Poštnina plačana v g»t«risi.
Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO"—"iJPRAVA : pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
St«T. rač. poštne hran. 13.549
tzha|a vsako nodello
III. LETO
Murska Sobota, 27. maja 1934.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraialo
ŠTEV. 22
Ki je prišel v imenu Gospodovem . . .
Že dneve in dneve se je Murska Sobota pripravljala, da čim dostoj-nejše sprejme knezoškofa dr. Toma-žiča, ob priliki svoje prve vizitacije v našem Prekmurju. V pondeljek so raz hiš zavihrale trobojnice, okusno napravljeni slavoloki pred cerkvijo in na križišču Aleksandrove in Šolske ulice, so se razkošno vspenjali preko ceste. Že v zgodnjih popoldanskih urah so se začeli zbirati k sprejemu različne korporacije in deputacije ter predstavniki vseh tukajšnjih oblasti. Prispeli so močni oddelki tukajšnjih gasilcev s svojo zastavo in z občinsko godbo na čelu, četa gasilcev iz Rakičana in gasilske čete iz Kroga in Bakovci s svojo godbo. Otroci tukajšnje in okoliških šol, ter dijaštvo so tvorili špalir pred tisočglavo množico, ki je prihitelo od blizu in daleč, da pozdravi svojega nadpastirja. Med drugimi so se zbrali k sprejemu sledeči gg.: narodni poslanec Benko, sreski nač. Lipovšek, župan Hartner, žand. major Naranžfč, stareš. sod. dr. Šumenjak, zastopnik vojaštva, depu-tacija Sokola v krojih s starosto Per-totom na čelu, občinski odbor, zastopniki verskih občin, športnega kluba, Kola jugosl. sester, Združbe trgovcev itd.
Ob zvonenju zvonov, se je malo po 16. uri pripeljal škof, ter izstopil pri prvem slavoloku, kjer so ga z godbo pričakale deputacije. Z vidnim zadovoljstvom nad sprejemom je sivolasi nadpastir stopil iz avtomobila, ob zvokih papeške himne, ki jo je zaigrala mestna godba. Prvi je spregovoril g. nar. poslanec Benko : Pre vzvišeni!
Izvanredno blagodejno me navdaja častna in slovesna prilika, da Vas Prezvišeni, — danes ko stopate prvič kot naš priljubljeni škof na prekmurska tla, kot poslanec v imenu vsega prebivalstva, uradništva in korporacij mursko-soboškega sreza, najprisrČnejše, iz čistih kršan-skih src, — pozdravljam I
Prosim Vas, da sprejmete te naše iskrene pozdrave vsega prebivalstva našega sreza, kot znak naših čustev in spoštovanja do naše cerkve in vere, katera nam je največji vir naše življenske opere.
Čim se je izvedelo, da prihajate k nam, se je razgibala vsa M. Sobota ter vsa bližnja in daljna okolica in vsi brez razlike ver in
narodnosti so hoteli sodelovati pri Vašemu sprejemu.
Prevzvišeni, — res je, da se Vas v prvi vrsti najbolj vesele naši mali, radi katerih prihajate kot poslanec božji, toda nič manj Vas ni veselo vso prebivalstvo našega sreza in sploh vsega Prekmurja.
Nimam dovolj lepih besed, da bi Vam izrazil naša čustva, ki polnijo danes naša srca ob tem častnem in slovesnem dogodku, ko sprejemamo najvišjega duhovnega pastirja naše škofije, ki prihaja k nam v veliki ljubezni, v izvrševanju svojega zvišenega poklica in nam prinaša božji blagoslov.
To Vašo veliko ljubezen Vam ne moremo vračati z lepimi besedami in dejanji, temveč moje zagotovilo, da tudi mi vsi gojimo neizmerno ljubezen do Vas Prevzvišeni in do naših cerkvenih predstavnikov in to naj Vam bo porok naše hvaležnosti.
Ko Vas Prezvišeni tukaj pozdravljam v imenu prebivalstva vsega sreza, priključujem iskreno željo, da bi dneve, ki jih boste preživljali na naših tleh, uvrstili med one beležke, s katerimi zaznamujete prijetne in blagodejne življenske dogodke Vašega prevzvišenega poklica, kakor bo tudi nam vsem ostal ta slovesni trenutek in Vaše bivanje med nami neizbrisno vkoreninjeno v naših srcih.
Pozdravljeni, dobrodošli, prevzvišeni nam knezoškoft
V iskrenih besedah se je nadpastir zahvalil za iskrene in lepe besede. Za g. poslancem so spregovorili zastopniki oblasti in korporacij. Za vsakega je imel prevzvišeni iskrene besede, ki so zapustile pri vseh navzočih najgloblji vtis.
Dolga povorka se je nato podala do cerkve, kjer je bil postavljen dru-
gi slavolok. Z iskrenimi besedami ga je tamkaj pozdravil predsednik občine in cerkvene občine g. Hartner, za njim pa so stopile k visokemu gostu belo oblečene deklice in učenka Hartner Elizabeta je spregovorila prisrčne besede v dobrodošlico ter izročila pre-zvišenemu lep šopek cvetja.
Blagoslavljajoč vernike se je nato škcf podal v cerkev, kjer ga je na cerkvenem pragu sprejela duhovščina. Po opravljenih molitvah v cerkvi je bilo izpraševanje šolske dece, ob navzočnosti visokega obiska.
Kljub temu, da je bil drugi dan delavnik, je vladalo v mestu praznično razpoloženje, številni birmane! so prihajali iz vseh krajev in pri slovesni maši, ki jo je daroval škof, je bila prostorna cerkev nabito polna vernikov. Radi številnih birmancev je trajalo birmanje do popoldanskih ur.
Pri slavnostnem obedu, pri katerem so bili navzoči gg: poslanec Benko, sreski načelnik Lipovšek in župan Hartner, se je nadpastir vsem ponovno zahvalil za res lep in iskren sprejem, ter prosil g. nar. poslanca kot zastopnika naroda, naj sporoči vsem njegovo globoko zahvalo nad deležno prisrčnostjo prekmurskega prebivalstva. Njegov blagoslov in molitev za srečno bodočnost našega ljudstva, ga bo spremljal na pot v prihodnjost.
V popoldanskih urah je prevzvišeni zapuščal Mursko Soboto. Njegov prvi obisk na naših prekmurskih tleh je obrodil sadove: ljudstvo je svojega nadpastirja vzljubilo in si ga zaklenilo v svoja verna srca.
