ČETRTEK, 3. DECEMBER 2009 / ŠTEVILKA 837, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
S1NCE 1964
25 «Žl
1984-2009
GRADBENIŠTVO m IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN S J*. uniL'.dipUntgradb. gsm 041 633 987
Obiščete nas lah ko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743
(3 srnobil
lko	Pn\/oi nokai lonona
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC

- voznik viličarja • upravljalec težke mehanizacije
Git)
IJtIDSM IINIVhRZA KOPf K UN IVERSITÀ POPOLARE CVOOmUU
05/612 80 03 info@lu-koper.si
Lažje je priti do Trsta kot do zdrave pameti
Čeprav je Adam Smith, škotski filozof, akademik in politični ekonomist, eden od utemeljiteljev kapitalistične ekonomije umrl že leta 1790, so slovenski managerji zdaj odkrili, da so za izgube njihovih firm krivi delavci.
(Mef) Priznati moram, da me je poteza nacionalne televizije presenetila, a le za hip, saj sem hitro ugotovil, da drugače niti ne more biti. Od naročnine živeči nacionalni medij, ki se podaja v boj s komercialnimi mediji na njihovem teritoriju z njihovim orožjem pač ni sposoben drugačnega razmišljanja. In tako se je slovenska televizija, medtem ko kratki igrani film, Trst je naš, polni kinodvorane, odločila, da bo z njim skušala doseči večjo gledanost kot Kmetija na konkurenčni TV.
Pa to še ne bi bilo tako tragično, če s tem nacionalna televizija ne bi povzročila hude “kolateralne škode”. Namreč, Trst je naš že mesec dni polni slovenske kinodvorane, pred filmska platna je spravil ljudi, ki že leta ali desetletja niso bili v kinodvorani oziroma niso videli filma na pravem filmskem platnu.
Namesto, da bi prispevala k mehki filmski vzgoji državljanov je naci-onalka poskrbela za to, da bodo potencialni obiskovalci kinodvoran ostali v svojih domačih foteljih.
Nekaj podobnega počne Sazas z neusmiljenim zaračunavanjem malih avtorskih pravic kulturnim in mladinskim društvom, čeprav prav ti ustvarjajo glasbeno sceno od katere živi prav Sazas. In nekaj podobnega počne država s svojimi kadrovskimi zakoni, pravilniki in uredbami, ki vodijo le v to, da je javna uprava polna diplomirancev, magistrov in doktorjev, ideje in rešitve pa pričakuje od ljudi, ki imajo od titul le zdravo pamet. Kaj če bi, po Trstu, Goje in klapa krenili še proti vzhodu?
mm, "ips
Ločevalna dijeta
Ni me bilo mandat al’dva, nabralo se je veliko mesa, od njega ni prav nič koristi, treba bo ga dobro zgristi,
ker čakajo nas tožbe, več lačni smo kot siti, grizli bomo še par dni, dokler ne ostanejo, za lizing nam kosti.
Ko čisto bomo jih obrali, kje jih bomo pokopali? Saj prostora nam zmankuje, še dobro da meso, po cevi v Koper odpotuje...
(dg)
NOVO
Ambulanta za male živali Lara
Trgovska ulica 4. 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300
Kastracija in sterilizacija mačk
10% POPUST
JJEEF2EEE3 AVTO	CENTER	
	
@ BANKA KOPER
komunala
izda - isola
PONEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA:	8.00 -12.00
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
V DELOVNEM ČASU - TELI 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882
(24 ur) tel: 041/ 650 375
H1N1
Nova gripa je med nami, a brez najhujših primerov
Potem, ko smo prejšnji teden zabeležili dva primera gripe med osnovnošolci in smo imeli dva pacienta v izolski bolnišnici, imamo trenutno le 4 primere suma na novo gripo.
V	četrtek smo iz izolske bolnišnice izvedeli, da zdravijo v enoti intenzivne medicine, zaradi okužbe z virusom nove gripe, enega bolnika pri katerem je potrebno mehansko predihovanje zaradi hude dihalne stiske, dva pacienta s klinično sliko zelo verjetne gripe ob zmerni prizadetosti pa sta bila na internem oddelku.
Pri bolniku, ki je bil na intenzivni enoti, je v naslednjih dneh, po predhodnem rahlem izboljšanju, prišlo do poslabšanja stanja. Iz bolnice so sporočili, da izvajajo vse potrebne ukrepe v skladu s priporočili in dogovori s specialisti iz Infekcijske klinike v Ljubljani. Tudi na otroškem oddelku so hkrati zdravili zaradi nove gripe enega otroka, pri štirih hospitaliziranih otrocih pa obstaja sum okužbe z virusom gripe.
V	četrtek so iz porodnišnice odpustili bolnico pri kateri so dokazali okužbo z virusom gripe. Že v petek pa so nas iz bolnišnice obvestili, da je omenjeni pacient hospitaliziran v internistični intenzivni negi premeščen v intenzivno enoto Infekcijske klinike UKC Ljubljana.
Trije pacienti s klinično sliko zelo verjetne gripe ob zmerni prizadetosti so hospitalizirali na internem oddelku. Na otroškem oddelku pa se je zdravil en otrok z dokazano okužbo z virusom nove gripe in štirje otroci pri katerih se sumi na okužbo z novo gripo.
V torek popoldne so iz bolnice sporočili, da na ginekološko porodniškem in na otroškem oddelku zdravijo dva pacienta s potrjeno novo gripo, na otroškem oddelku pa imajo še šest otrok pri katerih sumijo, da so morda okuženi z virusom nove gripe. Sprotne informacije objavljamo na spletni strani www.mandrac.si ur
Informacije o cepljenju:
Cepite se lahko na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper, Vojkovo nabrežje 4/a Najavite se na tel. št.:
05/ 66 3 0 842 in 05/66 3 0 800.
Cepijo vsak dan, od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 ure
Kam bo odtekala voda
V uredništvo je prišlo že kar nekaj zaskrbljenih bralcev z vprašanjem, ki v resnici ni naslovljeno nam ampak projektantu novega tlakovanja Sončnega nabrežja. Zanima jih, kako so predvideli odtekanje vode s cestišča, saj dosedanji odtočni kanali niso bili učinkoviti, zdaj pa je možnosti odtekanja vode še manj. Da imajo prav se je videlo že ob ponedeljkovi plimi z dežjem. Sicer pa opazovalce še bolj skrbi odtekanje vode po ceveh v katerih bo menda tudi električna napeljava za luči v tlaku. Izvajalci pravijo, da delajo po projektu.
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi.
Pazljivo branje vam želimo
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
KOLIKO JE VREDEN DELAVEC?
Zakaj je stavkalo trideset tisoč ljudi (po štetju enih) ali 4-5 tisoč ljudi (po štetju drugih ) prejšnjo soboto v Ljubljani? Za 600 evrov neto plače in redno plačane prispevke za pokojninsko in druga zavarovanja, kar podjetja, to pomeni njihovi lastniki in upravljalci, bolj znani pod imenom managerji ali menedžerji, niso redno počeli. Nekateri so celo plačevali po 400 evrov mesečno, a so na tisto drugo pozabili. Zaposleni so bili tiho, ker je 400 evrov pač vsaj 400 evrov, alternativa pa je nezaposlenost. Izbrali so manjše zlo. Dokler jim ni prekipelo, ko je postalo jasno, da so postali navadno blago s katerim se trguje tako, kakor z vsakim drugim blagom. Lastniki prodajo podjetje, skupaj z podjetjem pa tudi zaposlene. Če to ni klasično sužnjelastniš-tvo, kaj pa je? Ko pa je prišla kriza, recesija, ali kakor že imenujemo to, kar trenutno živimo, pa so menedžerji z mesečno plačo, ki je enaka letni plači sobotnih stavkajočih, začeli izsiljevati državo, naj jim pomaga. In ni jim padlo na pamet, da sebi zmanjšajo plačo, ki jo, velikokrat glede na rezultate dela niso zaslužili.
In država se jih je usmilila ter začela plačevati subvencije za skrajšan delovni čas z denarjem, zbranim od davka na teh istih 400 evov plače, kar pomeni, da so delavci sami financirali svoj skrajšani delovnik, ki to velikokrat ni bil. Lastniki in managerji ali menedžerji so od njih namreč zahtevali normalen delovnik, tudi delo čez vikend, kar pomeni, da so spretneži kradli dvakrat: od države denar za skrajšani delovnik in od delavcev, ki so „skrajšano“ delali po 48 ali 6o ur tedensko, le plačani so bili za 36- urni delovnik. In nobeden »ustrezen organ« na to ni reagiral: ne tožilstvo, ne sodniki, ne inšpekcije,ne ministri ne sekretarji, ne vlada in še sindikati ne prav dosti.
In kaj ostane ubogi raji, kot da se odpravi na stavko. Sobota je, dežuje, oni oblečeni v rdeče, rumene in modre plastične kombinezone, hočejo 600 evrov plače. Namesto, da bi vse svoje lastnike zbrcali iz podjetij, ki so si jih, pa tudi njih, žive ljudi, prilastili na način, ki bo nekoč dobil tudi svoje, nič kaj prijazno ime.
In od tod izvira ta razlika v številu stavkajočih. Sindikalni funkcionarji so število udeležencev malo povečali tisti, ki se delavcev bojijo, pa jih morda niso niti videli, a so vseeno število udeležencev mini-malizirali. Seveda sem bil zraven in vem, da jih ni bilo toliko, kot pravijo eni in spet ne tako malo kot pravijo drugi. In čeprav je bilo tokrat slišati veliko odločnejše izjave, da stavkajoči tokrat ne bodo popustili in grejo „do konca" se mi zdi, da so s stavko še največ dobili okoliški gostinci, ki so se solidarizirali s stavkajočim in jih prosili, da stavkajo še bolj pogosto in v kar se da velikem številu. Cene piva in ostalega bodo take kot vsak normalen dan.
Avišaj Margalit, profesor jeruzalemske univerze je napisal: V civilizirani družbi posamezniki ne ponižujejo eni drugih, v dostojni duž-bi njene ustanove ne ponižujejo ljudi.
V kakšni družbi živimo mi?
Korespondenčna seja OS
Država bo nehote pospešila popravilo ceste za Barede?
Če kdo potem je država najprej sebi brado ustvarila. Kdo lahko sprejme plačilno zakonodajo s katero normalnim ljudem določi 14 dnevni plačilni rok za plačilo obveznosti, sebi pa prepove plačila v manj kot 30 ali celo 60 dneh? Država seveda. In kdo lahko zahteva od lokalne skupnosti, da v nekaj dneh spremeni enega svojih temeljnih dokumentov, sicer ne bo dobil že odobrenega denarja? Država, seveda.
Izolski občinski svetniki so na korespondenčni seji, ki se je končala v torek ob 12.00 uri sprejeli predlog sklepa o spremembi načrta razvojnih programov za leto 2009 pri projektu “Rekonstrukcija ceste Baredi”.
Občina Izola se je leta 2009 prijavila na razpis za pridobitev sredstev za gradnjo komunalne infrastrukture pri projektu “rekonstrukcija ceste Baredi”, ki je bila predvidena v letih 2009, 2010 in 2011. Zaradi slabega stanja cestišča je bilo predvideno investicijsko vzdrževanje na različnih odsekih v različnih časovnih terminih v teh letih. Za leto 2009 so predvideli popravilo točno določenega dela cestišča in imeli za to okvirno ocenjeno vrednost v višini 75.561 Eur brez DDV, za navedeni znesek so tudi zaprosili za sofinanciranje. Občina je na razpisu uspela in 29. 6. 2009 prejela sklep o znesku sofinanciranja investicijskega projekta, ter 8. 10. 2009 tudi pogodbo z navedenim zneskom sofinanciranja.
Toda, 26. 11. 2009 so jim iz pristojnega urada ustno sporočili, da mora občina načrt razvojnih programov uskladiti z dejanskim stanjem po končni gradbeni situaciji za opravljeno delo.
Občina je namreč predvidela rekonstruiranje ceste v letih 2009, 2010 in 2011, za sofinanciranje pa je prosila le za letošnje leto. Kot pogoj za izplačilo sredstev sofinanciranja so iz pristojnega ministrstva zahtevali, da uskladimo načrt razvojnih programov na tak način, da bo v letu 2009 prikazan samo dejanski strošek gradnje - razviden iz končne gradbene situacije, brez ostalih stroškov, kot so projekti in nakup zemljišč. Prav tako so zahtevali, da se projekt v letošnjem letu zaključi tako, da v letih 2010 in 2011 na tem projektu naj ne bo predvidenih sredstev. Zato je občinska uprava predlagala spremembo omenjenega dokumenta tako, da se za leto 2009
predvidi samo sredstva za gradnjo in DDV, predvidena sredstva v letih 2010 in 2011 pa se prikaže kot ločen projekt.
Da gre za očiten poiskus države, kako bi se izognila plačilu že odobrenega sofinanciranja priča tudi dejstvo, da so navedeni pogoj postavili šele 26. novembra, rok za potrditev odobrenih sredstev pa je petek, 4. decembra.
Izolski svetniki so tokrat pokazali dovolj razumevanja za težave občine pri pridobivanju sredstev sofinanciranja in so z 18-timi glasovi korespondenčno potrdili predlog spremenjenega načrta razvojnih programov.
A.M.
Nov urnik v Ambulanti za male živali Izola
Lastnike psov in mačk obveščamo, da je od oktobra 2009 uveden nov urnik v Ambulanti za male živali Izola, ki ima sedež v Dobravi.
Ambulanta za male živali Izola obratuje vsak ponedeljek, sredo in petek od 17.00 - 19.00 ure, vsak četrtek pa od 10.00 do 13.00 ure. Za nujne primere je organizirano 24 urno dežurstvo izven rednega delovnega časa. Dobite nas na tel: 05 663 44 00 Marko Gombač, dr.vet.med., tel: 05 641 32 22, 040 167 712 Dodatne informacije so objavljene na prenovljeni spletni strani: www.vetambulanta-kp.com/
Reaktor
Je rešitev lastna občina?
