„263997 n naša skupnost LETNIK IV APRIL 78 številka 4 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE ★ ŽIVEL 1.MAJ‘ŽIVEL l.MAI* ŽIVEL 1.MAJ ★ Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob delavskem prazniku -1. maju ŽIVEL 1.MAI’ŽIVEL l.MAI ŽIVEL 1.MAI ★ Na podlagi 5. točke sklepa skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje z dne 14/10-1970 in v skladu s 1. točko pravilnika o podeljevanju Jurčičevih plaket in nagrad, komisija za podeljevanje Jurčičevih plaket razpisuje NATEČAJ ZA PODELITEV PLAKET IN NAGRAD JOSIPA JURČIČA ZA LETO 1978 Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje podeljuje plakete in nagrade Josipa Jurčiča za posebne uspehe in dosežke na področju vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture ter telesne kulture in vzgoje v občini. Jurčičeve plakete se podeljujejo: posameznikom, delovnim in drugim organizacijam ter društvom. Kandidate za podelitev Jurčičeve plakete lahko predlagajo delovne, družbeno-politične organizacije, izvršni svet občinske skupščine, odbori društev, strokovna združenja ter občani občine Grosuplje. Poleg plaket se podeljuje fizičnim in pravnim osebam še diploma in denarna nagrada. Predlog za podelitev plakete in nagrade mora biti pismen in mora poleg natančnih podatkov o kandidatu vsebovati tudi obrazložitev in utemeljitev, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata in njegovih moralno političnih kvalitet. Predlogi za podelitev plaket in nagrad morajo biti predloženi Občinski izobraževalni skupnosti Grosuplje, komisiji za podeljevanje Jurčičevih plaket Grosuplje, Kolodvorska 2, najkasneje do 1. julija 1978. Iz delo občinske skupščine KONSTITUIRANA JE NOVA SKUPŠČINA Za 12. apvila 1978 je -predsednik skupščine občine sklical vse zbore skupščine občine v sestavu novoizvoljenih delegatov in 1. skupno sejo skupščine občine. Delegati so zaupanje volilcev3 ki so ga dobili z izvolitvijo v temeljne delegacije, opravičili s svojim odgovornim obnašanjem, saj je bila udeležba delegatov na 1. seji vsakega zbora izredno dobra. Navzočih je bilo vseh 23 članov družbenopolitičnega zbora. V zboru krajevnih skupnosti so manjkali le 3 delegati, v zboru združenega dela pa 7 delegatov. Skupno zasedanje zborov je do izvolitve predsednikov vsakega zbora vodil dosedanji predsednik skupščine občine. Vsak zbor je imenoval komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov, ki je ugotovila navzočnost delegatov in verificirala njihova pooblastila, svoje poročilo o poteku volitev 9. in 12. marca 1978 pa je podala tudi občinska volilna komisija. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE Na predlog Občinske konference SZDL Grosuplje so zbori s tajnim glasovanjem izvolili: - LESJAK Janeza, dotedanjega predsednika, za predsednika Skupščine občine Grosuplje - ZGONC Eda, predmetnega učitelja, delegata KS Ponikve, za podpredsednika Skupščine občine Grosuplje - KOŠČAK Janeza, dotedanjega predsednika IS, z javnim glasovanjem, za predsednika Izvršnega sveta SO Grosuplje. Vsak zbor zase je z javnim glasovanjem izvolil svojega predsednika in sicer: - zbor združenega dela KASTELIC Franca, strojnega ključavničarja, delegata temeljne delegacije LIVAR Ivančna gorica - zbor krajevnih skupnosti MENCIN Marico, ekonomskega tehnika, delegatko KS Grosuplje - družbenopolitični zbor PETEK Janka, ing. organizacije dela, dosedanjega predsednika družbenopolitičnega zbora. Predloge OK SZDL Grosuplje je delegatom podal njen predsednik - Jože Nered IZVRŠNI SVET Na predlog predsednika izvršnega sveta so zbori z javnim glasovanjem izvolili nov izvršni svet v sestavu: - Drmal Andrej,. 1939, politolog, zaposlen pri Skupščini občine Grosuplje, član ZK, predsednik 10 SZDL Rodica, predsednik poravnalnega sveta KS Rodica, predsednik 10 temeljne rizične skup. kom. - družb. zav. skup. Triglav - Kobilca Vinko, 1930, višji upravni delavec, načelnik oddelka za ljudsko obrambo SO Grosuplje, član ZK, član IS, sekretar osnovne organizacije ZK uprave SO Grosuplje - Javornik ing. Jože, 1934, dipl. ing. agronomije, tajnik SIS za preskrbo mesta Ljubljane, član sveta KS Ivančna gorica, član 10 živinorejske poslovne skupnosti, član 10 za kmetijstvo pri medobčinskem svetu SZDL - Križman Ludvik, 1930, gradbeni tehnik, šef biroja za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč pri Komunalnem podjetju Grosuplje, član ZK, član IS SO Grosuplje, predsednik UO cestnega in komunalnega sklada občine Grosuplje - Ambrožič Andrej, 1941, predmetni učitelj, vodja skupnih strokovnih služb SIS, član ZK, član predsedstva občinskega sveta ZS, predsednik 10 skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju, član IS - Škerjanc Alojz, 1935, dipl. pravnik, direktor SDS skupne službe SGP Grosuplje, član ZK, predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti, član občinske volilne komisije, odgovorni urednik glasila SGP, predsednik poravnalnega sveta KS Grosuplje - Jakoš Tone, 1932, strojni inžinir, v.d. direktorja IMP TOZD Hladnovodne armature Ivančna gorica, - Ahlin Dušan, 1937, dipl. tekstilni inžinir, vodja tehničnega sektorja v tovarni Motvoz in platno Grosuplje, član ZK, predsednik UO sklada rezerv SO Grosuplje - Vrhovec Milan, 1947, višji sanitarni tehnik, načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve SO Grosuplje, predsednik KO SZDL Stična, predsednik kulturno prosvetnega društva Stična PREDSTOJNIKI UPRAVNIH ORGANOV Na predlog predsednika IS so zbori imenovali: - Baričič Tinco za načelnico davčne uprave - Eršte Julijano za načelnico oddelka za notranje zadeve - Javornik Franca za načelnika oddelka za finance in v.d. načelnika oddelka za skupne in družbene službe - Kobilca Vinka za načelnika oddelka za ljudsko obrambo - Petrič ing. Vinka za načelnika