3, drugod bilo jih je še 7. Razven tega je imela Matica tudi ude, ki niso spadali pod nobeno poverjeništvo, in to v 41 različnih krajih. To seveda povsod tamkaj, kjer zarad premalega števila (bili so to večinoma udje posamezniki, bivajoči na tujem) ni bilo treba nobenega poverjenika.
Tudi več pisateljev sodelovalcev je pograbila Matici nemila smrt; umrli so namreč: dr. J. vitez Bleiweis-Trsteniški, dr. E. H. Costa, P. Hicinger, J. Kersnik, P. Kosler, A. Lesar, J. Novak, J. Ogrinec, J. Pagliaruzzi - Krilan, J. Parapat, J. Podmiljšak, Fr. Remec, J. Tušek, A. Umek-Okiški, M. Verne, J. Vesel-Koseski in J. Zajec.
Kot literarno društvo se je zanimala Matica tudi ves čas svojega obstanka živo za druga literarna in znanstvena društva slovenska, slovanska in drugih narodov. Stopila je z mnogimi v ožjo zvezo 8 tem, da je ž njimi zamenjevala, oziroma da še zamenjuje letne društvene pojave (knjige itd.) Z „Matico Slovensko" so bile ali so pa še v zvezi: 1. Matica Dalmatinska v Zadru (od 1. 1864. sem); 2. Matica Slovaška v Turočijanskem sv. Martinu (18G4—1873); 3. Matica Srbska v Novem Sadu (od 1. 1804.); 4. Matica Gališko-Ruska vLvowu(odl. 1865.); 5. Družba sv. Mohora v Celovci (od leta 1866.); 6. Matica Ilirska v Zagrebu (1866—1876); 7. Matica Češka v Pragi (od 1. 1866.);
8.	Beseda umetniška v Pragi (od 1. 1866.); 9. Spolek pravniški v Pragi (od 1. 1866.); 10. Anthropologiško društvo v Moskvi (1866—1880);	11. Akademija cesarska v St. Petersburgu (od
1.	1866); 12. Akademija jugoslavenska v Zagrebu (od 1. 1867.); 13. Smithsonian Institution v Washingtonu (od 1. 1868); 14. Srbsko učeno društvo v Belem Gradu (od 1. 1868.); 15. Matica Moravska v Brnu (od 1. 1869.); 16. Občestvo za izdavanje narodnih spomenikov v Vilni (1869 —1880); 17. Rumjancov muzej v Moskvi (1869 —1880); 18. Knjižnica slavjanskega komiteta v Moskvi (od 1. 1869); 19. Imperatorsko rusko geografijsko občestvo v St. Petersburgu (od 1. 1869.); 20. Društvo sv. Jeronima v Zagrebu (od 1. 18(59.); 21. Občestvo sv. Vasilija Velikega v Ungvaru (1S70 — 1878); 22. Prvo društvo Gabelsbergerskih stenografov v Pragi (od 1. 1870.); 23. Matica Slovanska v Plznu (1871 —1*78); 24. Imperatorski universitet v Varšavi (od 1. 1872.); 25. Impera-torski universitet v Moskvi (od I. 1872.); 26. Občestvo ljubiteljej istorij i drevnostej rosijskili v Moskvi (1872 —1830);	27. Im-
peratorski universitet v Odesi (1872—1880); 28. Občestvo filo-logiško v Voroneži (od 1. 1872.); 29. Občestvo arheologiško v Moskvi (1872 — 1880); 30. Univerziteta kraljeva v Christianiji (od 1. 1872.); 31. Bolgarsko učeno društvo v Brajili (od 1. 1873.);
32.	Sbor hrvatski pedagogijsko književni v Zagrebu (od 1. 1880.);
33.	Bolgarsko književno društvo v Sredci (od 1. 1882.); 34. Matica Srbska v Budišinu (od 1. 1882.) 35. Ministerstvo kr. srbsko v Belem Gradu (od 1. 1882.); 36. Imperatorski universitet v Kijevu (od 1. 1882.); 37. Jednota čeških mathematikov v Pragi (od 1. 1884.); 38. Kr. češka společnost naukov v Pragi (od I. 1884.); 39. Spolek arhitektov in inženirjev v Pragi (od 1. 1884.); 40. Spolek českili filologov v Pragi (od 1. 1884.) Večinoma vsled knjig, ki jih dobiva Matica od omenjenih društev po zamenji, deloma pa tudi vsled daril od posameznih oseb, narasta njena knjižica na leto za 200 — 250 knjig, tako, da šteje sedaj krog 4000 raznih knjig, zvezkov, atlantov itd.
Matica pa svojih knjig ni samo zamenjevala, ampak, kakor že prej omenjeno, tudi darovala; to pa zopet ne samo posamič, ampak tudi redno vsako leto. Pošiljala je namreč, oziroma še pošilja svoje knjige redno v jednem ali pa tudi v po več iz-tisih vsled priprošnje njihovih vodstev ali pa tudi vsled prizadevanja tega ali onega društvenega uda, toga ali onega društvenega odbornika tem zavodom: Ljubljanskemu c. kr. pravdništvu, tržaškemu c. kr. nadpravdništvu, goriški e. kr. okrožni sodniji in graški c. kr. nadsodniji za dotične kaznilnice; ljubljanskemu deželnemu odboru za posilno delavnico; ljubljanskemu vodstvu dobrodelnih naprav; čitalnici v St. Francisco in Slovencem v Ameriki po škofu Ig. Mraku in po misijonarju f Fr. Pircu; Kuhnovskemu pešpolku ; katoliški družbi v Ljubljani za njeno knjižnico; političnemu društvu „Naprej“ v Šmariji; „Vendiji“, društvu jugoslovanskih tehnikov v Gradci; za najboljše učence učiteljskim izobraževališčem: a) in b) ljubljanskima moškemu in ženskemu, cl in d) zagrebškima moškemu in ženskemu, e) zadarskemu, f) petrinjskemu, g) pakra-škemu, h) djakovskemu, i) somborskemu in j) kragujevskemu.
Matica s posameznimi učenimi in literarnimi društvi ni samo stala v književni zvezi, ampak zanimala se je tudi živo za vse slavnostne dogodke v njihovi zgodovini ter jih pri takih prilikah prijateljsko pozdravljala. Ocenjevala je dostojno vedo in znanstvo, oziroma njene zastopnike na slovenskem in tudi sploh na slovanskem polji. Pripoznavala je zasluge, katerih so si posamezni pridobivali za njeno društvo ter jih primerno odlikovala. V dokaz in pojasnilo naj bodo navedeni sledeči pojavi iz društvene kronike.
Drlemu ustanovniku, biskupu Rajevskemu, ki je Matici naklonil nad 200 jako ukovitih in dragocenih knjig carske akademije v St. Petersburgu, se je poslala primerna zahvala in društvo ga je imenovalo pri tej priliki (15/11 1. 1866) z vladnim dovoljenjem svojim častnim članom.
Imenitnega fiziologa, umrlega češkega profesorja J. Purkynea, imenovala je Matica 19. decembra 1867. leta povodom njegovega osemdesetega rojstnega dneva, ko so mu čestitala skoro vsa slo-
vanska društva, ob jednem v znamenje hvaležne vzajemnosti nasproti češki Matici svojim častnim članom in izrazila povodom njegove smrti svoje pomilovanje.
9.	julija 1868. leta je postal slavni češki zgodovinar, pisatelj in pospeševalec češke vede in literature, Franc Palackf Ma-tičin častni ud. Povodom njegove smrti se ga je Matica spominjala v posebnem životopisu.
Matice Slovaške, katera je že 22. septembra 1863. leta, ko se je naša Matica še le snovala in še ni bila kot društvo potrjena, kot prva izrazila željo, stopiti ž njo v književno zvezo, spominjalo se je društvo v gorkih besedah, ko jo je zadela bridka in nenadomestljiva izguba vsled smrti mnogozasluženega slovaškega mecena, biskupa Mojzesa (f 1869.)
Istega leta, v petem občnem zboru, ki se je vršil 2. septembra, imenovani so bili z velikim navdušenjem društvenimi častnimi člani: slovenski pesnik Jovan Vesel-Koseski v Trstu; vodja Čehov dr. Fr. Ladislav Rieger v Pragi in predsednik „ju-goslavenske akademije znanosti i umjetnosti“ dr. Franc Rački.
Veseli dokaz vspešne dosege društvenih namenov je, da je Matičino delovanje prouzročilo tudi pozornost višjih in najvišjih krogov. Z dopisom dne 30. novembra 1870 št. 8863 je naznanila c. kr. deželna vlada v Ljubljani ukaz ministerstva za uk in bogočastje, vsled katerega je želelo ministerstvo natančneje zvedeti, s kakošnim vspehom in s katerim vplivom na narod slovenski da deluje društvo. Poslalo se je na ta dopis obširno poročilo o dotedanjem društvenem delovanji in sprejel nasvet, da se posebna deputacija pokloni Nj. Veličanstvu, naj bi blagovolilo biti društvu naklonjeno in mu podeliti kako podporo. Deputacijo (gg, grof Barbo, dr. Costa in Svetec) je bila 27. marcija 1871. leta od Nj. Veličanstva v avdijenci sprejeta in mu je izročila vseh 18 društvenih knjig, ki so do tedaj izšle. Nj. Veličanstvo je deputacijo jako prijazno sprejelo, pohvalilo društveno delovanje in naklonilo Matici zdatno podporo. Za blagodušni dar izrazil je odbor po c. kr. predsedstvu svojo srčno zahvalo Nj. Veličanstvu in c. kr. predsedstvo je Matici z dopisom od 2. maja 1871. 1. št. 477 naznanilo, da je Nj. Veličanstvo blagovolilo milostno sprejeti Matičino zahvalo za omenjeni dar.
Istega leta se je Matica udeležila s svojimi knjigami in zemljevidi razstave prve občne hrvatske učiteljske skupščine v Zagrebu in prejela od njenega centralnega odbora za razstavljene predmete „priznanico“.
VII. občni zbor, ki se je vršil dne 15. februarja 1872, imenoval je prvega slovanskega učenjaka, za slovansko vedo veleza-služenega dr. Franca viteza Miklošiča, dvornega svetnika in vse-učiliščnega profesorja na Dunaji, v pripoznanje njegovih, velikih zaslug na polji slovanskega primerjajočega jezikoslovja društvenim
častnim članom. Ko so njegovi ožji rojaki napravili 2. septembra
1883.	leta v Ljutomeru njemu na čast slavnost, udeležila se je te slavnosti tudi Matica po posebni deputaciji. Njegovega životo-pisa, ki ga je izdala pri ti priliki Matica (Gl. Letopis za leto 1882 in 1883 str. 1—54) s sliko, tiskalo se je še posebej več izvodov in se je razdelil med udeležence te slavnosti. Ko je obhajal 20. novembra istega leta svoj 70. rojstni dan, čestitala mu je Matica brzojavnim potem in poslala 1 vezan iztis njegovega životopisa.
L. 1873. se je Matica udeležila s svojimi knjigami in zemljevidi svetovne razstave na Dunaji in prejela za to od centralnega odbora „pohvalno pismo11.
Istega leta se je praznovala v Pragi Jungmanova svečavnost, pri kateri je bil tudi navzočen matičar s poverilnim pismom.
Ko je praznovala monarhija 2. decembra 1 873. leta petindvajsetletnico vladanja svojega ljubljenega cesarja, izdelala je Matica po svojem odborniku in ustanovniku, c. kr. vladnem svetniku gosp. Cigaletu na Dunaji, lično spomenico v petih avstrijskih jezikih.
Pri slovesnem otvorjenji hrvatskega vseučilišča v Zagrebu (10. novembra 1874. 1.) je bila navzočna tudi posebna deputacija „Matice Slovenske11 pod vodstvom tedanjega predsednika dr. Coste, ki je izročila dotičnemu vseueilišenemu slavnostnemu odboru posebno adreso. Na lo je prejela Matica od vseučiliščnega rektorata „u vjekovitu uspomenu1, srebrno kolajno z vsemi večjimi vseučilišči in učenimi društvi evropskimi, med njimi tudi ,,Matica Slovenska11; ti kolajni jo bilo dodano z gorkimi besedami navdah-neno zahvalno pismo.
3. februarija 1875. 1. je došlo „Matici Slovenski11 od „Ma-tice Hrvatske11	pomilovalno pismo	nad izgubo,	ki	jo je zadela
vsled smrti njenega večletnega predsednika, duševnega in gmotnega podpornika, ustanovnika dr. E. H. Coste,
Istega leta o poletnem času se je Matica udeležila s svojimi knjigami in zemljevidi razstave učnih pripomočkov v Gorici. Udeležba je imela	ta dobri nasledek,	da so jeli iz	teh	krajev potem
udje živahneje	društvu pristopati	in oglašati	se	po Matičinih
knjigah.
Svojemu pokrovitelju in podporniku, djakovskemu biskupu Josipu Juriju Strossmajerju, je poslala Matica 2. septembra 1875. leta povodom njegovega petindvajsetletnega škofovanja posebno adreso, na katero jej je došlo v odgovor posebno zahvalno pismo. Isti poslal je novembra 1882. leta na Matičino čestitko povodom zgradbe nove prestolnice v Djakovaru prav prisrčno zahvalo. Isto-tako se je zahvalil v gorkih besedah Matici 22. februarja 1885. leta, ko mu je	brzojavnim potem	čestitala 4.	februarja omenje-
nega leta k njegovemu 70. rojstnemu dnevu.
Slovesnega vzidanja plošče na Janežičevi rojstni hiši v Lešah, 13. avgusta 1. 1876., se je Matica udeležila po posebnej deputa-ciji z adreso do slavnostnega odbora.
Na štirinajstem (izvenrednem) občnem zboru, sklicanem na-vlašč v ta namen, je Matica imenovala svojega večletnega, neumorno delavnega predsednika, vodjo Slovencev, odličnega rodoljuba in pisatelja dr. Janeza Bleivveisa viteza Trsteniškega, povodom njegovega 70. rojstnega dne častnim članom društvenim; istega dne, 13. novembra leta 1878., je bil imenovan Matičinim častnim članom tudi za Matico marljivo delavni, učeni pisatelj, župnik Davorin Trstenjak. Istotako je Matica čestitala svojemu predsedniku dr. Bleiweisu, ko mu je podelilo Nj. Veličanstvo v pripoznanje velikih zaslug za narod slovenski red železne krone (maja meseca 1881. 1.) in ga povzdignilo v viteški stan. Na obe čestitki je odgovoril slavljenec s prisrčno zahvalo.
Ko je Matičin častni član, slovenski pesnik Jovan Vesel-Koseski praznoval 19. septembra 1878. 1. svojo osemdesetletnico, se mu je poslalo po Jos. Cimpermanu v pesmi zloženo voščilo v lično natisneni diplomi s podpisi tedanjih ljubljanskih odbornikov. Ko je pa omenjeni slavljenec pretečenega leta umrl, pooblast'1 je društveni odbor tržaško čitalnico, naj v Matičinem imenu položi na njegovo rakev venec.
Slovesnosti o priliki praznovanja srebrne poroke Nj. Veličanstev cesarja in cesarice, 24. aprila 1879, se je udeležila tudi Matica. Poklonila se je namreč jednako drugim slovenskim društvom c. kr. deželnemu predsedništvu in je prosila naj bi javilo Nj. Veličanstvoma veliko radost in brezmejno udanost društveno. V priznanje svoje lojalnosti prejela je Matica na to po c. kr. deželnem predsedništvu zahvalno pismo Nj. Veličanstev.
Slavnosti, katero so priredili Hrvatje na čast svojemu odličnemu pesniku P. Preradoviču, se je Matica udeležila po posebni deputaciji, kateri so se pridružili tudi nekateri v Zagrebu bivajoči Slovenci.
Ko so praznovali Slovenci stoletnico po učenem jezikoslovcu Jarneju Kopitarju (avg. 1880. 1), udeležila se je te slavnosti v njegovem rojstnem kraji (Repnje) tudi Matica po mnogobrojni de-putacija in dala znatni donesek za ploščo, ki se je vzidala pri ti priliki na njegovi rojstni hiši.
Povodom praznovanja sedemdesetletnice pesnika Stanka Vraza se je poslala slavnostnemu odboru društvena čestitka.
Vpokojenemu c. kr. realskemu profesorju in Matičinemu ustanovniku dr. Josipu Muršecu v Gradci poslala je Matica o priliki njegove zlate maše lepo diplomo.
O priliki poroke Nj. cesarske visokosti cesarjeviča Rudolfa s princesinjo Štefanijo se je poklonila tudi čestitajoča deputacija
Matice c. kr. deželnemu predsedstva, kot se je sploh društvo takratnih svečavnostij primerno in dostojno udeležilo.
13.	decembra 1881. 1. jevumrl v Zagrebu sloveči hrvatski pesnik in romanopisec Avgust Senoa. Pri njegovem slovesnem pogrebu je bila navzočna tudi posebna Matičina deputacija.
Na 18. velikem zboru, dne 14. junija 1882. 1., imenovala je Matica praškega vseučiliščnega profesorja dr. Jana Kvičalo svojim častnim članom. Ko so si namreč slovenski državni poslanci prizadevali, da bi se vpeljal v srednje šole po Slovenskem slovenski učni jezik, dosegli so saj deloma ta svoj namen posebno vsled krepke podpore, ki so jo našli pri svojih čeških kolegih. Omenjeni gospod izdelal je tudi z velikim in marljivim trudom dotično poročilo Njegovo imenovanje častnim članom je tedaj le znamenje in znak hvaležnosti od strani naroda slovenskega.
V Zagrebu je umrl 15. novembra 188*2. 1. član „jugosla-venske akademije znanosti i umjetnosti", urednik „Rječnika hr-vatskoga ili srpskoga jezika“ itd., dr. Gjuro Daničič. Matica izkazala je pokojniku poslednjo čast po posebnej deputaciji.
Svojemu ustanovniku in bivšemu večletnemu odbofniku, c. kr. deželneniu predsedniku baronu A. Winklerju, je Matica čestitala po posebni deputaciji o priliki podelitve železne krone II. reda (18. februarija 1883). in povzdige v baronovski stan. Istotako je odbor čestital v svoji 60. seji, dnd 3. oktobra 1883., bivšemu društvenemu predsedniku, županu P. Grasselliju, ko mu je podelilo Nj. Veličanstvo železno krono III. reda.
22. februarja 1883. I. je umrl v Celji dr. Štefan Kočevar,
c.	k. okrajni zdravnik v p. in cesarski svetnik, društveni usta-novnik, podpornik, večletni poverjenik in odbornik. Njegovega sprevoda se je Matica udeležila po posebni deputaciji in položila na njegov grob venec.
27. decembra 1. 1882. je minulo 000 let, odkar pripada vojvodina Kranjska k preslavni dinastiji habsburški, in II. julija
1883.	1. preteklo je GOO let, odkar so imenovani dinastiji prisegli kranjski stanovi svojo udanost in zvestobo. Za poslednje omenjeni dan i. dr. so se pripravljale velike svečavnosti, katere so dobile zategadelj še tem višjo pomembo, ker je bila zanje napovedana navzočnost preljubljenega vladarja v vedno zvestih mu kronovinah: Kranjski in sosedni Štajerski Vsa društva so tekmovala me 1 sabo, da bi kolikor mogoče dostojno in vspešno pripomogla k sijajnim prizorom, ki so se te dni nameravali Nj. Veličanstvu na čast. Vsled obče ljubezni do premilpga vladarja in neomahljive mu zvestobe, vladala je povsod ista navdušena skrb. Tudi Matica ni zaostala za drugimi društvi in vestno skrbela za to, da se pri ti priliki pokaže v primernem zmislu društva in v kolikor mogoče dostojnem svitu. Izdala je za te praznične dneve prav primerno knjigo, to je gledč vsebine in pomena že poprej pri knjigah natančneje
označeni „ Spomenik", ki je izšel bogato okrašen (Dufte) in sploh v lepši, prazniku primernejši unanjosti. 13. jul. 1883. 1. je bila depu-tacija društvenega odbora (gg. Grasselli, Levec in Šuklje) od presvetlega vladarja sprejeta v avdijenci in mu izročila krasno vezani »Spomenik0 (Groner) v umetno rezbani šatulji (Mlakar). Po primernem nagovoru predsednikovem je blagovolilo Nj. Veličanstvo darilo premilostno sprejeti s sledečimi besedami: »Es freut Mich sebr diesen n e u e n Ausdruck der patriotischen G e-sinnung Meiner treuen Slovenen entgegenzuneh-men.“ Sploli se je blagovolilo Nj. Veličanstvo jako živo zanimati za društvo in poprašati, koliko udov da ima Matica, kje da jih ima, kakošne knjige da ima, itd. Za tem je bila deputacija premilostno odpuščena. Matica je pustila tudi sicer še več izvodov »Spomenika“ lepšo vezati, da jili je podarila odličnejšim gostom iz cesarjevega spremstva.
O priliki veselega dogodka v cesarski rodovini, dne 2. septembra 1883. 1., se je udeležila tudi Matica slovesne zahvalnice v ljubljanski stolni cerkvi in se poklonila c. kr. deželnemu predsedniku.
Za dogodke v »cesarskih dnevih11 in za poslednje omenjeno čestitko sta Matici došli po c. kr. predsedništvu zahvali Nj. Veličanstva presvetlega vladarja in Nj. cesarske Visokosti cesarjeviča Rudolfa.
Pri slovesnem novem otvorjenji češkega narodnega gledališča v Pragi je bila zastopana z drugimi slovenskimi društvi tudi Matica.
Na XIX. velikem zboru je Matica imenovala grofa Jana Har-racha svojim častnim članom, da pospešuje vzajemnost med češkim in slovenskim narodom in izrazi hvaležnost svojo, ker ji je daroval v 83 krasno vezanih zvezkih najlepše proizvode novo-česke poezije in ji zagotovil v priloženem pismu svojo največjo naklonjenost.
11.	junija 1884. leta je Matica pismeno čestitala »Impera-torskemu universitetu sv. Vladimira v Kijevu" k praznovanju petdesetletnice, 12. novembra istega leta »Prvemu društvu Gabelsber-gerskih stenografov11 v Pragi k praznovanju petindvajsetletnice tudi pismeno, 6. decembra istega leta pa brzojavno »Kr. češki společnosti nauk“ v Pragi k praznovanju stoletnice.
Slavnostnega otvorjenja Strossmajerjeve galerije slik v palači »Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti“ udeležila se je Matica 8. novembra 1884. leta, povabljena po predsedništvu omenjenega znanstvenega zavoda, po posebni deputaciji.
Na XX. velikem zboru, dne 8. aprila 1. 1885., je imenovala Matica za društvo mnogozasluženega poverjenika, g. Jana Lega, uradnika češkega muzeja v Pragi, svojim častnim članom, ker je veliko število raznovrstnih knjig društvu ali sam daroval, ali pa prizadeval si, da so jih drugi Matici darovali (Harrachova zbirka),
in ker je sploh ponavljaje dejansko pokazal svojo naklonjenost društvu.
Matica je bila tudi zastopana na slavnosti, katero je priredila bolgarska vseučiliška mladež na Dunaji 13. junija t. 1. svojemu domoljubu in pesniku Karavelovu na čast.
Slovanski svet praznuje letos tisočnico po smrti svojega blagovestnika sv. Metodija. Ker so tudi že druga slovanska literarna in znanstvena društva ukrenila svoje korake, je samo ob sebi razumljivo, da tudi Matica kot prvo literarno slovensko društvo ne sme zaostajati za njimi. Društveni odbor meni, da Matica ta praznik najprimerneje praznuje s tem, da seznani slovensko občinstvo in posebej svoje društvenike s koristnim in vspešnim delovanjem omenjenega slovanskega apostola, ki je bo podal strokovnjak opisano in dostojno ocenjeno v posebni društveni knjigi za 1885. leto.
Kot je bil 8. marcij 1. 1863., ko je čitalnica ljubljanska priredila besedo v spomin tisočnice, odkar sta jela sv. Ciril in Metod med Slovani delovati, slovesno proglašen po prvem društvenem predsedniku, umrlem dr. Lovru Tomanu, kot „Matice Slovenske" prvi dan, istotako bodi leto 1885. kot tisočnica po smrti sv. Metoda in ž njo na ta praznik nanašajoča se letošnja knjiga nova spodbudljiva faza v kroniki „Matice Slovenske".
V Ljubljani 1. avgusta 1885.
II.
Poročilo o delovanji Matice Slovenske
v dobi od 1. decembra 1884 do 30. novembra 1886.
66.	odborova seja,
dne 14. februarija 1885.
Na vzorni: Gg. J Marn (priosednik); A. Kriič, L. Robil, A. Senekovič, F. Stegnar, L. Svetec, 1. Tomšič, I. Vami, 1. Vilhar, Fr. Wiesthaler, V Zupančič in dr.
J Zupanec (odborniki).	Skupaj	12.
Zapisnik G5. odborove seje sta potrdila gg. verifikatorja zapisnikov odborovih sej.
Prvosednik poroča, da se je posebna odborova deputacija poklonila novoimenovanemu knezoškofu, da mu je izročila več društvenih knjig v lepi vezavi, da se je o društvu jako pohvalno izrazil in da je pristopil društvu kot ustanovnik, ter se po njegovem nasvetu sklene naj se knezoškofu kot ustanovniku izroče še vse ostale društvene knjige, kojih kot bivši letnik ni prejel.
Matica je svojemu pokrovitelju in ustanovniku, djakovskemu vladiki, j ie\z\ileii(inu biskupu Slrossmajerju k njegovi sedemdesetletnici 4. februarija t. 1. brzojavnim potem čestitala.
Odbor izjavlja nasproti nekemn časnikarskemu oponašanju, da nedoslednosti v pisanji zadevajo podpisane pisatelje same, ne pa društvenega tajnika, kateri ni imel dotične odgovornosti.
češko društvo »Gabelsbergerskih stenografov11 v Pragi se zahvaljuje za poslano mu čestitko k praznovanju petindvajsetletnice društvenega obstoja.
Poverjeništvo prevzetno: Za ptujski okraj: g. Luka Kunstek,
d.	gimnazijski profesor v Ptuji; za breški okraj: g. Jakob Kaučič, c. kr. vodja zemljiških knjig v Brežicah; za sežanski okraj: g. Bogdan Trnovec, c. kr. okrajni sodnik v Sežani; za pazinski okraj : g. Josip Križman, c. kr. gimnazijski katehet v Pazinu; za ka-stvanski okraj: g. Bajmund Jelušič, farni oskrbnik v Beršecu; za buzetski okraj: g. Anton Kalac, nadžupnik v Buzetu; za ložki
okraj: g. Gregor Lah, župan in posestnik v Loži; za radovljiški okraj: g. Aleks Roblek, lekar in posestnik v Radovljici.
Tajnik naznanja, da jeza 1884. 1. plačalo 1073, za 1885. 1. pa 183 letnikov; društvu sta pristopila na novo dva ustanovnika, namreč gg. dr. Jakob Missia, knezoškof ljubljanski, in Zmagoslav Rohrman, milar in posestnik v Ljubljani.
Spolek architetku a inženyrft v Pragi sprejme Matičino ponudbo glede medsebojne zamenje društvenih pojavov ter obljubi v kratkem poslati večjo zbirko starejših društvenih knjig.
Gospod profesor dr. Kos je obljubil svoje delo, ki se bo nanašalo na letošnje praznovanje tisočletnice po sv. Metodu, v celotnem spisu, obsežno kakih 10—12 tiskanih pol, poslati društvu tekom maja ali junija.
Naznanja se, da je g. Andrej Magajna iz Divače volil Matici v svoji oporoki 30 forintov, da je volilo sin njegov Matici že osobno izročil in da se mu je poslalo na to pismeno potrdilo.
Matičin poverjenik za dunajsko mesto, g. J. Navratil, oglaša za letešnji Letopis svoj spis „Zbirka narodnih vraž“.
Nasvet književnega odseka, naj se ustreže prošnji redakcije „Slov. Sbornika“ v Pragi, da bi Matica poslala omenjenemu listu kaj podrobnih dat o društvenem stanji in delovanji ter da se tajnik pooblasti ta sklep izvršiti, se odobri.
Prof. dr. Sket v Celovci se zahvaljuje za v pregled poslano mu Vrazovo zbirko ter obljubi pri priliki društvu o njej poročati.
Na novo oživljena puljska čitalnica prosi Matico, naj bi jej poslala iz svoje zaloge kaj knjig, da pomnoži svojo borno knjižnico. Z ozirom na to, da se je na jednake prošnje še vselej oziralo, in ker je čitalnica v novejšem času vrhu tega postala Matičin družabnik, sklene odbor prošnji pritrditi in pooblasti tajnika, naj odbere primernih knjig, kojih ima društvo v svojej zalogi še po več iztisov na razpolaganje, in naj jih odpošlje čitalnici.
Odborov pooblaščenec je v zmislu zborovega in odborovega sklepa prejel od c. kr. kmetijske družbe hranilnično knjižico, v koji so naloženi novci nabrani za dr. Costin spomenik, in c. kr. kmetijski družbi se je poslalo zahtevano pismeno potrdilo.
G. Soršaku, puškarju v Kropi in Matičinemu letniku do
1880.	leta, ki prosi za nekatere olajšave pri vplačevanji letnine zadnjih let, se sklene poslati ostale knjige brezplačno, ako vpiše sina, kot v pismu obljublja, Matičinim družabnikom.
