'en?- s dil 0t> 26. avgusta 1978 %0 Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin DELAVSKA ENOTNOST št. 33 — leto XXXVII ^nih obiskov predsednika RS ZSS Vinka Haf-rl(i v slovenskih občinah roče teme očega avgusta 6 kilte!° Prvo letalo. Bo to Jlttjs-boiet ali morda prva in Attio •^2Veza tega dne z Beo-VJti, v e8a še ne moremo po-jfi,0«0^1110 'e to, da bo Brnik CtVeno minuti nared in’ kar kra?i!-ka si je letališče v teh k8o°Sl0 a poletnih mesecih S^kih bjo ^avrstitev v drugo ka- 'slei Pric.r Pa Pomeni, da bodo .'Staiala •. . ,• 'l-ttohplj3'3 na Brniku tudi Štifto: ll?^a 'n najtežja letala. varno tetlišč.1.8-^313 na obnovlje 'o«! . vrtn, °b precej bolj neu-||teLei' enskih razmerah kot .rjiIZa nririUn'ju je bila po- |\j'vOst ^»r(lSianek horizontalna h ,°v; ž °uu in vertikalna 80 " /r0' °premo letališča ^ -ala V',v! 00 in vertikalna 30 la horizontalna letto Soti^ljša pdstajalna steza bo k^0me,7Olgabo 3300inši- tudiVe^' uporabnosti in ,j0 l-'ublian- 0sreHOdoseciaiM°cne svetleče etiaP|r|i> kar ?? stez' Pa tud‘ 11Pač šteje k sodob-■ druge kategorije. Poseben sistem sedaj omogoča pilotu, da sam določi kot pristajanja, višino in smer, posebno pridobitev pa predstavlja sistem, ki omogoča pristajanje tudi v zelo neugodnih razmerah. K temu naj še dodamo, da je Brnik bogatejši za številne sodobne radarske in radionavigacijske naprave. Prav v teh dneh, ko smo si ogledali zaključna dela na Brniku, je nad letališčem krožilo posebno letalo z zelo natančnimi instrumenti, s pomočjo tega letečega laboratorija so na letališču uravnali, strokovno rečeno »ka-librirali«, novo navigacijsko, radarsko in drugo opremo. Te dni opravljajo na Brnkih še zadnja dela in vse kaže da ni bojazni za kakršnokoli zamudo. Delavci vgrajujejo še svetleča telesa (na našem posnetku), krčijo gozd ob letališču, urejujejo zelenice. Kar dva meseca je bil Brnik naše največje gradbišče. Težki avtomobili so tja zvozili blizu 150 tisoč ton težko novo asfaltno preprogo in opravili svoje težaško in zahtevno delo celo pred rokom. Ni kaj! Vsem, ki so sc ta dva meseca znojili na Brniku gre predvsem za delavce Slovenija-cest. Tegrada in seveda kolektiva letališča, iskrene čestitke! Tekst in foto: A. Ulaga Matjaž Vizjak »Kongres lahko pripravimo najbolje, napišemo in sprejmemo vzorno programsko usmeritev, toda čc je praksa, delavci v organizacijah združenega dela in v družbenem življenju ne sprejmejo, če se ne poistovetijo z njo, ne najdejo v njej sebe in svojega dela, dilem iti interesov, ki jih dnevno rešujejo, potem je bilo naše delo opravljeno zaman.« To jc ena izmed misli, ki jih je v teh dneh med obiski na občinskih sindikalnih svetih in po številnih delovnih organizacijah po Sloveniji izrekel predsednik sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Preprosta in jasna razodeva smisel in bistvo političnega dela. Kongres je samo trenutek, priložnost, da vsi delavci hkrati in strnjeno pregledamo opravljeno delo ter se dogovorimo za enotno akcijo v bodoče, pomembna manifestacija, ki pa jo lahko osmisli in ji da vsebino le delo. Razkoraka med prakso in časom, ki ga živimo, ter dokumenti, ki jih bo sprejel kongres, ne sme biti: ugotovitve in sklepi morajo izhajati iz interesov in potreb združenega dela za združeno delo. Ob tem pa mora biti kažipot, ki bo prihodnja štiri leta usmerjal in vodil delo sindikatov, te naše najširše politične organizacije delavskega razreda. Obe zahtevi sta sila široki, odgovor nanju pa zahteven in odgovoren. Da bodo dokumenti sevali resnično stanje in interese združenih delavcev, jih mora napisati združeno delo: zato mora biti javna razprava o predlogu vseh kongresnih dokumentov najširša, priti mora do slehernega delavca in z gradivom, ki ga obravnava, živo dregniti v reševanje vseh vprašanj, s katerimi se delavci srečujemo: kako organizi- rati proizvodnjo, kako proizvajati več in bolje: kaj proizvajati, da bomo na stopnji sedanjega razvoja proizvajalnih sredstev in sii pravično zadostili vsem upravičenim zahtevam in potrebam zdfuženih delavcev, pri tem pa ne zdrknili v ničevo potrošništvo, kako deliti po delu in rezultatih dela in tako še globlje postati resničen samoupravljalec. do kam seže zadovoljevanje potreb osebnega standarda in kje se začne družbeni standard. Štiri leta med 8. kongresom Zveze sindikatov Slovenije ter 25. in 26. oktobrom, ko bo 9. kongres, so sklepe minulega kongresa ponekod tudi prevrednotili. Nekatere sklepe, ki so se zdeli pred štirimi leti celo presmeli, smo uspeli uresničiti prej, nekatere pa je smer družbenoekonomskega razvoja obšla ali prerasla. Nekaj sklepov vedno ostane nedorečenih: gre za naloge, ki so trajne narave. Včasih pa smo se tudi preveč pogovarjali in premalo ukrepali. Kje se konča meja med razumnim samoupravnim sporazumevanjem in kje se začne jalovo pogovarjanje? Ločnico je težko potegniti, včasih pa je prav želja, da bi problem res najboljše rešili, najhujša ovira in ga tako sploh ne rešimo. S tem v zvezi je Vinko Hafner v Celju dejal, da je tudi ne najbolj ustrezna rešitev boljša od nobene rešitve. Poziv k akciji, da marsikje prekinemo jalov dialog in sprejmemo samoupravno konstruktivno rešitev? Bržčas — spet zahteva več, na katero mora dati odgovor kongres. Imamo takšen sindikat in toliko sindikata, kakršnega hočemo in kolikor ga hočemo. Hoteti več in bolje pa je zahteva, ki poganja kolesja življenja. Še bomo govorili Ekonomske stanarine NOVICE IZ ORGANIZACIJ V svojem referatu na zadnjem kongresu Zveze komunistov Slovenije je predsednik CK ZK Slovenije France Popit med drugim opozoril tudi na boj komunistov pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Delegati na kongresu so potrdili njegovo misel, da moramo v prihodnje posvetiti več skrbi krepitvi materialne baze stanovanjskega gospodarstva in kajpak izdelati tudi celovit in usklajen sistem ekonomskih stanarin, v katerem ne smemo zanemariti solidarnostni element stanovanjske politike in še manj gospodarnosti in rentabilnosti z družbenim stanovanjskim skladom. Kot vemo, smo doslej ekonomskim vprašanjem stanovanjskega standarda stanarin in seveda tudi razširjeni reprodukciji v stanovanjski izgradnji posvečali premalo skrbi. Pred nami ie gradivo CK ZKS in RS ZSS. O tem velja posebej spregovoriti. Predvsem zaradi spoznanja, da najemnine za stanovanjski prostor ne pokrivajo niti enostavne, kaj šele razširjene reprodukcije v stanovanjski gradnji. Kljub vsemu pa smo zgradili številna »spalna« naselja, tu in tam smo »zagrizli« v komunalno problematiko in vendarle se vse bolj sprašujemo, ali lahko uresničimo srednjeročni in dolgoročni načrt razvoja stanovanjskega gospodarstva v naši republiki. Že nekaj let govorimo o tem, da kaže uveljaviti ekonomske stanarine. Ta čas je pred nami predlog za ekonomske stanarine v naši republiki in seveda tudi predlog družbenega dogovora, ki ima namen poskrbeti za racionalizacijo stanovanjske gradnje. Zadnjega bi morali v sindikatih kaj kmalu podpisati, izhodišča in osnove za izračun dinamike in učinkov prehoda v ekonomske stanarine pa bodo v javni razpravi do konca novembra. V našem časniku smo že mno- gokrat zapisali, da mora stanovanjska gradnja biti v rokah delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in seveda tudi uporabnikov stanovanj. Če se že dogovarjamo o racionalizaciji stanovanjske izgradnje —- v resnici pa tudi moramo povedati, da je gradbena operativa nepovezana, ni dogovorjenih programov deli- tve dela in še manj razvojnih načrtov; ne manjka pa tudi nelojalne konkurence — tedaj velja poudariti ob tem družbenem dogovoru tudi resnico, da če grešnika ne imenuješ, če mu ne dokažeš. da dela greh, tudi na tiste, ki skrbijo za komunalno opremo, ne smeš prevaliti vsega. V ospredju pa vendarle ostaja vprašanje ekonomske stanarine! Že mnogo let govorimo o njej, številne dileme smo že slišali in ne nazadnje je obveljalo, da je ekonomska stanarina neke vrste pogoj tudi za uveljavitev novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, saj pomeni večjo materialno osnovo za samoupravljanje in tudi pogoj za neposreden vpliv stanovalcev na vzdrževanje in obnavljanje družbenega stanovanjskega sklada. Izhodišča za obračunavanje in še posebej za uveljavitev ekonomskih stanarin v naši republiki po svoje predstavljajo kompromis, kajti omogočajo (v javni razpravi seveda), opredelitev za dokončno uveljavitev ekonomskih stanarin do 1982- ali do 1985. leta. Seveda ekonomska stanarina pomeni tudi _ priznali ali ne — relativno znižanje življenjskega standarda — in hkrati tudi vzpodbudo za racionalnejšo gradnjo stanovanj. Vsi vemo, da pa uveljavitev ekonomskih stanarin ne moremo pričakovati na mah, brez tistih smernic družbenega razvoja, ki govore tudi o socialni varnosti delavcev v združenem delu in občanov. Želimo le, da se izenačita tista dela stanovanjske gradnje — etažno lastniški, hišni lastniki in drugi s tistimi, ki dobivajo družbena stanovanja. Velja povedati, da novi sistem ekonomskih stanarin za družbena stanovanja pravzaprav izenačuje etažne lastnike stanovanj in »čiste nosilce stanovanjske pravice. Toda o tem bomo do konca novembra imeli še mnogo možnosti spregovoriti, zapisati mnogokatero dilemo in seveda uveljaviti tisto ustavno načelo, da stanovanje kljub vsemu ni in ne sme biti le »v domeni« posameznika — če gre za družbeno stanovanje — temveč mora nosilec stanovanjske pravice, delavec v združenem delu in občan v krajevni skupnosti razpolagati in odločati o tem, kam gre njegov stanovanjski dinar, kako ga bo uporabil.. . Marsikje se bodo spraševali, kje so socialni korektivi ob ekonomski stanarini. Tudi to je urejeno: Vsi tisti, ki so v resnici potrebni družbene pomoči, jo bodo prav gotovo dobili. Za to je predvidena posebna institucija v našem samoupravnem sistemu. Vpliv na to, kdo bo dobival subvencijo za stanarine, kako v prihodnje gospodariti s stanovanjskim skladom in kje iskati notranje rezerve v stanovanjski gradnji, pa bodo morali imeti osnovne organizacije sindikata. Zavzeti se morajo, da pride »stanovanjska problematika« vsak dan pod rešeto njihove politične dejavnosti, saj tega spleta vprašanj ne smemo prepustiti le samodejnim ekonomskim zakonitostim, kajti gre tudi za zelo pomemben socialni aspekt, stanovanje kot dobrina pa ima v naši družbi tudi zelo pomemben vpliv na politično trdnost družbe. O teh vprašanjih bomo pogosto spregovorili v javni razpravi o kongresnih dokumentih. Družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske gradnje ter predlog izhodišč in osnov za izračun dinamike in učinkov prehoda na ekonomske stanarine sta takšna dokumenta ki jima moramo v vseh delovnih in samoupravnih okoljih posvetiti kar največ skrbi. Pri tem pa kaže, tudi opozoriti, da moramo v javni razpravi odkrito, brez dlake na jeziku, povedati, kje so ovire za boljšo samoupravo hišnih svetov in stanovanjskih sosesk, zakaj le stanovanjske skupnosti tam in tu životarijo in kje so razlogi, da marsikje stanovanjska politika v temeljnih organizacijah združenega dela ni v domeni sindikata in delavcev. Pobuda sindikatov za ozimnico »Poseg« je nujen V pripravah za ozimnico sindikat že zdaj ocenjuje, da brez resnejših »posegov« vsa kači ja ne bo dobro izvedena. Ta strah je predvsem posledica tega, da letošnja letina ni tako bogata kot je bila lanska, preskrbovalne organizacije pa so popolnoma razočarale. Zato v svetu ZSJ vztrajajo pri tem, da občinski sindikalni sveti preden začno organizirano politično akcijo — zagotovijo zadostne količine kmetijsko živilskih proizvodov. V mnogih mestih in občinah imajo dogovore in sporazume o preskrbi prebivalstva in zato bi sindikalne organizacije morale storiti vse, da bi jih praktično uresničevali. Počasnost samoupravnega sporazumevanja med proizvodnjo, predelavo in trgovino je kronična bolezen teh organizacij, vse to pa negativno vpliva na kakovost in ceno preskrbe. Takšno stanje se bo še posebej negativno odražalo na vso akcijo za zagotovitev ozimnice — meni predsednik komisije sveta ZSJ za življenjske in delovne razmere Šefčet Jašari. S politično akcijo bo sindikat skušal omiliti negativne posledice. Že na prvih sejah po počitnicah bodo opozorili na poti, po katerih je najbolje priti do ozimnice. Gre predvsem za zagotovitev paketov ozimnice ali pa posojil. Dosedanja praksa je dala dobre rezultate tudi v tistih kolektivih, ki so svojim delovnim organizacijam zagotovili vrednostne in namenske kredite za nakup določenih izdelkov. Poleg tega si bomo prizadevali, da bi delavci dobili posojila pri bankah in delovnih organizacijah. Najpomembnejša naloga je. da delovne organizacije seveda organizirano (da ne bi prihajalo do tega, da bi same sebi konkurirale) že zdaj začno sklepati pogodbe o količini kmetijsko-živil-skih izdelkov neposredno s proizvajalci. Ne smemo dovoliti, da bi pri tem imeli kakšne posredovalce, saj izkušnje govorijo, da so se nekateri prekupčevalci hoteli vriniti tudi v to družbeno akcijo. Prejšnja leta je sindikatu z organizirano akcijo uspelo zagotoviti številnim delavcem ozimnico ob zelo ugodnih pogojih. Nekateri izdelki v paketu ozimnice so bili za polovico cenejši, kot na tržišču, v celoti pa za 30 %. Kaj to pomeni za »poprečno« jugoslovansko družino, v kateri so izdatki za živila udeleženi s skoraj 40%, v družinah z nižjimi prejemki pa celo z 48 %, ni treba posebej govoriti, pravi Jašari. Zagotovitev ozimnice bo letos precej zahtevnejša. Na to opozarjajo naslednji podatki: v prvih šestih mesecih je bilo od družbenega sektorja odkupljenih 13% več povrtnin kot minulo leto, vendar obenem za 1 % manj od zasebnega sektorja, sadja pa manj kar za 30%. Poglejmo še razlike v cenah v mesecu juliju. Paprika je veljala od 8 do 45 din (Tetovo 8, Karlovac 45 din), medtem ko so v tem mesecu v Tuzli krompir prodajali po 3 dinarje, so ga morali v Sarajevu kupovati po 7 din in pol. Ti podatki zgovorno potrjujejo, kako slabo so opravile svoje delo trgovinske organizacije. Tem razlikam so botrovali tudi prekupčevalci, ki jih je bilo več kot kdajkoli, vse to pa je znatno vplivalo tudi na povečanje življenjskih stroškov zaposlenih. Iskra, Kranj Konferenca sindikata Kot so zabeležili v zadnji »Iskri« — glasilu delavcev SOZD Iskra — je bila tokratni gostitelj letne konference sindikata delovne organizacije Iskra-Široka potrošnja sežanska TOZD Sprejemniki. Poudarjajo, da je bila udeležba na konferenci zelo dobra, saj so se vabilu odzvali vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, prisostvoval pa je tudi Jože Čebela, predsednik izvršnega odbora konference OOS Iskra. Sindikat Široke potrošnje, ki velja za enega najbolj aktivnih v celotni ^ Ni .3' Iskri, je tudi tokrat aktualno in žgočo pr0 .. Na dnevnem redu je k1' nava poslovanja v prve . tega leta, informacija°jjkt jah v srednjeročnem 0j V navzoči pa so spreje'1k virno razdelitev delovl’| ■ in aktivnosti družbeno^ organizacij in sindika13 hodnje leto. ■(J tfkor 'nih fdsed feni PAP, Ljubljana Kje so novice!? V zadnji številki glasila delavcev delovne organizacije Podjetja za avtomatizacijo prometa (PAP) v Ljubljani, smo med drugim zasledili tudi novico z naslovom »Še vedno nič novic o delovanju mladine in sindikata«. Takole so zapisali: »Vzlic temu, da smo se na eni zadnjih sej uredniškega odbora odločili, da moramo v bodoče poročilom o samoupravni aktivno! tudi poročilo o delu s liticnih organizacij, jpbro še vedno ne moremo u j ker zapisnikov s sej 00 Pre 'a sir %e ;‘ii, 1 Uzv 5'arr fedir H, O Ns; H eja [°va r -Sil D OO ZSMS že nekaj spregled. Tako je, žal-.rf TOZD in DSSS. Do Je potrebno še kajreC h: 2: mN lVCe ITPP, Ribnica Delavci brez besede? ,>1 ki ! V; LN k'S V enem od zadnjih Dnevnikov smo v intervjuju novinarke Milene Ule z delavko ribniške Industrije termičnih aparatov, žična-tih vlaken in plastike (ITPP) Marijo Debeljak (beseda je tekla o 3 1 -milijonski izgubi v tem kolektivu) zasledili tudi tole zanimivo vprašanje in še bolj zanimiv odgovor. »Se vi čutite sokrivo za nastalo izgubo? Kaj so počeli samoupravni organi ves ta čas?! Marija je takole odgovorila: »Delavci se ne čutimo krive za izgubo! Mogoče kdo od zunaj misli — imate samoupravljanje, delavski svet, kaj ste delali. Toda A(v°s resnica je ta, da pri n^j ? nismo imeli veljave. ^ U1MUU imen veljava- (f (j,. opozarjali na kakšne p čsno sti, nas ni nihče PoslUj^iC IUI JC 1II1CI glavna ulil to najbrž ni le on kriv, ker„) ^ IldJUIZ. Ili IC UI1 Ivi 1 “ * . f|ir jHj HI mogel toliko časa skr,v nt'*' tor je imel glavno ^^ skega stanja! Najbrž s0 ' nekateri vedeli za stij1!! Mogoče bo kdo c*eja LjfCVai sindikalna novica.