geodetske uprave - Vrhovec Milana za načelnika oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve. SKUPŠČINA IMA TUDI NOVEGA SEKRETARJA Zbori so za novega sekretarja skupščine imenovali Zupančič Slavka, dosedanjega načelnika oddelka za skupne in družbene službe. POOBLAŠČENCI ZA SKLEPANJE ZAKONSKIH ZVEZ Za sklepanje zakonskih zvez na območju občine Grosuplje so zbori pooblastili: - Gaberšček Alojza, elektrotehnika iz Grosuplja - Blatnik Vinka, višjega upravnega delavca iz Grosuplja - Rode Bernarda, upokojenca iz Velikega Mlačevega - Videnič Slavka, učitelja iz Šentvida pri Stični - Intihar Jožeta, profesorja iz Ivančne gorice - Novak Justina, upokojenca iz Ivančne gorice. V KOMISIJO ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKE ZADEVE SO ZBORI IMENOVALI: - Petek Janka, 1925, ing. org. dela, delegata družbenopolitičnega zbora - Knapič Petra, 1931, elektrarnojstra, delegata zbora krajevnih skupnosti - Volk Minči, 1931, strokovno sodelavko, delegatko družbenopolitičnega zbora - Zajc Alojza, 1938, mizarja, delegata družbenopolitičnega zbora - Krašič Ranka, 1949, višjega upravnega delavca, delegata zbora združenega dela - Gabrijel Božidarjaj 1944, učitelja, delegata zbora krajevnih skupnosti - Novljan Poldeta, 1928, kmetijskega tehnika, delegata zbora krajevnih skupnosti. DELEGATI ZA SKUPŠČINE ŠIRŠIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI Družbenopolitični zbor se je s tajnim glasovanjem soglasno izrekel za listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije. Zbor združenega dela pa je sprejel 5 sporazumov o oblikovanju skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Sloveni j e. V skupine so bili izvoljeni: - v 32. okoliš - gospodarsko področje, ki zajema območje občin Litija in Grosuplje in ima v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije 1 delegatsko mesto: ZALETELJ Anton, roj. 1938, mizar, delegat temeljne delegacije IMP TOZD Livarna Ivančna gorica, stanujoč Grm 14, p. Šentvid pri Stični ŠTRUBELJ Janez, 1931, komercialist, delegat temeljne delegacije Tabor TOZD Veleprodaja Grosuplje, stanujoč Grosuplje, Stranska pot III/10 MOHAR Alojz, roj. 1934, dipl. pravnik, delegat temeljne delegacije SGP Skupne službe Grosuplje, stanujoč Grosuplje, Kadunčeva la AHLIN Ivan, roj. 1935, vodja nabave, delegat temeljne delegacije Instalacije Grosuplje, stanujoč Grosuplje, Taborska c. 19 KASTELIC Alojz, roj. 1937, delovodja, delegat temeljne delegacije Lesnina TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje, stanujoč Grosuplje, Veselova ul. III/7. -vi. okoliš s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela in zajema območja občin: Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec, vse ljubljanske občine, Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič, Škofja Loka, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj in ima v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije 2 delegatski mesti: ZAJC Martin, roj. 1947, sanitarni tehnik, zaposlen Uprava SO Grosuplje, stanujoč Pod Gozdom c. II/9 namestnik: POTOKAR Ema, roj. 1938, ekonomski tehnik, zaposlena Ljubljanska banka expozitura Grosuplje, stanujoča Grosuplje, Trubarjeva c. 4 - v 2. okoliš s področja obrtnih in podobnih dejavnosti, ki obsega območja občin Litija, Grosuplje, Kranj, Ribnica, Vrhnika, Logatec, vse ljubljanske občine. Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj in pošilja v pristojni zbor Skupščine SR Slovenije 1 delegata: ČIKARA Milan, roj. 1934, galvanizer, stanujoč Adamičeva 30, Grosuplje namestnik: ŠTANGAR Vinko, roj. 1938, tapetnik, stanujoč Grosuplje, Ljubljanska - v 3. okoliš - socialno zdravstveno področje, ki obsega območje občin Ljubljana Vič Rudnik, Ljubljana Moste Polje, Ribnica, Kočevje, Grosuplje, Vrhnika, Logatec in Cerknica in ima v zboru 1 delegatsko mesto: ZADRAVEC Franc, roj. 1932, fizioterapevt, delegat temeljne delegacije Zdravstve ni dom Ljubljana TOZD ZD Grosuplje, stanujoč Grosuplje, Pod gozdom 11/19 namestnik: ANŽLOVAR Anton, roj. 1927, delavec, delegat temeljne delegacije DVZ Ponikve, stanujoč Ponikve St. 76. - v 2. okoliš s področja kmetijske dejavnosti, ki obsega območje občin Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec in vseh ljubljanskih občin in ima v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije 1 delegatsko mesto: 1. KUTNAR Jože, roj. 1930, kmet, delegat Kmetijske zadruge Stična, stanujoč Zaboršt 6 namestnik: FAJDIGA Franc, roj. 1951, kmet, delegat KZ Stična, stanujoč Temenica 4 2. NOVAK Stane, roj. 1932, kmet, delegat KZ Dobrepolje, stanujoč Videm 8 namestnik: ŠIRELJ Anton, roj. 1921, kmet, delegat KZ Ljubljana TZO Grosuplje, stanujoč Podtabor 24. - v 3. okoliš s kulturno prosvetnega področja, ki zajema območje občin Ljubljana Vič Rudnik, Ljubljana Moste Polje, Ribnica, Kočevje, Grosuplje, Vrhnika, Logatec, Cerknica in mu pripadata za delegiranje delegatov v zbor ZD Skupščine SRS 2 delegatski mesti: INTIHAR Ljubica, roj. 1948, učiteljica, delegatka Osnovne šole Stična, stanujoča Ivančna gorica 82 namestnik: ZORC Matilda, roj. 1935, učiteljica, delegatka temeljne delegacije OŠ Louis Adamič Grosuplje, stanujočo Grosuplje, Pod hribom III/1. **** Na 1. skupni seji so delegati skupščine občine Grosuplje s tajnim glasovanjem volili člane predsedstva Skupščine SR Slovenije in delegate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ. Izmed delegatov vseh zborov je bila na 1. skupni seji izvoljena tudi skupina, ki bo zastopala občino Grosuplje v zboru občin Skupščine SR Slovenije, v katerem pripada občini Grosuplje 1 delegatsko mesto. Skupino sestavljajo: ADJANSKI dr. Jelenko, zdravnik-ginekolog, stanujoč Grosuplje, Stranska pot III/12 GABRIJEL Božidar, predmetni učitelj, stanujoč Šmarje Sap n.h. BUTKOVIČ Martin, str. ključavničar, stanujoč Malo Hudo HOFBAUER ing. Bogomir, ing. metalurgije, stanujoč Ljubljana, Topniška 43 KOGOVŠEK Tone, študent, stanujoč Velika Loka 43 LESJAK Janez, družbenopolitični delavec, stanujoč Grosuplje, Partizanska c. 2 MENCIN Marica, ekonomski tehnik, stanujoča Grosuplje, Pod gozdom c. 11/16 MIKLAVŠIŠ ing. Tone, ing. gozdarstva, stanujoč Grosuplje, Pod gozdom c. MAROLT Mihael, sitotiskar, stanujoč Grosuplje, Adamičeva c. 33 VOLK Minči, strokovni sodelavec, stanujoča Višnja gora n.h. ZGONC Edi, predmetni učitelj, stanujoč Ponikve 53 2, SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE GROSUPLJE SO SKLICANE ZA 10. MAJ 1978 ZBORI BODO V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI OBRAVNAVALI: 1. Osnutek programa zborov Skupščine občine Grosuplje za obdobje april-december 1978 2. Poročila pravosodnih organov, organov odkrivanja in pregona ter drugih družbenih organov 3. Poročilo o izvajanju zakona o združenem delu in gospodarjenje v letu 1977 4. Radiofotografiranje prebivalstva a) informacija o organiziaciji in rezultatih fluorografiranja prebivalstva v letu 1974 b) predlog odloka o obveznem radiofotografiranju prebivalstva občine Grosuplje za leto 1978 5. Poročilo o izvajanju programov del krajevnih skupnosti za leto 1977 in program del za leto 1978 OBČANI - VOLILCI VELIKO PRIČAKUJEJO OD NOVE DELEGATSKE SKUPŠČINE =:=:::=====:================================:====:==:================: (govor Janeza Lesjaka ob ponovni izvolitvi za predsednika Skupščine občine Grosuplje) Današnji 12. april bo za republiko Slovenijo ostal zgodovinski dan, saj se danes konstituira 60 občinskih skupščin. V svoji vsakodnevni zagnanosti in množici vsakovrstnih skrbi, sploh ne dojemamo veličine tega, za našo mlado socialistično družbo tako pomembnega dohodka. Vživeli smo se v razmere, v katerih se stalno nekaj spreminja in dopolnjuje, zato nismo pozorni tudi na tako važne dogodke, kot je konstituiranje skupščin. Ob hitrem gospodarskem razvoju in dvigu osebnega standarda jemljemo tudi take dogodke kot nekaj samo po sebi umevnega. Vendar nas ti dogodki in procesi vodijo po poti vedno večjega vključevanja in konkretnega oblikovanja samoupravnega obnašanja velike večine naših delovnih občanov. Tudi naše današnje konstituiranje vseh treh zborov SO Grosuplje ima to funkcijo. Vsebinsko in organizacijsko se zaključuje obdobje predvolilnih priprav, zaključi delo na izbiri delegatov, delegacij, da se dokončno za eno mandatno obdobje postavijo skupščinska telesa, ki bodo štiri leta prenašala vso težo nalog, ki izvirajo iz delegatskega sistema. V tem trenutku hočem biti čimbolj neposreden in razumljiv, kajti program današnje prve seje vseh treh zborov skupščine občine ni neka suhoparna izpeljava določenega uvodnega protokola, je ogromno več. Je zgodovinska opredelitev na osnovi zadolžitve, ki so jo nam dali volilci 9. in 12. marca letočnjega leta. Trdno sem prepričan, da se vsi delegati, ki smo danes zbrani v tej dvorani, zavedamo velike odgovornosti pred našimi občani. Naša velika dolžnost je, da to zavest in občutek odgovornosti prenesemo tudi na tiste delegate, ki jih danes ni tu, prihajali pa bodo na priho dnje seje skupščine občine v štiriletni mandatni dobi. Kdo je nam naložil to odgovornost? Občani, volilci! Od 16.589 vpisanih volil cev jih je prvič v zgodovini občine Grosuplje prišlo na volišča 15.913 ali 96,7 % v krajevnih skupnostih in v združenem delu 92,3 %, volilci iz vrst kmetov 97,5 % in iz vrst obrtnikov 97,6 %. Ob dejstvu, da je neposredno v organizaciji izvedbe volitev v zboru skup ščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti aktivno sodelovalo preko 6000 ljudi, je človek ob misli, da vsi ti ljudje od nas veliko pričakujejo, upravičeno zaskrbljen. čeprav nas te naloge, ki jih prevzemamo danes, skrbijo, smo pa lahko vsi delegati, ki smo bili izvoljeni tako v zbore skupščine občine kot skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in teh je 2.129 ponosni, da smo bili kot evidentirani delegati soudeleženci ene največje manigestacije enotnosti, politične moči in življenjske volje slovenskega naroda. Taka spontana volja, organiziranost, disciplina in samozavest volicev, brez kakršnih koli izgredov ali nedostojnega obnašanja! vse to daje ob letošnjih volitvah vtis veličastnega referenduma zadovoljstva in ootrditev pravilnosti našega samoupravnega sistema. Prav ta mogočna in jasno izrečena volja na volitvah nam delegatom, predvsem pa novoizvoljenemu vodstvu skupščine občine Grosuplje nalaga, da polagamo prvenstveno skrb za razvoj, utrditev in usposobitev delegatskega sistema. Izkušnje, ki smo jih dobili iz delovanja delegatskega sistema preteklega mandata, nam bodo dragoceno napotilo v novi mandatni dobi. S pomočjo osebnih razgovorov, posvetovanj in seminarjev, moramo vplivati na slehernega delegata-začet-nika, da bo postal aktiven in ustvarjalen član skupščinskega sistema. Naš delegatski sistem moramo tako izpopolniti, da se bo sleherni deleoat zavedal svoje odgovornosti do družbe kot celote in občanov tiste sredine, ki ga je izvolila. Naša pričakovanja bodo šla za tem, da mora delegat spremljati dogajanja v svoji okolici, pa najsibo to krajevna skupnost, delovna organizacija, v kmetijstvu ali obrti. Poznati moramo težave, probleme in iskati način sodelovanja z ljudmi, iskati možnost reševanja problemov. Skratka, delegat mora živeti ustvarjalno v svoji sredini, postati mora aktivist v graditvi našega samoupravnega sistema. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je lahko delegacija, ki jo sestavljajo požrtvovalni delegati, zelo uspešni realizator mnogih načrtov, ki jih imajo v krajevnih skupnostih ali organizacijah združenega dela. Pravilno vodena in usposobljena delegacija ne producira ozko usmerjenih advokatov domačega kraja za nastope pred zbori skupščine občine. Usposabljali se bomo, da bomo znali ločiti ozke lokalistične interese od družbenih. Delali bmo na tem, da bodo zasedanja zborov skupščine dobro organizirana, da bo vsebina dnevnih redov vedno aktualna, časovno pogojena in vedno odraz velike prizadevnosti za čimbolj uspešno reševanje zadev občine kot celote. Usmeritev za pravilno delo skupščine, kot nosilca samoupravnega sistema, bomo črpali iz določil ustave, zakona o združenem delu, smernic in sklepov konferenc ’ in kongresov ZKS in ZKJ. Prizadevanja skupščine bodo na razvoju gospodarstva, predvsem industrije, kmetijstva, obrti. Prioritetna naloga bo tudi usposabljanje samoupravnih interesnih skupnosti, družbenih služb in ostalih področij našega vsakodnevnega življenja. Posebna skrb pa bo dana utrjevanju naše obrambne sposobnosti v okviru SLO. Spričo dejstva, da je v vojni odločujoč faktor vedno človek, bomo še posebno skrb posvečali vzgoji in usposabljanju prebivalstva. Mislim, da je v tem trenutku nemogoče niti ni potrebno, da bi podrobno navajal vse naloge, ki se jih bomo lotevali. Preveč jih je, tako po številu, značaju in vsebini. Eno pa lahko obljubim, da se nikoli ne bomo ne na skupščini, ne v upravi, vdajali malodušju in ležernosti do problemov, nikdar se ne bomo zadovoljevali z doseženim, vedno bomo strmeli za tem, da opravičimo zaupanje, dano na volitvah. Upam da me v teh obljubah podpirajo tudi vsi delegati. IZVLEČEK IZ IZVAJANJ PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČI NE OBČINE NA 1. SEJI SKUPŠČINE OBČINE Ponovno izvoljeni predsednik izvršnega sveta je v svojem izvajanju pred predlaganjem elanov za nov izvršni svet najprej orisal vlogo in položaj izvršnega sveta Skupščine občine^ ki ga ima po ustavi in statutu občine ter opozoril na stališča Zveznega sveta za vprašanja družbene ureditve in Sveta za družbenopolitični sistem pri Republiški konferenci SZDL. Nadaljeval je: "Osnovna naloga in program Izvršnega sveta bo tudi v naslednjem 4-letnem mandatnem obdobju prav gotovo izvajanje srednjeročnega programa razvoja občine3 ki je bil sprejet za obdobje 1976-1980. Pri konkretizaciji programa pa bo moral izvršni svet dosledno upoštevati dokumente, sprejete na pravkar končanem 8. kongresu ZKS, dokumente, ki jih bo v mesecu juniju sprejel 11. kongres ZKJ, stališča in sklepe drugih družbenopolitičnih organizacij, zlasti SZDL, pa seveda ustavo in statut občine. Tudi v naslednjem obdobju bodo morala biti prizadevanja izvršnega sveta usmerjena: - k nadalnjemu razvijanju samoupravljanja in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov - k stabilizaciji gospodarskih tokov - h krepitvi kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja - k hitrejšemu razvoju gospodarsko manj razvitih predelov občine - k doslednemu uveljavljanju določil zakona o združenem delu - h krepitvi obrambne sposobnosti in družbene samozaščite ter k drugim ciljem, ki so zapisani v navedenih dokumentih. Kot že rečeno izhajajo konkretne naloge za obdobje do konca 1980. leta iz že sprejetega srednjeročnega programa razvoja občine. Naj navedem le nekatere naloge, 'ki so v tem planu navedene, pa doslej še niso izvedene, oziroma usmeritev, ki izhaja iz plana: 1. Celotni prihodek naj bi v obdobju do leta 1980, po naših ocenah pa tudi do, leta 1982, rastel izraženo v tekočih cenah po poprečni letni stopnji 25 %, tako da bi se od leta 1977, ko je znašal 2,136.574.000 din povečal v letu 1982 na 6,520.310.000 din. Dohodek, ki je v letu 1977 znašal 652.039.000 din naj bi naraščal po poprečni letni stopnji 27 % in bi v letu 1982 znašal 2,168.250.000 din. Čisti dohodek naj bi se od lanskih 525.834.000 din povečal v letu 1982 na 1,604.720.000 din. Poprečna letna stopnja rasti čistega dohodka bi predvidoma torej znašala 25 %. Družbeni proizvod oz. podatek, ki začasno nadomešča družbeni proizvod naj bi se povečal od 1,192.375.000 din v preteklem letu na 4.495.600.000 din v letu 1982. Rastel naj bi torej po stopnji 24 % letno. Število zaposlenih v družbenem sektorju naj bi se povečevalo po poprečni stopnji 4 % letno tako, da bi se povečalo od 4.757 delavcev zaposlenih v preteklem letu v družbenem sektorju na območju občine v letu 1982 na 5.790. Poprečne osebne dohodke bi morali zadrževati in naj bi rasli po poprečni stopnji 15 % letno. Predvidene stopnje rasti so precej večje kot jih predvideva republika. Republika izhaja iz 6 % realne stopnje rasti družbenega proizvoda, mi pa izhajamo iz 10 % realne rasti družbenega proizvoda. Tudi poprečna stopnja rasti zaposlenih je v republiki nižja, kot bi jo želeli doseči mi. V republiki je predvidena 3 % stopnja rasti zaposlenih, pri nas pa 4 % letna stopnja rasti števila zaposlenih. 2. Na področju investicij predvideva plan še izgradnjo več objektov, vendar je vprašanje ali bo možno vsa predvidevanja realizirati, ker za vse predvidene objekte ni investitorjev, gotovo pa je, da bodo predvidevanja na nekaterih področjih tudi presežena. Med investicijami v gospodarstvu, ki bi jih bilo ■ treba do leta 1980 izvršiti, so v planu navedene še naslednje: - nova žaga v Stolarni Dobrepolje - naložbe KZ Stična v klavnico in hladilnico - gradnja skladišč in nekaterih drugih objektov, ki bi jih postavile ljubljanske delovne organizacije - začetek gradnje bencinskega servisa ob magistralni cesti v Šmarju - nova samopostrežna trgovina Trgovskega podjetja Tabor Grosuplje na Vidmu - izgradnja nove trgovine v Zagradcu - povečanje prodajnih, zmogljivosti v Grosupljem, Višnji gori in Stični - modernizacija prodajnih in skladiščnih prostorov - nov motel na levi strani avtoceste v Grosupljem (investicija je vprašljiva, ker je začetek gradnje avtoceste verjetno še precej