V	zadnjem času smo bili v sosednji občini priča razpravam o razlogih za odcepitev, oziroma za ustanovitev nove občine Ankaran. Rdeča nit nezadovoljstva domačinov je bila »zanemarjanje razvoja kraja« in posledično slabšanja razmer za življenje, tako na področju družbenih dejavnosti kakor tudi vlaganja v infrastrukturo. Oboje je na koncu pripeljalo do njihove odločitve o ustanovitvi lastne občine.
Če poskušamo povleči vzporednice z našo, izolsko občino in se ozremo proti našemu podeželju, lahko takoj ugotovimo, da so problemi identični.
Na javnem soočenju je eden vidnih predstavnikov liste Izola je naša, ki trenutno vodi našo občino trdil, da si prebivalci izolskega podeželja ne želimo nove ceste Jagodje-Šared. Seveda pa poznavanja iste problematike ne moremo pripisati niti našemu županu, kar je dokazal v soočenju s civilno iniciativo za razvoj podeželja. Na drugi strani pa spremljamo, za župana, nujno potrebno »lišpanje« izolske promenade, ki se bo vse do izolskih gričev bleščala v svoji lepoti kakor tudi finančnih posledicah.
Kako lahko po vsem tem od aktualne oblasti sploh pričakujemo pozitivne premike pri razvoju podeželja? Zato se v izolskem odboru SDS sprašujemo: »Koliko časa se bomo morali še voziti po ozki in nevarni cesti, ki je vsak dan bolj polna težkih tovornjakov, ki so prav v zadnjih dneh naši vse pogostejši spremljevalci v smeri proti Kortam?« in »Koliko časa bodo še naši kanalizacijski odtoki speljani na bližnje njive, grape ali pa kar na sosedovo dvorišče?«
Vse to bi rešila nova cesta Jagodje-Šared, ki bi poleg nove ceste na podeželje pripeljala tudi kolektor za kanalizacijo. To je tista cesta, ki je menda ne želimo in ki nam jo sedanja občinska oblast obljublja že 3 leta, prejšnja oblast pa še dodatna 4 leta.
Poseben problem podeželja predstavlja tudi razvoj Šareda, ki zaradi nesprejetja zazidalnega načrta stagnira že vrsto let. Tako na Šaredu rastejo samo še črne gradnje, ki kazijo izgled vasi, saj legalna gradnja ni dovoljena. Živeti pa je treba naprej. Načrt prejšnje občinske oblasti je predvideval pozidavo Šareda na način, da bi na hribu nastalo skoraj blokovsko naselje vrstnih hiš, čemur smo se domačini odločno uprli.
Pred tremi leti, ko se je občinska oblast spremenila, je bil domačinom obljubljen sprejem novega načrta v čim krajšem času ob upoštevanju pripomb lokalnih prebivalcev. V ta namen smo krajani oblikovali tudi delovno skupino. Verjeli smo v to, saj naj bi na strani občine projekt vodil gradbeni strokovnjak, ki menda »pozlati« vse, kar prime v roko. Žal pa delovna skupina ne pomni, kdaj se je nazadnje sestala.
V	občinskem odboru SDS upamo, da sedanja, kakor tudi bodoče občinske oblasti ne bodo, tako kot do sedaj, pustile podeželja na cedilu in nas prisilile v iskanje tako rigoroznih rešitev kot je odcepitev ali priključitev drugi občini.
Nevijo Frank, Šaredin in preds. SDS Izola
Gradbinci so tokrat zaščitili drevored
Drevored pinij na Prešernovi cesti je spomeniško, naravnovarstveno zaščiten. To sicer ni motilo gradbincev izolskega Alkatraza, ki so ob gradnji povsem brez potrebe porezali tri stara drevesa. SCT, izvajalec del na gradnji plošnika od križišča Jagodje do odcepa za novo naselje, je ravnal drugače. Debla starih pinij so še pred začetkom delo ovili v zaščitni PVC, da bi tako preprečili morebitne poškodbe ob delih, ki bodo občino veljala kakšnih 180 tisoč Eurov, čez dober mesec pa bodo stanovalci tega dela Jagodja že lahko uporabljali pločnik na poti do mesta. Zdaj so morali namreč prečkati cesto brez prehoda za pešce, na drugi strani ceste pa so morali uporabljati shojeno pot po travi in kanalu.
Prodaje nepremičnin-
Če bomo s prodajo preveč hiteli nam bo lahko še žal
Skrbi namreč podatek, da skoraj ni bilo interesa za odkup zemljišča ali podelitev stavbne pravice v industrijski coni, ki je rezervirana za živilsko industrijo (za Drogo)
Območje je bilo zamišljeno kot prostor, kjer bi se (ob Drogi in bodočem Mercatorju) znašli: Agraria (najverjetneje s prodajnim centrom), Delamaris (tovarna) in Riba. Občina Izola je konec oktobra objavila javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin in sicer za zemljišče v izmeri 3.500 m2 z izhodiščno ceno 196,00 Eur/m2, oziroma za izhodiščno ceno 686.000 Eur za celotno površino. Za nakup zemljišča je popolno vlogo oddalo le podjetje Riba, ki na ta način menda lahko kandidira za evropska sredstva s področja ribištva.
Občina je istočasno objavila tudi javni razpis za podelitev stavbne pravice za parcelo velikosti 2.018 m2 za obdobje stavbne pravice 30 let, z izhodiščno ceno 536.788 Burov, za drugo parcelo veliko 392 m2 za obdobje stavbne pravice 30 let, z izhodiščno ceno 114.856 Eur.
Največje pa je zemljišče velikosti 10.000 m2, ki se oddaja za obdobje stavbne pravice 30 let, z izhodiščno ceno 860.000,00 Eurov.
Po dosedaj znanih podatkih za zadnja tri večja zemljišča ni bilo ponudnikov, saj so novi lastniki Delamarisa res imeli malo časa za pripravo ponudbe.	ur
AJPES: Poslovanje s tem podjetjem je tvegano
Izolskim občinskim svetnicam in svetnikom zastavljam javno vprašanje: “Kaj mislite ukreniti, da bodo v Izoli spoštovani odloki in interesi izolskih občanov?”
Po pregledu razpisne dokumentacije za podelitev stavbne pravice za izgradnjo podzemne garaže in objektov nad njo (OPPN Pošta) se vidi, da se stavbna pravica podeljuje tudi na vseh že odmerjenih funkcionalnih zemljiščih stavb ob področju podrobnega prostorskega načrta. Predmet podelitve stavbne pravice sta tudi Ulica Ob starem zidovju. Ulica Svobode in gospodarski uvoz do stavbe pošte. Prvi dve ulici imata status javnega dobra. Škandalozno! Župan namerava dve javni ulici sredi mesta za petdeset let prepustiti zasebni rabi nekega podjetja!
Po ureditvenem načrtu je gradbena linija garaže in stavb odmaknjena od odmerjenih funkcionalnih zemljišč za štiri metre in več, iz razpisne dokumentacije pa je jasno razvidno, da stanovalci stavb ob južni strani Ulice Ob starem zidovju in severni strani Cankarjevega drevoreda v bodoče iz svojih hiš ne bodo več mogli stopiti na “svojo” zemljo, ampak bodo prisiljeni ob kakršnemkoli posegu na fasadi na tej strani hiše ali če bodo hoteli stopiti iz hiše na dvoriščni strani, zaprositi sa soglasje lastnika stavbne pravice, torej neko privatno podjetje!
Nekdo bo rekel, da se oglašam, ker sem prizadet. In resje! Vendar se razen meni povzroča škoda še precejšnjemu številu prebivalcev tega dela mesta. Nekaterim je del Ulice Svobode in Ulice Ob starem zidovju edini možen dostop do njihovih hiš in to z javne površine, ki jo sedaj župan s podelitvijo stavbne pravice enostavno ukinja brez vednosti občinskega sveta! kaj mislite o tem svetniki? Izbrani ponudnik za podelitev stavbne pravice je Mabra inženiring, poslovanje z nepremičninami d.o.o. Ljubljana. Podjetje ima po podatkih, dostopnih na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), tri zaposlene in spada v bonitetni razred D s pripisom: “Poslovanje s podjetjem je tvegano”. Za kvalitetno izvedbo del je v razpisni dokumentaciji zahtevano poroštvo v obliki bianko menice v znesku 500.000 EUR. Kako bi bila ta menice izterljiva, ve samo Bog! Ponavadi se za tako zahteven posel in visoko poroštvo zahteva bančna garancija, ki pa je podjetje z boniteto D in karakteristiko “Poslovanje s podjetjem je tvegano”, ne more pridobiti, saj za to, da banka izda garancijo, moraš biti firma resna in z visoko boniteto ter dovolj kapitala. Spoštovane svetnice in svetniki! Ne vem, kaj vas je vodilo, da ste ob mnogih pripombah prebivalcev tega dela Izole tak prostorski načrt sploh sprejeli.
Ni potrebno posebno geološko znanje, da vemo, da je tu nekdanja obala otoka iz kompaktne apnenčaste skale, ki se nadaljuje - sicer malo globlje - tudi preko Cankarjevega drevoreda - in bo miniranje in izkopavanje dvanajstmetrske jame v živo skalo imelo neslutene posledice za območje celotnega nekdanjega otoka. Saj vemo, da v času gradnje starega mesta na otoku temeljenje stavb ni bilo tako kot danes. Ob tresljajih monolitne skale se zna marsikatera hiša - tudi tista ob mandraču ali kje v njegovi bližini - ne le zatresti, ampak tudi opazno in nevarno razpokati. Starejši Izolani se še spomnijo, da se je treslo celo mestno jedro, ko so potekala močnejša miniranja v Stavbenikovem kamnolomu v Livadah. Splošno znano je, da je tako županu kot njegovi četici IJN malo mar varnost in kvaliteta življenja nas Izolanov. Zato pozivam ostale svetnike, pa tudi delavce v občinski upravi, ki vam je kaj mar za Izolo in nas Izolane, da končno nekaj storite, da se nam ne bo zgodil Toncity tudi v Izoli. Z vsemi problemi, ki nastajajo ob nerazumnem ravnanju župana in občinske uporave, bomo morali naprej živeti prebivalci tega dela mesta in če ne boste ukrenili ničesar, ni samo županova, ampak tudi vaša odgovornost!
Pa da vidimo, ali vam je res kaj za Izolo in Izolane, ali gre samo za politične parole!
Alojz Pečan
Kompleks Ribič
Po doslej znanih podatkih je bila začetna cena ob jekta 650.000 Eurov, vendar kupca ni bilo. Za drugi razpis so ceno znižali na 350.000 Eur in menda tudi ni bilo nobenega odziva, zato so se menda odločili za neposredno prodajo po ceni 250.000 Eurov. Kdo bo znani kupec še skušamo izvedeti, neuradno pa gre za, v vseh pogledih znanega, obalnega gradbinca.
Restavracija na svetilniku
V tem primeru ne gre za objekt v občinski lasti, pač pa za lastnino Hotelov Belvedere, ki pa stoji na občinskem zemljišču, občina ima v lasti tudi okoliška zemljišča. Hoteli Belvedere so sicer prodajali objekt, vendar zaradi visoke cene kupca še niso našli, zdaj pa želi občina Izola uveljaviti predkupno pravico. Ker denarja za ta namen ni nikjer v izolskem proračunu so menda razmišljali o kompenziranju neplačanega komunalnega prispevka, ki ga občini dolgujejo Hoteli Belvedere, vendar iz te moke ne bo kruha, saj se je turistično podjetje reorganiziralo in ga zdaj sestavljata dve enoti: Hotel Belvedere d.o.o. in Marina d.o.o. Razdelili so si tudi objekte v lasti in tako je lokal na svetilniku postal last Marine d.o.o., ki do občine nima dolgov.
Stanovanja
Na seznamu nepremičnin, ki iščejo kupce so tudi t.i. nadstandardna stanovanja v neprofitnem bloku. Naprodaj je pet stanovanj in sicer:
-	trisobno stanovanje (96,81 m2), z izhodiščno ceno 296.000 Eur,
-	dvosobno stanovanje (70, 95 m2), z izhodiščno ceno 222.000 Eur,
-	trisobno stanovanje (102, 51 m2) z izhodiščno ceno 308.000 Eur,
-	dvosobno stanovanje (115,85 m2) z izhodiščno ceno 340.000 Eur in
-	dvosobno stanovanje (96 m2), z izhodiščno ceno 294.000 Eurov.
Reorganizacija
Na seji sveta javnega zavoda so člani želeli razpravljati o predlogu odloka nove organizacije zavoda, še preden gre predlog odloka na prvo obravnavo občinskega sveta. Toda, dobili so informacijo, da to ni potrebno, saj so člani sveta zavoda, ki ni enak zavodu, ki naj bi nastal z reorganizacijo. Člani sveta, ki mu predseduje Branko Pečar, so menili, da gre za nevzdržno tolmačenje strokovnih služb in so pripravljalcem odloka ponovno poslali svojo zahtevo po obravnavi odloka pred razpravo na občinskem svetu.
Dejstvo je namreč, da člani sveta ne vedo niti tega ali je bodoči Center predviden kot javni zavod, ki združuje kulturo, šport in turizem ali morda brez turizma, prav tako ni jasno, kakšna bo organizacija dela in vodenja zavoda.
Člani društva invalidov Izola!
Obveščamo vas, da je v Termah Ptuj prost še en termin koriščenja od 12.12. do 22.12.2009.
Vsi zainteresirani naj se oglasijo v društvu invalidov.