POUČIM
Italija je do zadnjega časa obračala oči na Balkan, kjer so se pa v zadnji dobi razmere tako spremenile, da je smatral g. Mussolini za pametno, da krene iz te poti svoje zunanje politike. Da bi pa nadomestil svojo izgubo, je začel stegovati svoje roke po Afriki in Aziji, kjer misli dobiti kolonije. Italija bi rada dobila od Anglije Palestino, hoče pa tudi Abesinijo in arabsko obalo. Toda s svojimi načrti so zadeli ob Japonce in Turke. Kako resna je ta zadeva, se vidi iz tega, da je Turčija naročila na Japonskem 10 križark in podmornic. Pa se bodo Italjani premislili, da bi dregnili v sršenovo gnezdo.
Naši narodni poslanci in senatorji so potovali po našem Pri-morju, kjer jih je tamošnje prebivalstvo sprejemalo s silnim navdušenjem. Namen njihovega potovanja je bil, da se poklonijo mrtvim junakom naše svobode, ki so pokopani na otoku Krfu.
Konferenca balkanske antante bo sredi prihodnjega meseca v Ženevi, na kateri bodo pretresala in po možnosti rešila mnoga še viseča vprašanja z Grčijo. Temu sestanku pripisujejo velik pomen in se pričakuje, da bo na njem padla odločitev glede priznanja Sovjetske Rusije.
Razorožitvena konferenca je zapečatena, ker ne more priti med
velesilami do nobenega sporazuma. Zadeva razorožitve se bo vrnila Zvezi narodov, ki naj še naprej proučava razorožitven problem in po potrebi skliče novo konferenco.
Trgovinska pogajanja z Bolgarijo so pred zaključkom. Pogajanja se razvijajo ugodno in v hitrem tempu in so se že rešila vsa osnovna vprašanja v zvezi z veterinarsko konvencijo.
Iz Nemčije. Zastopniki poljskih in nemških poljedelcev so podpisali sporazum o gospodarskem sodelovanju na posameznih področij. — Vsem Židom v Nemčiji bo prepovedano nositi nemška imena. Predložiti bodo morali rojstne liste od I. 1800 naprej. -
Dollfuss bo šel v začetku junija v Budimpešto na mednarodni agrarni kongres. Pri tej priliki se bo sestal tudi z GčmbSšem in drugimi madžarskimi politiki.
Hitlerjeve! v Avstriji ne mirujejo in uprizarjajo atentat za atentatom. Tako so položili v nekem gledališču dinamitno patrono, ki je pri eksploziji povzročila ogromno škodo. Nekaj uradnikov in nameščencev je bilo težje in lažje ranjenih. Celo vrsto atentatov so izvršili na železniške proge tako, da je moral biti promet za delj časa ustavljen. Pri Burkersdorfu so teroristi vrgli v zrak enega izmed mostov, poškodovano je bilo tudi mnogo telefonskih naprav. Vlada skuša z vsemi sredstvi preprečiti atentate in grozi, da se bo zatekla k mednarodnemu forumu, ki naj vse zločinske akcije iztrebi pri koreniki.
V Italiji so izbruhnili veliki nemiri, ki so vzrok čimdalje večjega naraščanja gospodarskih težkoč v katere je zašla Italija v poslednjih mesecih. V raznih itaijanskih krajih je prišlo do demonstracij zaradi lakote. Izvršene so bile mnogoštevilne aretacije. Prišlo je celo do hudih spopadov in v Kožbani se je morala umakniti celo fašistična policija pred razjarjenimi kmeti.
Trgovinski sporazum med našo državo in Grčijo je podaljšan do 1. julija. Dotlej se bodo končala pogajanja za ureditev plačilnega prometa in drugih vprašanj, nakar stopi novi sporazum, ki je bil nedavno sklenjen, v veljavo.
Izvoz žita iz države, je prepovedal madžarski kmetijski minister.
DHE 3. lllllllil 39VHI NASTOP SOKOLA « MURSKI SOBOTI
Uredba je bila radi velike suše nujno potrebna. Čim se bodo vremenske razmere zboljšale in upanje na letošnjo žetev popravilo, bo prepoved preklicana. Pšenica se je podražile za 80 filirjev za meterski stot.
Naš zunanji minister g. Jevtič bo prihodnji mesec oficielno posetil francosko vlado. Za svojega bivanja v Parizu bo imel važne politične razgovore. Listi poročajo obenem, da bo francoski zunanji minister vrnil poset jugoslovanski vladi meseca septembra.
Italijanska trgovinska bilanca kaže za letošnje prve štiri mesece skoro 1 milijardo lir primanjkljaja. Število nezaposlenih nameščencev in delavcev znaša 995.000.
Državni preobrat v Bolgariji, je bil posledica zadnje vladne krize. Kralj se je posvetoval z vsemi politiki, da bi sestavili vlado, a ker se niso mogli sporazumeti, je postavil novo nadstrankarsko vlado, naslonjeno na ljudstvo in armado. Preobrat se je izvršil v enem dopoldnevu s pomočjo armade, ki je zasedlo ulice in vse urade. Tudi letala so bila v akciji. Vlada, v kateri so skoro sami generali, je s tem nenadnim udarcem preprečila načrte fišistov, ki so si hoteli prisvojiti oblast v državi. Nova vlada, kateri načeljuje Georgijev, je izvedla že velike upravne reforme. Namesto na 16 okrožij je država razdeljena na 7 pokrajin. Reformirana bosta tudi sodstvo in občinska samouprava.
Smrtna nesreia.
Prejšnjo soboto je 30 letni samski delavec Kiičan Šandor, ki je bil uslužben pri mlinarju Men-cigar Alojzu v Krašči, šel proti večeru po opravkih v mlin. U-ravnati je hotel dinamo, pri tem pa je transmisija zdrknila s kolesa. Ko jo je hotel namestiti zopet nazaj, si je pri tem pomagal tudi z levo nogo. Nenadoma pa ga je kolo zgrabilo in v naslednjem trenutku je nesrečnik že ležal na tleh brez noge. Stroj mu jo je dobesedno odtrgal nad
Jan M.
Trplanovina. 4
(Nadaljevanje.)