odmaknjen) - gostinsko turistični objekt v dolini Krke (za ta objekt še ni investitorja) - izgradnja obrata družbene prehrane v Grosupljem Delovne organizacije predvidevajo še naslednje investicije, ki v srednjeročnem planu občine niso izrecno navedene: - IMF Ivančna gorica predvideva večjo razširitev livarskih zmogljivosti za sivo litino in obdelavo odlitkov - Motvoz in platno predvideva zamenjavo strojne opreme in odpravo nočnega dela zena v sukalnici - Black & Decker planira nabavo stružnega avtomata z opremo - Sinoles predvideva nabavo strojev za obdelavo lesa - Splošno mizarstvo Grosuplje bo obnovilo in moderniziralo ob pošaru uničeno strojno opremo in stavbe - Rašici v Šentvidu in Ambrusu bosta modernizirali strojno opremo - Universal Ivančna gorica bo investiral v separacijo v peskokopu - KZ Stična bo uredila klimatske komore in modernizirala skladišče semenskega krompirja - SGP Grosuplje bo na območju Grosuplja in Ljubljane vložil večja sredstva v objekte in opremo - Instalacije Grosuplje bodo nabavile stroje za obdelavo kovin - Avtoprevoz Ivančna gorica bo vložil več denarja v nabavo vozil - KZ Dobrepolje namerava investirati v trgovino z nezivilskimi proizvodi, v zbiralnico mleka in v poslovno opremo - Tabor Grosuplje bo poleg trgovine na Vidmu in nakupa lokala v Višnji gori pripravil vse potrebno za začetek gradnje blagovnice in obrata družbene prehrane v Grosupljem - Motel Turist namerava v prihodnjem letu zgraditi kegljišče Prva ocena kaze, da so investicije, ki so jih delovne organizacije planirale za letošnje in prihodnje leto z ozirom na družbeni proizvod, prenizke. Tudi izvršni svet se bo moral zavzemati za pripravo ustreznih programov za nadaljnji razvoj in modernizacijo proizvodnje oz. za hitrejši razvoj. 3. Na področju komunale plan predvideva: - dograditev čistilne naprave in III. etape kanala S v Grosupljem - izdelava idejnega in glavnega projekta za čistilno napravo v Ivančni gorici, po možnosti pa tudi začetek gradnje - izdelavo načrtov zadrževalnih bazenov ter kanalizacijskega omrežja za Šmarje, Stično in Šentvid - priprave za načrtno ureditev kanalizacijskega omrežja v vseh drugih lokalnih centrih Na področju oskrbe prebivalstva z vodo je predvidena: - dograditev vodovoda Podtabor - Sp. Slivnica - Račna - industrijska cona Grosuplje - izgradnja vodovodnega zajetja v Šentpavlu ter cevovoda do rezervoarja na Medvedjeku - razen tega se predvideva priključitev še nekaterih naselij na obstoječe vodovodne sisteme. V srednjeročnem programu občine seveda ni obravnavana modernizacija regionalnih cest, pač pa modernizacija občinskih cest. Predvideno je, da bo do konca obdobja moderniziranih 24 km cest. Ker je bilo doslej moderniziranih IS km cest, jih ostane do konca leta 1980 še 9 km. Mislimo, da bo ta program realiziran. 4. Načrt predvideva intenzivno stanovanjsko gradnjo, družbeno in zasebno v vseh lokalnih centrih in v 47 drugih naseljih. Letno se predvideva dograditev do 160 stanovanj in stanovanjskih hiš. V samoupravni stanovanjski skupnosti bo letno zagotovljenih sredstev za nakup 50 družbenih stanovanj. 5. PTT Ljubljana predvideva znatno razširitev in modernizacijo PTT, zlasti telefonskega prometa. 6. Elektro Ljubljana in Elektro Kočevje predvidevata ob sodelovanju KS in Komunalne skupnosti, gradnjo večjega števila trafo postaj in modernizacijo nizkonapetostnega omrežja. 7. Na področju obrti predvideva načrt 10 % poprečno rast števila obrtnikov, določitev lokacij za gradnjo obrtnih delavnic, ustrezno davčno politiko in davčne olajšave ter dosledno izvajanje družbenega dogovora o malem gospodarstvu. 8. Na področju kmetijstva je predvidena modernizacija družbene kmetijske proizvodnje. Prizadevanja na tem področju bodo predvsem za povečanje pridelka, dohodka in reproduktivne sposobnosti. Usmeritev pa bo po načrtu še nadalje v pridelavi mesa, mleka, krompirja in krmnih rastlih. 9. Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite predvideva načrt izboljševanje organiziranosti teritorialne obrambe in civilne zaščite, izboljševanje opremljenosti in usposobljenosti enot vojaškega in civilnega sektorja, začetek gradnje zaklonišč v občini, nadaljevanje obrambne vzgoje mladine in nerazporejenega prebivalstva, itd. 10. Ena najpomembnejših nalog v tem mandatnem obdobju je sprejetje prostorskega plana občine za obdobje 1978-1985 s projekcijo razvoja do leta 2000. Nadalje smo pred sprejetjem novelacije urbanističnega programa občine, v tem času bo izdelan urbanistični načrt za naselje Grosuplje, sprejetih pa bo tudi večje število zazidalnih načrtov, in sicer: Šmarje, Mali vrh. Spodnja Slivnica, Višnja gora in drugi. Naj omenim še nekatere naloge in predvidevanja, ki so v srednjeročnem načrtu predvidene za področje družbenih dejavnosti: 1. Področje vzgoje in izobraževanja je v tem srednjeročnem obdobju prioritetna naloga. Plan predvideva, da se bo povečalo število učencev v podaljšanem bivanju, da bo v Grosupljem organizirana celodnevna šola, da se bo število ur male šole povečalo od 120 na 170 letno, da bo celodnevna mala šola uvedena tam, kjer bodo prostorski in kadrovski pogoji, da bo glasbena šola, ki sedaj deluje le v Grosupljem, razširila obseg dejavnosti. Izredno pomembno določilo plana pa je, da se bo v tem obdobju začelo z gradnjo nove šole v Dobrepolju in šolskega centra Ivančna gorica - Stična. 2. Na področju otroškega varstva nas čakajo prav tako pomembne naloge. V začetku planskega obdobja je bilo vključenih v organizirano varstvo le 7,2 % šolskih otrok, plan pa predvideva da bo leta 1980 vključenih 16 % predšolskih otrok (vseh predšolskih otrok je 3.000). Po planu je predvidena gradnja otroškega vrtca v Višnji gori, Grosupljem in Dobrepolju. Skupnost otroškega varstva pa bo organizirala še potujoče vrtce in druge oblike otroškega varstva, kar je nujno z ozirom na to, da je med vsemi zaposlenimi v občini nad 45 % žensk. 