LETO XXIV. — številka 8 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja U,ka In Tržič. — Izdaja časopisno pod let te Gorenjski tisk Kranj. «*• Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOC1A W//M L J U D S KRANJ, sobota, 30. I. 1971 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1*47 kot tednik, Od 1. Januarja 1958 kot poltednik, Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik« in sicer ob sredah In sobotah ZA GORENJSKO Novi ukrepi po devalvaciji Razbremenitve za vse gospodarstvo — Povečani minimalni dohodek — Omejeno naraščanje kratkoročnih posojil Pod predsedstvom Mitje Ribičiča se je v sredo sestal zvezni izvršni svet in v zvezi i novim tečajem dinarja sprejel več predlogov, ki se nanašajo na uresničevanje stabilizacijskega programa. Gre *a ukrepe, s katerimi bi odvrnili pritisk za zvišanje cen. Tako bo zvezni izvršni svet predlagal zvezni skupščini, da po hitrem postopku ukine zvezni prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Ta se sedaj vplačuje po stopnji 1,6 odstotka od bruto osebnih dohodkov delavcev. Tako bi se letos zmanjšale obveznosti delovnih organlza- 6-odstotne obresti takoj V torek so se sestali predstavniki Združenja bank Jugoslavije in zveznega sekretariata za finance. Na tem sestanku je bil sklenjen sporazum o postopku za priznanje 6-odstotnih dodatnih obresti na hranilne vloge. Tako bodo banke same krile tri odstotke, medtem ko bodo preostali trije odstotki šli na breme federacije. ^ Po sklenjenem dogovoru se bodo dodatne obresti obračunale in pripisale takoj In sicer po stanju vloge 24. januarja. Vlagatelji pa bodo z vlogo in dodatnim! obresti lahko razpolagali takoj po obračunu in ne šele po šestih mesecih kot je bilo prvotno predvideno. Dodatne obresti bodo priznane tudi na zneske, ki so bili vloženi šele tik pred določitvijo novega tečaja dinarja, ne glede na to ali gre za vezane ali nevezane vloge. Pojasnjeno je bilo tudi, da znašajo sedaj vse hranilne vloge v Jugoslaviji okrog 16,5 milijarde novih dinarjev, vseh vlagateljev oziroma hranilnih knjižic pa je 7,5 milijona. Vlagatelji v Jugoslaviji bodo dobili od dodatnih obresti okrog milijardo novih dinarjev. Dodatne obresti bodo dobili tudi vlagatelji pri poštni hranilnici, vendar bo te obresti v celoti krila federacija. A. 2. 5. stran Dober glas seže v deveto vas 7. stran Abraham med borci 8. stran Izlet APOLLA 14... cij do zveznega proračuna za okrog 1380 milijonov dinarjev. Ker pa se je ta prispevek zmanjšal že lani decembra, bo tako skupno zmanjšanje znašalo okrog 3 odstotke od bruto osebnih dohodkov. Zvezni izvršni svet je prav tako sprejel usmeritev k zmanjšanju obveznosti gospodarstva s tem, da bi se odložilo odplačevanje letos dospelih anuitet od kreditov za investicije v gospodarstvu. Z zmanjšanjem anuitet bi se obveznosti gospodarstva znižale (če bi pri tem sodelovale tudi druge družbenopolitične skupnosti) za okrog 700 milijonov dinarjev. še posebej so na seji preučili položaj tistih delovnih organizacij, kjer so vezani na uvoz surovin. Zato so sklenili, da se povečani stroški tekstilni, gumarski in usnjeni industriji delno nadomestijo s 4-odstolnim zmanjšanjem davčne stopnje na promet njihovih izdelkov. To pa bo znašalo okrog 380 milijonov dinarjev. Nadalje bo ZIS predlagal zvezni skupščini, da po hitrem postopku sprejme zakon o minimalnem osebnem dohodku delavcev. Predlog je, da bi ta v prihodnje znašal najmanj 500 dinarjev (sedaj 400). Republike pa bodo v okviru možnosti lahko določile tudi višji minimalni osebni dohodek. Vsi varčevalci pri bankah ln poštnih hranilnicah bodo dobili na svoje hranilne vloge z dne 24. januarjem 6 odstotkov dodatnih obresti. Hkrati pa so se na seji strinjali, da se kratkoročni krediti februarja lahko povečajo za 0,5 odstotka in do konca marca za največ 1,5 odstotka v primerjavi s stanjem kratkoročnih kreditov 31. januarja letos. Ob tem pa je zvezni Izvršni svet povečal zgornjo mejo potrošniških posojil za nakup osebnih avtomobilov domače proizvodnje in garnl-turnega pohištva s 6 na 10 tisoč dinarjev. Niso pa sprejeli predlogov, da bi zmanjšali lastno udeležbo pri nakupu tega blaga. Zato bodo morali vsi, ki bodo najeli takšno posojilo tudi v prihodnje vnaprej vplačati 20-odstot-nl polog. A. žalar »CHEMO« Trgovsko podjetje s kemično-tehničnim blagom na veliko in malo LJUBLJANA Cenjene potrošnike obveščamo, da bomo s 1. februarjem 1971 ponovno odprli prenovljeno prodajalno na Jesenicah, Kidričeva 21. Vabimo vas, da si ogledate bogato izbiro: • barv in lakov • pralnih in čistilnih sredstev • oblog za tla in zid • lepil in drugega kemičnega blaga Blago bomo prodajali po ugodnih cenah in solidno vas bomo postregli. Obiščite nas in zadovoljni boste! Večja prispevna stopnja — ista participacija Odborniki skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev v Kranju so se morali na skupščini, ki je bila v sredo, 27. januarja, odločiti za prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje za letošnje leto. Odločitev oziroma določitev stopnje je bila težavna, ker se je bilo treba odločiti pod pritiskom omenjene potrošnje tudi v zdravstvu v letošnjem stabilizacijskem letu. Nekateri odborniki so izrazili skrb, kaj bo s sredstvi za zdravstvo, ki bodo zaradi omejene potrošnje nad 10,8 odstotka blokirani na skladu in so se zato ogrevali za nižjo prispevno stopnjo. Končno so se po dolgotrajni razpravi odločili za prispevno stopnjo 7,5, ker so menili, da ne bi bilo dobro prihodnje leto obremenjevati gospodarstvo še z izrednim prispevkom, potem ko bo že obremenjeno z večjo prispevno stopnjo. Prispevna stopnja pa se bo avtomatično povečala ob sprejemu ukinitve zveznega pri- spevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Skupščina je obravnavala in sprejela tudi finančni na* črt sklada zdravstvenega za* varovanja za leto 1971. Plaa predvideva, da bo v skladu za četrtino več sredstev kot leto prej, to je 133 milijonov din. Glede na najnovejše finančne predpise o razpolaganju s sredstvi družbenih skladov v letošnjem letu, je v planu predvidena vsota 80 starih milijonov za plačila izrednih bančnih in sodnih stroškov, ki jih povzroča nelikvidnost sklada. Skupščina se je strinjala tudi s predlogom za 21-odslotno povečanja osebnih dohodkov v zdravstvu. Glede na večjo prispevno stopnjo v letošnjem letu, so se odborniki odločili, da skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj v letošnjem letu ne bo povišala participacije zavarovancev za posamezne zdravstvena storitve. L. M. ® Izberite Gore n j s ko k red i t np banko za s vpj o ba n ko občan sprašuje KRANJ Kranj, 29. januarja — Dopoldne je bila v Kranju redna seja upravnega in nadzornega odbora Gorenjske turistične zveze. Na njej so med drugim razpravljali o programu zaščite kulturnih in naravnih zanimivosti na Gorenjskem, o novem poslovanju in notranji organizaciji turističnih društev, o programu akcij Gorenjske turistične zveze glede na predlog uslug za občinske skupščine in o predlogu proračuna za letos. A. Ž. Temeljna izobraževalna skupnost je odobrila plačilo konstrukcijske zbirke v vrednosti okoli 2,5 starih milijonov za osnovno šolo France Prešeren v Kranju. Zavod za šolstvo bo namreč iz Zah. Nemčije uvozil za eksperimentalni tehnični pouk desetih osnovnih šol v Sloveniji omenjene konstrukcijske zbirke. Na Gorenjskem bo omenjeno zbirko dobila tudi osnovna šola na Koroški Beli. L. M. Skupščina občine Kranj je sprejela odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letošnjem letu na območju občine Kranj. V letošnjem letu namreč republika določa samo prispevek za otroško varstvo, ki se steka v sklad republiške skupnosti otroškega varstva za otroški dodatek in za dopolnjevanje potreb varstva otrok. Občinske skupščine pa so po novem pristojne za določitev stopnje prispevka za dnevno varstvo otrok. Prispevek za dnevno varstvo otrok za potrebe temeljne izobraževalne skupnosti Kranj se plačuje po stopnji 0,45 odstotkov od sredstev za osebne dohodke in po stopnji 0,40 odstotkov od sredstev za izplačilo pokojnin. L. M. RADOVLJICA Četrtkova seja občinske konference SZDL Radovljica je minila v znamenju najnovejših ukrepov, ki naj okrepijo stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva. Govorniki so poudarili, da je socialistična zveza poklicana javno in brez olepšav pojasniti ljudem, kakšne spremembe prinaša »tretja faza reforme«, ter jim dali priložnost, da tudi sami povedo svoja mnenja, pomisleke, predloge. Pod drugo točko dnevnega reda so prisotni pretresli poročilo o delu konference in njenih organov v letu 1970. SZDL Radovljica se je v minuli sezoni lotila več pomembnih akcij, med katerimi velja omeniti zlasti priprave na ustanovitev kulturne skupnosti, analizo dosedanje pomoči ostarelim in podporo sanacijskemu programu nadalj nega razvoja vzgojno varstvenih ustanov. Udeleženci so potem potrdili dopolnitev Pravil, osnovnega dokumenta konference, ki jih je bilo treba dopolniti z nekaterimi dodatnimi členi in prilagoditi novemu statutu SZDL Slovenije. Nazadnje so sprejeli sklep, da bodo naslednjo, 5. sejo sklicali 15. aprila. Na njej naj bi potrdili predlog programa dela in predlog o podelitvi priznanj OF. (Podrobnejše poročilo s četrtkove konference bomo objavili v prihodnji številki.) -ig Na pobudo članov zveze komunistov v podjetju Ljubljana transport — poslovna enota hoteli Bled so v sredo dopoldne v tej poslovni enoti ustanovili organizacijo zveze komunistov. Trenutno je v novo ustanovljeni organizaciji ZK okrog 20 komunistov, kmalu pa bodo sprejeli še nekaj novih članov. Ob ustanovitvi organizacije ZK so izvolili sekretariat, ki bo do prihodnje seje (sredi februarja) pripravil konkreten akcijski program za delo organizacije. A. 2. TR2rč V začetku tedna je bilo na občinski skupščini posvetovanje predstavnikov skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter predsednikov delavskih svetov in direktorjev delovnih organizacij s področja gospodarstva. Dnevni red, ki je usmerjal razpravo domačih gospodarstvenikov, je obsegal predvsem izdelavo srednjeročnih načrtov — tako občinskega kot posameznih delovnih organizacij. Z obeh strani so začutili potrebo po večjem sodelovanju. Za načrtovanje v obsegu občine je potrebno, da so podatki gospodarskih organizacij točni in na strokovni višini. Taka obdelava podatkov pa povzroča težave predvsem nekaterim manjšim delovnim organizacijam, ki ne razpolagajo z ustreznimi strokovnimi kadri. V razpravi so se zavzeli za smiselno investiranje, ki je lahko le rezultat razvojnega programa, poznavanja trendov ter dolgoročnih zahtev tržišča. Tudi banka zahteva ustrezno dokumentacijo, če se želiš z njo pogajati o kreditih. Sicer pa so sprožili tudi vprašanje kreditnih sposobnosti gorenjske kreditne banke in priporočili, naj o tem razpravlja svet gorenjskih občin. Razgovor je stekel tudi o investicijah izven področja gospodarstva v občini, predvsem o gradnji šol in o dotoku prispevkov zanjo. Doslej poleg zaposlenih občanov redno plačujejo na refrendumu sprejeti prispevek tudi vse delovne organizacije, z izjemo Lepenka, ki dela kot enota kartonažne tovarne iz Ljubljane, toda po zagotovilu njenega direktorja se bo tudi to vprašanje v prihodnosti rešilo. -ok Pohvala planincem Na občnem zboru Planinskega društva Kranj so v sredo člani te organizacije zelo samokritično ocenili svoje delo in se dogovorila za dejavnost v prihodnje. To velja zlasti za poročilo predsednika Cirila Hudovernika, (ki so mu tudi vnaprej še zaupala to nalogo. V imenu predsedstva skupščine Kranj in v imenu družbenopolitičnih organizacij je Tone Volčič zlasti poudaril pomen usposabljanja mladine in planincev sploh v smislu samoobrambe. Prof. Tine Orel je v imenu Planinske zveze Slovenije dejal, da je kranjsko društvo v ospredju med vsemi tovrstnimi organizacijami v Sloveniji po vključevanju mladine v svoje vrste? saj je mod 2200 člani kar 1200 mladine, a od teh 900 pionirjev. Predsednik mladinskega odseka Franc Benedik je zato povsem upravičeno prejel posebno priznanje od občinskega odbora ZZB Kranj, za uspešno prenašanje tradicij na mladi rod, saj njihov odsek organizira razna, že tradicionalna tekmovanja v veščinah planinstva in osvobodilnega gibanja na našem območju. Sem sodijo redna tekmovanja »Po stezah Kokrškega odreda« in druga. Na občnem zboru so razpravljali tudi o uspešni dejavnosti alpinistov, jamarjev in drugih odsekov tega društva. Prav tako pa je bilo slišati tudi o mnogih gospodarskih težavah, ki ovirajo kranjske planince pred večjimi uspehi. K. M. Zaključek sindikalne politične šole Danes se je v Preddvoru pri Kranju zaključila sindikalna politična šola, ki jo je za mlade sindikalne delavce organiziral občinski sindikalni svet Kranj v sodelovanju z občinsko konferenco ZM in delavsko univerzo. Obiskovalo jo je preko 30 slušateljev iz raznih