Sicer pa je v.d. direktorja, Darko Grad, članom sveta podal odgovor na vprašanje članov sveta glede finančnega stanja Centra in povedal, da so imeli celo leto težave z likvidnostjo in so le to res reševali tako, da so zamikali plačila tam, kjer je bilo to najbolj mogoče, predvsem pri le-asingih za športne objekte in opremo. Do težav je prihajalo predvsem zato, ker so morali izvesti kar nekaj nujnih investicijskih vzdrževanj, ki v planu niso bila predvidena. Sele po sklenitvi aneksa, ki je omogočil prelivanje sredstev znotraj bilance zavoda so občini posredovali vse zahtevke za izvedena dela, tako da je Občina sredi oktobra zavodu dolgovala nekaj več kot 145 tisoč Eurov. Del teh sredstev je občina že plačala, zajetni pa so tudi dolgovi nekaterih najemnikov objektov. Centru dolgujejo najemniki skoraj 78 tisoč Eurov, od tega je največji
Na zalogi so izdelki,
ki povečujejo varnost pred okužbami:
Razkužila različnih velikosti oz. pakiranj:
500 ml s pumpico za doma, 150 ml za v avto ali v torbico, 50 ml za v žep. Vlažni robčki, prepojeni z razkužilom, pakirani po 100 ali pa vsak posebej.
Praktično, učinkovito in varno. Razkužila, ki ne izsušujejo kože tudi pri pogosti uporabi.
Na zalogi imamo tudi zaščitne obrazne maske s stopnjo filtracije 96%.
Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15,00 ________sreda: 8.30 ■ 15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00
dolžnik NK Bonifika (cca. 22 tisočakov) za katerega res ne vedo, kako ga bodo iztožili, čeprav je res, da je šlo za združeno društvo Bonifika - Izola. Center je sredi oktobra dobaviteljem (izvajalcem raznih del ter nekaterim nastopajočim) dolgoval približno 164 tisoč Eurov, ki jih bo, po besedah Darka Grada, v kratkem tudi poravnal. Do konca leta naj bi tako rešili tudi likvidnostne težave, ki jih tarejo. d.m.
Reaktor
Pred letom novih volitev
Pred časom sem v Mandraču zapisal, da strankarski apriorizem ne bo obšel Izole. Izrazil sem upanje, da ne bomo deležni floskul o boljšem življenju če bomo volili to ali on stranko. Izrazil sem upanje, da bo razvoj Izole odvisen predvsem od znanja in razumevanja časa v katerem živimo. Zapisal sem, da je preveč politikov, ki menijo, da so nenadomestljivi in, da je preveč politikov, ki od politike živijo.
V, pred časom napisanem prispevku, sem predvidel, kaj se bo dogajalo prof. dr. Klokočovniku, ko bo zasedel mesto župana. Vse to se mu dogaja.
Zapisal sem tudi, da bi se mu dogajalo isto, četudi bi imel okrog sebe vrhunske strokovnjake. Zakaj? Zato, ker se vse bolj razširja boj za položaje, ko mnogim edino politika zagotavlja boljšo eksistenco. Zato ker drugega ne znajo ali ker za drugo niso usposobljeni. Profesor dr. Klokočovnik ne sodi v to skupino.
V enem od prispevkov sem tudi zastavil vprašanje, da ne vem kakšen jezdec je novi župan in ali bo lahko preskočil vse pregrade, ki bodo pred njim. Upal sem, da med temi pregradami ne bo ideologije sovraštva. A žal ni tako.
Zato upam, da bo obdobje pred novimi volitvami odprlo pot znanju, k razumevanju časa v katerem žvimo in ne populistom, ki le v politiki vidijo svoje možnosti.
Ado Butala
Plinski terminali
Odprto pismo predsedniku DZ RS, dr. Pavlu Gantarju
Spoštovani, današnje pismo je v enem tednu že drugo in naša zaskrbljenost nič manjša.
Prosili smo vas za sodelovanje in podporo v kontekstu seje Odbora DZ za okolje in prostor, ki je zasedal 26.11.2009. Le ta pa je pred obravnavo 4. točke (predlog Resolucije o Strategiji za S Jadran), bila prekinjena, saj so se kot kaže termini raznih sej pokrivali ter je obstajala nevarnost, da ob tč. 4 odbor ne bi bil sklepčen. Seja naj bi se ponovila, dne 2.12.2009. Razočarani smo nad dejstvom, da na sejo civilna družba ni uradno vabljena, medtem, ko je prvotna seja na temo plinski terminali, 18.4.2006 to storila, saj smo bili vabljeni (a ne upoštevani) in smo tudi aktivno sodelovali. Danes, ko nam teče voda v grlo, ko je naša soseda praktično že prižgala zeleno luč izgradnji uplinjevalnika v Zavijali, ko se iz dneva v dan odkrivajo nove nepravilnosti in nezakonitosti v proceduri, ko je celo državni medij v Italiji La Repubblica prvič jasno pokazal na spornost postopkov, pa smo popolnoma izločeni. Kljub opozorilom nestrinjanja z načinom, ki ga je ubral aktualni odbor, ugotavljamo, da nas tudi ob sklicu preložene seje, le ta popolnoma ignorira. Vemo, da nam je dana pravica prisotnosti, a le v vlogi opazovalca, kar nikakor ne zadošča. Menimo, da smo z ugotovitvami, podatki, ki smo jih naši vladi posredovali zaslužili zaupanje in pravico do aktivne prisotnosti ob argumentiranju tč. 4. Iz že navedenega pa pričakujemo tudi, da nam bo omogočen neposredni prenos. Seja je javna, vsebina pa tako pomembna za prebivalke in prebivalce obalnega področja, kakor tudi Slovenije nasploh, da nam ta pravica pripada. Vemo, da se nahajamo na pragu novih, lokalnih volitev, in prav je, da si na najbolj neposreden in transparenten način ustvarimo jasno mnenje o poslancih, kot predstavnikih naših skupnih interesov, katerim bomo ali pa ne zaupali tudi v bodoče.
Poleg vsega zgoraj navedenega, je civilna družba posredovala preko vas Državnemu zboru več dopisov in peticij naj se DZ jasno opredeli glede plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Sprašujemo se kaj ste storili z temi dopisi, saj niste poslali niti na en dopis odgovora, niti niste dali v obravnavo to problematiko na komisijo za okolje in prostor, kaj šele na DZ. Od Vas smo pričakovali, da boste sklicali izredno sejo Komisije za okolje in prostor in to problematiko uvrstili tudi v obravnavo v DZ, enako kot je to storil Državni Svet.
S pozdravi
Civilna Združenja Istre - CZI Mirjana Čakardič Franc Malečkar

Odkrivanje našega mesta------
Izolsko obzidje ni le navaden mit
Človek si tako hudo želi v vesolje, ko še niti svojega planeta ni popolnoma raziskal. Zakaj je temu tako? Je res površina kakšnega oddaljenega, zapuščenega planeta bolj zanimiva, od dna naših oceanov? Po vsej verjetnosti, ne. Se pa da bolje tržiti.
In če to splošno dognanje prilagodimo lokalnim, mikro razmeram, ostanemo pri isti ugotovitvi. Toliko je govora o prihodnosti našega mesta, kako naj se razvija, v katere smeri naj se gradi, kako bi moralo izgledati, po drugi strani pa sploh ne vemo, kakšno je včasih bilo, in predvsem, zakaj je takšno bilo. Sicer je res, da tega večina od nas ne ve. In zato obstajajo zgodovinarji, arheologi, konservatorji in podobno učeni posamezniki, ki nam to lahko razložijo. Na nas je le, da smo pripravljeni poslušati.
In tako je pred časom italijanska narodna samoupravna skupnost iz Izole v Manziolijevi palači organizirala dve predavanji Daniele Tomšič, še do pred kratkim vodje Piranske sekcije Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, danes pa v.d. pomočnice direktorja, generalna konservatorka, krovne konservatorske organizacije. Zelo primeren čas torej za pogovor o tem, kakšno je naše mesto v preteklosti sploh bilo.
-	Predavanji sta bili o izolskih obzidjih in izolskih cerkvah. Za cerkve vsaj vemo, da so bile, saj jih je nekaj še vedno prisotnih, o obzidju pa malokdo karkoli ve, če sploh.
-	Izola je imela v svoji zgodovini dve obzidji, v različnih obdobjih. Prvo iz časa nastanka samostojne komune, po virih naj bi bilo približno v letih 1200 - 1220, obstajalo pa je kakšnih sto let, do leta 1320. Takrat je Beneška republika začela urejati celoten izolski urbanizem, ki je razpoznaven še danes, z mandračem, z zasutjem Velikega trga, in parka ob njem, kjer je bil pred tem najstarejši izolski mandrač. Vemo tudi, da so v tistem času nasuli tudi Kristanov trg, kjer je ravno tako včasih bil mandrač, in nenazadnje, je bila nasuta tudi Ljubljanska ulica. Ta večja dela so vsa nastala okoli leta 1320, ko se je Izola urejevala, ko
je bil narejen pomol, in smo dobili situacijo, ki jo poznamo še danes. Takrat so tudi postavili obzidje proti kopnemu, torej za obrambo proti Avstro-ogrskim patriarhom, saj benečanom ni bilo v interesu postaviti obzidja proti morju, ker to bi pomenilo, da bi ga postavili proti sebi. Ko pa je tudi Republika Genove postala dovolj močna, da je predstavljala nevarnost, pa so morali utrditi še obzidje na morski strani. Pri vsej študiji pa je bil hec v tem, da se je od vedno govorilo, da je bila Izola proti morju odprta, a to je v resnici pomenilo le, da ves ta del, ki je apnenčast, torej tisti del pri stari bolnici, bil izven obzidja. To seveda ne pomeni, da obzidja ni bilo.
Sedanji park na Velikem trgu je bil nekoč mandrač
-	Mesto je torej v svoji zgodovini imelo dve obzidji. Kako je bilo s prvim?
-	Prvo obzidje je imelo vrata z morja v današnjem podhodu v Gramscijevo ulico, nad katerim je bila cerkev svetega Jerneja (chiesa di San Bartolomeo). Kakšen je
bil obseg tega obzidja sicer ne vemo, ker so bila takrat v tistem srednjeveškem času obzidja široka šestdeset ali osemdeset centimetrov, torej približno toliko, kot so danes zidovi, in je zato nemogoče ugotoviti, kateri zid je lahko del tega starega obzidja. No, za ta vrata v mesto pa smo prepričani, saj je o njih govora v več dokumentih. Torej lahko le ugibamo, ali je obzidje sledilo Gregorčičevi ulici vse
do Kristanovega trga, ali pa morda do lokacije, kjer je danes Gaffe alle Porte. Sama mislim, da je slednje, saj so bili v tistih časih dovolj racionalni, da so zagradili samo naseljeni del, a zagotovo tega ne moremo vedeti.
Takrat, ko so avstrijski patriarhi izdali dovoljenje, da se lahko mesta zaščitijo z obzidjem, je Izola postala mesto v pravem pomenu besede. Kmalu je bila zgrajena tudi občina, pa cerkev svetega Mavra. V tistem času je pač veljalo, da zaselek postane mesto, ko ima občinsko palačo, župnijo in seveda obzidje, da se lahko brani.
Edini ostanek obzidja je stena nasproti Delamarisa
-	Nato so prišli Benečani in nastalo je novo obzidje.
-	Ko je Izola pristopila k Beneški republiki, so se zavezali, da bodo obnovili staro obzidje. Benetke so zgradile strateško obzidje, torej tudi pomol, ki je bil utrjen, in je imel tudi stolpa, vsaj po risbah sodeč, in zato vemo, da je bil vhod z morske strani preko dveh stolpov, ne vemo pa zagotovo, kako je obzidje potekalo od sedanje luške kapitanije pa do cerkve svetega Mavra. Od tam je nato šlo navzdol naravnost po Tovarniški ulici, za kar imamo tudi dokaze v arhivih. Dokazano je tudi, da je obzidje sledilo konfiguraciji obale vse do današnjega mandrača. Ta del je dokazan, severni del pa je zaenkrat le teoretičen, saj ga še nismo našli, in vprašanje je, če ga kdaj sploh bomo.
-	Pa imamo sploh še kakšne ostanke tega obzidja? Ne samo teoretične temveč tudi oprijemljive?
-	Večina „ostankov“ je ostala samo še v virih. Imamo pa en del, ki sicer ni še dokazan, a je skoraj gotovo del obzidja. Nasproti Delama-
Izolsko obzidje sstolpi
Daniela Tomšič
risa je krasna gotska stena, ki pa na tistem mestu nima kaj početi, saj tam v času, ko je stena nastala še ni bilo naselja. Gradnja je iz 13. ali 14. stoletja. Tako da tisti zid je lahko še edini ostanek izolskega obzidja. Vse ostalo je šlo, ker se je iz njega zgradil samostan svetega Frančiška, po vsej verjetnosti pa tudi cerkev svetega Mavra.
V tistih časih je bilo namreč izredno težko, in seveda drago priti do kamenja. Obzidja so se s časom tudi spreminjala. Najprej so bila visoka in ožja, nato pa v obdobju renesanse, ko so na sceno stopili topovi, nižja in širša. Tista “ta močna” so Benečani postavili proti kopnemu, da bi se branili proti Avstro-ogrskim topovom, in tega dela obzidja preprosto ni več. Morda v kakšni hiši, ali pod njo, a ne moremo rušiti hiš, da bi to preverili. Imamo pa relativno dober načrt za južni del obzidja. Avstrijci so očitno celotno obzidje uničili. No, res pa je, da smo našli en kos belega kamna, ki je vsekakor bil košček obzidja na trgu Republike, med bivšo mlečno restavracijo in Casinojem. Tam je bil tudi vhod v mesto, dobesedno skozi Casino. Pred leti, ko so se izvajala dela na krožišču, smo zelo naključno uspeli opaziti ta kos apnenca kakšen meter pod zemljo, in to samo na enem mestu. Samo to je še ostalo. Vemo pa, da so v tistih časih pod zemljo postavili beli apnenec, nato pa so obzidje gradili iz sivega kamna. Tako da vsaj za ta del vemo zagotovo, kje je nekoč teklo obzidje, kar so tudi potrdili načrti. Za Casinojem bi moral biti tudi stolp, a to ne moremo ugotoviti. Morda bi se videlo iz temeljev, a po načrtih je nekje tam notri. In vemo, da obzidje teče skozi hiše naprej po nabrežju, ga je pa težko opaziti, saj teče v njihovi notranjosti.
