Ameriška Domovi ima No. 246 AM€WCAM »K SPIRIT FOR€IGN IN LANGUA6€ ONIT IVatfttnai and Interaadanal ClrealattoB CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 22, 1959 SL0V6NIAN MORNING NGWSPAPCR ŠTEV. LVm.—VOL. LVIOL Parcel je le zmagala Francoska vlada je izdelala predlog za podpiranje katoliških šol. PARIZ, Fr. — Kot pri nas, hodi tudi v Franciji petina mladine v katoliške šole. Državi je s tem zelo olajšano breme na prosvetnem polju. Za francoske katolike je pa šolsko breme hujše kot za naše, kajti dežela ni tako bogata kot Amerika. Katoličani so že desetletja zahtevali državne prispevke za svoje šole, toda nobena vlada ni imela poli-t-čnega poguma, da se loti tega kočljivega vprašanja. Sedaj je De Gaulle naročil vladi, naj skuša najti pot, ki bi zadovoljila katolike. Vlada je napravila načrt, ki naj dobijo po njem katoliške šole možnost, da dobijo državno podporo 'sorazmerno državni kontroli. Vsaka šola bo lahko kar sama sklenila pogodbo z državno upravo: čim več kontrole, tem več podpore, to je osnovna ideja načrta. V načrtu je več osnutkov za take pogodbe, katoliške šole bodo imele prosto izbiro, lahko si izberejo katerikoli osnutek v načrtu. Nobena pogodba pa ne bo smela trajati več kot 12 let. Kot se vidi, je to prvi poskus začasne rešitve tistega vprašanja, ki je v francoski domači politiki celo to stoletje Izzivalo najbolj srdHe debate. Vlada sama se ne misli preveč gnati za načrt. Hoče počakati, da se javnost navadi nanj. Zato je mogoče, da načrt ne bo kmalu obravnavan v francoskem parla-rnentu. Zdi se, da se bodo kato liske šole odločbe za tiste osnutke/ki predvidevajo najmanj kontrole, akoravno bodo radi tega dobivale tudi zelo malo podpo-re. Njih želja je, da prebijejo led, potem pa čakajo na bodoči razvoj v francoski prosveti. Paragvaj ko kmalu zrel za fuksiss - demokracijo ASSUNCION, Par. — Sredi decembra je prišlo v Paragvaju do upora proti vladi gen. Stroes-senerja, ki se je polastil oblasti v deželi z vojaškim udarom 1. 1954, pa bil lani ponovno izvo-lj°n za predsednika republike. Stroessener je upornikom, ki s° udarili v Paragvaj iz Argentine, po njegovih izjavah s pod-Pnro Castrovih Kubancev, zavozil, da bo vse strogo kazno-Val. Upor je bil z lahkoto strt. Paragvajski diktator ne sliši rad, če ga kdo tako imenuje. Pri. t°žuje se, da tujina premalo ce-^l napredek, ki ga je dežela nabavila pod njegovo vlado. Predno sem postal jaz predsed-riek» je imel Paragvaj 8 predsed-njkov v enem letu. Sedaj imam0 jdalnost in napredek. Mi . . . Omo skoro zreli za luksus demokracije,” le dejal diktator noessener, sin nemškega prise- Jlenca. V Argentini napovedujejo, da r°essenerjeva diktatura ne bo ^živela 1. 1960, ker da nezado-0 Jstvo v oboroženih silah na-§1° narašča. V remensk prerok .^inoma oblačno. Naletava-snega. Najvišja temperatura Novi grobovi Andrej Centa Po dolgi bolezni je preminul v Euclid Glenville bolnici Andrej Centa, star 72 let, stanujoč na 1126 E. 147 St. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Zupančič, doma iz Podgaberja v fari Sv. Vid pri Stični, otroke Andrewa, Mary, Ralpha in Henrya, 8 vnukov ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v fari Sv. Trojice v vasi Bloke, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bil 58 let. Bil je član društva Carniola' Tent No. 1288 T.M. Bil je mizar; zadnjih 7 let je bil v pokoju. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. Čas še ni določen. John in Sophie Luzar Včeraj sta nenadno umrla John Luzar s 3535 W. 66 St. in njegova hčerka Sophie Ivanko Komu gre slabo! Nad 32 milijonov Amteiikan-cev spada v skupino z “malim dohodkom,” MILWAUKEE, Wis. — Za skupni kongresni gospodarski odbor je Robert J. Lampman prouč 1 dohodke prebivalstva Združenih držav. Pri tem je ugotovil, da okoli 32,200,000 A-merikancev spada v razred z malim” letnim dohodkom. V to skupino spadajo družine s štirimi člani z letnim dohodkom izpod $2,500 in dvojice z letnim dohodkom izpod $1,157. | Pri tem je ugotovil na temelju podatkov za 1. 1957, da je spada-1 lo v to skupino 8 milijonov starcev, 6.4 milijona črncev (in Indijancev), 8 milijonov, ki žive v gospodinjstvih z žensko glavo, 21 mdijonov, ki žive v gospodinjstvih, na katerih vodstvu je oseba z manj kot devetimi razredi šole. Revščina polagoma izginja iz ieli za šole črnih FARMVILLE, Va. — V okraju Prince Edward je okoli 1,700 črnskih otrok, brez šolskega pouka, ker so javne šole zaprli, da bi ne bi bilo hreba v njih mešati črnskih in belih otrok. Med tem ko so bele1 organizirali za svoje otroke privatne šole, se črnci niso zganili, čeprav Virginia nudi za vsakega šolarja na leto $250 šolnine. Sedaj se je zbrala skupina belcev, ki je odločena preskrbeti tudi za črnce privatne šo.e. črnci te akcije niso sprejeli s kakim posebnim zaupanjem in — vdušenjem. INDIJSKI NEHRU ZAVRNIL NEPOSREDNE RAZGOVORE! Predsednik rdeče kitajske vlade v Peipingu Ču-Enlaj je predložil predsedniku indijske vlade Nehruju, naj bi se na Štefanovo sestala na Kitajskem ali pa v Burmi na razgovore o uredit/i mejnega spora. Predlog sam, način njegove objave in kratek čas so predsednika indijske vlade skoro prisilili k zavrnitvi. — Moskva je zaradi spora “zaskrbljena” in nejevoljna. Iz Clevelanda in okolice NEW DELHI, Ind. — Pred-na- sednik kitajske vlade Ču-Enlaj Cleveland ne bo dobil podzemne železnice CLEVELAND. O. — Včeraj so je poslal predsedniku Nehruju pismo, v katerem mu predlaga, naj bi se sestala 26. decembra kje na Kitajskem ali pa v Burmi, da v osebnem razgovoru raz- to slore brez omembe njegovega č stita mejni spor med Kitajsko imena ping, naj se sporazume z New Deihijem. Sovjetski diplomat je dejal časmkarjem, da lahko navedejo njegove izjave, pa jih prosil, naj in IndJjo. V svojem pismu predlaga v s 23899 Magle Ridge, North J Olmsted. Pogreb bo v četrtek dežele. Leta 1947 je bilo v naši ob 9:30 iz Shuster pogreb, za- [ deželi še 26 odstotkov oseb, ki so voda na W. 54 St. Podrobnosti jutri. John Unetič Po kratki bolezni je preminul v Cleveland Clinic 71 let stari John Unetič z 1134 E. 74 St. Zapustil je tukaj soprogo Uršulo, roj. Velic, doma iz vasi Izver v fari sv. Križ na Dol. in sina Stanleya, brata Jakoba ter sestri Ano in Lojzo v rojstnem kraju pri Cerkljah na Dol., brata PTanceta v Nemčiji, tod in tam pa tudi več drugih sorodnikov. Hčerka Veronika Krin-ce je umrla pred 5 meseci. Pokojni je prišel v Ameriko pred okrajni komisarji z dvema proti glavnem Kitajec to, kar je pred enemu glasu odločili, da ne bo- ložil že preje. Pripravljen je u-do izdali bondov za gradnjo makniti kitajske čete iz Longju podzemne železnice v središču ' na vzhodu, če umakne tudi In-mesta. 1st! predlog je propadel dija svoje čete s spornega ozem- I Pred časom je baje sam Nikita Hruščev dejal, da je kitajsko-indijski spor trenutno prava nesreča za komunistično stvar v Azijk spadale v skupino z “malim” dohodkom, 10 let kasneje je bilo takih le še 19 odstotkov. Če pojde razvoj dalje v sedanji smeri, upajo da bo to število do 1. 1977 padlo na 10 do 12 odstotkov. Božične razglednice igrajo veliko vlogo v ameriškem življenju CINCINNATI, O. — V Cincinnati je razvita posebno in- 1. 1957 v enakem razmerju. Za gradnjo so se zlasti zavzemale velike trgovske hiše vzdolž Euclid Ave., koder bi naj podzemna bila speljana do E. 14. St. Okrajni ing. A. Porter je predložil temeljito študijo celotnega prometa v Cuyahoga okraju in razširitev “rapid translta.” Tokrat dokazi ne drže! Cedem milijonov! d n stri i a ra i n • v, <. 1 CHICAGO, 111. — Predsednik dust Ija razglednic raznih vrst. American Motors Corp Geo ... am 50 °bjavj]l U'dl za bo- Romney je napovedal, da bo le-zicne razglednice sledeče zani- tos prodanih v Združenih drža- mive po atke. va^ 7 milijonov novih avtomo- . ; . v - 0sta 00 morc‘la razdeliti ta bUov, če seveda ne pride zopet 48 leti. Bil je elan Društva Lun- mesec nad 3 bilijone raznih bo- do štrajka jeklarjev der Adamič št. 28 SNPJ. Čarni- žičnih razglednic, ki bodo teh- Romney trdi, da bo vsak tretji tale blizu 100,009 ton. Vsaka kupljeni novi avto —- mali voz, družina pošlje povprečno 65 raz- domače ali evropske izdelave. glednic, vsaka pa po 140. Je p^ ______n_______ pošiljanje razglednic zamudno delo, Amerikanci in Amerikanke bomo porabili za ta posel nad 300 milijonov de1ovnih ur. Cene za razglednice se ola Tent No. 1288 T.M. in Podr. št. 5 SMZ. Nad 20 let je bil zaposlen pri Jones & Laughlin Steel Co. Zadnjih pet let je bil pokoju. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz J. Žele pogreb, zavoda na St. Clair Ave. Čas še ni določen. Na mrtvaški oder bo pokojnikovo, truplo nocoj ob sedmih. ------o----- Hnsššev v Laf. Ameriko? MOSKVA, ZSSR. — V krogih zahodnih d plomatov trdijo vs- Kitajci so prisilile indijske jetnike k “priznanjem,” ki naj bi dokazovala, da so Indijci krivi spopada na meji. Ija. Glede indijske zahteve po kitajskem umiku iz Ladagha v Kašmirju, pa pravi Ču-Enlaj, da je neprimerna. ■ Kitajski predlog za razgovore je stavljen v taki obliki, da ga bi Ind ja le težko sprejela. Ču-Enlaj pove naravnost, da v In- NEW DELHI, Ind. — Ko so dijo ne gre, ker tam ozračje ki-' pred sedmimi leti'trdili komu-tajsko-indijskemu prijateljstvu nistični Kitajci, da so ameriške ni posebno ugodno, če Nehru oborožene sile uporabljale bacile ni pripravljen priti na Kitajsko, predlaga Ču-Enlaj, naj bi se sestala v Burmi, če bo seveda burmanska vlada to dovolila. Rok za sestanek je tako kratek, da bi Nehruju ne ostalo posebno dosti časa za priprave. v boju proti komunistom v Ko-reji, so Indijci te trditve verjeli na temelju “priznanj” ameriških vojnih ujetn'kov. Sedaj so imeli Kitajci zajetih devet indijskih mejnih stražnikov. Z zasliševa-jnji, stradanjem in mrazom — Predsednik indijske vlade Ne-'imeli so jih zaprte v neki ledeno hm je Ču-Enlajev predlog za se- mrzli luknji brez hrane — 30 j dr stanek gladko, toda vendar prisilili, da so priznali, da so vo-vljudno zavrnil češ, da ne nudi hunili na mejnem področju in da pravega temelja za uspešne raz- so oni začeli streljati na Kitajce, govore. Kitajska se dejansko še Na ponovne intervencije in-vedno ni voljna umaknit s dijske vlade so Kitajci Indijce Molitev— 1 Članice Društva sv. Ane št. 4 SDZ so vabljene jutri zjutraj ob 7:45 v želetov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Žiberna. Zadušnica— j Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Malije Vnebovzete, ob 8:15 pa v cerkvi sv. Viljema sv. maša za pok. Freda Pausic ob 3. obletnici smrti. Za božič— Pri Brodnick Bros. ria Waterloo Rd. imajo posebno božično ^ razprodajo po izredno ugodnih cenah. Več v oglasu! K moli ni— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vab-^ Ijene nocoj ob sedmih v ŽeJe-I tov pogreb, zavod k molitvi za pok. Mary Žiberna. Radio— j Pri Oblak Furniture Co. na 6812 St. Ciair Ave. imajo na prodaj po ugodni ceni odlične r LLEJ UNKEN radio sprejemnike. Več v oglasu. Asesment__ Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala jutri ob 6. do 8. asesment v šoli sv. Vida. -o— DOHODEK OD FILMOV Ameriški filmski študiji dobe za kazanje filmov izven Združenih držav na leto okoli 100 milijonov dolarjev. To je vsekakor lep dohodek tudi za našo bogato deželo. raz- položeno pol centa in $5.00, največ je takih pod 25 centi. Pri proizvodnji božičnih glednic je sezonsko zaposleno okoli pol milijona delavcev. Baje je pa tudi pol milijona različnih slik na razglednicah. Sedaj si lahko vsak sam izračuna, koliko je njegova udeležba pri tem poslu. ^ ^ . j U JJlUUlclLUV Li LllJU VS- j mca 1_rajn0i ^ p0jde predsednik sov- ne. ozemlja, ki ga umatra Indija za svojega na temelju dogovora v Sinili izpred prve svetovne voj- jetske vlade Nikita Hruščev prihodnjo jesen, ko bodo v Združenih državah zaposleni z volitvami, da obisk v Latinsko Ameriko. Države Latinske Amerike bo skušal pridobiti z dolgoročnimi krediti in ugodnimi trgovinskimi pogodbami na temelju menjave blaga. Sovjeti nejevoljni zaradi spora ŽENEVA, šv. — Eden izmed spustili. Ti so razkrili kitajski postopek, ki je vso Indijo močno razburil. Sam Nehru je ponovno govoril o tem. Teh kitajskih dokazov seveda noben Indijec ne priznava za resnične. Skušnja je res najboljša učite' tukajšnjih znanih sovjetskih za- ljica. Lastna koža je bo]j občut_ stopmkov je zahodnim časnikar- jj va 0d tujei jem razlagal, da je sovjetska via- j _______0______ da resno zasajena saradi ki-! HosJ[va s()reIninja tajsko-indijskega mejnega spora. Dejal je, da bo Moiskva brez Jvoma skušala vplivati na Pei- V Sloveniji manjka svežega, zlasti govejega ir.esa HI TC r\ v-vn iiv-i’r'f'Xv-.