delovnih organizacij kranjske občine. Seznanili so se z aktualnimi problemi gospodarstva, z razvojem samoupravljanja, z delovanjem sindikata danes in problemi družbenega standarda ter z mednarodno aktivnostjo naše države. Ob zaključku predavanj so slušatelji pisali seminarske naloge iz področij, s katerimi so se seznanili v šoli. Naloge so zelo dobro uspele. Danes pa so slušatelji odgovarjali na vprašanja iz tem, ki so jih obdelali v nalogah. L. B. Znano je, da namerava združeno železniško transportno podjetje Ljubljana urediti oziroma zgraditi rekreacijski center na Kobil. Menda so se v zadnjem času priprave za začetek gradnje premaknile z mrtve točke, zato me zanima, kako je z načrti, sredstvi in z začetkom gradnje? Zbori volivcev v radovljiški občini V radovljiški občini bodo od 8. do 11. februarja zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o smernicah in predlogu občinskega proračuna za letos ter o istih vprašanjih razpravljali na skupnem posvetu tudi predsedniki krajevnih skupnosti v občini. Po delovnem programu radovljiške občinske skupščine pa je predvideno, da bosta oba zbora skupščine o tem dokončno razpravljala in tudi sklepala o sprejemu omenjenih dokumentov oziroma proračuna 10. marca letos. Predvideno je, da se bodo letos proračunska sredstva povečala za 0,5 odstotka. Precej bodo narasle tudi anuitete, ki bodo od predvidenih JESENICE 220 milijonov starih dinarjev za šolstvo znašale okrog 300 milijonov. Nadalje je tudi predvideno, da se bodo sredstva namenjena v proračunu za krajevne skupnosti letos povečale za okrog U odstotkov. Ob tem velja tudi omeniti, da so v občini letos za dodeljevanje sredstev krajevnim skupnostim našli nova in po mnenju nekaterih tudi objeklivnejša merila kot so bila za zdaj. Čeprav so to šele začetna predvidevanja, pa izračunani že sedaj kažejo, da bodo morali vsi koristniki proračuna letos računati oziroma razumeti, da bo potrebno precejšnje varčevanje. A. Ž. V ponedeljek bo v hotelu Prisank v Kranjski gori razgovor o razvoju zgornjesavske doline, posebno pa Kranjske gore, ki sta ga organizirala jeseniška občinska skupščina in Turistična zveza Slovenije. O razvojnem programu doline bosta govorila predsednik jeseniške občine Franc Zvan in predsednik slovenske turistične zveze dr. Danilo Dolgan. Včeraj (petek) je bila na Jesenicah 18. skupna seja obeh zborov skupščine občine Jesenice. Odborniki so razpravljali o poročilu o prometu, prometni varnosti in problemih cestnega prometa v občini v devetih mesecih lani, razen tega so razpravljali o odstotku sredstev za stanovanjsko izgradnjo in subvencioniranje stanarin v občini, nadalje so razpravljali tudi o spremembah odloka o prometnem davku od nepremičnin in pravic ter o stopnji prispevka za otroško varstvo v občini. Pretekli teden je bila v Beogradu prva konferenca samo upravljavcev črne metalurgije Jugoslavije. Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki jeseniške Železarne in sicer glavni direktor Peter Kune, Ludvik Kejžar, Franc Kobentar, Janez Kavčič, Srečko Mlinaric in Stane Rev. V občini pa potekajo občni zbori sindikalnih organizacij, ki so dobro pripravljeni in tudi udeležba je zadovoljiva. Prav tako pa je bil tudi ustanovni sestanek mladinskega aktiva na Blejski Dobravi in letna konferenca aktiva ZMS na Hrušici. Na Jesenicah se pripravljajo na ustavno skupščino kulturne skupnosti. Na zadnji seji iniciativnega odbora so sklenili, da je treba čim prej pripraviti predlog statuta skupnosti in po slovnik skupščine, ki naj bi po predlogu štela 27 članov, v njej pa naj bi bilo pet predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, predstavniki knjižnice, gledališča, radia in kinematografskega podjetja, šest predstavnikov delovnih organizacij, devet predstavnikov, ki jih bo imenovala občinska zveza kul-turnoprosvetnih organizacij in trije člani, ki jih bo imenoval svet za kulturo, prosveto, šolstvo in telesno kulturo pri občinski skupščini. Na ustanovni skupščini bodo izvolili izvršni odbor in sprejeli način finansiranja skupnosti. Za predsednika so izbrali Janeza Kavčiča. - jk Marca dokončno o proračunu in resoluciji Odborniki obeh zborov kranjske občinske skupščine so na četrtkovi 23. skupni seji potrdili predvideno bilanco sredstev kranjske občine za letos. Potrjena bilanca bo osnova za letošnji proračun in resolucijo o gospodarskem razvoju občine, ki naj bi ju dokončno sprejela »kupščina na zasedanju sredi marca. Predhodno pa bo o predlogu obeh dokumentov razpravljal klub odbornikov, •veti občinske skupščine in zbori volilcev, tako da bo marca pred odborniki prečiščen in vsestransko obdelan Predlog. Ta del proračunske razprave bo veliko bolj živahen in zanimiv. Dejstvo je, da na sredstva občine že vplivajo sprejeti stabilizacijski ukrepi in nji-hova določila, katerih pa še ■H konec in so določene spremembe še vedno mogoče. Posledica že sprejetih ukrepov je, da družbena potrošnja ne sme porasti več kot *a 10,8 odstotka, osebni dohodki pa ne več kot H od- stotkov in to toliko časa, dokler ne bodo sprejeti določeni družbeni dogovori. Kranjska občina bo letos razpolagala z 78.811.000 dinarji, ki se delijo med proračunom in skladi. Razen tega bo na voljo 5.500.000 dinarjev za kreditiranje in 4.080.000 dinarjev skupnih rezerv za saniranje delovnih organizacij. Te vsote niso niti tako majhne, vendar so želje večje. Zato bo potrebna velika varčnost in objektivna presoja, kaj je v občini resnično najbolj potrebno. To pa tudi zato, ker se bodo sredstva razdeljevala v času, ki ga najraje imenujemo »stabilizacija«, čeprav bodo letošnja proračunska sredstva precej napeta, se stopnje obdavčitve ne bodo povečale. V nekaterih primerih bodo celo zmanjšane in to predvsem v kmetijstvu v primeru specializacije. V primerjavi z lansko realizacijo se bodo letošnja proračunska sredstva povečala za 8,9 odstotka, sredstva BIH Žrebanje bo v Radovljici 17. februarja 1971 Veliko nagradno žrebanje GORENJSKE KREDITNE BANKE Za vlagatelje, ki do 31.1.1971 vlože na hranilno knjižico ali devizni račun —- 2000 din — vezano na eno leto — 1000 din — vezano na dve leti — obnovijo v navedenem času rok vezave Za vsak navedeni polog en žrebni listek Za večji polog več žrebnih listkov Prva nagrada AUSTIIM1300 5 denarnih nagrad po 2000 din 5 denarnih nagrad po 1500 din 10 denarnih nagrad po 1000 din 10 denarnih nagrad po 800 din 10 denarnih nagrad po 600 din 10 denarnih nagrad po 400 din 49 denarnih nagrad po 100 din Poleg tega bo pri žrebanju Izžrebanih tudi 20 denarnih nagrad po 300 din varčevalcem za stanovanja. V poštev za žrebanje pridejo le novi varčevalci za stanovanje, ki so v času od 1.1.1970 do 31.12.1970 sklenili pogodbo o varčevanju za stanovanje za dobo dveh let. Temeljne izobraževalne skupnosti za 28,7 odstotka, sredstva Kulturne skupnosti pa za 93 odstotkov. Pri zadnjem povečanju moramo povedati, da bodo tudi naloge te samoupravne skupnosti precej večje. Odborniki kranjske skupščine so sklenili, da se bodo s tem denarjem pokrile le najnujnejše potrebe, nadalje so sklenili, naj skupščina ne sprejema dodatnih zadolžitev in da naj upravni organi skupščine pripravijo predlog proračuna in resolucije, ki naj bi jih, kot že zapisano, po razpravi skupščina sprejela sredi marca. J. Košnjek Hranilne vSoge ii potrošniški krediti v Tržiču Po mnenju nekaterih cko-nomisiov ima precejšen vpliv na stabilnost tržišča in hitro rast cen tudi kupna moč prebivalstva. Ta se z večanjem potrošniških kreditov povečuje, zmanjšuje pa se z varčevanjem. Banke imajo torej možnost, da z različnimi oblikami spodbujanja varčevanja in z omejitvami posojil vplivajo na uravnovešenost na trgu. Med Tržičani so varčevalci še vedno številnejši od jemalcev posojil. Po podatkih gorenjske kreditne banke so znašale hranilne vloge v njeni podružnici v Tržiču konec Proračun vseeno prikrajšan Občinski prometni davek od ncpremič:i'n in pravic se je do konca lanskega leta plačeval v kranjs'-ii občini po stopnjah, ki so bile določene 1965. leta in delno popravljene tri leta kasneje. Lani pa je republiški zakon določil najvišjo inožno stopnjo prometnega davka od nepremičnin in pravic, do kr.terc smejo občinske skupščine dvigniti višino tega prometnega davka. Zato je kranjska skupščina sprejela decembra lani spremenjen odlok. Ob teh davčnih osnovah pa bi bil občinski proračun prikrajšan za 700.090 dinarjev. Zato je svet gorenjskih občin predlagal spremembo republiškega zakona. Republika je najvišjo stopnjo ukinila ter priporočila, da občine same odločajo o višini prometnega davka od nepremičnin in pravic. Glede na to in na dejstvo, da so bile stopnje iz 1965. leta prilagojene takratnim razmeram in niso upoštevale današnjo oromefno vrednost nepremičnbi, povrhu vsega pa so bile stopnje obdavčitve močno progresivne, so strokovne službe gorenjskih občinskih skunščin izdelale nov predlo«, s katerim je soglašal tudi svet gorenjskih občin in so usklalcne med posameznimi gorenjskimi občinami. Nova davčna stopnja je veliko bolj enotna, manj progresivna in umirjena. Recimo: če se davčna osnova giblje med 20 in 40 tisoč dinarji, je stopnja obremenitve 11-odstotna, če pa presega, recimo 200 tisoč dinarjev, pa je obremenitev 20-odstotna. Kljub temu bo proračun Se vedno prikrajšan za 25 do 30 odstotkov v primerjavi z doseženim dohodkom od prometnega davka od nepremičnin In pravic v 1970. letu, oziroma za približno 300 tisoč dinarjev. Januarja se je namreč prometni davek obravnaval po znatno nižjih stopnjah. J. Košnjek lanskega leta 16,2 milijona dni in so se v primerjavi z letom 1969 povečale za 17,7 odstot kov. Potrošniški krediti — sal veda le tisti, ki so vpisani 1 razvid pri tržiški podružnici — predstavljajo komaj 39J odstotkov vseh hranilnih vlog in so se v zadnjem letu povaj čali le za 9 odstotkov. Zdaj znašajo 6,4 milijona din. Pa kljub vsemu kažejo laja ske hranilne vloge najmanjfl rast v zadnjih petih letih. 1 poreformnih letih so se vaj do lanskega leta povečevak vloge vsaj za 30 odstotko^j procentualno pa so zlasti t letih 1968 in 1969 močno pora sli potrošniški krediti. Od let« 1966 so potrošniška posojil^ večja za 120 odstotkov, hraj nilne vloge pa za 183 odstot kov. Strokovnjaki predvidevajo* da krediti tudi v letošnjert, letu ne bodo presegli 9 od< stotkov na lansko vsoto, ob nekoliko bolj umirjenem gi banju cen in ustreznih stimi> lacijah pa bi utegnile hranil« ne vsote porasti za 20 do 25 odstotkov. —ok Bolj poredko primem pero v roke, ker sem že precej v letih. Po poklicu sem kmet in mi je držanje peresa za moje roke kar nekam odveč. Tudi sedaj vam gotovo ne bi pisal, če me ne bi k temu prav posebno pritegnila zgodba. Z velikim zanimanjem prebiram iz tedna v teden od Ivana Sivca veselo zgodbo o treh junaških vojakih na jugu Jugoslavije. Povem naj, da sem prav sam služil vojake v Skopju in to nekako v tistih letih, ko so jih Črnuh, Mihec in Žolna. Zato so mi ondotni kraji kar dobro poznani, še posebno pa navade in življenje v vojski v tistih prvih letih po prvi svetovni vojni. Od srca se nasmejem različnim dogodivščinam, pa naj bo to na straži, ali v kasarni pa tudi v mestu. Prav tako se mi zdi, kot da bi bili ti trije fantje slovenski Švejki. Svej-ka sem že trikrat prebral. Je tudi zelo dober. Upam, da bodo omenjeni še marsikaj doživeli, saj bo tako mnogemu bralcu letošnja zima hitreje minila. Gotovo je Ivan Sivec le precej v letih in je služil vojake tedaj kot slovenska trojka. To sklepam še posebno zato, ker sem že več let kot vaš zvesti bralec bral veliko Sivčevih zapisov o gorenjskih običajih. Čudno se mi pa zdi kako, da se je nekdo, ki /« prej pisal samo to, oprijel tako dolge zgodbe. P,i! bi zelo vesel, če bi mi povedati, koliko je star prijatelj Ivan Sivec, kaj je po poklicu in podobno. Rad bi ga ob priliki obiskal, da bi se pogovorila o starih časih. Naj končam. Glas mi je všeč. Zelo rad berem vesti o tem, kako živijo ljudje po svetu. Pa tudi rad izvem, kaj je novega in še vrsto drugih stvari, o katerih pišete. Želim vam še veliko uspehov. A. Z. Iz Lukovice Pojasnilo uredništva: Dragi bralci, obljubljamo, da bomo ob priliki predstavili pisca Ivana Sivca v našem časniku. Osnovna šola STANETA ŽAGARJA Lipnica razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: ekonomska srednja šola, večletna praksa Prijave sprejemamo do 15. februarja. Nastop službe 1. marca. Plenum občinskega odbora ZZB Radovljica ocenil enoletno delo Na torkovi razširjeni seji občinskega odbora ZZB Radovljica so obravnavali poročilo o enoletni dejavnosti občinske organizacije in njenih organov ZZB, ter aktivnost na pripravah splošnega ljudskega odpora. Ker po statutu ni več vsakoletne skupščine, kjer bj podali obračun dela, je to nalogo prevzel nase plenum. V izčrpnem poročilu predsednika J. Strgovška je bil poseben poudarek na aktivnem vključevanju borcev v vsa