« ^ sinuiKauia novica." “ bila, ko pa Marija Oc sj|i(i]jS; črhnila niti besedice 0 « acij( tu...- „ »v/MlaiN priprav'1; s 'V od $ k n; OSNOVNIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA. KONFERENCAM OOS V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, J PREDSEDNIKOM KOMISIJ ZA URESNlCEVA1’ ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU ^ POSLOVODNIM ORGANOM TOZD IN DO, STROKOVNIM SODELAVCEM V DELOVNIH ORGANIZACIJAH LV vj e' h Avtorizirano predavanje Romana Albrehta sindik^ y|o. delavcem Družbena preobrazba odnosov med delavci v proizvodnih j in trgovinskih organizacij* je izšlo v zbirki Knjižnica SINDIKATI št. 14. Cena brošure: 40 din. Obseg 90 strani. i iiibr Naročila sprejema TOZD Delavska enotnost, M Dalmatinova 4. . 6 v ulici Kupite jo lahko v naši trgovini na Tavčarjevi Ljubljani ongresne razprave 26. avgusta 1978 [J Idel °vnih obiskov predsednika RS ZSS Vinka Hafnerja v goriški in celjski občini roče teme vročega avgusta stran 3 ba,nj(m Križnik 0^*. iteJ^edSednik republiškega ot* |ls!ndikatov Slovenije Vinko : bilJ le|0y r Je bil prejšnji teden na veiflr obisku v novogoriški »nir »et ’ ^jer so ga na občinskem J ?fcniVe2e s'ndikatov seznanili z gli •! Nk ranostj°’ dejavnostjo in ovniitk°sn8resno aktivnostjo sin-nop0, organizacij. Zatem se je kim ’ kJe Položajem mudil v anhovskem r se je seznanil s te- TOZD Ce-nato pa je obiskal še ,,ie zvezne mladinske de-I cije »Posočje 78« in si tV. obnovljeni Breginj. ^ Vodnika RS ZSS Vinka fbej rla J6 v Novi Gorici še po-iudji Zanimala organiziranost 0 tar?ta nadaljnja pot, ki so si krn iSab Po skupščini, »občin-: Jei ^ITesu sindikatov«, kot V p Predsednik ObS ZSS {Ic^orica Viljem Pahor je . jijih0ve8a gosta seznanil, da se 0,h{ldejavnost v bodoče iruZ j ,ciiii!,^rav ne bo bistveno spre-teKei Vi ’ ker je bila že doslej ° Je|j Izstavljena. Doslej so *-. d i W|, odborov strokovnih sin- ' iV V>hndsIe' pa iih bo 14' NP' 'tka dela je bila dobra in 1 k Pomoč ObS ZSS, kajti r6 K odborov so bili člani v S in tudi predsedstva. cnejši je odbor sindikata FOpj j6v v gradbeništvu, saj za-nterese 32 OOS, nekoliko [Sin?a-S°s OOS kovinarji, S k ai° največ delavcev. Od-svojimi K J ^0d0 končali , vit1^n?mi do 10. septembra. Hafnerja jev pogovorih ^.mgoriškimi sindikalnimi ?arji tudi zanimalo, kako .AmSlndikat vključil in našel »V6?0 v krajevnih skupno- tem, e''k° razmišljarno o jšal' Ted ppf^620 naj vzpostavimo b^Tjtjo ^0 in krajevno skup-pr btotni smo v tem, da iv1111 ti)!'tp0?dstavništvo ne bi smelo s0113 L"i% formalno,« je povedal Pabor in nadaljeval: ial: ^'"Van °’ ba je edina pot k so-O^i^titti s krajevnimi skup-krajevnih organi-: o s ,|\jj u'-> kajti posebne orga- rfhlVPaOstSundikata v krajevnih ti. >h ne tionSode>ovali. Seveda ne ^Dri 4rr.e2reti^ da je vsaj polo- s*'h ne moremo ustanav-s^dtio pa smo že doslej smdikalnih delavcev /J^jevn;/10 vključenih v organe P sD'b skupnosti, ni pa tudi if.jiho^ številnih akcij, H Jka r. ‘Jevanju razgovora so 'at~ ■ amerin seznanili že z s katerimi pr J® v novogoriški občini. pSev em Predstavlja 3.000 jrjNjin 12 drugih republik in k*611 del 1Zmed katerih večina k3' druo Vne§a mesta nima ni-StPSer8nep’ Predvsem pa živi v tiir^' D stanovanjskih pro-a|nf' tiiJe de|;f'“Vne organizacije so ^ Me ,Ce °ditno storile pre- Ptfefik^i SlT6’ $ katerir * l| tuHi dl ukvarjaJO, velja iia %v n nespoštovanje do-T0%0 u.Se^n*h dohodkih, ki kot bi smeii- iili >manib druSlm tudi posle-. t JkaŠaj0 JkanJa delavcev, ki si y ič 'Vi!OkU raz8ovora >ka0lVa ki- na ObS Hafn?nca 80 predsednika rja scznan>1> še s hlj^ O k0 s no,i. aktivnostjo. L to,, tzsh osnutki doku- Itji^j 2 namenom, da se k u ’ Podrn,Vsem seznanijo -ji) °do ža uejše razprave pa tl., k0 udl dopustov začele °do organizirali se- stanek s predsedniki IO OOS, da bi jih usmerili na bistvene probleme, ki bi naj bili jedro razprav. Organizirali bodo tudi štiri specializirane javne razprave: o nagrajevanju po delu, o zaposlovanju, o življenjskih in delovnih pogojih delavcev ter o organiziranosti delegatskega sistema znotraj organizacij združenega dela. Vinko Hafner se je ob tem seveda pozanimal, kaj nameravajo storiti, da bi to predkongresno gradivo prodrlo v bazo, med vse delavce. Odgovorili so mu, da so izbrali takšno pot: IO OOS bodo v pripravah na javne razprave izluščili tiste konKretne probleme, ki neko TOZD najbolj tarejo, nato pa jih razgrnili vsem delavcem v obravnavo. Prepričani so da bodo s tem dosegli zaželeno. Po pogovoru na ObS ZSS Nova Gorica je predsednik RS ZSS Vinko Hafner s predsednikom RO gradbenih delavcev Slovenije Lojzetom Cepušem obiskal Anhovo, kjer si je ogledal »Salonit« in se seznanil z ekonomskim stanjem TOZD Cementarna. Direktor Salonita Milan Vižintin je povedal, da so cementarno zgradili v rekordnih 36 mesecih, žal pa je bila prav v času gradnje stopnja inflacije tolikšna, da je investicija namesto planiranih 100 narasla na kar 245 starih milijard dinarjev. Grajena je tako, da bo lahko proizvajala po milijon ton cementa letno, ko pa bodo rekonstruirali še staro cementarno, bodo v Anhovem proizvajali še 300.000 ton več tega gradbenega materiala, s čimer bodo pokrili 70 do 80 odstotkov potreb slovenskega trga. Vižintin je ob tem še dodal, da že sedaj proizvajajo dovolj cementa, da pa nimajo silosov in kontejnerjev, kamor bi ga lahko spravili. Tudi vreč primanjkuje. Skupaj s trboveljsko cementarno so v letošnjem letu dali na trg že 689.000 ton cementa, tako da je Slovenija z njim najbolj preskrbljena. Računajo, da bodo do konca leta plan realizirali in torej poslali na trg 300 do 350.000 ton cementa več kot lani, seveda pod pogojem, da jim bodo sovlagatelji pokrili primanjkljaj devetih starih milijard dinarjev obratnih sredstev, ki so posledica podražitev energije. Kljub vsemu pa so v anhovski TOZD Cementarna letošnje prvo polletje zaključili z 22 milijoni novih dinarjev izgube. Osebne dohodke, ki so jih v začetku leta povišali za 30 odstotkov, s čimer so hoteli zajeziti odhajanje strokovnjakov v druge, bolje stoječe delovne organizacije, so tako zmanjšali za 15 odstotkov, s čimer bi naj v naslednjih treh mesecih pridobili 600 starih milijonov dinarjev. Vendar vse to ne more rešiti težavnega gospodarskega položaja. Po mnenju predstavnikov cementarne bo treba spremeniti vračilne pogoje za zelo velika posojila, urediti pa bo treba tudi cene cementa, kajti proizvodni stroški so, zlasti zaradi stalnih podražitev energije (samo peč cementarne porabi dnevno vlak mazuta!), vse višji. Po tem »raportu« je Vinka Hafnerja seveda najbolj zanimalo, če so bili delavci že pred gradnjo cementarne dovolj obveščeni, v kakšno investicijo gredo in kako so prenesli zmanjšanje osebnih dohodkov. Povedali so mu, da so delavci vedeli za vse in ko so 15. dobili lažje kuverte, so tudi vedeli, zakaj. V nadaljevanju razgovora je predsednik konference OOS Pavle Mavrič orisal delo sindikata. »Trudimo Med ogledom nove cementarne v Anhovem Predsednik RS ZSS Vinko Hafner v pomenku z novogoriškimi sindikalnimi delavci se, da bi do konca leta uresničili določila zakona o združenem delu,« je povedal. »Najprej moramo razmejiti sredstva, ki pripadajo TOZD, kajti doslej je bilo vse to pomešano. Za osebno ocenjevanje smo sprejeli model, ki pa za našo delovno organizacijo ni ustrezen. Pa tudi o dohodkovnih odnosih smo se pogovarjali le znotraj naše delovne organizacije. Morali pa se bomo tudi navzven...« Popoldne je Vinko Hafner skupaj s predsednikom republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Lojzetom Cepušem in nekaterimi predstavniki republiške konference ZSMS obiskal Kobarid, k ječ se je zadržal v daljšem prisrčnem pogovoru z brigadirji zadnje izmene zvezne mladinske delovne akcije »Posočje 78«. Predstavniki tolminske občine so goste seznanili z razvojem občine, predvsem pa z obnovo po potresu. K tej mnogo prispevajo mladi iz vse Jugoslavije, ki že tretje leto pomagajo Posočju. V letošnji akciji presegajo norme, ki sicer veljajo za delavce delovnih organizacij, tudi do 300-od-stotno. V prisrčnem pogovoru z brigadirji brigade »Bratstvo in enotnost«, ki jo je organiziral sindikat gradbenih delavcev Jugoslavije in ki šteje 70 gradbenih delavcev, je Vinko Hafner poudaril izreden pomen dela mladinskih brigad na ekonomskem, družbenopolitičnem in vzgojnem področju. V imenu slovenskih sindikatov se je brigadirjem gradbincem, ki so prišli v Posočje iz 44 jugoslovanskih mest, zahvalil za njihovo delo. Brigadirji so ga pozdravili z mogočnim brigadirskim oozdravom in mu v spomin na njegov obisk poklonili album s fotografijami. Proti večeru je predsednik RS ZSS Vinko Hafner obiskal še Breginj, kjer ni skrival zadovoljstva nad opravljenim delom. Bolje nekaj kot nič V okviru svojih delovnih obiskov po slovenskih občinah se je predsednik RS ZSS Vinko Hafner v ponedeljek nudil v Celju, kjer sta ga spremljala Adolf Šuštar in Franček Kavčič. Predstavniki družbenopolitičnih organi-’ zacij so goste seznanili s položajem gospodarstva v občini in s svojim družbenopolitičnim delom. Osrednji del pogovora na ObS ZSS pa je bil namenjen obravnavi sindikalnih vprašanj, predvsem pripravam na 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ, s tem v zvezi pa še posebej sklepom letnih občnih zborov osnovnih organizacij sindikata v Celju, pripombam k predlogu kongresnih dokumentov ter novi sindikalni organiziranosti (več o tem smo v DE že pisali). Zatem je Vinko Hafner obi- skal Cinkarno Celje, kjer se je zadržal v daljšem razgovoru z delavci. Jernej Ozis, predsednik OOS delovne skupnosti skupnih služb ga je seznanil, da je v Cinkarni zaposlenih 2138 delavcev, ki združujejo svoje delo v sedmih TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. Težišče dela 63 sindikalnih skupin je usmerjeno k vprašanjem družbenega standarda. Maks Pečnik, delegat za 8. kongres ZSJ, pa je gosta seznanil s predkongresno aktivnostjo v Cinkarni. V prvi fazi bodo o kongresnem gradivu razpravljali v sindikalnih skupinah, stališča in pripombe bodo nato obravnavali v OOS, vse skupaj a potem na ravni konference, e posebej nameravajo govoriti o problemih, ki so za Cinakrno Celje najaktualnejši. Še nadalje nameravajo ustanavljati TOZD, ker imajo za to pač pogoje, zavzemali se bodo za boljše gospodarjenje, delo TOZD bo moralo še bolj temeljiti na dohodkovnih odnosih, planiranje se naj začne že pri samih delavcih, objektivizirati nameravajo tudi merila za razporejanje dohodka in čistega dohodka, ki mora temeljiti na kvaliteti, kvantiteti in zahtevnosti dela, več pozornosti nameravajo posvetiti tudi stroškom proizvodnje itd. Sindikat se bo v Cinkarni prizadeval čimprej rešiti stanovanjske probleme (nerešenih imajo 150 prošenj za stanovanja), tretji izmeni pa bodo v najkrajšem času skušali zagotoviti topli obrok. Še naprej si bodo prizadevali odpravljati težka delovna mesta, veliko pozornost pa nameravajo posvetiti tudi izobraževanju ob delu. Letošnji dopust je organizirano . preživelo 1200 delavcev. Pečnik je še povedal, da bodo razprave zaključene do 10. septembra in da bodo prinesle še več pripomb. Generalni direktor Cinkarne Franjo Klinger je goste seznanil z rezultati gospodarjenja v letošnjem prvem polletju.Povedal je, da je celotni dohodek 880 milijonov, dohodek 160, izgube pa znašajo 28 milijonov dinarjev. Te so predvsem posledica remontov v TOZD Titanov dioksid in pa cen, ki so na svetovnem trgu padle kar za 40 odstotkov. Direktor je še povedal, da je produktivnost dela izredno majhna, saj narašča le enoodstotno, pa še to je plod večjega zaposlovanja. Obisk in pogovor s sindikalnimi in vodstvenimi delavci v Cinkarni Celje, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinske skupščine —b predsedniku izvršnega sveta Venčeslavu Zalezinu je bilo namenjenih več »neprijetnih« vprašanj — sicer ni dokončno razrešil vseh nesporazumov v zvezi z gradnjo nove tovarne žveplene kisline, saj to tudi ni bil njegov namen, nedvomno pa bo v mnogočem pripomogel k odkritejšemu in hitrejšemu razreševanju odprtih vprašanj. Gre za to, da se Celjani upravičeno branijo industrije, ki jim prekomerno onesnažuje ozračje, vendar pa širša družbenopolitična skupnost Celja le ne more ostati ravnodušna do usode tega kolektiva s 105-letno tradicijo ter do potreb združenega dela po proizvodih, ki jih izdelujejo v Cinkarni Celje. Vinko Hafner je apeliral na vse, da tako v lastno dobro kot v splošno korist družbe nesporazume čimprej rešijo, kajti tudi ne ravno najustreznejša rešitev je po njegovem mnenju boljša od nobene. Očitanja z ene in druge strani pa povzročajo le nejevoljo in ne prispevajo h konkretnemu reševanju težav. S tem v zvezi je Vinko Hafner delavcem Cinkarne Celje in družbenopolitičnemu aktivu občine, ki se pri načrtovanju nadaljnje usode celjske bazične industrije očitno preveč zanašajo na zunanje dejavnike, sicer obljubil pomoč, ta pa je po njegovih besedah lahko predvsem v širšem družbenem tolmačenju stališč obeh strani ter organizaciji pogovorov, ki bodo našli rešitev tudi za ta problem, saj smo v naši samoupravni socialistični skupnosti prav z dogovarjanjem rešili iz težav že marsikateri kolektiv. Popoldne se je predsednik RS ZSS Vinko Hafner pogovarjal še z delavci Ema. Ti so ga seznanili s položajem svoje delovne organizacije, ki se je po nekaj težkih letih, ko je bil Emo ves čas na seznamu podjetij, ki poslujejo z izgubo, z lastnimi silami in širšo družbeno pomočjo spet postavil na noge. Sanacija tega skoraj 4000-članskega kolektiva seveda ne bo lahka ne hitra. Rezul-zati, ki jih delavci dosegajo pri svojem delu, pa v novi organizacijski, dohodkovni in samoupravni povezavi že obetajo boljše čase. Nekatera sporna vprašanja glede dežurstva, stalne pripravljenosti in dela na dan tedenskega počitka Vozlov dosti, Škarij tudi Ivan Žužek Zaradi splošnega družbenega interesa in narave dejavnosti je potrebno, da se določene vrste del in nalog opravljajo bre2 prekinitve. To velja zlasti za dele zdravnikov, veterinarjev in vseh drugih delavcev, katerih dele mora teči nenehno — vsak dar skozi vse leto. Tako npr. zakon c zdravstvenem varstvu nalaga zdravstvenim delavcem, da morajo zdravstveno službo zagotoviti brez prekinitve. Tako kontinuirano opravljanje določenih nalog oziroma del se zagotavlja na tri različne načine: — z razporeditvijo delovnega časa (turnus), — z dežurno službo, — st. im. stalno pripravljenostjo. V prvem primeru je potrebno zagotoviti, da v enem dnevu opravljajo delo vsaj trije delavci, in sicer vsak po osem ur oziroma mora biti delo razvrščeno tako, da traja delovni teden za delavca 42 ur. Ustava namreč zagotavlja delavcu, da njegov delovni čas ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu. Samo z zakonom se lahko določi, da sme delovni čas v določenih dejavnostih in v določenih primerih trajati za omejeno dobo več kot 42 ur na teden, če to zahtevajo narava dela ali izjemne okoliščine, (204. člen ustave SRS). Take izjemne okoliščine .o določene po zakonu o delovnih razmerjih v čl, 78 in 79. Zakon pa je predvidel v čl. 82, da lahko delavci v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih in v skladu z zakoni določijo delo v podaljšanem delovnem času v tistih delovnih organizacijah, kjer se mora zaradi splošnega družbenega interesa in narave dejavnosti odvijati delo brez prekinitve. Zakon o delovnih razmerjih dela v podaljšanem delovnem času ne poimenuje kot dežurstvo, čeprav je bil ta izraz v predlogu zakona izrecno naveden. Zakon poudarja, da se takšno delo šteje za poseben delovni pogoj, in sicer enako kot to poudarja sicer za delo prek polnega delovnega časa. Dežurstvo je torej delo v podaljšanem delovnem času, zato gre za nadurno delo. Tako obliko nadurnega dela pa ni možno uvesti kot trajno zadolžitev, ampak kot izjemno delovno obveznost. Tako je poudarjeno v odločbi Ustav- nega sodišča SR Slovenije, štev. U-I. 65-77 z dne 27. 