3. Razvoj splošnega varstva borcev in vojaških vojnih invalidov se bo v naslednjih letih uresničeval glede obsega pravic in izboljšanje materialnega položaja teh oseb. Valorizacija prejemkov bo tekoča, okrepljeno bo tudi zdravstveno varstvo borcev in zagotovljena večja možnost za preventivno zdravljenje v zdraviliščih. 4. V kulturni dejavnosti, bomo v naslednjem obdobju širili in krepili amaterizem. Razširila se bo knjižnična dejavnost, mreža knjižničarstva ter povečal knjižni fond. Posebna skrb bo namenjena zaščiti kulturnih spomenikov in spominskih obeležij, arhivskemu gradivu in muzejski dejavnosti. Zveza kulturnih društev bo zagotavtjala gledaZ'iško3 glasbeno in druge klubske dejavnosti. Kulturna skupnost bo skrbela za usposabljanje in vzdrževanje kulturnih objektov. 5. Osnovna programska usmeritev telesnokulturne dejavnosti bo množičnost in rekreativni šport. V zvezi s tem bodo usposobljeni telesnokul turni objekti - telovadnica v Višnji gorit predvidena je gradnja telovadnice v Šmarju, gradnja montažnega objekta za potrebe tabornikov, ureditev igrišč v Ivančni gorici, itd. Več pozornosti bo posvečeno usposabljanju organizatorjev in vaditeljev na področju telesne kulture. Ta det svojega izvajanja je predsednik izvršnega sveta zaključil: " Navedel sem te nekatere naloge, ki so danes znane, zapisane v sprejetem srednjeročnem planu. Ta plan je za letošnje leto ze bolj podrobno opredeljen v sprejeti resoluciji o družbenoekonomskem razvoju. O programih za naslednja leta pa se bomo dogovarjati v TOZD, KS, SIS in občinski skupščini ob sprejemanju letnih planov, s katerimi je možno deloma korigirati ze sprejete usmeritve, še več pa se bo o tem treba pogovarjati ob sprejemanju srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985. Ta kratek vpogled v planske dokumente sluzi torej le kot orientacija za sestavitev izvršnega sveta, ki bo moral v tem mandatnem obdobju skrbeti, da bodo ta predvidevanja skupščine tudi izvršena". Na koncu je še podat in obrazložit predlog za podpredsednika in člane izvršnega sveta. r N INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE DO LIVAR IVANČNA GORICA TOZD LIVARNA SIVE IN NODULARNE LITINE TOZD HLADNOVODNE ARMATURE TOZD LIVARNA BARVNIH KOVIN V MEHANIZIRANI LIVARNI IZDELUJEMO PO SODOBNIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH KAKOVOSTNE SIVE LITINE, VSE VRSTE SERIJSKIH ODLITKOV ZA POTREBE STROJNE INDUSTRIJE, KOT: - OHIŠJA ČRPALK IN DRUGE SESTAVNE DELE, - DELE ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO, - VSE VRSTE FAZONSKIH KOMADOV, - POPOLN PROGRAM KANALSKIH ELEMENTOV IN DRUGE ULITKE ZA OPREMO CESTIŠČ IN MOSTOV, - VSE VRSTE STROJNIH DELOV, - VSE VRSTE ULITKOV S PODROČJA TOPLOTNE TEHNIKE, - VSE VRSTE ODLITKOV IZ NEŽELEZNIH KOVIN V SESTAVU OBRATA JE TUDI DOBRO OPREMLJENA MODELNA MIZARNA, V KATERI IZDELUJEMO VSE VRSTE MODELOV IZ LESA IN EPOKSI SMOL TER MODELNE PLOŠČE. IZDELUJEMO TUDI KOVINSKE JEDROV-NIKE - ORODJA ZA IZDELAVO JEDER PO POSTOPKU SHELL-MOULDING. V TEJ DEJAVNOSTI SPREJEMAMO TUDI DELA DRUGIH NAROČNIKOV PO NJIHOVIH NAČRTIH OZ. VZORCIH ALI PA IZDELAMO CELOTNO TEHNOLOGIJO ZA PROIZVODNJO RAZLIČNIH ULITKOV. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM „ ... . ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ V J PLANI KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZA LETO 1978 - nadaljevanje KRAJEVNA SKUPNOST MLAČEVO: - vzdrževanje nekategorIziranih cest in poti - ureditev vasi Veliko Mlačevo - napeljava in vzdrževanje javne razsvetljave - ureditev pokopališča - elektrifikacija v krajevni skupnosti KRAJEVNA SKUPNOST SPODNJA SLIVNICA: - rekonstrukcija pokopališča in mrliške vežice - vzdrževanje cest in vaških poti KRAJEVNA SKUPNOST STARO APNO: V programu za leto 1978 ima ta krajevna skupnost eno samo večjo akcijo in sicer modernizacijo-asfaltiranje ceste Podtabor-Staro apno. z' ■ \ ISKRA - Industrija za avtomatiko Ljubljana, Savska c. 3, n. sub. o. TOZD TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV TELA LJUBLJANA, Savska c. 3, n. sub. o. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE 1.MAJA! V________________________________________________J Pomembne vesti ŠTAFETA MLADOSTI V NAŠI OBČINI Mladinci občine Grosuplje bomo tudi letos pospremili štafeto mladosti na njeni poti. Obveščamo občane, da bomo štafetno palico prevzeli od mladincev občine Litija dne 5.5.1978 ob 14.30 uri v Temenici. Pot štafete po naši občini: - ob 14.40 uri jo bodo pri gasilskem domu v Šentvidu pri Stični prevzeli domači mladinci - ob 14.50 uri bo dospela v Ivančno gorico - na Studenec - ob 14.53 bo centralna proslava na tribuni v Ivančni (gorici - ob 15.18 bo štafeta dospela v Višnjo goro - ob 15.32 pa v Grosuplje - ob 15.40 bo nadaljevala pot proti Šmarju - ob 15.45 bo štafeta dospela v Šmarje, od koder bo krenila proti Škofljici, kjer jo bodo prevzeli mladi iz občine Ljubijana-Vič-Rudnik. Predaja štafete bo ob 15.51 uri.\ Vabimo vse delovne ljudi in občane, zlasti mlade, da se udeležite sprejema štafete v svojem kraju. Na zgradbah ob poti štafete izobesite zastave in poskrbite za svečan sprejem štafete mladosti s pozdravi našemu dragemu tovarišu Titu. ★ 2IVEL l.M Al-ŽIVEL 1. M Al-ŽIVEL 1.MAI ★ KOVINASTROJ TOVARNA GOSTINSKE OPREME 61290 GROSUPLJE I ZDELUJEMO/ MONTIRAMO IN PROJEKTIRAMO OPREMO ZA VSE TIPE KUHINJ/ SLAŠČIČARN/ SAMOPOSTREŽNIH RESTAVRACIJ IN DRUGIH GOSTINSKIH ALI SORODNIH OBRATOV IZDELUJEMO TOPLOTNE/ HLAJENE/ NEVTRALNE IN KOMBINIRANE ELEMENTE/ TOČILNE IN DRUGE PULTE/ SAMOPOSTREŽNE IN OSTALE LINIJE VRŠIMO RAZNE USLUGE VSI NAŠI ELEMENTI SO IZ NAJKVALITETNEJŠE NERJAVEČE - INOX PLOČEVINE LASTNI PROJEKTIVNI BIRO CENTRALNA SERVISNA SLUŽBA ★ ŽIVEL 1.MAJ-ŽIVEL l.MAIŽIVEL L M Al ★ TUDI PIONIRJI IMAJO SVOJO ŠTAFETO Pionirska štafeta s pozdravi tovarišu Titu -kurirčkova pošta, bo začela pot v naši občini 26. aprila ob 15. uri, s prevzemom kurirčkove torbe na Turjaku. Istega dne jo bodo mladi kurirji ponesli do Podtabora in v Grosuplje, kjer se bo kurirčkova pošta vključila v program proslave, ki bo ob 19. uri v kulturnem domu Grosuplje. Kurirčkova pošta bo nato do 3.5. prenočila v Osnovni šoli Louis Adamič, zatem pa nadaljevala pot proti Žalni, Račni, Videm-Dobrepolju, Ambrusu, Zagradcu, Krki, Muljavi, Hrastovem domu in Temenici, kjer bo tega dne prenočevala. 