Z ozirom na to, da mora Matica ustrezati večini svojih članov, sklene odbor, naj se vrneta dvema pisateljema njuna rokopisa, kojih vsebina bi utegnila zanimati le malo število dotičnih strokovnjakov, ne pa društvenikov sploh.
Administracija Lužice pošilja Matici svoj časopis „Lužica“ na ogled.
Češka akad. společnost naftk pošilja Matici parte po svojem rednem članu dr. Frideriku vitezu Steinu.
Odobrita se nasveta književnega odseka, tikajoča se nekaterih želja, koje je izrazil o. Hrizogon Majer gled6 prestave nemškega dela „Die Liinder und Volker Oesterreich-Ungarns“ in glede objave popolnega kataloga Matičine knjižnice ali v posebni knjižici ali pa v „Letopisu“.
Odbor odobri po književnem odseku -nasvetovane kupne cene društvenim knjigam 1884. leta: a) „Letopisu“ 1 gld. 30 kr., b) II. delu „Loveevih zapiskov*1 50 kr. in c) „ Črticam" dr. Pajekovim 1 gld. 20 kr.
Matičini poverjeniki so se naprosili, naj bi pobirali dauštve-nino prihodnjega leta vselej takoj pri razpošiljanji knjig dotičnega leta, kakor se godi to pri „l)ružbi sv. Mohora", ker bi bilo to v interesu odborovem in v interesu vseh matičarjev.
Odobre se z malimi spremembami po nasvetu književnega odseka prisojene nagrade pisateljem društvenih knjig 1884. leta.
(Zaradi pozne ure se rešitev ostalega dnevnega reda preloži.)
Nadaljevanje 66. odborove seje
dne 18. februarija 1885. leta.
Navzočni: Gg. P. Grasselli (prvosednik), dr. A. Jarc, A. Kržič, J. Marn, M. Pleteršnik, A. Praprotnik, L. Pobič, A. Senekovič, F. Stegnar, J. Suman, I. Tomšič, 1. Vavru, Fr. Wiesthaler, A. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki).
Skupaj 15.
G. prvosednik prebere zahvalno pismo g. biskupa Stross-majerja na brzojavno čestitko k sedemdesetletnici in se po odboru pooblasti, da z načelniki narodnih društev o dejanski slavnosti „Matice Slovenske" pokrovitelja ukrepa, kar je prav in dostojno.
G. Gašparju Križniku se odmeri primerna odškodnina za njegov spis ^Slovenska bibliografija od 1832.—1867. leta" proti temu pogoju, da društvu prepusti spis v brezpogojno last.
Troje slik, koje je poslala „Umelecka beseda" v Pragi, s kojo stoji Matica v medsebojni zameni društvenih pojavov, za I. 1884., naj se hrani, dokler dojdejo publikacije 1885. leta.
Rešitev prošnje upravnega odbora društva „Narodni Dom“ v Ljubljani, da bi se mu dovolilo imeti nekaj zelo potrebnega pohištva v Matičinih pisarniških prostorih, se prepušča gospodarskemu odseku, kateri naj o učinku poroča odboru samemu.
Tisek društvenih knjig za 1885. leto naj odda gospodarski odsek po dogovoru oni tiskarni, ki bo naredila najcenejšo ponudbo.
Za sedaj se sklene, da Matica izda letos dr. Kosov slavnostni spis o sv. Metodu in obsežnejši „Letopis“, ki naj bi imel sicer isto obliko kakor v zadnjih letih.
Zaradi sestavkov v „Letopisu“ naj priobči tajnik oklic do slovenskih pisateljev, jednako kakor v prejšnjih letih.
Nasveti gospodarskega odseka zaradi oddaje stanovanja in prodajalnice v hiši na Kongresnem trgu št. 7 se odobri.
Tiskarski računi „Blaznikove tiskarne11 in ^Narodne Tiskarne11 se potrdijo po nasvetu gospodarskega odseka z nekaterimi modifikacijami.
Odborniku g. Senekoviču se odloči pristojna nagrada za oskrbovanje tajniškega posla od 1. junija do 15. julija 1884. leta
Odobrita se po kratki stvarni debati računska sklepa za leti
1883.	in 1884. V zadnjega se sprejme tudi statistični pregled o denarnih vlogah, ki so v Maticinem varstvu.
Pregledovalec društvenih računov se pooblasti, da zvrši na podlagi odobrenih društvenih računov deloma že dogotovljeno društveno bilanco.
Odbor soglasno in brez debate odobri proračuna za 1885. in 1886. leto.
Odbor sklene, naj prevzame Matica prodajo svojih založnih knjig v lastno režijo, naj se g. knjigotržcu Bambergu dosedanja književna pogodba odpove in naj se zanaprej prodajajo društvene knjige vsem knjigotržcem proti rabatu 20°/o in s tem pogojem, ako dotično kupnino takoj poravnajo.
Nekateri denarni zastanki naj se odpišejo, drugi naj se iztirjajo, zopet o drugih naj se še natančneje poizveduje. Zaostaline pri ustanovnikih naj se iztirjajo.
Prihodnji občni zbor „Matice Slovenske11 bodi 8. apr. t. I.
Tajnikova služba se razpiše v zmislu društvenih pravil na tri leta proti pogodbi in odpovedi do 10. marcija t. 1.
67.	odborova seja, dne 21. marcija 1885. I.
Navzoini: Gg. 1J. Grasselli (prvosednilc); J. Kersnik, A. Kržii, J. Marn, M. Ple-terSnik, A. Praprotnik, L. Hobič, A. Senekovič, F. Stegnar, L. Svetec, J. Sumim, I. Tomšič, I. Vavru, I. Vilhar, Fr. Wiesthaler, V. Zupančič in dr. J.
Zupanec (odborniki).	Skupaj	17.
Naznani se, da sta zapisnika G6. odborove seje 14. dne februarija in njenega nadaljevanja 18. dn4 februarija potrdila gg. verifikatorja zapisnikov odborovih sej.
Smithsonian Istitution, društvo v Washingtonu, s kojim Matica zamenjuje svoje knjige, pošilja publikacije 1884. leta in potrdilo, da je prejelo lanske Matičine knjige.
Puljska čitalnica se zahvaljuje za darovane ji Matičine knjige.
Odbor se dogovarja o nekem za letošnji Letopis poslanem rokopisu ter vzame na znanje oceni strokovnjakov, kojima se je poslal rokopis v presojo. Sklene se poslati rokopis v pretres še tretjemu strokovnjaku.
Odboru se naznanijo uzroki, vsled kojih je Matičin hišni sosed odbil njeno prošnjo, naj bi se udeležil pokritja stroškov za popravo kanala v njeni hiši. Na to se sklene v ti zadevi obrniti se še do druzega soseda in še le na podlagi obojih poizvedeb pooblastiti gospodarski odsek, da o nadaljnem ukrepa.
Knjigotržec g. Bamberg vrača Matici večje število neprodanih knjig iz njene zaloge.
Predsedništvo jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti naznanja Matici, daje shod jugoslovanskih književnikov prepovedan.
Slovanskemu podpornemu in bralnemu društvu v Trstu se sklene na, prošnjo njegovo darovati nekaj iztisov društvenih knjig.
Tajnik poroča, da se od zadnje odborove seje v poverjeništvu niso vršile nikake spremembe, da je za lansko leto do prej omenjenega dne plačalo 1078, za letošnje pa 240 matičarjev.
Tajnikovo poročilo o odborovem delovanji v dobi od zadnjega velikega zbora se odobri z nekaterimi neznatnimi dostavki, oziroma poporavki in opustitvami.
Razpisana tajnikova služba se odda dosedanjemu začasnemu tajniku v zmislu društvenih pravil na tri leta proti pismeni pogodbi in trimesečni obojestranski odpovedi.
Odobri se bilanca društvenega premoženja in pridana ji statistična priloga o društvenem premoženji, njegovi porabi in o številu udov.
Glede amortizacije glavnici dolžne svote se sprejm6 sledeči po poročevalcu, odborniku g. Robiču predlagani nasveti za redni veliki zbor: a) Letni stroški za izdavanje knjig ne smejo presegati svote 3300 forintov, b) Dohodki za prodane založne knjige in blagajniški prebitki koncem leta v gotovini naj se nalagajo plodonosno v kranjski hranilnici na posebno, Matičini glavnici namenjeno knjigo, c) Prepušča se pa slavnemu zboru, da po svoji previdnosti odobri to, kar se je za izdavanje knjig potrošilo od Matičine glavnice.
Gosp. poročevalcu se izreče od strani odbora za obili požrtvovalni trud soglasna zahvala.
Gospodarski odsek se pooblasti, da v dogovoru s tajnikom preskrbi oddajo natiska društvenih knjig za leto 1885. proti pogojem, o kojih se je odbor že v svoji 66. seji dogovoril.
XX. redni veliki zbor,
dne 8. apr. 1885. 1.
Prvosednik g Grasselli pozdravi zbrane družabnike (krog 60), med njimi posebno unanje; opravičuje odbor, zakaj da ni sklical lani niti izvenrednega niti rednega velikega zbora; pojasnuje, zakaj da je nameravana prenaredba društvenih pravil in opravilnega reda izostala iz današnjega dnevnega reda, in naznanja, da je odbor druge sklepe zadnjega rednega velicega zbora izvršil.
Na to prebere zboru predstavljeni tajnik letno poročilo o od-borovem delovanji v dobi od 1. decembra 1. 1883. do 31. marca 1885. leta. Poročilo našteva seje odborove in obeh pododsekov, gospodarskega in književnega; omenja društvene knjige 1884. leta, rokopise, ki jih ima Matica na razpolaganje ali ki se ji obetajo; pojasnuje družabniške razmere glede števila udov in plačevanja udnine v prejšnjih letih; oporeka na podlagi števila plačnikov nazorom, da bi društvo pešalo, in navaja odborove sklepe zaradi vplačevanja udnine, razpošiljanja in tiskanja društvenih knjig v prihodnje. Poročilo se spominja mnogobrojnih v zadnji dobi umrših udov; omenja darila Matičina knjižnicam, ljudskim šolam itd.; pravi, da je Matica na novo stopila v dejansko zvezo z nekaterimi češkimi in da zamenjuje svoje knjige sedaj s 30 različnimi društvi; obeta, da se bo sestavil pri priliki za knjižnico posebni katolog. Matica se je udeležila spominskih slavnosti nekaterih slovanskih društev ali osebno, ali pismeno, ali brzojavno. Utemeljuje se stališče odborove večine nasproti nameravani prenaredbi društvenih pravil in opravilnega reda in naznanjajo se uzroki, vsled kojih se je prenaredba konečno opustila. Poslednjič opozarja poročilo družabnike na tiskana računska sklepa za leti 1883. in 1884., na proračuna zaleti 1885. in 1886., na statistični pregled o društvenem premoženji, njegovi porabi in o številu društvenih udov, na bilanco društvenega premoženja, na nasvete zaradi amortizacije glavnici ddlžne svote in na račun o ptujih zakladih, ki so v Matičini oskrbi.
Po prebranem letnem poročilu pozove g. prvosednik zbor, naj vstane v izraz sožalja o izgubi tako mnogobrojnega števila odličnih matičarjev, rodoljubov in podpornikov društvenih, katerim bi bilo dostaviti še g. Vinka Potočina, ki je blagodušno volil Matici v svojej oporoki lepo svoto 500 forintov, (fcie zgodi.)
V debati o letnem poročilu, katere se udeleže gg. Raič, Hribar, Trstenjak, dr. Tavčar, Robič, Grasselli, Lah in Orešec, se je stavilo več predlogov in interpelacij.
Predlog g. Hribar j a, zbor naj voli g. Jana Lega, uradnika češkega muzeja v Pragi, zaradi njegovih obilili zaslug za društvo častnim članom ,,Matice Slovenske11, se soglasno sprejme.
G. T r st e 11 j a k o v a interpelacija do odbora, zakaj da ni skrbel za slovniško pravilno pisavo v zadnjih društvenih knjigah, posebno v Letopisu, in kako misli postopati, da se to v prihodnje ne ponavlja, se prepušča prihodnjemu odboru.
Predlog g. Trstenjaka, zbor naj odmeri nekemu pisatelju za njegov v zadnjem Letopisu objavljeni spis višjo nagrado, katera pristoja izvirnim spisom, se zavrže z večino glasov.
Predlog g, Trstenjaka, naj se naroči prihodnjemu odboru, naj skrbi za to, da si Matica kupuje lastništvo odličnih slovenskih pisateljev v ta namen , da priobčuje njihova dela v svojih društvenih knjigah, se soglasno sprejme.
Računska sklepa za leti 1883.in 1884. se odobrita pi kratki stvarni debati.
Pregledovalci društvenih računov se volijo vnovič per accla-mationem prejšnji, gg. J. Pfeifer, dr. Stare in D. Žagar.
Odbornik g. Robič prebere pregled o glavnici in bilanco društvenega premoženja ter naglasa, da je bilo treba v ta namen sestaviti poseben statističen pregled o društvenem premoženji, njegovi porabi in o številu udov, iz kojega sledi, da je Matica do-sedaj porabila 10.328 for. 59 kr. preveč, katerih si je izposodila pri svoji glavnici. Da se ta znesek poravna in dolg glavnici povrne, predlaga odbor zboru sledeče nasvete v sprejem: 1. Letni stroški za izdavanje knjig ne smejo presegati svote 3300 forintov.
2.	Denar, ki prihaja blagajnici za prodane knjige, in prebitki bla-gajnice koncem leta naj se nalože plodonosno v kranjski hranilnici na posebno, Matičini glavnici namenjeno knjigo. 3. Prepušča se pa slavnemu zboru, da po svoji previdnosti to odobri, kar se je za izdavanje knjig potrošilo od Matičine glavnice.
Po nekaterih pojasnilih gg. prvosednika in poročevalca ter po nekaterih dostavnih opazkah člana g. Hribarja se sprejmeta soglasno predloga g. Hribarja: a) Prvi predlog amortizacijskega načrta, kakor ga nasvetuje odbor, naj se zavrže; svote, ki se jih je izdalo preveč, na j se odobre; odboru naj se naroči, da v prihodnje vporablja le one svote, ki so za to opredeljene; glavnica bodi in ostani nedotakljiva. b) Odboru se naroča, da vloži pri deželnem odboru prošnjo za podporo v zadevi izdavanja šolskih knjig.
Poročevalcu g. Robiču izreka zbor priznanje in zahvalo za marljiv trud, ki gaje imel s sestavo statističnega pregleda in bilance, in se izraža želja, naj bi se jednaki statistični pregledi sestavljali ter velikemu zboru predlagali vsako leto, koji želji se je obljubilo ustrezati.
Založnim knjigam naj se kupna cena še zniža. Sploh naj jih skuša Matica kakor hitro mogoče razpečati. Knjige zgubž namreč že tako, čim starejše so, tem več na svoji prvotni vrednosti. Jednako postopa tudi Hrvatska Matica, ki sploh tiska le
po malo več iztisov, kakor ima družabnikov, in ki to malo število knjig, kar jili še ostane, proda proti vsaki ceni.
Proračuna za 1885. in 1886. leto se odobrita, brez debate.
Vrši se dopolnilna volitev sedmih, oziroma devetili odbornikov. Skrutinij prevzemu gg. Dežman, Valentinčič in tajnik. Oddalo se je 95 glasovnic, od kojih so bile pripoznane 4 neveljavnimi, ker niso imele volilčevega podpisa. Dobili so gg.: J. Marn in A. Praprotnik po 91, M. Cigale 90, P. Grasselli 89, dr. J. Šust 84, M. Vodušek 83, dr. Fr. Lampe 75, A. Einspieler 57 in Fr. Levec 49 glasov, ter so tedaj izvoljeni v odbor. Razven imenovanih so pa dobili še gg.: dr. J. Sket 34, V. Borštner 33, J. Jesenko 9, V. Kermavner 5, dr. I. Tavčar 4, I. Hribar, E. Lah in A. Raič po 3, J. Celestina, J. Flis, dr. J. Križan, dr. J. Kulavic, A. Trstenjak, T. Zupan in M. Žakelj po 2; Fr. Hauptmann, dr. Fr. Kos, L. Lavtar, Fr. Levstik in J. Smrekar po 1 glas.
G. prvosednik se zahvali za mnogobrojno udeležbo in sklene zbor ob 8s/4 uri.
[68. odborova seja,
dne 29. aprila 1885. leta.
Navzočni: Gg. P. Grasselli (prvosednik); dr. A. Jarc, J Kersnik, K. Klun, A. Kržil, dr. Fr. Lampd, Fr. Levec, J. Marn, M. Pleteršnik, dr. J. Poklukar, A. Praprotnik, L. Robil, L. Svetec, J. Šuman, I. Tomšič, I. Vavrd, I. Vilhar, M. Vodušek, Fr. Wiestlialer, A. Zupančič, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki).	Skupaj	22.
Prvosednik g. Grasselli naznanja, da sta gospoda verifika-torja društvenih zapisnikov potrdila zapisnik 67. odborove seje in 20. rednega velicega zbora.
Na to se vršč volitve. Predsedništvo prevzame, od prvosed-nika pozvan, odborov starosta g. dr. J. Zupanec.
Po predlogu g. staroste se izvoli g. Grasselli per acclama-tionem vnovič prvosednikom. Ker pa le-ta odločno izjavi, da ne prevzame predsedništva, se predlaga in sprejme volitev po listkih. Pred volitvijo izreka g. prof. Marn, slišavši, da nekateri nanj merijo, da zaradi bolehnosti svoje nikakor ne bi mogel prevzeti predsedništva, vzlasti v gospodarstvenem obziru. Pri volitvi dobijo: gg. Pleteršnik 7, Grasselli 6, dr. Poklukar 4, Levec 3 in Šuman 1 glas. Ker g. prof. Pleteršnik ne more prevzeti predsedništva, predlaga g. prof. Wiesthaler, naj gospodje, da bi se glasovi vnovič ne cepili, oddajo svoje glasove g. prof. Levcu. Toda tudi ta pove, da ne prevzame predsedništva. Potem se poprimejo odborniki, v svesti si, da društvenim razmeram še najboljše ugaja, ako je njegov prvosednik samostojen in pravoslovec, besede g. prof. Marna,
ki ne bi mogel javno ali na unanje vladati društva, naj se v ta namen voli prvosednikom g. dr. Poklukar, v notranjem vodstvu pa naj ga podpira prvi njegov namestnik, g. prof. Marn, kar odbor per acclamationem potrdi.
Na to prevzame g. prof. Marn predsedništvo in se volijo per acclamationem: g. Levec drugim prvoserlnikovim namestnikom, g. Vilhar blagajnikom, g. Pobič pregledovalcem društvenih računov, gg. Praprotnik in Wiesthaler ključarjema, gg. Kržič in Senekovič verifikatorjema društvenih zapisnikov.
V gospodarski odsek se volijo po nasvetu prvosednikovem vsi prejšnji udje, v književni pa se privzemo prejšnjim še gg. dr. Lampe, Levec in Šuman.
O resolucijah zadnjega rednega velikega zbora (gl. poročilo o zboru) se sklene razpravljati v prihodnjih sejah odborovih, oziroma odsekovih.
Poverjeništvo prevzameta: g. dr. M. Samec, župan, deželni poslanec, zdravnik in posestnik v Kameniku, za Kamenik; g. dr. L. Gregorec, kanonik štrasburški in vicarius perpetuus pri Novi Cerkvi, za Novo Cerkev.
Gospej Mariji Potočinovi, ki je poslala Matici 500 forintov, katere je njen v Št. Petru pri Zidanem Mostu 8. marcija t. 1. umrši sin Cenko Potočin društvu volil v svoji oporoki od dne
4.	decembra 1884. L, se je poslala pobotnica, zahvalno pismo in pa pomilovanje o veliki izgubi.
Društvu hrvatskih akademikov v Gradci „Hrvatska“ dovoli se nekaj knjig iz Matičine zaloge; draga jednaka prošnja izroči se književnemu odseku.
Prošnja vodjo meščanske šole v Krškem, g. Ivana Lapajneta, Matica naj mn posodi clicheje, ki jih rabi za natisek prestave prvega dela dr. Pokornega prirodopisa za meščanske šole, se izroči gospodarskemu odseku, da poprej preišče, je li mogoče glede lastništva.
Nasvetu g. J. Resmana, železniškega uradnika v Trstu, Matica naj bi, kakor oskrbljuje druge jednake zaklade, vzela v svojo oskrb tudi Jurčičevo ustanovo Notranjčev, v znesku blizu 1000 forintov, in naj bi na vsake tri leta iz obrestij, v znesku 140 do 150 forintov, razpisavala nagrado za najboljši pripovedni spis, odbor v principu pritrdi, pridrži si pa še pogoje, pod kojimi bi Matica omenjene novce prevzela, ter naj se o njih posvetujeta še združena odseka, književni in gospodarski.
Upravni odbor društva „Narodni Pom“ v Ljubljani se zahvaljuje za brezplačno prepustitev pisarniških prostorov ob času loterije. Dovoli se mu tudi nadalje, hraniti nekaj pohištva v pisarniških prostorih, dokler si ne najme v to svrho lastnih prostorov.
G. Mihael Lazar, c. kr. gimn. profesor v Kranji, pošilja Matici zbirko Idealizmov svojega domačega kraja (čemšenik), katera se v porabo izroči g. prof. Pleteršniku.
Rokopis g. D. M. Obaloviča v Barkovljah pri Trstu ^Svatovski običaji v tržaški okolici“ se izroči književnemu odseku.
Sklene se vrniti nekaj rokopisov gg. pisateljem z dostavki, katere so nasvetovali gg. presojevalci.
Do 29. aprila je Matici plačalo udnino za 1884. 1. 1078, za 1885. 1. pa uže 436 letnikov. Od 1. januarija je pristopilo društvu 39 udov na novo, med njimi 3 ustanovniki.
Od 1. januarija do 29. aprila je došlo Matici 42 različnih knjig in časopisov, večinoma od društev, s kojimi je Matica v dejanski zvezi.
Urednikom Letopisa se naprosi g. Levec vzajemno z društvenim tajnikom, kar naj se konečno uravna v književnem odseku.
G. dr. Poklukar se naprosi, da se v imenu gospodarskega odseka, oziroma odbora, ustmeno dogovarja s sosedi Matičine hiše na Bregu št. 8 zaradi soudeležbe pri pokritji stroškov za popravo kanala, in da o konečnem vspehu poroča odboru.
G. Bambergu, ki je poslal Matici tiskarski račun in se želi ž njo pobotati, se sklene naznaniti, naj pošlje še knjigarskega, ker je le na podlagi obeh računov društvu mogoče ž njim definitivno pogoditi se.
Sklene se, da Matica napravi z „Narodno tiskarno11, ki je prevzela natisek društvenih knjig za 1885. leto, pogodbo. V pogodbi bodi stališče Matičino nasproti tiskarni označeno natančno na podlagi pogojev, pod kojimi je tiskarna delo prevzela. Naj bi se skrbelo tudi za to, da bi bilo Matici pravočasno izgotovljenje tiskarskega dela jamčeno.
69.	odborova seja,
dn6 10. junija 1885. leta.
Navzočni: Gg J. Mam(prvosednik); dr. A. Jarc, K. Klun, A. Kriii,dr. Fr. Lam.pl, M. Pleteršnik, A. Praprotnik, L. Bobič, F. Stegnar, I. Tomšič, M. Vodušek, Fr. Wiesthaler, A. Zupančič, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki).
Skupaj 15.
G. prvosednik naznanja, da sta pregledala in potrdila zapisnik o 68. odborovi seji jeden gg. verifikatorjev in on (mestu drugega nenavzočnega g. verifikatorja). Verifikatorjem ad hoc se izvoli g. Wiesthaler.
Konstituirala sta se odborova pododseka, gospodarski in književni, ter si je prvi odbral načelnikom vnovič g. dr. Zupanca, drugi tudi vnovič g. Marna.
„ Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti“ v Zagrebu naznanja Matici smrt g. dr. Lavoslava Geitlerja, vseučiliščnega profesorja zagrebškega, kar odbor pomilovaje vzame na znanje.
Vodstvo tržaškega podpornega in bralnega društva se zahvaljuje za društvu darovane knjige iz Matičine zaloge.
Matici je došla od c. kr. namestništva v Gradci in od c. kr. finančne prokurature v Ljubljani intimacija glede dedščine 500 forintov po ranjcem g. Vinku Potočinu.
Sklene se g. Kunst,eka, d. profesorja v Ptuji, prositi, da ostane še zanaprej Matičin poverjenik, ako ne, naj priporoča koga drugega.
G. Lego se zahvaljuje za imenovanje častnim članom in pošilja ob jednem večjo zbirko knjig Matici v dar. Knjige so ali njegovo lastno darilo ali pa darilo drugih gospodov po njegovem posredovanji. Poslala se mu je v ta namen pismena zalivala in se je naprosil, naj se zahvali v društvenem imenu tudi onim gospodom, ki so po njegovem posredovanji Matici darovali knjige.
Zastopnikom v upravnem odboru »Narodnega Doma“ se izvoli vnovič g. prof. Senekovič.
Mestu g. Bogdana Trnovca, dosedanjega poverjenika Matiči-nega za sežanski okraj, ki ne more biti več poverjenik, se sklene poverjenikom naprositi g. Franc Leban, c. kr. vodja zemljiščnih knjig v Sežani.
Za 1885. leto je plačalo doslej 58G letnikov; od zadnje od-borove seje je pristopilo Matici na novo 38 udov, med njimi 37 letnikov in 1 ustanovnik.
Sklene se, imenike na novo pristopivših članov objavljati in dodajati poročilom o odborovih sejah v „Novicah“.
Prošnji akademičnega društva „Zvonimir“ na Dunaji se ustreže ter se društvu pošlje nekaj primernih knjig iz Matičine zaloge.
Poročilo o rokopisih, za tisek že prirejenih ali pa namenjenih, kakor sploh o stanji tiskarskega dela se vzame na znanje. Urednikoma „Letopisa“ sta se naprosila gg. profesorja Levec in Wies-thaler.
Letošnjih društvenih knjig se bo tiskalo po 1G00 iztisov v istej obliki, kakoršne so bile lanske.
G. Josipu Ciperletu, ki ponuja Matici samostojni spis „Nauk o vzgoji“ ter obeta izgotoviti ga do 15. julija, ako bi ga hotela Matica sprejeti in že letos natisniti, se sklene odpisati, da pošljo rokopis na ogled.
G. Lapajneta v Krškem se sklene pojasniti, da mu Matica ustreže lahko le s tretjino želenih clichejev, ker se le toliko Sclioed-lerjevih, s katerimi bi Matica jedino lahko razpolagala, ujema s potrebnimi Pokorny-jevimi.
Matica sprejme Jurčičevo ustanovo Notranjčev v svojo oskrb pod tem pogojem, da se le-ta spoji s Tomšičevo v jedno. Iz obrestij skupne ustanove bi ae razpisavala nagrada za najboljši pripovedni spis vsako drugo leto. Naj se^poprašata^odbora, ki sta ustanovi
oskrbovala poprej, oziroma dosedaj, privolita li v to spojitev in sploh v te pogoje?
Odobri se tiskovna pogodba tekočega leta med „Matico Slovensko" in „Narodno Tiskarno".
Vzame se na znanje, da se vrše v hiši na Kongresnem trgu nekatere potrebne poprave, zaradi katerih se pooblasti gospodarski odsek.
Zapisniki odsekovih sej naj se posebej ne objavljajo, ker so le podlaga sejam odborovim, o katerih naj se poroča v „Letopisu" in v „Novicah".
Z ozirom na resolucije občnega zbora se zjedini odbor v načelu, da le oni nasveti, katere o pravem času naznanijo društveniki odboru, ali katere odbor sam predlaga občnemu zboru (§§. 4. lit.
a., 8. in 10. društvenih pravil), postanejo po njem sklepi, po katerili se je odboru pravilno ravnati. Vsi nasveti pa, ki jih stavijo društveniki še le v občnem zboru samem, zamorejo se le zmatrati kot želje ali resolucije, katere odbor po previdnosti uvažuje, na katere pa ni strogo vezan. Odbor izreka dalje željo in prošnjo, da bi se mu naznanjali tudi nasveti pod §. 9 lit. c. poprej in sicer o takem času, da jih lahko stavi na dnevni red občnega zbora.
Odbor sklene interpelacijo, kaj da misli ukreniti, da bo pisava v Matičinih knjigah v prihodnje slovniško pravilnejša in kolikor mogoče jednostavna, priporočati uredništvu društvenih knjig v prevdarek in razumno izvrševanje.
Predlog, odbor naj bi skrbel za to, da si Matica kupuje lastništvo slovenskih pisateljev in pesnikov ter jih podaja društve-nikom, vzame odbor na znanje z dostavkom, da ve take prilike ceniti že sam in da jih ne bode preziral, ako se pokažejo ugodne razmere.
Sklene se vložiti na deželni odbor za podporo gledč izdanja šolskih knjig prošnjo, katero naj bi predložil „Matice Slovenske" predsednik.
Glede na interpelacijo o spisu Podgornikovem in na ne povse resnična poročila o občnem zboru v časnikih se zjedini odbor v tem, da na le-ta uradno ne odgovarja, marveč prepušča popravo družnikom samim. Glede na ^Odprto pismo" v prilogi Slovana (št. 9), v katerem omenjeni gospod odbor dolži nepoštenosti, je pa odgovoril odbor slovenskemu občinstvu v Novicah s stvarnim popravkom, ki pojasnuje dejanske razmere.