«-, X. - , i. -i . .. Cleveland, O. — Komumstična ko so jo izračunali, kontrolirali stranka v Sloveniji se s svojim in spoznali za pravo, to sam Bog planiranjem zelo pogosto blamira. Zadnjič smo opisali, kako se je uračunala pri elektrifikaciji. Ne manjka pa samo električnega toka, tudi trg s deželnimi pridelki je zelo slabo založen. En- ve. Vsekakor se lep0 sliši, da bo v Sloveniji toliko mesa na razpolago. Zato so sklenili, da mora nekaj odpasti na izvoz, kajti tovariši iz Beograda pravijo, da je treba napeti vse sile, da *• --7 —■ crat manjka mleka, enkrat sad- povečamo izvoz in s tem zmanj ja, enkrat sočivja, enkrat jajc, šamo primanjkljaj v plač.lni bi-enkrat krompirja itd. Sedaj lanci. Ljubljanski tovariši še manjka mesa in ga bo manjkalo zmeraj radi ubogajo Tita in nje-najmanj vso zimo. Zanimivo je, govo okolico, dasiravno na Rhem da sedaj trdi celo komunistično marsikateri od njih krepko zabavlja ne beograjski centralizem. 1 Kot je pri komunistih navada, so hoteli pri tej priliki ubiti dve I muhi z enim udarcem. Obenem L. 1957 je bil v Sloveniji zakol z izvozom so hoteli udariti tudi goveje živine izredno velik, tisto po samostojnih kmetih. Pri tem leto je namreč zelo manjkalo kr. je bila računica zelo preprosta, me. Zato je bila že lani ponud- V inozemstvu je goveje meso ba svežega mesa vsaj v Slove-, dražje kot v Jugoslaviji. Kdor časopisje, da težave z mesom “niso prišle nepričakovano.” Verjetno jih niso ravno namenoma planirali, toda v svojih planih so se pošteno urezal1. mesa. Ljubljanski tovariši si sedaj belijo glave, kaj naj napravijo v 1. 1960. Da bi kaznovali “druž- spodarska kmetska posestva, ki redijo po- primanjkovati eg živine tudi nesposobne rdeče poslovodje in uradnike. Taka posestva morajo nekaj več zaslužiti, da potem lahko dajejo dodatne plače raznim ravnate--jem, predsednikom delavskih svetov in upravnih odborov, sindikalnim tajnikom, partijskim celicam itd. Za kmete naj bi po tem načrtu ostal domači trg, kjer so cene nižje od izvoznih. Priznati se mora, načrt ni slab, namreč za tovariše, toda račun je bil narejen brez krčmarja. Pokazalo se je namreč, da “družbena posestva in zadružne ekononrje” ne morejo dati dosti 1 V ta namen jim bo režim dal do- v nagrajevanju delavcev MOSKVA, ZSSR. — Da delovna storilnost za železno zaveso ni na splošno velika; v tej točki so si izjemoma edini tako komunisti kot kapitalisti. Je pa ob enem tudi ena izmed največjih temnih .točk v komunističnih gospodarstvih, ki jih rdeča go-politika nikakor ne bena posestva in zadružne eko- more izbrisati. Moskva je sedaj nemije,” jim ne kaže. Ako ka- napravila nov poskus. Doslej so Znujejo mešetarje, radi tega ne delavci in uslužbenci dobival1 bo na trgu niti funta mesa več. poleg plač še dodatke, ako so po Na kmete, ki so brez vsakega so- količini prekoračili postavljene delovanja prišli do boljših cen za cilje. Na kakovost blaga m na svojo živino, se pa tudi ne mo- roizvajalne stroške ni nihče gle-rejo spraviti drugače kot s pov1- dal. Zato je bilo rusko blago na sanjem davkov. Toda tudi pri slošno tako drago in tako slabe tem ne bo prišlo več mesa v tr- kakovosti. žnice. Zato so sklenili, da bodo j Sedaj je Moskva uvedla nov nagnali obe vrsti socialističnih | način nagrajevanja Dodatke k posestev, naj redijo več živine. ! plačam in mezdam ne bodo več živine za izvoz. Iz zadrege so si j datne invesPcijske začela pomagati na ta način, da kredite. in obrtne so njihovi mešetarji hodili po živin j skih sejmih in tam z raznimi trgovskimi zvijačami obšli zakon in kupovali kmetsko živi- S samim denarjem se seveda ne bo dala dvigniti prireja, zato bodo konsumenti v Sloveniji pač morali jesti manj mesa in čakati ne^ mt Jemn0rmal‘ ,na UJC Prodajala P° višjih ce- kmetski živini lezla počasi, toda čni načrtniki preskrbeli pomanj- Odkod s ° r f •„ ' ^ S-m° ‘'druzbena Posestva in sigurno navzgor, na drugi stra- kanje blaga na kakem drugem Udkod so vzeli to številko, ka. zadružne ekonomije,” torej taka ni je za domače potrebe začelo trgu. dajali .sam0 za nadnormalno proizvodnjo, ampak tudi za znižanje proizvajalnih stroškov. Bonuse bodo torej izplačevali ne samo za presežke v produkciji, ampak tudi za prihranke v produkcijskih stroškov. V nekaterih industrijah bodo šli še korak dalje: vpeljali bodo tudi posebne nagrade za nadpovprečno kvaliteto blaga. Ko bodo enkrat vpeljali še nagrade za pravočasno dobavljanje blaga in za- Bavčna vrednost manjša od stvarne V enajst drjavah v naši deželi je po zakonu določeno, da naj se zemljiški, oziroma nepremičninski davek ne določa od polne vrednosti, ampak od pre-cej nižje davčne vrednosti. Ta je določena v lovvi na 60% stvarne tržne cene, v Vermontu pa celo na 1 % . NAJHOVEJšEVESTI MADRID, šp. — Predsednika j Eiscnhowerja je tod pričakalo ' in sprejelo okoli milijon ljudi. Danes dopoldne ob 10:45 j odleti v Maroko na sestanek s kraljem Mohamedom, zvečer ob 10:50 pa se bo vrnil v I Washington, kjer mu pripravljajo nad vse slovesen sprejem. PARIZ, Fr. — Zahodne sile so predložile Hruščevu sestanek na vrhu za 27. april v Parizu, Če bo ta sestanek uspel, mu bodo sledili novi. LONDON, Vel. Brit. — Povabilo Hruščeva na sestanek na vrhu sma<|rajo tod za veliko zmago Macmillana, ki se je za tak sestanek zavzemal že vse od zgodnje spomladi. MOSKVA, ZSSR. _ Danes se je sestal tod Centralni komi-tet sovjetske komunistične partije. Posvetoval sc bo največ o izpeljavi gospodarske scdemletke, tekom katere naj bi Sovjetija skušala dohiteti Ameriko vsaj v nekaterih gospodarskih panogah. WASHINGTON, D.C. — Jeklar ske družbe so pris'iale na zahtevo Unije in se bodo pogajale posamezno za novo kolektivno pogodbo. HAVANA, Kuba. — Izdan je bil zakon o zaplembi imovine onih, ki bi bili obsojeni nasprotovanja Castrovi vladi. dostno izbiro, bo sistem nagrajevanje popoln. AaiER&it/t Hoisowiim rnJISmm. Bnrwfu. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00' for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. 3 No. 246 Tues., Dec. 22, 1959 Dr. Miha Krek: Z vero v Boga in nas same Letošnjih božičnih praznikov in novoletnih dni ne bomo mogli praznovati, da nas ne bi ob jaslicah obšel občutek, da smo v tem letu osiroteli. Smrt priljubljenega škofa dr. Gregorija Rožmana je preblizu, da se nam ne bi pojavil spomin nanj in bridek občutek izgube, ko prvič ne bo njegovega božičnega pozdrava med nas. Ne bi ravnali po njegovi želji, če bi se mudili v žalovanju. On je hotel veselo delavnost, ki naj je ne ustavi nobena izguba, nobena nesreča, tudi porazi ne. Po njegovem zgledu bomo ravnali, njegov svet bomo ubogali, če ob jaslicah in svetem spominu začetka odrešenja mislimo in ponavljamo s pesnikom! “A vendar so up na vstajenje molčeči slovenski grobovi.” Škof Rožman je umrl v Slomškovem letu. V zadnjem svojem nastopu na odru je otrokom in staršem pri Sv. Vidu v Clevelandu govoril o Slomšku. Tekom govora je privrela na dan njegova velika ljubezen. Očetovsko milo je slikal Slomška kot slovenskega duhovnika, vzgojitelja in voditelja, ki je s prestavitvijo škofovskega sedeža v Maribor prav tako, kot s svojim dovršeno krščanskim življenjem zgradil in zapustil trajen spomenik tako v Cerkvi kot v slovenski narodni zgodovini. Slikal je Slomškov čas, za Slovence pretežaven, pa po Slomškovem delu tako silno pomemben in uspešen. Bral je odlomke Slomškovih izjav in nagovorov, dele njegovih zapisov. Ko je prišel Slomšek v celovško semenišče, kjer je našel precej slovenskih idealnih fantov, pa vse okolje nemško, je te slovenske bogoslovce zbral in jih takole nagovoril: Izvoljeni zbor slovenskih bratov! Stopim na besednico prvokrat pred brate mojega ljudstva. Izvolil sem Vas danes v tem času našega preblaženega zbora veselo pozdraviti, kakor poklicane delavce v Gospodov vinograd sloven-škega naroda. Pa še enkrat mi srce poskoči, ko vidim toliko mladih, prebrisanih slovenskih rojakov, mojih bratov se veselo pripravljati k obdelovanju žlahtnih, lepih, pa zapuščenih vinskih trt, slovenskih otrok.” Ko se po letih Slomšek vrne v isto bogoslovje kot spiritual, zopet uvede pouk slovenščine med bogoslovci in jim pravi: “Najdražja dedščina človekova iz njegovih ljubkih otroških let je njegov materinski jezik.” Četrtoletnikom pred odhodom v dušno pastirstvo govori: “Ostanite tudi v svojem bodočem življenju vneti Slovenci. Če boste to, sem uverjen, da boste tudi vrli dušni pastirji. Po jeziku bo rast'Io Vaše veselje do ljudstva in cvetela bo ljubezen ljudstva do Vas.” Pri drugi priliki je zavračal ugovore proti učenju slovenščine. Ugovor: “Dovolj je, če človek zna toliko slovenščine, kolikor se jo je doma v družini naučil!” Slomšek: “Vse se prenavlja, svet se popravlja, le slovenski jezik bi moral ostati vedno star in okoren!” Ugovor: “Slovenci nimajo bodočnosti!” Slomšek: “Slovenci smo narod slovanske družine narodov. Prej se bo sonce zasuknilo okoli zemlje in ne zemlja okoli sonca, predno so izkoreninjeno slovanstvo!” In nadaljuje: “Mladi, lepi sad bode rastel, katerega bodemo vsadili. Že dolgo bode črna zemlja naša trupla krila, daleč v dolgo večnost bomo stopili in še bode slovenščini naš trud žlahtni sad prinašal. Naj Tebi Oče nebeški, Oče tudi nas Slovencev, naj bode Tebi k dolžni slavi,.mojemu slovenskemu rodu k vednemu pridu.” Govoril in slikal je škof Rožman, kako je škof Slomšek usvanovil, gojil in vzdrževal nedeljske šole, kako je pisal in zalagal zanje in za ljudstvo knjige, kako je ljubil in pospeševal slovensko pesem in petje, kako je poleg številnih cerkvenih, dobrodelnih in prosvetnih reči ustvaril in ustanovi! Družbo sv. Mohorja, Društvo sv. Cirila in Metoda za zedinjenje, slavil ga je kot pisatelja, zbiratelja narodne pesmi, ki je tudi sam pesnil, kot prosvetnega delavca, kot pridigarja in spovednika, neumornega misijonarja in izvrstnega gospodarja in upravitelja cerkvenega imetja, kot moža usmiljene darežljivosti in človeka, ki je skrbno vzdrževal osebne zveze z važnimi, vodilnimi ljudmi in ustanovami, ki so mu mogle koristiti v delu za vernike in narod. Ko mu je kardinal Schwarzenberg, salzburški nadškof, ki je bil Slomškov spoštovalec, saj