4. maja bo kurirčkova pošta krenila proti Šentvidu pri Stični in naprej proti Debečam, kjer bodo pionirji OŠ Stična in Šentvid pri Stični pripravili proslavo, na kateri bodo sodelovali tudi pravi kurirji iz NOB. Od tod jo bo pot vodila proti Višnji gori in Polici, kjer bo zopet prenočevala, 5. maja pa bo kurirčkova pošta nadaljevala pot proti Šmarju in do mladih iz občine Ljubljana Vič Rudnik. elektroservice elektrotehniško podjetje grosuptje pozd elektroservice 1 prosupljt r 61000 LJUBLJANA. DOLENJSKA 74, telefon 23-314 61290 GROSUPLJE. CESTA NA KRKO 9, telefon 771-039 ■1 illjiMiiilldi čestita vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom ter želi prijetno praznovanje prvomajskih praznikov! XXII. POHOD "PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE" Odbor za pohod "Po poteh partizanske Ljubljane" organizira v torek 9. maja 1978 tekmovalni pohod "PARTIZANSKI MARŠ" na 25.000 m in 8.000 m dolgi progi za moške in ženske ekipe za vse osnovne organizacije. V soboto 13. maja 1978 pa bo Mani-festativni pohod "Po poteh tovarištva in spominov" na 10.000 m dolgi progi za člane vseh osnovnih organizacij, za mladino, za pripadnike teritorialne obrambe in milice ter za občane krajevnih skupnosti. Pozivamo vse občane, da se v čim večjem številu udeležite tradicionalnega pohoda. delovna organizacija TABOR 61290 GROSUPLJE Adamičeva 14 TRGOVINA, GOSTINSTVO in TURIZEM n. sol.o. ☆ cenjenim strankam,poslovnim prijateljem in občanom čestitamo za praznik dela a ★ Vsa pojasnila v zvezi z razpisom in prijavo dobite na Telesno-kulturni skupnosti Grosuplje, Kolodvorska ulica 2, tel. št. 771-029. V primeru večjega števila prijav bo v Ljubljano organiziran poseben prevoz. GROSUPLJE JE SPET GOSTITELJ DRŽAVNEGA PRVENSTVA Društvu za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Grosuplje je zaupana organizacija državnega prvenstva v rokoborbi v grško-rimskem slogu za mladince. Na tekmovanju bo sodelovalo 165 mladih telovadcev iz vseh republik in obeh avtonomnih pokrajin. Tekmovanje bo v telovadnici Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje in bo trajalo dva dni: v soboto, 6.5.1978 s pričetkom ob 15. uri, v nedeljo 7.5.1978 pa s pričetkom ob 9. uri. Vabimo, da si to, nedvomno tekmovanje, ogledate v či ROKOBORBA GRŠKO-RIMSKI STIL em števi1u. OBČINSKO TEKMOVANJE " KAJ VEŠ 0 PROMETU " "Kaj veš o ski ekipi najboljših V soboto 15. aprila 1978 je bilo v Grosupljem občinsko tekmovanje prometu" za učence osnovnih šol. Nastopili sta po dve štiri-član-iz vseh popolnih osemletk v občini. Tekmovanja se je udeležilo 48 tekmovalcev izbirnih tekmovanj po šolah. Najboljši rezultat v vseh tekmovalnih panogah: testiranju iz cestno prometnih predpisov, ocenjevalni vožnji po ulicah Grosupljega in spretnostni vožnji na poligonu, je dosegla Potokar Tatjana iz Osnovne šole Šmarje. S tem uspehom se na republiško tekmovanje prometu", ki je bilo 21. v Novem mestu. je uvrstila "Kaj veš o in 22. aprila Na tekmovanju, ki je kljub slabemu vremenu, zelo lepo uspelo, so vsi mladi kolesarji dosegli solidne rezultate. Pomembnejše pa je, da je na predhodnih razrednih in šolskih tekmovanjih, sodelovalo v tej akciji preko 1000 učencev iz vseh osnovnih šol in da je pri organizaciji in izvedbi teh, kakor tudi občinskega tekmovanja, sodelovala vrsta organizacij in požrtvovalnih posameznikov. S tem je bil dosežen osnovni namen te manifestacije, kakršnega si je zastavil ob tem svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine, ta pa je, doseči množičnost in popularizacijo prometne vzgoje v šoli in izven nje. LEPOTE NAŠIH DREVES Mladinska poljudnoznanstvena revija Pionir je letos razpisala raziskovalno nalog z naslovom "Najdebelejša drevesa v domačem kraju". Podatki, ki so jih v tej akciji zbirali mladi raziskovalci Osnovne šole "Louis Adamič" Grosuplje, niso zanimivi le za šolo, temveč tudi za krajevno skupnost in občino. V raziskovalni akciji je sodelovalo 16 pionirjev, ob strokovni pomoči Miklavčič Toneta, dipl.ing. gozdarstva iz Grosupljega. Izmerili so 12 lip in več drugih dreves. Najdebelejša izmerjena lipa ima v obsegu debla 525 cm in raste v Brinju na zemljišču dr. Staneta Valentinčiča iz Ljubljane. Najdebele-jši kostanj pa je bil izmerjen "Pri stari pošti" (310 cm). Verjetno le malokdo ve, da se zadnje stene muzeja Louisa Adamiča v Prapročah dotika lepa akacija, katere obseg Kolektiv Komunalnega podjetja Grosuplje ★ ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM, OBČANOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM TLA PRAZNIK DELA debla je 330 cm. Morda najdebelejšega drevesa kljub naši prizadevnosti, še nismo odkrili. če kdorkoli ve za debelejše drevo kot so ugotovili mladi raziskovalci iz Grosupljega, ga naprošamo, da to sporoči mentorici mladih raziskovalcev Mariji škrjanc. Osnovna šola Louis Adamič Grosuplje. AVTOPREVOZ IVANČNA GORICA ★ ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM, OBČANOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM za 1. maj — praznik dela NOVO ZAJETJE - ZAGOTOVILO ZA NEMOTENO OSKRBO Z VODO OBMOČJA IVAN- ČNE GORICE