70.	odborova seja,
dne 24. oktobra 1885. leta.
Navzoini: Gg. J. Marn (prvosednik); dr. A. Jarc, dr. Fr. LampS, Fr. Levec, M. 1‘leterinik.A. Praprotnih, L Robid, J. Suman, I. Tomšič, I. VavrA, 1. Vilhar, Fr. IViesthaler, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki). Slcupaj 14.
6.	prvosednik naznanja, da sta pregledala in potrdila zapisnik o G9. odborovi seji gg. verifikatorja Kržič in Wiesthaler.
Matica je čestitala svojemu pokrovitelju, biskupu J. J. Stross-majerju, k praznovanju petintridesetletnice njegovega biskupovanja dne 8. septembra t. 1.
Ko sta redna člana srbskega učenega društva v Belem Gradu, gg. J. Maletič in M. Ban, praznovala 8./20. septembra petdesetletnico svojega literarnega delovanja, se ju je Matica spominjala v brzojavni čestitki.
G. ravnatelju Senekoviču, bivšemu ljubljanskemu odborniku in zastopniku Matice v upravnem odboru „Narodnega doma“, sklene odbor	poslati zahvalno	pismo za marljivo	delovanje na
korist Matici	in prositi ga,	da	tudi v prihodnje kot unanji od-
bornik pospešuje njene namene.
Nekateri rokopisi se izroči v presojo, druge sklene odbor vrniti pisateljem, zopet druge, pričete in ne skončane, pospeševati.
Praznovanja petdesetletnice literarnega preporoda v Zagrebu se Matica ni udeležila, ker ni bila k njemu povabljena.
Odbor se izreče za to, da nadaljuje Matica s prihodnjim letom izdavanje leposlovnega gradiva, ter izvoli odsek četvorice (gg. Levec, Wiestlialer, A. in V. Zupančič), ki naj se o celem načrtu dogovori in mu v jedni prihodnjih sej o tem poroča.
Tajnik	poroča o udih	in	knjigah. Plačalo je	za letos 958
letnih udov;	od zadnje seje	je tedaj število narastlo	za 372 udov,
izmed teh za 65 novih. Od nekaterih poverjenikov manjkajo še poročila; ako ta dojdejo, se je nadejati narastaja kakih 50 udov v primeri z lanskim letom. Knjižnica je narastla za 64 knjig in zvezkov, in sicer za 26 po darilih (večinoma čeških), za 38 pa po zamenji (v prvej vrsti ruskih). Darovalcem se je izrekla primerna zahvala.
Karavelovove slavnosti bolgarskih vseučiliščnikov na Dunaji,
13.	junija t. 1., se je Matica odmenila udeležiti po posebnem zastopniku.
V imenu nekdanjega odbora za oskrbovanje Tomšičeve ustanove naznanjata gg. dr. J. Sernec v Mariboru in dr. A. Gregorič v Ptuji Matici, da se popolnoma strinjata ž njenimi v 69. odborovi seji sklenenimi predlogi in nasveti glede spojitve Tomšič-Jnrčičeve ustanove. Istotako izreka pooblaščenec odbora za oskrbovanje ^Jurčičeve ustanove Notranjčev", da se v bistvu sklada
z Matičinimi nasveti ter da upa vso zadevo konečno urediti najpozneje do novega leta.
Mestu g. Bogdana Trnovca, kateremu je odbor poslal svoje dni za marljivo delovanje in za pridobitev več novih udov zahvalno pismo, prevzame poverjeništvo za sežanski okraj po njem nasvetovani g. Franc Leban, c. kr. vodja zemljiških knjig v Sežani. — Odbor vzame z odobravanjem na znanje, da se je g. Veršec, c. kr. notar v Sevnici, ponudil Matici poverjenikom za sevniški okraj in pridobil društvu več novih udov. Dekanija Brežice se je vsled tega delila v dve poverjeništvi, v jedno za okolico breško in v drugo za okolico sevniško. — G. prof. Kunstek je ustregel odborovi prošnji in ostane še zanaprej Matičin poverjenik za Ptuj. — Odbor sklene g. Gruntarja, c. kr. notarja v Gorenjem Logatci, ki zarad preobilega drugega posla ne utegne ostati več poverjenik, prositi, naj blagovoli poverjeništvo še obdržati.
Gosp. Ivan Lapajne, vodja meščanske šole v Krškem, naznanja odboru, da je zadovoljen z vsakim številom chlichejev iz Schoedlerjevih knjig, da jih porabi pri prestavi Pokorny-jevega prirodopisa za meščanske šole.
Matica je poslala mestnemu magistratu vsled poziva običajni izkaz o drštvenem delovanji in premoženji za 1884. leto ter priložila zahtevano število tiskanih eksemplarov računskega poročila. Došlo ji je tudi naznanilo c. kr. vlade, da ima v prihodnje vsako društvo poročati o svojem delovanji m gospodarstvu do 15. februarija dotičnega leta za pretečeno leto; pozivu je priložen obrazec, po katerem naj se to zgodi. Nadalje mora prositi vsako društvo, ako hoče prirejati zabavne večere, besede, koncerte, itd.proti vstopnini in tudi za neude, v ta namen vladinega dovoljenja.
Hrvatsko akademično društvo „Zvonimir“ na Dunaji se zahvaljuje za darovane mu knjige. — Uredništvu „Priručnoga Rječnika" v Osieku, ki pošilja Matici prve tri zvezke svojega dela in prosi, naj mu daruje po jeden iztis svojih dosedaj izšlih publikacij, sklene odbor darovati knjige, katere bi bile v ta namen primerne. Glede želenih sodelovalcev izmed Slovenstva mu nasvetuje v Hrvatski bivajoče, literarno delavne slovenske profesorje. Ako ti ustrežejo njegovi prošnji in potrebujejo pri sodelovanji še kaj porabljivih sredstev, katere ima Matica na razpolaganje, jim Matica rada ustreže. — Prošnja ravnateljstva narodne knjižnice bolgarske v Sredci za podaritev primernih društvenih knjig proti zamenji se usliši. — Konečno reši odbor še nekoliko drugih manj važnih književnih zadev te vrste.
Knjigotržec M. Coppag v Gorici želi z Matico stopiti v književno zvezo in Matica mu naznani, da se to ne zgodi več lahko pod nekdanjimi pogoji, da so marveč podlaga sedanji književni zvezi s knjigotržci pogoji, o katerih se je odbor zjedinil v
svoji 66. seji dne 14. februarija t. 1. in kateri se mu ob jednem pri ti 'priliki naznanijo.
Nekaterim poverjenikom (33)	so se	poslala	opominjevalna
pisma, ker letošnjih udnin še niso	poslali.
Odbor poprosi svojega prvosednika	g.	dr.	Poklukarja, da
konečno dožene Koeekejevo zadevo.
Prošnja „Mat,ice Slovenske1* na deželni zbor zaradi podpore glede stroškov, ki jih je imelo svoje dni društvo z izdajo in zalogo potrebnih šolskih knjig, se konečno odobri in odbornik pooblasti, da jo s potrebnimi prilogami preskrbljeno predloži in v zboru podpira.
Z ozirom na to, da žele nekateri pisatelji posebnih odtiskov svojih sestavkov, opozarja odbor tiskarne na to, da smejo izvrševati taka naročila le z odborovim dovoljenjem in da se jim oni smejo izročevati še le potem, ko so društvene knjige že dotiskane in razposlane.
Odbor se izreče za to, da se Matica obrne do mestnega odbora ljubljanskega zaradi prenesenja Kopitarjevih kostij z Dunaja iz pokopališča sv. Marksa, katero se sedaj razkopava in se bo kmalu razkopalo, v domačo zemljo. Isto so storili tudi drugi na-rodje slovanski s svojimi imenitnimi možmi (Preradovič, Radičevič, Ljubiša itd.), ki so tam počivali.	Voli se	v	ta	namen posebni
odsek (gg. Grasselli, Levec, Praprotnik in dr. Zupanec), ki naj o tej zadevi poizveduje ter poroča.
vseh dohodkov in stroškov
III. Računsko Sklep
„Matice Slovenske11
Dohodki
V gotovini
posebej j skupaj ifU. kr.!' gld. lir.
S-S.
o |
eli
Opombe
11
12
Iraetek 31. dec. 1882 . Plačila društvcnikov:
a) ustanovnikov
b) letnikov .	.	.
Obresti od obligacij . Hišni dohodki :
a) od hiše na Kongresnem trgu št. 7
b) od hiše na Bregu št. 8.................
(Matičino stanovanje ne vračunjeno) .
Za prodane knjige Razni dohodki .	.
Skupaj Ge se odštejejo stroški ostane imetka . . in če se k temu pri šteje vrednost hiše na Kongresnem trgu
št. 7...............
in one na Bregu št. 8 potem vrednost inventarja in zaloge knjig kaže se stan konečnoga premoženja . . .
— — 2114
3840
403
234 — 3600 —
2074
903
2977
89
96001 Potrositi seje smelo:
69
(503 60'/, 6,96 •/,
9946 14 9939164
6 60
25069
11400 —136469 4000
|K 2 b) . gl. 3606,—
'k 3	.	.	„	403,—
k 4	.	.	„	2977.69
jk 5	.	.	,	603.60'/,
k 6	.	.	.	6.95'/,
skupaj gl. 7697'26 ipotrosilo so pa je .	.	, 9939.64
9600
toraj več gl 2342.39
K štev. 10.
Kupnina hišo na Kongresnem trgu št. 7 s pristojbinskim) davkom 9600 vred znaša sicer:
29069 gl
jali plačati je še 'dolga na nji vknjiženega . 4000 gl po odbitku
tega ostane 25069 gl.
K štev. 11.
— 40475 50	9600	Ta	znesek	se	raz-
deljuje : jv vrednost
inventarja 500 gl. — kr. jv vrednost
knjig . . 3500 „ — . skupaj . 4000 gl. — kr.
poročilo.
ra6\ixxa
za XIX. društveno leto od 1. jan. do 31. dec. 1883. leta.
	V gotovini		1 i-s
Stroški	posebej	skupaj	° « Opombe i
	-Id. | kr.	pid. kr.	M. i|
1 Upravni stroški:
a) tajniku .	.
b) blagajniku . c> knjižničarju .
I d) pisarni .	.
21 Izdavanje knjig:
< a) spisi .	.	.
j b) tisk .	.	.
8] Vezanje knjig 4 Obresti od dolga hiše na Kongresnem trgu.
&| hišni stroški:
| a) davki .... b) poprave in mali stroški . .
6; Razni izdatki
Skupaj .
600 —
ji 275 68
875 58
2151 53
4532 06 6683 59! —	—	309	20
_ j- 200 -
1135 oe !
647 75i 1682 81 18846
— 9939 64
V Ljubljani dnš 31. decembra 1883.
Ivan. Vilhar, blagajnik.
vseh dohodkov in stroškov ..Matice Slovenske" za
fc> i
<D
—
K/J ,
-X
O)
'H i
Dohodki
V gotovini
p	n
posebej || skupaj
  _______________________
gld. 'tr.il (,ld. kr
|V obligacijah
lidT
Opombe
12
13
Imetek 31. decembra 1883 Plačila društveni kov:
a) ustanovnikov
b) letnikov .	.
Obresti:
a) od obligacij .
b) od gotovine .
Dohodki dveli hiš brez prostorov, ki so v lastni rabi društva .	.	.
Za prodane knjige
Darila..............
Razni dohodki.	.
Skupaj .	.
Ce se odštejejo stroški ostane imetka in če se k temu prišteje čista vrednost hiše
a) na Kongresnem trgu št. 7 in
b) na Bregu št. 8. potem vrednost inventarja
in zaloge knjig. . . . I kaže se stan konečnega premoženja .	.	.
116
2270
403
48
68
G	50	9600
2380		
451	58	
3417 288 30 7	40 8_6 23	
6587 03 ! 5659 03		9000
1028		9600
36469	—	
4343	30	
41840	30	9600
51440 30
| l. K St. 4.
' Od prostorov, ki jih ima v hiši na Kongrosnem trgu društvo v lastni rabi, bi so dobilo hišno na-jeraSčine 18G gl.
2. K St. 11.
Kupnina liiSe na Kongrosnem trgu h pristojbin-skim davkom vrod znaša
gl. 29009.— po odbitku na nji vknjiže-noga
dolga gl. 4000.— znaša pa njena čista vrod-nost gl. 25009.—
8. K Stov. 12.
Ta znesek so razdeljuje:
v vrednostinvon-tarja gl. 043.80 in vrod-| nost knjig gl.3700^— skupaj gl. 1343.30
4. Potrositi se jo smelo :
K 2b) gl. 2270.—
4.M
3117.40
30.—
skup gl. 0400.13 ! potro-
*ra ©usaa
XX. društveno leto od 1. jan. do 31. dec. 1884. leta.
.2	V gotovini	V obliga-	Opombe
£	Stroški posebej I skupaj	cijah	
H	gld. !kr.|| gld. ; kr.	gld.	
Upravni stroški:
a) tajniku ....
b) blagajniku . . .
c) knjižničarju . . .
d) pisarni .... Izdavanje knjig:
a) spisi ................
b) tisk..................
Vezanje knjig .... Obresti od hišnega dolga Hišni stroški:
a) davki ....
b) poprave i. t. d.
Za Miklošičevo podobo Razni izdatki .	.	.
Skupaj
525
128
ij 248 2680
1167
308
75
70
653	I
2928	70
36	95
200	H
1475	93
198	02
66	28'
	
5559 63;	
Dohodki
V gotovini
posebej |j gld. Ikr.ji
skupaj gld. | kr
V obligacijah nominalne vrednosti
gld. kr.
Opombe
Obresti, in sicer:
a) od državne rente v srebru
1. za prvo polovico 1 1885
2. za drugo polovico od 4700 gld...................
b) iz državnega posojila I
leta 1860 ser. 18312, štev. 16 .... . Dohodki od Matičinih hiš, in sicer: a Najemščina od hiše na Kongresnem trgu z vštetim zneskom za prostore v lastni porabi društva gostaščina od dotičnega
davka .....................
b)	Najemščina od hiše na
Bregu...................
gostaščina od dotičnega
davka ..................
Doneski letnikov .	.	.
Darila.....................
Za knjige, ki se prodaj6 Skupaj Po odbitku izdatkov ostane tedaj ....
199
98
2444
48
876
17
50"
701
302
88
52
20 100
3386
2100
10
300
40
K št. 1.
9500,— Ker se ima dolg, ki je na' hiši na Kongresnem trgu vknjižen, po-! plačati v znesku 4000 gl., se bode prodala] v ta namen potrebna svota: obligacij; za-| to se obresti ne postavijo od vse svote za celo leto v J proračun.
6098 60]	9600
6018'—]! — •
80 60| 9600! —
Bedno štev.
1.	januarija do vštetega 31. decembra 1885. leta.
Izdatki
V gotovini
posebej skupaj
1 kr. .j gld. Ur.
V obligacijah nominalne J vrednosti
~gid71kr.il
Opombe
Upravni ‘stroški :
a) tajniku...................
b) blagajniku................
c)'knjižničarj u.............
d) pisarni ..................
Davki, in sicer:
a) od hišo na Kongresnem trgu z deželnimi prikla-
dami vred.................
gostaščina................
b) od hiše na Bregu z deželnimi prikladami vred gostaščina...................
c) pristojbinski ekvivalent
Navadne hišne poprave in
vzdržavanje poslopij v dobrem stanu .	.	.	.
Obresti od dolga na hiši na Kongresnem trgu .	.	.
Najemščina od prostorov v lastni rabi v hiši na Kongresnem trgu .	.	.	.
Za izdavanje knjig .	.	.
Razni stroški................
Skupaj . .
600
60
160
814 34 '/„ 48 88
291 88 */, 17 62 39 37
820
1212
300-
4 186 — 3300 —1 150 —|
“018 —
K št. 1. d.
Med stroški pisarno je zapopa-deno tudi, plačilo po-itrežnice.
Matice Slovenske za XXII. društveno leto od
> Kfl O a <u P3	Dohodki	V gotovini				V obligacijah nominalne vrednosti		Opombe
		posebej		skupaj				
		gld.	kr.	gld.	kr.	gld.	kr.	
1	Obresti, in sicer:							
	a) od drž. rente v srebru.	197	40	—	—	4700	—|	K št. 1.
	b) iz drž. posojila leta 1860.							Ker se misli 1.
	serija 18512, št. 16. . .	4	—	—	—	100		1885. prodati
	c) od gotovine		20	1	221	40			obligacij v no-
2	Dohodki od Matičinih hiš,							minalni vred-
	in sicer:							nosti 4800 gl.,
	1. od hiše na Kongresnem	'						da se poplača
	trgu :							dolg 4000 gl.,
	a) najemščina z vštetim zne-						ki je na Ma-	
	skom za prostore v lastni							tičim hiši na
	porabi društva ....	2444	—					Kongresnem
	b) gostaščina od dotičnega						trgu št. 7, se	
	davka 		48	88					je v pričujoči
	II. od hiše na Bregu :						| proračun do-	
	a) najemščina		876	—					tični znesekza
	b) gostaščina		17	52	3386	40			toliko nižje
3	Doneski letnikov ....	—	—	2200	—			postavil.
4	Darila		—	—	10	—			
6	Za knjige, ki se prodaj6	—	—	300	—			
6	Skupaj . .	—	—	6117	80	4800		
7	Po odbitku izdatkov . .	—	-	5968						
.8	Ostane				149	80	; 4800		
j								
Redno štev.
Izdatki
V gotovini		V obligacijah no- ,"rč'iV! »p«™1«’
posebej _	skupaj	
gld. | kr.	gld. [kr.	gld. | krJ
Upravni stroški:
a) tajniku.....................
b) blagajniku ....
c) knjižničarju ....
d) pisarni ....................
Davki, in sicer:
I. od hiše na Kongresnem
trgu :
a) cesarski davek z deželnimi prikladami vred
b) gostaščina	.	.	.	.
II. od hišo na Bregu:
a) cesarski davek z deželnimi prikladami vred
b) gostaščina	.	.	.	.
c) pristojb. ekvivalent, . Navadne hišne poprave in
vzdržavanje poslopij v dobrem stanu.....................
Najemščina od prostorov v lastni porabi društva v hiši na Kongresnem trgu. Za izdavanje knjig	.
Razni stroški .	.	.	.	•
Skupaj
600
60
160
— ! 820
48 88
291 88'/2 17 j 52 39 87
1212
300
186
3300
1B0
6968
K št. 1. d. Med temi stroSki,: je zapopadc-no tudi plačilo po-strežnice.
O
I
'P
O
I
A
o glavnici „Matice Slo-
R a z I o ž b a
Znesek
Opombe
gld. I kr.
1028
Imotek koncem leta 1884. v bla-gajnici, in sicer:
a) v gotovini......................j
b) v obligacijah nominalne vrednosti .................................. 9600
2 Vrednost hiš in sicer :
a) hiše na Kongresnem trgu št. 7	29069	—
b) hiše na	Bregu	št. 8	...	114001	—
3 Za izdavanje knjig od Matif.ine glavnice potrošena svota, katera se	ji ima	vrniti, znaša	10328	59
Skupaj . J	61425	59
©i-
o premoženji „Matice Slo-
R a z I o ž b a
Znesek gld. | kr.
Opombe
Ostanek v blagajnici koncem leta 1884. in sicer:
a) v gotovini........................
b) v obligacijah nominalne vrednosti ..............................j
2 | Vrednost obeh Matičinih hiš
3	Predplačila pisateljem	....
4	Tirjatvo pri knjigarjih	....
6	Vrednost pohištva, i. t. d. . Jj
6	Vrednost zaloge knjig,	in sicer:
a) šolskih knjig .	.	gl.	3783.68
po odbitku 30"/0
rabata	.	.	.	.	r 1135.10
v znesku..........................
b) nešolskih kn.ig in zemljevidov .	.	gl.	8869.75
po odbitku 30°/u rabata	.	.	,	■	„ 2660.92j
v znesku..........................
1028 -
9600 — 40469; — 629 —
29B{70‘/« I 643 30
2648 58
6208 83
‘O 9
> Oi 00
-L — __ 60’
Skupaj .[| 61523]41‘/, V Ljubljani dne 21. marcija 1885.
o
© Cu
X} cc
03 00
tfl
a a ©
OJ o
E O >
a g
1 s
M O M M
a*
O Cit
co p CO M
^ m
s
M)
>
£
KO
O
S
o
cd
R a z I o ž b a
Znesek
gld. ! ki
Opombe
Pasiva.
Na hiši na Kongresnem t,i'gu št. 7 vknjiženi, iz njenega nakupa
izvirajoči dolg................. 4000
Čisti aktivura  ..............ii	57425
Ii 14251 59
la. n c a.
venske11 koncem letu 1884.
o
'P
a>
•*-»
KO
O
I 'S
LA
R a z I o ž b a
Znesek
gld. kr
Opombe
IPasi-^a..
Dolg na kupnini hiše na Kon-
gresnen trgu.....................
Nagrado pisateljem..................
Tiskarjem za tisk knjig leta 1884 in prejšnji zastanek .	.	.
Bukvovczu za vezanje društvenih
knjig .	■.....................
Zastanek tia upravnih stroških Konefni znesek aktivnega premoženja ............................
4000 — P89 50
1843 87'/,
I
209 85 50 —
5443019
d Ci > »O
a ^
t—
rt
W> .
-s M
a d
0> «3
S 0> S
•- N
Skupaj
_l_
G1523 41
S .
"C a o, o «
% i °
rt
-<S| S
‘kj b >o
"S ta S
« 05 S '5* ~ o £ M
M >N -p « 2 § S g
O*
rt
&© >n c« M o d.
ijitka šlo h it
odbornik ,,Matice ^ Sloveu«ko“ in pregledovalec računov.
Statistični
> (D				rremcioženje olostoji							
*cn o rt 0)	Doba	? obligacijah in doHnili pismih		v goto- vini		\ vrednosti pohištva in knjig		v »rednosti društvenih hiš		skupaj	
M		gld- 1	Ir.	gld. |	kr.	gld- i	kr.	gld- |	kr.	gld i	kr.
1	«/, - 3I/1218G4	3290		4371	02	18	20			7679	22
2	‘/,1865 — “»/„1866	22490	—	313	30	236	10				_	23039	60
3	7,1866 — a0/„18fi7	25790	—	1745	537,	230				-	27765	53 */,
4	‘/,1867 — 80/„1868	25790	—	7023	70	240					—	33053	70
f>	‘/,1868 — »°/„1869	25790	—	202 18		240			9700	—	41132	18
6	>/,1869 — 8»/„1870	257( 0	—	6163 20‘/,		300			10631	82	42795	027*
7	»/,1870 — 80/„1871	35800	—	5412 38		500			10631	82	52344	20
8	‘/,1871 — 80/„1872	35800	-	1754 37		5000			10631	82	53186	19
9	7,1872 — “/81873	37800	—	7748	—	5000			10631	82	61179	82
10	'a/81873 - '2/(il874	38460	—	5027	81	5000			11400	—	59887	81
11	‘3/o1874 — 8,/„1875	38160	—	761	16	5000			11400	—	55621	16
12	7,1876 — “7,,1876	384(50	—	3100	40	5025			V1400	—	57985	40
13	7,1877 -- 37„1877	38460	—	2937	74	5700			11400	—	58397	74
14	7,1878 - 81/,,1878	39510	—	1473	89	5700			11400	—	58083	89
15	7,1879 — 3‘/,, 1879	12760	—	2788	40	5700			33012	86	54260	'iG ■
16	‘/,1880 — s7„1880	9760	—	2726			2000			36461	62	50947	62
17	‘/,1881 - °7,al881	9760	—	3262	95	4000			36469	38	53492	33
18	7,1882 - 37,21882	9600	—	2114	89	4024			36469	38	52208	70
19	7,3883 — 8,/„1883	9600	—	6	50	4000	—	36469	—	50075	50
20	‘/,1884 — 8‘/„1884	9600	—	1028	—	4343	30	36469	—	51440	30
21 22	Skupaj Po odbitku tega, ki										
23	seje potrošilo manj, se je sploh potrošilo										
	več											
24 25	S pasivnimi zastanki se je tedaj potrošilo glavnice										
Luka Robič,
Matičin odbornik in pregledovale« računor.
pregled
		X3 o	k	3 d k	i			
potrošiti se je smelo		potrosilo		potrošilo se je toraj				Opombe
		se je	pa	manj		več		
gld.	kr.	gld.7	lu-7	gld.	kr.	gld.	kr.	
823	06	1065	44			242	38	K št. 1—8.
3152	57	1191	68	1960	89	—	—	Od začetka Matičinega
1 2960	76	2747	46</,	213	29 V.	—	—	delovanja do “°/„ 1872
3358	90	1495	73*/,	1863	16'/,	—	—	potrošilo se je
3769	50	2824	18	945	32	— j	—	gld. 33.690.91 '
"3650	34«/,	600K	24			—	2357	89'/,	potrošiti
5816	66	8427	49	—	—	261(i 83		se je pa
5394	74	99)0	68	—	—	4535 94		smelo gld 28.926 63'/,
7492	92	1091 75		6401	17	—	—	potrošilo se je tedaj več gld. 4.764.37'/»
5028	96	7589,77		—	—	2560 81		
6085	24	10636 91		—	—	4551 07		
4912	94	3928170		984	24	—	—	K št. 12.
4664	09	4936 i 75		—	—	272	66	Od začetka Matičnega
4089	35	5230 81		—	—	1141	46	delovanja do a,/,a 1876 se je potrošilo
5884	78	5464 69		420	09	—	—	
6064	69	5026 84		1037	85	—	—	gld. 56.938.04 potrošiti se je pa smelo gld. 62.446.69'/, tedaj se je potrošilo več gld. 4.491.44'/,
7267	99	721028		57	71	—	—	
5600	94 •	7009 50						1408	56	
7597 6465	25 13	9939 64 5559; 63		905	50	2342	39	
100080	81 l/a	107316	18	14789	23	22024	59'/,	
						14789	23	K št. 24. Pasivni zastanki so sle-
						7235	36 ',a	deči :
						3093	22»/,	a) nagrade pisateljem in korekture
					I	10328	59	gld. 989.50 b)	dolg tiskarnam gld. 1843.87‘/j c)	bukvo- vezu gld. 209.86 d)	nagrada zaoskrbo tajništva med va-katuro gld. 60.00 Skupaj gld. 3098.22'/,
Podlaga ti tabeli so v „Letopisih“ tiskani računski sklepi, Potrošljivi so doneski letnih udov, obresti premoženja, denarji od prodanih knjig, darila in volila pod 30 gld.; nedotakljivi so le doneski ustanovnikov, darila in volila z več kot 30 gld. in ž njimi se pomnožuje glavnica. — Ker se računski sklepi'ne vje-majo povsod popolnoma z dejanskimi razmerami, kakor so o-značene v statističnem pregledu, treba tedaj nekoliko pojasnil, oziroma popravkov.
K št. 8: V „Letopisu“ za 1872/73.leto je razvidno iz statističnega pregleda, da se je od 1. jul. 1871 — 30. jun. 1872 potrošilo 10.738 gld.G8 kr. in da seje smelo potrošiti 5.395 gld. 21 kr., da seje tedaj potrošilo 5.343 gld. 47 kr. preveč. V resnici soje pa potrošilo 9.930 gld. G8 kr. in se je smelo potrošiti 5.394 gld. 74 kr.; potrošilo se je tedaj le 4.535 gld. 94 kr. preveč, kakor se je smelo potrošiti, tedaj za 807 gld. 53. kr. manjša svota. Istotako je razvidno iz zgoraj omenjenega statističnega pregleda, da je Matica porabila do 30. junija 1872. 1. vsega skupaj 34 498 gld. 91 kr. in da je smela .potrošiti do tedaj 28.927 gld., da je tedaj potrošila do takrat 5.571 gld. 91 kr. preveč. Po zgoraj natisneni popravljeni tabeli je pa Matica izdala do omenjenega časa v resnici le 33.690 gld. 91 kr. in je smela potrošiti 28.926 gld. 53‘/a kr.; potrošila je tedaj le 4.764 gld 37'/j kr. preveč. Iz navedenega pa sledi, da so tudi računski sklepi za leta 1873, 1874., 1875. in 1876. napačni in neutemeljeni.
K št. 9: V „Letopisu“ za 1872/73. I. je razvidno iz računskega sklepa, da se je smelo potrošiti v dobi od 1. julija 1872 do 30. junija 1873 vsega skupaj 7718 gld. 07 kr. V ti svoti je pa zapopadenih tudi 230 gld. 15 kr., izvirajočih iz gotovine, ki se je prejela za izsrečkano obligacijo št. 8.766 v nominalni vrednosti 1050 gld. Omenjena svota pripada Mat.ičini glavnici; odšteje se od nje lahko le znesek 5 gld., ki se je izdal na račun gotovine 1050 gld. za omenjeno izsrečkano obligacijo. Ako tedaj odtegnemo ostali znesek 225 gld. 15 kr. od prej omenjene svote 7 718 gld. 07 kr., ostane nam v tabeli pod št. 9 nastavljena, v resnici potrošljiva svota 7.492 gld. 92 kr. V Letopisu za 1874. 1. natisneni statistični pregled navaja kot potrošeno svoto za dobo od 1. julija 1872 do 30. junija 1873 znesek 3.308 gld 29 kr. Iz št. 4. omenjenega računskega sklepa je pa razvidno, da se je porabil za nakup obligacij znesek 2.216 gld. 54 kr., da se je tedaj za vse drugo potrošilo le 1.091 gld. 75 kr., tedaj za 6.401 gld. 17 kr. manj, kot se je smelo potrošiti.