ga je on predlagal in posvetil, povedal, da Slomšku očitajo slovensko narodno obnovitveno delovanje, je takole zapisa!: “Ravno te dni so mi višji škof in kardinal Schwarzenberg pomenili, da se mi slovenstvo očita. Pa mene to očitanje ne moti. Mislim, da naj vsak dela po svojih okoliščinah, ali že svetu ugaja ali ne. Tisti pa, ki me sodi, je Gospod. Slovenka me je rodila. Slovenka me je dojila, naj me slovenščina tudi hvaležnega sina ima.” Radi njegove zvestobe Bogu in narodu se je med nemškimi in tudi drugimi “svobodomiselci dvignila vedno hujša burja proti Slomšku. V pismu opatu Vodušku Slomšek pove svoje: “Tako se ne da več v miru živeti. Svete vojske se moramo prijeti. Nemci nam žugajo materno krv popiti, nas pa ob sveto vero pripraviti.” (Dalje prihodnjič.) j BESEDA IZ NARODA | Oniiovna oporoka pok. škofa dr. 0. Rožmana Cleveland, O. — V nedeljo 15. novembra sem se namenil, da obiščem prevzvišenega gospoda škofa, ki je ležal težko bolan v bolnišnici sv. Aleša. Ko sem vprašal po telefonu, ali smem obiskat Prevzvišenega, ni bolnišnica odgovorila niti z “da” niti z “ne.” Četudi je bd odgovor nejasen, sem se podal v bolnišnico. Z menoj sta šla gospod in gospa Kokalj, ki sta bila v poznanju s prevzvišenim, ki je njima prišel pred par leti hišo blagoslovit, in posvetiti presv. Srcu Jezusovemu družino. V bolnici so nas pustili do bol nika. Pred vratmi je nas ustavila strežnica, da je še nekaj uredila. Nato je nas tri poklicala. Vstopili smo vsi trije. Pozdravili smo ga s: “Hvaljen Jezus.” Prevzvišeni odgovori: Hvaljen Jezus!” . Nato pravi prevzvišeni s tresočim glasom: “To je zelo lepo, da ste prišli. Potem nadaljuje: “Jaz strašno trpim, strašno'trpim.” Silno se mi je Prevzviše ni je smilil. Nato nadaljuje počasi in s povdarkom: “Molite, molite, molite.” Ta poziv je bil splošen in nekako pretresujoč. Ne samo jaz, ampak vsi verujoči škofijani naj molijo. Potem pove, v kak namen naj molimo: “Molite zame in molite za moje preganjalce, zaradi katerih moram toliko trpeti. Molite žalostni del sv. rožnega venca.”: Nato vstopi v sobo, zdravnik in mi trije t. Tj,,. jaz;,.in oba Kokalja smo zapustili bolnišnico. Bolezen, katero je imel Prevzvišeni, je nekaj strašnega. Neozdravljiva je in bolečine so silne. Besede, ki jih je govoril, so duhovna oporoka, sveto naročilo vsem vernim njegovim škof-ijanom. Dve stvari je prosil in naročal z nekako odločujočim glasom in srčno željo: prvič, da molimo zanj, drugič, da molimo za iz-preobrnjenje njegovih preganjalcev t. j. za izpreobrnjenje komunistov. Molijo naj verniki žalostni del sv. rožnega venca. Ko sem gledal strašne bolečine in njegov trepetajoči glas, sem si mislil, da bo še tisto noč umrl. In res, drugi dan t. j. v pondeljek dne 16. novembra, zjutraj ob polštirih je izdihnil svojo blago dušo. Večni mir in pokoj njegovi duši! Verniki, ne pozabite izvrševati zadnjega škofovega naročila. Da se je res vse tako vršilo, kot je tako popisano, lahko potrdita oba Kokaljeva, ki sta bila poleg mene in sta vse točno slišala in videla. Prosim, da vsi slovenski katoliški listi ponatisnejo to naročilo. Rev. Anton Merkun, zlatomašnik, jajo v lepi vili z lastnim vrtom in garažo. Brez dvoma je to velik in pomemben uspeh slovenskega begunca, kajti s tem uspehom, smo dobili -Slovenci v večnem mestu Rimu domačo hišo. Sedaj ne bo več problema za izseljence po ke kot žrtve. Najprej je popisan in močno podčrtan geopolotični značaj in pomembnost Slovenije v stanju, kakršno je bilo koncem druge svetovne vojne. Do tragedije je prišlo, ker so Slovenci, Srbi in Hrvati brezpogojno verjeli, da Britanci izdaje niso zmožni in da je imperativ britanske politike, da ob obalah sredezemskih morij in na Balkanu ne dopusti nobenega tujega režima, zlasti ne takega, ki bi bil pod vplivom Rusije ali Nemčije. Pisec omenja Churchillov načrt, po katerem bi morala zapadne zavezniške sile preko “ljubljanskih vrat” prodirati v Podonavje in ga zasesti pred komunisti. Krat- svetu, za zamejske Slovence in ^ Pa Jedrnata je slika vplivov, one iz domovine, kam naj se obr- - ^ so onemogočili ta načrt, nejo, ko pridejo v Rim. Pri svo-1 ToPl0 j6 popisano zadržanje jem rojaku bodo našli prenoči- Slovencev v tistih usodnih dneh. šče; restavracijo, poleg tega pa tudi gostoljuben sprejem, ki ga samo rojak v svetu lahko nudi bb prihodm svojega rojaka. Prečastiti p.^ Prešern je rekel g. Levstiku, da se zelo veseli njegovega uspeha ter mu iskreno čestita. Dr. S. F. lini? Lpbljsfia vabi na teina sejo Euclid, O. — Vljudno vabim vse meščanke in meščane Kluba Ljubljana na letno sejo v nedeljo, 27. decembra, ob dveh po- sloveni j a je bila še svobodna, slovenski domobranci in narodna vojska so bili počistili s komunističnimi tolpami. Tam so našli zatočišče srbski dobrovoljci in oddelki vojske Draže Mihajlovi-ča. Tja so prišli mnogi politični in verski voditelji iz južnih delov države. Slovenski narod in njegovi borci so sami zlomili nemško silo in razglasili svojo svobodo in ustanovili svojo državo v slovenskem parlamentu na Taboru. Delo Narodnega odbora za Slovenijo je popisano kot modra, junaška, državniška akcija. Razglas narodnega parlamenta na Taboru je objavljen v celoti. poldne v Slov. društ. domu na Recher Ave. Na seji bomo volili Svobodna, demokratična sloven- odbor za 1. 1960. Po seji bo večerja, nato pa ples ska država je bila tedaj stvarno upanje vseh, Srbov in Hrvatov, Igrali bodo Grabnarjevi fantje!^ 30 hiP v ozemlju, prav tako Vabimo tudi vse prijatelje in znance. V Ljubljani je vedno veselo, zato se nam pridružite! Vsem želim vesele božične božične praznike in srečno novo leto! Stefi Koncilja, taj. Uspeli S!q¥8S183w ¥ flsflll Rim, It. — Dne 29. novembra smo se zbrali Slovenci s prečastitim p. Prešernom na blagoslovitev in odprtje prvega slovenskega Hotel-Penziona Bled v Rimu. Gospod Vinko Levstik, ki je bil več let zaposlen pri velikem potovalnem uradu v Rimu kot kot Slovencev, ker so vsi bili prepričani, da zmagoviti zapad-ni zavezniki ne morejo prepustiti “ljubljanskih vrat” komunizmu. Zanimivi so podatki o titovskem prodiranju v Slovenijo. Titovci so enostavno opustili vso borbo proti Nemcem in osredotočili svoje sile v napad na slovensko narodno vojsko in edini-ce, ki so se ji priključile. 'Titovci so zbrali veliko premoč, za-padnih zaveznikov ; pa od nikoder ni bilo. Kratko je poglavje o deljenem umiku v Italijo in na Koroško, popisan je značilen razgovor generala Krenerja z angleškimi poveljniki, razorožitev, taborišče v Vetrinju in angleško ravnanje z begunci. Grozna je slika angleške prevare in izdaje. Begunci na Koroškem so se želeli zediniti s skupino v Italiji. 23. maja 1945 je angleško poveljstvo javilo, da se bo ta želja drugi dan izvršila ! in bodo iz Vetrinja begunci iz Jugoslavije premeščeni v Italijo, v sestav jugoslovanske vojske. Vračanje, mučenje in morija niso bili doslej še nikjer tako močno, s tolikimi podrobnostmi popisani, kot je to napravil Ka-rapandžič. Celo delce preveva velika odlika, da neprestano kaže na važne in odločilne okolnosti, opušča pa vse drobnarije, ki bi mogle samo motiti, prispevale pa ne bi nič. Pisec se krbno ogiblje vsakega, , tudi najmanjšega in najrahlejše-kar in pisec, ki sedaj živi v Cie- ga očitanja našim lastnim Iju-velandu, je napisal knjižico s 74 dem, vsakega ugibanja o tem, stranmi o kočevskih strahotah, kaj bi bilo za rešitev še mogoče Bor. M. Karapandžič 7104 storiti ali bolje napraviti kot so Lawn Ave., Cleveland 2, Ohio,' opravili tisti, ki so se trudili za pravi v posvetilu: “To skromno skupnost v tedanjem brezupnem knjigo posvečam tisočem in ti- stanju. Karapandžič točno pri-sočem Jugoslovanov, ki jih je bije, da so bili vsi slovenski in Josip Broz Tito's svojimi komu- drugi vojaški in politični stare-nisti pcbil na najbolj zverinski šine beguncev v istem nemogo- način — potem, ko so jih mučili čem položaju napram angleški — pri Kočevju v mesecih maju komandi kot ostalo ljudstvo. Oni in juniju leta 1945, ko je bila so storili kar je človeško bilo druga svetovna vojna že konča- mogoče in radi svojih nastopov na.” Knjiga je tiskana v srbšči- šli z drugimi s smrt ali pa pri- ni in cirilici in je razpošilja pi- šli v ječe, kot se je to zgodilo see sam. ; predsedniku Narodnega odbora V 24 poglavjih, bolje rečeno v za Slovenijo dr. Basaju, ki so mu Mruški gasila se zahvaljujejo za poni Ambrus, Slov. — Začetkom tega leta smo se obrnili na vas s prošnjo za podporo za nabavo gasilskega voza ih drugega oro- i dja, ki je bilo tekom zadnje vojne uničeno. Prav iskrena hvala vsem, ki ste se prošnji odzvali. Posebno se zahvaljujemo g. Josipu Mišmaš z 1404 E. 53. St., Cleveland, Ohio, g. Viktorju Blatniku z 1012 E. 64. St., Cleveland, Ohio, in g. Janezu Muhiču s 644 Manning Ave., Toronto, Ont., ki šo kot bivši člani društva prispevke zbirali in nam jih poslali. Vse darovalce bo društvo ohranilo v trajnem spominu! V imenu Prostovoljnega gasilskega društva v Ambrusu so za. hvalo podpisali: Ivan Šinkovec, taj. • Jože Mišmaš, poveljnik Jože Rotar, predsedd. Koševje Titov najbolj krvavi zloissi Cleveland, O. — Srbski časni- ! K sodobnim svetovnim problemom +------------*---*-*—<*•—»-«•„ -- ----------- Prekomorski Kitajci — Maova ii'ela kolona? Kitajska je že stoletja zelo Rdeča vlada v Peipingu, ki se gosto naseljena dežela, kjer je je preje zelo trudila za prijatelj-zato pomanjkanje vsakdanja stvo Indonezije, je svoje stališče stvar. Podjetnejši ljudje so že nenadno spremenila. Ostro je pred stoletji šli s trebuhom za kruhom v tuJe dežele preko mo- rij. Pri tem so vzdrževali red- me pa so predstavniki Peipinga no trdne vezi z domom in ohranili svoj narodni značaj skozi dolge rodove. Trenutno cenijo število takozvanih prekomorskih Kitajcev na okoli 14 milijonov v deželah jugovzhodne Azije. Posebne močne skupine žive v Indoneziji, na Malaji in na Tajskem (Siamu), med tem ko je Singapur dejansko do štirih četrtin kitajsko mesto. Ker Kitajci v tujih deželah ohranijo svojo narodnost in. se le neradi vključijo in spoje z domačini, so jim države, v katerih so se naselili bolj ali manj nenaklonjene, če ne naravnost sovražne. Dolže jih, da hočejo ohraniti svojo lojalnost Kitajski, namesto da bi postali lojalni državljani dežel, ki jim nudijo možnost življenja. Ta očitek v glavnem tudi drži, oziroma je do nedavnega držal. Izseljeni Kitajci jugovzhodne Azije so pred težavnim vprašanjem, ali naj se naslanjajo na Čangovo vlado na Formozi ali na Maovo v Peipingu. Ker je večina držav jugovzhodne Azije priznala rdečo vlado v Peipingu kot zakonito kitajsko vlado, so jo za tako priznali tudi kitajski naseljenci v teh državah. V onih državah, ki priznavajo še vedno Cangkajškovo vlado za zakonito predstavnico Kitajske, jo priznavajo za tako tudi kitajski na. seijenci. * * * V kolikor so kitajski naseljenci pristaši Maove vlade, služijo lahko ti tudi kot jedro pete kolone in komunistične propagande. To nalogo jim olajšuje njihov gospodarski položaj. Kitajski naseljenci so' si z vstrajnim delom zgradili trdno gospodarsko osnovo in se polastili v deželah jugovzhodne Azije večjega dela trgovine in obrti, veliko vlogo pa igrajo tudi v prometu in drugih gospodarskih panogah. V slučaju spora med katero izmed teh držav in rdečo Kitajsko bi lahko kitajski naseljenci povzročali državi, ki jih je vzela pod svojo streho, velike težave, če bi seveda