Medtem ko se je Liza pripravljala za pot v vas, je Tone postopal okrog hiše. Kakor bi razgrinjal težke zaveze mu je bilo, ob vsakem koraku razodetje in prav plaho je pronikalo iz njega spoznanje, da mu je vse to znano, le preveč je bilo zakopano v spominih in skorja nad njimi je bila trda in mrzla kakor led. In kot otrok se je razveselil, ko je opazil na spodnji veji stare češplje za prst debelo nabreklo brazgotino (kot otrok je pred davnim nalomil vejo mlademu drevesu, a oče je obvezal, da so zopet sokovi spluli do smolikastih brstov.) Zaznamenovano drevo zdaj že sili od starosti h korenikam, ki so jih leta naglodali in razpletli. Kakor v pozdrav se je Tone oprijel debla, roka mu je drsela vedno višje, da so se mu drobci lubja V8ipali za rokav.
Že dvakrat je obhodil hiio in vrt, že dvakrat je obstal pod drevjem pa bi še in še romal, če ga ne bi
kolenom a poleg tega je dobil še težke poškodbe na ostalem delu telesa. Nemudoma so ga prepeljali v mursko-soboško bolnico, a radi dolge poti je siromak izgubil že toliko krvi, da so bili vsi napori zdravnikov zaman. V nedeljo v jutranjih urah je Kiičan podlegel težkim poškodbam.
Preureditev bolnišnice.
Radi preurejevanja operacijske sobe in pripadajočih prostorov se do nadaljnega sprejemajo za operacijo
poklicala Liza. Pahnjen iz sanj, je tiho kakor otrok sledil Lizi, ki se je že spuščala po strmem pobočju proti dolini. Za vrtom sta se pogreznila v gozd. Razmočena ilovica seje oprijemala čevljev, da so bile noge težke in okorne. Tone je vse bolj zaostajal, mrzel pot mu je silil s čela in zaman je skušal, da bi dohitel Lizo, ki je molče stopala pred njim, zatopljena v mislih. Šele pod hribom, pri starem črvivem križu, kjer se pot cepi na dvoje, ga je počakala. Redke so bile besede, ki sta jih spregovorila, ko sta stopala med razoranimi njivami, iz katerih se je že za ped visoko poganjal posev. V lahnem vetru so zeleni valovi silili proti vasi, upadali na senožetih, in se mogočno dvigali na županovem polju, že tik prvih vaških hiš, ki so mežikale izza zelenja. S široko razstrtim očesom, ž visoko privzdignjeno obrvjo, kakor obledel obraz poln važnosti, začudenja in res nosti, se je zazrl božji varuh v daljino. Zlato jabolko in križ na vrhu se jé bleščalo V solncu.
Ko sta Liza in Tone stopala
samo nujni slučaji. Porodni slučaji se istotako sprejemajo le, če so potrebne operacijske intervencije. Ravnotako je sprejem na interni oddelek omejen na nujne, težke slučaje in nalezljive bolezni, ker se preurejujejo tudi bolniške sobe internega oddelka. Preureditve bodo izvršene predvidoma v šestih do osmih tednih. Kdaj bo pričela bolnica s polnim obratom, se bo prebivalstvo pravočasno obvestilo potom časopisja.
Vodstvo
banov, bolnice v M. Soboti.
skozi vas, je bila cesta skoro prazna, le nekaj otrok se je podilo med hišami. Iz dvorišč se je čulo glasno govorenje in zavijanje psov, ki so se trgali ob verigah in se onemoglo zaganjali proti cesti. Pri cerkvi sta jo zavila k Petaču. Gostilna. Soba je bila nizka. Ob potemnelih zidovih so se vrstile mize in klopi. Nekaj kričečih reklam je viselo na steni. Nad nizkimi vrati v ozadju je bila obešena ura z polomljenim kazalcem. Pisane zavese na oknih so bile umazane in zmečkane. Ko je Tone vstopil, se je zganila sključena postava, ki je sedela pri oknu. Liza je poslušala kako so se sunkoma trgale besede, ki so ji bile tuje in čudne, v katerih pa je čutila vse oho, kar je danes čitala z obraza svojega brata.
„Liza, to je moja žena 1" Tone se jfe obrnil do njej, ki je stala nebogljena za njejgovim hrbtom. Počasi je stopala Liza k mizi, kjer je skušala vstajati Tonetova žena.
„Za Marijo jo kliči," je spregovoril Tone in se zazrl v Seno, ki se je smehljala ih prikimavala Lizi. „Naš
našali vse važne zadeve, tičoče se gasilstva v našem listu.
—	Nesreča. Jurčec Matija, delavec pri kamnoseškem podjetju Močnik v Murski Soboti, je tako nesrečno padel s kolesa, da si je pri tem zlomil desno roko. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
—	Vlom v železniški vagon. V noči od 12. na 13. t. m. je bilo vlomljeno v železniški voz na tukajšnji postaji. Vlomilec je odnesel dve bali različnega blaga, naslovljeno na tvor-nico Šiftar in na trgovca Trautman Aleksander. Orožništvu se je posrečilo, da so prišli storilcu — ciganu — na sled, ki pa je pravočasno pobegnil. Način vloma je popolnoma sličen vlomu, ki se je izvršil pred mesecem, ko so zločinci odnesli večje količine ma-nufakturnega blaga. Že iz tega je razvidno, da so bili tudi takrat na delu cigani. Upamo, da se bo orožništvu posrečilo, da bodo storilce kmalu prijeli in jih izročilo oblasti, da dobijo zasluženo plačilo za svoje početje.
—	Tatvina koles. Pred dnevi so neznanci ukrali izpred gostilne Benko (Hidveg) troje koles last privatnega uradnika Bokan Franca, dav. ekse-kutorja Oset Antona in čevljarja Horvat Ignaca iz Rakičana. Takoj uvedena preiskava je rodila uspehe. Sled je vodila k ciganom v Borejce, kjer so res našli v neki tamkajšnji njivi skrito kolo, last Horvat Ignaca. Kakor so pozneje ljudje izpovedali so se kritičnega dne res peljali nekateri cigani s kolesi, ki se po opisu strinjajo z ukradenimi bicikli. Medtem ko so cigana Cenar Franca zaprli, ki je bil brezdvomno udeležen pri tatvini, sta ostala dva storilca zbežala in jih še niso mogli izslediti.
Gornja Lendava :
—	Gasilska četa se je ves čas svojega obstoja trudila in prizadevala, da si postavi svoj lasten udoben gasilski dom. Občina je dala četi v to svrho brezplačen prostor na razpolago, katerega si je ogledala tudi oblastna komija. Tik pred pričetkom dela je cerkveni odbor dosegel, da se je zidava doma v bližini cerkve za-
jezik ne razume pa se bo že priučila."