12. 1977, (Uradni list SRS, št. 1-78). Ustavno sodišče poudarja, da ni v skladu z ustavo in zakonom opredelitev v samoupravnem splošnem aktu, da je delo veterinarskih delavcev v dežurni službi in v času stalne pripravljenosti redna delovna obveznost in posebna oblika dela, ki se opravlja poleg dela v polnem delovnem 'času. Ustavno sodišče je sicer odločilo s spornem samoupravnem splošnem aktu še pred uveljavitvijo republiškega zakona o delovnih razmerjih, ki je v določeni meri upošteval nujnost dežurne službe, toda kljub temu ni možno mimo ustavnih določb, ki omejujejo delovni teden na 42 ur. Dosedanji samoupravni splošni akti so urejali dežurstvo na najrazličnejše načine. Zlasti to velja za samoupravne splošne akte o delitvi sredstev za osebne dohodke. Delo v dežurni službi praviloma ni bilo upoštevano kot nadurno delo, torej ne kot poseben delovni pogoj, ampak so delavci prejemali nagrado za to delo v določenih pavšalnih zneskih, ki niso dosegali višine osebnega dohodka za nadurno delo. S tem vprašanjem se je srečalo tudi sodišče združenega dela, ki je moralo odločiti o zahtevku delavca, ki je uveljavljal plačilo za dežurstvo v višini plačila za nadurno delo. Delovna organizacija je bila dolžna zagotoviti neprekinjeno dežurno službo, zato so delavci izven delovnega časa dežurali in sicer tudi ob nedeljah in praznikih. Kot nadurno delo se je delavcu, ki je dežural sicer upoštevalo izvršeno »efektivno delo«, to je delo, ki se je opravljalo enako kot v rednem delovnem času. Za čas, ko pa je bil delavec le v delovnih prostorih in ni neposredno opravljal del in nalog, je prejel le pavšalno nagrado. Sodišče je delavcu priznalo ves čas dela med dežurstvom kot nadurno delo in zaradi tega mu gre osebni dohodek povečan za 50%. Ni možno upoštevati stališče delovne organizacije, češ da delavec ni delal, ampak da je bil le prisoten. Delavec je v celoti izpolnjeval delovne naloge, moral je biti v delovnih prostorih, kajti vsak čas je pričakoval, da bo poklican na intervencijo. Organizacije združenega dela, ki jih zadeva določba 82. člena zakona o delovnih razmerjih bodo morale prilagoditi samoupravne splošne akte o delovnih razmerjih, pa tudi tiste, s katerimi določajo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke. Ker je dežurstvo kot nadurno delo poseben delovni pogoj, je nujno, da se bodo stroški znatno povečali, zato bo vsekakor potrebno razmisliti, ali ni možno z razporeditvijo delovnega časa in razporeditvijo delavcev zagotoviti neprekinjene dejavnosti, brez uvedbe dosedanje oblike dežurne službe. Delo na dan tedenskega počitka Tedenski počitek je zagotovljen delavcu po ustavi. Po določbi 88. člena zakona o delovnih razmerjih ima delavec pravico do nepretrganega tedenskega počitka najmanj 24 ur. Kadar je nujno, da delavec dela na dan svojega tedenskega počitka, mu mora biti zagotovljen tak počitek na kak drug dan, praviloma v naslednjem tednu. Običajno je dan tedenskega počitka nedelja. Številni samoupravni splošni akti določajo nedeljo kot dan tedenskega počitka, čeprav lahko delavci v temeljnih organizacijah s posebnimi značilnostmi delovnega procesa in organizacije dela lahko razporedijo tedenski počitek ustrezno tem posebnostim. Vsekakor pa morajo zagotoviti delavcem tedenski počitek v obsegu, ki ga določa zakon, to je najmanj 24 ur v tednu. Zakon o delovnih razmerjih ne navaja, za katere dejavnosti gre, tako kot je našteval nekatere primere republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Naštete so bile dejavnosti kot promet, kmetijstvo, proizvodnja filmov, sezonsko gostinstvo in podobno. Čeprav je to v novem zakonu izpuščeno, pa je razumljivo, da gre za dejavnosti s posebnimi značilnostmi delovnega procesa, zlasti še za take dejavnosti, ki se mora delo nepretrgano odvijati. Vsaka temeljna organizacija mora sama pretehtati, ali ima vsaj določene dejavnosti s takimi posebnimi značilnostmi, da mora nujno drugače organizirati tedenski počitek. Zakon seveda prepušča ureditev samim temeljnim organizacijam. Temeljna organizacija bo lahko za določena dela in naloge uredila s samoupravnim sploš- nim aktom o delovnih razmerjih, da delavci, ki ta dela in naloge opravljajo, ne bodo imeli dan tedenskega počitka na primer v nedeljo tako kot ostali delavci, ampak kakšen drug dan v tednu. Delavec bo torej v določenem obdobju, ne pa skozi vse leto, imel dan tedenskega počitka kakšen drug dan, ne pa v nedel jo. O sami razporeditvi in zagotavljanju tedenskega počitka sicer sporov ni zaslediti, pač pa nastajajo spori v zvezi z t. im. dodatkom za delo na dan tedenskega počitka. V skladu s sindikalno listo določajo delavci v samoupravnem splošnem aktu, da se poveča osnova za osebni dohodek za delo na dan tedenskega počitka od 35 do 50 %. Vprašanje je, ali je upravičen do tega dodatka vsak delavec, ki mora delati na dan tedenskega počitka, ali pa le tisti delavec, ki nima tedenskega počitka zagotovljenega na kakšen drug dan v tednu. Sodišče združenega dela je glede tega vprašanja zavzelo sledeča stališča. — ker je delavčeva ustavna pravica do tedenskega počitka, mora temeljna organizacija zagotoviti delavcu kak drug dan kot tedenski počitek, če mora delavec delati na dan tedenskega počitka, — če delavci določijo kot dan tedenskega počitka nedeljo in pri tem ne upoštevajo posebne značilnosti delovnega procesa in organizacije dela, potem pomeni, da tisti delavec, ki dela v nedeljo, dela na dan tedenskega počitka; — delavec mora ob takih pogojih prejeti dodatek za delo na dan tedenskega počitka, kot se zagotavlja po splošnem samoupravnem aktu, in sicer ne glede na to, da bo delavec imel tedenski počitek drug dan v tednu. Da ne bi prihajalo do podobnih sporov, velja opozoriti temeljne organizacije, zlasti tiste, ki morajo zagotavljati opravljanje del tudi ob nedeljah, da ob upo.abi 89. čl. zakona o delovnih razmerjih uredijo v samoupravnem splošnem aktu tedenski počitek ustrezno posebnostim svojega poslovanja. Kmečke pokojnine Vse kaže, da bodo kmetje v vseh republikah in pokrajinah kmalu prejemali pokojnino. V Sloveniji jo prejema že 40.000 kmetov. Tudi delegati hrvaškega sabora so že sprejeli predlog za sprejem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov, ki predvideva tudi invalidsko zavarovanje, če sta kmet in kmetica zaradi nesreče trajno nesposobna za delo. Leta za starostno pokojnino so za moške 65, za ženske pa 60 let. Če zavarovalni staž prej doseže 40 oziroma 35 let, pa naj bi kmetje začeli prejemati pokojnino kot delavci pri 60 oziroma 55 letih. Tudi v Bosni in Hercegovini se pripravljajo na sprejem invalidskega in pokojninskega zakona za kmete. Vendar bodo pokoj- nino po vsej verjetnosti lahko prejemali le kmetje v združenem delu, teh pa je zdaj v republiki od 30 do 35 tisoč. V Črni gori si hkrati s sprejetjem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov prizadevajo pospešiti tudi združevanje kmetijskih proizvajalcev. Maja letos je republiška skupščina sprejela zakon, po katerem so združeni kmetijski proizvajalci popolnoma izenačeni z delavci v proizvodnji. Prvi pogoj je torej združevanje zemlje in dela, doseči pa morajo 80% zagotovljenjega OD, ki je predpisan v republiki. V Makedoniji bodo izplačali kmetom prve pokojnine prihodnje leto. Osnova za izplačilo pokojnine sta zakon o pokojnine-skem in invalidskem zavarova- nju združenih kmečkih proizvajalcev in zakon o starostnem zavarovanju kmetov. Po prvem zakonu je pogoj za izplačilo pokojnin predpisani doseženi dohodek. V Makedoniji je okrog 130.000 kmetijstev — okrog 7 % pa jih bo prejemalo pokojnine po tem zakonu. Ostali bodo prejemali pokojnino po pokojninskem zakonu in teh bo že prihodnje leto okrog 13.000. Kmetje v Vojvodini lahko sebe in svoje člane zavarujejo za primer starosti, invalidnosti in smrti od 1. julija letos. Stari kmetje pa lahko prejemajo pokojnino z odstopanjem zemlje. Kmetje morajo dati pismeno izjavo o pristopu k zavarovanju. Računajo, da bo okrog 2000 starih kmetijstev odstopilo zemljo. Tudi v Srbiji je zakon o pokoj- ninskem zavarovanju že sestavljen in bo v javni razpravi od 1. oktobra naprej. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je prostovoljno; sredstva zanj morajo prispevati kmetje sami. Kmetje, ki bodo imeli samo 15 let pokojninskega staža, lahko dobijo pokojnino pri 64 oziroma ženske pri 60 letih. V primeru, da bodo izpolnili 40 oziroma 35 let zavarovalne dobe, so leta izenačena z delavskimi. Osnove, za katere se bo kmet zavaroval, so lahko različno visoke — tako bodo lahko različne tudi pokojnine. Polna pokojnina naj bi znašala 1030 din mesečno. Zakon pa predvideva tudi pridobivanje pokojnin z oddajo zemlje. V. O. IZ PRAKSE SODISC ZDRUŽENEGA DELA 'Jh Km Pravnomočne odločitve m o disciplinskem ukrepu ni možno spreminjati Delavcu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo šestih mesecev. Zoper odločbo o izreku ukrepa delavec ni vložil zahteve za varstvo pravic in tudi seveda ni zahteval sodnega varstva. Še preden je potekel rok, za katerega je bil ukrep pogojno odložen, je delavec storil ponovno hujšo kriši-tev delovne obveznosti, saj je kot čuvaj dvakrat na delovnem mestu spal. V temeljni organizaciji so znova uvedli disciplinski postopek in ugotovili, da je delavec s takim ravnanjem povzročil motnje pri opravljanju del oziroma nalog, zato mu je disciplinska komisija ponovno izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja, vendar brez pogojne odložitve. Delavec je seveda uveljavljal svoje pravice najprej v temeljni organizaciji, ker pa je delavski svet njegov ugovor zavrnil, je pri sodišču združenega dela vložil predlog za sodno varstvo. Sodišče združenega dela je združilo v enotno obravnavanje oba postočka, glede obeh kršitev oziroma obeh izrečenih ukrepov. Ugotovilo je, da je sicer ukrep vsakokrat izrečen pravilno, da pa je potrebno izreči sam ukrep prenehanja delovnega razmerja in ga pogojno odložiti za dobo enega leta. Pritožbeno sodišče se s takim stališčem ni strinjalo. Sodišče prve stopnje ne bi smelo združevati obeh postopkov, saj je po- stala prva odločitev o o*5 skem ukrepu dokončna. , predlagatelj v zakonitem rV Jiajsti| vložil ugovora pri dela ^ svetu temeljne organ*2 Prav zato zoper prvo od lv«ns predlagatelj tudi ni imel Ij^ do sodnega varstva in ojje|h!o, ^ in °/5?A, „ disciplinskem ukrepu sod' 8tajS|J moglo voditi postopka. , Pravilno na ie sodišče Ug Pravilno pa je socuset ; lo, da je predlagatelj tudi . kršil delovno obveznost, Aib0 .Po zaspal na delovnem mestu’ Vr Z. Cl J p Cii lic* V-iV-l VZ » *— . [JI izrečeni ukrep prenehanj lovnega razmerja ni P, jn Res je sicer, da so olape J \ okoliščine, vendar je treD^iP''0ra2c tevati, da ne gre za Prv0. ( delovne obveznosti, d aK ^ ‘M vestnosti pri delu temeljna ^ skega ^ nizacija ne more tolerirat*- AaVe lagatelj je skrajno neves1*1 nal pri delu oziroma se je p s() l‘opjCa povsem neodgovorno, s^vajiijJelovn kot čuvaja ponoči kar zalotili pri spanju. Zaradi kršitev tudi olajševalne 0 ^ čine ne morejo spremenit čitve disciplinske komisij6' V'r hb c •b S K J tttler !)sk: Sodišče združenega del# je pristojno za odločanji o pravicah delavca pri zasebnem delodajalci K "e V feni N I, 0| logl Z uveljavitvijo zakona o delovnih razmerjih lahko delavci, ki so zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov oziroma s civilno-pravnimi in fizičnimi osebami, uveljavljajo varstvo svojih pravic pri sodisču združenega dela. Pred uveljavitvijo tega zakona so lahko ti delavci uveljavljali svoje pravice pri rednem sodišču. Z novo ureditvijo so torej sodišča združenega dela pristojna za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja, ne glede na to, kje delavec dela. Razumljivo je, da delodajalec, ki ima v lasti proizvajalna sredstva, ni dolžan izvajati takih postopkov kot to velja za delavce v združenem delu. Kršitev delovne obveznosti namreč lahko stori tudi delavec pri delodajalcu, vendar to še ne pomeni, da je le-ta dolžan izvajati nekakšen disciplinski postopek oziroma ugotavljati kršitev s posebnim aktom. Po določilu čl. 205 navedenega zakona delavcu lahko preneha delovno razmerje, če huje krši delovne obveznosti, ki so navedene v kolektivni pogodbi. Veljavna kolektivna pogodba pa med drugim tudi določa, da se šteje, da je delavec samovoljno izstopil z dela, če brez opravičljivega razloga tri dni zaporedoma ne pride na delo in mu vse pravice iz dela prenehajo z dnem, ko je nehal delati. Tako je delavec izostal z dela od 20. do 24. 10. 1977. Gre za hujšo kršili ^sni Jfe ir lovne obveznosti, zaradi ^rigr mu lahko preneha del°X' zmerje po določilih ko^ jj pogodbe. Delavec pa Hh: temu uveljavljal sodno jji ker je menil, da mu je ^ lec napisal odpoved ^0; io : ji;, razmerja preuranjeno, napisal že prvi dan stal oP jalee M Sodišče se s takim stali8' strinjalo, saj delodajaj6. J,-' movoljnem izstopu iz d£ žan izdati delavcu PlS;%H sklepa ali odločbe o PreIL<-dela. Zadošča že ugotov je delavec neopravičeno -i zaporedoma izostal z del^jj mu delodajalec lahko lovno knjižico. Ni torej vprašanje, kdaj je d6 napisal odpoved, saj le, ali je pravilno ugoto - . za prenehanje delo^.J^f za prenenanje zmerja v skladu s kolek ^o' godbo. Delavec torej rom formalne pomanjkanje' mogel uspeti, saj mu je ^ razmerje prenehalo na način. P k St St St Si H “kongres Zveze sindikatov Slovenije se bomo najbolje pripravili z dobrim 0rn osnovnih organizacij Predkongresni pomenki iscipf, anez Voljč M i ro^ C^nevi mi je pet izmed šti-laVsK1. iLJS,ih ■ ,dW' J Uh delegatov 9. kongresa nskih sindikatov, izvoljenih ■ jOf. e^avni skupščini občinske F‘J#hK|IZadje zveze sindikatov. 3 P.ihln.