K št. 10: Po računskem sklepu, natisnenem v „Letopisu" Za 1874. 1., se je potrošilo v ti dobi 8.368 gld. 95 kr. Izdatki te dobe znašajo 11.184 gld. 75 kr. Ker se je pa porabilo od tega zneska 2.816 gld. 80 kr. za nakup obligacij in 811 gld 04 kr. za popravo hiše na Bregu št. 8., vsled koje poprave se je cena
imenovani hiši zvišala iz 10.631 gld. 82 kr. na 11.400 gld., to je za 778 gld. 18 kr., se morata ti svoti, v znesku 3.594 gld. 98 kr., smatrati kot prirastek glavnici in odšteti od prej omenjene svote 11.184 gld. 75 kr. Za tekoče potrebščine se tedaj ni izdalo 8.368 gld. 95 kr., ampak le 7.589 gld. 77 kr. Ker se je smelo potrošiti 5.028 gld. 96 kr., se je tedaj potrošilo več le 2.560 gld. 81 kr.
K št. 11: V računskem sklepu te dobe je opomba o porabi 9.897 gld. 33 kr. Matičine glavnice napačna. V resnici namreč se je do 31. decembra 1875. 1. porabilo 53.009 gld. 34 kr. in potrošiti smelo 47.533 gld. 651/2 kr., tedaj preveč potrošilo le 5.475 gld. 68Va, ne pa 9.897 gld. 33 kr.
K št. 12 : Po računskems klepu za 1876. leto bi se bilo imelo 31. decembra 1876. 1. povrniti glavnici še 4,185 gld. 24 kr. V resnici se je potrošilo do omenjenpga dnč 56.938 gld. 04 kr. in potrošiti smelo 52 446 gld. 591 /2 kr., tedaj preveč potrošilo 4.491 gl. 44V2 kr., ne pa samo 4.185 gld. 24 kr.
K št. 13: Računski sklep za 1877. leto navaja kot potroš-Ijivo svoto za omenjeno leto znesek 5.492 gld. 49 kr. V resnici se je pa smelo potrošiti le 4.664 gld. 09 kr. in se je potrdilo 4.936 gld. 75 kr.; tedaj se je potrošilo 272 gld. 66 kr. pr. več, ne pa 555 gld. 74 kr. manj, kakor je to razvidno iz omenjenega računskega sklepa.
K št. 14: V opombi računskega sklepa za 1878. leto se omenja, da se je smelo potrošiti 6.023 gld. 43 kr. in da se je potrošilo 5.130 gld. 81 kr., tedaj 892 gld. 62 kr. manj. V resnici se je pa smelo potrošiti le 4.089 gld. 35 kr. Ker se mora od izdatkov v znesku 6.680 gld. 91 kr. odbiti za nakup obligacij porabljena svota 1.450 gld 10 kr., so znašali stroški za tekoče potrebščine 5.230 gld. 81 kr. in so potrošljivo svoto 4.089 gld. 35 kr. za 1.141 gld. 46 kr. presezali, ne pa za 892 gld 62 kr. manjši bili.
K št. 15: V opombi računskega sklepa za 1879. 1. se omenja, da se je potrošilo 5.354 gld. 69 kr. in da se je smelo potrošiti 6.173 gld. 43 kr., da se je tedaj potrošilo 818 gld. 74 kr. manj. V resnici so znašale potrošljive svote	5 884	gld.	78 kr.	Ker	se
mora od skupnih izdatkov v znesku	27.077 gld.	05 kr.	odšteti
v nakup hiše na Kongresnem trguobrnena svota v znesku 21.612 gld. 36 kr., se je porabil za druge potrebščine ostali znesek 5.464 gld. 69 kr, to je le za 420 gld. 09kr, ne pa za 818 gld. 74 kr. manj, kakor se je smelo porabiti.
(Računskim sklepom za 1880., 1881. in 1882. leto manjka statističnih izkazov o potrošljivih in potrošenih svotah.)
K št. 16: Iz računskega sklepa	1880.	1. je	razvidno, da	je
znašala skupna potrošljiva svota t. 1.	6.064	gld.	69 kr.	Ker	se
mora od skupnih izdatkov v znesku 8.476 gld. 10 kr. odbiti za nakup'hiše na Kongresnem trgu porabljena svota [3.449 gld^ 26 kr.,
se je za drago potrošilo 5.026 gld. 84 kr., to je za 1.037 gld. 85 kr. manj, kot se je smelo potrošiti.
K št. 17: Po računskem sklepa za 1881. 1. je bilo potroš-ljivih 7.267 gld. 99 kr. Ker se mora od skupnih izdatkov v znesku 7.218 gld. 04 kr. odšteti ostali dolg pri nakupu hiše na Kongresnem trgu v znesku 7 gld. 76 kr., ne pa v račun postavljena svota 281 gld. 95 kr., od koje pade 274 gld. 19 kr. na „pro rata temporis“ od kupnine zapale obresti, seje potrošilo za druge stvari 7210 gld. 28 kr., tedaj 57 gld. 71 kr. manj, kakor se je smelo potrošiti.
Da je pripalo kupnini takrat le še 7 gld. 76 kr , je razvidno iz sledečih podatkov : Kupnina hiše na Kongresnem trgu (28.000 gld.) in pristojbinski davek (1069 gld. 38 kr.) znašata skupaj 29.069 gld. 38 kr. V ti kupnini je ob jednem zapopaden na hiši vknjiženi dolg v znesku 4000 gld. Za nakup hiše je izdala Matica 1. 1879, kakor prej ommjdno, 21.612 gl 1. 36 kr. in 1. 1880 zopet 3.449 gld. 26 kr. Da se tedaj po odbitem dolgu pokrije znesek 25.069 gld. 38 kr., je bilo treba 1. 1881 plačati le še 7 gld. 76 kr. V računskem sklepu za 1881. leto je nastavljena vrednost hiše na Kongresnem trgu s 25.343 gld. 57 kr.; z ozirom na dolg, ki je na nji vknjiž ;n, znaša, njeno, vrednost le 2o.069 gld. 38 kr., tedaj za onih 274 gld. 19 kr. manj. Vsled tega Matičino premoženje koncem 1. 1881 ni znašalo 53.766 gld. 52 kr., ampak le 53.492 gld. 33 kr., to je za omenjenih 274 gld. 19 kr. manj.
K št. 18: Skupna potrošljiva svota za 1882. leto je znašala 5.600	gld.	94	kr.,	potrošilo	se je	pa 7.009 gld.	50 kr.,	tedaj
1.408 gld. 56 kr. več, kakor bi se bilo smelo.
K št. 19. Potrošljive svote 1883. leta so znašale skupaj 7.597	gld.	25	kr.,	potrošilo	se je	pa 9.939 gld.	64 kr.,	tedaj
2.342 gld. 39 kr. več, kakor bi se bilo smelo.
K št.	20:	L.	1884. bi	se bilo	smelo potrošiti	vsega skupaj
6.465	gld.	13	kr.,	potrošilo	se pa je 5.559 gld. 63	kr., to	je za
905 gld. 50 kr. manj, kakor bi se bilo smelo. Ako se pa oziramo na pasivni zastanek 31. decembra 1884. 1. v znesku 3.093 gld. 22‘/a kr., se pokaže za omenjeno leto pri izdavanji knjig 2.187 gld. 72’/a kr. primanjkljaja.
Račun
za leto 1884.0 zakladih, ki jih oskrbuje odbor „Matice Slovenske“.
x
o
o
o
<Ji
J4
>N
bi)
8. ’ §	'	►	*	§	•
^ in ^	'	g	^	rS	rH
,.2« «2 i . a>	*	a	f-<	^
O	«	0^(0
« co ^ o .g,jjr
AŠJS& |«i
M
X
X
O x
P P
M
-p
a*
Ivan Vilhar,
blagajnik.
IV.
Poročilo o knjižnici.
od I. jan. 1884 — 31. avgusta 1885.
(Sestavil Evgen Lah, knjižničar.)
I.	Slovenske knjige.
1. Novice za 1. 1884. Ljubljana. Letnik XLII. Urednik: G. Pirc.
2. Letopis „Matice Slovenske" zal. 1884. Ljubljana. Uredil: E. Lah.
3. Turgenjev — f Remec: „Lovčevi zapiski", II. del. Ljub-
ljana. 1884.
4. dr. Josip Pajek: „ Črtice duševnega Žitka štajerskih Slo-
vencev. “ Ljubljana 1884.
5. Komel pl. Sočebranski: „Kratek pouk o zemljišči". Ce-
lovec. 1884.
6. Komel pl. Sočebranski: „Osnova vojstva". Kromeriž.
1884.
7. Koledar ,, Družbe sv. Mohora“ za leto 1885. Celovec. 1884.
8. dr. J. Sket: „Miklova Zala“; povest. (Slov. več. XXXVIII.
zvezek.) Celovec. 1884.
9. A. Foerster: „ Cecilija", II. del; cerkvena pesmarica. Celovec.
1884.
10. J. Stare: „Občna zgodovina"; X. snopič. Celovec. 1884.
11. dr. Ivan Tavčar: „Slovenski Pravnik" ; II. snopič. Celovec.
1884.
12. Janez Volčič:	^Življenje	preblažene	Device	in	Matere
Marije in njenega prečistega ženina svetega Jožefa" ; III. snopič. Celovec. 1884.
13. J. Marn: „Knjiga Slovenska v XVIII. veku. (Jezičnik, XXII.
leto.) Ljubljana. 1884.
14. Notranje naredbe in pravila tržaškega podpornega in bralnega
društa. Trst. 1885.
15. Slovenec. Letnik XII. Ljubljana. 1884. Urednik: J. Jerič.
16. Učiteljski Tovariš. XXIV. Leto. Ljubljana. 1884. Urednik:
A. Praprotnik.
II.	Hrvatsko-srbske knjige.
1. Danica. — Koledar i Ljetopis društva svetojeronimskoga za
proštu godinu 1885. Zagreb. 1884.
2. Andr i j a H aj din j ak : „Domaoaperadili živad." Zagreb. 1884.
3. Rikardo Filipašic: „Nauk o domačem uzgoju ili glavna
pravila krščanske gojitbe". Zagreb. 1884.
4. Isidor F. Paulič: „Supruga (žena) prava krščanka". Zagreb.
1884.
5. Fran Kuralt: „Vočarstvo za puk“. Zagreb. 1884.
G. Skender Fabkovič: „Pučke priče za odrasliju mladež". Zagreb. 1884.
7. „Dragušice“. Pripoviedčice i pjesmice za malu djecu. Sa
10 slika. Knjiga X. Zagreb. 1884.
8. Stjepan Basariček: Pedagogija. III. Dio: „Posebno obu-
koslovje". Zagreb. 1884.
9—14. Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga LXVI1I.—LXXIII. (v 7 zv.)
15.	„yretemi,e CFncitor y'ienor jp>yuiTiia“. Beligrad 1878.
16-21. „JIctoiihc Mariine cpnciie". Knjiga 137—142. Novisad. 1b84 in 1885.
22. Biii.cHiiijc MaitymeB: „HcTOPnjcKU ciiOMeHHiiu jy;KHiix CjioacHa".
Beligrad 1882.
23.—30. ,,1'jiacHiiK CPUCKOP vienor ju>yunna“. Knjiga 51—55 in 60—62. Beligrad 1882- 85.
III.	Češke knjige.
1. V. Hanka: Dalimilova chronika češka. V Praze. 1876.
2. J.Jireček:Rukopisove Zelenohorsk^ a Kralodvorsk^ ; staro-
českym textem. V Praze. 1879.
3. J. J ir e ček: Basne staronarodni rukopisuv Zelenohorskčho a
Kralodvorskeho. V Praze. 1879.
4. Fr. Vlasak: Marie ; povest ukrajinska od Antonina Malčev-
skeho. V Praze. 1852.
5.—10. Vybrana dramaticka dila Williama Shakespeara:
a)	J. J. Kolar: Kupec Benatsky. V Praze. 1883.
bi J. Maly: Othello, moufenin Benatsk^. V Praze. 1883.
c) Fr. Doucha: Julius Caesar. V Praze. 1883.
d) J. Mal^: Antonius a Kleopatra. V Praze. 1883.
e) Fr. Doucha: Koriolanus. V Praze. 1883.
f) Dr. J. čejka: Romeo a Julie. V Praze. 1861.
11. E. Jelinek: Polske pani a divky. V Praze. 1884.
12. A. J. Vrtatko Bendtsk^: Opice a krokodil aneb: Muž
nebud’ otrokem sveženy! Baje indicka. V Praze. 1881.
13. A. Jaroslav Vrtatko: Tliomy z štitneho knihy naučeni
kfestanskčlio. V Praze. 1873.
14. Jakub Karlovič Grot. (Jeho život a padesatiletč pusobeni.
V Praze. 1882.
15. Bendix Hansen: Katrina; dle danskeho originalu vypra-
vuje Karel Kheil. V Praze. 1879.
16. Dr. J. Gebauer: Nova Rada; basen pana Smila Flasky
z Pardubic. V Praze. 1876.
17. Rukopis Kralodvorsk^ v pisme stenografickem. V Praze. 1867. 18-21. W. W. Tomek : Dejepis Prahy. Čislo XVIII. Dil III—VI.
V Praze. 1875, 1879, 1882, 1885.
22. K. Tieftrunk: Dejiny „Matice českč". Čislo XXIV. V Praze 1881.
23—24; T. V. Bllek: Dejiny konfiskaci v čechdch po r. 1618. čislo XXV. Čast I—II. V Praze. 1883.
25. Dr. Fr. V. Jerabek: Stara doba romantickčho basnictvi.
Čislo XXVI. V Praze. 1883.
26. Dr. 1. J. Han uš: Erazima Roterodainskčho „Encomium Mo-
riae“ čili chvala blaznovstvi. V Praze. 1864.
27. V. H a n k a: Počatky posvatneho jazyka slovanskčho. V Praze.
1876.
28. I. J. H anus: Nastin sloho-vedy čili stylistiky. V Praze. 1864
29. M. Hattala — A. Patera: Zbytky rymovanych alexan-
dreid staro<’eskych. V Praze. 1881.
30—31. J. Kvičala — J. Gebauer: Listi filologickč a pae-dagogicke. Ročnik XI. Sešit 1—IV. V Praze. 1884.
32. M. Hattala: Počatečne skupeniny souhlasek českosloven-
sk^ch. V Praze. 1870.
33. A. Sedlaček: Rozvrženi sbirek a berni r. 1615. V Praze.
1869.
34. Dr. A. Gindely-J. Rehak: Dejepis všeobecn^ pro nižši
tndy škol strednich. vSv. I V Praze. 1885.
35. Dr. A. Gindely-J. Reliak: Dejepis všeobecn^ pro vyššl
tndy škol stiednlch. I. V Praze. 1884.
36. V. S tar j': Arithmetika pro prvni, druhou a treti tfidu škol
realn^cb. V Praze. 1882.
37. V. Jandečka: Geometria pro vyšši gymnasia. Dil I. Plani-
metria. V Praze. 1872.
38. V. Jandečka: Geometria pro 'vyšši gymnasia. Dil III. Tri-
gonometria. V Praze. 1870.
39. Bellavitis-Zahradnik: Methoda equipollenci čili rovnic
geometrick^ch. V Praze. 1874.
40. K. Z a h r a d n i k: O symbolech analyticke geometrie a jejich
upotrebeni. V Praze. 1874.
41. L. Cremona-E. Weyr.: Uvod do geometricke theorie
kfivek rovinn^ch. V Praze. 1874.
42—44. Dr. E. W e y r: Archiv mathematiky a fysiky. Sv. I. č. I—IV. V Pazre. 1875-1876.
45 — 48. Archiv mathematikj a fysiky. Svazek II. Č. I—IV. V Praze. 1876, 1877, 1877, 1879.
49. Dr. P. J. Stud n i č k a: Algebra pro višši tridy škol strednfch.
V Praze. 1879.
50. Dr. P. J. Studnička: O pfivodu a rozvoji počtu differenci-
alnfho a integralnfho. V Praze. 1879.
51. Dr. F. J. Studnička: O počtu variačniin. V Praze. 1872.
52. Dr. F. J. Studnička: Zakladove nauky o čfslech. Kniha I.
V Praze. 1875.
53. Dr. F. J. Studnička: Karel Bedfich Gauss. (Na oslavu
stoletč pamatky jeho narozenf.) V Praze. 1877.
54. Dr. F. J. Studnička: Miltulaš Koprnfk. (Na oslavu 400 lete
pamatky jeho narozem.) V Praze. 1873.
55—57. Č. Jarol i m e k: Deskriptivni geometrie pro vyššf školy v realne. Dil I—III. V Praze. 1875—1877. (po 2 izt.)
58. C. J a r o 1 i m e k: Sbirka uloli z deskriptivni geometrie pro-
vyšši školy realne. V Praze. 1880. (2 izt.)
59. C. Jarol im ek: Geometrie pro čtvrtou tridu škol realn^ch.
V Praze. 1881. (2 izt.)
GO—61. Dr. M. Neumann-A. Panek: Zpravy jednoty čeških mathematiku. Sv. II — III. V Praze. 1871—72.
62. "V. Šimerka: Sila presvedčeni. V Praze. 1881.
63. Fr. Hr omadko-Al. Strnad: Sbirka uloli z algebry pro
vyšši tridy stfednich škol. V Praze. 1879.
64. J. Solin: Počatkove arithmografie. V Praze. 1875.
65. Em. Cuber: O mefem' zeme. V Praze. 1875.
66. J. S. VanSček: Kfive čary rovinne i prostorove. V Jičfne.
1881.
67. Fr. Machovec: Zobrazovam tečen a stfedu krivosti kfi-
vek na zaklade novč mf)thody. V Praze. 1883.
68. V. Pošusta: Navod k praktickemu rešeni vyššich čisel-
nych rovnic o jedne nezname. V Budejovicich. 1876.
69. Ed. W e y r - V. R e h o f o v s k y: Zakladove vyšši algebry. Dil.
I.	V Praze. 1883.
70. Dejepis jednoty českych mathematikfl v Praze. V Praze.
1872.v
71. Dr. L. čelakovsky: Metamorfosa rostlin a jeji dčjiny.
V Praze 1884.
72. K. Briot-J. Pšenička: Mechanicka theorie tepla. Praha.
1877.
73. Dr. A. Pokorn^-P. Jehlička-Dr. V. Kotal: Nazofn^
prirodopis živočišstva. V Praze. 1883.
74. F. V. Rosiekf: Botanika pro vvšši tfidv strednfch škol.
V Praze. 1880.
75. Dr. A. Pokorn^-Dr. Em. Bofick^: Nazorn^ nerosto-
pis V Praze. 1880.
76. Fr. Šafrdnek: Geologie pro viššf školy realne. V Praze.
1885.
77. M. Hofman n: Chemie mineralna na zaklade pokusil pro
vyšši' školy realne. V Praze. 1885.
78. Dr. Ant. Majer: Fysika pro nižši' školy. V Praze. 1880.
79. St. Doubrava-J. Simonides: Fysika pro vyšši tndy
škol realnycli. V Praze. 1882. časopis pro pestovani mathematiky a fysiky: g0—88. Dr. F. J. Studnička: Ročnik I., III.—X. V Praze.
1872.—1881. (45 zv.)
89—90. Ed. Weyr: Ročnik XI—XII. V Praze. 1881 —1883. (8 zv.)
91. A. Panek: Ročnik XIII. V Praze. 1884. (4 zv.)
Pamatky arhaeologicke a mistopisne:
92—93. Fr. J. Zoubek: Dil. Vili. Ročnik XV — XVI. Sva-zek I—VIII. V Praze 1868-1870.
Pamatky. Listy pro archaeologii a historii:
94	96. Fr. J. Zoubek: Nove rady ročnik I—III. V. Praze.
1871 — 1874. (12 zv.)
Pamatky archaeologicke a mistopisne:
97—99. Dr. J. Kalousek. Dilu X. ročnik II—IV. V Praze. 1875— 1878.
100- 106. J. Smo lik: Dilu XI. Sešit I—XIV. Dilu XII. Sešit I —
IX.	V Praze. 1878- 1884. (23 zv.)
Zpravy spolku architektu a inžen^ru v kralovstvl Cesk&n: 107— 108. Schubert-Soldern -Saška: Ročnik XVI — XVII.
V Praze. 1881—1882.	(8	zv. in 5 odd.)
109.	J.	Koula-L. Vojaček:	Ročnik XVIII. V Praze.	1883. (4
zv. in 2 odd.)
110. Dr. Jar. čelakovskj’: O pravnich rukopisech mesta Brna.
V Praze 1882.
111. K. P. Kheil syn: Jednoduchč učetnictvi' s ohledem na usta-
noven! zakonna V Praze. 1877.
112. Dr. Jar. čelakovsk^: Traktat podkomoriho Vanka Vale-
čovskčho. V Praze. 1881.
113.	Dr. Jar. Čelakovsky:	O	pravech mestsk^h M.	Brikcfho
z Licska a o pomeru jich	k staršim sbirkam pravnim. V
Praze 1881.
114. Dr. Jar. Čelakovsk^: Reorganisace zemske školni rady
pro kralovstvi Českš V Praze. 1880.
115. Dr. Jar. čelakovsk^: Pravo obce pražske k fece Vltavš.
V Praze. 1882.
116—118. Ant. Skfivan: Nauka o kupeckem učetnictvi. Sv. I,—III. V Praze. 1870- 1871.
119—121'. J. Emler: Časopis musea kralovstvi českčho. Ročnik LVIII. in L1X. V Praze. 1884—1885. (4 zv.)
122. V. Nobesk^: Dejiny musea kralovstvi českčho. V Praze.
1868.
123. J. Purkyne: Akademia. V Praze. 1861.
124. Jos. Kalousek: Deje kral. češke společnosti nauk. V Praze.
1884.
125. W. W. Toraok: Deje kr;iIowstwi českeho. V Praze. 1876.
126. Piibramskč doly na stfibro a olovo. Pametni spis. V Pii-
brami. 1878.
127. J. Erben: Statisticka knizka kralovskeho hlavnilio mesta
Praliy za rok 1882. V Praze. 1884.
128. Stanovy spolku k podpore češke literatury v Chrudimi. V
Chrudimi. 1878.
129. Imena pp. zakludatelft Matice češke na konci r. 1880; vr-
tali z učtu Matice češke za rok 1880; seznam spisuv a map nakladem	Matice Češke vydanych.	V	Praze. 1881.
130—131. Zpravy umelecke besedy o činnosti jeji. Ročnik 1882
- 1883. V Praze. 1882—1883.
132. Kralovska češka společnost nauk 1784—1884. Seznam členu.
V Praze. 1884.
133.	K L Čer mak:	Archaeologicke pfispčivky	z	Čiislavska.	V
časlavi. 1884.
134. Vyročni zprava prvniho pražskčho spolku stenografu gabels-
bergersk^ch za rok 1884 V Praze. 1885.
135. Program českeho nižšiho gymnasia v Opavč, vydan konec
školniho roku	1884. V OpavS. 1884.
136	139.	Programm	cis. kral češke vysoke školy technickč	v
Praze na studijni rok 1880—8l, 1881 — 82, 1882 — 83, 1883—84.
140. Prehled pfednašek na cis. kral. češkem polytechnickem ustavu v Pr;ize pro školni rok 1878—79.
141 —144. Seznam pfednašek, kterčž se odbyvati budou na c. k. češke Karlo-Ferdinandske univesite v Praze bčhem zim-niho semestru 1882 — 83, bčhem letniho semestru 1883, bčhem zimniho semestru 1883—84, bčliem letnilio semestru 1884.
145—116. Stav osob pri c. kr. českč Karlo-Ferdinandske univer-sitč v Praze na počatku školniho roku 1882—1883., 1883
— 1884.
147. Plan Prahy a okoli. (Atlant.)
14*. V. Hynais: Jaro; ohraz z budoiru kralovske lože v narod-nim^ divadle v Praze. 1.883. (Slika.)
149.	J ar. čermiik: Hercegovka napaji kone. V Praze. 1884. (Slika.)
150.	Fr. Ž e n i š e k : Na pamatku svčho dvacetiletelio trvani „Umelecka Beseda“ sv^m členum. Premie na rok 1884. V Praze. 1885. (Slika.)
IV.	Ruske in rusinske knjige.
1. K. JJ,H'bnpoBCKiy: Pyccnafl xi>acTOM«TiH. V Praze. 1874.
2. Ooe ii 7oe AiipIjjui 1885 roj;a bi. Bujii>hIj. Bim.ua. 1885.
3. II. JIyKniueiiii,i'i»: OOi.flCHenie iiccupiHCKHxT> nueHii. Kieisi. 1808.
4. A. BvaujiohhmI) : Plvib o cjiaB. nei>iioy'iHTejiaxT. kiiphjijiI; h Meoofl,il>.
Bapuiaiia. 1885.
5. Orion. HMiieparoPciiaro pvccitaro reorpaoifiecitaro oOmecraa :ia
rojvi> 1883. C.-irerepCypn.. 1884. (i. A. CreiioiiiiTi.: Pophmc pascitaiiM A. Hpacita iiepeBojVb ci. 'lemcuaro h jiHTepaTypiu,ni ofu.HCHeHifi. Kicirb. 1884.
7. H. Jlyitaiiieuii'i'b: IfcuioHteiiie lJiamiu.vi. aaitoHoin. ecTCCTBenHoii n nao-
jii0pTCJieH0-MBKP0CK0iiH'iecK0ii acTPOHOJiiu. Macn. nepuaa. lueur..
1884.
8. II. Jh'iianioiiii'1’!.: Mhhmi.ih Hano-rePMaHcitiH »lipi.. Kiein.. 1874.
U. A. I>y'i,n.[oini'if>: MeoojueBCKM ioOiijieHHbiii cCophhicji. BapmaBa. 1885.
10. II. B. UniMj): IlaMHTiiHin. rJiarojiiiMcciioii iiuci.mohhoctii. CanKTiieTOP-
fi.vprr>. 1883.
11. MoHacihipii toro-saiiapofi Pocciii Booome h KpexoBCiiiii Mona-
CTMPb C. IIeT0p6ypn.. 1885.
12. KpaTitoe onaaanie o žkhshh h uoji,DHrax’b cbhtuxi Khphjijib h Meno-
ji,iA. CaHiiTiieTepoyprb. 1885.
BLcthhkt. „HapoAHoro jio.\ia“:
13. Poat. H. ‘I. 23. JIbBOBt. 1884.
14—17. Po,i,* III. M. 27—30. JIlbobi.. 1885.
18.	Pyci>. 1’oat. IV.	Nro.	1—24. (24	zv.)
19.	Pyci,. 1’ojvi. V.	Nro.	1—6. (G	zv.)
20—24. 3aiiHCKii ii.mii('p«topci:oh a naften iu nayi>i — Tomi. XLVII— XLIX. CaHK,nieTepf)ypivi>. 1883—1885. (5 zv.)
25. II:iBtcTiii c.-iicTep»yprcKaro cjiaBHHCitaro 6jiar0TB0PHTejibHar0 ofi-lUCCTBa. 1884. Nro. 2.—12.; 1885. Nro. 1,—6. (17 zv.) 20— 37. BapmaBCKiji yHHBepcnT6Tcniii n:iB'l;cTiit. 1884. Nro. 1—9;
1885. Nro. 1—3. Bnpiuaua 1884—1885. (12 knjig.)
38—55. VHiiBOPCiiTCTcnid HSBtcTia:
Poni. XXIII.	No.	11-12.
Poni. XXIV.	No.	1 — 12.
Pojvb XXV. No. 1 — 4. Kieivi.. 1883—1885. (18 knjig.)
50—58. H. A. J^IijinuKiii: JIiriTPamMii.iii cOophhi;i>. P. 1885. Bi.myci;i. I—III. Bo JIlbob'1; 1885. (3 zv.)
V.	Bolgarske knjige.
I—H. llepiiodinecito cnncnune na OtJirapcKoro khhihouho .hpvjkoctiio.
Khhjkimi VII—XIV. Cplineui>. 18H4 —1885.
9.	B'i>Jirapcna OuCjiHOTOitn. Bpoh I.: IlcTOPiriecnu iia.MeTHimii. Cphfleni. 1884.
VI. S o r b s k e knjige.
1. W. Bogusta w sk i-M. H ur ni k: Historija serbskeho naroda. Budyšin. 1884.
VII. Poljske knjige.
1.	L. P r o s z y ii s k i: Ivilka slow o charakterze dziejowym Slowian i ich poslannictwie. Warszawa. 1884.
VIII. Latinske knjige.
1. Catalogus deri tum saecularis tu m regularis dioecesis Labacensis ineunte anno 1885.
. 2. Prospectus beneficiorum ecclesiasticoram et status personalis cleri unitarum dioeceseon Tergestinae et Justinopolitanae ineunte anno 1885.
3. J. E ml er: Decem registra censuum Bohemica compilata aet.ate
bellum Husiticum praecedente. V Praze. 1881.