IN STIČNE Z namenom, da se zagotovi nemotena preskrba občanov občine Grosuplje z zdravo pitno vodo, je Skupščina občine Grosuplje dne 13/10-1971 razglasila splošno prepoved graditve na območju podtalnih zalog pitne vode. Med tako zaščiteno območje je zajet tudi vodni vir "Grajžarjev studenec" pri šentpavlu. Za izboljšanje razmer na vodovodnem sistemu Stična-Trebnje-Dobrnič so se predstavniki SO Grosuplje in SO Trebnje dogovorili, da bo Komunalno podjetje Grosuplje zgradilo novo zajetje v šentpavlu - "Grajžarjev studenec" in ga vključilo v sedanje omrežje vodovoda Stične-Trebnje-Dobrnič, ki oskrbuje področje Stične, Ivančne gorice in širše okolice ter Trebnje in Dobrnič z okolico. Z zajetjem "Grajžarjevega studenca" in izgradnjo cevovoda do Medvedjeka bo namreč zagotovljen zadosten dotok vode v rezervoar Medvedjek v občini Trebnje. S to dograditvijo bo zagotovljenih dovolj količin vode za potrošnike občine Trebnje in s tem sproščeni viški vode na sistemu Stična-Trebnje-Dobrnič, kateri bodo zagotovili nemoteno oskrbo z vodo v vseh letnih časih vasem v okolici Ivančne gorice in Stične, katere so imele do sedaj težave zaradi neredne oskrbe oz. pretoka vode. Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve je za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo novega zajetja v šentpavlu opravil lokacijsko obravnavo že dne 2/3-1978 na podlagi lokacijske dokumentacije, ki jo je izdelala strokovna služba Komunalnega podjetja Grosuplje. Ker pa lokacijska dokumentacija ni vsebovala vseh predpisanih soglasij, ki so potrebni za izdajo lokacijskega dovoljenja, jo bo strokovna služba Komunalnega podjetja dopolnila, nakar bo takoj izdano lokacijsko dovoljenje. GROSUPLJE n. sol. o. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE PO TOZD SPLOŠNE GRADNJE GROSUPLJE IZVAJA VSE VRSTE GRADBENIH OBJEKTOV IN DEL, VSE VRSTE INVESTICIJSKIH OBJEKTOV, RAZNOVRSTNA POPRAVILA, NADZIDAVE IN ADAPTACIJE, GRADI STANOVANJA ZA TRŽIŠČE; PO TOZD KOVINSKO LESNI OBRATI GROSUPLJE IZVAJA KLJUČAVNIČARSKA, KOVAŠKA, MIZARSKA IN DRUGA PODOBNA DELA, VRŠI CELOTEN REMONT GRADBENIH STROJEV IN RAZREZ HLODOVINE; PO TOZD PROJEKTIVNI BIRO GROSUPLJE IZDELUJE VSE VRSTE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE. VSA DELA SO IZVEDENA HITRO IN SOLIDNO. i C ES TITA VSEM DELOVNIM LJUDEM * IN OBČANOM ZA 1. MAJ - PRAZNIK DELA ♦ * ♦ * + * ■¥■ ¥■ * * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ★ ☆ ☆ L-U icaje cgmosuplj« CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ HITRA OBVEŠČENOST - ZANESLJIV USPEH Živimo in delamo v kraju, katerega nam lahko marsikdo zavida. Naši delovni ljudje in občani so pošteni, na kar smo kot delavci javne varnosti ponosni. Samo grosupeljsko območje je iz več razlogov zelo primerno za izvrševanje kaznivih dejanj po prehodnih storilcih, to je tistih, ki potujejo po našem območju, so pa doma iz drugih krajev, drugih republik in celo iz drugih držav. Zaradi pojavov tovrstnih storilcev kaznivih dejanj, je naše delo zelo oteško-čeno, vendar ugotavljamo, da smo prišli že daleč naprej v smislu podružabljanja varnosti, dela po družbeni samozaščiti in podružabljanju varnostne kulture. Ljudje zaupajo delavcem javne varnosti in nam pri delu zelo pomagajo ter z nami sodelujejo. Kot primera navajam: - V mesecu marcu 1978 se je pred neko gostišče v občini pripeljala z osebnim avtomobilom tatinska tolpa in tam poskušala vlamljati v parkirane osebne avtomobile. Osebje gostišča je bilo kljub pozni uri budno. Pregnali so storilce, istočasno pa telefonično obvestili dežurnega miličnika postaje milice. V dobrih desetih minutah so bili storilci prijeti na Lavrici. Ugotovilo se je, da so bili to storilci povratniki in če ne bi bilo tako hitrega ukrepanja in obveščanja, bi s takimi dejanji nadaljevali in to noč storili še marsikatero nevšečnost. Storilci so bili doma iz Ljubljane in okolice. - Dne 12/4-1978 okrog 24. ure se je v Šmarje Sap pripeljala z osebnim avtomobilom skupina vlomilcev. Zelo hitro so vlomili v trgovino "Gora" in v trgovino Ljubljanskih mlekarn, med potjo pa še v trgovino na Škofljici, istočasno pa ukradli tudi parkiran osebni avtomobil. Občani so slišali storilce in takoj telefonično obvestili dežurnega miličnika. V pičlih osmih minutah so bili storilci prijeti, ko so se z veliko hitrostjo peljali preko Škofljice proti Ljubljani. Storilci so bili doma iz Beograda in okolice. Iz opisanega je razvidno, da se naši občani zavedajo škode, ki jo povzročajo taki storilci, zavedajo se pomena hitrega obveščanja in reagiranja na take pojave, kar nedvomno vpliva na ugled našega kraja. Občanom se za tako ravnanje lepo zahvaljujemo in si še v bodoče želimo dobrega sodelovanja v takih in podobnih primerih. Naša želja je, da bi občanom obvarovali imetje in družbeno lastnino. Andrej Likar, komandir PM ir TEKSTIL Ljubjjana tozd MOTVOZ IN PLATNO Grosuplje ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 1. MAJ PRAZNIK DELA in priporoča svoje izdelke A KnJieouoDsn dirs A GROSUPLJE kolodvorska 2. \i '/1 > MG / lesnina TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA SPLOŠNO MIZARSTVO BO. GROSUPLJE, Cesta na Krko 38 ☆ 3 ipotisk — OFSETNI TISK OBRAZCI/ TISKOVINE/ PISMA/ ETIKETE/ VIZITKE/ DIPLOME/ PROGRAMI/ VABILA/ PLAKATI. *** čestita delovnim ljudem za 1. maj — praznik dela ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU DELA 1. MAJU ☆ ZAVOD ZA REVMATIČNE IN SRČNE REKONVALESCENTE ZA MLADINO »Dr. MARKO GERBEC« ŠENTVID PRI STIČNI Redakcija je bila zaključena 21. 4. 1978. Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-225). Tiska: KB birotisk Grosuplje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9.1975, šteje glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni prometni davek od prometa proizvodov.