postopali po navodilih vlade , v Peipingu. Nekaj takega se je zgodilo letos v Indoneziji, kjer živi nekaj nad dva milijona kitajskih naseljencev med 86 milijoni domačinov. Kitajci se v Indoneziji niso polastili samo velike trgovine v mestih, ampak tudi male trgovine na deželi. Nekega dne so indonezijske oblasti spoznale nevarnost položaja in sklenile omejiti prijem kitajskih naseljencev na gospodarstvo dežele. V preteklem maju so prepovedale, da ib'i se tudi državljani na podeželju ukvarjali s trgovino. Ker so Kitajci večinoma ostali kitajski državljani, jim ni osta- peddirektor, in njegova žena 24 močnih, žarkih slikah je pisec pobili dva sinova, njega pa vr-Danila, roj. Žerjal iz Trsta, sta ponazoril kraje, dogodke in lju- gli v ječo v Wolfsbergu. Celo v Rimu odprla prvi slov. Hotel- di, ki nastopajo v tej silni dra- generala Krenerja, ki je morda Penzion BLED. Nahaja se v uli- mi: Angleže — izdajalce, titovce med rešenimi slovenskimi člani ci Statilia 19 (tel. 777-102) poleg — zločinske krvnike in morilce narodne vojske najbolj sporna Porta Maggiore blizu železniške in slovenske domobrance, srbske osebnost, slika Karapandžič kot postaje. Prostori sami se naha-' dobrovoljce in črnogorske četni- vojaka, ki je častno izvršil svo- 1° drugega, kot da svoje trgovi- ga dohodka. Kar ni ne prodajo ali pa zaprosijo za in donezijsko državljanstvo. Za zadnji korak se jih je odločilo le malo. Indonezijska vojska je nato nekatere predele proglasila za zaprte tujcem in Kitajce iz njih enostavno začela seliti. protestirala preganjanju’ v Djakarti proti Kitajcev, nje sa- v Indoneziji ščuvali, naj se oblastem ne pokore in ostanejo na svojih mestih ter dalje vodijo svoja podjetja. Indoneziska vlada se ni dala prestrašiti. Maovemu zastopniku in njegovim pomočnikom je prepovedala zapuščati preštolni-co, Kitajce pa, ki se niso marali pokoriti njeni odredbi, začela seliti s silo. Rok za selitev poteče z zadnjim decembrom letos. Rdeča Kitajska je protestirala znova, toda Indonezijska vlada je oklicala obsedno stanje in izvaja selitev Kitajcev s podeželja dalje. * * * Nastop rdeče Kitajske v Tibetu, Laosu, Indiji in sedaj v Indoneziji je povzročil precej zaskrbljenosti v državah jugovzhodne Azije. Vse so začele gledati v Kitajcih nevarnost, če ne naravnost svoje sovražnike. Povsod jim po malem stopajo na prste, pa naj bo to v deželah, ki priznavajo Peiping ali v onih, ki priznavajo Formozo. Pritisk na Kitajce je nekatere pripravil do tega, da so prodali svoje nepremičnine in se vrnili domov, še raj še pa se naselili v kaki drugi deželi, ki trenutno ne kaže še nobene posebne sovražnosti do njih. * * * Kitajski naseljenci po teh deželah so doživeli, podobne pre-skušnje že ponovno v preteklosti, saj so se začeli naseljevati izven, svoje domovine še v stoletjih pred Kristusovim rojstvom. Ko so prišli v ta del sveta prvi belci, so povsod že našli Kitajce. Anglež Thomas Herbert je 1. 1634 zapisal, da je v vseh večjih pristaniščih jugovzhodne Azije naletel na “neskončno pridne” Kitajce. Evropejci so smatrali Kitajce v,začetku za svoje tekmece. Špance bi bili na Filipinih skoro popolnoma uničili, preden so se zbrali in sami pobili okoli 23,000 Kitajcev v Manili 1. 1603. Danes pride na Filipinih na vsakih sto domačinov komaj po en kitajski naseljenec. Do ostrih bojev je prišlo med Holandci in Kitajci na Formozi sredi 17. stoletja. Počasi so Evropejci in Kitajci spoznali, da ne kaže, da bi se med seboj borili, začeli so sodelovati. V vseh novih naseljih in trgovsko-vojaških oporiščih so postali Kitajci glavna delovna sila, posebno so se utrdili v področjih Britskega imperija in Ho-landoske Indije (Indonezije), med tem ko so bili v nekdanji Francoski Indokini že preje naseljeni v velikem številu. * * * Na Malaji predstavljajo Kitajci danes 40% celotnega prebivalstva, pa so deležni 70% narodne- jo dolžnost.. Pisec je vzvišen nad številne “zapise” in “mnenja,” ki več ali ž^' PokojRi t7j skT kralj Ta j manj javno krožijo med nami. ravudh je Kitajce označil 2 rokal Britancev, je dejansko v rokal Kitajcev. Ti so lastniki 72p, tovornega avtomobilskega pro meta, 80% rudnikov in 35% na sadov gumijevca. Na Tajskem (Siamu) pred stavljajo Kitajci okoli 14% pre bivalstva, pa so lastniki deve desetih (90%) malih trgovin ir delavnic, 70% luščilnic riža ir Vzgled nam je kako je treba braniti narodno stvar. S tem nočem reči, da je delo popolno. Kratko je in naslanja se večinoma na neslovenske vire. Slovenski udeleženci bi mogli marsikaj dodati, morda tudi popraviti. Vendar je knjižica lep prispevek k zgodovini tistih usodnih dogodkov. Vsak, ki bo to zgodovino pisal, bo moral pogledati tudi Karapandžiča. In v časet slovenskemu imenu je. Dr. M. Krek. “Jude Daljnega vzhoda.’ zadnjih letih so Tajci začeli ome jevati število kitajskih šol, Ki tajcem prepovedali frizersko ii delno tiskarsko in livarsko obrl Na Filipinih je Kitajcev ko maj en odstotek in vendar ob vladuje večji del domače in tu je trgovine. Trgovina s koprc katere največji producent n; svetu so prav Filipini, je do dvi tretjine v rokah Kitajcev. V Južnem Vietnamu je Kitaj (Dalje na 3. strani) 11 IV A I > « K € '7/and f~yic6uce... /lMERi$kyi Domoviim^ /I’lVl'K Wie/1'lll—HO/W1C AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONIV SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Iz slovenskega Toronta Za letošnji Božič mirno in veselo stopiva v novo Upam, prijatelj, da boš na le- leto. V-R tošnji sveti večer, ali vsaj na j Zahvala in voščila TORONTO, Ont. — Ker se bližajo lepi božični prazniki in novo leto 1960. se cerkveni odbor za gradbeni sklad Brezmadežne s čudodelno svetinjo čuti dolž-jsve£j jmei nekaj minut časa. J nega, da se Upravi in Uredništvu p>acj se vsecjel s teboj v našlo- ’ Ameriške domovine in vsem či- njač ali kar na klop k g0rki peči, da bi skupaj pokramljala. Sveto noč preživljava.' Si jo že kdaj doživel? Ali si že stopil kdaj v novo leto poln njenega doživetja? i tateljem tega zanimivega dnevnika javno zahvali za vso pomoč, ki so jo nudili našemu skupnemu delu za novo cerkev v New Torontu. Naj jim božji O-drešenik, čigar rojstva se bomo skoraj spominjali, obilno povrne in jim za božične praznike in skozi celo novo leto nakloni vse potrebne milosti in ves božji blagoslov. Naša iskrena želja je, da bi dnevnik Ameriška domovina prišel v vsako slovensko družino v Kanadi in v Združenih državah. Kajti po svoji zanimivosti in vsebini to zasluži. Bo pa gotovo ta dnevnik postal jse boljši, ako bo imel več naročnikov in več sodelavcev. Nam je torontski nadškof Njegova Eminenca kardinal McGuC gan rade volje dovolil, da bomo prihodnje leto spomladi začeli z zidanjem nove cerkve. Kakor so pri gradnji veličastne bazilike Brezmadežnega spočetja Marijinega v Washing,tonu sodelovali Vsi katoličani Združenih držav in so postavili Brezmadežni veličasten (spomenik, tako naj bi mi katoliški Slovenci v severni A-meriki posnemali ameriške katoličane vsaj v malem. Cerkev Kaj pa se je zgodilo na tisto prvo sveto noč? Vrata so se zapirala, pred ženo, ki je pod srcem nosila. Niso vedeli, niso ljubili. In pastirci, črede, hlevček in an- slovljene božične praznike in Božična voščila S. K. A. S. Toronto. — Da bi vsi Slovenci po svetu preživeli praznike Krustusovega rojstva v duhu svetonočne skrivnosti in da bi jim novo leto 1960 prineslo obilico božjega blagoslova, želijo člani Slov. kat. akademskega starešinstva v Torontu. Odbor. SLOVENSKI SVET (za Kanado) želi vsem Slovencem blago- geli po nebesnem svodu vse to še ni bila sveta noč. Božji Sin je zapustil svetlo veličastvo nebes in bil rojen v revščino in temo zemlje. Resni- Pa srečno novo leto. Prip. odbor. SLOVENSKA PISARNA 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. ca je prišla od zgoraj zaradi lju-|Vsem številnim rojakom, s kate-i----• __ ----;i;l~'rimi smo v osebnih in pismenih bežni. Nebesa so se usmilila zemlje, nebeščani so poslali ljudem rešenje. Ali se ti ne zdi, prijatelj, da ta resničnost izpred 2000 let postaja človeku atomskega veka bajka? In še to “bajko” dušijo kupi daril, obložene mize, božične karte brez Božiča, močna pijača, ponočevanje . . . Zato pa tako premnog začenja novo leto prezen, izčrpan, bolan in s strahom gleda v bodočnost. Midva pa ne tako, prijatelj. Luč iz betlehemske štalce je še vedno močnejša od svetlobe atomske eksplozije. In te LUČI — RESNICE nama je treba, pa Brezmadežne s čudodelno sveti- ( bo vse jasno in svetlo: doma, pri njo, ki jo bomo začeli zidati pri- delu, v društvu. Vse bo imelo hodnje leto, naj bi bil naš sku-' smisel in vsebino in privlačen pen dar Brezmadežni za vse do- cilj. V moči te luči bo skopnela bro(e, 'ki nam jih je kdaj izpro-J zamrza in samoljubje in življe-sila in nam jih še bo. Zato se nje bo polno veselega optimiz-bomo v 1. 1960. obračali na vse 1 ma. Slovence, ki žive v severni Arne- ^ In še nekaj. Iz štalce se je Uki, za pomoč. Zlasti molitve ljubezen razlila po svetu. Kako in vsakodnevno trpljenje naj bi je manjka danes na svetu; tudi vsi skušali v tem letu darovati midva je pogrešava. Zato pa je v ta namen. Kdor pa le more,1 vse tako pusto, dolgočasno, h:ra-naj bi skušal prispevati tudi kak joče, vse delo in še celo zabave, bar v denarju. Glavno breme Preveč samo sebe poznava in vi-bodo pač nosili Slovenci iz New diva. Kje pa je brat, kje sosed? Toronta. Ako hočemo postaviti Kaj če narod hira v temi in rev-Brezmadežni malo večjo in malo ščini, da imava le midva vsega; iepšo cerkev, nujno potrebuje- sebičneža sva pri denarju, pri hio pomoči tudi od ostalih roja- kruhu in pri resnici, kov. Rojake bomo vedno sproti j Prijatelj, sveta noč je noč Iju-°bveščali kako delo za novo cer- ' bežni. key napreduje. Imena daroval-1 Pojdiva! Voščiva vsem Iju-cev bomo pa objavljali tudi v dem okrog sebe ter njim, ki so Ameriški domovini. — Še enkrat proč in daleč, svetal Božič, Bo-Vsem dobrotnikom prisrčna hva-' Žič Resnice, Resnice, ki je za za vso pomoč, želimo vsem j vsak dan, voščiva vsem topel Tfav vesele božične praznike in Božič, Božič Ljubezni, Ljubezni, blagoslovljeno novo leto. ki bo za vsak dan. Za cerkveni odbor: Z doživeljem RESNICE in Janez Kopač, C. M. LJUBEZNI v sveti noči, lahko VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 1960 S slovenske potniške agencije h WORLD TRAVEL SERVICE, Lid. 3968 St. Lawrence Blvd., Montreal! 