Spoznavanje našega mesta

Osorje bil za model
Vemo, da je obzidje imelo več stolpov. To je moč ugotoviti tako iz pisnih virov, kot tudi iz raznoraznih geografskih map in nenazadnje, tudi v ozadju poslikave nad glavnim oltarjev v cerkvi Svetega Mavra, kjer je ponazorjena bitka med Izolo in Avstrijci. Lepo je videti del obzidja in njegove stolpe.
-	Kako pa sploh poteka raziskovanje nečesa, kar ni moč videti?
-	Pri tovrstnem delu je treba biti kar iznajdljiv, in tudi dober opazovalec. Zelo mi je pomagalo, ko sem se odpravila v Osor, majhno mesto na Cresu. V tamkajšnjem muzeju imajo maketo mesta in ko sem jo videla nisem mogla verjeti. Pa to je vendarle Izola. Ravno tako imajo kanal, mesto je koncentrirano na južnem delu, severni del pa je zelen. In potem to njihovo obzidje, ki je na severnem delu šlo kar v ravnih črtah, na južnem delu, kjer je bilo mesto, pa tesno ob obali. In isto je moralo biti tudi
v Izoli. Popolnoma ista situacija. Ko to vidiš, ti je takoj jasno, kako je to obzidje potekalo. Do takrat pa smo takorekoč tavali v temi. Pa je vendarle logično.
-	Malokdo je verjetno pomislil, da je Izola sploh imela kakšno obzidje, kaj šele, da bi ga iskal.
-	Ja, morala ga je imeti, če je hotela biti mesto. Kot sem že povedala, je moralo mesto imeti občino, župnijo in obzidje. Že leta 1165, ko je bila Izola še pod patriarhi, so zaradi nevarnosti vdorov, takšnih ali drugačnih, od Hunov, pa do Benečanov, izdali dekret, da se lahko mesta obzidajo.
Takrat so se ta mesta začela obzidovati, da so bila varna, in s tem varovala tudi patriarhe same. In takrat so se osamosvojila. No, obzidje ni nastalo ravno čez noč. To je bila velika naloga, ljudi pa je bilo v tistih časih malo.
-	Izola se je torej v zgodovini zelo spreminjala.
-	Zelo se je spreminjala. V času Benečanov so recimo izkopali kanal med mestom in kopnim, in tako iz Izole naredili otok. Sicer je bila po vsej verjetnosti na tem delu že naravna depresija, a iz dokumentov vemo, da so morali ta kanal redno vzdrževati, torej je bil umetno narejen. Tako da je Izola bila dobesedno z vodo ločena od kopnega, vrata v mesto pa so bila preko stolpa, ki je stal, kot sem prej povedala, približno na mestu, kjer danes stoji Casino. Kanal je bil osem metrov in pol širok. Mesto je imelo zagotovo najmanj troje vrat, ena z morja, ena na severnem delu obzidja, in končno še glavna vrata s kopnega. Vemo tudi, da se je v Izolo prišlo preko dvižnega mostu.
-	Torej Izola ni bila pravi otok?
-	Bila je vzdrževani otok. Če se vrnemo nazaj, za časa starega Rima, je vsekakor bila otok, saj je bil nivo morja dva metra višji. Leta 1000 pa je že bila bolj polotok, kot otok. Pa so jo preprosto prerezali, kot so sicer prerezali tudi Rovinj, pa Zadar. Malo so poglobili, in dobili so fosal, kot ga imajo vsi gradovi.
Pogovarjal se je: Aljoša Mlslej Fotografije iz arhiva Daniele Tomšič
Nadaljevanje pogovora, tokrat o izolski sakralni arhitekturi, bomo objavili čez 14 dni.
Z IZOkartico po blago
IZOkartica se še širi, recesiji navkljub. Širi se na vse strani, tako geografsko, kot tudi poslovno. Najnovejša pridobitev najbolj izolske kartice je namreč trgovina s tekstilom Fibra v Koprski ulici.
Trgovina je odprla vrata v prostorih, kjer so od nekdaj prodajali tekstil, le da so bila zadnje čase vrata zaprta. A, gospodarski krizi navkljub, je v koprski ulici prazna luknja manj in v prostorih je ponovno zasijala neonska luč. Od aprila lahko gospodinje, pa tudi ostali privrženci dela z metrskim blagom, v starih prostorih kupijo razne vrste blaga, tudi tistega za izdelavo okrasnega tekstila. Za kratek pogovor smo se odpravili v Koprsko k Saši Klecinu, ki trgovino tudi vodi.
-	Trgovino ste odprli aprila, ko se je že vedelo, da prihaja recesija. In vendar ste se podali na pot podjetništva.
-	V bistvu je bila to odločitev moje mame, ki ima v sosednjem poslovnem prostoru šiviljstvo, tako da je bila na svoj način odločitev tudi logična. Dejavnosti, prodaja tekstila in šiviljstvo, se seveda dobro dopolnjujeta.
-	Kako pa je s prodajo tekstila v današnjih časih, saj prebivalec 21. stoletja pričakuje, da je vsaka stvar že končan produkt, ali ne?
-	Res je, da ljudje raje kupijo že sešit prt, kot pa da bi se ga lotili šivati, a tukaj je potrebno povedati, da čeprav je lahko ponudba na trgu še tako velika, je skoraj nemogoče, da bi vsak prt pristajal na vsako mizo, ali pa vsaka zavesa na vsako okno. Še vedno si nekateri raje sešijejo okrasni tekstil kar sami, po svojih merah, na način, ki je njim lepši, kot pa da upajo, da bodo točno takšnega našli v kakšni trgovini.
Res je, da je tega mogoče manj, kot ga je bilo nekoč, a tako je pač s tem.
Tako kot možakar stopi po kos lesa, in iz njega naredi polico v dnevni sobi, tako gospodinja kupi kos blaga, in sešije zaveso, ki ji bo všeč.
-	Omenili ste okrasno blago.
-	Ker se s tem tudi največ ukvarjamo. Konfekcijskega blaga nimamo mnogo, saj ostale trgovine v našem mestu več kot dovolj dobro pokrivajo ta del povpraševanja. Mi smo se bolj osredotočili na okrasno blago. Pomembno je, da okrasno blago lepo pristaja v katerokoli dnevno sobo, in ne boste verjeli, koliko različnih odtenkov barve poznajo gospodinje (smeh). Ve se, kako je težko okrasiti sobo v točno tisto barvo, ki si jo želite. Zato pa smo tukaj mi.
-	Kako to, da ste se odločili za IZOkartico?
-	Pomembno je, da ima vsaka trgovina svojo identiteto, poleg tega je to odličen način, da bo še več Izo-lanov našlo pot do naše ponudbe. Imetnikom IZOkartice bomo tako nudili 10% popust ob gotovinskem nakupu blaga v naši trgovini, a.m.
Pomembno obvestilo
Mandračevci pripravljamo žepno popotnico po Izoli, z naslovom Izola v žepu, s katero bomo predstavili kar-seda veliko število izolskih obrtnikov, trgovin in podjetji, s poudarkom na starem delu mesta.
Ker je vedno možno, da koga tudi pozabimo, vas posebej vabimo, da nas pokličete na tel. številko 040/211-434, in s tem potrdite svojo prisotnost v žepu vsakega šestega Izolana.
VABILO
V počastitev mednarodnega dneva invalidov z geslom
“USTVARJAMO POGOJE ZA NEODVISNO ŽIVLJENJE INVALIDOV”
vljudno vabljeni
na dan odprtih vrat v četrtek 3. decembra 2009 od 10. ure do 14. ure v prostore Društva invalidov Izola.
Ogledali si boste foto razstavo, seznanili vas bomo z našimi aktivnostmi in poklepetali z mentorji delavnic.
Veselimo se srečanja z vami.

KAPUČINO
mMESSMM--------
Se eno svetovno odličje za Izolo
V nedeljo zvečer se je iz Svetovnega prvenstva v kickboxingu, v disciplinah semi in full contact ter glasbenih formah, ki je potekalo od 24. do 29.11.2009 v bližnjem italijanskem mestu Lignanu Sabbiadoru, vrnila slovenska izbrana vrsta. Ponovno lahko zapišemo, da tudi tokrat izolski klub KiT ni ostal brez odličja.
Glavni junak je bil Raniš Smajlovič, ki je nastopil v disciplini semi contact, v kategoriji nad 91 kg, v kateri je osvojil 3. mesto. Po uvrstitvi v polfinale se je srečal z ameriškim tekmovalcem Stephenom Kerapfom s katerim je žal izgubil. Ključna je bila 1. runda, v kateri je dovolil, da si je nasprotnik priboril točkovno prednost, katero pa Smajlovič ni uspel do konca 3. runde izničiti, tako da je v finale napredoval Američan in to le za las, s točko razlike. Drugi izolski tekmovalec Dušan Lamut, v kategoriji do 63 kg, se je v prvem kolu srečal s poljskim tekmovalcem Barotszom Baczynskim, s katerim je izgubil in se tako ni uvrstil v nadaljevanje tekmovanja. Sicer pa se je slovenska vrsta s tega Svetovnega prvenstva vrnila kar s 4 odličji, kar je med nekaj več kot 600 sodelujočimi iz 46 držav, kar dober uspeh. Omenjeni uspeh gre zagotovo pripisati strokovnem vodstvu treningov, pod okriljem Bojana Korošca, ki je tudi trener reprezentance. Na samem Svetovnem prvenstvu, je uspešno nastopil tudi Bojan Homovec in sicer v vlogi mednarodnega sodnika.
Nogomet
Liga MNZ Koper na predčasnem počitku
Tekmovanje v ligi MNZ Koper, v kateri tekmujeta tudi obe izolski članski ekipi, bi moralo sicer trajati do 13. decembra, a predstavniki klubov so se strinjali, da bi bilo škoda odigrati še zadnja tri kola prvega dela v teh decembrskih razmerah, in so jih preprosto prestavili v spomladanski termin. Takrat se bo liga tudi delila na dve kakovostni skupini.
Futsal
l.SFL
Dobovec: Izola 4:1 (2:0)
Rogatec, športna dvorana, gledalcev 120
1:0 [4] Uroš Kroflič, 2:0 [10] Uroš Kroflič, 3:0 [21] Peter Stres, 4:0 [31] Uroš Kroflič, 4:1 [39] Marko Hrvatin
Igralec tekme v ekipi Izole Dražen-ko Vujič
Izola: Rupnik (V), Hrvatin, Janjič, Vujič (K), Peljhan, Matelič, Lako-šeljac, Malenšek, Kapun, Prelovšek (V). Trener: Draženko Vujič.
Pod vodstvom novega-starega tre-
nerja Drage Adamiča, je Dobovec prekinil niz treh zaporednih porazov z lahko zmago proti Izoli, ki bi bila ob vsaj nekoliko večji natančnosti strelcev Dobovca lahko bistveno višja. Že od začetka so namreč domači krenili zelo agresivno, ter z lahkoto prihajali pred vrata gostov. Po dveh zamujenih priložnostih je v 4. minuti v polno zadel Kroflič, kar pa ni spremenilo razmerja na parketu, kajti domači so še naprej napadali, gostje pa poskušali iz redkih protinapadov. Kroflič je sredi polčasa še v drugo zadel v polno, ter z tem ob igri pokazal, da bo prvi mož srečanja.
V drugem delu so sicer Izolani skušali več napadati, a je rezervni vratar Verhovšek, ki je zamenjal A. Mordeja, ob dobri obrambi odlično opravljal svoje delo. Po tretjem zadetku je namreč Dobovec prepustil iniciativo gostom in čakal na protinapad, katerega je v 31. minuti mojstrsko zaključil s svojim tretjim zadetkom Kroflič. V samem finišu so gostje dosegli časten zadetek in jo ob številnih zgrešenih priložnostih Dobovca, še dobro odnesli iz Rogatca.
Rokomet
l.B.SRL-moški
Istrabenz plini Izola - Celje Pivovarna Laško B 25:31 (14:18)
Izolani so tokrat nastopili pod taktirko novega trenerja Sebastjana Podbregarja, ki je zamenjal Miodraga Šolajo. Za domače rokometaše so bili po pričakovanju Celjani premočan nasprotnik. Ves čas so vzdrževali solidno prednost, ki je znašala tudi osem zadetkov. V drugem delu so domačini sicer zmanjšali zaostanek, vendar se novemu porazu niso mogli izogniti in tako na domačem parketu ostajajo še brez zmage. Največ zadetkov so dosegli Čosič (8) ter Vukovič in Cencič (po 4).
Izolani zdaj odhajajo na gostovanje k ekipi Sviš Pekarna Grosuplje, ki zaseda peto mesto. Ta pozicija ni pravi odraz kakovosti moštva, ki je v soboto le za en gol premagalo Radeče MIK Celje, ta pa se nahaja le mesto pred Izolo. Drugače povedano - s pravim pristopom bi se morda
dalo kaj iztržiti, da se Izola odlepi z dna lestvice. Novi trener je zadnjo tekmo v lanski sezoni še igral s temi fanti, tako da ekipa zanj ni novost in morda bo z »novo metlo« plinarjem vendarle šlo bolje v prvenstvu. BV
1. A. SRL-ženske
V 8. krogu prvoligaškega tekmovanja so izolske rokometašice sinoči v domači dvorani igrale proti vodilnemu modtvu državnega prvenstva in eni najboljših evropskih ekip, RK Krim Mercator. Žal je bila tekma v tako poznem terminu, da lahko rezultat izveste na naši spletni strani
POGLED S STRANI
[še: Žarko Kovačič
Rokometni klub se nadaljuje, tempo pa se umirja. Presenečenja so še vedno prisotna, vendar ne izstopajo. Derbi v Celju je pripadel domači ekipi. Koprčani so vse zapravili v prvem polčasu, v drugem pa jim je uspelo poraz le ublažiti. Pivovarji so krepko povlekli in mislim, da so si že priigrali odločilno prednost za novi naslov. Ekipa Gorenja ob vseh problemih ni dovolila novega presenečenja. V Slov. Gradcu so visoko zmagali in zasedli drugo mesto na lestvici. Zapleta se pri ekipi Slovana. Poraz v Ormožu. Domnevam, da se je tudi pri njih začela nabirati pajčevina v blagajni. Začetni zalet se umirja tudi pri mariborčanih. Domači poraz proti Merkurju morda še ni usoden, vendar je točkovna gneča v spodnjem delu lestvice vedno bolj izenačena. Pri dekletih so stvari že dolgo jasne. Izolanke so tekmo proti Krimu odigrale sinoči, pirančanke pa niso imele večjih težav z ekipo Kočevja. Tretje gostovanje na Obali je bilo uspešno za ekipo Ptuja, saj so na Škofijah premagale domačo Burjo. Sicer pa so zadnje tekme obarvane zelo gripozno. Tudi za sobo-tono tekmo izolank proti Brežicam
www.mandrac.si
Mlajše kategorije
Mlajši dečki letos še brez poraza
Mlajši dečki RD Istrabenz plini Izola so v 3. krogu državnega prvenstva gostili vrstnike iz Nove Gorice. Domačim se je poznalo, da je bil v minulem tednu večji del ekipe v šoli v naravi, zato igra ni bila najboljša. Tekma je bila izenačena, v zadnjih minutah pa so Izolani le zaigrali bolje v obrambi (na „špici“ je odlično odigral Cergol), dosegli nekaj lahkih golov iz protinapada (zadnjega je atraktivno zaključil iznajdljivi Me-hinagič), zmagali z rezultatom 12:9 (6:5) ter osvojili pomembni točki v boju za uvrstitev med 16 najboljših ekip v Sloveniji. Naslednji vikend fantje gostujejo na Kozini.