družbena dogajanja v občini tako v okviru svojega združenja in komisij, kot tudi v ostalih družbenopolitičnih organizacij in društev. Pozitivno je ocenjena težnja nekdanjih aktivnih udeležencev NOB, da aktivno sodelujejo v vseh važnih vprašanjih družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja. Izražena je zaskrbljenost spričo dokajšnje tolerance raznih odgovornih ljudi in forumov za razmere v našem gospodarstvu, ki je pripeljala do sedanjih neugodnih gibanj in ostrih ukrepov osrednjih skupščinskih in izvršnih organov. Vse te ukrepe borci pravilno razumejo in jih v celoti podpirajo, vendar opozarjajo na večjo odgovornost tistih, ki so poklicani, da v imenu samoupravnih organov skrbijo za naš razvoj. Ker kljub programom občinske skupščine in zagotovljenim finančnim sredstvom do danes ni na Bledu zgrajen niti en stanovanjski objekt, so udeleženci v razpravi ostro obsodili malomaren odnos pristojnih stanovanjskih organov in drugih služb v občini ter zahtevali, da občinska skupščina takoj začne s potrebnimi akcijami za odkup stavbnega zemljišča na Bledu. Ker so tam največje potrebe borcev za stanovanji, a doslej ni bilo ničesar storjenega, zahteva plenum občinskega odbora ZZB točen odgovor, kdaj bo to vprašanje dokončno rešeno. Na seji so sprejeli sklep, da se predloži vojaškim oblastem predlog imenovanj vo- jašnic na področju Radovljica. Vojašnici v Radovljici naziv »narodnega heroja Jaka Bernarda,« na Bohinjski Beli »Cankarjevega bataljona« in na Rudnem polju »narodnega heroja A. Žvana«. ct Težave delovnih invalidov Otroško varstvo in stanarine Čeprav smo vajeni slišati le o vojaških vojnih invalidih, se pravi o ljudeh, ki so kakorkoli telesno prizadeti iz vojno ali zaradi vojne, pa je četrt stoletja mirnodobskega življenja prav tako že vsililo mnoge delovne invalide, čeprav ni točne evidence, predvidevajo, da jih je na Gorenjskem kakih 5 do 6 tisoč. Samo v kranjski občini jih je 1800, kar ni malo in je vredno določene družbene pozornosti. Da bi skladneje in uspešneje reševali mnoge težave in probleme so delovni invalidi Gorenjske že pred dvema letoma ustanovili svoje medobčinsko društvo s sedežem v Kranju. Zatem so se po občinah organizirali še v svoje podružnice. Toda tudi pri organizaciji svojih vrst so invalidi prišli pred nepričakovane težave. Tako v Kranju niso uspeli najti niti skromnega prostora za svojo dejavnost ln so se morali s sedežem tega medobčinskega organa za Gorenjsko preseliti na Jesenice, kjer so našli boljše pogoje. Po prošnjah za dotacije po teh občinah, se je Javil samo Tržič z 3000 (novimi) dinarji, kar je sicer pohvalno, vendar za celotno dejavnost dokaj premalo. Kranjska podružnica je končno našla začasno zatočišče pri krajevni skupnosti Vodo- Akcijski program kmetijske dejavnosti Zaradi pospešitve kmetijske proizvodnje bo škofjeloška skupščina tudi letos sprejela program akcij na področju kmetijstva. Na obratu Posestvo Kmetijskega gospodarstva v Skofji Loki bodo v letošnjem letu polovico površin na katerih so sedaj pridelovali konzumni krompir preusmerili v pridelovanje semenskega krompirja. Proizvodnjo mleka bodo dokončno opustili. Delo na preusmerjanju kmetij se nadaljuj«". Službe, ki so zadolžene ^a kmetijsko izobraževanje pripravljajo tudi za letošnje leto seminarje za kmetijce. Obenem so na razpolago štipendije za kmečko mladino, kd se bo odločila za strokovno šolanje. Kmetije na katerih se vodi evidenca o obsegu proizvodnje bodo omogočile izdelavo letnih zaključkov. Za posamezne kulture je treba ugotoviti katko bi uspevale na njivah v loški občini. Ta naloga čaka kmetijske delavce v letošnjem letu. Izvajalci akcijskega programa se še posebej zavzemajo za stalni način financiranja pospeševalne službe. Le tako bi lahko tudi programi za njeno delo temeljili na dejanskih možnostih, ki jih predstavljajo vsakoletna denarna sredstva namenjena kmetijstvu. A. I. vodni stolp, kjer bodo organizirali redne ure za pogovore z invalidi vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure. Danes (sobota 30. januarja) ob 9. uri pa se bodo zbrali i invalidi iz vseh podružnic Gorenjske na občni zbor društva v dvorani občinske skupščine Kranj. Pričakujejo, da j bodo udeleženci, člani ali ne-: člani, nakazali mnoge težave j ln probleme, ki jih bodo sku-•■ šali reševati organizirano v svojih vrstah, še posebno pa ob sodelovanju delovnih organizacij in družbe kot celote. Sem sodi reševanje mnogih socialnih težav, mnogi problemi prekvalifikacije in ustreznega zaposlovanja po delu prizadetih oseb ter ob tem tudi seznanjanje invalidov o njihovih pravicah. Pohvalno je, da so se v Kranju tri večja podjetja — Iskra, Tekstil-indus in Planika — že vključila kot kolektivni podporni i člani, da bi težave svojih invalidov skladneje reševali. I K. M. Oba zbora radovljiške občinske skupščine sta na sredini seji sprejela odlok o stopnjah prispevkov za dnevno otroško varstvo in odlok o obveznem izločanju sredstev za delno nadomestitev stanarine. Sklenila sta, da bo prispevek za dnevno varstvo otrok letos znašal 0,45 odstotka od sredstev za osebne dohodke in 0,40 odstotka od čistega mesečnega zneska pokojnin. Pojasnjeno je bilo, da republiški zakon pooblašča občinske skupščine, da določijo stopnje za dnevno otroško var- | stvo. Te so tudi lani, ko so se sredstva za otroško var- [ stvo zbirala še v republiki, znašale 0,45 odstotka. Zato ( sedanji občinski odlok ne po- ' meni nobene dodatne obremenitve gospodarstva. — Zbrana sredstva za dnevno [ otroško varstvo v radovljiški občini bodo letos znašala okrog 800 tisoč novih dinarjev in se bodo stekala na poseben račun pri temeljni izobraževalni skupnosti v občini. Porabili pa jih bodo za I investicijska vlaganja za otro- ! ško varstvo v občini. Na seji pa so poudarili, da je treba v občini čimprej ustanoviti skupnost otroškega varstva, ki bo v prihodnje obravnavala celotno problematiko s tega področja v občini. Glede obveznega izločanja sredstev za delno nadomesti- tev stanarin pa je bilo pojasnjeno, da je zvezni zakon s tega področja prenesel vse pristojnosti na republike in občine. Ker pa republiški zakon še ni bil sprejet, določajo subvencije za stanarine občinske skupščine. V Radovljici so sklenili, da se od štiri odstotnega prispevka za stanovanjsko izgradnjo nameni 7 odstotkov za delno nadomestitev stanarin. Na vprašanje, kako je z 20-odslotnim izločanjem sredstev za stanovanjsko gradnjo za borce pa je bilo pojasnjeno, da določila lanskega zakona niso bila podaljšana in da bo o tem morala razpravljati in odločiti republiška skupščina. A. Ž. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ Najbolj so prikrajšani Pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju so izdelali analizo o materialnosocial-nem stanju družin z družinskimi dohodki izpod ali na meji življenjskega minimuma. Preučili so položaj delavskih družin in delavsko kmečkih družin, ni pa bilo obdelano stanje kmečkih družin, ker je za to področje poseben pristop do dela, pa tudi kmečkega prebivalstva v občini je le še dobrih 10 odstotkov. Občina Kranj je imela lani približno 17.000 gospodinjstev in med njimi jih je preko 4000 prejemalo otroški dodatek. To pomeni, da je v občini skoraj četrtina družin, ki imajo dohodek na člana nižji od 550 din. Lani oktobra je bila izvedena anketa v družinah z mesečnim poprečjem na člana izpod 450 din. To vsoto lahko smatramo za življenjski minimum. Na osnovi 2163 prijavnic za otroški dodatek, ki po višini dohodka spadajo v to kategorijo, je bilo za vzo- rec za anketo izbranih 520 gospodinjstev, od teh so jih anketirali 400. Anketa je skušala podati sliko o številu družinskih članov v teh družinah, stanovanjskih razmerah, možnostih za izobraževanje in otroško varstvo, dopustih in rekreaciji ter družbeni in drugi pomoči družinam z nizkimi dohodki. Število otrok oziroma število družinskih članov je odločujoče za družinski standard. Med socialno ogroženimi so predvsem družine z več otroki. Kar 58 odstotkov je štiri do petčlanskih družin, skoraj 14 odstotkov pa jih ima pet ali več članov. Prav te družine pa skrbijo tudi za biološko reprodukcijo zase, pa tudi za tiste, ki imajo samo enega otroka ali pa so brez otrok, hkrati pa nosijo tudi breme reprodukcije. Stanovanjske razmere teh družin so specifične. Večina jih stanuje v lastnih, največ- krat starih in slabo opremljenih hišah. Komaj četrtina jih živi v blokih oziroma družbenih stanovanjih, kar močno znižuje učinek politike subvencioniranja stanarin. Več kot 26 odstotkov družin pa ima manj kot 7 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Anketa je tudi ugotovila izredno slabo opremljenost stanovanj, saj jih je kar petina, katerih edina oprema je tekoča voda in peč. Izobrazba anketiranih vpliva na višino dohodkov družine, vendar razlike niso tako velike, kot bi pričakovali. Skoraj polovica vprašanih je brez dokončane osemletke. Čim nižji so dohodki, tem nižja je izobrazba. Pri zgornji meji dohodkov (450 din) pa je nekaj takih, ki imajo poklicno ali srednjo šolo. Izobrazba staršev ne vpliva na odločitev ali se bodo otroci šolali ali ne, večji vpliv ima-j jo družinski dohodki. Tako [ se bodo pq vsej verjetnosti osnovnih organizacij RK Že v decembru 1970 so nekatere osnovne organizacije Rdečega križa priredile svoje občne zbore. Občni zbori vseh osnovnih organizacij naj bi se zvrstili že do 25. januarja letos, vendar pa so se zaradi mraza in snega v prvi polovici januarja nekoliko zavlekli. Predvideno je, da bo vseh 37 osnovnih organizacij RK v občini imelo svoje občne zbore in volitve odbornikov ter delegatov za skupščino občinske organizacije RK Kranj tja do polovice februarja 1971. Na občnih zborih Rdečega križa se največ govori o prostovoljnem krvodajalstvu, o skrbj za stare, bolne in osa-mele občane, o nuđenju pomoči tem ljudem v oblačilih, perilu in denarju ter o organizaciji tečajev prve pomoči, o domači negi bolnika ter o posameznih zdravstveno vzgojnih predavanjih. Večji del osnovnih organizacij Rdečega križa s pomočjo občinskega odbora organizira na občnih zborih zdravstveno vzgojna predava- Kvalitetnejši hmelj Letošnji pridelek hmelja je bil nekoliko slabši kot lanski. V Sloveniji je znašal okrog 3200 ton, v Vojvodini Pa 1650 ton. Vendar pa je njegova kvaliteta nekoliko boljša. Na zunanjih trgih bo-°V3 predvidoma prodali 3800 ton hmelja, katerega cena bo Podobna lanski in znaša 1,60 dolarja za vojvodinski in do M0 dolarja za savinjski hmelj. ■ _jk nja o raku in pljučnih obolenjih, o nalezljivih boleznih, o modernem porodništvu, o tem kako preprečujemo nesreče v gospodinjstvu, poljedelstvu in drugem. V soboto, 30. januarja, bo tako predavanje na občnem zboru RK v Velesovem, v nedeljo pa v Vogljah. Predavanje bo spremljano z diapozitivi, kar je še bolj zanimivo. V kranjski občini je bilo do sedaj že nekaj več kot polovica občnih zborov osnovnih organizacij rdečega križa. Obisk na zborih je zelo različen, v mestu nekoliko slabši, na podeželju pa je obisk večji. Osnovne organizacije RK bodo v kratkem začele zbirati prostovoljne krvodajalce za akcijo, ki bo v občini Kranj od 22. marca do 2. aprila letos. J. čehovin Pri skupščini občine Jesenice so lani predvideli milijon din za obnovitev ceste v Planino pod Golico. Lani so jo razširili od zgradbe občinske skupščine na Jesenicah do poti, ki se odcepi na Pejce. Sedaj pa nadaljujejo z delom na drugem odseku. Odločili so se, da bodo traso ceste nasuli in spodnje robove utrdili s primernimi opornimi zidovi. Delavci podjetja Kovinar, ki je prevzelo delo na cesti, že odstranjujejo drevje hi hosto. — Foto: B. Blenkuš PRVA PRIZNANJA TRŽIŠKIM TURISTIČNIM NAČRTOVALCEM ALI DOBER GLAS SEŽE V DEVETO VAS Sicer je že poteklo nekaj tednov od dogodka, toda ker je le-ta doživel tak odmev, zasluži, da ga zapišemo. Odkar so velikopotezni načrtovalci Zgornjega Jadrana v svoj razvojni načrt zajeli tudi tržiško občino, ki predstavlja vrata v Jugoslavijo — in to ne najbolj ozka, saj zapelje tu vanjo evropska cesta 94 —, postajajo turistična prizadevanja tega severnega ozemeljskega trikotnika na pri standardu otroci staršev z nižjimi dohodki zaposlovali takoj po končani osnovni šoli. Podatki Pa kažejo, da bi starši želeli vsaj eno stopnjo višjo izobrazbo za otroke, kot jo imajo sami. Nizek družinski standard onemogoča družinam letno in fedensko rekreacijo. Verjetno *n Podrobnejša analiza ugoto-Vl»a, da na letni dopust sploh ne računajo. Stalna skrb za eksistenco jih sili, da izkoristijo vsako možnost za pridobitne namene. Prav tako se Veliko družin ne ukvarja z ^kreativno dejavnostjo. Določen obseg družbene po- i moči socialno ogroženim d m- J žinam deloma že zagotavlja t center za socialno delo pri skupščini občine, socialne službe po delovnih organiza-c,jah in komisija za socialne Pomoči pri ObSS. Anketiran-Cl realno ocenjujejo, da so