258 College St., Toronto i NOVE PLOŠČE ZA LETOŠNJI BOŽIČ STA IZŠLI DVE PLOŠČI KOROŠKIH ZBOROV. ir % ■n M Prva plošča: »SVETA NOČ •angel GOSPODOV Mešan zbor fare Sele na Koroškem, dirigent Rev. Silvo Mihelič. Druga plošča: SIJAJ SONČECE NA PLANINCAH ČRNI KOS ŠTUDENTOVSKA Deški zbor Mohorjevega dijaškega doma v Celovcu, dirigent dr. France Cigan. Plošči sta izdelani za brzino 45 RPM in sta nezlomljivi!, Posamezna plošča stane le $1.00 (en dolar) in za poštnino: centov. Plošče naročite pri: SLOVENIA RECORDS, P.O. Box 8184, Chicago 80, HI. Nove plošče so najlepše darilo za Božič! zvezah in ki so raztreseni po širni Kanadi, pošiljamo potom K. A. D. najlepša božična voščila in 'jim želimo obilo sreče in uspehov v novem letu. Uprava. Lastništvu našega slovenskega katoliškega dnevnika “Ameriška Domovina,” upravi, urednikom in vsem, ki delajo in pomagajo, da ta naš edini svobodni dnevnik more redno izhajati, želimo Slovenci iz Toronta mnogo sreče in notranjega zadovoljstva za letošnje božične praznike; za novo leto 1960 pa mnogo veselega optimizma in božjega blagoslova pri delu. KRŠČANSKO DEMOKRATSKO DRUŠTVO v Torontu, želi vsem slovenskim pristašem in prijateljem krščanske demokracije in po njih vsem Slovencem vesele in milosti polne božične praznike ter srečno novo leto 1960. Pozdrav vsem v upanju in želji za zmago krščanskih načel v javnem življenju! Odbor. Društveni vesti: Miklavževnje Vsako leto obišče slovenske otroke v Torontu sv. Miklavž in jih obdaruje. Tudi letos je SKPD Baraga poklicalo Miklavža v nedeljo popoldne v dvorano cerkve Marije Pomagaj; za otroke v New Torontu in okolici pa je prišel Miklavž v cerkveno dvorano cerkve Kristus kralj na Lakeshore Rd., kjer je vsako ko vestno in z zadovoljstvom izvrševali. Glede denarja: So ljudje, ki ga ne znajo ceniti in ga razmetavajo kot slabo seme; na drugi strani pa so taki, ki ga preveč cenijo in mislijo, da je to cilj njihovega stopniki, dragi Slovenci! življenja. Ne bodimo zapravljivci in ne skopuhi! . Drugo predavanje je bilo o “Izgovorjavi na odru.” G. Otmar Mauser je povedal dosti le- istega imena. V gotovi stopnji kulturnega razvoja se skupnost oblikuje in zajame v pojem narodnosti, kot posebne edinke človeške družbe. Narodnost tedaj ni le krvno sorodstvo in materi-jalna vez, je tudi duhovna vrednota in kvaliteta, ki obeležuje in vpliva na duha in srca, čustvovanje in razumevanje. Rojeni smo kot sinovi in hčere svojega naroda in najsrečnejši smo, če to dej-Krek res” . . . ponovno nejasen'3^0 sprejmemo kot izhodišče in oportunistično pesimistično ' našega ravnanja v družbi. Veli-zagoneten.” (Luka Jamnik v S.!ki škof in vzgojitelj Anton Mar-D 1 dec 1959) Slomšek je to čudovito pre- prosto in lepo povedal; “Slovenija, me je rodila, Slovenka me je dojila, naj me Slovenija zvestega in dobrega sina ima.” Med nami, ki smo razseljeni po tujinah in živimo pod stalni- Velespoštovani gospodje za- Odkar smo Slovenci v emigraciji po drugi svetovni vojni, praznujemo dva narodna praznika: devetindvajseti oktober in'mi vPlivi tuBh razmer> nastaja- drugi junij. Devetindvajsetega J0 §Kde narodnostnega vpraša-oktobra se spominjamo vsako lnia zadržanja pogosti dvornh pega in bi bilo dobro, da bi si to ujvluhjiči »e ojjujuijijamu voaiLu, - . : * ” , , zapomnili. Priporočal je čita- leto srečnih dogodkov, ko sm0 po ' pv°mi nastajajo tudi pn dobrih, nje slovenskih knjig in igranje tisočletnem življenju pod tujimi kl bl ^adl v vsakem slučaju prav .nujne krušne potrebe morali od- _ _ . . _ ... . . . v* o t oli Dot o 1 d y\ vi 4-o Iz-1 V» c rr ! Vi o i o v\ <->■* ti-vL-i i ». 4-11->-i v« .. kuje in izpopolnjuje kot člane krščanske kulture in krščanske civilizacije, hodi naša prva dolžnost, na prvem mestu predmet naše skrbi, požrtvovalnosti,, ljubezni, saj je to brezpogojni vir in osnova dobrega in srečnega življenja. So še druge vrednote, ki včasih navidezno, včasih stvarno prihajajo na red pred narodnostnim prepričanjem. Mi smo zapustili domovino, ker smo stali pred izbiro, da ali izgubimo živ-njenje ali vsaj svoboščine in neodtujljive pravice človekove, ali pa izberemo trnjevo pot v tujino, v svobodo, v razmere, ki nam bodo omogočale, da živimo po svojem prepričanju in zmožnostih dostojno, človeka vredno življenje. Ali smo se s tem pregrešili kot sinovi in hčere svojega naroda. Jasno je da ne. Saj se niso pregrešili proti svoji narodnosti niti izseljenci, ki so iz kot dva vira za ohranjevanje vladarji, pod nemško,' habsbur-slovenskega jezika. |ško monarhijo, mogli izjaviti in Nazadnje so člani sami upri- uveljaviti svojo voljo kot suve- zorili nekaj odlomkov iz Mohorjeve komedije “George Dantin.” Videlo se je, da je manjkalo režiserjeve roke. Zato so sklenili, da bodo drugič poklicali koga od starejših, ki se na to razume. H. Š. Goslarica naše ljube gospe Dekliška Marijina družba je v nedeljo 13. dec. popoldne ob pol petih postavila na oder štiri dejansko igro. Gledalcev se je bilo še kar nekaj nabralo, čerav je bila to prva igra Marijine družbe v letošnjem letu. Je to zgodba o mladi deklici brez očeta in matere. Zato Marica živi pri babici Rotiji, ki ji zakriva preteklost njene matere — svoje hčere. Končno Marica zve, da njena mati še živi in da je lah-koživka. Nekega dne se vrne k svoji hčeri, ki si služi kruh z igranjem violine pred cerkvijo. Mati Marta gre pa tako daleč, da •vlomi v nabiralnik pred cerkvijo in plemkinja Matilda obdolži tatvine Marico, in ona v strahu za mater prevzame krivdo nase. Igra se konča z Maričino smrtjo 1 in Rotija odpusti svoji hčeri. ■ Igra je bila dobro odigrana, za kar gre hvala režiserjevi požrtvovalnosti in iznajdljivosti in igralkam, ki so prihajale na vaje redno in z ljubeznijo do dela. j Omeniti, je treba M. Janc, ki je zelo dobro igrala -lahkoživko Marto. Pa tudi M. Geder v vlo-|gi Rotije in M. Kavčič kot Marica sta bili dobri. , Upamo, da bomo dekleta še videli na odru. Pokazale so mnogo nadarjenosti in veselja. M. S. Slovenska pisarna Te dni so prišli Zborniki Svobodne Slovenije za leto 1960. Cena kot običajno $3.25, po pošti $3.50. ren narod in odločati o svoji usodi. Tedaj smo zapustili Avstro-ogrsko monarhijo in se svobodni odločili, da v bodočnosti hočemo živeti v narodni državi skupno z drugimi slovanskimi narodi na jugovzhodu Evrope. Bili smo tedaj prvič mojstri svoje usode in graditelji nove države. Od tedaj smo Slovenci državni narod! Zato je 29. oktober naš veseli praznik, zgodovinski' mejnik na poti v našo narodno svobodo in neodvisnost. Drugi junij je praznik naše narodne žrtve, dan narodnega žalovanja. Koncem druge svetovne vojne, v letu 1945 je po nesrečnem razpletu mednarodnih dogodkov, ker so zapadne, demokratične velesile podlegle zahtevam sovjetskega imperija, radi vdora sovjetske rdeče armade na Balkan in v Jugoslavijo, potem, ko so boljševiške sile zasedle Belgrad in severno-zapad-ne dele Slovenije, uspela komunistična revolucija tudi v Sloveniji. Komunisti so vedeli, da so v Sloveniji, kot v ostali Jugosla. viji, neznatna manjšina in bodo mogli ostati na oblasti, kamor jih je posadila Moskva, le, če bodo pobili svojih političnih nasprotnikov toliko, da bo zlomljena demokratična organizacija naroda. Precej so zanje opravili že fašisti in nacisti. Vendar so jih komunisti daleč prekosili v barbarstvu, zločinstvu in številu svojih žrtev. Vsakega drugega junija se spominjamo vseh borcev za svobodo, zlasti pa tistih, ki so jih po nesrečni zmoti in nerazumevanju zapadne sile izročile nazaj v roke tiranom, potem, ko so jih poprej sprejele v svojo zaščito. Dvanajst tisoč domobrancev in članov slovenske narodne vojske in njihovih sorodnikov, ki so bili izročeni, , .. . , . v, . , V zalogi je tudi nekaj gramo- ------, nedeijo slovenska služba božja.' fonskih plošč in (Sicer Korotano-' Postreljeni in zmetani v skupne Obe dvorani so otroci napolnili^ in božične_ Cena božičnim 'grobove P° kraških jamah, ob- Jokujemo in občudujemo. kovanju čakali prihod sv. Mi-v ^ klavža. Prišli so šolski otroci, pa tudi malčki so trepetali v materinih naročjih. Oder se je odprl in poredne je čakal Lucifer s svojimi parklji. Po dvorani je završalo, k0 je prišel sv. Miklavž v spremstvu angelov. Pozdravil je otroke in jih tudi pokaral, češ da se vse premalo zanimajo za slovenski jezik, za jezik svojih staršev. Tudi je povedal, da je žalosten zaradi tega. Nato pa je le obdaroval otroke, ki so pogumno prihajali po darila. Marjan. Mladi dom Dne 4. dec. je bU redni mesečni sestanek. To pot je bil program dobro pripravljen, le za spoznanje predolg. Naprosili smo dva predavatelja, ki sta se Kdor si hoče omiliti to za bo- ravnali, kaj šele pri takih, ki se j bajati po svetu v tujino, v vseh zanemarijo. Prav je, da si vča-. časih, ker doma niso našli kru-sih obnovimo vodila, ki postavi- ha. Saj se ne pregreši proti jo narodnost na pravo mesto.! svoji narodnosti niti umetnik ni-Takole bi jih povedali. Gotovo ^ ti znanstvenik, ki svoja dela obje vera, religija, ki določa naš'javi v tujem jeziku ali v tujem odnos do Stvarnika in nas vodi mestu, ker tega doma ni mogel h končnemu cilju življenja, naj-' ali je bilo 0Čitn0; da bo ČIoveštvu večja vrednota. Več kot vred- - , • ^ v . . .... ! neprimerno vec koristil, ce se nota, milost je, ki ji gre na pr-. v. vemlnestu vsa naša skrb in lju- Pos^uži za tisto delo drugega bolj bežen. Njej gre v vsakem dvo-1 primernega sredstva, mu prednost. Vse kar nas obli- j (Dalje prihodnjič.) ------------o------------ KRIŽEM PO KANADI Zavzemanje univerze v Torontu za končanje preskušanja atomskega orožja in za njegovo omejitev na države, ki ga že ima- j jo, je dobilo precej podpore ne samo na torontski univerzi, am- SVETOVNI PROBLEMI (Nadaljevanje z 2. strani) cev okoli 8%, do neodvisnosti de- , , , , žele so imeli skoro vso trgovino pak tudi drugod po Kanadi, štu- abrt „ svojih rokah vlada Ng0 denti McG.ll Un.YCrs.ty m S.r D.nh Dfema Je 2aMa njihoy vpliv omejevati, prepovedala kitajske šole, odstranila kitajske napise s trgovin in delavnic ter ukazala kitajskim staršem, naj pošiljajo svoje otroke v Vietnam, ske šole. * * * Na splošno skušajo ostajati Kitajci v jugovzhodni Aziji izven političnih bojev in prepirov, gre jim v prvi vrsti za dober posel. Dokler rdeča Kitajska ni predstavljala za ta del sveta nobene nevarnosti, se ob kitajske naseljence in njihovo gospodarsko moč ni nihče preveč spotikal, danes je položaj drugačen in za “prekomorske” Kitajce so nastopili precej trdi časi. Obetajo se jim še hujši, ker vidijo države, v katerih žive, v njih Maovo peto kolono. To skušajo streti, pred-no bo postala premočna! George Williams College pripravljajo za Božič sprevod na avtomobilih v Ottawo, da izroče svojo zadevno prošnjo gen. guvernerju George Vanierju. * Predsednik vlade Diefenbaker je izjavil, da je blizu sporazum med Kanado in Združenimi državami za delitev sil reke Co-lubia, ki teče po ozemlju obeh dežel. * Samotni otok Ascension v južnem Atlantiku bo postal novo oporišče kanadskih znanstvenikov, ki se prizadevajo najti obrambo proti medcelinskim raketam. ♦ Podražitev obleke, avtomobilov, zdravil in striženja las je v oktobru dvignila takozvani življenjski indeks v 10 velikih mestih širom dežele. Naj večji porast, devet desetin ene točke, je bil v Montrealu. * Kanada se pogaja z Združenimi državami za nakup McDonnell F-101 lovskih letal z brzino večjo od brzine zvoka, ki naj na-domeste počasnejše CF-100. Praznujemo torej narodna žična darila ah zase, naj se ogla-1 dneva največjega uspeha in najsi v Slovenski pisarni, 618 Man- večje žalosti. S tem praznova-ning Ave., Toronto 4, Ont. jnjem izpovedujemo tudi svojo Uprava, 'politično vero. S praznovanjem Pojasnilo j drugega jun. se obeležujemo kot Dne 8. decembra je izšel v K. neizProsni nasprotniki komuni-A. D. članek z naslovom “Kje je ' Učnega nasilja, ki sedaj vlada naša kri?” ki je bil podpisali s nad domovino, s praznovanjem kraticami J. P. C. M. Bil sem pa izpovedujemo vo- opozorjen, da bi mogel kdo na- ^0> da hočemo vztrajati v borbi samo na področju Vancouverja. pačno sklepati, da je to podpis za upostavitev demokratičnih kakega misijonar j a-lazarjsta, ki svoboščin in suverenih pravic svojemu imenu dodajajo kratici sv°je§a naroda. C. M. članek je bil kot spontan1 Zakaj narodni praznik glas iz ljudstva in ga je napisal | Narod je povečana družina, laik, ki je daleč od