^Bežigrad, pripovedo-»di^e [jtji’,. ak° se sindikati v beži-Juijlji;1 občini pripravljajo na naš ug^, y 0rski delovni dogovor. liV sal 2 P°menku so sodelovali: t, 5,1 »(k! T3 Tribušon, sekretarka stu’Zi%ii e®a sveta» Silva Štupnik, .ni3 .aLv. KOVnHia \i A etri r*lQnir*a 3res"Jlo^n_skega sveta Zveze sindika- v Astri, članica r,v' ■ "&a »veta Zveze sindika-ijšsv7De6,ln delegat družbenopolitič- b3uOG0r ^ora občinske skupščine, *alej Račič, samostojni sveto-M \ sjj ,2a Plan in analize pri občin-sjjj Pščini, predsednik občin- 'tSsšt ora sindikata delavcev 5tH0jiprM,c 'n pravosodja ter član ;o^jji^i^stva občinskega sveta, >aj ,.k|0.a Božič, referent prodaje v 1^0?rv organizaciji Tekstil [jSkeoaU Tonosa, članica občin-ILLSVeta in delegat družbeno-pltD5v^ega zbora občinske hk?c'ne, Jože Šubic, samo-|S0?L tehnični kontrolor v ^ IMP (DO EMOND, 'c, e?T.EN) in predsednik kon- J la je «roaJC,e s>ndikata v tej sestavljeni Raciji ter Štefan Temlin, 0Eo>nskih odborov sin- |«&ni vpliv sindikata se je S||ičit v Prizadevanjih za ure-4^ev zakona o združenem ^Vlla razPrava o osnutkih do-^;n>ov 9. kongresa zveze sin- khi; j,j.?v Slovenije se je v beži-^ela ok>dn' resda šele dobro ^fj, ’ vendar so, po mnenju Sje .Eušonove, že vse dose- razprave o osnovah poli-^e'°r8anizacijske graditve rga .^Hdikatov, o izpopolnitvi t|kila^'ranosti >n metod delova-konf Se organizacije in o gradivu \ (.r,ence slovenskih sindika-, Kai^Sovorile na številna ak-/*Tji?(lajs Vprašimj3 sindikatov v ’ V1-"1 trenutku, hkrati pa htn j C|ie osnovnim organizaci- j| v°dstvom, da so kritično Šit^I ^esn:- svoja prizadevanja za ji %rCltev sklepov celjskega ovn", ^ist,683. Tudi na letošnji občin-}\eWi "dkfjjPsčini zveze sindikatov so je H H), ^.spregovorili o delu v mi- v3r',i . lrih letih, ugotovili, kaj so elo# sajlj lišžfj :13^ is'”' Silva Štupnik koristnega storili v tem obdobju, v čem so še napake in slabosti; gradivo te skupščine pa bo obenem z osnutki dokumentov mariborskega kongresa temelj njihove prihodnje predkongresne dejavnosti. »V Astri ugotavljamo,« je pripovedovala Silva Štupnik, »da zdaj sindikat res nekaj pomeni. Še zlasti v minulih dveh letih, ko smo skušali v samoupravni praksi uveljaviti zakon o združenem delu, so se prebudile osnovne organizacije, in vedno več delavcev se zanima za dejavnost sindikata. Prej pa je bila naša organizacij '' revež, nekakšna inštitucija, v kateri je delovalo le nekaj ljudi. Prizadevanja za uresničitev zakona o združenem delu, predvsem pa za nagrajevanje po delu posameznega delavca in ekonomske enote, so nam odprla vsa vrata. Za sindikalno dejavnost se zanimajo tako generalni direktor, kakor tudi vodilni ljudje v splošnih službah in samoupravni organi. Skupaj smo se trudili, da bi kar najbolje ocenili delovna mesta in ovrednotili delo (septembra bo sedanji način delitve osebnih dohodkov po učinku ekonomske enote zamenjala delitev po uspehu na delovnem mestu), skupaj si prizadevamo, da bi odpravili zdajšnje prelivanje sredstev med temeljnimi organizacijami in našli boljše ključe za ureditev dohodkovnih Jožica Božič odnosov. O teh naših izkušnjah bom govorila na kongresu v Mariboru. Vem, da ni še vse tako kot bi moralo biti, toda začetek je obetaven, saj je očitno: kolikor bolj pravična je delitev, toliko večje je zanimanje za delo.« Še so pomanjkljivosti O delitvi osebnih dohodkov je spregovoril tudi Gorazd Račič, vendar nekoliko bolj kritično. »Nismo še našli pravilnih in enotnih meril za vrednotenje dela z dinarji. Enako delo je v nekem podjetju vredno, denimo, .'.ODO dinarjev, v drugem- pa 5.000. In vsakdo zagovarja svojo oceno in trdi, da je edino pravilna. Dogaja se tudi, da marsikje ne povečujejo osebnih dohodkov zato, ker bi delavci bolje delali in dosegali večje delovne učinke, pač pa zgolj zato, da bi jih zadržali v delovni organizaciji. V Ljubljani nimamo rezerve brezposelnih, zato ljudje hodijo iz podjetja v podjetje, tja, kjer je plača boljša: fluktuacija je obilna, osebni dohodki rastejo in presegajo samoupravno sklenjene dogovore, investicijski skladi pa se krčijo. Zažremo se v ne vem kakšen nujno potreben sklad, samo, da imamo dobre plače. Za Bežigradom so poprečni osebni dohodki že presegli 6..'00 dinarjev in težnje po njihovem nadaljnjem zviševanju so izredno močne. Zato bi moral sindikat bolj odločno uveljavljati IA t u$ 3 [*regied izdanih brošur v zbirki ^hjižnica Sindikati, ki jo lahko še dobite: St. St. Cena ^ v din a Grčar: Organiziranost in delovanje sindikatov 20 3; O. Bručan in S. Grčar: Finančno poslovanje v sindikatih 20 P. Toš: Samoupravna delavska kontrola Samoupravno urejanje dohodkovnih odno-sov v združenem delu T Aktualne družbenopolitične naloge sindikatov danes 8: Mudska obramba in družbena samozaščita — temeljna naloga sindikatov 9 Bogdan Kavčič: Samoupravljanje v združenem delu 1°; Albreht: Nov korak pri graditvi temeljev Socialistične samoupravne družbene Ureditve ' Gabrijel Sfiligoj: Gospodarjenje v združenem delu T tehnologija in samoupravljanje ' Sindikati in uveljavljanje dohodkovnih od~ n°sov v združenem delu ^4' ^ _ fužbena preobrazba odnosov med delavci Proizvodnih in trgovskih organizacijah St. St. St. St.. St. • St.. Zofka Tribušon tisti sklep celjskega kongresa, ki govori, da mora biti rast osebnih dohodkov odvisna od rasti delovne storilnosti in uspehov gospodarjenja. Določila sporazumov o delitvi osebnih dohodkov bi morali povsod spoštovati, sklade za razvoj pa krepiti in ne zmanjševati na račun večjih plač.« Tovariš Račič je tudi govoril o minulem delu. »Na občinskem sindikalnem svetu in tudi z republiškimi sindikati smo v preteklem letu kar precej razpravljali o minulem delu in, kot kaže, za zdaj še nismo našli praktične rešitve za takšno njegovo vrednotenje, kot ga zahteva zakon o združenem delu. Vsa leta doslej namreč nismo ugotavljali prispevka delavcev za razširjeno reprodukcijo, zato ne vemo, koliko je kdo prispeval. Mogoče bi bilo najbolj prav, če bi se odločili za nekakšno srednjo pot: za dosedanje delo naj bi veljalo določilo sindikalne liste (takšno kot je doslej ali pa popravljeno), hkrati pa naj bi začeli ugotavljati in upoštevati tudi prispevek delavca za razširjeno reprodukcijo. Sploh pa nas vse, kar zadeva delitev, čaka še veliko dela. Zdaj smo v obdobju prilagajanja in učenja. Precej je pozitivnih prizadevanj, manj dobrih rešitev. Vsem nam pa predvsem primanjkuje znanja. Zato tako radi prepisujemo pravilnike in sporazume. Komisije delajo tudi ob sobotah in nedeljah, uspehi pa niso ustrezni prizadevanjem. Najbrž bom prav o teh problemih govoril na kongresu.« Gorazd Račič je tudi pripove doval, kako se sindikat uveljavlja v samoupravi in v upravi občinske skupščine. Nedavno tega je izvršni odbor skupščine razpravljal o sklepih skupščine občinske organizacije sindikata in pred dnevi so pisali občinskemu svetu kaj vse bodo storili, da bi jih uresničili. Dobro delo sindikalnih skupin V Tonosi so, kot je pripovedovala Jožica Božičeva, v minulih štirih letih predvsem okrepili dejavnost sindikalnih skupin. Dobro delo teh skupin, ki so obenem samoupravne, se jim je bogato obrestovalo. »Sprva smo v skupinah zgolj informirali delavce, zdaj pa tamkaj že oblikujemo stališča. Tak način dela smo še zlasti uveljavili v minulem letu, ko smo sprejemali samoupravne akte. Delavci so dobro informirani: vedo, za kaj gre. Sestanki so kratki: o stališčih se pogovarjamo že pred sestankom. Tamkaj se tudi dogovarjamo z delegati samoupravnih organov in sindikalnih vodstev, za kakšne predloge in odločitve se bodo zavzeli na sejah, in Jože Šubic zdaj se nič več ne dogaja, da predstavniki delavcev odločajo v imenu delovnega kolektiva. Morebiti se vam bo zdelo, da nekoliko prelepo gledam na to našo dejavnost, toda veljava našega sindikata je danes večja kot kdajkoli poprej prav zaradi dobrega dela sindikalnih skupin. Zato bom na kongresu govorila o teh naših izkušnjah, hkrati pa bom tudi povedala, da je nedavni sklep sindikalne konference o volitvah izvršnega odbora na občnem zboru osnovne organizacije resda okrepil izvršne odbore, vendar so njihovi člani še vedno preveč delegati skupin, premalo pa upoštevajo celotni interes osnovne organizacije, torej premalo delujejo kot skupno vodstvo sindikata v temeljni organizaciji združenega dela.« Reorganizacija občinskih odborov dejavnosti, nekdanjih strokovnih sindikatov, pa se je tudi v bežigrajski občini ustavila zgolj pri nekaterih organizacijskih spremembah. Za zboljšanje vsebina njihovega dela bo treba še marsikaj storiti. Zofka Tribušon in Štefan Temlin sta mi med drugim tudi rekla, da en sam profesionalni sekretar ne more kdove kaj veliko storiti za dobro delo desetih odborov, zato je njih dejavnost predvsem odvisna od prizadevnosti njihovih članov. »Če zaspi predsednik, se zgodi, da zadrema ves odbor. Poprej ni bilo jasno, kaj naj dela občinski odbor, in kaj svet, zdaj smo to napisali na papir, vendar po starem nočemo več delati, po novem pa še ne znamo.« Izkušnje sindikata v SOZD V SOZD IMP so nedavno tega organizirali sedem delovnih organizacij, v katerih je 25 TOZD in 7 delovnih skupnosti skupnih služb. Imajo torej 32 osnovnih organizacij sindikata in 7 konferenc, dosedanjo konferenco sestavljene organizacije pa bodo preimenovali v koordinacijski odbor, v katerega bo vsaka konferenca poslala po 2 delegata. »Vsa ta reorganizacija je zahtevala obilo naporov,« mi je dejal Jože Šubic. »Zdaj je kakih 7.000 delavcev IMP že na novo sindikalno organiziranih in po našem mnenju bodo te spremembe koristile tako sindikal nemu delu kot samoupravljanju in boljšemu gospodarjenju. Imamo pa v SOZD precej skupnega, čeprav so naše temeljne organizacije raztresene po vsej Sloveniji, zato bo koordinacijski odbor predvsem povezoval skupne interese in usklajeval skupna prizadevanja.« Nedavna reorganizacija IMP pa še ne zagotavlja, da bo sindi- kat boljše deloval. Predvsem se bodo morali, po mnenju tovariša Šubica, bolj resno upreti forum-skemu načinu dela in zboljšati dejavnost sindikalnih skupin, hkrati pa se tudi dogovoriti, kako bi bolj pravično in pošteno delili sindikalni denar. »Naše sindikalne organizacije dobivajo dotacije. Dogajalo se je, da so nekatere osnovne organizacije imele veliko in preveč denarja, druge pa premalo celo za osnovno dejavnost. Porabe pa tudi ni nihče nadzoroval. Zdaj smo uredili kontrolo uporabe sindikalnega denarja, obenem pa iščemo način, kako bi tudi na tem področju zagotovili solidarnost.« Dohodkovne odnose so v IMP šele začeli urejati in še se dogaja, da se nekatere temeljne organizacije ubadajo z izgubo (ne po svoji krivdi), druge pa imajo dobiček (ne po svoji zaslugi). So pa že zagotovili delitev po delu posameznika na tistih delovnih mestih, kjer je moč delo meriti, pa tudi mnogi delavci skupnih služb so že plačani po delovnem učinku. Tudi tako imenovani gibljivi del so v nekaterih temeljnih organizacijah že začeli deliti tako, da ga dobijo samo tisti delavci, ki so presegli normo. Tovariš Šubic še ne ve, o čem bo govoril na kongresu. Svojo razpravo bo namreč pripravil šele po javni razpravi o kongresnih dokumentih. Stare slabosti Potlej smo govorili še o številnih drugih izkušnjah, ki so jih v minulih štirih letih pridobile sindikalne organizacije za Bežigradom. Štefan Temlin je dejal, da je sindikat še vse premalo delavski, in da marsikje deluje v njem zgolj predsednik, v najboljšem primeru pa izvršni odbor. Premalo je članskih sestankov, dostikrat pa so nezanimivi in slabo obiskani. V občini imajo skupno s konferencami kakih 300 organizacij, ko pa skličejo njihove predstavnike, jih pride na sestanek komaj polovica. Na sestankih nekaterih odborov ali konferenc nikakor ne morejo zagotoviti sklepčnosti. Skličejo jih tudi trikrat in vsakokrat pride na sestanek manj delegatov. »Še so slabosti. Veliko vprašanj je odprtih. Med drugim smo premalo storili za izobraževanje kadrov. Sindikalna politična šola bi morala postati stalna. Občinski sindikalni svet organizira vsako leto seminar za člane izvršnih odborov, udeleži pa se ga le kakih 60 % poklicanih, seminarja za delegate pa še manj.« Po mnenju Zofke Tribušo-nove bo potrebno na kongresu med drugim spregovoriti tudi o dejavnosti sindikata na področju planiranja. »Prihodnje leto, ko bomo sprejemali nove plane, bo kolobocija, če se ne bomo pravočasno dogovorili, kako sprejemati planske dokumente in kaj hočemo z njimi doseči. Tudi sindikat čaka veliko dela na tem področju in če ne bomo vedeli, kako pomembno je družbeno planiranje za naš razvoj, bomo planske dokumente spet sprejemali piimo delavcev in njihovih interesov.« Zdaj torej osnovne organizacije sindikata v bežigrajski občini razpravljajo o kongresnih dokumentih in ocenjujejo svoje delo v minulem obdobju, na teh ocenah pa bodo zgradile svojo prihodnjo dejavnost. Na kongres se bodo namreč pripravile z delom in ne le z razpravo. Ljudje med ljudmi 26. avgusta 1978 stran 6 Bohinjska princeska spi — princev ni od nikoder Bohinjsko planšarstvo živi bolj na turističnih prospektih in kolikor ga je še ^ enkrat na leto za »kravji bal«, kot pa na planinah, da o znanem bohinjskem si im skuti sploh ne govorimo. Spomenik prvim triglavskim osvajalcem pred 200 W ^ dovolj, da bi se Bohinj »zbudil« in začel izkoriščati svoje naravne predfl0^ li Ciril Brajer, Igo Tratnik Bohinj, prekrasen kotiček naše domovine, kjer traja zima po hudomušni nagajivki trinajst mesecev. Raj za turiste, ki jim je več do neokrnjene narave, miru, čiste vode, planin in sprehodov kot do hrupa, blišča in zabave v drugih znanih letoviščih. Znan je tudi po bohinjskih cikah in seveda njihovem »izdelku« — bohinjskem siru. Če bi se radi kopali v jezeru, ki je res nekoliko hladno, če si hočete v smrekovih gozdovih in na planinskih pašnikih spočiti od mestnega vrveža načete živce, si z veslanjem razgibati mišice, ki so otrple na pisarniškem stolu, boste vse to v Bohinju zagotovo našli. Nikar pa tam ne iščite kislega mleka, skute ali sira, s čimer se planinci tako radi okrepčajo. Vzemite s seboj jogurt, sir pa kupite v trgovini. Obredli smo lepo število bohinjskih planinskih pašnikov, s katerih je včasih obiskovalca pozdravljalo prijazno pozvanjanje kravjih zvoncev, zdaj pa samevajo. Bohinjske planšarije se spreminjajo v počitniške domove in vikende. Če bi krav ne videli v hlevih, bi mislili, da so izumrle, le na cesti pred Jereko smo preplašili dve zbegani živali. Tistih nekaj krav, ki se na planinah še pasejo, je jalovih, tiste v hlevih mleko prav gotovo tudi dajejo — toda tudi tega nihče več ne predeluje v nekoč sloveči bohinjski sir. Sirarna v Srednji vasi je zaprta — rja ji je prežrla kotel. Nekaj kmetov še poskuša izdelovati sir, toda z zadrugo ne najdejo pravega stika, trgovci pa sira ne sprejemajo, če nima za seboj podrobnih pregledov in potrdil. Kmetje bi ga lahko prodali tudi sami, saj vsi izletniki sprašujejo po njem — toda red mora biti, pravijo inšpektorji in preganjajo takšno zasebno pobudo. Čudno podobo bohinjske živinoreje si ustvari popotnik, ki dva dni zaman preiskuje pašnike, krave pa — kot bi se bale fotografskega aparata. Morda sta njih in pastirje preplašila dva medveda, ki sta se po pripovedovanju lovcev naselila na pokljuški strani, pa so se vsi skupaj umaknili za varne zidove v dolini. Vse to se še zdaleč ni ujemalo z našim »idealističnim« mnenjem o zvončkljanju zvoncev za vratovi ljubeznivih živali in o posladkih iz njihovih polnih vimen pa smo malo povprašali »pristojne« ljudi v bohinjski dolini in na njenih umirajočih pašnikih pod Triglavom. Nad Javornikom so se včasih na planini Goreljek pasle številne črede. Rjavo-belo lisaste cike in njihovi zvonci so te pozdravljali že od daleč, živali so bile ljudi navajene in so čakale na skorjo kruha, ki se je našla v nahrbtniku vsakega planinca, ki je vedel, da ga v stanu čaka latvica kislega mleka in zagozda dišečega sira. Bliže smo bili Gorelje-ku, bolj smo se čudili tišini. Človeku res ni bilo treba paziti, da mu čevelj ne bo zacmokal v krav-jeku, pa vendar... nekdanjim stanovom se je na prvi pogled poznalo, da so napolitanke ali kaj podobnega edina dobrota, ki jo lahko pričakuješ od njenih prebivalcev. Stanovi so se prelevili v počitniške hišice, prav ljubke, vse v cvetju, z negovanimi vrtički, ki pa so nas vseeno razočarale. Končno smo na lesenem balkonu zagledali ženico, ki se ji je videlo, da je tu »doma«. Žive oči v obrazu, ki sta ga dolgo strojila sonce in veter, so nas zvedavo pričakale. Frančiška Beznik iz Koprivnika pride vsako leto z živino na Goreljek, vsako leto z Janez Gregorič: »Krave na Voglu? Vsako leto manj, letos pa menda sploh nobene!