najbolj prikrajšani pri predmetih standarda. Pri tem ver-letno niso mislili na avtomo- bile in vikende, ampak predvsem na tiste predmete, ki večino že pomenijo nujno potrebo (hladilnik, pralni stroj, televizor, oprema stanovanja itd.). Odgovore, da so prikrajšani pri obleki, obutvi, šolanju otrok, stanovanjih in hrani pa lahko ocenjujemo kot občutek prikrajšanosti pri osnovnih življenjskih dobrinah. Ta področja so osnovni predmet življenjskega minimuma, zato je nujno, da ga s primerno politiko zagotavljamo. Presenečajo pa odgovori o lastnem izobraževanju. Večina ne misli izpopolniti izobrazbe. V skupnem delu ankete pa so pri ObSS skušali ugotoviti, kakšna oblika pomoči bi anketirancem najbolj ustrezala. Po zbranih podatkih bi bila najučinkovitejša oblika pomoči: povečani otroški dodatki, denarna pomoč družini in brezplačne knjige v šoli. L. Bogataj zemljevidu Slovenije vse bolj znana tudi navzven. Konec decembra lanskega leta so obiskali Tržič najvišji predstavniki projekta Zgornji Jadran, biroja za regionalno načrtovanje, republiškega instituta za urbanizem, inozemske firme O TAM iz Pariza in inženiringa Turist progres Iz Radovljice. Namen njihovega obiska je bil predvsem, da spoznajo, kako se s svojim programom vključuje tržiška občina v ta najvišji turistični načrt, ki zajema gorski in obmorski svet dveh republik. Osnovo za razgovor je predstavljala študija Programske osnove razvoja turizma na tržiškem turističnem območju, ki jo je izdelal ekonomist Anton Šli-bar, sodelavec radovljiškega inženiringa. Ta izhodišča upoštevajo seveda Gorenjsko kot enoten turistični prostor, katerega teritorialno-politična razkosanost ne bi smela predstavljati tudi turističnih razmejitev. Ni novo spoznanje, da so ozki pogledi iokalistič-nih dejavnikov v precejšnji meri onemogočali enakomernejši razvoj turizma na Gorenjskem niti da o turističnem razvoju Gorenjske marsikdaj govorimo in pišemo na pamet. Do tega nas privede tudi razmišljanje ob številkah v omenjeni študiji, ki nam stanje gorenjskega turizma z nekaterimi primerjavami pokažejo v precej drugačni luči, kot smo navajeni gledati: medtem ko je na avstrijskem Koroškem 1 turistično ležišče na 2,7 prebivalca, zmore Gorenjska to šele na 10,4 prebivalca, občina Tržič pa ce- lo na 33,7 in le turistično najmočnejša občina Radovljica se približuje koroškemu poprečju s 3,5 prebivalca, še bolj prepričljiv pa je podatek o številu prenočitev na enega stalnega prebivalca teh območij: na Koroškem zabeležijo 25-krat več prenočitev, kot ima dežela prebivalcev, v radovljiški občini znaša ta mnogokratnik 22,5, kar je razlog tudi za gorenjsko poprečje 5,81, ki pa ga po drugi strani precej znižuje Tržič, kjer je število letnih prenočitev turistov enako številu stalnih prebivalcev na območju občine, čeprav te primerjave za lansko leto ne veljajo več (po statističnih podatkih občinske skupščine Tržič so v občini že v prvem polletju skoraj dosegli toliko prenočitev) in nam bodo zbrani podatki za preteklo leto pokazali procentualno lep napredek, dejstvo o turistični nerazvitosti tržlškega območja ostane. Dejstvo ostane tudi, da bi Gorenjska glede na največji možni turistični dotok, ki znaša 144.300 turistov dnevno, potrebovala okoli 72.000 ležišč, razpolaga pa s 15.000 ali dobro petino. Morali smo vse to zapisati, če hočemo podrobneje spregovoriti o rezultatih tega razgovora, ki je temeljil na obstoječem stanju. Razlog za večji optimizem nam daje tudi ugotovitev v zapisniku tega sestanka, ki jo citiramo iz srbohrvaškega izvirnika: »Skrbno pripravljen dnevni red z urbanistično dokumentacijo ter sistematično tolmačenje sta pokazala, da tržiško turistično območje nudi pestro paleto turistične ponudbe predvsem na področjih zimskega športa, lova, ribo* lova in izletniškega turizma. Občina Tržič je ena izmed redkih občin, ki so začele si stematično razvijati turizem kot gospodarsko vejo z do. ločenimi cilji in na realni osnovi.« V tržiški občini je 62 H gozdnih površin, na 5773 hektarih so lovišča in 49 ha vode omogoča še večji razmah ribištva. Med naravnimi pogoji tudi to ni nevažno, da sta zrak in voda čista, še daleč od kritične meje onesnaženosti. Zelenica in območje Košute predstavljata velika rezervata zimskega turizma, ki sa lahko že ob sedanjih komunikacijah v celoti vključita v gorenjski turistični prostor, še posebej pa bi bilo treba afirmirati Zelenico, in sicer tudi iz druge, še nedotaknjene smeri: z izgradnjo ceste iz Most do Zelenice, saj bi s to komunikacijo predstavljali ti tereni najbližje smučišče za osredek gorenjskega turizma — Bled (po tej poti bi bila Zelenica oddaljena od Bleda le 14 km). Posebno pozornost so turistični strokovnjaki posvetili vaškemu turizmu. Miselna preobrazba ljudi in vključitev širšega sloja prebivalstva v turizem predstavlja večstransko korist. Mnenje ekspertov, da so akcije, ki se jih loteva tržiška občina, zgledne, realne in da bodo izkušnje odtod prenesli v ostale občine, ki so zajete v projektu Zgornji Jadran, pa Izzvenijo kot resnično pn nanje dosedanjim prizadevanjem v tej, doslej turistično malo znani občini. -ok Razstava portretov v Kranju Na razstavi v Kranju je dr. France Stare, sicer naš znani arheolog, prikazal izbor slikarskih del v oljni tehniki, ki so rezultat skoraj petindvajsetletnih slikarskih iskanj in prizadevanj. Razen štirih krajin so to skoraj sami portreti, ki Sta-reta še posebej privlačijo in kažejo na zanimiv razvoj, ki se neverjetno sklada z razvojem slovenskega slikarstva od dobe realizma, mimo impresionizma do postimpresio-nizma. Vsaj na videz se nam zdi, kot da je France Stare zasnoval razvoj svojega osebnega stila na podlagi proučevanja slovenskega slikarstva in da mu služi slikarstvo iz obdobja realizma zlasti pri portretih pa tudi pri krajinah kot izhodišče za dosego čim boljše risarske osnove za skrbno modeliranje obrazov, kjer ne zametuje problemov, ki jih ustvarjata svetloba in senca, to pa France Stare še posebno svojsko izkorišča. Modele osvetljuje od ene strani, vendar ne tako očitno, kot so to delali realisti, kajti pri Staretovih portretih ustvarja nekoliko bolj prekrita luč s sencami nasprotja, celota pa doseza mojstrsko izražene telesne vzboklosti. Ce bi hoteli poiskati vzornika za ta del Staretovega slikarskega rokopisa, bi morali pokazati na oba brata šubica in njun plenerizem ter na Vesela, trdna zgradba pa nas spominja na Ažbetov likovni princip. Toda takoj moramo poudariti, da to ni golo prepisovanje, temveč posledice študijskega pristopa, ki ga uporablja naš slikar pri svojem delu. K tako zasnovani podlagi je avtor dodal še značilnosti, s katerimi zasleduje impresionistično barvi- j tost, vendar mu barva ne po- j meni sredstvo za ra/.krajenje predmeta, ker prav z njo nadomešča manj dosledno risbo in gradnjo slike. Tretji element v Starctovem slikarstvu pa je drzna skico/.nost in vehementno polaganje barvnih ploskev eno ob drugo v zračno tkivo, ki je bilo tako i značilno za Pavlovca. Takšen | pretres Staretovega slikarstva lahko vzbudi misel, da navse- ! zadnje ni ničesar, kar je povsem slikarjevega. Toda temu ni tako, čeprav v resnici ne moremo govoriti o novator-skem prispevku k povojnemu slovenskemu slikarstvu. Jasno je, da dr. Stare na to niti ne misli, ker ni poklicni slikar in ker v modernem slikarstvu prevladujejo sicer zelo enotni, a vendar mnogokrat tako nasprotujoči si tokovi, ki kakor da nimajo meja v svojih številnih eksperimentih. Velik del teh eksperimentalnih tokov v likovni umetnosti predeluje impulze zgodnjih avantgardističnih pojavov iz prve polovice stoletja. To je proces, ki je sicer razumljiv, vodi pa kritiko v zelo občutljivo problematiko tedaj, ko mora ugotavljati tiste trenutke, v katerih so slikarji nehali črpati iz preteklosti in začeli uvajati v svoje delo resnične novosti. Prav zato se srečujemo z dnevno proklamiranimi kvalitetami, često pa prezremo trajne vrednosti, ki so manj prilagajoče se dnevni šabloni. Slikarstvo pa je dobro tudi takrat, ko ne prinaša inova- cij, je morda manj pomembno v tokovih modernosti, vendar lahko nosi vse znake kvalitete. In takšno je tudi slikarstvo dr. Franceta Sta-reta. Dr. France Stare se je rodil leta 1924 v šmartnem pri litiji. Šolal se je v Novem mestu in Celju, kjer je maturiral. Po vojni je študiral v Ljubljani, najprej zgodovino umetnosti nato pa arheologijo. Nekaj časa je bil tudi slušatelj Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Po diplomi iz arheologije je služboval najprej na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in v ljubljanskem Mestnem muzeju. Leta 1949 je postal asistent za prazgodovinsko in staroslovansko ar- heologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1955 pa prav tam docent za prazgodovino in leta 1970 višji znanstveni sodelavec Filozofske fakultete. Leta 1954 in 1955 se je kot Humboldtov štipendist strokovno izpopolnjeval v Miinchnu in v Marburgu na Lahni. Leta 1959/60 je bil honorarni profesor za prazgodovino na Univerzi v Zagrebu. Od leta 1963 je član italijanskega Inštituta za pra- in predzgodovino v Firencah. V Jugoslaviji in v tujini je znan predvsem zaradi svojih znanstvenih knjig o prazgodovinskih Vačah ter zaradi drugih znanstvenih del s področja arheologije, ki obravnavajo prazgodovino naših krajev. A. Pavlovec GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturno-zgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je odprta razstava del akademskega slikarja Rudija Pergarja. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju odprta republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji. V II. nadstropju je na ogled etnografska razstava Planšarska kul tura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa razstava slikarskih del dr. Franceta Stareta. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Preveč bi se razvleklo obravnavanje naše snovi, če bi hoteli navesti prav vse Hicingerjeve zapise o Tržiču in njegovi okolici. Zato naj nekatere izmed njih le bežno omenimo, le toliko, da jih bomo imeli v razvidu. To velja za Hicingerjcv sestavek »Prevertanje ali prekopanje Ljubelja« na str. 156 Novic iz leta 1846. V njem piše o novi pobudi koroških stanov za zgraditev predora skozi Karavanke, s čimer bi bil zelo olajšan prevoz blaga s Koroškega d© Ljubljane, od koder bi ga dalje prevažali lahko z železnico. — Prav tako naj preskočimo Hicingerjcv prvi prispevek časopisu Zgodovinskega društva za Kranjsko, sestavek »Einc Sage des Marktes Neumarktl«, ki gajev njem objavil leta 1847. To leto je postal član tega društva in začel pridno zalagati tudi njegovo glasilo s svojimi prispevki. Odslej se še bolj zavzeto posveča zgodovinskim raziskavam, pri čemer očitno izboljšuje tudi način znanstvenega dela: razgleduje se po že izdanih delih, zateka se k arhivskim virom, dopisuje si s prijatelji, pri katerih išče podatke, kolikor pa mu dopuščata čas in denar, jti žrtvuje za to, da se sam podaja v kraje, ki jih obravnava. Medtem je bil že zapustil Mokronog, kjer je služboval dobrih 7 let (1838—1846)), pa tudi Dob pri Domžalah, kjer je bil kaplan le dobro leto, in se za dobrih 12 let nastanil v Podlipi kot tamkajšnji kurat (1847—1895). Tod si je moral primerno bivališče šele urediti, kot pove letnica 1849 nad vhodom v župnišće. Ker je imel le pičle dohodke, ki mu niso zadoščali za stroške raziskovanj in z njimi zvezanih potovanj, in ker je imela Podlipa s svojo odmaknjenostjo 8 km severozahodno od Vrhnike) slabe prometne zveze s slovenskim kulturnim središčem, je v tem času večkrat zaprosil za to ali ono drugo delovno mesto, kjer bi se uspešneje posvečal svojim raziskavam. Vendar so bile vse njegove prošnje odbite. Menda mu je neki nemškutarski ljubljanski kanonik, ki mu zavzeti slovenski rodoljub Hicinger pač ni bil pri srcu, vsakič preprečil, da bi dobil zaprošeno mesto. Čeprav pa je živel v neugodnih razmerah, je Hicinger tudi iz Podlipe pridno pošiljal svoje prispevke časopisom, katerih sodelavec je bil postal, časopisu Zgodovinskega društva Mittheilungen des historisehen Vereins fiir Krain) seveda v nemškem jeziku. V tem časopisu je med drugim objavil tudi daljši sestavek o zgodovini Tržiča. Izšel je v štirinajstem letniku tega časopisa (leta 1859) na straneh 14—16 in 22—24 pod naslovom Zur Gcschichtc von Neumarktl. Za nas je ta sestavek dvakrat pomemben: kot prvi prizadevnejši poskus zgodovinskega orisa Tržiča sploh in kot delo tržiškega rojaka še posebej. Zato naj ga v celoti prevedemo (pisateljeve opombe pod črto navajamo sproti v oklepaju): »Pot, ki pelje čez goro Ljubelj v višini 4362' nad morjem, so brez dvoma uporabljali že v rimskih časih za prestop iz pokrajin, ki mejijo na Italijo, v višji Norik. Spomenik, posvečen noriškemu božanstvu, Selestis imenovanemu, ki so ga našli na vrhu gorskega slemena pri Sv. Lenartu, je prvi doka/, za to; zakaj tak kamen so utegnili postaviti na takšni višini le tedaj, če so ljudje bolj pogosto hodili tod mimo (gl. Eichhorn, Beitrapc II, str. 24). Nadalje je iz Antoninovega potopisa poznana pot, ki je vodila i/. Ogleja preko postaj Via Bellojo, Larice in Santico v važno noriško mesto Virunum na današnjem Gosposvetskem polju. Ker je kraj Santicum postavljen v Ptolomejevi Geografiji le malo više od Emone, današnje Ljubljane, in ga zato upravičeno povezujemo s sedanjim Kranjem, si nadaljnjo pot komaj lahko zamišljamo drugače kot čez Ljubelj, ko je to najbolj ravna smer (Mittheilungen des hist Vereins 1856, str. 20). Da bi obstajala ob južnem vznožju gore že tedaj vsaj manjša postaja, o tem ni nobenih sledov; vendar se nam zdi to verjetno, ko je prehod čez vrh pogorja tako težaven. V srednjem vt?ku so pot čez ljubeljski preval splošno uporabljali. Že v življenjepisu sv. Hemc, žene Viljema II., mejnega grofa spodnje karan-tanske marke, gospoda Brež in Selič, pripoveduje njen živijenjepisec, da jo le-ta, ko je zvedela za smrt obeh svojih sinov, pohitela iz spodnjih krajev čez Ljubelj in spotoma počivala v žihpoljski cerkvi (Bollandi Acta Sanctorum m. Junio 27. die). Zelo stara je, kot se zdi, cerkev sv. Lenarta na gorskem slemenu; že leta 1239 jo je podaril patriarh Bertold vetrinjskemu samostanu z obveznostjo, da skrbi za to, da bo pot prehodna in da sprejema popotnike. L. 1330 je bila istemu samostanu izročena cerkev sv. Magdalene, da bi skrbel za varnost popotnikov pred roparji. Most pod humporškim gradom je zelo star in že 1. 