Obe sta si segle v roke. Lizina hrapava in trda desnica se je oprijela bele voljne dlani stare perice, razje-dene od luga, Iuknjičavo, kakor bi sito stisnil v meso.
„Die Schwester?' Tone je prikimal ter sedel na nasprotno klop.
Težkih korakov je vstopil gostilničar. Njegov raskav glas, vsiljiv in kričav je bil kot bi ga odtrgal od temnih sten in barvastih plakatov.
„No Liza, to je pa res čudno da si zašla k nam. In še na delaven dan." Z nogo je zaloputnil vrata za seboj in se približal mizi.
„Brat se je vrnil, pa sva šla po njegovo ženo, ki je čakala tukaj."
„Brat ? Pa ja ne Tone 1" V hipu se je zravnal in se začudeno ozrl v Toneta, ki se mu je smehljal in prikimaval.
„Že dolgo se nisva videla Petač. Celih trideset let."
„ReS dolgo I Med tem časom dobi že Človek kar drug obraz. Še glas se mu sprèmeni. Tebe pa je Ie malo preveč vzelo."
T7AŠA Kf^AJIHA
ITIurska S°bota :
—	Podpora listu. Ravnateljstvo kmetčke posojilnicv v Murski Soboti je blagovolilo nakloniti našemu listu 100 Din. podpore, kar je posnemanja vredno. Za naklonjeno podporo se uprava lista prav iskreno zahvaljuje.
—	Za zgradbo pravoslavne cerkve v Murski Soboti so nadalje darovali sledeči gg : Iz M. Sobote : Vutkovič Slavko, upravnik pošte 300 Din, Mr. Žmavec Darinka, lekarnarica 300, Šiftar Štefan, bančni uradnik 300, Dr. Škerlak Vladimir, odvetnik 300, Štubelj Miro, učitelj 300, Gabrijelčič Fran, šol. upravitelj 100, Ferjan Milan, učitelj 100, Kavšek Karol, inšpektor 500, Fridrich Štefan, sodni kanc-list 350, Komotar Metod, sodnik 100, Roš Mirko, sodnik 100, Dolgov Ivan, čevljarski mojster 100, Sečko Ivan, posestnik 200, Purač Jerolim, fotograf 100, Združenje obrtnikov v M. Soboti 500, Novak Štefan, damski krojač 300, Mayer Janez, stavbenik 300, Koltaj Štefan, davčni kontrolor 100, Perkič Franc, davkar 100, Armič Leopold, geometer 100, Fabič Stanko, davčni uradnik 100, Nišelvicer Slavko, poslovodja 100, Benko Ludvik, trgovec 100, Kiraly Josip, brivec 50, Hei-mer Oskar, zobotehnik 200, Zver M. knjigovez 150, Dr. Rot L, rabinar 50, Kirbiš Franc, gostilničar 100, Traut-mann Hinko, trgovec 50, Kološa Josip, vpokoj. učitelj 200, Kollarš Šte-
fan, zaseb. uradnik 100, Kollarš Ele-rner, geometer 200, Kočevar Heda, p. t. nadkontrolor 100, Bolé I. šef davčne uprave 40, Benčec Franc, trgovec 50, Fürst Edvard, trgovec 200, Čeh Mihael, starešina fin. kontrole 30, To-mažič Martin, pregled, fin. kontrole 30, Lovšin Martin, pregled, fin. kontrole 50, Markovič Ivan, graničarski narednik 100, Vlaj I„ pek 20, Šokal Irma, trafikantinja 10, Reich Hinko, autotaksa 30, Cifer Peter, hiš. posestnik 50 Din. (Nadaljevanje sledi.) Odbor se plemenitim darovalcem naj-srčneje zahvaljuje za naklonjenost in prosi še ostale prijatelje za čim izdatnejšo podporo.
— Gasilstvo. Uprava gasilske žu-pe sreza Murska Sobota je na seji dne 9. maja 1934 razdelila župo na rajone takole: Murska Sobota ostane zase. 1. Rajon Murska Sobota okolica. 2. Rajon; čete spadajoče pod občine Tišina, Kiipšinci in Cankova. 3. Rajon: čete spadajoče pod občine Pertoča, Rogaševci, Gor. Lendava, in Slaveče. 4. Rajon: čete spadajoče pod občine Gor. Petrovci, Šalovci, Križevci in Mačkovci. 5. Rajon: one čete, ki pripadajo občinam Prosenjakovci, Tešanovci in Moravci. 6. Rajon: čete v občinah Puconci, Strukovci in Bo-donci. Vse bratske čete se naprošajo, da dostavijo župi čimprej imenik članstva, proračun in poročilo o nabavi plinskih mask. Odslej bodemo do-
iranila. Ta vest je vse občane po-ebno pa gasilce zelo pobila, vso ipanje, trud in delo je bilo uničeno-!er so to četaši uvideli, da se prostovoljnemu delu, dela le ovire in da ibčina ni več gospodar svojega zem-išča, vsledtega bodo prodali svoje metje in četo razpustil.
—	Požar. V četrtek 10, maja je bruhnil v Vidoncih ogenj, ki je po-lolnoma uničil 2 stanovanj, poslopji, ri reševanju živine je dobila žena 'rečič zelo resne opekline na obeh logah in rokah, tako, da so jo tno-ali po nasvetu domač, zdravnika od-iremiti v bolnico. Njeno stanje je ra-I starosti zelo kritično. Tudi mož je iobil lažje opekline na nogi in vratu,
ta se nahaja v domači oskrbi. Po-ar je zanetil, ob času ko so bili vsi iri maši, 7 letni deček. Slučaj :je le-10 svarilo staršem, da otrok ni puščati nikjer brez nadzorstva. ' — Cepljenje. 25. maja je cepljenje » kraj Pertoča in Večeslavci, 26 naja za kraj Kramarovci in Fikšinci šoli Kramarovci, 28. maja za kraj 5». Jurij, Rogaševcl in Nuskova. 29. iMja za kraj Dolnja Slaveča, 30. naja za kraj Serdica, Sotina in Ocinje. eden dni pozneje je pregled otrok, i so dorasli za vpis v šolo.