« Franc Ogrin: »Ljudje za živinorejo nimajo pravega veselja. »Spodbuditi jih je treba, pa bo šlo!« ' , ' ' " ___________________________________________________________________________ Prva krava po dveh dneh iskanja... pa še ta se »boji« fotoa- Frančiška Beznik: »Ah, kje so tisti časi...« parata. manj živine. Letos ima — tri krave: »Nak, ni nas splašil medved, nas že pozna. Le na turiste je bolj hud,« se je namuznila. »Kaj vem, zakaj planšarija izumira. Vi me vsaj po kravah sprašujete, moje tri so se odpasle nekam proti Mrzlemu studencu. Bolj nerodno je, ko skoraj vsi sprašujejo za ki-slom mlekom in sirom. Samo odkimam jim še lahko, da me potem debelo gledajo. Saj, komu pa naj gre v glavo, da mu pastir na bohinjski planini lahko ponudi le vodo. Že pred vojno sem hodila na planino, med vojno ne, potem pa spet vsako leto. Tudi z eno samo kravo bi prihajala. V kri mi je prišlo planšarstvo in vso zimo živim za teh nekaj mesecev pod gorami. Je pa žalostno gledati, kako se praznijo stanovi. Pa tako dobra je planinska paša, res je veliko dela in skrbi, mleko je pa nekaj drugega. Sploh se mi zdi, da bodo planine brez živine zgubile, kar je del njih, umira del našega življenja, lep, dober del. Pa kakšen sir smo imeli, še nekaj let nazaj, topil se je v ustih! Nihče ni šel mimo, ne da bi vprašal zanj. Kolikor bi ga naredili, bi ga šlo. Zdaj pa nič. Zadrugi se menda niti to ne splača, da bi prihajal tovornjak po mleko. Enkrat ga pride iskat kmet s konjem, drugič drug, včasih pa nihče. Tako prihaja na planine vse bolj le jalova živina, še ta vse manj.« Pustili smo planšarico Frančiško z njenim pletenjem in z rahlo otožnostjo zasenčenimi spomini na številne črede, hlebce sira in trdo, a v družbi veselih planšarjev, le mikavno delo. Sprehodili smo se do planine Praprotnica, odpravili smo se proti pokljuškemu hotelu Šport — nikjer nobene krave. Saj sprehod po planinah je čudovita zadeva, a končno smo le prišli z določenim ciljem. Šele pred Jereko, vasico v zgornji bohinjski dolini, smo sredi ceste obstali pred dvema zgubljenima predstavnicama tako dolgo iskane vrste. Eno nam je komaj uspelo »pritisniti«, potem pa sta preplašeni oddivjali v hosto. Odpeljali smo se do Srednje vasi in poiskali Janeza Skantarja, vodjo kmetijske enote pri kmetijski zadrugi: »Tako je zdaj v Bohinju, spodnja dolina v planine ne žene vec, menda redki kmetje nekaj jalove živine še pošljejo na Vogel ali na Sorico. V zgornji dolini je malo bolje. Višje planšarije so neobljudene, na srednjih in nižjih pa je še nekaj živine, v glavnem jalove. Takšne lahko en sam pastir pase 80 do 90 glav, s tisto, ki daje mleko, pa je veliko dela. Pastirjev je vse manj, pasejo le starejši, ki jim je planina prešla v navado. Saj veste, delo je sezonsko, 3, največ 4 mesece na leto. Pastir ni zavarovan, njegov status ni urejen ... Malo si pomagajo z nabi- ranjem zdravilnih zelišč, a mladega človeka je težko dobiti za to delo. Vsi pasejo v dogovoru z zasebnimi kmeti, zadruga se s tem ne ukvarja. Tudi s sirarstvom ne več. Sir izdeluje le še nekaj zasebnikov, ki pa imajo težave s prodajo in z inšpekcijskimi službami. Upam, da se bo položaj izboljšal, saj programe imamo. Od radovljiške zemljiške skupnosti smo dobili nekaj posojila in z njim uredili črednike na planini Javornik in na pašnikih v Bohinjski Bistrici in Štari Fužini. Tako se živina lahko pase na enem delu pašnika, medtem ko drugi lahko počiva in ga gnojimo.« V spodnji dolini smo obiskali »najmočnejšega« bistriškega živinorejca, Franca Ogrina, ki prav tako ni ravno radostno zrl v prihodnost. »Pa vendar,« je pribil, »napišite, da gre na bolje. Ljudje morajo dobiti voljo. Če bomo vse prikazovali le črno, je prav gotovo ne bodo imeli.« Franc se ne ukvarja le s svojo čredico, je predsednik pašne skupnosti v Bohinjski Bistrici, predsednik zadružnega sveta v Srednji Vasi in član izvršnega odbora zemljiške skupnosti v Radovljici. »Zemljiška skupnost nam je nekaj posodila in bistriški pašnik smo uredili. Na njem se letos pase približno 80 glav, ki pastirja ne potrebujejo. Zvečer vsak svoje prižene in pomolze, pa je. Mleko gre zdaj v Kranj. Kotel naše sirarne je dotrajal, kdo ve, kdaj bomo dobili novega in spet prišli do bohinjskega sira. Zdaj ga sploh ni. Trudimo se, da bi stvari pognali naprej, a gre počasi. Saj ne morem reči, da je kdo temu kriv. Razpoloženje je takšno. Z živino je dela veliko, zaslužka malo — računal sem in ugotovil, da ura mojega dela ne prinese niti 10 dinarjev. Toliko pa lahko človek z manj truda že povsod zasluži. Pri nas ni več čiste kmečke hiše, iz vsake je najmanj eden zaposlen drugje, pogosto kar vsi.« Bohinj od živine, po kateri je tako slovel, ne more več živeti. Pa nas je zanimalo, od česa potem. Pogovarjali smo se, spraševali — in se čudili. Vse bolj živi od industrije. Presenetljivo za kraj takega imena — je pa res. Razmišljali so že o kmečkem turizmu, a se ljudje zanj ne navdušujejo. Kmetije so majhne, največ 7, 8 hektarov premorejo in vsak raje opremi sobe in jih eno-, stavno oddaja. Na turističnem uradu so nam povedali, da je to vse, morda še zajtrk, kakšen obrok po posebnem domenku, sicer pa — v hotel. »Kdo bo pa jedel vsak dan žgance,« so dejali. »V hotelu se lahko naročijo na hrano, za rekreacijo in ostalo pa se morajo gostje kar sami znajti.« Povprašali smo še goste. Tisti iz vikendov so bili kar zadovoljni. Mir in tišino imajo, kar je glavno. Le nad gostilnami in postrežbo v njih so potožili. Bohinjci kot da niso ravno zavzeti za dobre gostinske storitve. Še najbolj so hvalili gostišče pri Mihovcu, kjer je odnos do gosta res prisrčen, domač. V hotelih pa Bohinjcev tako skoraj ni, nekaj očitno manjka, kar bi jim zbudilo zanimanje za turiste. Le tujske sobe in neznačilni, hladni hoteli verjetno ne bodo vselej dovolj. Bohinj — kraja s tem imenom sploh ni. Je le večja dolina z nekaj manjšimi. Tudi središča področja ni pravega, vsaj takega ne, ki bi ga Bohinjci priznavali za središče. Zadnje čase se — vsaj v turističnem pogledu — vse bolj spreminja v središče bohinjskega hc dogajanja naselje ob izlivu ST Bo iz jezera. Domačini pravijo, ^aci iz jezeia. L/umacim pi a"ru^, tni hiš »Ribčev laz«, za širšo rabo pa pride v poštev »tanr , »prv je Janezova cerkev« z znar,J?“o i je Janezova cencev« z i , (]{■%„ srednjeveškimi freskami- ’ J^sati, posredni bližini zdaj že n' časa pripravljajo spomenik ^fj^tal hinjskim vodnikom, ki pred 200 leti člani odprave> * k % prva prišla na Triglav. ^ Dobro, Bohinjci bodo lttje spomenik, ki bo na določen nU tudi bohinjski ’’ >|a skogorski ali bovški, ven -jiNeli, Ta čas je morda zanimivo v' lN|| koliko so ljudje okoli B; skega jezera uspeli v svoj- r,as. zadevanjih, da bi svojo P°Ky Hou jino uvrstili med jugoslova^Nj ^ jih f vrhunsko turistično poseb110','je i’Ce| Malce neroden izraz snj® Jpiio: izbrali, ko smo rekli »pri23^^' v J nja«, kajti v Bohinju je k drugega več kot prizadevi nam Bohinjci ne zamerij dar ima skoraj vsak obisKo^L^og! od drugod občutek, da s0,.^ hinjci zelo čudno ljudstvo, ^ sploh ne nameravajo zganit’^, vijo v dokaj preprostem »V dar obenem tudi docela I f n em prepričan j u — da bo tak1 ^v tako teklo vse samo od sebf-j ne gre samo za krave in boni J .1 sir! Ko smo se pogovarj3 j, d^al kmeti, pastirji, organiz^s^e kmetijske proizvodnje, tur' nimi delavci... in še kom, 1^1^^ »sa refren: ^ čas udarjal v ušesa refren:>>J ne splača!« Ne splača se .. j, krave, ki bi jih poleti paS J 1^5 t planinah (mimogrede: če in jj L kje v Sloveniji obsežne g° ^ 3].Jjn pašnike, potem so ti vsena0*; ^3 Bohinja, na desetine in J11 jih je), ne splača se voziti111 dolino, ne splača se prip(a. V V,P sir na planini ali v dolin1^ (ll, ^ U on na pianini an v v*-'- . splača se razvijati kmečkega ji rizma, ker je pametneje, če' ( jv pani v in vj*'? i',ll1 za turista samo sobo, p° tlLcrW| naj se pa potrudi v resta vrT e0j 3 jo... Mimogrede: o kvaliteti 'Sl ritev v restavracijah in g°s o(jf in o cenah raje ne bi SoVv/ vendar je, na žalost, vsep0^ $ opazen dokaj neprijeten vt|'j; turist pač mora biti zadov°Boflli- vsem, kar mu v Bohinju P J ... . _. . . l dijo pod nos. Vsekakor F ^ mivo in spodbudno, da vsi1 j. docela zadovoljni s sedanju1^: ložajem in brez idej. ZaV^0|iiii % 5j' se, da so v Gornji Savinjski^ z S|- v razvoju kmečkega turi^V ................. če se spomnimo samo redili zadnje čase bistve '" v čeprav nimajo Bohinj: zera in še česa — ven< kot kaže, zbudili in sp< . r . ,, jim nihče od zunaj ne s|frvvoi;r - bodo K UK lal*’,, :\i tu magati, če se sami ne L ^v. > ! >h mnili, kaj bi kazalo napra ^ .'U^ Bohinj je — žal — še^ kot kraljična iz Zlatorog (jirk.ate IPCtva Vi cr»i in ■' kraljestva, ki spi in čaka Si)j^ ca, da bi jo obudil, )J princi od zunaj sicer p1^ jjK spijejo pivo, pojejo zre^U^ t^JK odpeketajo nazaj proti b1 - jjj« t(. ra Ljubljani Zraven si paše svoje o... Princi »od zunaJ 5|i; y hinja prav gotovo ne bodo tTj, ii1 vili na noge. Domačih pa od nikoder... PtgvV! Se L K S. \\M S N Si; ■iruif‘ leti V 'no& Hnik živega srebra v Idriji spet v težavah Zajamčenih Lebnih dohodkov ne bo! KOMENTATORJEV STOLPEC Klešče ne stiskajo le tekstilcev ,v0 Kuljaj ^^0Zakon ° Poslovanju or-0 “^ ac,j združenega dela z iz- 3 ki£l C"~ ,e"ta za delavce TOZD, ^anif1 %t'0 P°lletje 'etOS k°nČale Z V i^KaK n S1 same ne moreJ° P°' vepiLP’ predvideva zajamčene "VI1* dohodke — prizadel še ^ bifiv!talih^80idrijskih rudarjev’ '^fld^Prtem rudniku vzdržujejo K i'C - naPrave? In če se vpra- drugače, bodo idrijski ^ d^lje i k'so zaključil' Prvo P°1‘ inai' 1] et°s z načrtovano izgubo iv t'0 po.1 'ionov dinarjev in ki naj bi tiir^dvidevanjih do konca leta 'd3' j:Ptpj„S a na 36 milijonov dinarjev, vidcl! , 1 Prihodnji mesec le nekaj ichi"! 2500 din, kolikor znaša ih f 'Pra- e.n' osebni dohodek. To je poktt(HSinie’ k' ta ^as nedvomno /a'lS |ii(ij0!l.Zar>ima rudarje, hkrati pa ■hflOS i]jc Arijsko občino in ne nazad- Jsk ^lotno družbenopolitično ;n,o,%n uino ar Ide^Niii °st’ ^ nj0 smo se zato na' iV izvršni svet Skupščine ij.nVt-61" smo se P0g0varja'' z ern Miklavčičem, pred-^val£(jWkorn odbora podpisnikov nega dogovora o ukrepih l0kisi , Ovijanje socialne varnosti iti> delavcev rudnika Idrija in za razvoj občine Idrija v obdobju 1977—1980. »Omenjeni zakon idrijskih rudarjev ne bo prizadel,« je odločno zatrdil Andrej Miklavčič. »Kolektiv zaprtega idrijskega rudnika resda formalno še vedno prištevamo med gospodarske organizacije, ki naj bi prinašale dohodke, in sicer zato, ker še nismo uspeli poiskati dolgoročne rešitve, ki bi rudniku zagotavljala poseben status. Zavedamo pa se, da zaposleni v rudniku niso krivi, če ustvarijo »izgubo«, saj je bila ta načrtovana, zato trdim, da jih tudi zakonske sankcije ne bodo doletele. Jasno je, da kolektiva rudnika živega srebra v Idriji ne moremo in ne smemo prištevati med prave izgubaše, kar pomeni, da zanje tudi ne moremo predvidevati zajamčenih osebnih dohodkov. Res je, da zakon tudi v idrijskem primeru terja svoje, vendar bomo tudi to v najkrajšem času uredili. Prav zdaj namreč posebna komisija proučuje možnosti, kako bi idrijskemu rudniku zagotovili poseben status in s tem seveda tudi dolgoročno rešitev njihovih zadreg. Komisija naj bi končala delo do 30. septembra letos. Delo komisije pa ni lahko, saj gre predvsem za to. kako ovrednotiti in s tem tudi plačevati družbeno koristno delo visokokvalificiranih strokovnjakov v rudniku, ki pa zavoljo posebnih razmer — rudnik je zaprt — prinaša izgubo.« »Za idrijsko občino je rudnik veliko pomenil, v času njegovega »cvetja« je cvetela tudi Idrija. Kaj pa zdaj?« V občinskem dohodku je z ukinitvijo rudnika nastal približno 40-odstotni izpad dohodkov. Tako je bil včasih narodni dohodek na prebivalca v Idriji visoko nad republiškim poprečjem, danes pa je celo za trideset odstotkov pod njim. Hkrati pa nam teh nekaj podatkov dokazuje, da je bilo breme, ki ga je idri jsko gospodarstvo sprejelo nase s tem, da je zaposlilo delavce iz rudnika živega srebra, izredno veliko in je v veliki meri vplivalo na dosežene gospodarske rezultate v pehodnem obdobju. Skoraj l()-odstotna poprečna stopnja rasti zaposlovanja brez ustreznega vlaganja v proizvodne programe posameznih organizacij združenega dela, ne more ostati brez negativnih posledic, Lahko celo rečemo, da so prav tiste organizacije združenega dela, ki so sprejele pod svojo streho največ delavcev iz rudnika, potencialni problemi, če ne bomo takoj zagotovili bolj odločne premike na področju dogovorjenih investicij oziroma investicijske dejavnosti nasploh. Skupnost je torej soočena s problemi drijske občine, ki so nastali z zaprtjem rudnika, hkrati na je tudi zainteresirana, da se ogromno bogastvo v rudniku vzdržuje. Zato je neutemeljena bojazen, da bi kakih 280 idrijskih rudarjev prejemalo zajamčene osebne dohodke,« je ob koncu pogovora dejal Andrej Miklavčič Stavna preobrazba bank šele na začetku K: ,hi1i *! 'ritorf\ «a*'Ze kažejo, da družbeno i2 .