1200 je bil vetrinjski samostan postavljen za njegovega varuha; v bližnji Kožentavi i je bilo že zgodaj urejeno gostišče, kot je bilo v srednjem veku ob gorskih prelazih pogosto v navadi (prim. Maiian Austria saera, V knj., str. 552; Ulyr. Blatt 1831, str. 135). Glede na to si komaj lahko predstavljamo drugače, kot da je moralo obstajati zelo zgodaj naselje tudi ob južnem vznožju Ljubelja, na kranjski strani. Vendar ve pripovedovati o njenem prejšnjem obstoju doslej le ljudsko izročilo. Leto pripoveduje, da je stal stari trg (stari Tržič) nekoč više, bliže Ljubelju, da pa je bil zaradi podora gorskega pobočja porušen in je šele nato nastal novi trg (na splošno Teržič imenovan) (gl. Mittheilungen des histor. Vereins 1847, str. 21). Drugič pove izročilo mimogrede, da se sel, ki je nesel vitezu Krištofu Lambergu poziv na boj z brezbožnim borcem Pegamom, ustavil v trgu (v Tržiču) in poizvedoval za pot (»Zvečer je Dunaj zapustil, Je zjutraj že v Teržiču bil. Teržane rano vstat budi, Prijazno jih ogovori: »Kje Lambergar stoji. Se njeir«u vsi priklanjajo, Na Kamen pot pokažejo.« Po rokopisu prof. Vodnika. Gl. tudi Pesmi kranjskega naroda, II. zv., str 25). Prva pripovedka je brez natančnejše časovne opredelitve, jo pa dovolj potrjuje še vidni podor jugovzhodno od Ljubelja stoječe goro Korošice in obilni grušč ob njenem vznožju. Drugo pa lahko časovno določimo toliko, kolikor padajo taki boji, kot je bil Lambergov s Pegamom, v dobo madžarskih vpadov v desetem in enajstem stoletju; poznejši čas je pripo* vedko seveda spreminjal in ji dodajal dodatke, kot dokazujejo mnoge inačice (glede na pripovedko o Lambergu in Pegamu prim. »Volksliedcr aus Krain« A. Griina. str. 157). J.R. Abraham med borci Zaorali smo v jubilejno 30-letnico naše vstaje. Zato je letos predvidenih mnogo ožjih in širših manifestacij, zborovanj in drugih oblik v počastitev tega dogodka pred tremi desetletji, kar je povsem upravičeno. Mnogi spomini iz tistih časov, so žal takrat ali pa skozi vsa leta že šli pod zemljo, drugi so se zbrali in zaprli v muzejske zbirke, se izoblikovali v plošče, spomenike, zbornike in celo romane. Mnogi borci, aktivisti in ljudje nasploh, ki so tiste čase doživljali in preživeli, pa so še med nami. In prav tem, živim borcem velja ob tej obletnici še posebna pozornost. »Kakšne so današnje težave borčevskih vrst?« Tako je bilo prvo vprašanje predsedniku ZZB Kranj Pavletu Baj-Žlju, ki je tudi eden od zvestih pobornikov že večletnega sodelovanja borčevskih organizacij vse Gorenjske. »Borci nismo bili in ne smemo biti nekaj posebnega. Smo del družbe med katero skušamo prodirati v ospredju, v smeri napredka, kot nekoč. To je tudi ob sedanjih razmerah stabilizacije gospodarstva. Z vso smelostjo se moramo vreči v to. To bo prineslo več jas.iosti v gospodarstvu, bo približalo ljudem, proizvajalcem tiste probleme in nejasnosti, za katere smo vedno gledali le Beograd. Sami ljudje ne bodo, nikdar za nerentabilno investicije in podobno. Za nas vse je glavna rešitev v povečanju produktivnosti, ta pa bo močna, če bo čim bližje ljudem. To je tudi vsa umetnost.« »Preko vseh borčevskih organizacij ste lani zbirali podatke in sestavljali poročilo s katerim ste seznanili medobčinski svet gorenjskih občin * vsemi težavami in težnjami vaših vrst. Kaj ste s tem uspeli, kaj pričakujete?« »To še ni prišlo na vrsto. Končno se ne mudi, ne gre za trenutne zadeve marveč za smotrno, načrtno usklajevanje naših teženj s splošnimi družbenimi smernicami in možnostmi. Sem sodi zlasti naša želja za večjo koordinacijo med dodeljevanjem raz- Pavle Bajželj nih priznavalnin, olajšav za kmete borce in podobno, kar je sedaj zelo različno. Prav tako pa je tudi vprašanje zgodovinske dejavnosti, muzejskih zbirk in podobno. Muzejske zbirke bi bile lahko popolnejše, če bi se na primer usmerili na Jesenicah na delavsko gibanje, v Kranju na NOB in podobno Pač stvar dogovora. Mnogo je takih stvari.« Ženska z bolnim otrokom V petek, 22. januarja, ob 16.25 uri je bila na avtobusu, W vozi na progi Kranj—Šenčur—Cerklje, velika gneča. Avtobus je bil že nekaj minut pred odhodom prenapolnjen. Zadnji potniki so le s težavo še našli mesto. Zadnji hip pa Je pritekla ženska z bolnim otrokom v naročju. Šofer avtobusa ni počakal, da bi vstopila, temveč je pritisnil n& plin in odpeljal. Ženska je W* premočena ostala na dež-i'1, ki je lil kot za stavo. Ko je avtobus pripeljal na postajo na Primskovem, je sprevodnik dovolil vstopiti Še nekaj potnikom. Tedaj so potniki začeli protestirati, če v Kranju ni bilo prostora za žensko z bolnim otrokom v naročju, kako je mogoče, da je sedaj vstopilo več ljudi. Sprevodnik je izgovoril nekaj opazk in zabrusil, naj se ljudje brigajo zase. Franci Erzin Šenčur »Kako se v vaših, borčevskih vrstah pripravljate na letošnjo 30. obletnico vstaje?« »Podrobnih programov še ni. Dogovorjeno je le za nekatere osrednje naše prireditve. Tako je že določen zbor gorenjskih aktivistov za 4. julij v Preddvoru, ki pa bo dokaj bogatejši po programu skladno z letošnjo obletnico. Na Jelovici, kjer je bil pred 30. leti zgodovinski sestanek revolucionarnih komitejev Gorenjske in pod vodstvom nar. heroja Staneta Žagarja tudi sprejet odločilni sklep o vstaji, pa bi bil prav ob tej obletnici — 18. julija zbor vse Gorenjske. Seveda bo še vrsto ožjih srečanj raznih enot in občinskih ter krajevnih proslav.« »Pavle! V borčevskih vrstah, kjer so mnogi že videli in odslovili Abrahama pravijo, da prav te dni išče tudi tebe. Je to res? Če je, potem samo še to — kdaj si v svojem političnem, partizanskem in družbenem, aktivističnem delu doživel največje razočaranje, in kdaj največje veselje?« »O Abrahamu kar drži. Ti dve skrajnosti pa bi lahko združil vse v skorajda en sam dogodek. To je bilo ob osvoboditvi na Koroškem, kjer sem deloval več kot dve leti. Nepopisno je bilo veselje ob zmagi, ob končni svobodi, še bolj grenko pa razočaranje, da se moramo od tam umakniti. Sicer pa, v veliko zadoščenje mi je tudi sedaj, da s svojega delovnega mesta (kot direktor Delavske univerze Kranj) skušam širiti napredno miselnost, da preko sposobnega predavateljskega kadra pomagamo delovnim ljudem do znanja.« K. Makuc Zlatoporočenca Valentina in Silvester Lotrič Zlati jubilej v Dražgošah Preteklo nedeljo sta praznovala petdesetletnico skupnega življenja Valentina in Silvester Lotrič — Markonova mama in ata iz Dražgoš. Poročila sta se 24. januarja 1921. leta. Valentina, ki je prišla za »ta mlado« k Mar-konu iz Nemilj, je imela 22 let, ženin pa je bil pet let starejši. »Sestra je šla služit in mati so težko zmogli vsa dela. Zato so mi še rekli, da bi se oženil. Ker je takrat beseda staršev še nekaj veljala, sem res šel na »oglede«. Valentino sem že pred nekaj leti spoznal na neki ohceti, pa sem jo šel vprašat, če bi me marala. Nič kaj nI bila navdušena, da bi prišla v Dražgoše. Saj tudi ni čudno. V Nemi-ljah so kmetije lepo na ravnem, pri nas pa je sam breg. No, pa sem jo kmalu pregovoril. Konec novembra 1920 sem jo zasnubil, januarja naslednje leto pa je že bila ohcet«, je povedal Markonov ata Ker je domačija pri Mar-konu bolj majhna, je ata veliko »fural« in drvaril na Jelovici, mama in otroci, pet jih je bilo, pa so delali doma, »Tako smo se preživeli. Na rečem, da smo živeli slabo, vendar tako ni bilo kot danes, ko si mladi lahko privoščijo skoraj vse,« pravi mama. Ko se je začela dražgoška bitka je Valentina s štirimi otroki zbežala na Jelenšče. Tam je bilo že okrog sedemdeset vaščanov. Drugi dan so prihrumeli Nemci in pobili vse moške, ženske pa odpeljali v Železnike. Tedaj sta padla tudi Markonov najstarejši Francelj in najmlajši Tonček, ki še ni dopolnil dvanajstega leta. Silvester pa je bil v času bitke s sinom Maksom na Jelovici in se jo rešil. Maks je februarja 1943 odšel v partizane in že čea štirinajst dni padel pod Jo-štom. 1944. leta so se Lotričevi, ki so dobili začasno bivališče ▼ Laj šah, vrnili na požgano domačijo. Postavili so zasilno barako in se v njej nastanili. Čeprav sta Markonova izgubila sinove, nista prenehala pomagati partizanom. Mati jo spekla nič koliko »pek« kruha in skuhala veliko loncev hrane. Ata pa je bil obveščevalec in član narodnoosvobodilnega odbora. K delu jo pritegnil starejšo hčerko Marijo, ki danes z družino gospodari na kmetiji. Za prestane nevarnosti sta bila oba po vojni odlikovana z redom zasluge za narod z zlato zvezdo tretje stopnje. Ko sem ju vprašala po zdravju, je ata rekel, da je še vedno čil in zdrav, saj še vedno hodi drvarit v Jelovico, mama pa je bolj bolehna. Kljub temu je bilo v nedeljo pri Markonu veselo. Imeli so pravo ohcet z muzi ko in plesom, še zlatoporočenca sta se malo zavrtela, čestitali so jima sorodniki, vaščani in znanci, še najbolj vesela pa sta bila čestitk svojih osmih vnukov. Da bi bilo počutje še bolj svečano je tudi vaški zbor zapel nekaj pesmi. L. Bogataj Morova izjava Posnemanja vredno Ogledalo pri Križu ob cesti v Planino pod Golico odlično služi namenu. Cestar komunalnega podjetja z Jesenic ga redno čisti. Posebna pohvala mu pripada, ker le čisto ogledalo lahko res koristno služi na tem nevarnem mestu med dvema prepadoma. — Foto: B. Blcnkuš »Potrditi želim, da z naše strani izražamo željo, da hi čimprej prišlo do obiska predsednika Tita v Italiji, saj mu pripisujemo poseben pomen,« je izjavil med drugim minuli teden italijanski zunanji minister Aldo Moro na zaprti seji parlamentarne komisije za zunanje zadeve, ko je govoril o jugoslovansko-italijan-skih odnosih. Ob tej priložnosti je dejal, da se je zaradi odložitve obiska predsednika Tita v Italiji pojavila med člani italijanskega parlamenta zaskrbljenost, vendar pa, da »ni razlogov za zaskrbljenost v zvezi s tem vprašanjem,« kajti »z interesi za dober razvoj italijansko-jugoslovanskih odnosov, Id so pomembni ne le za dve državi, temveč tudi za stabilnost v tem delu sveta in za zagotovitev miru nasploh, se v popomosti strinjam.