—	Jadr. straža je z svojim izle-om na binkoštni pondeljek v Kuzmo D uprizoritvijo igre „Vozel" v gostilni
Fartek popolnoma dosegla svoj aamen, glede nacijonalne propagande.
bodoče bi bilo želeti, da se takih Izletov na mejo udeleži čim večja iružba, ki z lepo slovensko govorico pevanjem narodnih pesmi pokaže Djcu pravo jugoslovensko zavest obmej. prebivalcev.
—	Osebna vest. G. Bežan Viljem, ičit. abiturijent je napravil izpit za tez. pešad. p. poročnika in obenem iobil nameščenje za učitelja v Rad-oožancih pri Dol. Lendavi, čestitamo 1
—	Fokovci. Člani tuk. gasilske tete so naštudirali novo igro z naslovom „Dve nevesti", ki jo bodo vpri-lorili v nedeljo, dne 27. maja popoline ob 14 uri v drž. narodni šoli.
a je zelo zanimiva in smešna ter
bo vsakemu v razvedrilo. Zato pose-timo to prireditev v čim večjem številu, da bo igralcem v zadoščenje za njihov trud, ki so ga imeli s pripravami.
—	Slatina Radenci. V nedeljo, dne 27. maja priredi sokolska četa svoj prvi javni nastop in sicer pred zdraviliško restavracijo. Začetek ob 4. uri popoldne. Ob 3 uri zbor vseh kategorij pred osnovno šolo, od koder bo skupna povorka s sokolsko godbo na telovadišče. Po nastopu prosta zabava s plesom. Opozarjamo na to prireditev vse nedeljske kopalce in izletnike kakor tudi brate In sestre iz bližnjih edinic. — Zdravo 1
—	Szaparyjevl logi v Selu, Ša-lamencih In v Lemerju se prodajo te dni na javni dražbi. Za kavcijo se lahko dajo vložne knjižice denarnih zavodov. Pojasnila daje konkurzni upravitelj dr. Vesnik v Murski Soboti. V ostalem opozarjamo na oglas v današnji številki.
—	Živinsko senje v Martjancih. Dogon 180 komadov živine. 25 telic, 27 bikov in 133 krave. Prodano 37 krav po 2.50 Din, 17 telic po 2.75 do 3.75 Din in 13 bikov do 4 Din.
—	O dobro uspeli gasilski tomboli In veselici v Martjancih, objavimo poročilo, radi primanjkovanja prostora, v prihodnji številki našega lista.
—	Pertoča. Komisijonelni pregled in ocenjevanje živine za selekcijsko društvo se je izvršil 13. in 14. maja. Vpisanih je 103 krav in to 28vkateg. A in 75 v kateg. B. Najboljši kravi imata po 75 točk, vse skupaj pa 5527 točk. Od 66-75 točk je dobilo 11 krav, od 56 - 65 točk je dobilo 30 krav, od 46-55 točk je dobilo 44 krav, 45 in manj točk pa dobilo 18 krav. Društveni plemenjak, ki je bil kupljen na plem. sejmu v Puconsih stoji pri društvenem načelniku g.Obalu v Pertoči štev. 3.
—	Društvo prijateljev zdravja v Puconcih bo 10. junija 1934 obhajalo 10 letnico svojega obstoja. Obenem priredi pri gostilničarju Kuhar Ludviku v Puconcih vrtno in plesno veselico na katero se vsi prijatelji društva vjludno vabijo.	2
Organizacija
in posebej še o spravljanju v silose ter o važnosti zračne neprodirnosti v notranjosti okroglih sten. Praktično je dokazal kako se kmetovalcu izplača naprava silosa. Ako drži silos 8 m3, da okoli 6 000 kg krme. Stroški pa znašajo : za železne sestavine 180 kg železa ä 4 Din — 720 Din; za 1500 kg cementa ä q 80 Din — 1200 Din; za postavitev 350 Din. Skupni sroški znašajo okroglo 2 500 Din. Banovin-ska subvencija znaša 50 Din za m3, kar močno olajša kmetu prekoristno napravo. Če bi kateri potreboval nasvetov, naj se obrne do referenta, ki bo brezplačno nudil pomoč.
V razgovoru s posestniki se je ugotovilo, da je baš ta občina v zadnjih letih mnogo trpela. Toča in suša sta občino tako gospodarsko uničila, da bi bila potrebna izredna banovin-ska podpora in to posebno za umetna gnojila kakor nitrofoskal in superfos-fat. Kmetovalci so se prav lepo zahvalili g. živinozdravniku in ga prosili, da bi interveniral pri gospodu narodnemu poslancu za izposlovanje omenjenih gnojil po polovični ceni. S tem bi prišla občina zopet v normalni tir.
Gor. Petrove!. Shod, za katerega ste prosili, se bo vršil prav kmalu. Tajništvo vas pravočasno obvesti.
Vsem, ki so prosili za prolaz-nice sporočamo, da je zadeva začasno nemogoča in to iz vsled zadnjih političnih dogodkov.
„Delo in bolezen. Vse to me je ipognilo. A kaj bi govorili o tem. |>ol litra prinesi 1"
„Saj, saj... Tako se spodobi če lilovek pride domov. To je svečan remitek, veselje... saj, saj..
„Svečan trenutek, veselje?" Zaleglo je Tone ponavljal Petačeve besede in glas mu je trepetal. Ko so se tiprla vrata za gostilničarjem, ki je jjkl po vino, se je Tone hripavo in jedko zasmejal, da sta ga žena in pestra začudeno pogledale. Lahna rde-fica mu je cvetela v licih, njegove «{i so gorele in žgale.
„Takšni so ljudje. Skupaj sva godila v šolo, skupaj na paio in valovat. Po tridesetih letih se zopet sre-jJiva, toliko da me spozna. Na meni Vidi moje siromaštvo, bolezen in obup pa zatisne oči, da ne bi videl ničesar in ti pljune v obraz : svečan tre-lutek, veselje ..
Liza in žena sta se spogledovale, Tone pa je stisnil glavo v roke In se topo zazrl skozi okno. (Nadaljevanje.)