4. C. Hoefler: Chronica de seditione et tumultu Pragensi 1524 —
1531. Prag. 1859. (Z nemškim predgovorom.)
5. Fr. I) v o r s k y — J. Emi er: Reliquiae tabularum terrae cita-
tionum vetustissimae. V Praze 1868. (S češkim predgovorom.) (i—9. J. Emi er: Regesta diplomatica nec non epistolaria Bohe-miae et Moraviae. Pars III. Annorum 1311—1333. Vol.
1—4. Pragae. 1884.
IX. Angleške knjige.
1. Annual Report of tlie Board of Regents of the „Smithsonian Institution“, showing the Operations, Expenditures, and Condition of the Institution for t.he Year 1882. Washington 1884.
X.	Nemške knjige.
1. W. W. Tomek: „Die GriinbergerHandschrift“. Zeugnisse iiber
die Auffindung des „Libušin soud“. Prag. 1859.
2. Dr. J. J. Hanuš: Quellenkundeund Bibliographie derboemisch-
slovenischen Literaturgeschichte vom Jahre 1348 —1868. Prag. 1868.
3. \V. Nebesky: Geschichte des Museums des Koenigreiches
Boehmen. Prag. 1868.
4. Dr. F. J. Studnička: Bericht iiber die mathematischen
und naturwissenschaftlichen Publikationem der koen. boehm. Gesellschaft der Wissenschaften waehrend ihres liundortjaeh-rigen Bestandes. I. Heft. Prag 1884.
5. K. Čižek: Der Streit um die Gemeinde-Griinde. (Eine ver-
waltungsrechtliche Studie).
6. Dr. Jar. Č e 1 a k o v s k y: Das Heimfallsrecht auf das freiver-
erbliche Vermoegen in Boehmen. (Ein Beitrag zur boehmi-schen Rechtsgeschichte). Prag. 1882.
7. Dr. Jar. Čelakovsk^: Reorganisation des Landesschulrathes
fiir das Koenigreich Boehmen. (Ein Beitrag zur Loesung der Nationalitaetenfrage in Boehmen). Prag. 1880.
8. Dr. Jar. čelakovsk^: Bede in der 115 Sitzung des Abge-
ordnetenhauses am 24. Februar 1881.
9. I)r. C. J. Jire ček: Die Handelsstrassen und Bergwerke von
Serbien und Bosnien waehrend des Mittelalters. Historisch-geographische Studien. Prag. 1879.
10.	Personalstand der Secular- und Regular - Geistlichkeit der Diozese Gurk in Kiirnten im Jahre 1885. Klagenfurt 1885.
11—12. Jaliresberichte des k. k. Obergymnasiums zu Laibachi veroefPentlicht am Schlusse der Schuljahre 1884 und 1885.
XI.	Knjige z različnimi jeziki.
1. Georg Wegner: Generalregister zu den Schriften der koe-niglichen boehmischen Gesellschaft der Wissenschaften 1784—1884. Prag. 1884.
2—10. Jahresberichte der koenigl. boehm. Gesellschaft der Wissenschaften. Prag. 1870	1884.	(Ausgegeben am 12. Mai
1876, 9. Mai 1877, 10. Mai 1878, 10. Mai 1879, 3. Juni 1880, 17. Juni 1881, 10. Juni 1882, 9. Juni 1883 uud
2.	Juli 1884.)
Sitzungsberichte der koenigl. boehmischen Gesellschaft der Wissenschaften in Prag:
11—21. Dr. W. R. Weitenweber: Jalirgang 1859	18G9.	(22	zv.)
22- 23. Dr. J. E VVocel: Jahrgang 1870—1871. (4 zv.)
24 — 36. Dr. K. Kofistka: Jahrgang 1872—1884. (13 zv.)
37—45. Abhandlungen der koenigl. boehmischen Gesellschaft der Wissenschaften vom Jahre 1870—1884, VI. Folge Bd. 4—12. Prag. 1871 — 1885.
Tčsnopisne listv:
46. Ročnik XII. OisloVlI., XI—XII. (S tremi nemškimi prilogami).
V Praze. 1884.
47. Ročnik XIII. čislo II—IV. (Z dvema nemškima prilogama).
V Praze. 1885.
48. V^tah ze statutu českčho Museum. (Z nemško prilogo in
oklicom v obeh jezikih.)
49. Stanovy jednoty ku povzbuzeni prumysluvv čechach.
50. Zasady aporadky členuv Bratrske cirkve v Čechach a na Morave.
51. K. P. Kheil syn: Nemecko-česk^ „Slovnik“ nazvu zboži
obchodnicho spolu s ohledem na nazvoslovi latinske. V Praze. 1877.
52. K. P. Kheil Sohn: Ein daenischer Slavophile. Prag. 1881.
53. V. H.: Krakoviaky, polske narodni spevky, povodne i v češkem
prekladu. V Praze. 1851.
54. W. W. Tomek: Zaklady stareho mistopisa Pražskeho. Oddil
I.	Stare mesto Pražske. W. Praze. 1866.
55. De reliquiis slavici cultus divini. V Praze. 1859. (2 zv.)
56. Fr. Schumi: TJrkunden-und Regestenbueh des Herzogtbums
Krain. II. Band. I. Heft. 1200—1253. Liibach. 1884.
57. Fr. S chumi: Archiv fiir Heimatskunde. Geschichtsforschungen,
Quellen, Urkundcn und Regesten. II. Band. 1. Heft. Lavbach. 1884.
V.
Opravništvo „Matice Slovenske“
za leto 188B.
Prvosednik: dr. Poklukar Josip.
_	,	I. Marn Josip,
Prvosedmkova namestnika: TT T	„
11.	Levec J rane.
Blagajnik: Vilhar Ivan.
Tajnik in knjižničar: Lah Evgen.
Pregledovalec društvenih računov: Robič Luka.
T„. v . Praprotnik Andrej,
Ključarja: VaCf£
XT -m i •	•	•	-i	Kržič Anton,
Vermkatorja sejnin zapisnikov:	yaca^
Odbor.
a)	Ljubljanski odborniki:
1. Grasselli Peter, (1885)*)
2. dr. Jarc Anton, (1882)
3. Klun Karol, (1881)
4. Kržič Anton, (1882)
5. dr. Lampe Franc, (1885)
6. Levec Franc, (1885)
7. Marn Josip, (1885)
8. Pletcršnik Maks, (1882)
9. dr. Poklukar Josip, (1881)
10.	Praprotnik Andrej, (1885)
11. Robič Luka, (1882)
12. Stegnar Feliks, (1883)
13. Šuman Josip, (1883)
14. Tomšič Ivan, (1881)
15. Vavru Ivan, (1883)
16. Vilhar Ivan, (1882)
17. Vodušek Matej, (1885)
18. Zupančič Anton, (1883)
19. Zupančič Vilibald, (1882)
20. dr. Zupanec Jernej, (1882).
b) Unanji odborniki:
1. Cigale Matej, (1885)
2. Einspieler Andrej, (1885)
3. Erjavec Franc, (1882)
4. Gregorčič Simon, (1882)
5. Hubad Franc, (1882)
6. dr. Jeglič Anton, (1881)
*) Lrtnica kaže, katerega leta je bil kdo za odbornika izvoljen.
7. Kersnik Janko, (1883)
8. Kosar Franc, (1881)
9. Majciger Ivan, (1882)
10. Marušič Andrej, (1882)
11. Raič Božidar, (1883)
12. Senekovič Andrej, (1882)
13. dr. Sterbenc Jurij, (1881)
14. Svetec Luka, (1883)
15. Šavnik Karol, (1881)
16. Šuklje Franc, (1882)
17. dr. Šust, Ivan, (1885)
18. dr. vitez Tonkli Josip, (1881)
19. Wiesthaler Franc, (1882)
20. Žolgar Mihael, (1882).
Odseka.
a)	Gospodarski odsek:
1. Grasselli Peter,
2. dr. Jare Anton.
3. Klun Karol,
4. dr. Poklukar Josip,
8.
9.
5. Robič Luka,
6. Tomšič Ivan,
7. Vilhar Ivan,
8. dr. Zupanec Jernej (načelnik).
b)	Književni odsek:
1. Erjavec Franc,
2. Hubad Franc,
3. dr. Jeglič Anton,
4. Kersnik Janko,
5. Klun Karol,
6. Kržič Anton,
7. dr. Lampe Franc, Levec Franc,
Marn Josip (načelnik),
10. Pleteršnik Maks,
11. Praprotnik Andrej,
12. Senekovič Andrej,
13. Stegnar Feliks,
14. Šuklje Franc,
15. Šuman Josip,
IG. Tomšič Ivan,
17. Vavru Ivan,
18. Vodušek Matej,
19. Wiesthaler Franc,
20. Zupančič Anton,
21. Zupančič Vilibald.
 *o^o<j-------
VI.
I m e 11 i k
udov Matice ..Slovenske*1 leta 1885.*)
A Častni udje.
1. grof HARRACH IVAN, posestnik, graščak itd. v Pragi. (1883)**)
2. dr. KV1ČALA IVAN, c. kr. vseučiliški profesor itd. v Pragi. (1882)
3. LEGO JAN, uradnik češkega muzeja itd. v Pragi. (1885)
4. dr. vitez MIKLOŠIČ FRANC, c. kr. vseučiliški profesor, dvorni
svetnik, lastnik železne krone II. reda itd. na Dunaji. (1872)
5. dr. RAČKI FRANC, predsednik jugoslavenske akademije itd. v Za-
grebu. (18(59)
6. dr. RIEGER FRANC LADISLAV, državni in deželni poslanec itd.
v Pragi. (1869)
7. TRSTENJAK DAVORIN, župnik itd. v Starem Trgu na Štajerskem.
(1878)
B. Ustanovniki in Letniki.
I. Ljubljanska škofija.
1.	Dekanija Ljubljana. Poverjenik: Lah Evgen,
a)	Mesto:
*Arce Rajko, c. kr. poštni oficijal	*Bučar Franc, zasebnik.
in hišni posestnik.	*Buerger Ljudevit, trgovec, hišni
*Auer Jurij, pivovar in	hišni po-	posestnik	itd.
sestnik.	*Bušič Josip, posestnik.
*Blaznik Frančiška, posestnica in	*dr. Čebašek Andrej, kanonik	in
solastnica tiskarne.	semeniški	profesor.
*dr. vitez Bleiweis-Trsteniški Ka-	*Čitalnica ljubljanska.
rol, primarij, dež. poslanec, po-	*Detela Oton, graščak, deželni posestnik itd.	slanec in	odbornik	itd.
*) Kdor vsled odboru nenaznanjene spremembe svojega imena ne najde natisnenega v kraji, kjer biva sedaj, naj išče svoje knjige pri onom poverjeniku, kateremu je plačal društvenino. Za take spremembo ne moremo biti odgovorni.
**) Letnica pomeni, kedaj je bil dotični za društvenega častne ga člana izvoljen.
*dr. Dolenec Hinko, c. kr. sodn. pristav, dež. poslanec in mestni odbornik.
*Dolenec Oroslav, svecar in hišni posestnik.
*I)reo Aleksander, trgovec, hišni posestnik itd.
*Fabian Ivan, trgovec in hišni posestnik.
♦Fabiani o. Placid, vikar.
♦Frančiškanska knjižnica.
♦Froelich Anton, hišni posestnik.
♦vitez Gariboldi Anton, zasebnik.
♦Globočnik Anton, c. kr. vladni svetnik itd.
♦Grasselli Peter, župan, posestnik, dež. poslanec itd.
*Heidrich Karol, redovnik.
♦Hranilnica kranjska.
♦Hren Franc, veletržec, hišni posestnik itd.
♦Jamšek Ivan, trgovec in hišni posestnik.
*dr. Jarc Anton, prošt itd.
*Jeraj Ivana, zasebnica.
♦Jeran Luka, kanonik in urednik „Zgodnji Danici“.
♦Jereb Josip, župnik v p.
*Kadilnik Franc, denarničar.
♦Klemenčič Josip, c. kr. profesor in katehet.
♦Klun Karol, kanonik, drž. in dež. poslanec.
♦Knjižnica c. kr. učiteljišča.
♦Kosler Ivan, tovarnar in graščak,
♦dr. Kosler Josip, tovarnar in posestnik.
♦Kreč Matej, deželni tajnik.
♦Križnar Miroslav, c. kr. realski profesor in duhovni svetnik.
♦Kušar Josip, trgovec, posest., trgovinske zbornice predsednik itd.
♦Lukman Jakob, c. kr. računski svetnik.
♦Mahkot Jakob, c. kr. okr. glavar.
♦Marn Josip, c. kr. gimn. profesor.
*Millitz Rudolf, lastnik tiskarne in hišni posestnik.
♦dr. Missia Jakob, knezoškof itd. ♦Močnik Matej, mestni učitelj v p. ♦ dr. Munda Franc, odvetnik in hišni posestnik.
♦Murnik Ivan, ces. svetnik, trgovinske zbornice tajnik, dež. poslanec itd.
*Petriči6 Vaso, trgovec, podžupan, posestnik itd.
♦Pfeifer Franc, c. kr. rač. revident. ♦Pleteršnik Maks, c. kr. gimn. prof. ♦Pogačar Martin, častni kanonik in vodja knezoškofijski pisarni, ♦dr. Poklukar Josip, drž. in dež. poslanec, posestnik in solastnik tiskarne itd.
*dr. Pongraz Oskar, posestnik. ♦Pribošič Ivan, vojni kurat. ♦Ravnihar Franc, deželni knjigovodja, mestni odbornik in posestnik.
♦Robič Luka, c. kr. davk. nadzornik v p. in dež. poslanec. ♦Rohrman Zmagoslav, milar in posestnik.
♦Rozman Ivan, mestni župnik itd. ♦Skubic Anton, c. kr. gimn. prof. ♦„ Sokol “, telovadno društvo. ♦Souvan Ferdinand, veletržec in graščak.
♦Souvan Franc Ks., veletržec, posestnik itd.
♦dr. Stare Josip, c kr. fin. prok.
pristav in posestnik.
*dr. Suppan Josip, odvetnik itd. ♦dr. Suppantschitsch Franc, odvetnik in hišni posestnik. ♦Sušnik Gašpar, c. kr. stotnik-auditor v p.
*Šuman Josip, c.kr. gimn. ravnatelj. ♦Tavčar Ivan, hiš. posestnika sin. *dr. Valenta Alojzij, c. kr vladni svetnik, profesor, posestnik in vodja dež. bolnici.
*Vavru Ivan, c. kr. gimn. prof. *Vilhar Ivan, trgovec in posestnik. *dr. Vošnjak Josip, primarij, dež.
poslanec in odbornik itd. *baron Winkler Andrej, c. kr. dež.
predsednik itd.
*Zamejic Andrej, kanonik itd.
*dr. Zarnik Valentin, odvetnik, mestni odbornik in posestnik. *Zupan Tomaž, c. kr. gimn. prof., konz. svetnik in vodja dij. zavodu BCollegium Aloisianum“. *dr. Zupanec Jernej, c. kr. notar, hišni posestnik itd.
*Žagar Karol, dež. blagajnik in posestnik.
*Žlogar Anton, mestni kaplan, dr. Ahazhizh Karol, odvetnik in graščak.
Ahčin Jera, hišna posestnica. Alojzijevišče, knezoškofijski dijaški zavod za srednje šole. dr. Ambrožič Franc, mest. zdravnik. Bartel Anton, aprob. gimn. su-plent.
Belar Leopold, vodja II. mestne ljudske šole.
Bizavičar o. Josip, frančiškan. Bohinec Žiga, semeniški podvodja in ekonom.
Bonač Ivan, knjigovez.
Borštner Vincenc, c. kr. gimn. profesor.
Bradaška Ferdinand, mestni uradnik.
Bregar o. Albin, frančiškan. Bregar Vilibald, c. kr. rač. oficijal. Brus Andrej, tajniški pristav c. kr.
kmetijske družbe itd.
Celestina Josip, c. kr. pripr. prof. Dežman Franc, knjigovez.
Dimiz Avgust, c. kr. vodja fin.
ravnateljstva itd.
Drašler Pavl, trg. vodja, dr. Drč Josip, zdravnik.
Drenik Franc, gl. zastopnik zavarovalnice „Fon<jiere“.
Društvo kranjskih tiskarjev.
Družba rokodelskih pomočnikov.
Endlicher Rudolf, c. kr. okr. tajnik pri dež. vladi.
Eppich Ivan, c. kr. vadniški učitelj.
Flis Ivan, semeniški spiritual.
dr. Fux Franc, primarij in hišni posestnik.
Furlan Jakob, mestni učitelj.
Gnjezda Ivan, mestni katehet itd.
Goričnik Franc, trgovec.
Goršič o. Pavlin, frančiškan.
Grkman Franc, c. kr. vadniški učitelj in okr. šolski nadzornik.
Guttman Emilij, c. kr. pristav fin. prokurature.
Hafner Jakob, vodja privatnemu učilišču.
Hofbauer Ana, dež. tajnika vdova.
Hohn Hugon, c. kr. poštni oficijal in hišni posestnik.
dr.Hrašovec Jurij, odv.koncipijent,.
Hribar Ivan, gl. zastopnik „Sla-vije“ in mestni odbornik.
Hrovath Blaž, c. kr. vodja pripravnice in okr. šolski nadzornik.
Iber Ivan, trg. vodja.
Izobraževališče za učiteljice.
Jeločnik Anton, trg. in posestnik.
Jentl Anton, trgovec.
Jerič Josip, župnik v p. in urednik „Slovencu“.
Juvančič Ivan, trgovec.
Juvanec Ivan, not. koncipijent.
f Kaprez Ivan, c. kr. dež. sodnije predsednik.
Karlin Andrej, mestni kaplan.
Karun Franc, župnik itd.
Kaspret Anton, c. kr. gimn. prof.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov.
Kermavner Valentin, c. kr. gimn. profesor.
Kirbisch Rudolf, konditor in hišni posestnik.
Klein Anton, solastnik tiskarne, mest. in trg. zbornice svetnik itd.
dr. Klofutar Leonhard, č. kanonik in sem. profesor.
Knjižnica bogoslovska.
Knjižnica c. kr. višje gimnazije.
Knjižnica c. kr. višje realke.
Knjižnica učiteljska ljubljanske okolice.
Kolar Matija, stolni vikar.
Kolman Franc, trgovec, posestnik in mestni odbornik.
Kotnik Ignac, drd. jur. in hišni posestnik.
Kovač Ivan, solastnik tiskarne.
Kozhevar Franc, c. kr. dež. sodnije predsednik.
Kremžar Andrej, oskrbnik deželne bolnice.
Kržič Anton, nunski kaplan in katehet.
dr. Kulavic Ivan, kanonik in sem. ravnatelj.
Lah Evgen, tajnik „ Matice Slovenske".
dr. Lampe Franc, vodja v Marijani šči in serii. profesor.
Lassnik Peter, trgovec in posestnik.
dr. Leben Matija, sem. profesor in č. kanonik.
Ledenik Alfred, trgovec, mestni in trg. zbornice svetnik.
dr. Lesar Josip, knezoškof. tajnik
Levec Franc, c. kr. višje realke profesor in urednik „ Zvonu “.
Levstik Franc, skriptor v c. kr. lyc. knjižnici.
Lozar Josip, trgovec in trg. zbornice svetnik.
Macak Ivan, c. kr. nadzornik ka-tastralnih uradov.
Mahr Ferdinand, ces. svetnik, vodja in lastnik priv. trg. zavoda in posestnik.
Maier Josip, mestni učitelj.
Majntinger Ivan, c. kr. vodja sodn. pom. uradov.
Medič o. Kallist, župnik in gvar-dijan.
dr. Mosche Alfonz, odvetnik in dež. poslanec.
Mulej Andrej, c. kr. računski re-vident v p.
„Narodna tiskarna".
Obreza Anton, tapetnik.
Orešec Franc, učitelj v priv. učilišči.
Pakič Mihael, trgovec, posestnik, mestni in trg. zbornice svetnik.
dr. Papež Franc, odvetnik, mestni odbornik in dež. poslanec.
dr. pl. Pauker-Glanfeld Henrik, kanonik.
Pavlin Alfonz, aprob. gimn. suplent.
Pfeifer Josip, dež. tajnik.
Pintar Luka, aprob. gimn. suplent.
Pirc Gustav, c. kr. kmetijske družbe tajnik in popotni učitelj.
Pirc Ivan, žel. uradnik v p.
Pirnat Tomaž, hišni posestnik.
Poljanec Alojzij, oskrbnik dež. po-silne delavnice.
Potočnik Franc, c. kr. stavbeni svetnik v p. in mestni odbornik.
Potočnik Mihael, konz. svetnik in nunski spovednik.
Povše Franc, veleposestnik, itd.
dr. Požar Lovro, aprob. gimn. supl.
Praedica Jakob, c. kr. pripr. prof.
Praprotnik Andrej, vodja I. mestne ljudske šole itd.
Premk Anton, c. kr. poštni kontrolor in hišni posestnik.
Puc Alojzij, c. kr. kazn. kurat.
Pucher Karol, hišni posestnik.
Raič Anton, c. kr. višje realke profesor.
f Resnik Josip, mestni kaplan.
Rihar Josip, c. kr. vladni koncipist.
Rode Ivan, solastnik trgovine.
Safran Franc, cerkovnik.
Smolej Jakob, c. kr. nadzornik srednjih in ljudskih šol.
Smrekar Josip, sem. profesor.
Staudacher Ferdinand, c. kr. gimn. profesor v p. in č. kanonik.
Stegnar Feliks, c. kr. kazn. učitelj in dež. poslanec.
Sterbenc Josip, duh. v pokoji.
Svetek Anton, c. kr. rač. oficijal.
dr. Svetina Ivan, c. kr. gimn. profesor in alojz. prefekt.
Šarabon Mavrilij, stolni vikar.
Šašel Feliks, c. kr. okr. glavar.
Šiška Josip, dvorni kaplan.
Škofič Lovro, c. kr. vodja dež. plač. urada.
Škrabec o. Stanko, frančiškan.
Šubic Ivan,' aprob. gimn. suplent.
Šumi Franc, konditor in arheograf.
Schiindelen Božidar, poslovodja. (2 izt.)
dr. Tavčar Ivan, odvetnik in mestni odbornik.
Tavčar Karol, trgovec in hišni posestnik.
Toman Helena, posestnica.
Tomažič Ferdinand, c. kr. poštni uradnik.
Tomec Jakob, mestni komisar.
Tomšič Ivan, c. kr. vadniški učitelj itd.
Tratnik Antonija, c. kr. fin, komisarja soproga.
Travnar Josip, mestni učitelj. Trstenjak Anton, priv. učitelj in urednik „Slovanu“.
Tschurn Karol, hranilniški uradnik. Turk Hugon, trgovec.
Učiteljsko društvo slovensko. Valenta Vojteh, mestne blagajnice kontrolor.
Valentinčič Ignacij, hišni posestnik, mestni odbornik itd.
Več Ivan, trgovec in posestnik. Vičič Ivan, trgovec.
Vodušek Matej, c. kr. gimn. prof. Vončina Ivan, mag. svetnik. Wascher Rajko, hranilniški knjigovodja.
bar. Wolkensperg Avgust, graščak. Zagorjan Anton, not. koncipijent.. Zagorjan Ivan, benef. in kaplan. Zamida Matija, mag. tajnik. Zupan Josip, stolni prošt. Zupančič Anton, sem. profesor. Zupančič Vilibald, c. kr. pripr. prof. Žakelj Miroslav, c. kr. gimn. prof. Železnikar Ivan, urednik „Slov.
Narodu *.
Žumer Andrej, mestni učitelj in c. kr. okr. šolski nadzornik. Žužek Franc, c. kr. ingenieur.
Št. 77 + 154 = 231.
b)	Okolica:
*Mazek Lovro, župnik v Črnučah. Marešič Franc, kaplan v Sostrem.
Babnik Jernej, župnik na Dobrovi, čitalnica v Spodnji Šiški.
Derčar Martin, župnik v Preski. Fine Anton, župnik v Sostrem. Gams Ivan, posestnik v Loki. Govekar Franc, nadučitelj v Studenci.
Jakelj Gregor, župnik v Rudniku. Knez Anton, trgovec v Spodnji Šiški. Laznik Josip, kaplan na Dobrovi.
Pipan Andrej, kaplan na Brezovici. Porenta Franc, župnik v Sori. Potočnik Ivan, župnik na Brezovici. Povše Franc, župnik na Ježici. . Praprotnik Franc, učitelj v Preski. Sterle Franc, načelnik postaje v Zalogu.
Šola narodna v Št. Vidu.
Tomec Miroslav, slikar in posestnik v Št. Vidu.
Št. 1 + 18 = 19.
2.	Dekanija Bistrica Ilirska, a) Poverjenik: —
♦Brinšek Ivan, trgovec v Trnovem. *Jenko Aleksander, trgovec v Trnovem.
♦Ličan Aleksander, trgovec v Trnovem.
♦Štrucelj Jurij, c. kr. okr. sodnik v Ilirski Bistrici.
*Vesel Ivan, dekan v Trnovem.
b) Poverjenik: P
♦Česnik Jurij, trgovec v Knežaku. ♦Domicelj Alojzij, trgovec v Zagorji. Kacin Anton, kaplan v Šmihelu.
Bilc Ivan, duhoven v p. v Ilirski Bistrici.
Križaj Nikolaj, župnik v Premu. Škerjanec Ivan, kurat v Harijah. Tomšič Ivan, posestnik v II. Bistrici.
Zarnik Martin, nadučitelj v Trnovem.
Št 5 + 5 = 10.
vlič Damijan.
Pavlič Damijan, vikar v Zagorji. Ponikvar Anton, župnik v Knežaku. Torkar Matija, župnik v Košani.
Št. 2 + 4 = 6.
a) Poverjenik: Obreza Adolf.
3.	Dekanija Cirknica.
♦Obreza Adolf, trgovec in posestnik, drž. in dež. poslanec v Cirknici. Cibašek Ivan, župnik pri sv. Vidu. Jan Simon, župnik pri sv. Trojici. Klinar Franc, učitelj pri sv. Vidu. Porenta Ivan, dekan . v Cirknici.
Rott Gothard, kaplan v Cirknici. Šerko Franc, župan in posestnik v Cirknici.
Žirovnik Josip, učitelj v Begunjah pri Cirknici.
Št. 1 + 7 = 8.
b) Poverjenik: Lah Gregor.
♦Kaplenek Ivan, župnik na Blokah.
Brencfe Ivan, kaplan v Starem Trgu pri Loži.
Lah Gregor, župan in posestnik v Loži.
Lenček Blaž, župnik v Starem Trgu pri Loži.
Planinec Ivan, štacunski strežnik v Starem Trgu pri Loži.
Rozina Julij, notarijatski uradnik in posestnik v Poddobu pri Loži.
Volčič Jurij, c. kr. sodnijski pristav v Loži.
Žerjov Gregor, c. kr. okrajni sodnik v Loži.
Št. 1 + 7 = 8.
4.	Dekanija Idrija, a) Poverjenik: Treven Valentin.
*Občina mestna v Idriji.
♦Vidmar Josip, župnik v Žireh. Čitalnica mestna v Idriji. Delavsko bralno društvo v Idriji. Goli Franc, trgovec v Idriji.
Kogej Josip, dekan v Idriji.
Kos Franc, trgovec v Idriji. Lapajne Franc, trgovec v Idriji. Lapajne Štefan, trgovec v Idriji. Lapajne Valentin, trgovec v Idriji.
Vončina Franc, pomožni uradnik v Idriji.
Št. 2 + 12 = 14.
Leskovic Sebastijan, zasebnik v Spodnji Idriji.
Treven Valentin, trgovec v Idriji.
Urbas Leopold, c. kr. rudniški uradnik v p. v Idriji.
b)	Poverjenik: Domicelj Anton.
Čitalnica na Črnem Vrhu.	Majnik	Mihael,	posestnik v Mrz-
Domicelj Anton, vikar na Črnem lem Logu.
Vrhu.	Rudolf	Gašpar,	posestnik v Lomih.
Št. 4.
5.	Dekanija Kamnik. «) Poverjenik: dr. Samec Maks. *Kokalj o. Rajnerij, frančiškan v Murnik Ivan, trgovec in posestnik
Kamniku.
*Stare Alojzij, farni administrator na Rovi.
' *Stranjska fara.
Cenčič Jernej, nadučitelj in vodja dekliške šole v Kamniku.
Čitalnica narodna v Kamniku.
Knjižnica učiteljska kamniškega okraja.
Koblar Anton, kaplan v Mengiši.
Mejač Andrej ml., posestnikov sin v Komendi.
v Kamniku.
Novak Martin, c. kr. poštar v Kamniku.
Oblak Ivan, dekan v Kamniku. Pečnik Valentin, farni administrator na Vranji Peči. dr. Samec Maks, župan, dež. poslanec in posestnik v Kamniku. Stanič Josip, not. koncipijent v Kamniku, dr. Šmidinger Karol, c. kr. notar v Kamniku.
Št. 3 + 12 = 15.
b) Poverjenik: Kersnik Janko.
*Jarc Jernej, župnik v Dolu.	Škofič Jurij, župan in posestnik
*Rožič Alojzij, župnik v Krašinji. v Št. Vidu.
Iglič Ivan, trgovec v Lukovici.	Vrhovnik Ivan, kaplan na Dobu.