-Mh;, e vedno ne odloča o sred-. vty«se "žbene reprodukcije in ’ Lj«kVedno premalo sodeluje pri . krpHitnf' in nnKlnvnp ■ tič'V Vedn< u['Svn]n kreditne in poslovne -li1,1 ^ le f k>an'c- Pravega odločanja toliko časa, dokler bo %Vi7;°Žno samo s svojimi sred- $1' ^a^Z')0 v večini denimo v obliki i" ’ ,.i. 1 ov, prihrankov, kreditov Narodne banke itd. Takšno stanje je deloma posledica nizke akumulativnosti gospodarstva, predvsem pa se banke še vedno drže klasičnih oblik poslovanja, premalo pa uveljavljajo sredstva, saj znašajo ta sredstva samo 3 % bančnih denarnih zmogljivosti. Za zdaj kaže, da organizacije združenega dela še vedno raje združujejo sredstva za določene namene v obliki klasičnega posojila, ki prinaša obresti. Kljub temu pa je vse več poja- vov, ki spodbujajo. Tako nekateri že združujejo sredstva tudi zaradi skupnega ustvarjanja dohodkov. Tri novosadske organizacije »Naftafgas«, »Rafinerija« in »Gas« — ter ena iz Novega Beograda so združile sredstva za skupno investicijo v Kikindi. Kemična industrija v Pančevu je združila svoja sredstva s »Hipo-lom« iz Odžaka za gradnjo tamkajšnje kemične industrije. »Lek« iz Ljubljane in »Farma-kos« iz Prizrena bosta združila sredstva za gradnjo tovarne, ki bo izdelovala bizmutovo sol in čeprav so to šele prve lastovke, utegnejo le biti glasnice novih odnosov, v katerih se združujejo sredstva zaradi skupnega ustvari janja dohodka. Mnogi tudi sodijo. da bi bilo takšnih pobud še več, če bi bilo več zanimivih programov, h katerim bi pritegnili organizacije združenega dela, in če bi imeli merila za ustvarjanje in za delitev dohodka združenih partnerjev. V. O. Milan Govekar Povsod po svetu in tudi pri nas je tekstilna industrija pomenila enega temeljev industrializacije, izkoriščajoč pri tem velik pritisk na zaposlovanje in s tem poceni delovno silo. S časom so se stvari oziroma razmere seveda spreminjale, saj se je delovno intenzivna proizvodnja morala umikati kapitalno intenzivni, da ne rečemo agresivni proizvodnji, ki je tudi v razvitem svetu v tej panogi še produktivna in donosna. Ce vemo, da tudi najbolj razvite države danes same — upoš-tevajoč bilančne podatke o uvozno-izvozni menjavi — pokrivajo potrebe po tekstilu, to pomeni, da vsemu navkljub ta dejavnost še ni in najbrž tudi ne bo odpisana. Zdi pa se, da smo pri nas pred tem, da bomo morali popraviti neko tako napako oziroma zmoto, katere posledica je, da smo ustvarili ozračje in nazi-ranje, po katerem je skoraj sramotno ali pa vsaj manjvredno, če delaš v tekstilni industriji. Če si probleme ogledamo malo bolj in razprava na zadnji seji predsedstva GZS v Novem mestu jih je tudi osvetlila zelo vsestransko, pač velja reči, da ni razlogov, da bi pri nas odstopali od v zadnjem obdobju že začete poti. To pa je, da moramo tudi pri nas razvijati proizvodnjo, ki se je po svoji kvaliteti, vzorcih, gibčnosti ponudbe in še vseh drugih kvalitetah sposobna vključiti tudi v konkurenčni boj na najbolj zahtevnih trgih. Z razdrobljenostjo, kakršni smo še priča, tega seveda ne bomo dosegli. Zato je treba pospešiti povezovanje med organizacijami združenega dela, vendar ne po regijskih in njim podobnih načelih, ampak predvsem na osnovi načrtovanja skupnih proizvodnih programov. Jasna torej mora biti usmeritev v delitvi dela in sredstev in v vsem, kar iz tega sledi, recimo glede nastopanja na trgu. V tem obratu k sebi, k lastnim problemom, je velik del odgovora na vprašanje, kaj storiti, da bodo tekstilci oziroma vsaj najsposobnejši med njimi ne le preživeli, ampak tudi med trdnejšimi stebri nacionalne ekonomike in razvoja. Svoj del, če tako rečemo, ki lahko samo spodbujevalno vpliva na pospešeno preobrazbo, pa bi prav gotovo morala prispevati tudi družbena skupnost. Ne toliko zaradi »minulega dela«, ki se je v času po vojni dejansko prelivalo iz tekstilne industrije v druge dejavnosti, kot zaradi spreminjanja sedanjega stanja in miselnosti. Izbrisati bi morali podcenjevanje, nezainteresiranost, neprizadetost in še druge oblike negativnega odnosa do tekstilcev. Navsezadnje je res, da 50.000 »odpisanih« oziroma »neperspektivnih« delavcev predstavlja 16% armade slovenskih industrijskih delavcev, ustvari pa 12% slovenskega družbenega proizvoda. To ni malo, čeprav bi morda ali nemara iahko bilo več. Seveda ob širši družbeni pomoči, tudi ekonomske narave, z ukrepi, ki bi panogi olajšali gospodarjenje. Predvsem pa vendarle gre za spremembo družbenega odnosa, za njihov družbeni status in življenjski prostor in take možnosti načrtovanja, ki imajo vsaj nekaj več realne opore tudi v širših družbenih snovanjih. Res sicer je, da so zaradi dediščine preteklosti tekstilci, čeprav ne vsi enako, vtisnjeni v kleščah, toda le-te že povzročajo bolečine tudi tistim, ki jih držijo. To pa pomeni, da bo treba drugače prijeti klešče v roke. Uspešno poslovanje TOZD Gradbena operativa celjskega Ingrada aj spori v letalstvu Kos tudi večjim gradnjam ''aol'1’1 si i^0v°rn' družbeni dejavnay Savij7eta Prizadevajo, da bi Samoupravne odnose v a. Nedvomno smo riTV''1 ^rornetu- vendar brez Za( UsPeha. Nedvomno smi -n r >'-% ^ tako pogosto priče pre-S jeed'etalskimi prevozniki. feP0|'aJIriedavno tega prišlo do "V'SCed MT in Inex-Adrio tj. Iit|| P°novnega letenja na li- ričv Ld,em JeVo~-Maribor, malo a/r 'lin'" rPa je tek'a meri njimi ži-1 • ri)' irri B Zprava zavoljo ukinitve K ' I>Ht70|rad-Split-Beograd 1‘lUiP ČiutranZau8reb—Split v zgod' • lil11 r(,d|ra?^ urah. Precej je bilo i"1« - tNbiri3''’ko je JAT ukinil ne-j%tr Vfi0 lir"l« Mostar-Beo- Primerih so letalski ^lCiHSeb°]aliSkUPaJZ > ko svoje interese, ! šaj'lQPoiii'V So letališča in druž- lici^btanitn skaPnostl Posku' ; ,etalske zveze svo- l a z drugimi mesti v dr- |l!?kkim.Pr'kaja do sporov med 7>ečiPreV02niki? JAT ie st(ri Pon •prevozr"k' Od leta ptQPlja UJ£ rentabilno. Toda rentab'lnosti pada, J^eta y Zaradi notranjega ''»'»"oTST prom"u "d 120 do 170 mili- jonov dinarjev na leto, to izgubo pa poravnava z dohodki iz mednarodnega prometa. In medtem ko so železnica, pomorski in rečni promet ukinjali nerentabilne proge, se je J^kT to samo delno posrečilo, v prenekaterem primeru je obveljal zagovor, da gre za »družbeno upravičene« linije. Toda letenje na nerentabilnih domačih linijah je družbeno težko opravičiti. Uporabniki, ki želijo še naprej te linije, ki JAT ali kateremu drugemu letalskemu prevozniku prinašajo izgube, bi morali zagotoviti tudi sredstva, s katerimi bi nadomestili izgubo. Samo besedna podpora je premalo! V svetu je nerentabilen mednarodni transport pri nas pa je narobe. Reaktivna letala, ki jih ima J AT, so za relacije od 800 do 11 tisoč km razdalje, ne pa za naše linije, ki znašajo poprečno 400 km. Največjo hitrost in najmanjšo porabo goriva dosežejo na višinah 10 do 12 km, toda naša letala se ne povzpno do te višine. Izgube nastajajo tudi zaradi nizkih tarif. Po železnici na isti relaciji potujemo poprečno 10 ur, z letalom pa 1 5 do 20 minut. Karte prvega raz ..da s spalni-.om pa so dražje kot v letalskem prometu. V sestavi JAT je 5 letališč, ki poslujejo z izgubami ali na robu rentabilnosti. Veliko bolj prav bi bilo, če bi zanje skrbeli uporabniki storitev vseh letalskih prevoznikov oziroma če bi družbenopolitične skupnosti, kjer so ta letališča pokrivale izgube. Hkrati s tem, ko se JAT otepa domačih nerentabilnih linij, lahko slišimo govorice, da bomo dobili nove letalske prevoznike. Namesto enega sedanjega »invalida« naj bi dobili drugega povsem novega — za potrošniški transport in tretjega —• prav tako novega — prevoza blaga. V takšnih razmerah se JAT obrača k državi in prosi za oprostitev carin, taks, za ugodnejši uvoz rezervnih delov, za beneficirane obresti, pokrivanje izgub vsem letalskim prevoznikom v domačem prometu, povečanje tarif itd. Zahteva tudi družbeni dogovor o domačem letalskem transportu in ustanovitev posebnega organa, ki bi določal red voženj vseh letalskih prevoznikov. V zvezi z vsem tem pa se logično zastavlja tudi vprašanje, kaj je z združevanjem dela in sredstev na dohodkovni podlagi. Več kof nujno je, da o vseh teh in drugih vprašanjih čimprej pridemo do družbenega dogovora med letalskimi prevozniki. Ena izmed trinajstih TOZD celjskega GIF »Ingrad« TOZD Gradbena operativa je v Ljubljani. Zanimalo nas je, kako v tej TOZD poslujejo, predvsem zato, ker se na ljubljanskem »gradbenem trgu« srečuje z zelo močno konkurenco. Delavci ljubljanske TOZD so sklenili prvo polletje letos z nekaj več ko 107 milijonov dinarjev celotne realizacije kar je za 7 odstotkov več, kot so načrtovali. Tudi 4 milijoni čistega dohodka so ob polletju za ta 350-članski kolektiv dokajšen uspeh. In kaj je tisto, kar jih v ostri konkurenci drži pokonci? Predvsem to, da poslujejo v tesni povezavi z matično delovno organizacijo »Ingrad« iz Celja, mimo tega bi lahko vzroke za njihovo uspešno poslovanje iskali tudi v temeljni organizaciji sami. Kot smo ugotovili med našim obiskom v tem kolektivu. imajo vzorno notranjo organizacijo dela. Iz pogovora z delavci smo tudi lahko izluščili, da so temeljit ' seznanjeni z vsem, kar zadeva dcio in življenje njihovega kolektiva. Za to kot so dejali še posebej skrbijo njihove družbenopolitične organizacije, ki si prizadevajo, da bi bila »volja kolektiva tudi volja slehernega med njimi.« Seveda se v TOZD Gradbena Eden izmed terasastih stanovanjskih blokov v soseski Koseze, ki so ;a zgradili delavci TOZD Gradbena operativa operativa borijo tudi s težavami. Moti jih, da jih investitorji pri gradnji večjih objektov sploh ne povabijo k sodelovanju, kar se jim ne zdi v redu, saj menijo, da bi bili kos tudi večjim gradnjam. Poleg tega pa so tudi potarnali, da imajo težave tudi z življenjskimi razmerami delavcev, ki so pretežno iz drugih republik. Ne gre tolikanj za stanovanja kot za oskrbo s hrano in z drugimi potrebščinami ki, denimo, njihovim delavcem v Štepanjskem naselju, kjer jih je največ povzročajo resne preglavice. Pomagajo si tako, da hrano vozijo na gradbišča z lastnim kombijem. Zvedeli smo tudi, da delavci raje prebivajo v barakah kot pa v sodobnih stanovanjih v blokih, ker pač tako več prihranijo. V nekaterih stanovanjskih soseskah bi bilo nujno potrebno zgraditi obrate družbene prehrane pa tudi športne in druge objekte, ki so življenjskega pomena za prebivanje v določenem kraju. I. K. $Po Madžarski sindikati in cene Zaščita kupne moči KDO JE KDO in Poseben Tanjugov dopis Madžarski sindikati imajo svojo vlogo tudi na področju oblikovanja in kontrolce cen, in sicer v okviru splošne zaščitne funkcije delavcev, pri tem pa imajo posebno nalogo, da spremljajo življenjsko raven. Gre za področje, na katerem je — kot se zdi — vloga sindikata vse bolj odgovorna in zahtevna, in to v času, ko se v gospodarstvu kaže trend svobodnega oblikovanja cen blaga in storitev. Na Madžarskem je namreč vse manj izdelkov prve kategorije s fiksnimi cenami, zožuje pa se tudi druga kategorija, za katero določajo zgornjo mejo cen. Nenehno se širi tretja kategorija proizvodov — s svobodnim oblikovanjem cen. Res pa je, da se tudi cene v tretji kategoriji gibljejo v globalnih planskih razmerjih, vendar so za spremljanje in kontrolo zahtevnejše, tako za državne organe kot tudi za sindikate. Sodelovanje pri sprejemanju sklepov Kot organizacija, ki zajema več kot 90 % zaposlenih s težnjo, da deluje na področjih, ki so bistvenega pomena za delavski razred in druge delovne sloje, sindikat meni, da je povsem opravi- čeno, da s posredovanjem svojih najvišjih predstavnikov sodeluje v sprejemanju najpomembnejših sklepov skupaj s predstavniki vlade in partije. Sindikat je enakopraven partner vladi in partiji v razpravi, ki poteka pred sprejetjem ključnih sklepov o gospodarskem razvoju. Predvsem gre za enoletne in 5-letne načrte, ki med drugim vsebujejo tudi parametre o gibanju cen v ustreznem obdobju. Razmerje med cenami in plačami je poglavitna skrb sindikatov, ki so že doslej večkrat uporabili svojo pravico, da so dali pripombe ali so celo na raznih ravneh glasovali proti ter zahtevali intervencijo v primerih, ko so bila porušena planska sorazmerja. Na enak način sindikat sodeluje v pripravljanju ukrepov za urejanje cen kot je bil to primer, ko so zvišali cene mleka, mesa in še nekaterih proizvodov, pomembnih za življenjsko raven. Tam, kjer se je zaradi povečanja cen pojavila potreba po kompenzacijah, da bi ohranili načrtovano raven standarda, je sindikat dosegel, da kompenzacijo dajejo državljanom v fiksnih zneskih in ne v odstotkih. Menijo, da so tako zaščitene plasti z nižjimi prejemki. Sicer pa je skrb sindikata največkrat usmerjena k zaščiti življenjske ravni slabše plačanih delavcev. Sistem socialnih dajatev in subvencij je v skladu s takšnim prijemom, pri tem pa je vloga sindikata še posebej pomembna. Več kot 10.000 kontrolorjev Sindikat ima tudi svojo službo, ki spremlja vsa gibanja na tem področju in zato lahko pravočasno opozori organe državne kontrole na morebitne motnje. To se je letos že zgodilo, ko je bilo sicer predvideno, da se bodo cene na Madžarskem zvišale za približno 4 %, pokazale pa so se težnje, zaradi katerih bi se cene lahko zvišale za več odstotkov. Ena od oblik delovanja je sindikalna družbena kontrola cen. To je prostovoljna služba, ki jo usmerjajo sindikati in ki ima 10.000 prostovoljnih kontrolorjev. Posebni sindikalni odbori na terenu spremljajo delo teh kontrolorjev, katerih izkušnje so potrdile koristnost njihovega delovanja. Med temi 10.000 prostovoljci je nekaj sto takšnih, ki so znatno bolj delavni kot drugi in delajo tako marljivo in strokovno. kot da bi za to prejemali plačo. Njihova obvestila so gra- gocena in zato ta obvestila sindikat praviloma uporablja za najbolj zanesljive analize. Pristojnost teh kontrolorjev je, da spremljajo, koliko in kako trgovina spoštuje predpise o cenah v najrazličnejših situacijah. Niso sicer pooblaščeni preganjati in kaznovati' kršiteljev, vendar uporabljajo svojo pravico, da predlagajo postopek zoper kršitelje. V drugi polovici prejšnjega leta so na pobudo sindikata sprožili tri kazenske postopke v zvezi s cenami, več kot 730 disciplinskih postopkov, v 670 primerih pa so uporabili mandatno denarno kazen. Miloš Čorovič Družbeni razvoj v Mozambiku Jomo Kenyatta Novejša zgodovina Kenije, boj njenega naroda za svobodo in neodvisnost, za njen napredek. za ugledno mesto Kenije v svetu in za cilje neuvrščenih — vse to je nerazdružljivo povezano s pokojnim predsednikom Kenyatto. Revolucionar, državnik, sociolog, književnik in zgodovinar »Mzi« (»veliki starec«) se je rodil pred 89 leti v plemenu Kikuju, ki je eno najštevilnejših in najbojevitejših v Keniji. V politiko je vstopil kot dvajsetletni uradnik v Nairobiju, ko se je pridružil osrednji zvezi Ki-kujev in leta 1927 postal njen generalni sekretar. Boril se je, da bi njegovo pleme dobilo nazaj zemljo, ki jo je izgubilo, ko je postala Kenija 1920 britanska kronska kolonija. 1929 je oJf' toval v Veliko Britanijo, kjerj;: imenu plemena Kikujev vprašanja. Od 1933 do kondj svetovne vojne je študij" Moskvi, Londonu in na d™, evropskih univerzah. Nauči1 pet jezikov in se med dwj seznanil z ekonomskimi ved., '(Se V Afriko.se je vrnil 1946' k i postal vodilna politič ost v Keniji. Kot pri vplivne afriške zveze je uu‘^j(i zastopal načelo »Afriko - , .)(i čanom« ter se boril za uki u rasnega razlikovanja ter p°P j .?J osamosvojitev in neodvi* Kenije. Britanske kolonih oblasti so ga leta 1953 na sedem let zapora, ven\L|i lS5* tudi »izza rešetk« v celoti doval politični položaj v Po prihodu iz zapora j£^s( ^ ,>č H n yatta izrekel dalekovidno jj',j; ko je dejal: »Če se bosta vzh zahod trgala za Afriko, j.- tesnili krajši konec samo M j ni!« 1961 je postal preds% Kenijske nacton'1., % afriške zveze (KANU), izbojeval u al P‘ °ben * Pttbliš pritožbo zaradi zemlji* j Nč’z Nekt dru?? S t hn 'teacj J°Sl Ki :s 0v : različnih mednarodnih polo**'1 ^ Jugoslavije in Kitajske. v|) Za Jugoslavijo (5 H obisk predsednika Hun ^ fenga nadaljevanje njene ^ visne in neuvrščene P0' a' mednarodnih odnosih in Ču- vanja z vsemi državami. . velikimi, kar se je odra2 med obiski predsednik^ tako v Moskvi, kot v Pek'. . , Washingtonu, prestoIniAjl' A; jih je predsednik Tito ^^ CCV n h P Na i/ Na .K N: K; minulem letu dni. !# Kitajski predsednik ji Kuo-feng je poleg Beogra z: skal še Skopje in Zagte 'jjiii ljučne pogovore s predse Titom pa bo imel na Br', J , BONN — Novi Pre % S „ splošno amnestijo zločincev so se pojavili v Uj: republiki Nemčiji praVi pfi*; . ko je moral zaradi svoje Filbin^j Ne, , ;Qji, ji »K > Kc S v N Sr K klosti Hans Karl stopiti s položaja pre deželne vlade v Baden pf' tembergu. Polemika ote . ^ I šanju je v močnem razma >r^ naj bi prihodnje leto p0^ (iffl za kazensko preganjanj stičnih zločincev, venC*?Ir(5[it staja tudi konvencija ZN (j staranju vojnih zločin°v' bila sprejeta 1968. leta' jt11, MADRID - Začasna j nomna uprava baskov- p(f vince na severu Španij6J "na žela oblast nad kmetijstvK/ nas‘;/ dustrijo, trgovino ^ %il| n em gradnie mest. > .i/O’ ) ukrep, ki ga je uvedel UL f/ splošni svet po ustanovi ^'j druga provinca, industrd ^1 Ul U£,U ...