SOKOL
Fokovci. Dne 22. t. meseca je obdržal g. živinozdravnik Samec predavanje o silosih. Zbralo se nas je kakih 90 posestnikov, ki smo verno sledili zanimivemu predavanju. Pre davatelj je podčrtaval, da so silosi rezerva za našo živino in velikega pomena za slaba leta. Pričeli pa so z napravo teh shramb v krajih, kjer smo najmanj pričakovali, to je v Podra-vini. S silosi so kmetje zboljšali živinorejo in jo obdržali v prehrani in mlečnosti v najkritičnih dobah na isti višini, kot v najugodnejšem času. V našem srezu je že nekaj silosev, ki so v zgodnjem pomladnem času dokazali, da je rezerva živini neškodljiva, zelo dobro prebavna, a kar je najvažnejše : vsebuje vse one hranilne snovi pred kvasenjem. Obrazložil je tudi slušateljem, katere rastline so dobre za kvasenje in katere je potrebno mešati. O tem je prinesla „Murska Krajina" baš iz njegovega peresa odlične članke, ki so naie čitatelje poučili tudi o setvi teh krmilnih rastlin
Izlet V Vel. Dolenci. Prijavite se za izlet v Vel. Dolenci pri br. tajniku.
Župni zlet v Ptuju. Za udeležbo na župnem zletu v Ptuju sprejema prijave br. tajnik samo še dne 31. V. 1934 od 11-12 ure v Sokol-skem Domu. Vožnja: Telovadci — brezplačno — (točnejši inform, pri br. vaditeljih). Netelovadci : 75% popust ; nečlani 50% popust.
Izlet v Sarajevo. Prijave samo še 31. V. 1934 (kot Ptuj).
Prireditev dne 3. VI. 1934. Spored ostane isti, kot je bil objavljen v zadnji številki M. Krajine. Edinice okrožja prejmejo še posebna navodila
Rakltan. Knjižnjica Sokolske čete v Rakičanu lepo napreduje. Do zdaj je že presegla čez 120 knjig. Knjižnica se bo preselila v občinsko hišo in bo kmalu začela poslovati, Odprta bo vsako nedeljo in četrtek od 7—8 ure zvečer. Dozdaj so da rovali knjige sledeči bratje: Vogrin, Nišelvicer, Štubel, Bizjak, Durič, Bla-ževič in s. Forjanova. Vsem darovalcem najlepša zahvala. Obračamo se pa na vse ostale brate in prijatelje s ponovno prošnjo, da podarijo svoje knjige, ki jih doma ne rabijo, naši knjižnici. Knjige zbira br. knjižnjičar Vogrin.
*
Ponovno opozarjamo vse bližnje br. edinice, da se vrši naš „Prvi javni telovadni nastop" 8. julija 1934. Prosimo za obilno udeležbo. *
Vabimo vse telovadce, da pohitijo na nastop bratske čete v Veliki Dolencih, ki bo 27. maja 1934. Iz M. Sobote bo peljal auto popoldne ob 13. uri.
V kratkem priredimo zanimivo predavanje na kar že sedaj opozarjamo cenjeno občinstvo v Rakičanu.
Zdravo !	Uprava.
S. K. Mura 1924-1934.
Komaj deset let je od tega, ko je bila ustanovljena Mura, ki je zanesla v našo ožjo domovino prve po-četke športnega življenja. V desetih letih se je pa sport v Prekmurju naglo razvijal ter je našel pot tudi v najširše plasti naroda. Prekmurski sport danes ni več monopol Murske Sobote, temveč ga gojijo tudi kmečki fantje. Če pogledamo v nedeljo popoldne v prekmursko vas, vidimo na najbližjem pašniku zdrave kmečke fante ob nabijanju nogometa. Tudi naši kmečki fantje so spoznali, da je bolj zdravo uriti telo na svežem zraku kot pa popivati v zakajenih gostilnah. Mura je zanesla sport v Prekmurje in sport je osvojil Prekmurje.
Pred dobrimi desetimi leti, ko še v Murski Soboti ni bilo organiziranega športnega društva, je širša plast ljudstva poznala sport le iz časopisov in slik. Nogometna žoga je bila pri nas otroška igračka in le redko smo videli na travnikih ob Lendavi na vse pripravljene športnike, ki so prišli iz večjih mest, kjer so spoznali nogomet, nabijati usnjato žogo. In na pobudo teh športnikov, bivših meščanov, se je sestal pripravljalni odbor in storil za prekmurski sport odločilen korak, sestavil je društvena pravila in novemu društvu nadel ime športni klub Mura. In Mura je iztrgala žogo iz otroških rok ter jo je dala odraslim ljudem.
Prvi poskusi Mure v nogometu niso bili baš najuspešnejši in klub je začel posvečati več pažnje hazeni. Uspeh ni izostal, več kot 5 let je bila Murina hazenska družina med najboljšimi družinami v državi. Nekoliko kasneje se je pri nas razvil table tenis in v tej panogi so dosegli člani Mure 7 državnih in nešteto banovin-skih prvenstev. Kljub uspehom v hazeni in table tenisu se je pa pokazala pri mladini potreba po nogometa. Vsled tega je Mura na novo organizirala nogometno sekcijo, ki je dosegla v kratkem času zavidljive uspehe.
(Nadaljevanje sledi.) Nc. *
Balkanske igre bo priredil začetkom septembra naš lahkoatletski savez v Zagrebu. Vse balkanske države bodo poslale svoje zastopnike'v borbo za naslov balkanskega prvaka. Letos se nam nudi prilika, da zmagamo na lastnem terenu v borbi 6 držav in iztrgamo Grkom hegemonijo.
Prvenstvena nogometna tekma Mura—Drava se vsled velikega dežja v nedeljo ni mogla odigrati. Dan odigranja bo določil podsavez. — Tekma Panonija—Gradjanski je bila po sporazumu preložena na 27. t. m.
THed tednom :
DRUGOD :
V Plevni na Bolgarskesn je umri pastir NejSovski v 120. letu starosti. Od svojih otroških let je čuval Credo na paši in je živel samo ob kruhu, siru in mleku. Alkohola nI poskusil, prav tako ni jedel nikoli mesa.
Število brezposelnih v Angliji je v aprilu nazadovalo za 50.000.
Iz delovanja Združbe trgovcev v TT7urski Soboti. Zapisnik
(Nadaljevanje.)
G. L Kaiser, tajnik Zveze trgovskih združenj dravske banovine je ob-iirno poročal o delovanju Zveze in orisal predvidena dela pri Zvezi, poročal o položaju naše trgovine z ozirom na uredbe kr. vlade in denarne prilike ter obrtno in gospodarsko zakonodajo in zaključil s poudarkom potrebe po solidarni stanovski organizaciji vsega jugoslovanskega trgovstva.