Kersnik Janko, c. kr. notar, vele-	Zorko Matija, c. kr.	cestni	mojster
posestnik in dež. poslanec na v Lukovici.
Brdu.	Št.	2	+	6	= 8.
Polec Julij, c. kr. okr. sodnik na Brdu.
c) Poverjenik: Kajdiž Tomaž.
Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah.	Štrukelj Franc, duhovnik na Šmarni
Kukelj Anton, kaplan v Vodicah. Gori.
Svetlin Andrej, posestnik v Ko-	Št. 4.
mendi.
6.	Dekanija Kočevje. Poverjenik: Komljanec Ivan.
*Lampe Josip, c. kr. vodja zemljiških knjig v Kočevji.
*Lovšin Simon, župnik pri Fari v Kostelu.
Andrejak Franc, župnik v Mozelji.
Berčič Peter, administrator v Starem Logu.
Geržin Matija, administrator v Banji Loki.
Knjižnica okrajna učiteljska v Koče vji.
Komljanec Ivan, c. kr. gimn. prof. in okr. šol. nadz. v Kočevji.
7.	Dekanija Kranj.
♦Bartol Baltazar, župnik v p. v Cerkljah.
*Debeljak Ivan, župnik v Preddvoru.
*Globočnik Edvard, zdravnik v Cerkljah.
♦Majdič Vinko, vodja umetnih mlinov v Kranji.
*dr. Mally Ignac, c. zdravnik v Kranji.
*Mežnarec Anton, dekan v Kranji.
*Omersa Franc, trgovec in posestnik v Kranji.
♦Pirc Matej, trgovec in posestnik v Kranji.
♦Pleivveiss Ivana, posestnica v Kranji.
♦Prevec Valentin, zasebnik v Kranji.
♦Ros Matej, trgovec v Kranji.
* Sajovic Ferdinand, trgovec v Kranji.
♦Savnik Karol, lekar, župan in posestnik v Kranji.
*Urbančič Alojzija, graščakinja na Turnu.
♦Zarnik Anton, župnik v Naklem.
Aljančič Valentin, kaplan v Šmartnem.
Bohinc Ivan, zasebni uradnik v Kranji.
čitalnica v Kranji.
Dolenz Franc, trgovec in posestnik v Kranji.
Erjavec Ivan, duhoven v p. v Kranji.
Kragelj Andrej, c. kr. gimn. profesor v Kočevji.
Krese Josip, dekan v Kočevji. Pfefferer Adolf, c. kr. sodn. pristav v Kočevji.
Zbašnik Franc, administrator v Topli Rebri.
Št. 2 + 9 = 11.
Florijan Karol, zasebnik v Kranji.
Globočnik Viktor, c. kr. notar v Kranji.
Gogala Franc, zasebni uradnik v Kranji.
Gregorič Ignac, župnik v Trsteniku.
Kalan Andrej, kaplan v Cerkljah.
Karlin Martin, c. kr. gimn. profesor v Kranji.
Kljun Ivan, kaplan v Šenčurji.
Knjižnica učiteljska kranjskega šolskega okraja.
Kos Mihael, učitelj v Velesovem.
lvrčon Josip, župnik v Predosljih.
Krisper Rajmund, trgovec v Kranji.
Kršič Josip, posestnik v Trbojah.
Lazar Mihael, c. kr. gimn. profesor in katehet v Kranji.
Mayr Peter ml., posestnik v Kranji.
Mervec Ivan, kaplan v Kranji.
Novak Ivan, župnik v Smledniku.
Oblak Lovro, kaplan v Cerkljah.
Povše Martin, župnik v Senčurji.
Preželj Matej, župnik v Mavčičah.
Robič Simon, administrator na Šenturški Gori.
Spendal Franc, farni administrator v Tržiči.
dr. Štempihar Valentin, odvetnik v Kranji.
Tavčar Franc, duhovnik pri sv. Joštu.
Wiesthaler Franc, c. kr. gimn. ravnatelj v Kranji.
Št. 15 + 29 = 44.
30
Poverjenik: Šavnik Karol.
kr. okrajni
8.	Dekanija Krško.
♦Bukvama okrajna učiteljska v Krškem.
*Grivic Franc, kaplan v Leskovci.
♦Hočevar Martin, posestnik itd. v Krškem.
♦Šola v St. Jerneji.
♦Štrobelj Franc, v St. Jerneji.
Ahčin Rudolf, c kr. davk. pristav v Krškem.
Bezlaj Josip, meščanski učitelj v Krškem.
Brulec Franc, župnik v Dolini.
Copuder Jakob, učitelj v Leskovci.
Gabršek Franc, mestni učitelj in ravnatelj v Krškem.
Gregorič Franc, posestnik v Krškem.
Janež Alojzij, posestnik v Krškem.
Knavs Ivan, vikar v Krškem.
Lapajne Ivan, vodja meščanski šoli in c. kr. okr. šolski nadzornik v Krškem.
a)	Poverjenik: —
Lapajne Ivan, župnik na Studenci.
Lebar Jakob, kaplan na Križevem.
Maurer Gašpar, posestnik na Raki.
dr. Mencinger Ivan, odvetnik in posestnik v Krškem.
Pfeifer Viljem, dež. in drž. poslanec , župan in posestnik v Krškem.
Ravnikar Jernej, mestni učitelj v Krškem.
Saje Ivan, nadučitelj v St. Jerneji.
Šušteršič Matija, posestnik v Krškem.
Tavčar Ignacij, župnik na Križevem.
Varl Tomaž, kaplan na Raki.
Vovk Ivan, župnik v St. Jerneji.
Zadnik Simon, župnik v Cateži.
Št. 5 + 21 = 26.
b)	Poverjenik: Lesjak Ivan.
♦dr. Gestrin Karol, c. kr. okr. Abram Lavoslav, nadučitelj v sodnik v Kostanjevici.	Kostanjevici.
♦Lesjak Ivan, župnik in duhovni
svetnik v Kostanjevici.
St. 2 + 1
3.
9.	Dekanija Litija. Poverjenik: Svete c Luka.
♦Krisper Valentin, tovarnar v Radečah.
*Kuralt Ivan, c. kr. sodn. pristav v Radečah.
♦Nabernik Ivan, c. kr. okr. sodnik v Litiji.
♦Saje Mihael, župnik v Štangi.
♦Svetec Luka, c. kr. notar, dež. poslanec in posestnik v Litiji.
Brezovar Jernej, profesor na Ruskem (knjige Pavlu Brezovarju v Šmartnem).
Gregorin Alojzij, c. kr. sodn. pristav v Litiji.
Grili Matija, c. kr. okr. glavar v Litiji.
Joretin Martin, c. kr. okr. tajnik v Litiji.
f Klofutar Ivan, župnik v Dolah.
Kunstelj Franc, župnik na Jančah.
dr. Pavlič Ignacij, c. kr. okr. zdravnik v Litiji.
Podkrajšek Franc, načelnik postaji na Savi.
Ramovš Andrej, župnik vSvibnem.
Rožnik Anton, c. kr. sodn. pristav v Litiji.
Rus Jakob, dekan v Šmartnem.
Vončina Valentin , c. kr. sodn. Zdražba Ivan, župnik na Prežganji. kancelist v Litiji.	Št.	5 + 13 = 18.
10.	Dekanifa Loka. Poverjenik: Kožuh Matej.
♦Debeljakova hiša v Poljanah. ♦Dolinar Franc, župnik na Trati. ♦Kožuh Matej, dekan v Stari Loki.
♦brane Stanko, župnik v Retečah. ♦Tušek Gregor, posestnik na Martinjem Vrhu. dr. Arko Anton, okr. zdravnik v Loki.
Bralno društvo v Selcih.
Dolinar Anton, administrator v Lučini.
Elbert Sebastijan, mestni kaplan v Loki.
Globočnik Anton, tovarnar v Železnikih.
Kušar Franc, kaplan na Trati.
Peterlin Primož, administrator pri sv. Lenartu.
Rihar Franc, mestni kaplan v Loki.
Rožman Lovro, ekspozit v Žabnici.
Soklič Blaž, mestni župnik v Loki.
Vavpotič Ivan, kaplan v Selcih.
Št. 5 + 11 = 10.
11.	Dekanija Metlika, a) Poverjenik: Aleš Anton.
Aleš Anton, dekan v Semiči.	Št.	1.
b) Poverjenik: Kupljen Anton.
Dev Edvard, c. kr, okr. sodnik in dež. poslanec v Crnomlji.
Dobida Josip, c. kr. davkarski nadzornik v Crnomlji.
Gorenjec Lavoslav, župnik v Ad-lešičah.
Kalan Rajko, administrator na Vrhu.
Kupljen Anton, c. kr. notar v Crnomlji.
Dovgan Franc, župnik v Pod-zemlji.
Guštin Franc, posestnik v Metliki.
IIayne Edvard, c. kr. davkar v Metliki.
Hranilovič Jovan, župnik sv. Nedeljski.
Jaklič Anton, kaplan v Metliki.
Kapelle Ivan, oskrbnik n. r. v p. v Metliki.
Okrajna učiteljska knjižnica v Crnomlji.
Režek Peter, župnik v Starem
Trgu-
Sclmeiger Ivan. posestnik v Crnomlji.
Šola farna v Starem Trgu (plačuje g. dr Jurij Sterbenc). Trček Mihael, kaplan v Starem Trgu.
Št. 10.
c)	Poverjenik: Navratil Anton.
Navratil Anton, zasebnik v Metliki. Premer Anton, zasebnik v Metliki. Prosenik Anton, trgovec v Metliki. Stajer Franc, c. kr. notar v Metliki. Šola mestna v Metliki.
Šola n&rodna v Radoviči. Sclmeiger Franc, župnik v Radoviči.
Št. 13. 30*
12.	Dekanija Moravče. Poverjenik: Toman Ivan.
♦Preša Josip, župnik v Peččh. Kepec Franc, administrator v Češnjicah.
Knjižnica učit. litijskega okraja s sedežem v Zagorji. Koprivnikar Franc, župnik na Savi.
13.	Dekanija Novo Mesto.
♦Babnik Ivan, župnik v Soteski.
♦Krčon Anton, župnik v Vavti Vasi.
♦Martinak Josip, c. kr. sodnijski svetnik v Novem Mestu.
♦dr. Razpet Martin, c. kr. okr. zdravnik v Novem Mestu.
♦Rome Ivan, župnik v Št. Petru.
♦dr. Vojska Andrej, c. kr. sodn. svetnik v Novem Mestu.
♦Volčič Ivan, župnik v Šmarjeti.
Bergant Valentin, župnik v Brusnicah.
Brežnik Franc, c. kr. gimn. profesor v Novem Mestu.
čitalnica novomeška.
Dovič Ivan, župnik v Mirni Peči.
Fajdiga Ignacij, c. kr. gimn. profesor v Novem Mestu.
Frančiškanski samostan novomeški.
Frank Rihard, kanonik v Novem Mestu.
Hočevar Josip, kanonik v Novem Mestu.
Hrovat o. Florentin, frančiškan in vodja mestni ljudski šoli v Novem Mestu.
Kastelic Franc, posestnik v Novem Mestu.
Kastelic Franc, trgovec v Novem Mestu.
Knjižnica gimnazijska v Novem Mestu.
Knjižnica učiteljska v Novem Mestu.
Lavtar Valentin, kaplan v Moravčah.
Petrovčič Fr., kaplan v Moravčah.
Pleško Franc, benef. na Vrhpolji.
Poklukar Josip, kaplan na Vačem.
Toman Ivan, dekan, častni kanonik itd. v Moravčah.
Št. 1 + 8 = 9.
Poverjenik: Poljanec Ivan.
Krajec Ivan, lastnik tiskarne v Novem Mestu.
dr. Marinko Josip, 'gimn. katehet v Novem Mestu.
Mohar Martin, c. kr. vodja pomožnih sodnijskih uradov v Novem Mestu.
Oblak Valentin, trgovec v Novem Mestu.
Pec Viljelmina, nadučiteljica v Novem Mestu,
Perušek Rajmund, c kr. gimn. profesor v Novem Mestu.
Pleško Karol, c. kr. sodn. svetnik v Novem Atestu.
Poljanec j; Ivan, c. kr. gimn. profesor v Novem Alestu.
dr. Poznik Albin, c. kr. notar in župan v Novem Alestu.
Rizolli Dominik, lekar v Novem Mestu.
Senekovič Andrej, c. kr. gimn. ravnatelj in okr šolski nadzornik v Novem Alestu.
Skale Otmar, c. kr. okr. živino-zdravnik v Novem Alestu.
Šašelj Ivan, kaplan v Št. Petru.
Šinkovec Avgust, kaplan v Alirni Peči.
Urh Peter, prošt v Novem Alestu.
Vindišar Viljem, frančiškan v Novem Alestu.
Virant Ivan, župnik v Podgradu.
Št. 7 + 30 = 37.
14.	Dekanija Postojina. a) Poverjenik: Tlofstetter Ivan.
*Bole Martin, profesor na Ruskem (knjige šoli v Slavini).
♦Sajovic Ivan, župnik v Slavini.
*dr. Sterbenc Jurij, župnik in deželni poslanec v Ilrenovicah.
Arko Mihael, kaplan v Hrenovicah.
Bezeljak Pavl, c. kr. notar v Po-stojini.
Bukvama učiteljska postojinskega okraja.
Čitalnica postojinska.
Dekleva Josip, posestnik v Po-stojini.
Ditrih Anton, trgovec v Postojini.
Einspieler Tomaž, c. kr. sodn. pristav v Postojini.
Gaspari Ferdinand, c. kr. okr. živinozdravnik v Postojini.
Grossmann Gustav, učitelj pri sv. Ivanu.
llofstettcr Ivan, dekan itd. v Postojini.
Juriča Franc, trgovec v Postojini.
Kajhič Franc, c. kr. uradnik v Postojini.
Korošec Ivan, posestnik v Št.Petru.
Kraigher Alojzij, trgovec v Postojini.
Kraigher Peter, trg. v Postojini.
Kraigher Peter, pos. v Hrašah.
Kuttin Franc, trgovec v Postojini.
Lavrenčič Alojzij, posestnik v Postojini.
Lavrenčič Josip, posestnik v Postojini.
Lavrenčič Ivan, kaplan v Postojini.
Lavrenčič Ivan, notarski kandidat, v Postojini.
Lavrenčič Maks , trgovec v Hrenovicah.
Lavrenčič Matija, posestnik v Postojini.
Lončarič Anton, podj. v Selcih.
dr Pitamic Ivan, odvetnik v Postojini.
Podboj Ivan, kurat v Št. Petru.
Rakovec Alojzij, železn. uradnik v Postojini.
Rešič Prostoslav, železn. uradnik v Postojini.
Scherko Karol, c. kr. okr. sodnik v p. v Postojini.
Šola v Hrenovicah.
Vernik Peter, mesar in posestnik v Postojini.
Vičič Miroslav, nadžupan in posestnik v Postojini.
Vodopivec Anton, c. kr. poštar v Postojini.
Zakotnik Andrej, krčmar v Postojini.
dr. Zbašnik Franc, c. kr. vladni koncipist v Postojini.
Žužek Lavoslav, c. kr. okr. sodnik v Postojini.
Št. 3 + 36= 39.
*Kržič Gregor, v Senožečah.
♦Občina razdrška.
Fettich-Frankheim Anton, župnik v Vremah.
Kavčič Hinko, posestnik na Razdrtem.
Legan Franc, duh. na Ubeljskem.
Levstik Janja, učit. v Senožečah. Okorn Ignacij, župnik v Senožečah. Senčar Josip, c. kr. sodn. pristav v Senožečah.
Suša Franc, pos. v Senožečah. Šola v Senožečah.
Zelen Josip, posestnik v Senožečah. Št. 2 + 9 = 11.
b) Poverjenik: Okorn Ignacij, c. kr. okr. sodnik
15.	Dekanija Radovljica, n) Poverjenik: Roblek Aleks.
Andolšek Franc, c. kr. sodnijski pristav v Radovljici.
Bizjan Ivan, kurat v Begunjah.
Bric Ivan, c. kr. okr. sodnik v Radovljici.
Bulovec Ivan, trgovec in posestnik v Radovljici.
Bralka Josip, c. kr. okr. glavar in posestnik v Radovljici.
Eržen Val., kaplan v Radovljici.
Hofmanu Hubert, not. koncipijent v Radovljici.
b) Poverjenik:
Bralno društvo v Gori j ah.
Bukvama učiteljska radovljiškega okraja.
Goljmajer Josip, kaplan na Bohinjski Bistrici.
Janežič Ivan, kaplan na Bledu.
Mesar Ivan, župnik in duhovni svetnik na Bohinjski Bistrici.
Pretnar Jakob, naduč. v Srednji Vasi.
c) Poverjenik :
*Ruard Viktor, graščak in tovarnar na Savi.
Ažman Ivan, župnik na Dovjem.
Belec Ivan, župnik v Beli Peči.
Homan Oton, trg. v Radovljici.
dr. Jelovšek Ignacij, c. kr. okr. zdravnik v Radovljici
Klinar Matija, krčmar in posestnik v Radovljici.
Roblek Aleks., lekar in posestnik v Radovljici.
Sittig Theodor, civ. geometer in posestnik v Radovljici.
Teran Ivan, župnik v Ljubnem.
Žvagen ■ Valentin , učitelj v Radovljici.
Št. 14.
Troj ar Ivan.
Razboršek Josip, dekan na Bledu.
Strle Rezika, učiteljica v Gorijah.
Trojar Ivan, nadučitelj, c. kr. poštar in posestnik na Bledu.
Zarnik Matija, župnik v Srednji Vasi.
Žirovnik Janko, naduč. v Gorijah.
Žumer Jakob, župan in posestnik v Gorijah.
Št. 12.
Keršič Ivan.
Keršič Ivan, župnik na Jesenicah.
Robič Matija, rudniški uradnik na Jesenicah.
Št. 1 + 4 = 5
d)	Poverjenik: Bernik Lovro.
*Bernik Lovro, župnik v Kamni Berlic Ivan, beneficijat in kaplan Gorici.	v Kropi.
*Novak Peter, prefekt v Terezi- Soršak Ignacij, posestnikov sin v janišči na Dunaji.	Kropi.
Aljaž Jakob, župnik na Dobravi.	Št.	2	+	3	=	5.
16.	Dekanija Ribnica, a) Poverjenik: Skubic Martin.
*Kljun Marija, pos. v Slatniku. *Lovšin Marija, posestnica v Jur-*Lesar Ivan, posestnik v Hrovačah. jovici.
*Lesar Martin, posestnik v Sušji. *Skubic Martin, dekan v Ribnici.
Kadunec Franc, farni admini- Žgur Anton, župnik v Loškem strator v Dragi.	Potoku.
Višnikar Franc, c. kr. okr. sodnik
v Ribnici.	Št. 5 + 3 = 8.
b) Poverjenik: —
Kosec Jernej, župnik v Škocijanu. Murgelj Julij, c. kr. sodn. pristav v Velikih Lašičah.
Gruden Jakob, župnik v p. pod Turjakom.
Hočevar Matija, c. kr. poštar v Velikih Lašičah.
Jan Primož, župnik na Robu Kočevar Matija, trgovec pod Turjakom.
Šuflaj Daniel, c. kr. okr. sodnik v Velikih Lašičah.
Tramte Anton, kaplan v Dobre-p olj ah.
Št. 8.
17.	Dekanija Šmarije. Poverjenik: Drobnič Andrej.
Aljančič Ivan, kaplan v Šmariji. Borštnik Ivan, nadučitelj v Šmariji. Drobnič Andrej, dekan v Šmariji. Jenčič Alojzij, c. kr. okr. sodnik v Zatičini.
Jenko Ljudevit, kaplan v Višnji Gori.
Kurent Karol, kaplan na Krki. Lukan Jakob, zdravnik v Št. Vidu. Trepal Anton, župnik v Kopanji. Urbanija Lovro, župnik v Žalini. Vrančič Ignacij, župnik vZagradci.
St/ 10.
18.	Dekanija Trebnje. Poverjenik: Frelih Matej.
Grofica Barbo- W axenstein Valeska, veleposestnica v Rakovniku.
Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku.
Brodnik Anton, kaplan pri sv. Križi.
Dolinar Ivan, župnik v Št,. Janži.
Frelih Matej, dekan v Trebnjem.
Golia Ljudevit, c. kr. okr. sodnik v Trebnjem.
Grčar Josip, župnik pri sv. Trojici.
Hočevar Anton, župnik v Št. Lovrenci.
Ifofer Karol, župnik na Cateži.
Jarc Franc, župnik na Mirni.
Karlin Ivan, župnik v Dobrničah.
Košir Alojzij, župnik v Št. Rupertu.
Marolt Jakob, župnik pri sv. Križi.
Mikuš Franc, c. kr. sodn. pristav v Mokronogu.
Nagode Ivan, kaplan v Dobrničah.
Nemec Anton, kaplan v Trebnjem.
dr. Škofič Franc, c. kr. okr. sodnik v Mokronogu.
Šmidovnik Anton, kaplan v Zu-žemperku.
Tavčar Mihael, župnik v Žužem-perku.
dr. Vašič Ljudevit, zdravnik v Trebnjem.
Zorc Anton, župnik v Mokronogu.
Št. 21.
19.	Dekanija Vipava. Poverjenik: Erjavec Matija.
*Erjavec Matija, dekan v Vipavi. *Kavči5 Franc, poštar in posestnik v Št, Vidu.
*Koder Matej, župnik na Slapu. *Nakus Josip, župnik itd. na Planini.
Bratina Anton, veleposestnik na Ustiji.
Bukvama učiteljska vipavskega okraja.
čitalnica kmetijska v Podragi.
čitalnica narodna v Vipavi.
Dejak Hinko, župnik v Vrhpolji.
Ditrih Andrej, trgovec v Vipavi.
Dolenc Karol, župan in posestnik v Vipavi.
Habe Josip, posestnik na Gočali.
Hladnik Ivan, župnik na Gočah.
IUowsky Albin, kaplan v Vipavi.
dr. Kenda Josip, zdravnik v Vipavi.
grof Lanthieri Karol, graščak itd. v Vipavi.
Lavrenčič Matej, posestnik in dež. poslanec v Vrhpolji.
20.	Dekanija Vrhnika, a)
*Kotnik Franc, tovarnar in posestnik na Vrhniki.
*Šlibar Martin, dekan itd. na Vrhniki.
*Zupan Mihael, župnik v Polhovem Gradci.
Belar Josip, župnik v Hotederšici.
Čitalnica na Vrhniki.
Dolinar Franc, župnik v Horjulu.
dr. Fraidl Josip, c. kr. sodn. pristav na Vrhniki.
Gruden Ivan, c. kr. davkar na Vrhniki.
Hočevar Anton, župnik pri sv. Joštu.
Jelovšek Gabriel, trgovec na Vrhniki.
b)	Poverjenik:
*Oblak Ivan, župnik v Borovnici.
Borštnik Franc, e. kr. profesor v Raguzi (knjige v Borovnico št. 8).
Borštnik Ivan, posestnik v Dolah pri Borovnici.
Lenasi Anton, župnik na Colu.
Lukanec Josip, beneticijat na Lozicah.
Mavrič Ivan, župnik na Ustiji.
Mayer Karolina, posestnica itd. v Vipavi.
Pogačnik Ivan, beneficijat v Podragi.
Primožič Jernej, župnik na Vrabčah.
Rudolf Ivan, učitelj na Vrabčah.
Silvester Franc, trgovec v Vipavi.
Skvarča Ivan, župnik v Budanjah.
Sola vino- in sadjerejska na Slapu.
Vidergar Ivan, župnik v Podkraji.
Zarnik Josip, v Vipavi.
Žužek Alojzij, bogoslovec na Planini.
4 + 26 = 30.
Poverjenik: Šlibar Martin.
Justin Blaž, administrator v Črnem Vrhu.
Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtih. Lenarčič Josip, posestnik na Vrhniki.
Levstik Vinko, nadučitelj in c. kr. okr. šolski nadzornik na Vrhniki.
Potočnik Tomaž, kaplan na Vrhniki.
Vonča Anton, ekspozit v Bevkah. Weiss Gabriel, administrator v Zaplani.
Št. 3 + 14 = 17.
Oblak Ivan.
Dolinar Franc, kaplan v Borovnici. Podobnik Ignacij, župnik v Preserji. Rozman Jurij, župnik v Rakitni.
c)	Poverjenik: Gruntar Ignacij.
Arko Franc, gostilničar in posestnik v Dolenjem Logatci.
Arrigler Marija, učiteljica v Gorenjem Logatci.
Bergant Lovro, župnik v Gorenjem Logatci.
Bralno društvo v Dolenjem Lo-gatci.
Bralno društvo v Gorenjem Logatci.
Cuk Julij, kaplan v Gorenjem Logatci.
Ferjančič Jakob, kaplan v Rovtih.
Gerdadolnik Franc, posestnik v Dolenjem Logatci.
de Gleria Anton, trgovec v Dolenjem Logatci.
Gostiša Mihael, posestnik v Gorenjem Logatci.
Gruntar Ignacij, c. kr. notar v Gorenjem Logatci.
Jeglič Josip, c. kr. davkar v Gorenjem Logatci.
Kerne Ivan, vodja ljudske šole v Gorenjem Logatci.
Kogoj Marija, posestnica v Gorenjem Logatci.
Kramer Andrej, c. kr. okr. tajnik v Gorenjem Logatci.
Levičnik Valentin, c. kr. davkarski nadzornik v Gorenjem Logatci.
Marguč Josip, trgovec v Dolenjem Logatci.
Mulley Adolf, župan, poštar in posestnik v Dolenjem Logatci.
Nagode Josip, čevljar v Gorenjem Logatci.
grof Pace Anton, c. kr. okr. glavar v Gorenjem Logatci.
Petrič Martin, posestnik v Dolenjem Logatci.
Puppis Karol, trgovec v Gorenjem Logatci.
Ribnikar Vojteh, vodja ljudske šole v Dolenjem Logatci.
Rihar Ivan, gostilničar in posestnik v Gorenjem Logatci.
Siherl Ivan, posestnik v Dolenjem Logatci.
Smole Josip, posestnik v Dolenjem Logatci.
dr. Stergar Stanko, c. kr. okr. zdravnik v Gorenjem Logatci.
Tollazzi Tomaž, trgovec v Dolenjem Logatci.
Zajec Franc, c. kr. gozdar v Gorenjem Logatci.
Št. 29.
II. Lavantinska škofija.
1. Dekanija Bistrica Slovenska, a) Poverjenik: Ratej Franc
*Hajšek Anton, dekan v Slovenski Bistrici.
*Ratej Franc, c. kr. notar v Slovenski Bistrici.
Stepišnik Lovro, posetnik v Slovenski Bistrici.
Št. 2 + 1
3.
b)	Poverjenik: Lendovšek Mihael.
Bizjak Vinko, župnik v Laporji.	Georg Josip, drd. jur. v Makolah.
Brezovšek Davorin, župnik pri Heržič Josip, župnik v Spodnji sv. Martinu na Pohorji.	Polskavi.
Juri Benedikt, župnik v Poličanah.
Košar Jakob, župnik v Zgornji Polskavi.
Lendovšek Mihael, župnik v Makolah.
Petan Fr., župnik pri sv. Venclji.
Pihljar Simon, kaplan v Makolah.
Presečnik Gregor, kaplan v Poličanah.
Slekovec Matej, kaplan pri sv. Lovrenci.
Sotljar Davorin, župnik v Manjš-bregu.
2.	Dekaniija Braslovče.
♦Balon Anton, župnik na Vranskem,
*Bohinc Jakob, dekan v Braslovčah.
♦Šentak Franc, posestnik na Vranskem.
Čitalnica narodna na Vranskem.
Fekonja Andrej, kaplan pri sv. Pavlu.
3.	Dekanija Brežice, a)
♦dr. Firbas Franc, c. kr. notar v Brežicah.
♦Gomilšek Josip, železniški uradnik v Vidmu.
*Knjižnica učiteljska v Brežicah.
*Repič Andrej, župnik v Kapelah.
*Ripšl Karol, župnik v Vidmu.
*dr. Srebre Gvidon, odvetnik v Brežicah.
b)	Poverjenik:
*Slomšek Ivan, župnik pri sv. Lenartu.
Hrastelj Gregor, kaplan v Raj-henburgu.
Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici.
Lenček Franc, veleposestnik na Blanci.
4.	Dekanija Celje.
♦Arzenšek Matija, župnik v Grižah.
♦Čitalnica v Celji.
Štuhec Marko,kapi. v Manjšbregu.
Šabot Jurij, župnik v p. v Laporji.
Škerjanec Rok, nadučitelj v Makolah.
Vihar Filip, kaplan v Poličanah.
Vomberger Anton, kaplan v Poličanah
Vrunkar Radoslav, učitelj v Makolah.
Žnidar Mihael, vikar v Slovenski Bistrici.
Št. 19.
Poverjenik: Balon Anton.
Križnik Gašpar, posestnik v Motniku.
Šorn Franc, nadučitelj v Št. Jurji.
Šorn Gašpar, župan v Grajski Vasi.
Št. 3 + 5 = 8.
Poverjenik. Kaučič Jakob.
Črnoša Simon, župnik v Pišecah.
Kaučič Jakob, c. kr. knjigovodja v Brežicah.
Kokot Anton, nadučitelj v Pišecah.
Šetinc Josip, odv. koncipijent v Brežicah.
Tanšek Ivan, posestnik v Brežicah.