Mlajši dečki RD Izola: Vid Glavič, Noel Vasiljkovič, Matevž Kovačič, Miha Podobnik, Erik Tisnikar, Matjaž Cergol, Beno Jagurdžija, Patrick Golič, Kevin Božič, Adis Mulalič, Tej Jenko, Arnes Mehinagič, Erik Božič, Erbahan Jusufoski; trener Branko Franovič.
Kegljanje
V zadnjem jesenskem krogu bi morale izolske kegljačice nastopiti v Novem mestu, vendar je tekma zaradi bolezni igralk preložena na četrtek, 26.11.09.
je veliko vprašanj. Ne samo kdo bo igral, vedno večja je denarna luknja in nezadovoljstvo. Vse je podobno prostemu padanju in tudi rešilne bilke ni videti.
Izolanom v 1. B ligi tudi menjava trenerja ni pomagala do prve domače zmage. Gostili so B ekipo Celja in visoko izgubili. Vse je še nekako šlo do 15. minute, potem pa... Verjamem, da si igralci želijo zmage. Vendar pa ob vseh napakah in prehitrih zaključkih, gostujoče ekipe vse to kaznujejo. Če ob vsem ne gre še gol-manom, se je težko izogniti porazu. Kdaj bo Izolanom uspelo zmagati v domači dvorani je težko napovedati. Napovedani in željeni cilji so že sedaj zelo oddaljeni in še sreča, da bo iz lige izpadla samo ena ekipa. Sicer pa se žalostnemu stanju v izolskem rokometu jiribližuje tudi rokometna dvorana. Ze pred časom je izgubila potrebni komfort za igralce in gledalce. Igralna površina sicer še zadovoljuje potrebne standarde, razsvetljava, streha, slačilnice in ogrevanje pa že sodijo v zbirke tehničnih muzejev. Tako je tudi težko organizirati prireditev, ki bi zadovoljila osnovne pogoje za izvedbo.
Zato je tudi vedno manj športnih ekip, ki prihajajo na priprave v naše mesto. Podobnost z našim turizmom je morda res samo naključna. Samo sonce in morje sta že zdavnaj premalo za dober zaslužek. Med želeti in uspeti je veliko stopnic. Kdo naj bi turizem in šport v Izoli ogrel za bolj tesno “ljubezen”. Verjetno stroka, vendar jo je potrebno določiti.
A MT(P-tehnicni pregledi v izoli \
JC^ V JL\/ J L J L \>—AMTC d.o.o. Izola-Industrijska cesta 4f - Izola-telefon: 05/ 640 22 00
Moška ekipa pa je igrala doma in z najboljšim rezultatom vseh lig in z zaostankom le 9 kegljev za rekordom kegljišča, premagala ekipo Slavija - Štojs iz Ljubljane z rezultatom 3610 : 3346 oziroma 8:0. Pri razpoloženih domačih je bil najboljši Gorjup G. z 623 p.k., ki je v napetem dvoboju premagal najboljšega gostujočega igralca Urbanca, ki je zrušil 615 kegljev. K odličnemu rezultatu domače ekipe so še pripomogli Košpenda M. 611, Kumar S. 607, Širca B. 606, Zotič F. 597 in Kocjančič M. s 566 p.k..
S to zmago in brez izgubljene točke se je domača ekipa še bolj utrdila na vrhu lestvice: 1. Izola 18, 2. Cal-cit II 12, 3. Jesenice 11, 4. Slavija Štojs 10, 5. Pivka 10, 6. Bela krajina 9, 7. Lokomotiva 8, 8. Novo mesto 7, 9. Coma 5, 10. Adria brez točk. (g-g)
Streljanje
2. kontrolno tekmovanje z zračnim orožjem
Emerik Hodžič iz izolskega društva strelskih in borilnih veščin nadaljuje z odličnim streljanjem z zračno pištolo.
Na drugi kontrolki, ki je bila v Ljubljani v soboto, 28. novembra, je dosegel tretje mesto z 565 krogov.
Ker dobro formo Emerika ni spregledal niti selektor Slovenske reprezentance, ga je uvrstil v reprezentanco. Nastopal bo na mednarodni tekmi v Zagrebu.
Karim Požar vodi med mladimi strelci
V državni kadetski in mladinski ligi v streljanju z zračnim orožjem po dveh krogih tekmovanja med kadeti s puško vodi član Strelskega kluba Izola, Karim Požar, ki je na tekmovanju v Portorožu nastreljal 373 v Črenšovcih pa 381 krogov.
Na zaključku prvenstva RC 44 je slavila tudi slovenska ekipa
Ekipa Igorja Laha Ceeref, je osvojila Match race regate Sea Dubai RC 44 v Dubaju in prvenstva nasploh, kar je presenečenje letošnje sezone in velik uspeh slovenske ekipe. Dosegla je 4. mesto v flotni razvrstitvi in 3. skupno. »Po težkem obdobje slabih uvrstitev v letošnji sezoni se nam je zaupanje v lastne sposobnosti vrnilo šele na koncu prvenstva. Vesel sem, da nismo dobro končali samo te regate, pač pa smo postali najboljši v match raceu celotne sezone,« se je odlične uvrstitve veselil lastnik Ceerefa Igor Lah. Zaključno in najpomembnejšo regato letošnjega prvenstva RC 44 Sea Dubai RC 44 je osvojila ekipa No Way Back Pietra Heerema, ki je hkrati postala skupna zmagovalka letošnje sezone pred švedskim Artemisom.
Eno od letošnjih regat prvenstva RC 44 je v začetku oktobra gostil Portorož, ki bo, če Marina Portorož v kratkem podpiše pogodbo z razredom RC 44, gostiteljica regate v okviru prvenstva tudi v letu 2010.
Judo
Deanu dve zmagi, Lea tretja na Nagaoki.
Dean Maslo član Judo kluba Izola je nedavno zmagal pri starejših dečkih v kat. nad 73 kg na dveh velikih tekmovanjih: na mednarodnem turnirju v Bacile (Italija) in na Nagaoki v Ljubljani. Povedati velja, da je Dean po tekmovanju v Jesenicah že drugič z ipponom premagal aktualnega državnega prvaka in s tem se mu je še enkrat oddolžil za poraz na letošnjem državnem prvenstvu. Na tekmovanju Nagaoke je tekmovala pri mlajših deklicah tudi Lea Knez, ki je bila tretja v kat. do 44 kg.
Dean je osnovnošolec in pol
Dean Maslo je zelo zaposlen osnovnošolec. Kljub visoki postavi in v mišice skritimi 90 kilogrami je še vedno “le” učenec devetega razreda OŠ Dante Ali-
ghieri iz Izole. Ob šoli, kjer se lahko pohvali z odličnim uspehom, se intenzivno ukvarja s športom, a ne le enim ampak kar z dvema, med seboj hudo različnima panogama: veslanjem in judom. Ravnokar se je vrnil iz Ljubljane, kjer je na mednarodnem turnirju, ki ga organizira judo klub Nagaoka, v svoji kategoriji premagal vse nasprotnike in domov odnesel najžlahtnejše odličje. Ravno primerno, torej, da z Dejanov izmenjava nekaj besed.
-	Ukvarjaš se tako s judom, kot z veslanjem. Kako ti sploh to uspeva?
-	Moram priznati, da ni najlažje. Judo treniram trikrat tedensko, ostale dni pa veslam. Včasih pa se celo zgodi, da imam na isti dan oba treninga. Je pa res, da se bom moral v kratkem odločiti, kateremu športu se bom bolj posvetil. V srednji šoli bo časa za to vsekakor manj.
-	In si se, sam pri sebi, že odločil, katerega boš izbral?
-	Ne še. Ni lahko izbira. Pri veslanju smo super druščina, pri judu pa nas je mnogo manj, sploh v moji kategoriji. Sem namreč težkaš, to pomeni, da se borim proti fantom moje starosti, ki so težji od 73 kilogramov, sam pa jih imam 90. Primernega sparring partnerja ni lahko najti, zato dvakrat tedensko treniram v Trstu, kjer je nekaj takšnih „juncev“, enkrat tedensko pa z veterani v Kopru, kjer pa se ni ravno najlažje vklopiti. Treniranje z dvajset kilogramov lažjimi nasprotniki pa ni ravno priporočljivo. Predvsem za njih. Mislim pa, da se bomo na koncu odločili za tisti šport, v katerem imam več možnosti za uspeh.
-	Za tabo je že zdaj cela vrsta lepih športnih uspehov.
-	Res je, doma je soba že polna pokalov, plaket in odlikovanj, vendar se moje ambicije ne končajo zgolj pri tem. Želim biti uspešen v športu odraslih. Z novim letom bom pri judu preskočil med kadete, in moja skrita želja je, da se že prvo leto poskusim uvrstiti na evropsko prvenstvo v Teplice, kar pa ne bo lahko. Imam pa možnosti. Zato se bom udeležil tako slovenskega, kot tudi italijanskega državnega prvenstva. Pri veslanju pa sem bil, kot skifist, v svoji kategoriji na zadnjem državnem prvenstvu drugi. Odločitev bo težka, a nujna.
Dejan je tudi član športne sekcije Skupnosti Italijanov Dante Alighieri, sodelovanje na največjih tekmovanjih pa mu je omogočilo podjetje Adriatic -Agent iz Izole. (A.M.)
Velika zmaga Jane Ludvik
V	soboto je v Cerkljah na Gorenjskem potekal 1. odprti turnir RS za člane in članice.
Takrat je bila Jana Ludvik za razred boljša od nasprotnic, saj je na celem turnirju izgubila en sam set. Najtežji dvoboj je imela v četrt finalu proti drugi nosilki turnirja in trenutno najboljši igralki slovenske reprezentance Manci Fajmut iz Fužinarja In-terdiskontu. Po negotovem začetku ji je igra stekla, ter povsem zasluženo zmagala 4:1. Nato je v polfinalu 4:0 premagala Nino Pavlin iz Vrtoj-benske Iskre Avtoelektrike, ter v finalu 4:0 Vesno Rojko iz Ptuja.
Med šestnajst najboljših se je uvrstila Kristina Rahotin. Za med osem jo je 4:3 premagala Tamara Jerič iz ljubljanske Ilirie. Žal je v sedmem odločilnem setu imela nasprotnica od 9:9 naprej športno srečo, kar pri dveh točkah, tako da je Kristina zgubila 10:12.
Za med osem najboljših je zgubila tudi Kristin Fatorič. Zasluženo jo je 4:1 premagala Nina Pavlin iz Iskre Avtoelektrike.
Pri članih se tokrat žal ni nobenemu uspelo uvrstiti na glavni del turnirja med 32 najboljših.
V	nedeljo je v Novi Gorici potekalo regijsko prvenstvo za kadete in kadetinje.
Igralo se je v kategorijah posamezno, dvojice in mešane dvojice. Žal smo se tokrat vrnili domov brez prvega mesta. V tolažbo nam je to, da so naši tekmovalci in tekmovalke odigrali nekaj dobrih tekem ter da jih velika večina ostane v tej kategoriji še najmanj eno leto.
Pri kadetih posamezno je drugo mesto osvojil Erik Paulin, tretji pa je bil Andrej Germek. Urška Čokelj je bila druga pri kadetinjah, tretje mesto pa je osvojila Nežka Kocjančič. Pri kadetih sta bila v dvojicah druga Andrej Germek in Erik Pavlin, tretja pa Matej Germek in Peter Novel. Pri dekletih sta drugo mesto osvojili Urška Čokelj in Nežka Kocjančič pred Katarino Sterchi in Leo Pavlin.
V	kategoriji mešanih dvojic sta drugo mesto osvojila Andrej Germek in Urška Čokelj pred Erikom Pavlinom in Katarino Sterchi.
Kino Izola
Trst je šestkrat napolnil Odeon
Tako kot je Pogorelič pomemben za klasiko je kratek igrani film Trstje naš pomemben zato, ker je v kinodvorane po dolgih letih zvabil marsikaterega, kinodvoranam že odpisanega gledalca. Tudi v Izoli je bilo veliko tistih, ki so prvič prestopili prag najbolj umetniške izolske kinodvorane. Kdo ve, morda pa bo katerega med njimi pot spet zanesla pred veliko filmsko platno.
Kot je povedala Petra Božič, ki programsko vodi kino Odeon, so vse predstave razprodali že par dni pred predvajanjem, kljub temu, da so ljudje že izvedeli, da bo film predvajan tudi na nacionalni TV. Tudi reakcije na film so bile zelo dobre, marsikdo pa je šel presenečen iz kina, saj mnogi niso vedeli, da je dvorana zdaj lepo urejena in dokaj udobna za spremljanje filmskih predstav. Tudi zato je zelo verjetno, da se bo kateri od gledalcev “Trsta” še vrnil v izolski kino na ogled kakšnega zanimivega filma, ki jih je že na decembrskem programu kar nekaj.