Predsednik Čeh Franc se je nato vsem predgovornikom v imenu Združbe odnosno navzočih članov prisrčno zahvali za izvajanje in obljube za podporo ter preide na drugo točko dnevnega reda t. j. tajniško in blagajniško poročilo.
Tajniško poročilo poda g. podpredsednik Brumen Joško, ki se glasi:
Tajniško poročilo.
Združba je prejela v letu 1933 691 dopisov; po pošti je bilo odposlanih 892 dopisov ; na dom dostavljenih 308 dopisov.
Sej uprave in nadzorstva je bilo 10, 3 sestanki za sadne trgovce in 1 davčno predavanje.
Predsedstvenih sej Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino so se udeležili in sicer : predsedstvene seje dne 27. I. 1933 v Ljubljani g. Čeh Franc, predsedstvene seje dne 10. V. 1933 v Mariboru gg. Čeh Franc, Nemec Janez, Hahn Izidor, Brumen Joško in Benčec Franc ; predsedstvene seje dne 19. X. 1933 v Ljubljani g. Gaipar Jožef.
Glavna skupičlna Zveze se je vršila dne 16. in 17. VI. 1933 v Kamniku, katere so se udeležili gg. Čeh Franc, Nemec Janez, Heimer Arnold, Kohn Samuel in Brumen Joško iz Murske Sobote ter Golob Ludvik iz
Moravcev.
Pri Združbi je bilo ob začetku leta 1933 včlanjenih 496 članov ; med letom je odjavilo svoje obrtne liste 35 članov ; a nanovo jih je pristopilo 12 članov, tako, da je štela Združba koncem leta 473 članov; od teh je bilo 47 protokoliranih in 426 nepro-tokoliranih.
Po strokah pa sledeče: trgovcev z mešanim blagom 124, branjarij 68, trg. z železnino 1, trg. z manufakturo 2, trg. s perutnino, jajci in divjačino 116, trg. z živino 52, trg. s sadjem in deželnimi pridelki 47, trg. s usnjem in čevljarskimi potrebščinami 5, trg. z vinom 2, kinematografa 2, občinskih tehtnic 4, raznih trgovcev 50.
Pomočnikov je bilo ob začetku leta prijavljenih 47, od teh 27 moških in 20 žensk ; ob koncu leta pa 69, od teh 49 moških in 20 žensk; prirastek pomočnikov je bil v tem, ker so se tekom leta prijavili družinski Slani odnosno sinovi trgovcev za so-jrudnike.
Učencev je bilo ob začetku leta prijavljenih 32, od teh 28 moških in 4 ženske i med letom so bili sprejeti
3 vajenci, a 17 je bilo oproščenih in 1 sporazumno odpuščen, tako, da je koncem leta bilo priglašenih 17 vajencev, od teh 13 moških in 4 ženske.
Raznih nakupovalcev je bilo priglašenih ob začetku leta 39, a koncem leta 63.
Radi neupravičenega trgovanja po neupravičenih osebah, krošnjarjih, potnikih itd. je bilo prijavljenih obrtni oblasti 89 slučajev in so bili skoraj vsi od strani obrtne oblasti kaznovani.
Urad Združbe je na razpolago vsem članom vsak dan od 7-12. in od 14-19. ure, ob nedeljah od 8. do 10. ure.
Tajniško poročilo se soglasno odobri.
Trgovski kongres v Skoplju.
V soboto dne IZ. in nedeljo dne 13. malo 1.1. se je vršil v Skoplju velik trgovski kongres, katerega se ]e udeležilo ZDDD delegatov ter do 5B00 zborovalcev Iz cele države.
Trgovski kongres se je vršil ob ogromni udeležbi kakor zgoraj navedeno, v prostorih Oficirskega doma v Skoplju.
Trgovstvo murskosoboškega sre-za so na tem kongresu zastopali gg. Čeh Franc, Heimer Arnold, in Šiftar Ludvik, a trgovstvo dolnjelendavskega sreza pa gg. Novak Jurij in Tivadar« iz ostale Slovenije pa še okoli 100 delegatov trgovcev ter deloma tudi tajniki trgovskih združenj s predsednikom Zveze trgovskih združenj dravske banovine g. Kavčičem na čelu.;
Na tem kongresu je bila ustanovljena enotna organizacija vsega jugoslovanskega trgovstva, katera bo predstavljala odslej kader do 250.000 Članov.
V	glavnem so bili sprejeti predlogi za davčno reformo, sanacijo kreditnega trga, sprememba obrtnega zakona, enaka mera pri zaščiti stanov» zahteva po zvezi Slovenije z morjem itd. Sprejet je bil tudi pravilnik centralnega predstavništva trgovstva Jugoslavije na predkonferenci dne 12. maja, ki se glasi:
1.	Ne posegajoč v samostojnost in pravice posameznih pokrajinskih zvez, se bodo njihovi predstavniki sestajali najmanj štirikrat na leto ali po potrebi na sejah Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije, da razpravljajo in se posvetujejo o aktualnih in splošnih vprašanjih trgovskega stanu.
2.	Ti sestanki se imajo vršiti izmenoma na sedežih posameznih zvez. Vsaka zveza nosi stroške za svoje predstavnike.
3.	Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije zastopa trgovski stan, odnosno samostojne zveze trgovskih združenj samo po doseženi soglasnosti v na-ziranju posameznih zvez, če ne pride do take enodušnosti, si zveze pridržujejo svobodno akcijo.
4.	Vse podrobnosti v pogledu administracije, financiranja in občevanja o oblasti bo predstavništvo odredilo po načelih navedenih v točki tretji.
V	kolikor nam bo dopuščal prostor, bomo še o tem kongresu poročali v prihodnjih številkah.
KlTiETIJSTVO
Nekaj o naši svinjereji in izvozu svinj.
(Nadaljevanje.)
Svinjerejo bi lahko napravili iz lastnih sredstev še bolj rentabilno, ker imamo za to vse pogoje. Treba je le pravilno vzgojiti mladino, svinje namenjena za odprodajo, pa pravilno krmiti.
Zboljšanje rastnosti in kvalitete mesa in s tem boljše cene, bomo dosegli, če bomo polagali svinjam več posnetega mleka in zdrobljen surov ječmen.
Torej je treba sejati več ječmena in zvišati mlečnost pri naši govedi.
Napraviti se da vse, treba je le več dobre volje.