« Minister Moro je v zvezi s tem poudaril, da sta italijanska in jugoslovanska vlada kljub razlikam v družbenopolitičnih sistemih vedno tako ukrepa. H, da bi bili odnosi med dvema državama čim tesnejši, stabilnejši in plodnejši. Tako je nastala so'idna 5n široka osnova za odnose, ki j?h upravičeno lahko oc?n;rr?o kot »zgledne«, je dejal šef italijanske diplomacije. V tem smislu tudi ne vidi nobenega razloga, za' :»j se odnosi med obema državama ne bi še nadalje plodno in konstruktivno razvijali. Naša politika je politika dobrega sosedstva in iskrenega prijateljstva z vsemi svojimi implikacijami, med katerim so popolno spoštovanje neodvisnosti in obo. Izlet Apolla 14 bo stal 400 milijonov Ameriški vesoljci startajo jutri Vea svet z napetostjo spremlja priprave ameriških astronavtov Sheparda, Mitchella ln Roosa, ki naj bi jutri, v nedeljo, odleteli proti 300 tisoč kilometrov oddaljenem Mesecu. Po lanskih dramatičnih zapletih, ko je zaradi eksplozije tanka s tekočim kisikom skoraj prišlo do katastrofe — samo hladnokrvnost in iznajdljivost kontrolnega centra v Hustonu sta posadko nesrečnega Apolla 13 rešili zanesljive smrti — se je senzacij željno človeštvo spet začelo zanimati za vesoljske podvige obeh velesil. Bo imel Apollo 14 več sreče? Bodo vesoljci uspeli izpolniti niz težavnih nalog? Strokovnjaki iz Cap Ken-nedvja trdijo, da so v tokratni »izlet« vložili ogromno število ur in neznansko veliko sredstev. Zamenjava starih cistern z novimi, boljšimi, namestitev dodatne, rezervne zaloge kisika, vgraditev izboljšanih varnostnih ventilov in poseben trening kozmo-navtske trojice, ki je, kot poročajo, sposobna obvladati tudi najbolj kritične situacije, daje slutiiti, da Američani nočejo ničesar tvegati. Polet bo morda veljal 400 milijonov dinarjev (prejšnji 375 milijonov) kar predstavlja absolu- ten rekord v kratki, a burni zgodovini osvajanja medpla-netarnega prostora. Nič ni prepuščeno naključju. Da bi preprečiili nevšečnosti, podobne tistim okrog bolezni Jamesa Mattinglvja (dobil je ošpice), ki so ga aprila 1970, dan pred startom, morali »suspendirati« in na njegovo mesto postaviti Freda Haisa, je ekipa astronavtov že dva tedna v karanteni. Podobna, vendar še strožja osamitev jo čaka po povratku. Znanstveniki se namreč bojijo okužbe, saj ni izključeno, da redka Lunina atmosfera ali prašna-to površje vsebujeta neznane bakterije oziroma viruse, ki utegnejo preplaviti naš planet. jestranske suverenosti, je dejal Moro in pristavil, da je »italijanska politika navdana g prepričanjem, da so narodi dveh držav poklicani, da se sporazumejo in sodelujejo na čim širši osnovi. To še posebno velja za obmejne cone. Treba je, da odločno potrdim ta namen italijanske vlade, s katerim se prav gotovo strinja tudi jugoslovanska vlada. To je naša skupna obveznost.« Pomemben je tisti del Mo-rove izjave, v katerem je poudaril, da je politika, ki jo izvaja (talijanska vladn do Jugoslavije, zasnovana na »najbolj lojalnem« spoštovanju javnih pogodb in sporazumov, vključno tudi londonskega memoranduma o soglasnosti iz leta 1954 in ozemeljska določila, ki izhajajo Iz tega. V zvezi s tolmačenjem, je dejal, »italijanskih stališč, ki ne ustrezajo resnici, želim poudariti, da je treba vsako dvoumnost, če je kje bila, takoj razčistiti.« V skladu s tem pa je po njegovem moč nadaljevati pot, ki je pred nami, se pravi poglabljati in utrjevati prisrčne odnose zaupanja med obema državama. V daljnjem Singapuru se je končala konferenca voditeljev držav in vlad britanske skupnosti narodov — Common-vvealtha. Minila je v znamenju enega samega vprašanja — čeprav so sicer na njej razpravljali tudi o drugih. Osrednja tema je bila prodaja britanskega orožja rasističnemu režimu Južne Afrike. Sedanja konservativna vlada premiera Heatha Je namreč In kakšen je vozni red Apolla 14? 3 tisoč tonska raketa Saturn bo kapsulo »Kittv Havvk« in lunarni modul »Antares« v nekaj dneh potisnila do Meseca. Sledi spust Sheparda in Mitchella v notranjost kraterja Fra Mau-ro, kjer bosta ostala 33 ur. Vmes naj bi opraviila dva izleta v okolico ter namestila cel kup instrumentov. Aparate bo drzni tandem prevažal na posebnem priročnem vozičku, podobnem orientalski rikši. Voziček je ena od številnih novosti odprave, novosti, s katerimi konstruktorji skušajo vesoljcem olajšati delo. Vzlet, spajanje matičnega vozila in pajka ter vrnitev domov bodo potekali podobno kot pri prejšnjih odpravah. Za mesto pristanka so načrtovalci določili morje blizu obale otoka Samoa v Južnem Pacifiku, kjer kozmonav-te pričakujejo ladje ameriške vojne mornarice. I. G. napovedala, da bo zopet prodala nekaj orožja Južni Afriki in to je vzbudilo že pred časom ostre reakcije neka te. rih afriških držav, ki so grozile celo z izstopom iz te precej nenavadne organizacije^ ki združuje 28 držav z več kot 900 milijoni prebivalcev. Britanija se je branila s tem, da ima kot suverena država sama pravico sprejemati odločitve o čemerkoli — pa potemtakem tudi o tem, komu bo prodala orožje in komu ne. Razen tega je trdila, da sta področje Indijskega oceana in pomorska pot okoli najjužnejšega afriškega rta ogroženi zaradi čedalje bolj naraščajoče moči sovjetske mornarice v tem delu sveta. To je Heath dokazoval tudi s številkami. Nekaj časa je bilo videti, da utegne imeti odločno stališče afriških držav — vsaj nekaterih, kajti vse niso bile tako odločno proti prodaji orožja — celo usodne posledice za Common-vvealth, toda kasneje so usta- ljudje in ' *** av d o g p d k i novili posebno študijsko ski* pino, ki naj prouči vse probleme v zvezi s prodajo orožja — nakar bodo o tem posebej razpravljali. To praktično pomeni, da so dokončno obravnavanje tega občutljive, ga vprašanja preložili, kar kaže na to, da so se v bistvu odločili za kompromis, ki v sedanji fazi ne more odločil-no ne prizadejati, ne zadovoljiti nobenega izmed zainteresiranih. V afriški državi Ugandi je oblast prevzela vojska pod vodstvom generalnega majorja Amina. Po poročilih tujih agencij ljudje po ulicah iz-ražajo naklonjenost novemu režimu. France Presse poro« ča, da bo Milton Obote, dosedanji predsednik Ugande, dobil politični azil v Tanzaniji. Generalni major Amin je bil eden izmed prvih domačinov, ki je leta 1961 dobil častniški čin. Je že štiri leta poveljnik ugandskih oboroženih sil. GLAS * 9. STRAN _5 »Kaj pa je tebe treba bilo?« Tisti dan sem prav neodločno in obotavljaje prestopila prag velike občinske zgradbe, kajti prav nič nisem bila prepričana, da bom dobila naslove tistih mater, ki so bile v življenju toliko oguljufane, prevarane ali pa so jim niti našega vsakdanjega življenja stkale tako usodo, da sedaj same preživljajo in skrbijo za svoje otroke. Povprašala sem na informacijah, kjer so me poslali na oddelek za družbene službe k tovarišici Miri. Na hodniku pred vrati sta sedela dva mlada fanta, dol-golasca, se tiho pomenkovala in nervozno kadila. Tudi potem, ko so se vrata za mano zaprla, sta bila še vedno tam. Zazdelo se mi je, da sta bila tokrat še malo bolj nestrpna, kajti enega med njima, morda pa tudi oba, so klicali, da bi priznala očetovstvo. Potem sem se z vsem pogumom, z vso spretnostjo in razumevanjem skušala približati štirim dekletom in materam, odkriti vsaj delček njihovega zasebnega življenja, njihovih težav, želja. Vse so še zelo mlade, nobena še ni dopolnila 25. leto starosti, vse še živijo pri starših, vse so zaposlene. To je vse, kar imajo skupnega, kajti po načinu sprejemanja in doživljanja življenja, vdanosti v usodo, po hotenju in bistvu so si zelo različne. Upam, da so mi po nekajkratnem zagotovilu, da ne bom navedla njihovega pravega imena, niti kraja, kjer živijo, povedale vsaj nekaj tistega resničnega, kar nosijo in tulijo v sebi. [arija je veselo razposa- I jeno dekle. Njene dolge "noge in črne oči so privabile marsikak občudujoč Pogled, pa tudi sama ni tako j nedovzetna za visoke plavo-»Sce. Ko sva sedeli v kavarni, j Se je kar naprej ozirala k sosednji mizi in lovila poglede. Sprva mi je malomarno odgovarjala, kimala in odkimava-,a, me.odpravi jala z »ne vem«, »niorda« in drugim. Premišljevala sem, kako bi jo »zadela v živo,« pa se mi nikakor ni posrečilo. »Marija, bi dala svojega otroka v rejo tujim ljudem?« »Ne.« Odgovor je bil učinkovit, pogled jezen, skoraj prestrašen. »Moj bog, samo tega ne! Kaj pa mislite! Dobro skrbim zanj, lepo mu je, nič mu ne manjka.« »Veste,« sklonila je glavo in se prvič, odkar sva se usedli, posvetila nekoliko meni in mojim vprašanjem, »veste, Tanjo imam zelo rada. Ne morem povedati, kako zelo sem navezana nanjo.« Tapetništvo Radovljica ŠVICARSKE KARNISE, SILENT GLISS, ZAVESE IZ STEKLENE TKANINE IN DRUGE, TAPI-SOM IN OSTALE OBLOGE ZA TLA. VSA DRUGA TAPETNIŠKA IN DEKORATIVNA DELA. LASTNE ZALOGE BLAGA ZA ZAVESE, KARNISE IN TAPISOM. DELA OPRAVLJAMO SOLIDNO IN STROKOVNO. SE PRIPOROČA TAPET. NIŠTVO RADOVLJICA »In njen oče?« »Večkrat jo pride obiskat. Tudi darila ji prinaša. Vendar se mi zdi, da nanjo ni tako navezan kot na svoje zakonske otroke. Tudi približati se mi je spet hotel, pa sem ga odklonila. Od takrat prihaja bolj poredko. Mislim, da ga nekoč nikoli več ne bo. Meni je tako tudi prav.« »Pa vendar, punčka bo najbrž hotela spoznati svojega očeta.« Za trenutek je zgrbančila svoje čelo in stisnila ustnice. Toda samo za droben hip. »Poročila se bom, poročila. Z drugim. Toda mojo Tanjo bom imela še vedno najraje. Bo že razumela. Tako je. Rada bi si ustvarila svoj dom, tega si najbolj želim.« In spet se je ozrla k sosednji mizi. Je bil morda tam začetek novega življenja, nove sreče, novega doma? Kdo ve? • • • ■g" ončko sem našla doma. I Ravnokar se je vrnila iz službe. Vozi se v dvajset kilometrov oddaljen kraj, kjer je zaposlena kot natakarica. »Oh, po porodu sem se tako zredila, kar narazen ležem,« je smehljaje dejala, ko sem ji povedala o vzroku svojega obiska. Rada je govorila o svojih težavah, vendar nekako brezbrižno, nasmejano, vsakdanje. Tudi ko sva se pogovarjali o njeni Mojci, mi je hitela pripovedovati o vseh nerodnostih in muhah, ki jih njena enoletna hčerka počenja. »Zdaj jo na kahlico navajam. Pa mala gospodična noče in noče. Tako prisrčno se mi takrat smehlja in neprenehoma čeblja, vstaja in steguje svoje rokice, da vsakokrat popustim. Pa imam pozneje spet pranje teh plenic« »Tončka, kako se je zgodilo?« Presenečeno utihne in sprva ne more doumeti, kaj naj bi moje, vse prej kot dobro zastavljeno vprašanje, pomenilo. Nato se zresni, nalahno skomigne z rameni. Glas postane tih, stavki pretrgani. »Tu, nad nami stanuje on. Še pogleda dekletce ne, tudi takrat, ko je mala pred blokom. Celo sovražno me pogleduje. Včasih sem v strahu, da ji ne bo nekega, dne nekaj naredil. Najbrž si ne upa, ker vsi vedo. Meni pa je, veste, tako hudo. Najbrž, ne vem, no, najbrž ga imam še vedno malo rada. Vabil me je, kadar ni bilo njegovih staršev doma, naj pridem malo k njemu. Pa sem šla. In potem zanosila. Rotil me je, se zakli-njal, da me bo ubil, če donosim. Mama mi ni pustila, da bi splavila.« »Ali kdaj obžaluješ, da se nisi znebila nerojenega bitja.« »Priznam, takoj po porodu, ko me je v bolnišnici obiskala le mati, mi je bilo grozno. Takrat, da, takrat sem morda obžalovala. Toda samo v bolnišnici in danes me je tega sram. Mojce ne bi dala za noben denar.« »Kako preživljaš dneve, Tončka?« »Med hotelskimi mizami, med plenicami in zvečer, ko mala spi, grem s prijateljico v kino. Na ples in v kavarno pa ne grem. Veste, tistih glav, ki se stikajo za mojim hrbtom, ne prenesem. ,To je pa tista, ki ima s tistim otroka/ Se bom najbrž že morala navaditi, toda sedaj mi je med ljudmi zoprno.« »Se boš poročila?« »Ne vem. Včasih, kadar sem sama, mi je dolgčas. Premišljujem in razmišljam, sanjam. Kako je, kadar skrbita za otroka oba, tudi oče. Tako pa se vedno le sama sklonim nad njeno posteljico in ji zaželim lahko noč. Takrat je najhuje.« Obe sva zrli v mizo. S kanč-| kom očesa sem zaznala, da si je šla z roko prek oči. Kaj bi še spraševala, kaj bi še drezala v nezaceljeno rano! Vida me je sprejela precej hladno in nekoliko očitajoče. Takoj sem vedela, da se ne bo povsem odkrila. Njene besede pa so bile kljub temu polne gorja, nesreče, zle usode. »Spoznala sva se. Na morju je bilo. Ko sem zanosila, me je odvračal od sebe, prosil, naj odpravim. Ko je bilo že prepozno, mi je pa začel obljubljati zakon. In nekega dne je odšel. V Zagreb in nikoli ga nisem več videla. Tudi preživnino sem komaj izterjala. Zdaj neredno plačuje in spet bom morala na sodišče.« »Kako pa kaj Mladen, vaš sin?« »Bolan je zdaj. Cepili so ga proti kozam. Malo vročine ima. Drugače pa je zdrav.« »Ali se težko preživljate?« »Kar gre. Tudi Mladen bo kmalu zrasel in tedaj bo bolje.« ! »Se boste poročili.« »To pa ne. Za sina bom živela, moških imam čez glavo.« anja je še zelo mlada, pa ima že dve leti star«' hčerko. Ljubka je is prisrčna in je mamici zela podobna. Vedno ju srečuj eaj na sprehodih po mestu, ki Manja le s težavo kroti svoj živahni naraščaj. »Tožiti sem ga morala, v« ste. To je še najhuje. Nekzrf mesecev sva hodila, potem mj je pa dvajset jurjev stisnil j roko. Takrat sem mu jih prej senečena in razočarana vrgla nazaj. Splaviti sem sicer spjj va hotela, pa sem prepozno, obiskala zdravnika. No, ia potem se je na vse kriplji branik Njegove starše seni obiskala, pa mi je njegova mama jasno in glasno pove« dala, naj dokažem.« »Kako je bilo na sodišču?« »Žalostno in obenem tako smešno. Njegova mamica js prišla z njim in sodnik jo ja velikodušno povabil v pisar* no. In potem se je začela tista tragikomedija, ki me še danes spravi v dobro voljo. Sodnik-je dokazoval, kazal zdravni ško spričevalo, fantove izjave, gospa pa je zahtevala krvno preiskavo. Dvomila je celo, da je njen sinček oploditveno sposoben! Mimogrede, čez dva meseca je z njim zanosila neka druga.« »So punčki že vzeli kri?« »Vsem trem. Da bi vi samo videli tisto kalvarijo na inštitutu za sodno medicino ▼ Ljubljani, Na eni strani moški, na drugi ženske z otrokL Obtoženci in toženke. Vsi gledajo stran, otroci, ti mali nedolžni revčki, pa jokajo, ko jim jemljejo kri. Tako grozno ga sovražim!« »Kako živita s hčerko, kako vama teče življenje?