redovniškega razširjeno krvno sorodstvo. V stanu. tesnejšo skupnost ga poleg tega Poročevalec. Povezujejo jezik, skupne kultur- Osnovne silnice slovenske politike Pri proslavi narodnega praznika 29. oktobra je imel predsed- ne vrednote in izročila skupnega življenja. Po božji volji in naravnem redu se ohranjuje naše življenje v družinah. Starši pre. našajo na otroke redno svojo vero, svoj jezik, osnovne poteze prošnji rada odzvala. P. Markes nik Slovenskega narodnega od-je predaval o “Izbiri poklica in bora dr. Miha Krek 1. novembra o denarju.” Predavanje je bilo' 1959. govor državniškega kova. I svojega čustvovanja in mišlje- poučno: Poudaril Je, da ne dela-! Govor bomo poskušali objaviti v nJa> svoje sposobnosti in svoje mo samo za denar, ampak da slu-j celoti. Vreden je namreč, da bi' znanje. Nastajajo nove druži- žimo svojemu bližnjemu. To je ga bral in o njem razmišljal vsak 'ne, krvno sorodstvo se razširi in Tim Buck je napovedal poživlje-naloga, ki nam jo je dal Bog.1 Slovenec, da bi iz njegove vse-!ohrani isti jezik, skupne navade, nje Komunistične partije Kana- Poostreno tekmovanje na svetovnem trgu je tako znižalo cene ribjega olja in ribje moke, da kanadska industrija na njem ne more več vzdržati. Tako izgloda, da bo več sto ribičev izgubilo svoj redni posel in zaslužek Pokrajina Britska Kolumbija je prodala za $4,000,000 pravice do raziskavanja in izkoriščanja petrolejskih in plinskih ležišč na 326,000 akrih. Dobrih poldrag tisoč Indijancev “Blaekfoot” v južni Alberti, ki jim je sneg pokril 1 tretjino pridelka, so v nevarnosti resnega pomanjkanja hrane in stanovanjskih prostorov letošnjo zimo. Vodja kanadskih komunistov V blag spomin DVAJSETE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Anton Jerman ki je preminul dne 22. dec. 1939 Grob je že prerastel s cvetjem, sveti mir pa krog in krog, Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj pa ljubi Bog. Spavaj tiho v mirnem grobu, Bog Ti daj večni pokoj, upamo, da v svetem raju . združimo se spet s Teboj. Žalujoči ostali: MARY, soproga SOPHIE in ANTOINETTE, hčeri Zato je važno, da si izberemo poklic in delo, do katerega imamo veselje in vemo, da ga bomo lab-jsam presoditi ali je bil dr. Miha bine živel in delal za narodno' skupne značilnosti, zlasti pa za- de, ki ima trenutno okoli 6,000 CIeveIand» 23- decembra i L9. stvar. Vsakdo bo tako mogel vest, da so istega rodu, sinovi in aktivnih članov. Govoril je ne-hčere istega izvora, iste zemlje, davno v Montrealu. Prišli smo v spor s češko vlado radi — slikarske razstave PRAGA, ČSR. — Češki komunisti so ,v oktobru otvorili sredi Prage posebno slikarsko razstavo pod geslom: “Napredek 1,- 300.000. 000-terih.” Razstava naj bi imela namen, da pokaže Čehom, kako zelo je napredovalo 1.300.000. 000 ljudi, ki pripadajo raznim kolonij alnim narodom po Aziji in Afriki. Razstava naj bi bila dokaz, da so imperij alistične države propadle radi “radi vedno večje moči socijalizma in Sovjetske zveze.” Čehi so porabili to priliko, da so na prav “barbarski način” napadli Ameriko, tako se je izrazil zastopnik našega državnega tajništva. Trditev je upravičena, kajti na razstavi je na primer general McArthur označen kot “masovni morilec”; dalje so tam slike, ki kažejo pripornike v ameriških “koncentracijskih taboriščih,” Havajske otoke kot “kolonijalno področje,” odrezane glave, okoli njih pa ameriške vojake itd. Naše tajništvo za zunanje zadeve je proti razstavi odločno protestiralo. Čehi niso dali nobenega odgovora. Kako se vse to strinja s popuščanjem hladne vojne, ki ga priporoča Hruščev, o tem naj se Praga zgovori kar z Moskvo. V našem tajništvu za zunanje zadeve pa vedo, kako naj sedaj naprej obravnavajo češke zadeve. Nič lažjega Pri slikarju Bratislava Nech-lebi je bil nekoč na obisku neki slaven politik. Ker je bil eden izmed tistih ljudi, ki hočejo vse znati in razumeti, je stopil pred pričeto sliko in začel pripovedovati, kako bi sam to ali ono napravil: “To bi naslikal takole, model bi postavil takole, ozadje bi postavil pa drugače . . .” Nechleba je nekaj časa poslušal, potlej je pa gospodu ponu- MALI OGLASI PRODAM Prodam portret pok. slovenskega pesnika Ivana Zormana. Slika je izdelana v olju, cena $75.00, z okvirjem $85.00. Naravna velikost. Za nadaljna pojasnila se obrnite na akademsko slikarico go. Emo Gregorich, 2005 Vine St., Berkeley. Calif. LISTEN TO TELEFUNKEN) at Oblak Furniture Co. n,___________ CAPRICE... AM, FM RADIO $79.95 When you hear & TELEFUNKEN radio, you’ll agree that the only “deal” worth listening to is good sound—and nothing souads better than TELEFUNKEN 1 Oblak Furniture (o. • T r ? .c 6612 St. Clair Avenue GREEN EAGLE STAMPS Say Merry Christmas with a “Telefunken” dil paleto in dejal: “Poslužite se, gospod doktor. Čopič držimo takole!” MALI OGLASI Sobe se odda 5 sob, plinska gorkota, kopalnica obita s ploščicami, pršna kopel, nai novo dekorirano, velika klet, podstrešje, garaža. Na 7703 Lockyear Ave. HE 1-0959. (247) NAZNANILO Naznanjamo, da začenši 26. decembra 1959, bo Šornova restavracija odprta od 7:00 zj. do 8:00 zvečer. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (249) Hilltop Brick 4 bedroom brick veneer bungalow on E. 228 off Chardon Road. Large 2 Va car attached garage. This house is in perfect condition, natural woodwork throughout, lovely carpeting stays with house. Recreation room with woodburning fireplace. Clay tile bath and clay tile splash board a-round sink and stove. Nice enclosed porch in rear. House must be seen to be appreciated. HILLVIEW HOMES 36145 Vine St. WH 2-4440 IV 1-4468 (246) Zidana vrhu griča štirisobni zidani bungalow z veliko priključeno garažo je naprodaj na E. 228 St. nedaleč od Chardon Rd. Hiša je v odličnem stanju. Povsod naraven les, lepe preproge ostanejo v hiši. Razvedrilnica ima kamin na drva. Kopalnica obložena s ploščicami, prav tako kuhinja okoli štedilnika in lijaka z umivalnikom. Zadaj prijetno zaprto preddverje. Hišo je treba videti, da jo boste cenili. HILLVIEW HOMES 36145 Vine St. WH 2-4440 IV 1-4468 (246) Stanovanje se odda 4 sobe zgoraj, blizu sv. Vida. Cena zmerna. Oglejte si na 5516 Carry Ave. —(18,22,23 dec) .. KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehlad pojavi! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in razpošiljamo tudi po pošti! Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina’ ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio MRS. MARIJA NOVAK 1180 E. 60 St. želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in sorodnikom. Vesele božične praznike, srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1960 želi vsem prijateljem, tudi istim, ko -sem jim bila sponzor. Mary Novak, 3514 E. 82 St, Cleveland, Ohio. ?S3aaja^5ag53ag555gl3a^»g5)ag55aa5sg53a^5asssa ELEKTRIČNA POPRAVILA Kličite ER 1-1544 velika ali majhna dela 20 let izkušnje (248) V ColUnwood Blizu cerkve Marije Vnebo-vzete, dvodružinskai 5-5 hiša, zelo moderna, dobro zgrajena, hrastov les znotraj, ognjišča v sprejemnih sobah, plinski fur-nezi, garaža za 2 kare. Lastnik sprejme pametno ponudbo. To je eden izmed najfinejših domov v tej okolici. Imamo velik seznam vseh vrst hiš na lepih cestah v E. 185 okolici, v Collinwoodu in Eucli-du. Knific Realty 820 E. 185. St. IV 1-7540 m 1 •'.i'.V.;. .....~kv..... . .ci If! Kakšni slučaji • ;>r o ‘ j - ^ SO kriti po Blue Gross ? f.r O 7 1 ‘ v. v: v Ena najboljših lastnosti vajšega Blue Cross zavarovanja je njegova svoboda proti omejitvi. Na primer, kot je v vašem kontraktu navedeno, krije Blue Cross najrazličnejše slučaje, za katere bi morali v slučaju nezavarovanja plačati, če bi bili posteljni pacient v katerikoli Blue Cross bolnišnici. Ko stopi enkrat vaš kontrakt v veljavo, ni nobenega čakanja več, izvemši pri porodih. Blue Cross seveda ne oskrbuje slučajev industrijskih nesreč, in bolezni, kajti te so krite z delavskim odškodninskim zakonom. Tudi ne oskrbuje postrežbe v državnih inštitutih, kot veterapskih bolnišnicah, v bolnicah za duševno in tuberkulozno bolne, dalje ne krije postrežbe, prejete od katerekoli državne agencije brez plačila zavarovanca, niti ne krije bivanja v inštitutih, ki niso priznani kot splošne bolnice — kot domovi za ostarele, zdravstvene domove in podobno. Namen Blue Cross je varovati vas pried1 računi bolnišnice, katere bi bili vi sicer prisiljeni plačati — računi bolnišnice za zdravniško ali operativno zdravljenje, posledica bolezni ali nesreče. Prva pomoč v bolnišnici tekom 24 ur po nesreči in uporaba operacijske sobe, sta tudi vključeni v za-zarovanje, pa čeprav niste bili posteljni pacient. Vaše Blue Cross zavarovanje je obsežno, kajti Blue Cross je bil ustanovljen od bolnišnic, da vam pomaga prejeti (potrebno postrežbo v bolnišnici brez vsakih skrbi in stroškov. Prečita j te vaš Blue Cross kontrakt natančno, da boste vedeli, kako obsežno je vaše zavarovanje. I I I I I I I I I I I I I I I I L, / ’“Answers to your Questions about Blue Cross' Write for the Blue Cross Booklet of "Answers on Blue Cross rates, hospital costs and use of hospitals”. Address: Blue Cross of Northeast Ohio, 2042 East Ninth Street, Cleveland 15, Ohio. PLEASE PRINT Name -Street_ Ctty— -Zone__State _ I I ! I i „l] ’Bj&ieCuxtd.otf TZovtMadt Ofutt SPONSORED BY THESE NON-PROFIT HOSPITALS: CLEVELAND Booth Memorial Cleveland Clinic Cleveland Metropolitan General Florence Crittenton Home Evangelical Deaconess Fairview Park Forest City Forest Hill Grace Jewish Convalescent Lutheran # Mt. Sinai .Polyclinic St. Alexis Saint Ann St. John's St. Luke's St. Vincent Charity Mary B. Talbert University (Babies and Childrens, Hanna House, Hanna Pavilion, Lakeside, MacDonald House, Benjamin Rose) Woman's CLEVELAND SUBURBS Bay View Bedford Municipal Brentwood Doctors Euclid-Glenvifle Garfield Heights Huron Road Lakewood Marymount Rainbow Southwest Community Suburban Community AKRON Akron City Akron General Children's St. Thomas MANSFIELD Mansfield Cefral NORTHEAST OHIO Amherst — Amherst Ashland —Sarparifan Ashtabula — General ' Barberton — Citizens Conneauf — Brown Memorial Cuyahoga Falls —Green Cross Elyria—Memorial Geneva — Memorial of Geneva Lodi — Lodi Community Lorain— St. Joseph Loudonville — Kettering Madison—Northeastern Ohio General Medina — Community Oberlin — Allen Memorial Orrville — Community Osteopathic Orrville — Dunlap Memorial Painesville — Lake County Memorial Ravenna — Robinson Memorial Shelby — Memorial Wadsworth—Municipal Willard — Municipal Wooster —Community .. .