Št. 6 + 5 = 11.
V e r š e c Fran c.
Levec Anton, c. kr. sodn. pristav v Sevnici.
Prešern Ivan, kaplan v Sevnici.
Starki Mio, c. kr. kancel. v Sevnici
Veršec Franc, c. kr. notar v Sevnici.
♦Janežič Jakob, posestnik v Grižah. *Jeraj Josip, župnik v Žavci,
Št. 1 + 7 = 8. Poverjenik: Zolgar Mihael.
*Krušič Ivan, c. kr. gimn. prof. v Celji.
*Lipold Franc, odvetniški konci-pijent, v Celji.
♦Poddružnica kmetijska v Celji.
*dr. Sernec Josip, odvetnik v Celji.
*Teharska občina.
*Topljak Josip, posestnik v Celji.
*Valenčak Martin, c. kr. gimn. profesor v p. v Celji.
*Vošnjak Mihael, posestnik in in-genieur, dež. in drž. poslanec v Celji.
*dr. Vrečko Andrej, c. kr. gimn. profesor v Celji.
*Zuža Ivan, posestnik v Grižah.
Ambrožič Blaž, c. kr. okr. šolski nadzornik v Celji.
Baš Lovro, c. kr. notar v Celji.
dr. Dečko Ivan, odv. koncipijent
v Celji.
dr. Filipič Ludovik, odvetnik v Celji.
Hausenbieliler Ivan, trgovec v Žavci.
Knjižnica c. kr. gimnazije v Celji. Kocbek Franc, učitelj v Žavci. Lednik Anton, kaplan v Žavci. Roblek Franc, tržanov sin v Žavci. Sirca Josip, trgovec v Žavci. Žičkar Josip, mestni vikar v y Celji.
Žolgar Mihael, c. kr. gimn. profesor v Celji.
Naročnika:
Krančič Franc in Perne Anton, gimnazijca v Celji. Št. 14 + 12 + 2 = 28.
5. Dekanija Dravsko polje.
*Stranjšak Martin, dekan v Hočah. Antolič Ivan, župnik na Ptujski Gori.
Hren Anton, nadučitelj v Fraj-hamu.
Poverjenik: Rath Franc.
Mahor Feliks, učitelj v Frajhamu. Rath Franc, župnik pri sv. Lovrenci.
Slane Franc, učitelj pri sv. Lovrenci.
Št. 1 + 5 = 6.
6.	Dekanija Gornji Grad. a) Poverjenik: Potočnik Lovro:
^Potočnik Lovro, dekan v Gornjem Gradu.
♦Strnad Matija, župnik v Ljubnem. Pajmon Anton, župnik pri Novi Štifti.
Presečnik Anton, posestnik v Gornjem Gradu.
Strnad Anton, posestnik v Gornjem Gradu, dr. Vovšek Franc, c. kr. okr.
sodnik v Gornjem Gradu. Zdolšek Franc, župnik v Solčavi.
Št. 2 + 5 = 7.
b)	*Lipold Josip, posestnik v Mozirji.
St. 1.
7.	Dekanija Jarenina. Poverjenik: Čuček Josip.
Merčnik Anton, župnik v Št. Ilu. Slekovec Josip, nadučitelj v Ja-renini.
*Lajh o. Korbinijan, vikar pri sv. Jurji.
Cernko Josip, kaplan v Jarenini. Čuček Josip, dekan v Jarenini. Jančič Franc, posestnikov sin v Jarenini.
8.	Dekanija Št. Jurij na Ščavnici. «) Poverjenik: Horvat Josip.
Božič Anton, posestnik pri Mali Nedelji.
Čitalnica v Ljutomeru.
Fišer Ivan, not. koncipijent v Ljutomeru.
Freuensfeld Josip , učitelj v Ljutomeru.
Fridav Peter, oskrb. pom. v Nor-šencih.
Gomilšak Josip, uradnik v Ljutomeru.
Horvat Josip, nadučitelj v Ljutomeru.
Ivančič Josip, c. kr. davk. pristav v Ljutomeru.
Kralj Ivan, posestnik v Iljaševcih.
Kukovec Ivan, posestnik in dež. poslanec v Ljutomeru.
dr. Lebar Josip, zdravnik pri sv. Križi.
Mlasko Josip, kaplan pri sv. Miklavži.
dr. Mravljak Anton, odvetnik v Ljutomeru.
Osenjak Martin, kaplan v Ljutomeru.
Pošenjak Tomaž, učitelj na Cvenu.
Sclmeider Franc, učitelj na Cvenu.
Seršen Franc, tržan v Ljutomeru.
Slamberger Anton, c. kr. notar v Ljutomeru.
Šoštarič Ferdinand, kaplan v Ljutomeru.
Vedernjak Franc, c. kr. sodn, pristav v Ljutomeru.
Št. 20.
h) Poverjenik: Belšak Anton.
Simonič Ivan Aleks., kaplan pri	Inkret Anton, kaplan pri sv. Jurji.
sv. Jurji.	Lacko Anton, župnik pri Kapeli.
Belšak Anton, župnik pri sv. Petru.	Levec Ivan, učitelj pri Kapeli.
Hecl Franc, mestni kaplan v Rad-	Muršec Anton, mestni kaplan v
goni.	Radgoni.	Št.	1 -f- 6 = 7.
0.	Dekanija Konjice. Poverjenik: Mik uš Franc.
*Bezenšek Jurij, župnik v Čadramu.	Brglez Ivan, kaplan v Konjicah.
^Knjižnica nadžupnijska v Konjicah.
*Kovač Josip, posestnik v Zrečah. *Mikuš Franc, dekan v Konjicah. *Modic Ivan, župnik na Prihovi. ♦Škerbec Martin, kaplan v Konjicah. *Verlič Franc, župnik v Stranicah.
Erjavec Peter, župnik itd. v Zrečah. Novak Mihael, c. kr. sodn. pristav v Konjicah, dr. Prus Karol, zdravnik v Konjicah.
dr. Rudolf Ivan, odv. kandidat v Konjicah. Št. 7 + 5 =12.
10.	Dekanija Kozje. Poverjenik: Bo sin a Ivan.
*Knjižnica učiteljska v Kozjem Bosi na Ivan, dekan v Kozjem. Dvoršek Anton, župnik pri sv.Vidu. Gršak Vinko, župnik v Podčetrtku, dr. Gelingsheim Karol, c. kr. sodn. pristav v Kozjem,
Rakoše Mihael, župnik na Bučah. Zabukovšek Ivan, trgovec in posestnik v Tuhlji.
11. Dekanija Laško. Poverjenik: Žuža Ivan.
♦Sorglechner Josip, župnik v Loki pri Zidanem Mostu.
♦Vrečko Matej, kurat v Jurijkloštru. Elsbacher Andrej, trgovec na Laškem.
Fischer Anton, kaplan na Laškem. Hrastelj Franc, kaplan na Laškem.
Khern Rudolf, c. kr. okr. sodnik na Laškem.
Kolarič Josip, župnik na Razborji. Mikuš Rafael, c. kr. davk. pristav na Laškem.
Zuža Ivan, dekan, nadžupnik itd. na Laškem.
Št. 2 + 7 = 9.
12.	Dekanija Št. Lenart v Slovenskih goricah. Poverjenik:
Čolnik Dominik.
*Colnik Dominik, živinozdravnik Wenger Karol, c. kr. okr. sodnik pri sv. Benediktu.	v	St.	Lenartu.
Št. 1 + 1 = 2.
13.	Dekanija Maribor pri Dravi. Poverjenik: Majciger I v a n.
♦Čitalnica mariborska.
♦dr. Dominkuš Ferdinand, odv.
in dež. poslanec v Mariboru *Ferk Feliks, zdravnik in posestnik v Mariboru,
♦Knjižnica c. kr. višje gimanazije v Mariboru.
♦Knjižnica semeniška v Mariboru. ♦Kosar Franc, kanonik v Mariboru. ♦Majciger Ivan, c. kr. gimn. profesor v Mariboru.
♦Ogradi Franc, kanonik v Mariboru.
♦Orožen Ignacij, stolni dekan v Mariboru.
♦dr. Pajek Josip, c. kr. gimn.
profesor v Mariboru.
♦dr. Radaj Franc, c. kr. notar in dež. poslanec v Mariboru. *dr. Sernec Janko, odvetnik v Mariboru.
♦Skuhala Ivan, vodja dij. semenišča in prof. bogoslovja v Mariboru. ♦Šinko Božidar, župnik pri sv.
Kungoti.
♦Zorčič Franc, inf. prošt v Mariboru.
Berdajs Davorin, trgovec v Mariboru.
Borzečnik Anton, mestni vikar v Mariboru.
Caf Jakob, kaplan pri sv. Magdaleni.
dr. Feuš Franc, sem. profesor v Mariboru.
dr. Glančnik Jernej, odvetnik v Mariboru.
Hebar Franc, stolni vikar v Mariboru.
Ilerg Lovro, kanonik v Mariboru.
Janžekovič Vid, bogoslovec v Mariboru.
Koprivnik Ivan, c. kr. vadn. učitelj v Mariboru.
dr. Križanič Ivan, kanonik v Mariboru.
dr. Kukovič Avgust, sem. profesor v Mariboru.
Lavtar Luka, c. kr. pripr. profesor v Mariboru.
Majcen Gabriel, učitelj v Mariboru.
Meško Alojz, mestni kaplan v Mariboru.
Miklošič Ivan, c. kr. pripr. učitelj v Mariboru.
dr. Mlakar Ivan, podvodja dij. dr. Pekolj Ivan, c. kr. sodn. pri-semenišča in bog. profesor v	stav v Mariboru.
Mariboru.	Raktelj Rudolf, kaplan v Kamci.
Morič Maks, trgovec v Mariboru.	Ribar Anton, mestni kaplan v
Nerat Mihael, nadučitelj v Ma-	Mariboru.
riboru.	Rošker Franc, nadučitelj v Lem-
dr. Orozelj Ivan, odvetnik v Ma-	bahu.
riboru.
Pavlič Franc, c. kr. poštni urad-	Št.	15 + 24 = 39.
nik v Mariboru.
14. Dekanija Maribor za Dravo, a) Poverjenik: W ur z er Matija.
Kapler Ivan. kaplan v Rušah.	Kralj Davorin, kaplan v Selnici.
Koren Matija, župnik v Selnici.	Wurzer Matija, župnik v Rušah.
Št. 4.
b) Poverjenik: Praprotnik Franc.
Kralj Josip, župnik pri D. M. v	Polanec Gregor, učitelj pri sv.
Puščavi.	Lovrenci.
Pajtler Ivan, kaplan pri sv. Lov-	Praprotnik	Franc,	nadučitelj pri
renči.	D. M. v	Puščavi.
Št. 4.
15.	Dekanija Marnberg. Poverjenik: Jazbec Anton.
Jazbec Anton, dekan v Marnbergu. Ostrožnik Anton, župnik na Per-Munda Jakob, c. kr. okr. sodnik	nicah.
v Marnbergu.	Št.	3.
16.	Dekanija Nova Cerkev. Poverjenik: dr. Gregorec Lav osi a v.
♦Gajšek Karol, dekan na Doberni.	Bratuša Alojzij, kaplan pri Novi
♦dr. Gregorec Lavoslav , kanonik	Cerkvi.
strassburški in vicarius perpe-	Šijanec Alojzij, kaplan pri Novi
tuus pri Novi Cerkvi.	Cerkvi.
♦Kos Alojzij, župnik na Črešnjicah.	Voh Jernej, župnik pri sv. Martinu
♦Lapuh Martin, župnik pri sv. Joštu.	Št. 4 + 3 = 7.
17, Dekanija Ptuj. Poverjenik: Kun st e k Luka.
♦Ilrtiš o. Benko, minoritski župnik	♦Modrinjak Matija, inf. prošt v
v Ptuji.	Ptuji.
♦Kukovec Josip, župnik pri sv.	♦Trstenjak Jakob, župnik pri sv.
Andraži.	Marjeti.
*Meško Jakob, župnik pri sv.	♦Zmazek Franc, župnik pri sv.
Lovrenci.	Urbanu.
Aleksič o. Fidelij, gvardijan v Ptuji.
Cilenšek Martin, d. gimn. profesor v Ptuji.
Ciček o. Bonaventura, minoritski kaplan v Ptuji. dr. Čuček Josip, odvetnik v Ptuji. dr. Gregorič Alojzij, odvetnik v Ptuji.
dr. Gross Franc, c. kr. sodn. pristav v Ptuji. llirti Franc, beneficijat in katehet v Ptuji.
Jerman Franc, ces. svetnik in dež.
poslanec v Ptuji.
Jug Franc, vikar v Ptuji. dr. Jurtela Franc, odv. koncipi-jent v Ptuji.
Klobučar Anton, c. kr. sodn. pristav v Ptuji.
Knop Ivan, c. kr. davk. pristav v Ptuji.
Kunstek Luka, d. gimn. profesor v Ptuji.
Planinšek Mihael, meščan v Ptuji.
dr. Ploj Jakob, odvetnik v Ptuji.
Prus o. Stanko, minoritski kaplan v Ptuji.
Romih Tomaž, učitelj v Ptuji.
dr. Schiffrer Ivan, c. kr. polk. zdravnik v Ptuji.
Špindler Anton, c. kr. kancelist v Ptuji.
Suhar Franc, učitelj v Ptuji.
Šijanec Franc, nadučitelj pri sv. Lovrenci.
f Urbanec Ivan, odv. koncipijent v Ptuji.
Železinger Franc, gimn. učitelj v Ptuji. Št. 6 + 23 = 29.
18.	Dekanija Rogatec. Poverjenika: a) Sovič Josip; b) Vraz Ivan.
*Orač Rok, nadučitelj v Rogatci. *Sovič Josip, župnik v Stopercah. *Vraz Ivan, kaplan v Rogatci. Cvetko Ivan, kaplan v Zitalah. Dekorti Josip, kaplan pri sv. Križi.
Katoliško društvo v Slatini. Kozinc Ivan, kaplan pri sv. Križi. Merkuš Anton, župnik v Zitalah. Vezjak J., učitelj v Slatini.
Št. 3 + 6 = 9.
19.	Dekanija Šaleška dolina. Poverjenik: Trafenik Franc.
*dr. Lipold Ivan, župnik pri sv.
Martinu pod Šalekom. *Trafenik Franc, dekan v Škalah. Govedič Ivan, župnik v Šoštajnu.
Kotnik Josip, kaplan pri sv. Martinu pod Šalekom.
Sever Josip, župnik v Zavodnjah. Skubic Franc, zdravnik v Velenji.
Kačič Ivan, c. kr. notar v So-
štajnu.	Št.	2	+	5	=	7.
20.	Dekanija Šmarije. rt) Poverjenik: Ivanc Martin.
*Arnuš Franc, kaplan v Št. Vidu.	Ivanc Martin, dekan itd v Šmariji.
*Ulaga Josip, župnik v Št. Vidu.	Učiteljsko društvo v Šmariji.
Čitalnica v Šmariji.	Št.	2	+	3	=	5.
b) Poverjenik: dr. Ipavic Gustav.
*dr Ipavic Gustav, zdravnik pri Jenko Ivan, žel. uradnik pri sv.
sv. Jurji.	Jurji.
Bralno društvo pri sv.	Jurji.	Št.	1	+	2	=	3.
21.	Dekanija Šmartin. Poverjenik: dr. Šuc Josip.
*dr. Šuc Josip, dekan,	nadžupnik	Rogina	Ivan,	župan	in posestnik
in dež. poslanec v	Šmartinu	v Podgorji.
pri Slov. Gradci.	Runovee Davorin, učitelj v Slov.
*Trstenjak Davorin, župnik itd. v	Gradci.
Starem Trgu.	Tombah Josip, župnik v Št. Vidu.
Muha Josip, kaplan v	Šmartinu.	Trobej	Ivan, učitelj v	Slov.	Gradci.
Ostre Franc, kaplan	v Starem	Vivod	Ivan,	gostilničar	in po-
Trgu	sestnik pri sv	Florijanu.
Št. 2 + 7 = 9.
22.	Dekanija Velika Nedelja. Poverjenik: Jesih Anton.
*Knjižnica okrajna učiteljska v	f Napast Davorin, župnik pri Ve-
Ormoži	liki Nedelji.
*dr. Petovar Ivan, odvetnik v	Rakuša Franc, nadučitelj pri sv.
Ormoži.	Bolfenku.
*Pirnat Andrej, uradnik v Ormoži.	Skuhala Peter, župnik v Središči.
Čitalnica v Ormoži.	Toplak Franc, župnik pri sv. Le-
„Edinost“, bralno društvo v Sre-	nartu.
dišči.	Vrtnik Ivan, not. koncipijent v
dr. Geršak Ivan, c. kr. notar v	Ormoži.
Ormoži.	dr Žižek Anton, zdravnik v Or-
Jesih Anton, not. koncipijent v	moži.
Ormoži.
Kranjc Vekoslav, not. koncipijent
v Ormoži	St.	3	+	11	=	14.
23.	Dekanija Vozenica. Poverjenik: Mraz Tomaž. ♦Držečnik Luka, župan v Ribnici. *Mraz Tomaž, dekan v Vozenici.
Št. 2.
24.	Dekanija Zavrč. Poverjenik: Raič Božidar.
*Meško Martin, kaplan pri sv.	*Sovič o. Aleks, župnik pri sv.
Barbari.	Trojici.
*Raič Božidar, župnik, drž. in	*Šuta Ropert, kaplan v Zavrči.
deželni poslanec pri sv. Barbari.	*Trampuš Ivan, dekan v Zavrči.
*Rajsinger Franc, trgovec in po-	Št.	6.
sestnik v Dobravi.
III.	Goriška škofija.
1.	Dekanija Boleč. Poverjenik: Sorč Alojzij.
Bogataj Franc, šolski vodja v Soči.	Jakopič Avgust, c. kr. okr. sodnik
Gaberšček Andrej, učitelj v Bolci. v Bolci.
Gregorčič Simon ml., vikar v Logu.	Kranjec Franc, provizor v Soči.
Kurinčič Ivan, vikar na Serpenici. Mlekuž Tomaž, c. kr. okr. cestni nadzornik v Bolci.
Sorč Alojzij, c. kr. poštar v Bolci. Širca Ivan, nadučitelj in šolski vodja v Bolci.
Štrukelj Mihael, vikar v Čez-Soči. Žagar Ferdinand, posestnik na Žagi.
Št. 11.
2.	Dekanija Cirkno. Poverjenik: Jeram Josip.
Harmel Adolf, župnik v Sebreljih. Ilovar Franc, župnik na Šentvidski Gori.
Jeram Josip, dekan v Cirknem.
Selak Anton, vikar v Novakah. Starman Štefan, vikar v Orehku. Wester Ivan, vikar v Otaleži.
Št. (i.
3.	Dekanija Črniče. Poverjenik: Cibič Anton.
♦Čitalnica v Ajdovščini.
Bralno društvo v Šempasu.
Cibič Anton, dekan v Črničah. Dugulin Ivan, župnik v Ajdovščini. Frfolja Andrej, kaplan v Kamenjali.
Kavs Ivan, učitelj v Batujah. Kodre Ivan, vikar v Oseku. Kodrič Franc, kaplan v Črničah. Kodrič Ivan, kaplan v Šempasu. Krkoč Štefan, vikar v Lokavci. Logar Jakob, župnik v Križi. Lovrenčič Matija, nadučitelj v Kamenjali.
Mesar Andrej, kaplan v Križi.
Mlekuž Karol, učitelj v Oseku.
Poljšak Alfonz, vikar pri sv. Tomaži.
Rajar Jernej, nadučitelj v Šempasu.
Strnad Franc, nadučitelj v Črničah.
Šimuc Ivan, vikar v Velikih Žab-ljah.
Valentinčič Štefan, vikar na Trnovem.
Vodopivec Ivan, trgovec v Kamenjali.
Volkov Jaromir, učitelj v Lokavci.
Zorn Ivan,nadučitelj v Križi.
Št. 1 + 21 = 22.
4.	Dekanija Gorica. Poverjenik: Marušič Andrej.
*Bensa Štefan, kanonik in vodja knezoškofijski pisarni v Gorici.
♦Budal Bernard, ingenieur v Bosni.
♦čitalnica v Solkanu.
♦Grča Blaž, vikar v Cepovanu.
*Knjižnica bogoslovskega semenišča v Gorici.
*Knjižnica c. kr. studijska v Gorici.
♦Marušič Andrej, c. kr. gimn. profesor in častni kanonik v Gorici.
♦dr. vitez Tonkli Josip, odvetnik, drž. in dež. poslanec v Gorici.
♦Vales Marko, vikar v p. v Gorici.
♦Wolf Ivan, mestni župnik v Gorici.
Berbuč Ivan, c. kr. profesor na višji realki v Gorici.
Čerin Tomaž, stolni vikar v Gorici.
Erjavec Franc, c. kr. profesor višje realke v Gorici.
dr. Gabrijelčič Josip, semeniški vodja v Gorici.
Gašperčič Aleks, bogoslovec v Gorici.
Gerbec Ivan, kne/.onadškofijski tajnik v Gorici.
Godnič Josip, kaplan v Solkanu.
Goljevšček Franc, kaplan v Gorici.
Grašič Josip, bogoslovec v Gorici.
Izobraževališče učitelj iško v Gorici.
Kafol Štefan, kanonik v Gorici.
Knjižnica gimnazijska v Gorici.
Knjižnica realska v Gorici.
Knjižnica učiteljska goriške okolice.
dr. Kos Franc, c. kr. pripr. profesor v Gorici.
Kožuh Josip, aprob. gimn. suplont v Gorici.
Kralj Ignacij, bogoslovec v Gorici.
Kumar Valentin, c. kr. vadniški učitelj v Gorici.
Leban Henrik, učitelj v Plaveh.
Mercina Ivan, c. kr. vadniški učitelj v Gorici.
Pavletič Andrej, msgr. in vodja dež. zavodu gluhonemih v Gorici.
Pavletič Gothard, kaplan v Koj-skem.
Pavletič Josip, vikar v Cerovem.
Pezdič Mihael, poštar v Solkanu.
Podgornik Franc, zasebnik v Gorici.
dr. Rojic Aleks II., zdravnik v Gorici.
Rudež Anton, učitelj v dež. zavodu gluhonemih v Gorici.
Rutar Lovro, ravnatelj na sv. Gori.
Semenišče nadškofijsko v Gorici.
Skubin Anton, c. kr. vadniški učitelj v Gorici.
Štubelj Leopold, bogoslovec v Gorici.
Toman Ema Albina, c. kr. vad-niška učiteljica v Gorici.
Vodopivec Franc, c. kr. okr. šolski nadzornik v Gorici.
Žigon Franc, bogoslovec v Gorici.
Št. 10 + 34 = 44.
5.	Dekanija Kanal. Poverjenik: Vidic Franc.
*Vidic Franc, dekan itd. v Kanalu.	Št.	1.
6.	Dekanija Koborid. Poverjenik: Dominko Franc.
Dominko Franc, šolski ravnatelj Smrekar Franc, vikar na Libuš-v Koboridu.	njem.	Št.	3.
Murovec Ivan, kaplan v Koboridu.
7.	Dekanija Komen. Poverjenik: Kavčič Josip.
♦Kavčič Josip, c. kr. notar v Kramer Filip, župnik v Dornbergu. Komnu.
Klobovs Ivan, kaplan v Štanjelu.	Št.	1	+	2	=	3.
8.	Dekanija St. Peter. Poverjenik: Faganelj Štefan.
Drašček Andrej, nadučitelj v Vrtojbi.
Faganelj Štefan, kaplan v Renčah. Gregorčič Simon st., vikar na Gradišči.
Jug Anton, vikar v Vrtojbi. Kobal Peter, dekan v Št. Petru. Maraž Jakob, trgovec v Vrtojbi. Pahor Josip, trgovec v Renčah.
Št. 7.
0.	Dekanija Tolmin. Poverjenik: Kragelj Josip.
*Citalnica v Tolminu.	Kovačič Ignacij, veleposestnik pri
♦Knjižnica okrajna učiteljska v	sv. Luciji.
Tolminu.	Kragelj Josip, dekan v Tolminu.
Bratina Kristijan, šolski ravnatelj	Kumar Ivan, kaplan pri sv. Luciji.
pri sv. Luciji na Mostu.	dr. pl. Premerstein Ivan, c. kr.
Carli Alojzij, župnik pri sv. Luciji.	notar v Tolminu.
Fon Jakob, vikar v Stržišči.	Rokodelsko	bralno	društvo	v	Tol-
Grželj Ivan, šolski ravnatelj v	minu.
Tolminu.	Šinek Rajmund, c. kr. davkar v
Ivančič Josip, c. kr. notar v Tol-	Malem Lošinji.
minu.	Št.	2	+ 11 = 13.
IV.	Tržaško-koperska škofija.
1. Dekanija Buzet. Poverjenik: Kalac Anton.
Bekar Bernard, učitelj v Roču.	Kalac Anton, nadžupnik v Buzetu.
Blažič Franc, župnik v Dolenji	Št. 3.
Vasi.
2. Dekanija Dolina, d) Poverjenik: Jan Jurij.
*Jan Jurij, dekan, častni kanonik	Pavli Alojzij, kaplan v Borštu.
itd. v Dolini.	Švet Ivan, kaplan v Klanci.
♦Notar Anton, kaplan v Dragi.	Učiteljsko	društvo	koperskega
Legat Edvard, c. kr. kaplan	v	okraja.
Lipici.	Št.	‘2	-)-	4	=	6.
h) Poverjonik: Benedik Ivan.
Benedik Ivan, župnik v Brezovici.	Zupan Josip, župnik v Rodiku.
Št. 2.
3. Dekanija Jelšane. Poverjenik: Jenko Slavoj.
•j-Breceljnik Ivan, dekan v Hrušici. Zajec Anzelm, kaplan v Hrušici. Jenko Slavoj, trgovec in dež. po-	Št. 3.
slanec v Podgradu.
4.	Dekanija Kastav. Poverjenik: Jelušič Rajmund. Čitalnica hrvatska v Kastvu.	lvotarska	učiteljska	knjižnica v
Favetti Karol, c. kr. davk. urad-	Kastvu.
nik v Voloski.	Rebek	Anton, c. k. davk. nadzor-
Janc Josip, kaplan v llukavcu.	nik	v Voloski.
Jelušič Kazimir, občinski blagaj- Sčulac Anton, kaplan v Moščenicah.
nik v Kastvu.	Šorli Ivan, c. kr. okrajni komisar
Jelušič Rajmund, župnik v Beršecu.	v Voloski.
Št. 9. 31*
5. Dekanija Koper. Poverjenik: G lavi na Blaž.
Glavina Blaž, c. kr. kazn. kurat Sancin Josip, kurat na Rižani. v Kopru.	Spinčič Alojzij, c. kr. okr. šolski
Knjižnica okr. šol. sveta v Kopru.	nadzornik itd. v Kopru.
Poniž Benedikt, c. kr. vadniški	St.	5.
učitelj v Kopru.
6. Dekanija Pazin. Poverjenik: Križman Josip.
Kos Ivan, c. kr. gimn. profesor Mlakar Ivan, kaplan v Pazinu, v Pazinu.	St.	8.
Križman Josip, c. kr. gimn. katehet v Pazinu.
7. Dekanija Pičan. Poverjenik: Stariha Jakob.
♦Stariha Jakob, dekan, častnika- Sajovec Jakob, administrator v nonik in konz. svetnik v Picami.	Kerbunah.
*Volčič Jakob, administrator v Ge-	Št.	2 + 1 = ii.
rovlji.
8. Dekanija Tomaj. Poverjenik: Trnovec
*Grne Anton, velepos. v Tomaji.
Cazafura Bfetislav, c. kr. sod. pristav v Sežani.
Cotar Josip, učitelj v Zgoniku.
Črne Franc, c. kr. stotnik v p. v Tomaji.
Delak Jakob, trgovec v Štorjanih.
Dettoni Josip, c. kr. notar v Sežani.
pl. Fabris Josip, c. kr. okr. komisar v Sežani.
Gregorin Gustav, drd. jur. in odv. koncipijent v Sežani.
Grlanec Josip, posestnik v Saleži.
Gruden Ivan, nadžupan v Zgoniku.
Gulič Franja, posestnica v Sežani.
Hrovatin Josip, nadučitelj v Sežani.
Kante Matej, učitelj v Sežani.
Knjižnica učiteljska sežanskega okraja.
Koželj Anton, duh. oskrbnik v Skopem.
Leban Franc, c. kr. vodja zemljiških knjig v Sežani.
Mahorčič Evfemija, c. kr. pošta-rica v Sežani.
Mahorčič Rajmund, nadžupan itd. v Sežani.
Bogdan.
Marini Karol, posestnik v Sežani.
Milič Josip, posestnik v Repnici.
Narobe Ivan, župnik v Divači.
Novak Josip, župnik v Povirji.
Pirjevec Josip, trgovec v Sežani.
Pitamic Franc, c. kr. notar v Sežani.
Podgornik Krešemir, trgovec v Sežani.
Praprotnik Avgust, pos. v Lokvi.
Sila Matija, župnik v Repnem Tabru.
Stanič Jakob, c. kr. sodn. kan-celist v Sežani.
Škrl Josip, kaplan v Sežani.
Teran Ivan, duhovnik v Storjih.
Tomšič Josip, učitelj v Skopem.