« »Delam in samo delam. In v njej iščem smisel, v njej je moja prihodnost.« »Kaj pa ljudje na cesti, kako je z novimi poznanstvi?« »Ah, sprva zaradi moje .nesreče' sploh nisem upala mednje. Zdaj mi je že vseeno. Tudi fantje so se mi že ho'eli približati. In kar naravnost povem, da imam doma otroka. Sprva so zelo razumevajoči, polni življenjskega optimizma, pa se pozneje, prej ali slej, ujamejo. Večini ni prav. V tem našem malomeščanskem kraju se vse vidi in vse izve, vse le debatira in komentira, opravlja. Vendar verujem, da niso vsi taki in Če bom našla pravega, se bom tudi poročila. Toda samo pod enim in edinim pogojem, da bo imel hčerko tako rad kot mene. In to bom morah vedeti. Občutiti bom morala.« Marija, Tončka, Vida, Manja. Štiri dekleta, ki vsaka po svoje prenašajo breme tis: de, štiri zgodbe, ki jih je napisalo življenje. D. S. — Naslednji teden pa vam bomo pokazali, kako se maska umije z obraza. »Dragi zet, konec julija pridem k tebi v goste.« »Pridite raje novembra.« »Zakaj?* »Takrat so dnevi krajši.« »Če boš kadil, ne boš nikoli zrasel!« »Dedek tudi kadi, pa ima že osemdeset let!?« »Če pa ne bi kadil, bi jih že zdavnaj imel devetdeset!« »Je res, da oženjeni ljudje živijo dlje?« »Ne, le zdi se jim.« »Zakaj je bog najprej ustvaril moškega, šele potem pa žensko?« je neka dama vprašala Bernarda Shawa. »Zato, ker ni hotel, da bi mu med ustvarjanjem moškega pomagala ženska s svojimi nasveti.« — To zdravilo vzame;: pet minut preden se pojavijo bolečine ... Če hudo za nohte gre, daš od sebe sile vse, še posebno, če srce bolečina ti razje. 11 Mihcu so se dnevi neznansko vlekli. Skoraj teden dni je še manjkalo do drugega streljanja, ko bi se lahko izkazal. Stokrat je že premislil, kaj vse se je Tinci medtem morda zgodilo. Pisal ji je, da jo lepo prosi in naj pusti drugega ali druge ter naj zvesto čaka nanj. Odgovorila mu je, da naj bo brez skrbi. Niti za trenutek mu še ni bila nezvesta in mu tudi ne bo. Ko se je Mihec o tem posvetoval s prijatelji, so mu rekli: »Prikriti hoče, to je več kot jasno. Kar bodi tako neumen in ji verjemi. Najbolje je, če narediš križ čeznjo.« Mihec je živel kot v strašnih sanjah. Priti mora na vsak način domov. Če mu ne bodo dovolili, bo zbežal. »Nikar,« so mu svetovali drugi, »potlej boš služil pol leta dlje.« Po neprespanih nočeh je končno le prišel dan, ko so začeli streljati. 2. četa je bila na vrsti okrog opoldneva. Mihec si je v mislih že nekajkrat narisal, kako mora prisloniti puško, jo naravnati in pritisniti na petelina. Gotovo bo vseh pet nabojev poslal v sredino tarče. Na vrsti je bil spet med zadnjimi. Do tedaj je že toliko razmišljal, da je komaj še vedel, kje naj puško zagrabi. Prislonil jo je k rami, naravnal in bumf. Tako drugič, tretjič, četrtič. Peti naboj je skakal nekje čisto na robu strelišča. »Norec! Vse bi nas kmalu pobil!« je zavpil eden od tistih, ki so kazali, koliko zadetkov ima kdo. Čeprav so stali čisto ob strani strelišča, je poslal Mihec peti naboj tik mimo Raje jo je, kar so ga nesle pele, ubral proti kasarni. Stražar je začuden gledal za njim, pozneje niti ni bil več prepričan, ali je resnično videl koga v spodnjicah na preprekah ali pa je bil samo privid. Da se mu ne bi smejali, je bil raje tiho. Čez dva dni je bilo tudi javno objavljeno, da bo na Vidov dan tekmovanje in da bo zmagovalec nagrajen. Vojaki so vadili vsak dan dopoldne uro ali dve. Ponoči so potrebovali dopomilno stražo. Tisti, ki so bili določeni za dopolnilne stražarje, so čez dan redno vadili in se učili. Krojač se je sam prostovoljno noč za nočjo prijavljal za dopolnilnega stražarja na stražarskem mestu ob preprekah. Namesto da bi leno hodil gor in dol in da bi dremal, je ves navdušen naskakoval prepreke. Kmalu je skakal čez planke brez težav, tudi na drog se je že zavihtel. »Da le ne bi bilo prepozno, se je glasno večkrat pogovarjal sam s seboj. Bil je prepričan, da bo zmagal in da bo šel domov. Računal je: štiri dni je hodilo pismo v Bitolo, teden dni je čakal na streljanje, teden dni že vadi na preprekah, torej je ostal do tekme le še dober teden. »Ah, v tednu se že ne bo poročila,« se je prepričeval. Še naprej ji je pisal lepa pisma, kot tudi ona njemu. Ko bo prišel domov, ji bo že pokazal, kdo je Mihec. Dva dni pred Vidovim dnem se je Mihec zopet javil za dopolnilno stražo. Se enkrat je poizkusil. Nobena prepreka ni bila zanj več težka. Tudi zelo hitro jih je preskakoval. Zadnjo noč je prespal v vojašnici, da bi bil naslednji dan bolj spočit. Tekmovanje je bilo takoj zjutraj. Oficirji so merili z uro, kako hitro je kdo pretekel Črnuh, Mihec Ivan Sivec pa še Žolna njihovih glav. Ostali štirje zadetki so zadeli le hrib za tarčami. Mihec je bil od večnevnega premišljevanja in pri pravi jaruja tako živčen, da se je med streljanjem tresel kot šiba na vodi. »Zdaj pa imam, tovariši,« je zahlipal, »izgubil sem še zadnjo priložnost, da ostane Tinca moja.« Bil je skrajno obupan, čeprav mu ni bilo v navadi, je začel preklinjati in se jeziti na kapetana, ki ga ni pustil domov. »Njemu je lahko, ko je vsak dan pri ženi,« je bil nevoščljiv. Preden so zvečer ugasnili petrolejko, je Mihec zvedel nekaj, kar mu je vlilo ponovnega upanja. »V sosednji četi sem zvedel od starega vojaka, da je vsako leto na Vidov dan tekmovanje čet. Kdor zmaga nad vsemi, dobi nagradnega.« »In v čem tekmujejo?« so skoraj izstopile oči krojaču. »V teku čez ovire. Kdor ima najboljši čas, gre domov.« Še tisto noč je Mihec vstal, kot bi šel na stranišče, v resnici pa se je splazil za vojašnico, kjer so stale prepreke. V samih spodnjih hlačah je poizkusil, kako se da preplezati planke, koliko časa potrebuje, da spleza pod bodečo žico, ali lahko preskoči jarek, se povzpne na drog in še in še. Čez planke je prišel s skrajnimi napori, na drog pa se sploh ni mogel povzpeti. Ko se je zaganjal nanj, je nekdo v bližini zavpil: »Stoj!« Mihec je odrevenel. »Stoj, drugače bom streljal!« Krojač je spoznal, da je verjetno stražar, ki opravlja dolžnost v bližini Če ga najdejo v samih spodnjih hlačah in ga peljejo na raport, ne bo dabro zanj, je premišljeval. ovire. Mnogo jih ni moglo preskočiti planke. Poizkušati je moral vsakdo toliko časa, da je uspel. Zato so nekateri hodili tudi po deset in petnajst minut. Najboljši pred koncem je dosegel čas okrog 3 minute. Žolna je bil med zadnjimi, Črnuh nekje v sredini. Mihca je zaskrbelo, če bo lahko hitrejši od treh minut. Zdelo se mu je, da dosti ne bo mogel biti. »Moram, moram domov k Tinci,« je stisnil zobe, ko se je kot zadnji spustil na prepreke. Vojaki so ostrmeli. Čez planke se je zvil kot za žabo, jarek je preskočil spotoma, na drog se je zavihtel brez težav ... »Dobri dve minuti in pol,« je rekel pod-narednik, ki je tudi meril čas. »Nemogoče,« so kazali drugi ure. Nekaj ni v redu z uro,« je rekel kapetan, da ne bi Mihec zmagal, saj ga ni imel preveč rad. »Naj poizkusi še enkrat!« Oficirji so mislili, da se bo drugič utrudil, a so se zmotili. Mihec se je drugič ravno dobro utekel, dosegel je še boljši čas kot prvič. Komandir se je posvetoval, kaj naj naredi. Ali bi nagradil tega vojaka, ki sploh ne zna streljati, ponoči pa strelja v lesene kole. Čeprav neradi, so mu dali sedem dni dopusta, kot so obljubili prej. »Tri dni vožnje domov, tri dni nazaj, torej mi ostane še cel dan, da se pogovorim s Tinco, juhuhu,« se je razveselil Mihec. Ni mu bilo žal, da je vadil štirinajst dni noč za nočjo, ko so drugi trdno spali. 10 RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19 JO. 30. JANUAR 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Vesela godala — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma —- 11.00 Turistični napotki /a tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Scenska glasba k Linhartovi komediji Veseli dan ali Matiček se ženi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje Božena Glavak — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Z ansambli domačih na-pevov — 15.30 Glasbeni inter-me/zo — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 V ritmu cha-cha — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz repertoarja Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom štirje kovači — 20.00 Zabavna radijska igra — 21.30 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Filmske melodije — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sobotni mozaik — 18.40 Z majhnimi ansambli — 19.05 Večer Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulita Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun prt SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška »lužba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 cUn, naročniki imajo 1°*/» popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. ob , melodijah in plesnih ritmih — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert —■ 21.45 Večer s tenoristom Fritzem VVunderlichom — 22.15 Okno v svet — 22.30 Iz novejše glasbe slovanskih dežel — 23.55 Iz slovenske poezije 31. JANUAR 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke 8.42 Drobne skladbe slovenskih skladateljev — 9.05 Koncerti iz naših krajev — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1130 Pogovor s poslušalci — 12.10 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi godbami — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.26 Godalni kvartet v Es-duru — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Z orkestrom Jackie Gleason — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Ljubiteljem operetne glasbe — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Prodana nevesta — opera — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 V deželi kitar — 21.45 S stuttgarskih koncertnih odrov — 23.30 Stara angleška in francoska glasba — 23.15 Iz slovenske poezije 1. FEBRUAR 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S pevcema Marjano Deržaj in Zvonkom špišičem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva baročna koncerta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 1435 Naša poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Poje mešani zbor Slavček iz Trbovelj — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 1835 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca — 20.00 Nabucco - opera — 22.15 Za ljubitelje jaz-za — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Ples z velikimi zabavnimi orkestri Drugi program 13.05 Pa j ta zabavnih zvokov — 14.05 Pionirski tednik — 15.35 Popevke s slovenskih festivalov — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom Promenade — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 19.00 Kultur^ ni mozaik — 19.05 Ponedeljkova panorama zabavnih zvokov — 20.05 Klavirska glasba Marijana Lipovška — 2030 Pota našega gospodarstva — 21.45 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Literarni večer — 2235 Sodobni češki skladatelji — 23.55 Iz slovenske poezije 2. FEBRUAR 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Narodne pesmi in plesi iz Srbije — 10.15 Pri vas doma — .11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Iz jugoslovanske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Melodije s filmskega platna — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z orkestrom Percv Faiith — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Majhna revija slovenskih klavirskih duov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.38 Lahka glasba — 22.15 Madžarska glasba 20. stoletja — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Za šolarje — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 Popevke avtorjev 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Popevke iz studia radia Zagreb — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Schubertovi samospevi — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 2225 Večeri pri slovenskih skladateljih — 2335 Iz slovenske poezije 3. FEBRUAR 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 S pevcema Eldo Vilcr in Arsenom Dedičem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pri Mauriceu Ravelu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Zvoki iz glasbenih revij — Koncertni valčki — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Gozdovi pojo - simfonična pesnitev — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Na obisku v studiju 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Finale opere Ara bella — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Za šolarje — 15.35 S pevci — 16.05 Iz operetnih odrov — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Z orkestrom VVilliam Gardner — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.15 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križ-potjih — 20.40 Večerni con-certino — 21.15 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Zivc misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 