- fl ?:• -r.TBK.i.MH JkSSSSK S AMERIŠKA DOMOVNTA, NARTE VELIKONJA: AMERIKANCI Kako jih je čakal! Prihajali “So že prišli!” je dahnil v eni so iz Amerike na obisk. Sin, ki'sapi. “Vsi!” je bil še deček, ko je odšel s stricem, snaha Američanka, ki “Ali -peš?” “Ne,” si je obrisal fant potno je nosila klobuk, trije otroci, čelo. “Z avtomobilom!” podobni očetu kakor krajcar j “Z avtomobilom!” je ponovil krajcarju. Pridejo! Eden je šel,1 starec. “Vidiš, da nisem po-vrača se jih pet. Pisali so, da’mislil!” Skoraj sram ga je bilo se pripeljejo. Pripeljejo kakor ! in zadelo ga je prvi hip nepri-visoka gospoda! Bilo mu je tes-jjetno. Mimo jih je pustil in ni no pri srcu. Kaj bo rekla snaha Iga bilo doma, ko so prišli. Iskali Američanka njemu starcu in hi- j so ga, oči so vpraševale, on pa ši in vasi? Vsega dobrega je jse jim je umaknil. Nič več ni vajena v daljnem velikem me-1 tako, kakor bi moralo biti. Čisto stu, pa bo prišla na kmete in se ^ drugače je, če koga pričakaš, ji ne bo znal prav obrniti. Ne-^ kakor pa, da te ni, ko se te vsi rodno se mu je zdelo in presto-1 nadejajo. Za tisti hip gre, za ti-pical se je vrh hriba ter čakal sti neprecenljivi prvi hip. In “Da, da prepočasni,” je kimal kar besen od strašne užaljeno-starec in se polagoma domiš- sti: Ijal, kako je sin vso stvar prav j “Vama je za šalo, tebi in ženi, za prav imenitno izpeljal. Nič a da sta meni to storila—” In preden so se zavedali, je pograbil Tončka za roko in se potrt obrnil. “Pojdiva — midva se bova razumela!” In išla sta po ozki stezi čez hribček, po gazi skozi rumeno pšenico. Tonček je drobil med Amerike! Ponovil si je to misel prej veselil, opeharjenega. Da | stebli, starcu so se igrali v ve- se mu ni treba opravičevati in prvič v življenju se vozi s sinom Amerikancem v avtomo- Starec se je krivil od muke, ki mu je grabila srce. Čutil se je osmešenega, strašno osamlje- bilu. Da, s sinom, ki je prišel iz nega in za nekaj, česar se je na- veza. ■ zdaj se bo moral opravičevati — Sonce je stalo že precej nizko vnukom Amerikancem in snahi, nad Čavnom in velike sence so ki je vajena, da gre vse gladko; se počasi plazile v nasprotno J opraviSevati pri snidenju, ko reber. Starec je napenjal oči. ^mora biti brez vseh neprijetno-Po cesti so lezli z lesom oblo- sti. Zavedal se je, da nekaj ni leni vozovi nizdol, dva voza se- prav. Ni prav! Ne, ni prav! na sta se pomikala navzgor, av- Počasi, molče in mrke raz-tomobil je prašil in obiral ride , mišljujoč je stopal navzdol. Ni in doline, kakor da drevi po še dospel na cesto, ko je puhnil steklu, le voza, voza ni bilo no-,pod njim avtomobil. Ustavil se benega. ije in, preden se je starec zave- “Morda pa so bili trudni in del, je stal pred njim sin Amo- ne pridejo nocoj,” je ugibal. “Kako si nepočakljiv in nestrpen!” se je karal. “Zvečer se ne bodo vozili.” Že se je dvignil, da bi se vrnil, ko je prisopihal Tonček, naj starejši sin gospodarja. 11 AVB AFELV T. CLAIR AVIE^OS 813 East IBSth Streat 3S000 Euclid Avenuo 6235 St. Clair Avenu« Cleveland. Ohio rikanec. “Kar naložili vas bomo, da ne boste hodili!” je valil po ustih z nedomačim glasom in krepko poljubil očeta. “Čakaj, čakaj, da si te ogledam!” se je v prvem razburjenju in presenečenju stisnil starec, ker mu je bilo poljubljanje nekam nerodno. “Cel gospod si! Še poznal bi te ne!” Sin se je smejal, ga potisnil v voz in švignila sta proti domu. “Da si se pripeljal z avtomobilom!’ je začel oče. “Mislil sem, da kočija. —” “Pri nas se vozi vse z avtomobilom,” je samozavestno poudaril sin. “Konji so prepočasni!” . ;| in nejevolja mu je kopnela v'so mu odtujili otroke! Da se ne srcu. Radi bi bil še vprašal po .more. pogovarjati z njimi! Za snahi in vnukih, pa so se že u-. maline je vedel in jih varoval stavili pred hišo. j zanje, za lešnike, za jazbino in Družba je sedela zunaj pri divje golobe in polšino v stari mizi. Snaha je imela pristrižene bukvi in vse — lase, svilene nogavice in kratko “Glejte, oče,” se je opraviče-obleko. V hipu jo je premeril! val sin, “glejte, saj znajo angle-njegov pogled. Otroci so čebljali ški. Jezik, ki vlada ves svet. Po-okoli nje nerazumljive besede, vsod ga govore. Kamor pridejo, “Dober dan!” ji je nekako ne- iih razumejo —“ rodno ponudil roko. Bolj je bil “Samo jaz ne!” je trpko pri- G ^ 'A' ■ č.-- ' & t'-l '•> m '0 m m M OBLAK FURNITURE CO. 6612 ST. CLAIR AVE. POHIŠTVO IN POPOLNA OPREMA ZA DOM Z vsakim nakupom dobite zelene Eagle znamke Odprto dnevno do 8. ure zvečer razen v sredo do 1. pop. Mullally Funeral Home ZRAčEVALNI sistem AMBULANTNA POSLUGA 365 East 156th Street POGREBI OD $200.00 NAPREJ KEnmore 1-941) GRDINA POGREBNI ZAVOD Id."!! East 62 St. . . . 17002 Lakeshore BIvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene v zadregi kot pri spraševanju, pomnil starec. Snaha se je glasno nasmejala in j “To je res — a to je za nekaj zmajala z glavo. Rekla je nekaj, |dni- v svetu pa bodo govorili česar ni razumel. Nato so se usuli okoli njega otroci, mu podajali roko in žuboreli v neznanih glasovih. “Dober dan, dober dan!” jim je segal v roke in otroci so ponavljali: “Toper tam, toper tam!” “Kako ti je ime?” je vprašal zadnjega, petletnega šolarčka, ki so se mu nasmihala Hca in očke od žive razigranosti., Otrok je čudno zastrmel vanj, v zadregi pogledal očeta in mater in se na glas zasmejal. “Ne razume vas,” je dejal sin in nekaj rekel otroku. “Ne razume vas.” Otrok je prikimal in pogledal dedu v oči. Čudno usmiljenje in opravičilo je bilo v njegovem pogledu. “Tom.” “Tom, pravi,” je tolmačil sin. Ne razume vas.” “Da ne razume po naše?” se je zgrozil oče. Tesno mu je leglo okoli srca. “Da ta tvoj rod ne razume po naše?,Kako naj bi se menil z njimi starec, kako oni z menoj, če ne znajo po naše?” je hitel v neznani bolečini. Sin se je smehljal in očitno v čudnem veselju pripovedoval stvar ženi, da se je tudi smejala. Očeta je ta smeh razdražil. “In vama je to smešno!” je poudaril. “Vama je to smešno! Stojim tu med malimi kakor koklja, ki je izvalila piščance in race in so ji race, del zaroda, ušle v vodo. In ljudje stoje na bregu in se ji smejejo!” Čutil je, da so mu storili nepopravljivo krivico, in bil je nesrečen, nesrečen v globini srca. “Da me zdaj tile otročiči, moja kri, ne razumejo!” Sin se je ob teh besedah zresnil, kakor da ga je zbodlo, in je ves v zadregi stopil k očetu. “Pa ne mislite resno!” Oče se je zravnal in bruhnil Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. KUPON___________________________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. . Cleveland 3, Ohio Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: angleški. To jim bo koristilo v življenju.” “V življenju! Da: a na to, da z menoj ne bodo mogli govoriti, s tvojim očetom, na to nisi mislil. Kako naj jim povem, kaj je polh? Da, kaj je polh!” “Oh, ne bodite sitni!” se je vmešal naj starejši sin gospodar. “Čisto otročji —” “Da, otročji!” je pograbil besedo. “Otročji: prav to. Na to ni nihče pomislil, da se bom razumel z otroki. Otrok z otroki. i In da se ti ne bodo razumeli,” je kazal na domače bosopete u-mazance. “Name nisi mislil pri svojih otrocih, zatajil si me jduje!” prpd njimi. In zdaj sem koklja z mešanim rodom in stojim na bregu, ko so mi ušle račke v vodo, in ne morem svoji krvi po-1 vedati, kaj je polh! Starec je ves beden in žalosten opletal pred sinom, da ga je ta začudeno gledal in ni doumel njegove bolečine. “Da se bodo zgovarjali z vsem svetom, si poskrbel, da bi pa meni in vsem tem rekli be-1 :i v i nfčj sedo po naše, na to nisi mislil. O, na to nisi mislil. Kakor nisi mislil, da ne bom čakal avto- j mobila, kakor si na vse drugo, > kar je naše, pozabil in niti sam j ne veš več, kaj je polh!” 1 tru dolgi sivi lasje na tilniku. “Ti boš zmeraj name mislil!” je stisnil vnuku roko, da ga je zabolelo. “Bom, oče!” je zvesto in vdano drobil ob njem bodoči gospodar. “Bom, oče!” In kakor prisega je leglo vnuku v dušo, vnuku, ki je hodil med domačimi hišami, ki je drobil skozi domačo pšenico. ------o------ O Whistlerju Nekoč je v neki londonski družbi vprašala neka dama velikega angleškega slikarja, ali je genialnost dedna. “Tega vam žal ne morem povedati, draga gospa,” je odgovoril Whistler, “kajti Bog mi ni dal otrok!” Petinšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Nekoč je neka dama obiskala slikarja v njegovem ateljeju. Da bi se mu prikupila, mu je rekla: “Pred nekaj dnevi sem imela priliko občudovati pokrajino, ki je bila moč podobna eni izmed vaših slik!” Whistler je resno menil: “Da, da, narava počasi napre- Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočeš debro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. lefa. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in begate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina* SEASON'S GREETINGS FROM Emil J. Masgay GLE!i£ OF COURTS CUYAHMA 08UNTY Ime cesta ......................... fiesto in država .............. Za to darilo pošiljam znesek $. Moje ime je ................... Moj naslov je ................. ^esto in država ............... ODPRTO OD PONEDELJKA DO SREDE V MESTU O D |9:30 DOP. DO 9. ZV. NA HEIGHTSU DO 9:30 ZV. C&4 EAGLE ZNAMKE PODALJŠUJEJO VAŠ B OŽIČNI PRORAČUN ODLIČNO DARILO! Slavili “Hesvssly Sla?" nerjaven! JEDILNI PRIBOR 50-kosov Garnitura za osem oseb v lepi pastelni škatlji garnitura Tu je najnovejši in najmodernejši, prvovrstni in nerjaveči jedilni pribor! Vzorec, poset po priboru’, ki se predaja veliko dražje, je naprodaj po tej nizki ceni! Garnitura za osem oseb vključuje: • 8 nožev e 8 solatnih vilic 8 vilic 16 čajnih žličk 1 žlička za sladkor 8 žlic 1 nož za maslo Sprejemamo pismena in telefonična naročila . . . Kličite Cherry 1-3000 The May Co.’s Basement - Oddelek za pribor - v mestu ( in na Heightsu loške “Massacior Stripe5’ copato Nove prljubljene oblike . . : lahkotno obuvanje, imajo razporek. Iz mehke kq^licevine, v celoti podložene, imajo trpežen neolite podplat. Kožnate, rjave in vinsko rdeče barve z modro. —' 6i/2 do 12. 3.99 Hirašk eopate s stranskim všitkom Elastični stranski všitek za tesno prileganje, nedrsljivi podplati iz krepa, za prijetno nošenje. Te copate so v celoti podložene in križastega vzorca. V rdeči in micdri barvi. Mere 8 do 3. |.99 Sprejemamo pismena in telefonična naročila . . . Kličite CHerry 1-3000 The May Co.’s Basement - Oddelek moških, ženskih in otroških čevljev v mestu in nn Heijdilsu skGČUa p° konci in sta zaklicala: pustim, da bi zaradi te zastare- če .bi bila tudi kuga na levem Ši|i“Mi katoličani v štajru, in nas le vere in njenega spakovanja bregu,” je nadaljevala, lica so ji £| ni malo, pa tega ne trpimo, ker to mesto zapadlo smrti. To; sem žarela in prsi Sl'ne moremo biti brez božje slu- rekel jaz, Hendel, štajerski sod- strahu bi šla HANDEL - MAZZETTI; Š|jžbe. Tudi v protestantovskih nik!’ Sl cerkvah so grobnice.” mestnem trgu, se je spustilo v Junakinja iz Štajral I Hendel je mirno odgovoril; kipele božjo na ‘brez pot v Gospodje, prosim, le nrrno! ii|; Vem, da bi, kakor hitro bi bil v Štajru prvi kužni mrlič, prišli k ;meni in me naj zaprem To je bil prvi kamen, ki ga je koli papeški maliki . . vrgel na katoličane; toda druge, ha j a vsako neleljo na Ko je Hendel v posvetovalnici govoril in namerjal meč, da ga porine v srce katoliški veri, je vladal v Štajru mir. Meščani so pričakovali razglasa zoper kugo; tu pa tam so si mesta. Vaša cer-' posamezni s strahom eden dru-. Še pri- kev pa je najnevarnejša. Ne tr-J kemu šepetali v ušesa, in je bil lečo Al- Zvečerilo se je in večerni zvo- globok molk. Trobentač je za-novi so nad Štajrom zvonili ve- lr°bil znamenje. Mestni sodnik , čno luč. Temnardeče je tonilo ^ zaklical z močnim glasom, ki \eng in božja roka bi me vodi- onstran črnih saških gozdov ve. je donel nad molčečim trgom la in varovala. Pa treba je ime- ]ikansko solnčno kolo Na mra5_ kakor sodba Gospodova ob sodnem nebu ni bilo oblakov, pač nem dnevu. ti vero. Kdor ne veruje, ne zaupa, ne bo gledal čudežev, ne v Štajru, ne v Vengu, ne drugod, da čudeži prihajajo iz vere. !vsa nevarna pim nobenega ugovora!” je za- le naval k lekarni nekoliko več- Celo | Nov gost je stopil v sobo; pri-imaknila mu je stol, potegnila s predpasnikom po prazni mizi in se je še vedno vsa tresla, ko ga pa so se zbirale meglice, kakor bi kužni duhovi v rdečih, strupenih redicah valili kužila. Skozi vrata mestne hiše je pribobnelo bobnanje kakor podzemsko gromenje. Vrata so se odprla. Prikazal se je mestni še. težje, je imel pripravljene, bert, besni črnuh, in neti pla- gromel, ko je Radelmajer izku-'ji, kakor sicer po navadi, kajti danes hoče dati rimskemu menček, do katerega so že pri- šal nadalje ugovarjati. “Zakaj nekatera izložbena okna so se zmaju zadnji smrtni udarec. gorele papeške grmade ... 