Plurinagrajeni 9:06
Priložnost za ponovni obisk izolskega kina Odeon bo že danes zvečer, ko bodo tam, ob 20 uri in 30 minut premierno predstavili najuspešnejši film letošnjega festivala slovenskega filma, 9:06, režiserja Igorja Šterka, ki je film posvetil pokojnemu očetu, morjeplovcu Juretu Šterku.
Film 9:06 je svetovno premiero doživel na 33. mednarodnem filmskem festivalu v Montrealu, sledila je slovenska premiera filma na 12. festivalu slovenskega filma, na katerem ga je žirija okronala z devetimi Vesnami, med drugim za najboljši film, režijo in glavno moško vlogo. Film je gostoval tudi na 31. festivalu mediteranskega filma v Montpellieru.
Režiser Igor Šterk, ki je napovedal svoj prihod tudi na izolsko premiero filma, o svojem četrtem celovečercu pravi: “Medtem ko se vrti moj film bo najmanj 20 ljudi storilo samomor v Evropi in nadaljnjih 100 drugje po svetu. Vsako leto 1,2 milijona ljudi naredi samomor. Slovenija je ena izmed petih držav z najvišjim odstotkom samomorov na svetu.” Film pripoveduje o neobičajnem kriminalističnem primeru, ki povsem
okupira in obsede natančnega inšpektorja (Igor Samobor), ki se odloči do potankosti preučiti delovanje morilca. Zato se skrivaj preseli v stanovanje umrlega in med raziskovanjem njegovega življenja počasi prevzema tudi njegovo identiteto ter nezavedno doživlja srhljivo metamorfozo osebnosti.
V glavnih vlogah poleg Samoborja nastopajo Labina Mitevska, Silva Čušin, Pavle Ravnohrib, Gregor Bakovič, Jana Zupančič in Iva Markovič. Scenarij sta napisala Šterk in Siniša Dragin,
Naj-nogometni film
Zagotovo bo marsikaterega neobičajnega obiskovalca Kina Oden v to dvorano zvabil tudi film ZIDAN, PORTRET 21. STOLETJA, ki bo na programu od 14. do 16. decembra.
SAHIB bo pripeljal gledališče v kino
Izolska kinodvorana je pravzaprav dober prireditveni prostor, ki pa je bil nekako zaupan zgolj filmskim predstavam, v ponedeljek 7.11. ob 20.00 pa bo za dobro uro postal tudi gledališka dvorana.
Odeon bo namreč prostor, kjer se bo zgodila izvrstna monodrama, nekakšna črna komedija z naslovom Sahib - impresije iz depresije, v kateri bo nastopil izvrsten Branko Završan, ki smo ga lani spoznali tudi v njegovi predstavi Senca tvojga psa, v kateri je štirinajst Brelovih šansonov približal v svojem prevodu in interpretaciji. Komedija, ki jo razumejo tisti, ki se ne sramujejo svoje mladosti in geografske umeščenosti, je nastala po romanu Balkanca, Sarajevčana, pisatelja, založnika in asistenta na filozofski fakulteti v Sarajevu, Nenada Veličkoviča, ki v romanu pripoveduje zgodbo o uradniku Organizacije združenih narodov na misiji v povojnem Sarajevu in Beogradu, ki vtise o Balkanu piše svojemu ljubimcu v Veliko Britanijo.
Pisma, ki so zbrana iz časopisnih kolumn Nenada Veličkoviča za časopis Slobod-na Bosna in objavljena kot roman Sahib je v slovenskem prevodu prefinjeno režirala Ivana Djilas, glavno in edino vlogo pa izredno prepričljivo odigra Branko Završan. Premierno so predstavo odigrali v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Kako predstavo ocenjuje avtor: “Zelo sem zadovoljen. Večino pomembnih stvari iz knjige smo lahko slišali na sceni. Ta tišina na koncu, ko se je govorilo o zadnjem pismu, je pokazala, da so ljudje resnično pozorno prisostvovali. Režija in igra sta poudarili to, kar je v romanu bistveno. Kot avtor knjige sem zelo zadovoljen, da je tekst ostal v ospredju.” Uprizoritev temelji na dvojnem zasuku, v katerem naj bi misija OZN civilizirala Bosance in jih naučila plačevati davke, zato da bo država imela več denarja in bo lahko plačevala misijo OZN.
A

Pričakujte komedijo z veliko socialne, politične, seksualne in trpke resničnosti ter črnega humorja. Igralec bo postavljen iz oči v oči s sebi podobnimi in mikrofonom vmes. Vsa sredstva so dovoljena: pripovedovanje, spraševanje, petje, vpitje in še kaj.
Predstavo organizira v sodelovanju s Centrom za kulturo, šport in prireditve in Art kinom Odeon, društvo Izolani, ki hkrati napoveduje še nekaj podobnih dogodkov v začetku novega leta.
Vstopnice so naprodaj na blagajni kina odeon, vsak dan od 18 - 20.30.
/	l'
Film je nekje na pol poti med športnim dokumentarcem in umetniško inštalacijo, prikazuje pa celotno nogometno tekmo, posneto izključno s perspektive nogometnega superzvezdnika Zi-nedina Zidana, ljubkovalno poimenovanega »Zizou«.
Dobitnik Turnerjeve nagrade in cineast Douglas Gordon je v navezi s francoskim umetnikom Philip-pom Parrenojem ustvaril delo, ki je veličastno v svoji preprostosti. Film pokriva večino vseh 90-ih minut tekme med Real Madridom in Villarealom (23. aprila 2005), kjer spremljamo Realovega kapetana Zidana skozi sedemnajst 35 mm in HD kamer. V offu nas spremlja komentar samega Zidana, ki razlaga, česa se in česa se ne spominja s svojih tekem. Sijajno zmontiran in podprt s spremljavo škotskih rokerskih legend Mogwai ni zgolj najboljši nogometni film vseh časov, temveč znotraj tega pozorna študija človeka v njegovem delovnem okolju in hkrati oda osamljenosti atleta ter vzdržljivosti človeškega telesa, (ur)
Najljubši zaskrbljeni George,
včeraj sem moral iti namesto Kleri-cssona na sestanek v Tuzlo. To je staro mesto, znano je bilo že v rimskih časih, in sicer po rudnikih soli.
Zdaj pa se mesto počcasi pogreza, ker so rudniški rovi točno pod njim. Zato pokajo vodovodne cevi in pogosto ni vode. Tudi plazovi se prožijo. V časopisu je bil pred kratkim oglas: prodam hišo, ima malo prevoženih metrov.
Moja teorija je, da je v tukajšsnji mentaliteti duhovitost povezana z nevarnostjo. Kolegi, ki so bili tukaj tudi med vojno pravijo, da so se takrat vsi najbolj zabavali.
Sestanek je bil na občini, ki je nagnjena kot Titanik: Mehurčki v kozarcu se dvigajo poševno. To me je malo dekoncentriralo, tako da si nisem najbolje zapomnil, kaj smo se domenili glede posojila.
Potem sva šla s Sakibom v antikvariat. Tukaj antikvariat pomeni prodajalno starih knjig. Prodajalne s starinami so redke, ker starin ni veliko. Tukaj je vsakih petdeset let vojna, v vojni pa hiše podkurijo s pohištvom.
Nenad Veličkovič - Sahib
Kulturniški smerokazi
Četrtek, 3.december 2009
Park Pietro Coppo - ob 17.00
PRIŽGIMO LUČI -Cirkus Buffetto
Kulturni dom Izola - ob 19.00
STUDIO CANTICA
Šola petja StudioCantica je namenjena tako profesionalnim kot amaterskim pevcem in seveda popolnim začetnikom. Petje uči pevka in učiteljica solo petja Manica Smrdelj. vstopnina: s eur
Kino Odeon
ob 18.00 in 19.00 Trst je naš! Režjja: Žiga Vire ____________20.30 9:06 Režija: Igor Šterk__
Petek, 4.december 2009
Kino Odeon
18.30	9:06 Režija: Igor Šterk
20.30	Počitnice za Odrasle Režija: Peter Billingsley
Sobota, S.december 2009
Kulturni dom Izola - ob 19.00
MIKLAVŽEV KONCERT
Dirigent: Mirko ORLAČ
Godalni, pihalni in jazz orkester Glasbene šole Koper in njenih podružnic.
Kino Odeon
18.30	Počitnice za Odrasle Režija: Peter Billingsley
20.30	9:06 Režija: Igor Šterk______
Nedeua, 6.december 2009
Kino Odeon
18.30	Počitnice za Odrasle Režija: Peter Billingsley
20.30	9:06 Režija: Igor Šterk
Ponedeljek, 7.december 2009
Kino Odeon
20.00 SAHIB - monodrama
Torek, S.december 2009
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na predavanje z naslovom
OSAMUENOST MED PRAZNIKI
Prihajajo prazniki. Čas bližine, druženja, zabave. Ko smo ljudje radi skupaj. In prav v tem času tudi trenutki velike osamljenosti. Ta večer se bomo pogovarjali o osamljenosti in samoti, ki sta si na prvi pogled zelo podobni vendar zelo različni. Pogovarjali se bomo kako živeti osamljenost med prazniki in predvsem kako izstopiti iz nje.
Pogovor bo moderirala: Rožana Grdina - svetovalka iz smeri psihosinteze. Sodelovali bodo: Darka Verbič, Josipa Prebeg, Saša Ribič, Danijel Mivšek in drugi člani Centra za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper. Vstop je prost.
Kino Odeon
18. 30 Počitnice za Odrasle Režija: Peter Billingsley 20. 30 Tovor 200 (Gruz 200) Režija: Aleksej Balabanov Igrajo: Aleksej Serebrjakov, Leonid Gromov, Juri Stepanov, Agnija Kuznecova, Aleksej Polujan, Mihail Skrjabin, Leonid Bičevin, Natalja Akimova V letu 1984 je obdobje sovjetskega imperija je v zatonu, kar je mogoče zaznati tudi na ruskem podeželju. Hčerka sekretarja partijskega komiteja se zvečer s prijatelji odpravi v diskoteko, kjer jo nazadnje vidijo nato se za njo izgubi vsaka sled. Iste noči se v hiši na obrobju mesta zgodi brutalen zločin. Storilec naj bi bil lastnik hiše. Oba primera preiskuje zlobni in sadistični policijski načelnik Žurov. Nagrade: najboljša režija mednarodnem filmskem festivalu v Gijónu
Sreda, 9.december 2009
Kulturni dom Izola - ob 19.00
VEČER, POSVEČEN PESMI
3.občinska revija pevskih zborov
CKŠP Izola in 01JSKD Izola. Vstopnine ni!
Sončna dvorana
Giordano Bruno, Izola ( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra )
Vabimo vas na otvoritev 9. regijske likovne razstaveprimorskih likovnih ustvarjalcev
»KOLAŽ«,
ki bo v Sončni dvorani v Izoli,
3. decembra 2009, ob 19.00.
V programu bodo na otvoritvi nastopili člani KUD Gledališča STEPS.
Razstava bo na ogled do 24. decembra vsak ponedeljek, sredo in petek med 17.00 in 19.00.
galerija INSULA SMREKARJEVA20izoia,tel.05/6415303
Vabimo vas na otvoritev razstave
FULVIA GRBAC
Dendrotipie
ki bo v četretk, 3. decembra 2009 ob 18. uri
v Pretorski palači v Kopru
Razstava bo na ogled do 10. januarja 2010.
Galerija Alga / Kristanovtrgl Od 18. novembra dalje je v galeriji Alga v Izoli,
»totalna razprodaja« umetniških del
Za malo denarja lahko poslušate veliko »muzike« ! Vabljeni !
Povabilo izolskim pesnicam
Mestna knjižnica Izola, pesnica DORINA BERŽAN in slikarka ter lat-karica ALJOŠA KRIŽ prisrčno vabijo vse Izolanke, ki pišejo pesmi ali prozo, da prispevajo svoja dela za nov, ženski in izolski zbornik poezije in proze, ki je že v pripravi.
Idejo zanj je dala Dorina Beržan, ki je tudi urednica zbornika, pri zbiranju gradiva pa ji pomagamo knjižničarke skupaj z Aljošo Križ. Ženske, če imate v svojih predalih in omarah skrite še neobjavljene, zaprašene ali sveže pesmi in prozo, prosimo, pokličite DORINO BERŽAN (041711529) ali prinesite fotokopije svojih del v knjižnico. HVALA!!!
V Etnološkem oddelku Pokrajinskega muzeja Koper so pripravili projekt
»Stkana preteklost«
Slovesna otvoritev dopolnjene stalne etnološke zbirke, povezane s pridobivanjem tekstilnih surovin, pripomočkov za izdelavo tkanin in z oblačilno kulturo v Istri, bo 3. decembra ob 18. uri v prostorih Etnološkega oddelka na Gramscijevem trgu 4 v Kopru.
Zborovski koncert v Kortah
Ženski pevski zbor Kulturnega društva Korte pod vodstvom Eneje Baloh vabi na svoj prvi koncert z naslovom
KO NAS PESEM PREBUDI...
v kulturni dom Korte, v soboto, 5. decembra 2009, ob 19. uri. Sodelovala bosta še MePZ Portorož pod vodstvom Sonje Mezgec in MoPZ Ivan Panger Korte pod vodstvom Antona Baloha.
Miklavževanje v Kortah
Župnija Korte in KD Korte
prirejata v nedeljo, 6.12., ob 11. uri, v kortežanski cerkvi
veselo miklavževanje.
Program bo oblikovala dramska skupina KD Korte. Vabljeni !
Kino Odeon
18.30	Počitnice za Odrasle Režija: Peter Billingsley
20.30	Tovor 200 Režija: Aleksej Balabanov
Četrtek, IO.december 2009
Kulturni dom Izola - ob 19.00
KAMČATKA
Društvo Shappa, Ljubljana - Predavanje z diapozitivi.