4. FEBRUAR 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 S pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere La Gia-conda — 12.30 Kmetijski na sveti — 12.40 V ritmu koračnice — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesmi iz mladih grl — 14.30 S simfoničnim orkestrom Luis Pasadas — 14.45 Mehurčki — 15.40 Pesmi iz Anglije im škotske — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz asetne produkcije RTV Ljubljana — 1830 Z orkestrom VVerner Muller — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta — 2C»00 ' Četrtkov večer domačih pes- mi in napevov — 21.00 Lito« rami večer — 21.40 Glasbeiij| nokturno — 22.15 Iz sodobna nemške simfonične literatur« — 23.15 Iz albumov izvajalce« jazza — 23.40 S popevkami po Evropi Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvo» kov — 14.05 iz repertoarja oa* kestra švicarskega radia — 15.35 Priljubljeni pevci za* bavne glasbe — 16.05 Nai podlistek — 16.20 Orgle v raV mu — 16.40 Sestanek ob juke» boxu — 18.40 Z jugoslovas* skimi pevci zabavne glasbe — 19.05 Melodije po pošti — 21.00 Naš intervju — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Iz našega koncertnega življenja — 2335 Iz sloveiv ske poezije 5. FEBRUAR 8.10 Operna matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Sloven-ske narodne v priredbi Cirila Preglja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pojeta tenorist Ludvik Ličer in basist Marjan Žveglič — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z an-somblom Mihe Dovžana — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Glasbeni intermezzo — 15.40 Iz Bravničarjeve-ga orkestralnega opusa — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Jožeta Burnika — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih —• 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvo-■ kov — 14.05 Za šolarje — 15.35 Operetne uverture — 16.05 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — IS.40 Igra Plesni orkester HTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Zabavni zvoki — 20.05 Radijska igra — 21.00 Minute za Ravela — 21.15 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.05 Domači noeturno — 23.55 Iz slo-venske poezije 10.00 Svetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu (Evrovi-zija) — 16.00 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 16.05 Tekmovanje smučarjev mladincev na Jahorini (RTV Sarajevo) — 16.45 Obzornik, 17.00 Ivanhoe — serijski film, 17.30 Hokej Olimpija : Jesenice, 18.05 Propagandna oddaja, 18.15 Nadaljevanje hokejskega prenosa, 18.50 Mozaik, 19.00 Nadaljevanje hokejskega prenosa, 19.30 Rezerviran čas, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, (RTV Ljubljana) — 20.35 T V magazin (RTV Zagreb) — 21.35 Revolveraš — ameriški film, 23.00 T V kažipot 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Košarka Lokomotiva : : Beograd (RTV Zagreb) — 19.20 Odiseja miru (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 31. JANUARJA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.35 Pet minut po domače (RTV Ljubljana) — 9.4 Kmetijski razgledi, 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Otroška matineja, 11.40 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 13.45 Svetovno prvenstvo v bobu (RTV Zagreb) — 15.30 Državno prvenstvo v boksu (RTV Beograd) — 17.55 Erazem in potepuh — IV. del, 18.30 Mestece Pevton — serijski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Levičarji — humoreska (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 Poročila in start Apolla 14 (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 1. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 1030 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.00 Film za otroke, 18.15 Obzornik, 18.30 Karavana, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Mladi za mlade (RTV Sarajevo) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.35 3-2-1, 20.35 Papagaji — drama, 21.25 Človek v pokoju — reportaža, 21.55 Oj, ta vojaški boben, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Otroški spored RTV Ljubljana, 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika, 18.30 Znanost (RTV Zagreb) — 19.05 Mladi za mlade (RTV Sarajevo) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb — 21.00 Spored italijanske TV 2. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina, 15.55 T V vrtec (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Srečanje v studiu 14, 19.00 Mozaik, 19.05 Planinci in vseljudska obramba, 19.30 Vzgoja za življenje, 19.40 Vprašanja iz pravopisa, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Sunset Bulevard — ameriški Mm, 22.20 Nokturno, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Sodobniki, 19.00 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 19.20 TV pošta, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) - 21.00 Spored italijanske TV 3. FEBRUARJA 17.35 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.55 čarobna piščalka, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.30 Mozaiik, 19.05 Od filma do filma, 19.20 Po sledeh napredka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.45 Monitor — gospodinjske pomočnice (RTV Ljubljana), 21.35 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju (Evro-vizija) — 23.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: I 17.25 PoročiJa, 17.30 Risanka (RTV Zagreb) — 17.45 Poljudno znanstveni fikn (RTV Beograd) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 1830 Zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.05 Kultura danes (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored i talijanske TV 4. FEBRUARJA 935 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV i Beograd) — 17.50 Veseli to-; bogan, 18.15 Obzornik, 18.30 i Zmagovalci, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beo-i grad) — 19.50 Cikcak, 20.00 ■ TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 ! Debeluške — TV igra (RTV I Ljubljana) — 21.25 Evropsko ' prvenstvo v umetnostnem j drsanju (Evrovizija) — 23.15 I Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 Otroški spored (RTV Skopje) —-18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 5. FEBRUARJA 9.30 T V v šoli (RTV Zagreb) — 13.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 14.40 Polet vesoljske ladje Apollo 14 (Evrovizija) — 18.15 Obzornik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Iz-kažimo se — quiz (RTV Zagreb) — 21.45 Evropsko pr-i venstvo v umetnostnem dr-I sanju (Evrovizija), 23.45 Po-j ročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnev-; nik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV [poročili so se L...................................____________ V KRANJU Pristov Leon in Zupan Bro-nislava, Kalan Maksimilijan in Urbane Helena, šenk Milan in Zima Olga, Tušar Ivan in Volčič Rozalija. ŠKOFJA LOKA šparovec Ivan in Bogataj Ljudmila, Primožič Franc in Lotrič Flora-Cveta, Lavtižar Vito in Cufer štefanka. TRŽIČ Jazbec Filip in Valjavcc Sonja-Dragica. S Sil V KRANJU Kokol Iva, roj. 1910, Zupančič Peter, roj. 1932, Kreačič Julijana, roj. 1895, MLler Justina, roj. 1891, Cof Martin, roj. 1894, Arzenšek Jožef, roj. 1897, Kod ran Doroteja, roj. 18%, Frelih (moški), rojen 1971, Klemenčič (moški), roj. 1971. ŠKOFJA LOKA Porenta Peter, roj. 1883. TRŽIČ Cerkovnik Antonija, rojena 1897, Vel nar Martin, rojen 1893. Kranj CENTER 30. januarja amer. barvni film RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 10. uri, zah.-nem. barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 16. in 18. uri, svečana premiera slov. barv. filma NA KLANCU ob 20. uri 31. januarja amer. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 10. uri, meh. barv. film MON-TEZUMOVO BLAGO ob 13. uri, zah.-nemški barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 15., 17. in 19. uri, premiera zah.-nemškega barv. filma SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM ob 21. uri 1. februarja slov. barv. film NA KLANCU ob 16., 18. in 20. uri 2. februarja slov. barv. film NA KLANCU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 30. januarja amer. barv. f lm TRI NA KAVČU ob 15.30., amer. barv. VV film RIO BRAVO ob 1730., amer. barv. film PROSTOR ZA LJUBIMCA ob 20. uri, premiera mehiškega barv. filma MONTEZU-MOVO BLAGO ob 22. uri 31. januarja amer. barv. VV film RIO BRAVO ob 15. in 1730., amer. barv. film PROSTOR ZA LJUBIMCA ob 20. uri 1. februarja zah.-nemški barvni film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 16., 18. in 20. uri 2. februarja amer. barv. CS film PETORICA ZA PEKEL ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 31. januarja amer. barvni film UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO ob 16. in 19. uri Tržič 30. januarja amer. barv. CS film MAC KENNOVO ZLATO ob 1730 in 1930 31. januarja amer. barv. CS film RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 10. uri, amer. barv. CS film MAC KENNOVO ZLATO ob 15. in 17. uri Kamnik DOM 30. januarja amer. barv. film RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 1530, amer. barv. CS film ROSEMARIJIN i OTROK ob 17. in 1930 31. januarja amer. barv. j film ENOOKI JACK ob 1 1430 in 19.30, amer. barv. CS film ROSEMARYJIN OTROK ob 17. uri 1. februarja amer. barv. film ENOOKI JACK ob 17.30 in 20. uri Radovljica 30. januarja zah.-nem. barv. film BALZAKOVE GREŠNI-CE ob 18. uri, franc. barv. film SANATORIJ ZA ŽENE Iob 20. uri 31. januarja amer. barv. film DIM PIŠTOLE ob 14 uri, amer. barv. film HIŠA IZ KART ob 16. uri, franc. barv. film SANATORIJ ZA ŽENE ob 18. uri, zah.-nemški barv. film BALZAKOVE GREŠNICE ob 20. uri 1. februarja nemški barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 18. uri, amer. barv. film TAJNA CEREMONIJA ob 20. uri 2. februarja nemški barv. film BELI VOLKOVI ob 17. uri, amer. barv. film DOKTOR ZIVAGO ob 19. uri škofja Loka SORA 30. januarja amer. barvni film SKRIVNOSTNA CEREMONIJA ob 18. in 20. uri 31. januarja amer. barv. film POJEM PESEM DOMI-NIOUE ob 15. in 20. uri, amer. barv. film SKRIVNOSTNA CEREMONIJA ob 17. uri 1. februarja amer. barvni film POJEM PESEM DOMI-NIQUE ob 18. uri 2. februarja zah.-nem. barv. film DOKTOR IZ ST. PAULA ob 20. uri Železniki OBZORJE 30. januarja amer. barv. film POJEM PESEM DOMI-NIOUE 31. januarja danski barv. film DEVICA IN VOJAK Jesenice RA"J>IO 30.—31. januarja angl. barv. CS film DARLING V TEŽAVAH 1. februarja italij. barvni CS film SMRT BANDE R0-GERJA PRATTA 2. februarja amer. barvni film VETROVI JAMNICE Jesenice PLAVŽ 30.—31. januarja ameriški barv. CS film VETROVI JA-MAICE 1. —2. februarja angl. barv, CS film DARLING V TEŽAVAH Dovje-Mojstrana 30. januarja franc. barv. fikn SREČNI NAGRAJENEC 31. januarja amer. barv. CS film OGNJENA REKA Kranjska gora 30. januarja amer. barv. CS film DR. ZIVAGO 31. januarja amer. barv. CS film OBRAMBA OBTOŽUJE 2. februarja Mali j. barv. CS film SMRT BANDE ROGER. JA PRATTA Javornik DELAVSKI DOM 30. januarja amer. barv. CS film OGNJENA REKA 31. januarja arner. barv. film TRIJE MUŠKETIRJI, amer. barv. CS film DR. ZIVAGO rev»i i PJih nuna m ul m REŠITEV NAGRADNE KRIHANKE 1. MALICA, 7. SKRŽEK, 13. OMENEK, 14. ILIADA, 15. TI-VAR, 16. PRAZNIK, 17. ODER, 18. ZOIS, 19. ELI, 20. IMENJAK, 23. SAM, 26. ALOA, 27. OTON, 31. PRETRES, 33. SPO NA, 34. ANILIN, 35. KSENON, 36. KORAN, 37. SKLEDA. Rešitev nam je poslalo 123 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Alojz Zupan, Kranj, Šorlijeva 21; 2. nagrado (20 din) prejme Tilka Magdič, Kranj, Župančičeva 5; 3. nagrado (10 din) pa prejme Mi j a Peiko, Kranj, Likozarjeva 15. Nagrade vam bomo poslali po pošti. \acjracln< VODORAVNO: 1. oprema, sobno pohištvo, 7. orožnik, 12. kraj nad Kranjem z gradom in jezerom Črnava, 14. rahel piš, dih, 15. znak za kemično prvino nikelj, 16. kožna razpoklina (npr. razpoka na ustnici), 18. del obraza, organ za vohanje, 19. vulkan na filipinskem otoku Mindanao, 21. kraj v italijanski dolini Val d'Aosta, tudi duh, razum (iz graščine nous), 22. tkanina iz naravnih (svilogojslvo) in umetnih vlaken, 24. Znamka tujih cigaret, 26. srbohrvaški izraz za vitel, ki ga nekateri uporabljajo tudi pri nas, 27. razmerje, 28. obrambni igralec hokejistov Jesenic, Bogo, 29. osebni zaimek, 31. spodnji del posode, 32. slovenski protestantski reformator, prvi slovenski pisatelj, Primož, 35. Ivan Levar, 36. dalmatinski izraz *a obrežje, obala, 38. počasen udor, 40. atenski junak, po katerem se imenujejo vseučilišča, akademije, 41. živahen madžarski narodni ples. 1 2 3 S 6 8 9 n 11 12 13 1. 22 23 2ali smo mu ime Piki, ker je imel po *rbtu Pike. Ko je lovec odšel, smo mu v nlevu naredili ležišče in mu ponudili mleko- Toda ubogi Piki ni znal piti. Mi pa smo se hitro znašli. Vzeli smo stekleničko vanjo nalili mleka in srnjaček je takoj ZQčel piti, Rasei ;e Raria se mu ;e po