-, £>■ /j zvita Katalonija, je d°b' avtonomijo. Sklep o do avtonomnem statusu Pr° fli, M S, bi parlament izdal jeS „ % sprejetju nove španski ^ > Al Wt, oddih in rekreacija 26. avgusta 1978 stran 9 rP°rtna rekreacija v BEKU V prid zdravja b dobrega počutja! Odstotek neplavalcev je vse manjši, toda še vedno zaskrbljujoč Tečaji za neplavalce tudi ob počitniških domovih C0« konfekcija v svojih vrstah nima kjettf j?1}6 športne ekipe, ki bi tek-'V Piihr« v mestni ali celo re-'liišk^ HeC*1’ Hgi, kot je to primer v J,?' drugih delovnih orga- tis^L str°je, motorje. Za pet adiral! C??ah> kier proizvajajo trak- uČilsC/ kor,2aPoslenih v tem delovnem druS'11 it??11 Je šport predvsem re-^gda«1 tj?!3, ki je delavcem in delav-j46. '£l Pot, fekstilne stroke tako zelo na ? ijjg na- Toda priznati je treba, ;dseJ '"t £i$ Li?3 Večino članov delovnega odlo* C?Va BEKO športna re-$ OkC1la še vedno samo predlog, kin^ Vterem veliko razmišljajo. popc,: »CJKU« je blizu tri tisoč Hvis1# M “ reclnih proizvajalcev, med ’ 1 več kot sedemdeset od- jim nala?a endar »ost r. Kakšna je znacil-ti ()bv‘; k!ic.ni'hovega monotonega po-z lelj ?a opravila? Delavke in " »jen,Cl P° navadi osem ur upog- Jede za stroji. To jim one-. Ca normalno dejavnost vz^H iodof l>«s]?lšičnih skupin, saj so za-, Affl e 'e mišice rok in ramen-■dse^ »ttj .°^roča. Prav zato pa v tej cioi? združenega dela če- val ^ \ Pogosteje razmišljajo o ilitv^K, . ^i uvedli vsakodnevno e r1 nutno rekreacijo, ki bi jo lSke tako rekoč na delovnih vatta 1 C,’ °b str°iih- ne Kej|. ava tl®!3 naravnost vpije po uvedbi aktivnega desetminutnega odmora. Delavkam in delavcem bi omogočila sprostitev pa tudi telesno osvežitev. V pičlih desetih minutah redne vsakodnevne gimnastične aktivnosti je mogoče napraviti zelo veliko, da bi popravili enostranski položaj telesa in aktivirali tiste mišične skupine, ki so najbolj zapostavljene. Za mnoge delavke bi bil aktiven desetminutni odmor hkrati tudi edina oblika rekreacije, kajti starostna struktura ženskega dela kolektiva je že prestopila tisto starostno mejo, ko ženske že težko vprašamo za leta. Zaradi tega in ker so zaposlene z opravili doma in otroki, bi bil omenjeni način rekreacijske gimnastike zanje izredno koristen. Prava športna aktivnost v sekcijah sindikalnega športnega društva pa je v BEKU prepuščena preostalim tridesetim odstotkom moških, ki se ukvarjajo največ z nogometom, košarko in namiznim tenisom. Dekleta, ki se ukvarjajo s športom, pa so zbrane v rokometni in strelski sekciji. Pred nedavnim so ustanovili še šahovsko. Ko so se oglasili v Šahovski zvezi Jugoslavije, da bi se registrirali, so videli, da so bili funkcionarji zveze prese- nečeni, ko so videli, da imajo na seznamu kar 80 ljubiteljev šaha. V »BEKO« se ukvarja s športom kakih tristo ljudi. Toda to število bi bilo zanesljivo še večje, če bi bile okoliščine za vadbo ugodnejše. Nimajo namreč svojih športnih objektov; gostujejo na različnih športnih igriščih, od katerih so nekatera preveč oddaljena tako od tovarniških prostorov kot od domov delavcev. Za športno in rekreacijsko dejavnost nemenjajo letno 120.000 dinarjev, kar pravzaprav ni posebno veliko. Toda upoštevati je treba, da odhajajo delavci na desetdneven plačan rekreacijski dopust v Belanovi-co, kjer ima »Beko« svoj počitniški dom. Kot vidimo, v beograjski konfekciji z ene strani resno razmišljajo o dodatni rekreaciji, hkrati pa he zapostavljajo aktivnosti v sekcijah športnega društva. Delavci se srečujejo najpogosteje po delu, vendar ne vsi hkrati, ker delajo v dveh izmenah. Skupno jim je le delo, naporno in enolično, ki prav zato zahteva kot dopolnilo posebej izbrano aktivnost zavoljo zdravja in dobrega počutja. Andrej Ulaga Znano je, da so že stari Grki posvečali vso pozornost vzgoji svojih otrok. Vedeli so, da se lahko uspešno in vsestransko razvija le zdrav človek, zato se v grških gimnazijah niso le učili, temveč so veliko časa namenjali tudi zdravju mladih ljudi. Zato so se gimnazijci ukvarjali z najrazličnejšimi športi, med drugim tudi s plavanjem, ki so mu posvečali še posebno pozornost. Zanimivo, da je že v stari Grčiji veljalo za sramoto, biti neplavalec. Zato takrat ljudje, ki so želeli nekoga osramotiti, niso rekli, da je človek neumen ali neizobražen, temveč »ne "ma niti brati niti plavati«. Kljub stoletjem in tisočletjem, ki nas ločijo od omenjenih časov, kljub sodobnim metodam izobraževanja, vse večjemu številu šol in šolnikov, pa do danes nismo odpravili nepismenosti, ne prve ne druge. Povsod, v šolah, na univerzah, v delovnih kolektivih in med starejšimi občani je še veliko ljudi, ki se izogibajo vodi, saj predstavlja zanje element, ki jim je tuj, nevaren, ki jih ogroža. Gre torej za dve zelo malo spodbudni dejstvi: da so vsi neplavalci prikrajšani za mikavno in eno najbolj koristnih aktivnih razvedril in drugič, kar seveda tudi ni tako zelo nepomembno, da so ti ;dse° bobri prireditelji — slabi tekmovalci iz? Na p^atov v Gornji Radgoni so občinskem svetu zveze 5ika: le.*e dobro delo radgon- zifl11. ,a iC 'viip v uuuiu uciu idugun- olit? v^ Avto moto društva. Pogo-i s°? ? , SIno se s podpredsedni- vkU^; žeJ tega društva Otom Škofi- razd .1 jlca j nas mnogo — 400 članov jldflt n »litn °’ ko pravim mnogo, mi-ici^v ^?a jugoslovanske razmere. oN-‘ ^i0 s kraj je to že lepo število, 'ev v')a sno najmočnejših druš-Ooji^avi, kar je lep uspeh, i »aš?0 namreč amaterizem, v društvu ni profesionalca, ^ličrfk z organizacijo Prireditev, ki mnogo '.1 k popularizaciji ici?- SH)0 športa pri nas. Doslej H^ganizirali že več kot 20 ?n«Za evropsko in svetovno je ? 0t^. Vo-Največji uspeh je bila Kg??- 'V?ac'ja finala svetovnega d?- ^{e?a v motornih dirkah na if1'? ^nar)! .stezt 1975. leta, že zdaj e111 ' k- w le zagotovljen finale leta 1981. Nekaj denarja dobimo še z reklamnimi oglasi, veliko pa pomaga prostovoljno delo vseh naših članov. Odlično sodelujemo z vsemi športnimi društvi v občini. Njihovi člani nam pomagajo pri vseh prireditvah in so seveda udeleženi pri delitvi prihodka. Vsi skupaj smo pred tremi leti uredili športni center in ga razširili na 16 hektarov površine. Zdaj imajo na njem dovolj prostora vsi ljubitelji športa in rekreacije. Tradicionalno sodelujemo tudi s kmetijsko živilskim sejmom v Gornji Radgoni. Letos bodo v šestnajstih dirkah sodelovali tekmovalci iz šestih držav. Svojo stezo bomo odstopili tudi konjeniškemu klubu iz Ljutomera, ki prireja konjske dirke. Škoda je le, da smo dobri prireditelji, imamo pa dokaj slabe tekmovalce. Avto-moto šport, čeprav po številu gledalcev priljubljen, v naši družbi še ni našel mesta, ki mu gre. Zdaj si vsi prizadevamo, da bi z delom in z dobrimi rezultati prispevali k izboljšanju njegovega položaja.« Ciril Brajer Vlado Kocuvan, član AMD Gornja Radgona, se je maja letos uvrstil v polfinale svetovnega prvenstva in dokazal, da lahko tudi amater s trdim delom marsikaj doseže, hkrati pa kot izjema opozarja na » mačehovski« odnos do moto športa. ;V0% tv) • A? f-se^’J . D?: Gornja Radgona gosti tudi svetovne prvake, predvsem pa je njen namen popularizirati avto-moto šport pri ljudje ob vsaki vodi, ki jim sega nekoliko nad kolena, že v veliki nevarnosti. Iz prakse namreč dobro vemo, kako malo vode je potrebno da utonejo ljudje, ki se je boje, ki ne znajo plavati. Skratka, gre za dve pomembni stvari, od katerih je že vsaka posebej več kot dovolj, da ukrenemo zares vse potrebno za odpravo »plavalne nepismenosti«. In kaj smo doslej storili na tem področju? Čeprav je med nami še vedno zaskrbljujoče število neplavalcev, smo dosegli razmeroma veliko. Tako bo tudi letošnje poletje ob pomoči učiteljev in šol v naravi ter najrazličnejših plavalnih tečajev v okviru vseslovenske akcije »naučimo se plavati« splavalo na tisoče Slovencev. K temu so veliko pripomogli tudi delovni kolektivi, ki v okviru svoje športno-rekreacijske dejavnosti skrbijo za to, da bi bilo med delavci čimmanj neplavalcev. Ob vsem tem je zelo spodbudna tudi ugotovitev, da so organizatorji rekreacije v številnih počitniških domovih pripravili plavalne tečaje in poskrbeli tudi za druge oblike aktivnega razvedrila, kar smo doslej večinoma zelo pogrešali. Široko zasnovana republiška akcija »naučimo se plavati« bo torej tudi letos obrodila bogate sadove. Končni podatki seveda še niso znani, saj se nekateri tečaji te dni šele začenjajo, že danes pa lahko z gotovostjo rečemo, da bo ob koncu poletja odstotek neplavalcev spet manjši. Zaradi pomanjkanja pokritih kopališč in plavalnih bazenov je omenjena republiška akcija omejena v glavnem na poletje, ko je voda dovolj topla za kopanje. Poletje pa je kratko, včasih zelo zelo kratko, zato bi kazalo v prihodnje bolj kot doslej izkoristiti tudi vsa pokrita kopališča, kjer se lahko kopamo in učimo vseh dvanajst mesecev na leto in tako rekoč vseh štiriindvajset ur na dan. Vsekakor se bo trud obrestoval, saj pomenijo tudi večji stroški za organizacijo šole plavanja zelo malo ali nič v primerjavi z uspešnim odpravljanjem »plavalne nepismenosti«. V DRUŽBOSLOVNI ZBIRKI DELAVSKE ENOTNOSTI JE PRAVKAR IZŠLA NOVA KNJIGA: Dr. Cveta Mlakar: Ekonomski problemi naše graditve socializma Naši ekonomski problemi terjajo vse več teoretičnih analiz in seveda ustreznih praktičnih rešitev... Napori avtorice, ki je sicer redna profesorica za področje politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča v Ljub-Ijani, so usmerjeni v to, da pride do konkretne uporabnosti znanstvenih ugotovitev za našo družbenoekonomsko prakso... Avtorica je knjigo razdelila na štiri dele, ki obravnavajo: — Tržno gospodarstvo v socialističnih samoupravnih odnosih — Družbeno reprodukcijski proces — Gradbene in mestne rente v komunalnem gospodarstvu — Vprašanja meščanske in marksistične teorije cen Problematika, ki jo knjiga obravnava, je tako aktualna, da Jo priporočamo prav vsem, zlasti vsem delegatom združenega dela, kot tudi vsem družbenopolitičnim delavcem in vsem, ki se poklicno ukvarjajo z ekonomskimi odnosi.v naši socialistični samoupravni družbi. Obseg 336 strani, vezano v platno, ščitni ovitek, cena 250 din. SKUPNA IZDAJA ZALOŽB MLADINSKA KNJIGA IN DELAVSKA ENOTNOST NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.izvodov knjige dr. Cvete Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA Knjige nam pošljite na naslov: .................. (ulica, pošlna Sl., kraj) Naročeno, dne, kraj:........................................................... 2ig (čitljiv podpis naročnika) Iz zgodovine delavskega gibanja 26. avgusta 1978 stran 10 Razvoj slovenskih sindikatov od 3. do 8. kongresa (UL) Vsi naši delovni dogovori Profesor Božidar Zakrajšek VI. občni zbor Naslednji občni zbor republiškega sveta ZS za Slovenijo je bil 9. in 10. aprila 1964. leta v Ljubljani. Na njem se je zbralo 332 delegatov ter članov dotedanjega plenuma in nadzornega odbora ter številni gostje, med njimi predsednik CZ ZSJ Svetozar Vukmanovič, sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič, predsednik republiškega izvršnega sveta Viktor Avbelj in predsednik ideološke komisije CK ZKS Stane Kavčič. Uvodno poročilo o neposrednih nalogah je imel predsednik republiškega sveta France Popit. Po razpravi so delegati izvolili novo republiško vodstvo, in sicer 95-članski plenum in 5-članski nadzorni odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen France Popit, za podpredsednika Ivo Janžekovič in za tajnika France Borštnik. V razpravi so obravnavali materialni in samoupravni položaj družbenih služb, specifično problematiko posameznih kolektivov, zaostajanje storitvenih dejavnosti ter slabo razvito kadrovsko politiko. Pokazalo se je, da na razvoj nekaterih storitvenih dejavnosti še vedno preveč vplivajo posamezne subjektivne odločitve, prizadevanja občin in vse premalo osebna poraba, ki bi jo bilo potrebno povečati. Ker so storitvene dejavnosti neakumula-tivne, je tudi interes občin, da vlagajo vanje, manjši in bo zato postopoma potrebno ustvariti takšne pogoje, da bo na razvoj teh dejavnosti bolj vplivalo tržišče. Pri tem bo potrebno okrepiti materialno bazo delovnih organizacij v teh panogah, kar bi te kolektive spobujalo k boljšemu gospodarjenju in razvijanju notranjih odnosov. V razpravi o kadrovski politiki so delegati ugotovili, da občutno primanjkuje kadrov, kar negativno vpliva na intenzivnost gospodarjenja. Zato bo potrebno doseči bistvene premike v kadrovski politiki, šele nato bo možno uspešno reševati številne aktualne družbenoekonomske naloge. Kar zadeva vpliv dinamike osebnih dohodkov na produktivnost dela, so delegati menili, da osebna poraba ni le rezultat proizvodnih uspehov, ampak tudi pogoj za hitrejšo rast proizvodnje. Zato skrb za standard ni in ne more biti kampanjska akcija, ampak je bistvenega pomena za temeljite in fizične analize in za čimprejšnje ukrepe za tak sistem delitve, ki bo zagotovil podjetjem čimveč sredstev in s tem intenzivnejše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet ter boljši življenjski standard delovnih ljudi. Prav slabo in neracionalno izkoriščene kapacitete so vzrok, da se življenjska raven dviga počasi oziroma zaostaja za željami in možnostmi. K temu prispeva tudi nedosleden gospodarski sistem, saj na eni strani posamezne gospodarske organizacije obremenjuje z obveznostmi, na drugi pa jim priznava določene ugodnosti, kar ne more stimulativno delovati na izkoriščanje kapacitet in na hitrejši gospodarski razvoj. V razpravi je bilo močno poudarjena tudi vloga proizvajalcev v samoupravnih organih, kjer se ponekod pojavljajo napačna mnenja o tem, da delavci niso sposobni za neposredno samoupravljanje. Povsod je potrebno vključiti najširši krog proizvajalcev v samoupravno dejavnost ne glede na to, za kakšno odločitev gre. Sam sistem nagrajevanja je eden izmed pomembnih elementov delavskega samoupravljanja, saj gre za materialno podlago delavca — proizvajalca, za katero je nedvomno najbolj zainteresiran vsak član delovne organizacije. O integracijskih procesih so menili, da se bo ta proces širil tudi v prihodnje in zajemal še nove delovne organizacije ne glede na posamezne občinske meje. Cilj integracije je cenejša proizvodnja, intenzivnejše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet, povečanje produktivnosti in velikoserijska proizvodnja. Nosilci integracijskih procesov pa morajo biti proizvajalci sami, saj so nasprotni primeri že privedli do nesporazumov in nepravilnosti oziroma so povzročili znatno družbeno škodo. O vseh najpomembnejši ekonomsko-družbenih in idejnopolitičnih problemih je v svojem referatu spregovoril tudi France Popit, ki je opozoril tudi na pot, kako v bodoče reševati probleme bodočega gospodarskega razvoja: ali po dotedanji poti, ki se več ali manj opira na ekstenzivnost gospodarjenja, na zapostavljanje materialne in družbene stimulacije proizvajalca in ki vidi ves razvoj v novih investicijskih naložbah, čeprav na škodo osebnega in družbenega standarda, ali pa po poti intenziviranja gospodarjenja na podlagi materialne stimulacije proizvajalcev in njihove družbene afirmacije. Ta druga koncepcija dobiva vse več zagovornikov in jo v celoti podpira tudi predkongresno gradivo sindikatov in ZKJ ter seveda tudi slovenski sindikati, saj je to pot, ki lahko najhitreje pripelje do zadovoljivih gospodarskih rezultatov, razvoja ustvarjalnosti delovnega človeka in njegove angažiranosti za reševanje omenjenih problemov. V nadaljevanju je France Popit opozoril na premajhno vlaganje v standard (le 50 % družbenega proizvoda), na neustrezen materialni položaj občin, na vzroke za nizke zaslužke in probleme v zvezi s tem ter na potrebo, da dobi samoupravljanje celovito materialno podlago, delovni ljudje pa morajo dobiti materialno osnovo za uveljavljanje samoupravljanja na vseh področjih, tako na področju porabe kot na