Decembrsko vabilo v Cetore
Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore vabi na dobrodelno prodajno prireditev »Dedek Mraz prihaja na podeželje«, ki bo 10. decembra 2009 ob 17h v Zadružnem domu v Kortah
Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore zato vabi društva, šole, vrtce in posameznike, da prinesejo svoje božične izdelke na razstavo, ki bo v sklopu dobrodelne prireditve v Kortah v dvorani zadružnega doma.
Naprošamo vas, da odstopite tudi kakšen svoj izdelek za dobrodelno prodajo in obenem tudi sami določite ceno izdelka. Info: Aleksandra 041 607 692
Mesto smo uudje
Ravnateljica z ustvarjalnostjo
Marina Hrs ni samo ravnateljica Mestne knjižnice Izola, pač pa tudi pobudnica mnogih izvirnih idej, mama, žena, ljubiteljica vsega lepega in ustvarjalka. Za letošnjo praznično razstavo v vitrini ustvarjalnosti je pripravila domiselno izdelane voščilnice iz naravnih materialov, adventni venček iz oljčnih vejic, šipka in bršljana, različne šopke, kupček kamnov v obliki srca in še kaj.
MKI: Marina, ti si bila pobudnica ideje, da bi se v knjižnici predstavili lokalni ustvarjalci, ljubitelji umetnosti in ročnih spretnosti... Kaj ugotavljaš po petih letih delovanja kotička ustvarjalnosti v naši knjižnici?
MH: Da je prekrasno, da kotiček tako živi. Ker sem tudi sama ustvarjalen človek, verjamem, da ima vsak v sebi veliko ustvarjalnosti in izrazov in le dovoliti si je potrebno, da to privre iz nas. In pravi čas za to je vedno. Izjemno sem vesela uresničene zamisli o vitrini ustvarjalnosti, saj samo potrjuje zgornjo trditev. Le da ljudje včasih mislimo, da to kar znamo, nič ne pomeni. K sreči je vse manj tako in tudi časi se spreminjajo. Vsak ima danes obilo možnosti, da razvije svojo ustvarjalnost. Tudi veliko knjig je, ki spodbujajo ročne spretnosti, razne delavnice, ipd. MKI: Verjetno si zato tudi izbrala moža, ki je po poklicu učitelj likovne vzgoje in slikar? Ti pa se zdaj predstavljaš s svojimi izdelki, lično izdelanimi voščilnicami.
MH: Menila sem, da je morda december čas, da tudi sama razstavim izdelke v vitrini ustvarjalnosti, saj iz materialov, kakršne sem uporabila, še nisem zasledila voščilnic. Uporabila sem rujeve liste na različnih barvnih podlagah.

Zelo hvaležna za izdelavo rožic je tr-doleska, kjer sem uporabila tako zunanji del kot plod, pa koruzni ovoj, iz katerega je tudi mogoče izdelati cvetje, uporabila pa sem tudi ostanke blaga in celo alge.
MKI: Prinesla si tudi kupček kamenčkov v obliki srca...
MH: Kamni srčki so iz strunjanskega zaliva, in nekateri so res izrazitih oblik. Vsi so »bera« letošnjega poletja, vsak dan sem jih našla kar nekaj. Narava je izjemna ustvarjalka, le ceniti je ne znamo dovolj. Sploh ne vem, zakaj sem jih začela zbirati. Veliko simbolike je v teh srčkih. Veliko sporočil.
MKI: V okviru Borze znanja si pred nekaj meseci vodila delavnico izdelovanja cvetlic in šopkov iz jesensko obarvanega listja ruja... Načrtuješ morda še kakšno delavnico, na primer delavnico izdelovanja zavesic iz školjčnih lupin?
MH: Ja, zavesice so čudovite. Vsak, ki nas obišče doma, najprej zagleda zaveso iz školjk, le da so tiste še iz ankaranskega školjči-šča, ko je bilo tam še veliko polžkov, cevk in drugih lepih školjk. Sedaj zbiram petrova ušesa, iz katerih bo nastala nova zavesa “iz morja”. Pred skoraj dvajsetimi leti sem začela izdelovati venčke iz cvetja, predvsem suhega. Na vratih sem imela venčke v času, ko tukaj s tem sploh še nismo začeli. Danes je to običajno. Pred nekaj leti mi je soseda in prijateljica Tatjana pokazala, kako izdeluje cvetje in šopke iz rujevih listov. To je bilo zame novo odkritje. Naslednje leto bomo lahko v knjižnici ponovili delavnico izdelovanja šopkov iz ruja, pa tudi voščilnice.
MKI: Izviren je tudi adventni venček iz oljčnih vejic.
MH: V naselju, kjer živim, imamo čudovite oljčne nasade. Med lanskim obiranjem oljk je bilo na tleh veliko porezanih vej, saj hkrati drevesa tudi obrežejo. Kar videla sem že venček iz teh vejic, dodala sem še plodove šipka in bršljan in malo kasneje je venček iz oljčnih vejic visel na vratih. Za tokratno razstavo sem naredila svežega. Skoraj dve uri sem potrebovala za izdelavo.
V novo leto z Roxie bandoni
Letošnji kulturno zabavni program “veselega decembra” je takšen kot je bilo celo prireditveno leto. Brez želje po kritiki je treba ugotoviti, da se ni zgodilo prav nič novega in da nas primerjava našega programa s koprskim sili v jok, ali v slabo voljo. Osvetlitev je brez novostiu, drsališča pa letos ne bo.
Saj ne, da bi delali kakšne posebne primerjave, vendar je treba priznati, da je ustvarjalnosti v pripravah na decembrske praznične dni že zdavnaj zmanjkalo. Res je tudi, da že nekaj let decembrski program nastaja ob hudem pomanjkanju denarja, kaj več pa bi se le lahko izcimilo ob boljšem sodelovanju vseh, ki naj bi v bodoče celo postali del istega zavoda za kulturo, šport in turizem. Danes bodo prižgali luči Danes, ob 18.00 uri bomo tudi v Izoli prižgali novoletne lučke in tako najavili začetek decembrskih prireditev, od kulturnih do zabavnih. Okrasnih lučk je toliko kot lani in približno enako so tudi razporejene po mestu in okolici, tudi jelka sredi glavnega križišča že stoji.
Pred tem bo v parku Pietro Coppo nastopil Cirkus Buffetto s predstavo Prižgimo luči, in ob 18.00 jih bodo res prižgali.
Od večjih prireditev velja omeniti tri koncerte domačih zasedb z gosti, ki bodo v Kulturnem domu Izola.
V soboto, 5. december ob 19.00 bo MIKLAVŽEV KONCERT na katerem bo nastopil godalni, pihalni in jazz orkester Glasbene šole Koper in njenih podružnic. (Dirigent bo Mirko ORLAČ). V soboto, 19. decembra ob 19.00 bo NOVOLETNI KONCERT Pihalnega orkestra Izola, v soboto, 26. decembra ob 19.00, ob dnevu slovenske samostojnosti in enotnosti pa bo koncert 3 BIG BAND ORCHESTRA z gostjo ELDO VILER Za otroke bodo zanimive prireditve na t.i. mali Lonki, ki bodo vsak dan od 27. do 30. decembra ob 17.00 uri,
30.	decembra pa bo prišel tudi Dedek Mraz.
31.	decembra med 22.00 in 02.00 uro bo na istem mestu tudi silvestrovanje na prostem. Igrali bodo: Roxie Band & Marino Marinac
Žal tokrat na Lonki ne bo drsališča, ki je lani največ prispevalo k novoletnemu vzdušju v mestu, pa tudi atraktivnih prireditev na prostem ni. Medtem pa bodo Koprčane v ogrevanem šotoru na pomolu zabavali Vlado Kreslin & Mali bogovi, Sank Rock, Karma, Ne me jugat, Kingston, Tinkara Kovač, Trubači, Sons, Platana in drugi, (ur)

’ n

Vendar je vredno. Zakaj bi kupovali, če nam narava sama ponuja veliko bolj ljubke, sveže, domače in preproste sestavine.
MKI: Hvala za pogovor, v novem letu pa ti želimo še veliko dobrih idej, ustvarjalnosti in - zakaj pa ne - še kakšno razstavo in delavnico v okviru Borze znanja. Bralce Mandrača pa vabimo k ogledu tvoje razstave v naši knjižnici.
MH: Hvala, z željo, da bi odkrivali v sebi vedno nov ustvarjalni navdih, tisto najlepše, si zaželeli vse dobro in objeli svoje najbližje.
Pogovarjala se je Špela Pahor
Marjetka globtroter
Konec prejšnjega tedna se je s pevskega gostovanja v Osijeku vrnila Marjetka Popovski, ki je na povabilo slovenskega kulturnega društva “Stanko Vraz” priredila samostojni koncert slovenskih ljudskih pesmi. To je eno izmed najmlajših slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem in vsakoletno organizirajo prireditve v počastitev Dneva slovenske kulture. Pred nastopom, ki je potekal v gledališču, pa sta imela skupaj s predsednikom društva, Zvonkom Horvatom ( prvi z leve), polurno oddajo in intervju na hrvaški televiziji, ki je namenjena slovenski manjšini na Hrvaškem.
Že naslednji dan pa je bila Marjetka gostja društva Zveze slovenskih žena iz Celovca, ki so imele organiziran tridnevni seminar v Portorožu. V petek je kot strokovna predavateljica prvega dne seminarja predavala o Vlogi fizioterapije za kakovostnejše in bolj zdravo življenje in praktično prikazala vaje pri nekaterih obolenjih in telesnih težavah. Naslednji dan pa je nastopila kot kulturna animatorka in izvajalka večera, kjer je nastopila s svojimi pesmimi. Večer pa so obogati-
E_J i
li še s poezijo, ki sta jo predstavila še Marija Mikolič iz Kopra in Rihard Knez iz Strunjana, ki je slovenske Korošice, živeče v Avstriji pogostil na svojem kmečkem turizmu.
Učiti se in učiti
“Pri nas je še enkrat več otrok v razredu"
Christine Eberz, bodoča osnovnošolska učiteljica v Nemčiji, je že od 15. septembra letos gostja na šoli z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri v Izoli. Sodeluje v evropskem Projektu vseživljenjskega učenja kot Comenius asistentka za tuji jezik. Na šoli si nabira novih izkušenj..
fìì-f 1
Aiihrn
Učiteljica angleškega in nemškega jezika, prof. Jadranka Mittendor-fer, ji je postavila nekaj vprašanj, na katera je rade volje odgovorila.
-	Kako ti je ime?
Moje ime je Marie Christine Eberz, a mi vsi rečejo Tine.
-	Od kod prihajaš?
-	Rodila sem se in odrasla v mestu Mainz na jugozahodu Nemčije. Študirala sem na Pedagoški univerzi v Heidelbergu: Heidelberg je prekrasno mesto na jugu Nemčije.
-	Si bila že kdaj prej v Izoli ali Sloveniji?
-	Ne, to je moj prvi obisk.
-	Znaš govoriti italijansko ali slovensko?
-	Na žalost ne govorim ne enega ne drugegaq, a odkar sem tu, sem se že naučila nekaj slovenskih besed, kot na primer: da, ne, hvala, dober dan, na svidenje, adijo, kruh, smetana, mleko, sir, kumare, bela kava ... Moj besednjak se iz dneva v dan bogati. Začela sem hoditi tudi na začetni tečaj italijanskega jezika v Kopru in mi je zelo všeč. Mislim, da se ni težko naučiti nekega jezika, če ga potem tudi v življenju pogosteje uporabljaš.
-	Katere jezike pa govoriš?
-	Govorim seveda nemško, ki je moj materni jezik, precej dobro angleško, saj je moja mama učiteljica angleščine, malce francoščine in španščine.
-	Kaj si po poklicu?
-	V letošnjem juniju sem zaključila svoje obveznosti na univerzi. Izučila sem se za učiteljico. Ko se bom vrnila domov, bom začela pripravništvo, ki pri nas traja leto in pol. Preizkusila bom svoje učiteljske sposobnosti, saj sem si vedno želela poučevati nemščino v tujini.
-	Kaj rada počneš drugače?
-	Zelo rada grem ven s prijatelji na kavico. Ko imam več prostega časa, se prepustim tenisu ali plavanju. Predvsem pa se sprostim ob igranju kitare, še posebej kadar grem s prijatelji poleti šotorit.
-	Kakšno glasbo rada poslušaš?
-	Vse zvrsti so mi všeč, a najraje prisluhnem nemškemu hip hopu, nemški indie glasbi in rocku. Moje najljubše nemške skupine so: Kettcar, Die arzte in Sportfreunde stiller.
-	Čemu si se odločila obiskati prav našo šolo?
-	Želela sem si spoznati nove učence, novo državo, a še posebej neznane ljudi in kulture. Pri vas si ne želim samo poučevati o Nemčiji in nemški kulturi, ampak se predvsem naučiti veliko o italijanski oz. slovenski kulturi.
-	Pri čem si do sedaj na šoli že sodelovala?
-	Največ sem bila prisotna pri urah angleščine in nemščine. Najprej sem le popestrila kakšno uro z dodatno aktivnostjo, sedaj pa že redno
-	ob prisotnosti učiteljice - sama poučujem nemščino v 7. in 8. razredu. Ta dva razreda sta v projektu Postopnega uvajanja obveznega drugega tujega jezika, zato se z učenci rade volje pogovarjam v nemščini.
-	Se ti zdi, da te učenci ne razumejo najbolje?
-	Včasih se zgodi, da pride do kratkega stika, saj kot Nemka tvorim predolge povedi in mislim prehitro. Toda na srečo sem zelo umirjena oseba. Mislim, da tako delujem tudi na druge. Zato, če se česa ne da drugače razložiti - zaradi moje skromne italijanščine - hitro preklopimo v angleščino, pri čemer pa so otroci zelo hitri. V nižjih razredih, 4. in 5., si na primer pomagam z risanjem po tabli ali s slikicami, tako da sploh ni nobenih težav.