'pa je v prejšnjih časih, kadar je ’ zopet odprla, in na gimnaziji so Dal si je predložiti zastareli Sedaj mora biti konec, treba razsajala kuga, toliko ljudi po- ■ protestantovski magistri pouče- red zoper kugo, ki je bil v velja- s s^° zatreti spako, da navsezad- mrlo na Laškem, v Florenci, v j vali naprej. Neka močna, skri- je vprašala, česa želi. Drugi mo- praporščak z žje so nemi sedeli, vsi prevzeti od besedi te žive vere, ki so jih mo- ma in z enim trobentačem žje so se postavili tik vrat na ravnokar slišali. In v marsika- stran. Tedaj prikoraka skozi kem srcu se je zopet porodilo in vrata me.stni sodnik Hendel, ki vi za časa kuge, ki je divjala pred tridesetimi leti. “Ta stari red,” je rekeT Hendel, “ni 'za drugega, kakor,za v ogenj. Samo nekaj ima dobrega: najstrožje kazni določuje za one, ki se ne pokorijo njegovim določbam. — Danes sem” — z jeznimi pogledi, ki so rezali kakor bodala, je meril katoliške svetovalce — “moral doživeti, da so moji katoliški tovariši svetovalci hoteli spraviti truplo u-topljenke v mesto. Vnaprej bom take šale kaznoval z ječo, ali pa bom take norce postavil na sramotni oder.” Mirno je pomočil pero v tint-nik ter je začel brati točko za točko novi red zoper kugo, kakor ga je sestavil že doma .v Vo-gelzangu. Prišel je do četrte točke, ki se je glasila: “Kugo širijo tudi pokopališča, če so grobovi premalo globoki, ker mr-1 ški puh omamlja ljudi in jih dela za kugo sprejemljive.” Za hip se ustavi. Sedaj ve1ja zabosti zmaja, ne samo kužnega marveč tudi drugega, ki mu je že davno zaprisegel smrt, ki mu je že zadal dosti ran, ne da bi ga bil umoril — sedaj mu hoče dati smrtni sunek. Že pol leta je Hendel v Štajru rovaril zoper katoliško Cerkev: z mirno, odločno in železno voljo ji je delal krivico za krivico, vsa mogoča sredstva je že uporabil, samo sile ne. Zato pa še ni poginila trhlena spaka: še živi praznoverje v nekem štajerskem kotu, še strašijo o- nje ne požre resnice in čistega Milanu? Več ko je bilo proce-evangelija . . . Zakaj naj bi še sij, več ko je bilo pobožnosti v nadalje prizanašal tej verski po- vaših nesrečnih svetiščih, bolj šasti? Doli z nestvorom! je širila kuga, več ljudi ji je je žarnih plamenih zaplamtelo novo zaupanje v Boga, ki je po- . ... , , Preje oslabelo vsled skrbi za to roka, ki je ravnokar v posveto- ■ ... . , J r minljivo telo, ta roka je krotila strah in nemirne duhove — to je bila tista Zmaj, volkodlak, morilka, podleglo. — Pri svetem Bogu!” strupenejša kakor vse kuge, se- je grmel naprej. ‘“Ne čujem sa-daj . . . sedaj ti starem glavo. mo nad Štajrom, štajer je ka-Vse je bilo tiho naokoli, čulo kor vrata pred Dunajem, vso ■;e je sopihanje katplisk'h mož. Češko, čujem nad celo državo! Radelmajer mu ves bled reče; Ponavljam kakor najstrožjo po-‘Gospod, v kužnih časih je cer- stavo: Vašo podirajočo se cerkev edina tolažba za nesrečni- kev zaprem, vse pridige, vse poke;” slutil je, kaj prihaja. | božnosti, h katerim se v mno- “Saj sta samostanski cerkvi v ^lCa'h zioira ljudstvo, prepovem. Garstenu in v Glanjku,” je hlad- Ne v Štajru, ne v njegovi okoli-no se smeječ odvrnil Hendel, se ne sme vršiti kaka procesi-“to je vendar zadosti za par šta- PiePOvem! Ni me skrb. Bog jerskih katoličanov. Nočem, da b' se ljudstvo gnetlo v to cerkev, ki je v soparnih dneh polna mrliškega vzduha, da ne udari kuga med nas, preden je prišla iz Jcnspaha. Cerkev bom zaprl za časa kuge.” Radelmajer in Kenigstorf sta mi je priča, da me zaradi kuge' ni skrb za svojo glavo, niti za svojo ženo in otroka, skrb me je za Štajer, kakor sem cesarju prisegel, pa za vso državo. Ne CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL. HELP WANTED—FEMALE CHICAGO, ILL DOGS, PETS FOR SALE DALMATIAN PUPS — ARC. Male, female. 8 weeks. Champ, sire. — Will hold until Christmas. Phone INtiependence 3-2220. (246) REAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN WHERE THOUSANDS SAVE MILLIONS! O/ /o CURRENT RATE SAVINGS FINANCIALLY INSURED Sena check or money order today. Free gifts w'th axcount. Accounts opened by 20th, earn from 15th. DEPT. 5 COMMERCIAL SAVINGS and LOAN ASSOCIATION 3 Offices to Better Serve You 334 N. Howara St., Baltimore, Md. 8417 Georgia Ave., Silver Spgs., Md. 7934 Wisconsin Ave., Bethesda, Md. ASSETS OVER t'4,000,000.00 (250) WE NEED FULL OR PART TIME HELP DIETARY PERSONNEL COUNTER GIRLS KITCHEN HELP etc. MAIDS SEAMSTRESS EXCELLENT BENE FITS New 316 Bed Hospital APPLY MONDAY THRU FRIDAY 9 A. M. TO 4 P. M. LUTHERAN GENERAL HOSPITAL 1775 DEMPSTER ST. PARK RIDGE TALott 5-4434 (248) PARK RIDGE COLONIAL — 6 laige rooms 3 bedrooms, 11x22,, 17x12, 12x11. 1V2 ba.hs, fireplace, porch, garage, wall to wall curpet'ng. Many extras and built-ins. 1 block to shopp ng, transportation. schoi Is. $25,TOO or ?. — T Alcoft 3-6046, (246) SEASON’S GREETINGS! SEASON’S GREETINGS! SEASON’S GREETINGS from THE WHITE FATHERS of AFRICA 6027 N. Sheridan Road Chicago Full or Part Time Positions iUlSES Superv'sory and Staff mm Aiis EXCELLENT BENEFITS 316-BED NEW HOSPITAL APPLY MONDAY THRU FRIDAY 9 A. M. TO 4 P. M. LUTHERAN GENERAL HOSPITAL 1775 DEMPSTER ST. PARK RIDGE TALott 5-4434 (2 18) NEEDED AT ONCE NEW HOSPiTAL IN PARK RIDGE, ILL. I SEASON’S GREETINGS | I TO OUR MANY FRIENDS | I mmmi steak mmjse I H HARRY MATTHEWS ^ SPECIALIZING IN STEAKS AND CHOPS I CHARCOAL BROILED | 1107 Lake St., Melrose Park § Cal Fillmore 4-2797 for Reservations $ § HELP WANTED MALE MINER & MINER GONSULTHtG ENGINEERS, INC. 5598 SOUTH BROADWAY IN LITTLETON, COLORADO has immediate openings for ELECTRICAL ENGINEERS.—Real Project Experience Necessary, Utility background desired and design experience in power lines, substations and related work. Foreign assignment. U. S. c;tizensh p requ red. — Reply by air mail giving education, experi-encce, and other pertinent informativn. (246, TEsmieiMS Full i r Part Time EXCELLENT BENEFITS 316-BED NEW HOSPITAL APPLY MONDAY THRU FRIDAY 9 A. M. TO 4 P. M. LUTHERAN GENERAL HOSPITAL 1775 DEMPSTER ST. PARK RIDGE TAlcott 5-4434 (248) HELP WANTED — MALE Janitors Excellent jobs for men up to 50, who want steady work with good working conditions. Increased wages and employee benefits. Good health required and references. Fassavan! Hospital 320 EAST HURON ST. volnici zapisala železne para- ]-en-'e grafe zoper kugo. V tistem času so 'Sedeli v gostilni pri ŠVertnerici katoliški možje, da napravijo svoj Večerni požirek. Pogovarjali so se o kugi ter so ug.ibali razna sredstva, ki pomagajo zoper njo. Poleg Svadkorerja je sedel naš stari znanec, gorski učitelj, ki je pa izgledal zelo otožno. V srce ga bode, ko gleda Štefano, ki je kakor roža sveža in lepa stregla gostom. Nič se ne boji Štefana, prav nič se ne trese pred kugo, samo nekol-ko resnejša so ji danes ustna in čelo, bolj ostro kakor po navadi odbija pivske šale. Učitelj jo gleda, ko menja in ' spravlja denar, posluša njen zvonki glas, ko šteje in računa — pri srcu pa mu je tako hudo. Tudi njemu je prinesla pivo, pa mu ni dala nobene besede — to ga boli bolj, kakor da je tako olizu kuga. Deklica se obrača od njega ter mu kažež hrbet, ki je pa tudi lep, kakor vsa njena postava. Učitelj jo vpraša: “Deklica, kaj se pa vam zdi, kaj pomaga zoper, kugo? Gotovo ste v Admontu, kjer so v samostanu učeni gospodje, kaj slišali o tem?’* Štefana niu odgovori: “Ni mi znano, katera sredstva zabij o gospodje v samostanu. Meni se zdi, da ne izdajo vsa .redstva Bog si ga vedi kaj, ka-lar močno razsaja kuga; gotovo je prav, da je človek trezen n zmeren, da ne trpi v hiši nesnage in sli bega zraka, sicer pa naj ravna po navadi. V tem ima sodnik gotovo prav. — M’slim pa, da je v takih časih bolje zaupati v božjo pomoč, kakor zidati na naravna sredstva. Kaj pomaga vsa posvetna šara, kaj vsi strupi, če pa Bog ne pomaga? K Bogu se je treba zateči v vsaki stiski in nadlogi: naj že divja ali kuga, ali lakota, ali vojska — vselej, vselej je treba pred vsem moliti.” Vseh oči so se obračale na njo, ■co je govorila te besede, ne da bi koga posebej pogledala, in je kljub temu vse očarala s svojim milim deviškim pogledom. Sedaj je stopila mati iz kuhinje n je prisluškovala. Deklica pa je nadaljevala: “Mislim, da bi bilo bolje za las vse, da bi šli na božjo pot, :cakor da modrujete o raznih zdravilnih zeliščih. V moji domovini je blizu Admonta kapelica sveiega Sebastijana v Ven-^u. Kapelico je dal sezidati neki prijor, ko je morila kuga, pa je precej ponehala, ko je ljudstvo romalo na božjo pot k sv. ^ Sebastijanu v Veng. Tudi mi bi za to minljivo živ- “Štajerci! Kuga je pred vrati. Vsled svoje službe, še bolj pa iz ljubezni do šta j ra, ki mi. je tako pri srcu, razglašam novo kužno postavo, ki naj bo vsem Štajercem sveta, kakor vsaka druga stara, trdna in neomajna dvema 'bobnarje-| Postava- SimPreht- Preberi jo!” Z odkrito glavo, z velikim spoštovanjem, kakor bi bral cesarski razglas, je začel brati mestni pisar Simpreht: “To je kužni red, ki ga je določil mestni sodnik, sprejel in potrdil mestni svet, ki velja za mesto Štajer za časa kuge. (Dalje prihodnjič.) ga kakor v vencu obdaja in snremlja dvanajst svetovalcev. Ob njegovi levici, nekoliko zadaj, je stopal odkrit mestni pi- ! sar, ki je držal v roki velik list. Ljudstvo, ki je pričakovalo na with FRIGIDAIRE Appliances! 1360 FRIGID ODPOREN PROTI iVJO -13.1 IMPERIAL I DVOJNIMI VR FRIGIDAIRE se ni ustavil pr: avtomatičnem odfaianju, ampak je načrtno izpeljal nov revi lucijonarni sištem, ki ivje prepreč', še predno se-stvori! To pomen', da ker ni ivja, ni potrebno od'ajanje, tace za ledene kocke in paket hrane ne primrznejo. — To je najboljša FROST-PROOF ledenica, ki jo FRIGIDAIRE sedaj nudi! FRIGIDAIRE “NAPREDNE’ NAČRTNO IZDELANE ZA VAS! POGLEJTE • 96 ft. h-ar POSEBNOSTI: zmrzovUtrku’ • M»so =6 obdrži sveže 7 dni • N v način prem kajočih polic ® Na notranji strani vrat polno prostora za hrano • 87 kock v ledeni taci • Nova maqne!ična vrita se herme-t'čno. zapirajo • Zraven teci’ pa še “Sculptured Sheer Look” POTREBŠČ INE — Izdelek General Motors j k rim.,ra0.K«..... FH0ST .. 5 morali tje in prositi Boga, da bi —™ — pravi jamo TV in radio aparate vseh izdelkov ter nudimo 1-Ietno garancijo na izvrševanju in delih TV aparatov ... Imamo naprodaj tudi stare ledenice po izredno nizkih cenah! nam prizanesel dobri Bog. Ko je govorila s svojim pobožnim, pa odločnim glasom, so vsi strmeli nad njo; le eden je ugovarjal: “Štefana, admontska okolica je vendar okužena, tje ne kaže hoditi.” Pogledala ga je z iskrečimi-očmi, s sočutnim smehljajem angela — tega nevernega Tomaža. “Kuga je v Jonspahu,” je mirno odgovorila, “ta pa je na desnem bregu Aniže, Veng pa leži na levem daleč notri. — Pa BRODNIC ROS. APPLIANCE AND FURNITURE STORE 16013-15 WATERLOO RD. IV 1-6072-IV 1-6073 ODPRTO VSAK DAN od 9. zjutraj do 9. zvečer!