Trnovec Bogdan, c. kr. okr. sodnik v Sežani.
Turek Anton, veleposestnik v Se-poljih.
Učiteljsko društvo sežanskega okraja.
dr. Zenkovič Aleksander, c. kr. okr. zdravnik v Sežani.
Živec Josip, velepos. v Skopem.
Št. 1 + 35 = 3G.
9.	Dekanija Trst z okolico.
*Cegnar Franc, c kr. višji poštni kontrolor v Trstu.
*Cerne Ivan, kurat v Barkovljah.
*dr. Glavina Ivan, škof tržaško-koperski itd. v Trstu.
*Gorup Josip, veletržec v Trstu.
*Kastelic Franc, trgovec v Trstu.
*Kenda Anton, uradnik pri „Assi-curazione Generali" v Trstu.
*vitez Klodič-Sabladolski Anton, c. kr. dež. šolski nadzornik v Trstu.
*Komar Alojzij, uradnik gl. dež. blagajnice v Trstu.
*Lautman Ivan, trgovec v Trstu.
*Semenišče mladeniško v Trstu.
*Vovk Ivan, kurat v Bazovici.
Bartelj Srečko, knjigovodja v Trstu.
Bralno društvo na Opčinah.
Bunc Ivan, c. kr. meščanski učitelj v Trstu.
Cvetnič L., c. kr. poštni uradnik v Trstu.
Čitalnica slovanska v Trstu.
Debelak Mihael, kanonik v Trstu.
Dekleva Franc, trgovski opravnik v Trstu,
Delavsko podporno in bralno društvo v Trstu.
Dolinar Ivan, c. kr. meščanski učitelj v Trstu.
Dovgan Anton, uradnik južne železnice v Trstu.
Flego Peter, škofijski kaplan v Trstu.
Furlan Vekoslav, c. kr. rač. uradnik v Trstu.
dr. Glaser Karol, c. kr. gimn. profesor v Trstu.
Gomilšak Jakob, nemški pridigar pri sv. Antonu v Trstu.
llomann Miroslav, aprob. prof. kandidat na c. kr. višji realki v Trstu.
Poverjenik: Jereb Gregor.
Hrovatin Anton, duhovnik pri novem sv. Antonu v Trstu.
Huth Karol, c. kr. vojni kurat v Trstu.
Jagodec Mihael, duhovnik v-Rojanu.
Jančar Josip, učitelj na Katinari.
Jereb Gregor, c. kr. tel. uradnik v Trstu.
Kjuder Anton, duhovnik pri sv. Justu v Trstu.
Klemenčič Ivan, c. kr. tel. uradnik v Trstu.
Korenčan Franc, c. kr. rač. uradnik v Trstu.
Lavrič Ivan, c. kr. rač. revident v Trstu.
Legat Ivan, c. kr. gimn. profesor v Trstu
Mahkovec Anton, c. kr. koncipi-jent v Trstu.
Mankoč Josip, trgovec v Trstu.
Masten Matej, učitelj pri sv. Ivanu.
Mubej Josip, c. kr. namorski uradnik v Trstu.
Muha Josip, v Trstu.
Mušič Andrej, zasebni uradnik v Trstu.
Nabergoj Ivan, posestnik, deželni in državni poslanec na Proseku.
dr. Pertot Simon, zdravnik v Trstu.
Pfeifer Jurij, v Trstu.
Piščanec Just, gimnazijec v Trstu.
Pogorelec Ivan, c. kr. tel. uradnik v Trstu.
Rogač Anton, kurat na Katinari.
Sinkovič Davorin, c. kr. okr. šolski nadzornik v Trstu.
„Sokol", telovadno društvo v Trstu.
Sabec Ivan, posestnik in zasebnik v Trstu.
Silec Ivan, trgovec v Trstu,
dr. Šust Ivan, stolni prošt v Trstu.
Tosti Ivan, zas. uradnik v Trstu.
Truden Mihael, trgovec v Trstu.
Tržaško podporno društvo.
Urbas Viljem, c. kr. višje realke profesor v Trstu.
Vadnol Davorin, uradnik pri Ka-listrovih dedičih v Trstu.
Valenčič Ivan, trgovec v Trstu.
Vičič Ana, mešč. učit. v Trstu.
Viličič Hinko, c. kr. carinski uradnik v Trstu.
Vončina Filip, duhovnik v Ospem. Vračko Oskar, c kr. koncipijent
v Trstu.
Weiseitl Franc, c. kr. rač. revi-dent v Trstu.
Zavnik Leopold, c. kr. meščanski učitelj v Trstu.
Žbona Andrej, železniški uradnik v Trstu.
Žvab Lovro, učitelj jezikov v Trstu. Št. 11 + 56 = 67.
Posameznika.
Mikuš Josip, župnik v Kubedu. Kosec Franc, župnik v Truškah.
Št. 2.
V.	Krška škofija.
Dekanija St. Andras. Poverjenik: Pirc Franc.
*Pirc Franc, prefekt v Št. Pavlu.
Urnik Kolumban, kaplan in katehet v Št. Pavlu.
Št. 1
+ 1 = 2.
2. Dekanija Beljak. Poverjenik: Knaflič Jakob.
Artel Anton, c. kr. gimn. profesor	Jerman Jurij, župnik v Štabnji.
v Beljaku.	Knaflič Radoslav, župnik v Ločah.
Einspieler Gregor, mestni kaplan	Lendovšek Josip, c. kr. gimn. pro-
v Beljaku.	fesor	v	Beljaku.	Št.	5.
3. Dekanija Celovec. Poverjenik: Janežič Simon.
*čita!nica slovanska v Celovci.
*Einspieler Andrej, c. kr. profesor v p. in dež. poslanec v Celovci.
*Janežič Evgen (sin f g. profesorja A. Janežiča) v Celovci.
Einspieler Lambert, kanonik in knezoškofijski kancelar v Celovci.
Hren Jakob, c. kr. sodn. svetnik, drž. in dež. poslanec v Celovci.
Hutter Ivan, c. kr. realski katehet v Celovci.
Janežič Simon, c. kr. nadporočnik v p. v Celovci. dr. Janežič Valentin, c. kr. štabni zdravnik v Celovci,
Rossbacher Bernard, trgovec v Celovci.
dr. Sket Jakob, c. kr. profesor in urednik „Kresu“ v Celovci. Wieser Ivan, župnik in nunski spovednik v Celovci.
Zupan Josip, pooblastnik grof Eggerjev v Celovci.
4.	Dekanija Doberla Ves. rt) Poverjenik: Muden Simon.
Muden Simon, župnik v Železni	Muri Anzelm, posestnik in	dež.
Kaplji.	poslanec na Jezeru.
Št. 2.
b)	Poverjenik: Šervicelj Matej.
*Šervicelj	Matej, konz.	svetnik in	Peterman	Josip, dek. svetnik in
župnik	v Škocijanu.	župnik	v Št. Vidu.
Mihi Franc, kaplan v Doberli Vesi. Škerbinc Josip, župnik v Kamenu.
Št. 1 + 3 = 4.
5.	Dekanija Kanalska dolina. Poverjenik: Ferčnik Lambert.
Amšl Ivan, farni oskrbnik v Tre- Globočnik Ivan, župnik na Pon-binji.	tablu.
Bergman Franc, kaplan v Zabnicah.	Klemenčič Anton, provizor v	Bo-
Boštjančič Ivan, ekspozit v Rablu. rovljah.
Ferčnik Lambert, dekan v Žab-	Selnik Luka, župnik v Ovčji Vasi.
nicali.	Št.	7.
G.	Dekanija Pliberk. Poverjenik: Petek Franc.
Deržanič	Ivan, kaplan	pri Fari.	Pogačnik	Josip, župnik	v Kotljah.
Gradišnik	Lenart, posestnik v Pre-	Randl Matija, župnik v	Švabeku.
valji.	Reš Franc, posestnik pri Fari.
Korman Franc, župnik v Mežici. Sevšak Vinko, kaplan v Črni.
dr. Miiller Anton, župnik pri Fari.	Št.	9.
Petek Franc, mestni kaplan v Pliberku.
7.	Dekanija Rož spodnji. Poverjenik: Ambrož Matija.
Ambrož Matija, dekan v Kaplji.
Gradičnik Sebastijan, župnik v Bilčovsu.	Št. ‘2.
8.	Dekanija Tinje. Poverjenik: Bizer Andrej.
Bizer Andrej, dekan in župnik v Miklav Urban, provizor v Št. Mi-Grabštanji.	helu.
Karpf Valentin, administrator v Štiberc Ivan, župnik v Timenici. Tinjah.	Št.	4.
9.	Dekanija Velikovec. Poverjenik: Hočevar Jakob.
Hočevar Jakob, mag. pharm. in Podobnik Franc, učitelj v Veli-trgovec v Velikovci.	kovci.
dr. Kulterer Jurij, odvetnik v Veli- Volavčnik Ivan, kanonik v Velikovci.	kovci.	Št. 5.
dr. Messner Josip, odv. koncipi-jent in posestnik v Velikovci.
Posameznika.
*Hrašovec Franc, c. kr. okr. sod- Žerjav Matej, župnik v Labodu, nik v Špitalu.	Št.	1	+	1	=	2.
VI.	Sekovska škofija.
1.	Dekanija Admont. Poverjenik: Pivec o. Maksimilijan.
♦Matevžič o. Eginhard, gimn. prof.
v Admontu.
*Pivec o. Maksimilijan, redovnik v Admontu.
*Vagaja o. Rudolf, redovnik v Admontu.
Rešek o. Henrik, redovnik v Admontu.
Trček o. Egid, redovnik v Admontu.
Št. 3
+ 2 =
2.	Dekanija Cmurek. Poverjenik: Pavalec Jurij.
Lopič Ivan, kaplan v Cmureku. Pavalec Jurij, kaplan v Cmureku. Niedorfer Marko, kaplan v Apačah.	Št.	3.
3.	Dekanija Gradec. Poverjenik: Hauptmann Franc.
*Bradaška Franc, c. kr. gimn.
vodja v p. v Gradci.
*baron dr. Conrad-Eybesfeld Sigmund, bivši c. kr. minister za uk in bogočastje itd. itd. *Dovnik Franc, duhovnik v po-silni delavnici v Messendorfu. *dr. Ipavic Benjamin, zdravnik v Gradci.
*dr. Krek Gregor, c. kr. vseuči-liški profesor itd. v Gradci. *dr. Muršec Josip, c. k. realski profesor v p. itd. v Gradci. *Švajgar Gabriel, gvardijan mino^ ritskega samostana v Gradci. dr. Camer Anton, vseučiliški docent v Gradci.
Čitalnica slovanska v Gradci. Dolenc Franc, c. kr. poštni ofi-cijal v Gradci.
Goršič Ivan, učitelj v Karlovi, dr. Gregl Josip, zobozdravnik v Gradci.
Hauptmann Franc, c. kr. profesor v Gradci.
dr. Hoffer Edvard, d. realski profesor v Gradci.
Hubad Franc, c. kr. gimn. profesor v Gradci.
dr. Klemenčič Ignacij, vseučiliški docent v Gradci.
Lavrič Josip, mestni učitelj v Gradci.
dr. Mol Leopold, dekan v Voits-bergu.
Novotny Emanuel, c. kr. okr. sodnik v p. v Gradci.
dr. Purgaj Jakob, c. kr. gimn.
profesor v Gradci.
Rojnik Štefan, semeniški učitelj v Gradci.
dr. Senior Karol, mestni zdravnik v Gradci.
„Triglav" akademiško društvo v Gradci.
Verbošek Josip, uradnik v zastav-ljavnici v Gradci.
Wallner Peter, c.es. svetnik in katehet na ženskem učiteljišči v Gradci. Št. 7 + 18 = 25.
Posameznika.
Glowacki Julij, d. gimn. profesor	Sedej Andrej, strojevodja v See-
v Ljubnem.	grabnu.	Št. 2.
VIL Razne druge pokrajine-
1.	Avstrijski.
Dunaj. Poverjenik:	Navratil Ivan.
*dr. Babnik Miroslav, odvetnik.	*Zelenik Josip, odgojitelj.
*Cigale Matej, c. kr. vladni svet-	Jelenc Ivan, prefekt v Terezija-
nik itd.	nišči itd.
*Kandernal Franc, c. kr. gimn.	dr. Jelenc Josip, odgojitelj.
profesor.	Levičnik Albert, c. kr. ministerski
*dr. vitez Miklošič Franc, c. kr.	tajnik.
vseučiliški profesor, dvorni svet-	Lukančič	Ivan, nadingenieur.
nik itd.	Navratil Ivan, c. kr. ravnateljski
*Napret Theodor, c. kr. dvorni	predstojnik najvišjega sodišča.
svetnik pri najvišjem sodišči.	Polak o. Alojzij, provincijal oo.
*dr. Pogačnik Ferdinand, odvetnik.	minoritov.
*Sežun Žiga, bankin uradnik.	Rybar Otokar, pravnik.
*dr. Simonič Franc, c. kr. uradnik	„Slovenija“, akademiško	društvo.
v vseučiliški knjižnici.	Stritar Josip, c. kr. gimn.	profesor.
*baron Schvvegel Josip, c. kr. sek-	Šuklje Franc, c. kr. gimn.	profesor,
cijski načelnik v min. unanjih	drž. in dež. poslanec,
opravil v p. itd. itd.
Dunajsko Novo Mesto. Poverjenik: Poznik Radivoj.
*Poznik Radivoj, c. kr. ingenieur.
dr. Detela Franc, c. kr. gimn. profesor.
Hallstatt: Križnicka Karol, c. kr. solinski blagajnik.
Št. 11 + 12 == 23.
2. Ostala Primorska.
Pulj: Čitalnica v Pulji.	Št.	1.
3. Tirolska.
Bolcan: Schreiner Henrik, c. kr. pripr. profesor v Boleanu. Št. 1.
4.	Češka.
Jindrichov Hradec: Lego Franc, meščanski učitelj.
Karlin: Volkar Andrej, c. kr. okr. komisar.
Klatovo: dr. Zupančič Franc, c. kr. polkovni zdravnik.
Melnik: Občina mestna.
Opočno: dr. Štrekelj Karol, odgojitelj.
Praga: Lego Jan, uradnik češkega muzeja.	Št,	6.
5.	Moravska.
Hudonin: Arh Ivan, c. kr. gospodarski uradnik.
Kromeriž: Komel pl. Sočebranski A., stotnik c. kr. ii. pešpolka. Novi Jičin: Apih Josip, d. realski profesor.	Št. 3.
(j. Šlezija.
Belsk: *Makuc Ivan, c. kr. profesor na obrtniški šoli.
7. GaliŠka.
Tarnopol: Kopytzak Bazil, c. kr. gimn. profesor.
8. Dalmacija.
Dubrovnik: Pavlica Andrej, c. kr. prpfesor na nautiki.
Makarska: Namar Franc, c. kr. žandarmerijski stražmešter.
Orebič: dr. Čuček Lovro, zdravnik.
Spljet: Rutar Simon, c. kr. gimn. profesor in okr. šolski nadzornik.
Št. 4.
9. Ogrska.
Budapešta: *dr. Turner Pavl, zasebnik.
^OŠice: *Krajnc V. J., c. kr. ženijski major.
Podlimbarski.	Št.	2	+	1	== 3.
10.	Hrvatska s Slavonijo.
Bednja: Vojska Lavoslav, župnik.
Djakovo: *Strossmajer Josip Jurij, škof bosenski in sremski itd. itd. Jaška: Majar o. Hrizogon, frančiškan.
Karlovec. Poverjenik: Steklasa Ivan.
*Steklasa Ivan, kr. gimn.	profesor	Podgoršek Josip, kr. realne	gim-
v Karlovci.	nazije	profesor v Rakovci.
Lipež Viktor, kr. realne gimnazije	Vamberger Mihael, kr. realne	gim-
ravnatelj v Rakovci.	nazije	učitelj v Rakovci.
Konsčina: *Košiček Ubaldo, župnik.
Križevci: Lenarčič Andrej, d. gozd. profesor.
Novi Marof: Koželj Anton.
Osjek: *Jelovšek Martin, ravnatelj kr. gimnazije.
Požega: *Kos Anton, viečnik sodb. stola.
Slunj: *Zor Lovro, okr. zdravnik.
Št. 1. Št. 1.
Varaždin. Poverjenik:
♦Francelj Jernej, kr. realski profesor v p. v Varaždinu, dr. Erhartič Franc, odvetnik v Varaždinu.
Košir Božidar, beneficijat pri sv. Vidu.
dr. Križan Josip. kr. gimn. profesor v Varaždinu,
dr. Križan Josip.
Raič o. Ivan Kapistran, kap. vikar v Varaždinu.
Rozman Robert, frančiškan v Varaždinu.
Vežic Vladislav, kr. notar in odvetnik v Varaždinu.
Zima Luka, kr. gimn. profesor v Varaždinu.
Zagreb. Poverjenik: dr. Celestin Franc.
*Kastelic Franc, c. kr. stotnik v p. *dr. Kopač Josip, odvetnik. *Mažuranič Anton, kr. gimn. ravnatelj v p.
*Stare Josip, kr. realski profesor. ♦Veber Adolf, kanonik.
Benigar Ivan, kr. gimn. profesor, dr. Celestin Franc, kr. profesor in vseučiliški docent.
Marn Franc, kr. gimn. profesor. Penko Lovro, umetni vrtlar. Sevnik Vinko, svetnik kr. banskega stola.
Valjavec Matija, kr. gimn. profesor, dr. Vidrič Lovro, odvetnik.
Zupan Ivan, kr. gimn. profesor.
Št. 12 + 22 = 34.
11.	Bosna in Hercegovina.
Sarajevo. Poverjenik: dr. Jeglič Anton.
dr. Jeglič Anton, kanonik.	Žnidaršič	Jakob,	c.	kr.	realne	gimn.
Nemanič Davorin, c. kr. realne profesor, gimnazije ravnatelj.
Zvornik: dr. Miglič Peter, c. kr. polkovni zdravnik.	Št.	4.
12. Rusija.
*Slavjanski dobrodelni komite v St. Peterburgu.	Št.	1.
13. Angleška.
Morfill W. R., vseučiliški profesor v ()xfordu.	St.	1.
14. Amerika.
♦Jeram Peter, duhovnik v Wabashi (Minesotta).
Balogh Lovro, St. Joseph. (Minesotta).	Št.	1	+	1	=	2.
Pregled vseh Matičinih udov.
I in ena S k o f i j a m	Število udov			
	častnih	usta- novnih	letnih	skupaj
I. ljubljanska ....		157	5 74	731
II. lavantinska ....	l	89	20G	29(5
III. goriška		—	15	95	110
IV. tržaško-koperska .	—	16	123	139
V. krška		—	6	49	55
VI. sekovska ....	—	10	25	35
VIL druge razne . ..	(i	‘28	57	91
Skupaj	7	321	1129	1457*)
*) Lanskemu imeniku so bili v zmislu odborovega sklopa pridejani izjemoma še vsi oni bivši društveniki, ki lanske društvenine niso Se poravnali; knjig seveda niso dobili. Letos se je zgodilo to le pri neznatni peščici (20) onih, od katerih ima odbor jamstvo, da plačajo, knjige so jim pa tudi tako dolgo ne pošljejo, dokler udnino ne poravnajo. Konečni rezultat utegne pa postati tak, da bo število letnih plačnikov za 40—50 večje kot lani.
VIL
Z „Matico Slovensko44 zamenjujejo knjige:
1. Matica dalmatinska v Zadru. (1864)
2. Matica srbska v Novem Sadu. (1864)
3. Matica gališko-ruska v Lvovu. (1865)
4. Akademija cesarska v St. Peterburgu. (1866)
5. Matica češka v Pragi. (1866)
6. Beseda umetniška v Pragi. (3 866)
7. Družba sv. Mohora v Celovci. (1866)
8. Društvo pravniško v Pragi. (1866)
9. Srbsko učeno društvo v Belem Gradu. (1868)
10. Društvo sv. Jeronima v Zagrebu. (18 69)
11. Matica moravska v Brnu. (1869)
12. Občestvo imperatorsko rusko geografičtio v St. Peterburgu. (1869)
13. Prvo društvo gabelsbergerskih stenografov v Pragi. (1870)
14. Občestvo filologiško v Voroneži. (1872)
15. Universiteta imperatorska v Varšavi. (1872)
16. Universiteta kraljeva v Kristijaniji. (1872)
17. Universiteta imperatorska v Moskvi. (1872)
18. Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu, (1874).*)
19. Bolgarsko učeno društvo v Brajli. (1876)
20 Knjižnica slavjanskega komiteta v Moskvi. (1877)
21. Hrvatski pedagogijsko-književni sbor v Zagrebu. (1878)
22. „Smithsonian Institution" v VVashingtonu. (1879)
23. Bolgarsko književno društvo v Sredci. (1882)
24. Matica srbska v Budišinu. (1882)
25. Kr. srbsko ministerstvo v Belem Gradu. (1882)
26. Universiteta imperatorska sv. Vladimira v Kijevu. (1882)
27. Jednota čeških matliematikov v Pragi. (1884)
28. Kr. češka společnost nauk v Pragi. (1884)
29. Spolek arhitektov in inženirjev v Pragi. (1884)
30. Spolek čeških lilologov v Pragi (1884).
*) Njenemu predsedniku pošiljajo se po trije iztisi vsake knjige, jeden za akademijsko knjižnico, dva pa po želji dr. J. MurSeca za najizvrstnejša slovenska dijaka na vseučilišči.
VIII.
Zaznamek književne zaloge „Matice Slovenske" in kupna cena posameznim iztisom.
1. Narodni pKoledar in Letopis” za 1. 1867	.
2. Narodni rKoledar in Letopis" za 1. 1868
3. Letopis „Mat. Slov." za 1 1871. Uredil dr. E. H. Costa
4.	„	„	„	za	1	1872—1878.	Uredil dr. E.
H.	Costa......................
5.	„	„	za 1. 1874. Uredil dr. E H. Costa
6.	„	„	,,	za	1. 1875. Uredila	J. Tušek in
M.	Pleteršnik	.
7.	„	„	„	za	1.	1876. Uredil	M. Pleteršnik.
8.	„	„	,,	za	1.	1877. Uredil	dr. J. Bleivveis
9.	„	„	„	za	1.	1878 I. in II.	del. Uredil dr.
J. I31eiweis...................
10.	„	„	„	za	1.	1878. 111. in IV. del. Uredil
dr. J. Bleiweis ....
11.	„	„ za 1. 1879. Uredil dr J. Bleiweis
12.	„	„	.,	za	1.	1880. Uredil	dr. J. Blciweis
13.	„	„	„	za	1. 1881. Uredil	dr. J. vitez
Bleiweis-Trsteniški
14.	,,	„	„	za	1.	1884 Uredil	E. Lali .
15. J. Trdina: Zgodovina slovenskega naroda
16. J. Kersnik: Zgodovina avstrijsko-ogerske monar
hije. (II. popravljeni natis).
17. Erben-Rebec: Vojvodstvo Kranjsko .
18. Erben-Rebec: Vojvodstvo Koroško
19. Slovenski Staj er. Spisali rodoljubi. I. snopič
20. Dr. Ivan G r š a k : Slovenski Štajer. III. snopič
21. Majciger-Plete ršnik-Raič: Slovanstvo.
I.	del..................................
22. J. V. Germanstvo in njega vpliv na Slovanstvo
srednjem veku............................
28. J. Jesenko: Prirodoznanski zemljepis .
24. Rossmaessler-Tušek: Štirje letni časi .
25. Felloecker - E rjavec: Rudninoslovje
26. Pokorn y-TuSek: Prirodopis rastlinstva s podo
bami	..............................
27. Poko m j-Erjavec: Prirodopis živalstva s podo
bami.....................................
Knjiga prirode:
28. I. snopič — Schoedler-TuSek: Fizika
29. II. snopič — Schoedler - Ogrinec - El j a v e c : Astronomija in Kemija
30. III. snopič — Schoedler-Zajec: Mineralogija in Geognozija.............................
—	gld.	20	kr.
—	n	50	
—	»/	50	»»
—	n	50	
—	»;	50	>»
—	))	50	n
—	>i	50	
—	it	50	»»
—	d	25	>»
—	r	25	d
—	»	50	n
—	11	50	>)
—	1»	50	>»
1	11	30	n
—	It	60	>>
—	>*	20	
—	J 1	20	11
—•	tl	20	
—	;)	25	if
—-	11	30	v
—	)>	50	it
—	11	10	ti
1	n	—	»i
—		40	
—		40	
—	n	85	
1	n	16	»
—		40	>i
—		40	ii
—	M	40	i)
31.	IV. snopič — Schoedlor-TuSek-G rjave c: Botanika in Zoologija ....
32. J. Žnidaršič: Oko in vid............................
33. J. Vesel: Olikani Slovenec..........................
34. Nauk o telovadbi. II. del. (S 164 podobami.) .
36. Lnjiza Pesjakova: Strup; veseloigra.
36. Jules Ve me -Hostnik: Potovanje okolo sveta
v 80 dneh ....................................
37. dr. M. Samec: Vpliv vpijančljivih pijač
38. Fr. Levstik: Vodnikovo pesni	.
39. J. Vesel-Koseski: Kaznim delom dodatek
40. A. Praprotnik: Dr. Lovro Toman (s podobo) .
41. V. Urbas: Dr. Etb. H. Costa (s podobo)
42. J. Marn: Kopitarjeva spomenica......................
43. M. Cigale: Znanstvena terminologija
44. Fr. Marn: Slovnica češkega jezika
45. Fr. Marn: Hrvatska slovnica .
46. J. Šuman: Slovenska slovnica po Miklošičevi pri-
merjalni .....................................
47. W o 1 d f i c h - E r j a v e c : Somatologija
48. L. Lavtar: Geometrija za učiteljišča
49. Dr. S. Šubic: Telegrafija...........................
60. 1. Tomšič: Slovenska bibliografija (Let. za 1. 1881) 61 F. M. Štiftar: Pavel M. Leontijev
52. P. K o sl er: Imenik mest, trgov in krajev
53. Turgenjev-f Remec. Lovčevi zapiski. I. del 64.	,,	,,	,,	,, II. del .
56. Spomenik o šeststoletnici začetka habsburške vlade 66. Dr. E. H. Costa: Statistični pregled vseh čitalnic.
57. Dr. J. Pajek: Črtice duševnega Žitka štajerskih
Slovencev ....................................
68. P. K o s 1 e r: Zemljevid slovenskih deželi in pokrajin
69. Zemljevidi: Obraz zemlje v polutah, Azija, Ame-
rika Severna in Južna, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija, Britanija z Irsko, Skandinavija, Švica, Španija s Portugalsko, Nizozemska z Belgijo, Italija in Nemško cesarstvo 60. Narodopisni zemljevid slovenske in hrvatsko-serbske zemlje..................................................
IX.
Gospodom poverjenikom in udom „Matice Slovenske^ na znanje in ravnanje.
§. 1. Matici slovenski, ki ima sedež v Ljubljani, je namen, slovenskemu narodu pripomoči do prave omike s tem, da primerne knjige v slovenskem jeziku na svetlo daje ali vsaj podpira, da se izdado.
§. 2. Ud slovenske Matice je, kdor je sprejet po društvenem odboru in
a) kot ustanov n ik plača 50 gld. a. v. precej ali v petletnih obrokih, ali pa
b) se kot letnik zaveže, da bode Matici plačeval po 2 gold. a. v. na leto.
Častne ude izvoli veliki zbor.
Knjižnice in družbe so nesmrtne; če se hočejo zagotoviti, da bodo prejemale knjige, kolikor jih na svetlo da Matica, morajo plačati po 100 gold. a. v. ali precej ali pa v petletnih obrokih.
§. 3. Kdor ne bi v redu plačeval, in sicer ne vsaj v p r v i polovici vsacega leta, kolikor je podpisal Matici podpore, se sme po odborovem sklepu izbrisati izmed družbenikov.
..	§.	4	Vsak ud ima pravico:
a) podajati društvu nasvete po odboru;
b) priti na veliki zbor, udeleževati se v njem razgovorov, glasovati in voliti odbornike, pa tudi sam biti izvoljen ;
c) prejeti vsako leto poročilo o tem, kaj je storilo društvo, kako je gospodarilo z novci, in dobiti tudi imenik vseh družbenikov.
§.	5. Vsak častni	ud in vsak	ustanovnik	praviloma dobiva
po	en iztisek vsake knjige, kolikor	jih društvo	da na svetlo. —
Letniki pa dobivajo po odborovem sklepu na leto vsaj po toliko tacih ob Matičinih stroških natisnenih knjig, da bodo te knjige po prodalni ceni vredne vsaj polovico toliko, kolikor so po tej ceni vredne vse knjige, kar jih društvo da tisto leto na svetlo.
§. 6. Ali udje dobodo, ali ne, po niži ceni knjige, katere so prišle z Matičino pomočjo na svetlo, to mora za vsako priliko posebej	odbor odločiti	in razglasiti.
§.	7. Stroške za	pošilj^nier-slruštvenih kojig plača vsak sam.
'	.
■* ' ' '
;-\;^'?.^.i^i; -^y.;:'-v;-;V:>;-vV-^ ■# ■■•>■^^1 ' ,■ •"■' ' '
'
'
:: ‘vir	,'<	y	■	v	«•
■ -
’■ ■'
i11?,*	1,1
= >A'•-•:-:-Vs
“