Mlečnost se da povišati potom odbire (selekcije), za pleme se naj obdržijo le krave, ki so zdrave in dobre dojnice; za naraščaj pa pustiti le teleta od dobrih dojnic. Drži se naj manj živine, pa ta naj bo dobra in zadostno hranjena. Poznam dosti gospodarjev, ki imajo poln hlev krav, ki pa vse skupaj nimajo niti toliko mleka, da bi zadostili potrebam družine. Seveda hlev mora biti poln, drugače trpi ugled hiše, ne vpraša se pa, kakšna je ta živina. Tu je treba temeljite spremembe. Podlaga našega gospodarstva je dobra živina, dobre krave, ki dajo letno dobra in zdrava teleta in toliko mleka, da je zadosti za gospodinjstvo in za krmljenje svinj. Več, ko bo mleka, več svinj se bo lahko držalo in zredilo za odprodajo, torej več denarja bo prišlo v hišo.
Uspešna svinjereja gre torej spo-redno z dobro živinorejo, posebno pri nas, kjer nimamo za pravilno in zadostno krmljenje svinj na razpolago industrijskih krmil, kakor mesara moka in dr. Ta krmila se nadomesti s posnetim mlekom. Za svinjsko hrano se priporoča le posneto mleko, ker le s tem se doseže boljše uspehe, gospodinji pa ostane smetana (vrhnje) za vporabo v gospodinjstvu, za prodajo ali za izdelavo surovega masla (zmočaja).	Nadaljevanje sledi.
Naprava vzornih gnojišč in gnojničnih jam.
Prispevke za napravo gnojišč in jam v zvezi z odtokom gnojnice iz hlevov še daje banska uprava, seveda v okviru razpoložljivih sredstev, ki jih dovoljuje banov, proračun. Prošnje se mora vložiti na predpisanih obrazcih do 15. junija pri pristojnem sreskem načelstvu. Prvenstveno se upoštevajo prošnje prosilcev, ki pri zadnji razdelitvi cementa radi pomanjkanja kreditov niso prišli na vrsto. Vpošte-vajo se le skupne prošnje, katere predlagajo kmetijske organizacije ali občine za najmanj pet svojih članov. V izrednih slučajih so dovoljene tudi tudi izjeme. Vsak prosilec mora založiti pri sresk. načelstvu 250 Din kot varščino, ki se vrne, ako je s kolav-dacijo ugotovljeno, da je gnojišče v redu napravljeno.
Banovinski prispevek znaša 50% za cement pri gnojiščih do 8 glav velike živine, 40% za 9 do 13 glav, 30% pa za 14 in več glav živine. V nobenem slučaju pa se ne prispeva več kot 2000 Din za enega posestnika.
Točnejie informacije dobite pri sresk. kmet. referentu.
čržne cene:
Novosadska blag. borzi
19. t. m. Tendenca mirna. Pronie je bi! slab.
Pšenica: Baška okolica, Nov Sad, srednjebaška, gornjebaška 125 d< 130, okolica Sombor in gornjebanat' ska 122 50 - 127, baška potiska in sremska 130—135, ladja Tisa 135-140, južnobanatska 120 — 125, slavonska 127 50-132 50, baška ladja Bege 132 50-137-50.
Oves: baški, sremski, slavonski, banatski 87-50-90.
Koruza : baška, sremska 72—78 okolica Sombor 77-79, banatska 7-do 75, ladja Begej 79 - 80, ladja Tisa in Dunav 80-81. Din.
Mariborski svinjski sejem, Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 156 svinj, prodanih pa je bilo 75 komadov. Cene mladih prašičev 5-6 tednov starih 75-85, 7-J tednov starih pa 100-140, 3-4 me-sece 200-250, 5-7 mesecev 250 da 300, 8 - 10 mesecev 350 - 400, 1 leto 500 - 620. Kilogram žive teže 6 6 50, kilogram mrtve teže 9—10 Din.
Ptuiskl konjski in goveJN sejem, ki je bil v torek dne 15. t m. Kupčija je bila živahna. Prignal so 144 konj, 160 volov in bikov te: 341 krav in telic, skupaj 645 glai živine. Prodali so 273 glav živine, o< teh je bilo 12 volov za Italijo. Ceni za kg. žive teže so bile Sledeče: debeli voli 3-4, poldebeli 2 50—3 50i za pleme 2-3, biki 2 50-3-50, kravi za klanje 150—2 50, za pleme 2'50 do 3 50, telice 3 -4, konji so se pro> dajali po kakovosti od 600 -3.000 Din. komad
Svinjski sejem v sredo 16. t. m je bil istotako dobro založen in sice so prignali 152 svinj in 289 prascev, skupaj 441 rilcev. Kupčija je bila raz> meroma slaba, prodali so 165 koma dov. Cene za kg. žive teže so bili sledeče: prolenki 5-6 Din,poimastni 6—6 50, mastni 6 50-7, mrtva teža Din 9.50, prasci stari 6—8 tednov so se prodajali po kakovosti od 90 da 190 Din.
St. I 1298/33.
Dražbeni oklic.
Na predlog konkurznega upravitelja se v konkurzno maso spadajoče nepremičnine Szaparyjeve prodajo na javni sodni dražbi na licu mesta in to:
v Selu, dne 26. maja 1934 ob 9. uri 22 gozdnih parcel cenjene na 107.734 Din 50 p, izklicna cena 53.867 Din 25 p ;
v Šalamenclh, dne 28. maja 1934 ob pol 9. uri 7 gozdnih parcel, cenjene na 31.320 Din, izklicna cena 15 616 Din;
v Kupšinclh, dne 29. maja 1934 ob pol 9. uri 2 parceli, cenjeni na 1063 Din, izklicna cena 531 Din 50 ;
v Lemerju, dne 29. maja 1934 ob 10. uri 5 parcel, cenjene na 20 047 Din, izklicna cena 10.023 Din. 50 p.
Prodajo se posamezne parcel ali pa skupaj več parcel. Vadij (kavcija) se lahko položi v hranilnih knjižicah.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča in pri županstvih teh občin.
Sresko sodišče v Morski Soboti
odd. IV., dne 16. 5. 1934.
V nedeljo, dne 27. maia se bo vršila
spomladanska konjska dirka
na Cvenu pri Ljutomeru. Posebno zanimiva bode dirka 3 letnih konj, kateri so potomd slovitega irebca Petra Mozarta. Ljubitelji konj — pridite!