po- Sedmi občni zbor republiškega sveta ZSS je ^, in 7. februarja 1968. leta v festivalni dvorani v Lll‘ Ijani I dročju enostavne in razširjene reprodukcije. Kot temeljni sklep tega občnega zbora lahko povzamemo stališče, da je višji življenjski standard ljudi pogoj za hitrejšo rast proizvodnje in za intenzivnejše gospodarjenje. VIL občni zbor V obdobju med 6. in 7. občnim zborom je dvojp določalo izhodišča, vsebino in metode politične aktivnosti republiškega sveta in slovenskih sindikatov: programske naloge, ki jih je sprejel 6. občni zbor, in družbenopolitične razmere po juniju 1965. leta, ko se je začel uresničevati projekt družbene in gospodarske reforme, kar je sindikate zavezovalo, da so programske naloge uskladili s projektom reforme in s stališča njenih ciljev ocenili nove probleme pri njenem uresničevanju ter določili vsebino in način svojega delovanja. Tako se tudi po juniju 1965. leta temeljna vsebina politične aktivnosti sindikatov ni bistveno spremenila, ker je bila večina zamisli opredeljenih v politiki družbene in gospodarske reforme zajeta že v obdobju pred tem v koncepcijah socialistične graditve in konceptih, kako jih uresničiti. Reforma je seveda zahtevala doslednejše in odgovornejše reševanje in obvladovanje gospodarskih in drugih problemov, s katerimi so se sindikati srečevali v vsakdanji praksi. To je terjalo od sindikatov tudi več političnega posluha, znanja in naporov pri iskanju rešitev ter večjo prepričevalnost in enotnost v akcijah. Sindikati so se morali prilagajati zahtevnejšim političnim razmeram, za kar je bilo potrebno ustrezno usposabljanje, čemur so sindikati posvečali posebno pozornost. Ker je osrednje vprašanje socialistične in gospodarske graditve slovenske družbe razvijanje samoupravnih odnosov, ker je uresničevanje samoupravljanja temeljni pogoj za osvobajanje dela, premagovanje odtujenosti delovnega človeka in ker je samoupravljanje pogoj za sodobnejšp in spodbudnejšo organizacijo dela in s tem za dviganje produktivnosti dela ter za doseganje večjega družbenega proizvoda in individualnega in družbenega standarda, je ta aspekt spremljal obravnavo sleherne problematike in prepletal celotno dejavnost sindikatov. Na področju samoupravljanja je ta dejavnost obsegala razmišljanja in raz- prave o vsebini in obliki samoupravljanja, vse to pa bi naj delovne organizacije usmerilo k iskanju najbolj ustreznih oblik samoupravne aktivnosti, jih spodbujalo k nastajanju odgovornejših medsebojnih razmerij in k iskanju racionalnih oblik in metod samoupravne organizacije dela. Aktivnost sindikatov je veljala zlasti izpopolnjevanju pravnih in institucionalnih okvirov samoupravljanja in kritičnemu preverjanju uporabnosti pravnih instrumentov, ki jih določajo zakonodaja in splošni akti. Na področju ekonomske politike je aktivnost sindikatov veljala predvsem iskanju ustreznih rešitev v delitvi. Na prvem mestu so bila prizadevanja, da bi pri delitvi družbenega proizvoda o namenih potrošnje, pri delitvi med družbo in delovno organizacijo in pri delitvi osebnih dohodkov uveljavili takšna razmerja, ki bi zagotavljala kar največjo zainteresiranost delovnih organizacij in posameznikov, razvijanje samoupravnih odnosov in optimalen gospodarski razvoj. Ob tem so se sindikati sami in v sodelovanju z organi upravljanja v delovnih organizacijah ukvarjali še z drugimi ekonomskimi problemi, ki jih je prinesla reforma. Na področju politike izobraževanja in kulture so se sindikati zavzemali za to, da bi se v sistemu in v praksi uveljavile takšne koncepcije, ki bi spodbudno vplivale na rast splošne, družbene in strokovne izobrazbene ter kulturne ravni, kar je temeljni pogoj za učinkovito in racionalno samoupravljanje in za oblikovanje popolnejše in kulturne osebnosti. Pri zagotavljanju politike socialne varnosti so se sindikati zavzemali za tak sistem družbenih ukrepov na posameznih področjih te dejavnosti, ki so zagotavljali racionalno in demokratično organizacijo, temelječo na načelu medsebojne solidarnosti in materialne ter socialne stabilnosti in varnosti. Na področju mednarodnih zvez moramo omeniti predvsem navezovanje in utrjevanje stikov ter sodelovanje s sindikati sosednjih dežel in tistih držav, v katerih se zaposlujejo delavci iz Slovenije. Kar zadeva organizacijo, je bila pozornost sindikatov usmerjena mimo tekočih organizacijskih vprašanj predvsem v iskanje novih oblik in metod političnega delovanja. Ob koncu leta 1967 so imeli slovenski sindikati 454.103 člane v 4000 podružnicah, od tega jih je bilo največ v industriji in rudarstvu, in sicer 212 tisoč, v kmetijstvu, živilski in to- bačni industriji več kot 32 tisoč, v gradbeništvU jč brih 38 tisoč, v prometu in zvezah nekaj več * tisoč, v storitvenih dejavnostih skoraj 76 h* ^ družbenih dejavnostih pa 58 tisoč. Če primer^pj gibanje števila članstva med leti 1964 in 1967> ^(ij zimo v prvem letu povečanje članstva od 47°- 488.434 članov, v naslednjem letu pa pa° pr 7 1 Iz Qr cf* ncitrv \r noclzsHr« iziti-« lotu T"\rrnO'-/1 477.157, kar se nato v naslednjem letu ponov • ^ dobno je tudi po posameznih dejavnostih, z1 gradbeništva, kjer je prišlo do malenkostneg3 žanja že v prvem letu. . V tem obdobju je v vodstvu slovenskih tov ponovno prišlo do kadrovskih sprememb’ ^yr 11. novembra 1966. leta na razširjeni seji teP p' škega sveta ZSS izvolili za novega predsedm publiškega sveta ZSS Iva Janžekoviča. Sedmi občni zbor republiškega sveta Zvez \et> dikatov Slovenije je bil 6. in 7. februarja 19"^^ v Ljubljani. Poleg 340 delegatov so se ga ^ sekretar IK CK ZKS France Popit, generaims pilar CS ZSJ inž. Vajo Skendžič ter delegaciji/ bliških sindikalnih svetov iz Hrvaške, Srbije’ in Hercegovine ter Črne gore. Delegati so sprejeli poročilo o delu med 6. in 7. občnim2 in poročilo nadzornega odbora, nato pa je ferat Iva Janžekoviča o nekaterih aktualnm^ gah pri uresničevanju družbene reforme. V %3ii' referent predvsem opozoril, da se bodo siim* ^ prihodnje v večji meri zavzemali za reševanj ^ kretnih nalog. Težišče dela tako republiškegjL^ kot strokovnih odborov in sindikalnih Pot*rU| . v tem, da se bodo usmerili k članstvu in ^ njegovem interesu. Vse bolj se bo potrebo0 /ii1 od forumskega dela in se približati nep°s proizvajalcem. Potrebno je bolj konktf1^!' vlogo sindikatov v boju za gospodarsko 10 beno reformo in njihovo delo prilagoditi te10^1’ membam, saj člani čedalje bolj zahtevajo ‘“L# >bv . J1 organiziranost, da bo možen učinkovit VP11 1 — j jci______2i_ j___: : i ____________— « jv$ kove družbenih dogajanj ne le navzgor, amp^i'-in predvsem v delovnih organizacijah. Zato osnovna organizacija sindikata vedno večji P J (Nadaljevanje prih0 C be. sih de) tie, Po, tia Vei Pr* 5 Pri 3V| $6’ P0| Pel T* k* ko VS' *at ti. Po S Pu tiri cit) Pe ^ kratek čas in razvedrilo DE 26. avgusta 1978 stran 11 bil n Lažnemu inšpektorju cvetele rože „ Zgodba, kot je dejal Marjan j^rke, direktor TOZD Avto-promet OZD Gorjanci v v5m mestu,ni niti malo humo- jS*'čna, ampak bržčas sila resna , “eva, kar naj bi še posebej ob- čutil j.. njen glavni »junak« Meto-Je Nikovski. Seveda nam tudi e gre zgolj za zgodbo, ki ta čas Ujbolj zanima novomeške sod-llce> temveč bomo skušali prika-kaj si o njej in junaku, ki jo L Povzročil, mislijo njene i)?rtve«j hkrati pa utegne biti za-'Utivo premišljevanje o meha- VolT*'1’ so zataiiu ‘n ta*co cl0' u'1, da je nastala. Še preden pa ^Podamo po sledi poti in še bolj , ar>poti že omenjenega »juna-.*> naj omenimo, da zgodbe aISm° iskali po tujih časnikih, j^Pak je nanjo prvi opozoril D°lenjski list. , hržčas si je že vsak izmed nas aj zaželel, da bi postal več, kot v jrriorda vplivna osebnost, ki bi družbi nekaj pomenila. Verja-amo, da je največkrat tudi Za i?'0 Pr' ždj3!1- To pa ne velja 1 kJet°dijo Nikovskega, ki se je u?^njega aprila prelevil v repu-^kega inšpektorja za promet. (ja .res nenavadna in nevsak-va,1ja je zamisel, ki se je pred neSom porodila v glavi 29-let-^Q®a makedonca Melodija Ni-^.''skega z Gornjega Karteljeva Novega mesta. Najbrž je to Metodiju dovolj dogočasne j^kdnevne vožnje na delo toh j330 bojda je moral na av-njvUsu večkrat stati pa seje meni fec tebi nič odločil, da bo postal j^Publiški inšpektor za promet, i s je sicer, da se bo njegova H a.’ kot je zapisal Bojan Budja, ia|Vlnar dolenjskega lista, kon-okr “rec* senatorn novomeškega lj.r°znega sodišča — ovadba mi-_ tikov je pred časom romala v (j ^no javnega tožilstva — ven-l r ima zgodba poleg obilice tiorja tudi dovolj vzrokov za |to razmišljanje. VoJ?.e(:ociije se je polna tri leta pa 11 na delo v Ljubljano, potlej j)e 11111 letošnjega marca vsakod-eijazenjc presedlo. S pro-vSe n° tablico pod pazduho je ^.Pogosteje obiskoval novo-vU « .avt°t>usno postajo. Za kol ( ^1 Pn^hškega inšpektorja« je i5°j tr0[- P°slej dela čez glavo. Kon-os 'ral je avtobuse, voznike, tUk«)eLv SV0i0 vl°g0 Pa se ie itu VZlVek da so šoferji in tudi lja Uradne osebe brez razmiš-be uPoštevali njegove odred-sih !jVoj0 * vestnostjo« je vča-Ueke 0 *Pretiraval« in tako je nev §a marčevskega popold-po-i. Ugotovil, da je v avtobusu na N1!3 SAP Ljubljana, ki vozi v^v^gi. Novo mesto—Brežice, pre.j otnikov, kot jih dovoljujejo >rePuh'-" Brez razmišljanja je šofL.. 1’ški prometni inšpektor« v°žipU ■ PrePovedal nadaljnjo pcijJ0..'3 šele ko so na pomoč Svt0L c’li »Gorjanci« z dodatnim $evecjUsom> je dovolil odhod. PoSrp5 ie imel avtubus zavoljo Pekt0 ■ Vania »republiškega inš-^kšrfi?« več kot uro zamude. Vanj ■111 ln podobnih posredo-koi ?le Nletodije opravil še veli-kopjv.ttnde avtobusov pa so se vsVoj'e' Melodije pa je hotel biti ?ato sg01 P°slu tudi ekspeditiven, ti. jv Je hotel zamudam izogni-Posrecj v .tem uspel, je sklenil Sarni n°Vatl km v prometni pi-tQbusn°C^etja Gorjancev na av-P^tsji v Novem mestu. Puhlij-i !i'vn je, da je bil tako »re-ilrpgi 1 inšpektor« šoferjem in cihvSp ZaP°slenim pri Gorjan-t'eg0(j nianj simpatičen. Njihovo jV jj Vanje je raslo iz dneva v 'tat, i Vr°ee« pa je postalo ta- jec" $ ko; ZV e; sek1 dii( 1,3 ii $ M A A K n3 J 'i* A ai7e domnevnega inšl pektorja podrobneje ogledal še Marjan Smerke, direktor TOZD Avtobusni promet Gorjanci. Melodije je po tem soočenju zamenjal svoj »delokrog« in jo popihal z avtobusne postaje na novomeško tržnico. Prelevil se je v republiškega tržnega inšpektorja. V začetku aprila se je upravniku novomeške tržnice Nikoli Padevskemu predstavil z rjavim kartončkom (bog vedi, kje je izvedel, da takšne kartončke nosijo tudi pravi inšpektorji!). Melodije kajpak tudi na tržnici ni odlašal z delom. Najbolj ga je zanimalo, kako da se prodajalci sadja in zelenjave iz drugih republik ponovno znašli na tržnici, ko je vendar nekje prebral, da so jih od tam spodili. Prodajalce je podrobno izprašal, v kakšnem odnosu so z občinskimi možmi in ali jih ti še nadlegujejo, v primeru morebitnih sporov pa jim je obljubil pomoč in svoje inšpektorsko posredovanje. Vendar so Melodija v njegovi »plemenitosti« zmotili novomeški kriminalisti. »Republiški inšpektor se je tako znašel za zapahi, svoja »plemenita« dejanja pa vzlic temu, da so mu jih nekateri občani šteli v dobro, odločno in vztrajno zanika. Metodijeva zgodba se tu vsaj za zdaj konča, ne pa tudi naša, v kateri bodo nastopili še nekateri od tistih, ki smo jih v zgornjem pisanju poimenovali s »službujočimi«. Tako kot Melodije smo se tudi mi najprej oglasili v prometni pisarni podjetja Gorjanci na avtobusni postaji v Novem mestu. Naneslo je, da smo se najprej pogovarjali z Marjanom Smerketom, direktorjem TOZD Avtobusni promet, ki o kakem humorju ni hotel slišati niti besedice. »To je kriminal, ne pa humor,« je dejal. »Sem tega republiškega inšpektorja povabil na razgovor, pa je imel prav tisti trenutek nekaj velepomembnega za opraviti in tako ni utegnil. Vse skupaj se mi je zdelo sumljivo in sem ga prijavil. In kot, da bi ,inšpektor‘ vedel, kaj se mu obeta, po tistem ga nismo več videli. Kasneje smo zvedeli, da so ga dobili...« V malce drugačnem »tonu« pa je o svojih odnosih z »republL škim inšpektorjem« pripovedoval Boris Galič, prometnik v že omenjeni pisarni podjetja Gorjanci. »Bilo je nekega marčevskega popoldneva, ko sta prišla k meni v pisarno šofer in sprevodnik 'avtobusa ljubljanskega SAP, ki bi moral ob 15. uri in 20 minut odpeljati proti Brežicam. Z veliko ihto sta jela pripovedovati, da jima je prepovedal odhod sam ,republiški inšpektor za promet1, ki je ugotovil, da imata v avtobusu več potnikov, kot pa jih dovoljujejo predpisi. Hkrati sta mi skozi odprta vrata tudi pokazala domnevnega republiškega inšpektorja1. Bil je možak manjše postave in oblečen v ,tričetrt mantelčka' in kavbojke, na glavi pa je imel čepico. Nismo mogli kaj in počakali smo, da je pripeljal naš avtobus iz Zagreba, ki je priskočil na pomoč. To pa je trajalo celo uro in potniki so hudo negodovali. Kajpak se je tako poslej še godilo in sapovcem je bilo dovolj, da so le zagledali republiškega inšpektorja — takoj so prišli po pomoč! Republiški inšpektor pa je poslej tudi sam prihajal v pisarno.« Takole je povedal Boris Galič, potlej pa je vskočil Angelo Gatta, ki je bil pri Gorjancih dolga leta direktor avtobusnega prometa, zdaj pa je upokojen in le še honorarno pomaga »Saj je še mene preslepil. Spoznal sem ga na ljubljanskem avtobusnem postajališču, ko sem skupaj z nekaterimi drugimi potniki stal na avtobusu za Novo mesto, ki je že zapeljal iz boksa. Kar nas s prometno tablico v roki in v družbi miličnikov ustavi .republiški inšpektor*. Vsi, ki so stali, so morali na njegovo zahtevo izstopiti, le meni je dejal, da mi tega ni treba storiti, ker me pozna in ve, da sem bil direktor pri Gorjancih. Poslej sem ga še večkrat videl...« Na Gorjancih so mi povedali vse, kar so imeli povedati, zato smo stopili še na novomeško tržnico, kjer je stekel pogovor z upravnikom Nikolo Padevskim. »To je čisto normalen psihopat,« je začel pripovedovati. »Človek, ki ima bolezensko nagnjenje do lažnega predstavljanja. Če nisem ničesar posumil? Kako tudi bi, če je človek lepo prišel in od daleč pokazal nekakšno izkaznico, potlej v pogovoru pa dal vedeti, da dokaj dobro pozna tržno problematiko. Sicer pa pustimo tega psihopata in premislimo malo o tem, da bi res potrebovali kakega pravega inšpektorja ali kogarkoli, ki bi poskrbel za boljšo oskrbo novomeške tržnice, s katero potrošnik ta čas nikakor ne more biti zadovoljen.« In se nam je potlej zgodilo, da smo v nedeljo zvečer, polni vtisov in razmišljanja o stranpoti Melodija Nikolovskega in razmerah, ki so mu to stranpot dovolile, čakali na avtobus za Ljubljano. Le-ta bi moral iz Novega mesta odpeljati ob 20. uri in 32 minut pa se je primerilo, da je imel pol ure zamude. No, to še ni bilo vse, ko smo hoteli vstopiti, se je na vrata postavil sprevodnik avtobusa niškega »Ekspresa«, ki nam je dejal, da jih je pri Otočcu ustavila milica ter da so morali izstopiti vsi, ki so stali. »Počakajte, samo na Otočec stopimo ponje in takoj bomo nazaj. »In smo čakali. Toda glej ga zlomka, nenadoma se je na vratih spet začelo neko preštevanje in kontrola. Ko smo hoteli vstopiti, se je na vrata spet postavil tisti sprevodnik. »Dovolj je,« je dejal. Nekaj smo začeli moledovati o delu naslednji dan ob šestih zjutraj, vendar je sprevodnik samo zamahnil z roko in za slovo še dejal: »Pritožite se na milico!« Tisti hipsmose spomnili Melodija Nikovskega. Nekje notri smo vzkliknili: »Kje si Melodije, pridi in daj nam avtobus za Ljubljano« ... Kuli NAGRADNA KRIŽANKA ST. 33 ET1ČM0 RU3ZČKUI NAUK HAkBtNM HERCU DE SISTEM l