-	Ali učenci pokažejo zanimanje za Nemčijo?
-	Da, zelo so odprti za novosti, prilagodljivi. V 8. razredu sem predstavila svoje rojstno mesto in državo. V skupinskem delu so izdelali plakat na to temo. Iskali so podatke o nemških mestih in njihovih zanimivostih, geografskih značilnostih Nemčije in znanih glasbenikih ter drugih osebnostih. Poleg tega sem
na začetku predstavila sebe in svojo družino v skoraj vseh razredih, tj. na različnih stopnjah učenja angleškega in nemškega jezika.
-	Si že obiskala naš vrtec?
-	Da, spoznala sem dva oddelka otrok in skupaj smo zapeli nemško pesem 1, 2, 3 im Sau-seschritt. Otroci so se radi gibali in plesali v ritmu pesmice ter ponavljali svoje prve nemške besede.
-	Kaj ti je bilo pri nas najbolj
všeč?
-	Zelo mi je bil všeč teden, ko so bili učenci iz Torina na obisku pri vaših učencih in na šoli. Ta izmenjava mi je dala možnost, da sem spoznala druge kraje v okolici Izole, kot na primer Sečoveljske soline, Postojno in Trst. Vse to je bilo zame res fascinantno prav v prvih dneh mojega bivanja tu.
-	Kaj te je najbolj presenetilo na naši šoli?
-	Prav gotovo število učencev v razredih, ki je občutno nižje od tistega v nemških šolah. V naših razredih je od 25 do 30 učencev in učiteljica se ne more posvetiti vsakemu posamezniku. Zato je tukaj interakcija med učiteljem in učencem veliko lažja.
-	Kaj pa meniš o Izoli?
Obožujem dejstvo, da je mestece ob morju, ker tam, kjer sem jaz doma, ni morja. Meni pa je morje zelo všeč. Tudi ljudje so zelo odprti in prijazni. Ljudje govorijo veliko jezikov in kava je povsod odlična!
-	Si obiskala tudi druge kraje v Sloveniji?
-	Ja, bila sem že večkrat v Piranu in Kopru, Hrastovljah, Postojni, Rakovem Škocjanu, Ljubljani, na Bledu, v Bohinju, v Novem mestu, Mariboru, in na Ptuju.
-	Kateri kraj ti je bil najlepši?
-	Bohinj se mi je zdel prekrasen z osupljivo pokrajino, a Maribor je odličen kraj za sklenitev novih poznanstev.
-	Si izkusila kaj novega pri nas?
-	No, obisk postaje Radia Koper -Capodistria in njegovih študijev, kjer smo s starši, ki so bili takrat pri meni na obisku, posneli didaktični material za poučevanje nemščine. Bilo je zelo smešno slišati posnetek svojega glasu!
-	Kakšne načrte imaš za naslednji mesec?
-	Začela sem že tečaj nemščine za nekatere učiteljice na šoli. Razmišljam pa tudi o majhni gledališki skupini, s katero bi začeli delo v kratkem. Decembra pa sem mislila, da bi učenci spoznali kakšno nemško kulinarično specialiteto, še preden se za božič vrnem domov.
Jadranka Mittendorfer
Združene igre narodov 2009
0 trajnostnih priložnostih
V	času od 4. do 12. decembra 2009 bo potekala tradicionalna mednarodna mladinska izmenjava, ki bo v Izolo pripeljala okoli 50 mladih iz cele Evrope.
Združene igre narodov (ZIN) bodo letos popestrile dogajanje v Izoli v zimskem času in tako prinesle val dogajanja ob teh mrzlih zimskih dneh. Tudi letos bomo izpeljali nepozaben teden s pomočjo Občine Izola, Evropske Komisije - Programa mladi v akciji, Urada RS za mladino, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in drugih podpornikov. Naziv letošnje izmenjave je TRAJNOSTNE PRILOŽNOSTI ali »Susta-inable opportunuties«, saj bo rdeča nit ozaveščanje o trajnostnem razvoju in stremenje k vključevanju mladih z manj priložnosti (mladi z motnjami v duševnem in fizičnem razvoju, mladi prestopniki, etnične manjšine, istospolno usmerjeni mladi, mladi s težkimi socialno-eko-nomskim položajem ipd) v družbo. Udeleženci bodo imeli možnost razpravljati o omenjenih tematikah v različnih delavnicah: »Sustainability« (Trajnostni razvoj), »You bully me? We bully you!« (Vrstniško nasilje), »Alcohalyzing« (»Al-cohol + analyzing«, škodljivi vplivi rabe alkohola), »Kaj mladi sploh želimo/ potrebujemo?« Delavnica, ki jo financira Evropski socialni sklad (ESS) in jo organiziramo s pomočjo Mladinskega sveta Slovenije, bo mlade spraševala katera znanja v resnici popotrebujejo in si želijo pridobiti skozi bodoče vrstniške delavnice
Vrstniške delavnice na srednjih šolah v Obalno-kraški, Kranjsko-no-tranjski regiji in še nekaterih šolah v Zahodni Sloveniji, ki so temelj tega projekta, izvajamo v sodelovanju z mladinskim združenje Brez izgovora (www.noexcuse.si), ki ima za cilj do leta 2016 o pomenu družbene koristnosti ozavestiti večino svoje ciljne skupine med 12. in 19.1etom. Letošnje vrstniške delavnice bodo zajele vsaj 1.500 šolajočih mladih.
V	večernih urah vas vabimo na javne prireditve v Izolo in sicer:
Sobota, 5.12.2009 ob20h » Otvoritev ZIN z mednarodno izmenjavo hrane, predstavitev delegacij in »jam« koncert neformalne skupine UGBand, OŠ Dante Alighieri Nedelja, 6.12.2009 ob 20h » Miklavžev koncert s skupino He-aveniX, KT1
Ponedeljek, 7.12.2009 ob 21h » Sustainable party - Trajnostni žur, KIŠD
Petek, 11.12.2009 ob 20h » Formalna zaključna prireditev s skupino MuffinMan, Riviera
Vstop na večerne prireditve je prost zato ste vsi vljudno vabljeni, da se nam pridružite in občutite raznolikost Evrope pred vašim pragom!
Petra Kozomara glavna organizatorka
---------------------------------------------------Od jutra do jutra
Radioamaterji niso odpovedali
Radio klub Izola je eden najbolj aktivnih in organiziranih na obali in zato ne preseneča, da so na republiški vaji ARON 2009 delovali kot regijska postaja.
Vajo zaščite in reševanja, poimenovano ARON 2009 so izvedli v soboto 14. novembra. Šlo je pravzaprav za aktiviranje radioamaterskega omrežja ARON, z namenom preverjanja delovanja začrtanih aktivnosti v izrednih razmerah, usposabljanja radioamaterjev za tovrstno pomoč. Analiza vaje pa bo osnova za nadaljnje planiranje aktivnosti na tem področju.
Vključevanje ZRS omrežja ARON kot rezervnega omrežja ob nevarnostih se izvaja piramidno to je od Centra za obveščanje republike Slovenije (CORS) do vseh področjih, kjer so ReCO (Regijski centri za obveščanje). Ekipe so sestavljene iz vrst radioamaterjev strokovnjakov s področja telekomunikacij in nudenja radioamaterskih komunikacij tudi v najtežjih pogojih dela. Z omrežjem se zagotavlja s celotne teritorije Slovenije do CORS-a govorne KV in UKV zveze ter digitalne zveze.
Izolski radio klub je sodelovanje v akciji opravil brez napak, kar je gotovo rezultat dobrega dela v klubu in predvsem strokovnega usposabljanja, ki ga redno opravljajo. Letos so še posebej zadovoljni, saj so izobrazili in včlanili lepo skupino novih radioamaterjev, ki bodo lahko nadaljevali delo izkušenih članov kluba.
Sicer pa bi morali radioamaterji sodelovati tudi na napovedani vaji Poplava 2009, ki pa je v občini niso izvedli, saj so zaradi nesporazumov glede financiranja društev, sodelovanje odpovedali kortežan-ski gasilci, tako da je bilo premalo gasilcev v akciji in jo je štab Civilne zaščite enostavno odpovedal. Toda, radioamaterji se niso dali. Kot je povedal Mirko Maglica, eden od članov z najdaljšim mandatom v klubu, so radioamaterji prišli na vajo kompletni in so svoje dolžnosti opravili, neglede na to, da je vaja odpadla.
Zavedajo se namreč, da civilna zaščita ni sama sebi namen ampak je treba nenehno slediti temeljnemu cilju: pomagati ljudem. In na to so pripravljeni.	ur
V Kopru bodo danes, v četrtek, 3. decembra, ob 13. uri javnosti predstavili nov policijski čoln. Predstavitev bo na pomolu pred Upravo RS za pomorstvo v Kopru na Ukmarjevem trgu 2, ko bodo čoln pred prvo plovbo tudi krstili.
Gre za osem metrov dolg gumijast čoln z napisom in oznako slovenske policije.
Kot smo neuradno izvedeli, so čoln izdelali nekje na Hrvaškem. Slovenska policija varuje teritorialno morje s tremi policijskimi čolni in sicer patruljno reševalno ladjo P-lll, gumijastim čolnom P-88 in najnovejšim hitrim patruljnim čolnom P-66, ki ga je policija nabavila pred petimi leti. Torej se bo mali policijski floti v kratkem pridružil še četrti policijski čoln, gumenjak s trdim dnom z dvema yamahinima zunajkrmnima motorjema s po 250 konjskimi močmi, proizvajalca Ris Marine iz Zagreba. Na svoj krov bo čoln lahko sprejel 12 oseb.
Kamp prikolica in baraka sta zgoreli
V ponedeljek zjutraj je najprej zagorelo v bližini stanovanjske hiše v San Simonu, izolski gasilci, ki so bili o požaru prvi obveščeni so ugotovili, da sta zagoreli kamp prikolica in lesena baraka, zatem pa je počilo, kot da bi eksplodirala še plinska jeklenka. Kasneje gasilci med pregledom pogorišča niso našli ostankov plinske jeklenke, kar napeljuje prej k temu, da je prišlo do takoimenovanega ognjenega udara, ko se v zaprtem prostoru vžgejo plini, ki uhajajo z dimom. Seveda so takrat že prihitelči tudi policisti in poklicni gasilci, ki so pogasili požar, vendar sta prikolica in baraka pogoreli v celoti. Gasilci so zaradi varnosti tudi izklopili električno napeljavo do prikolice, ki je bila verjetno tudi vzrok požara. Počitniška prikolica, last avstrijskega državljana je bila menda zelo dobro ohranjena, v notranjosti barake pa je bilo nekaj električnega orodja, tako da škoda ne bo zanemarljiva.
V spomin
Marcelo
DOM UPOKOJENCEV IZOLA........sivo in turobno dopoldan zunaj............med nami pa tiho, po-
tiho potuje od ust do ust. Od enega do drugega.... ODŠEL JE. NI GA VEČ MED NAMI. IN ZA TRENUTEK SMO OBSTALI.
NAŠEGA MARCELA NI VEČ.
Njegov življenjski kovček se je zaprl za vedno. Odnesel ga je s seboj. In z njim tudi vedno spremljajočo bolezen, ki ga je dolgo spremljala od rojstva. Fenomen v življenju si bil ! Še več kakor to ! Preživel si vse okvirje.
Marcelo, pojem dobre volje, smeha, petja in harmonike. Da, ta je bila tvoja! Samo tvoja in njen glas se je 20 let razlegal po naših sobah, hodnikih, dvoriščih...Povsod so te poznali.
Tudi v Izoli. Pust je bil še posebej tvoj praznik, ko so te vsi obdarili in nagradili s harmoniko vred.
Ta počiva sedaj. Tiho žaluje med nami, kakor smo žalostni tudi mi. Čisto tiha je tam na svojem mestu. Tvoja harmonika. Kakor smo tiho tudi mi, tvoji prijatelji in vsi, ki smo zate skrbeli, da ti je bilo v Domu lepo. In pevci. Pesem je za trenutek obstala, utihnila. Val morja je tiho. Marinaio bend tudi. Tvoj stol je prazen. Tvojega glasu ni več. Tvojih pesmi ni več. Se spomniš ? Z Amelijo sta bila prva pevca v naši skupini pred 14 leti. Takrat se je vse začelo. Postajali smo številčnejši in ves čas smo dobro peli in igrali in se imeli lepo. Nastopali smo povsod. Povsod so te čakali in pozdravljali. Povsod so ti segali v roko, ker so te imeli radi in si bil posebnež. Brez primere.
Tvoja karizma, Marcelo, vedi bo ostala. Naučil si nas in nam pokazal, kako je lahko človek s prirojeno boleznijo, kot je Dawnov sindrom, ves čas dobre volje. In tudi, če si v življenju prikrajšan za nekatere stvari, si lahko širokega srca in polnega nasmeha. To si bil ti !
Hvala ti za vse to in še mnogo, mnogo več, kar si nam nevede dajal od sebe.
S togimi, počasnimi in drsajočimi koraki si zapustil naš Dom. Odpeljali so te in vsi smo si želeli, da prideš iz bolnice nazaj. Vendar smo le tiho spremljali tvoje odhajanje. Do zadnjega trenutka.
Mi, tvoji prijatelji tukaj pa ostajamo. Sledi tvoje poti so še vidne in po njih smo te spremljali do tvojega rodnega kraja Brezovice, kjer smo ti še zadnjikrat zapeli pesem v slovo. Stali smo tesno drug ob drugem, stali smo ob tebi. Solza se nam je utrnila po licu.
Odšel je, NAŠ VELIKI MALI MOŽIČEK. POGUMNO, IN SE NAM PRIJAZNO NASMEJAL V SLOVO !
Počivaj v miru, Ti želimo vsi zaposleni in vsi stanovalci Doma upokojencev Izola, še posebej pevci Vala morja in Marinaio benda Ostal boš v naših srcih !
- Predzadnja
KRIMINALIJE
Kolesar zbil skuterista
Pri izhodu iz predora v Strunjanu sta se v ponedeljek popoldne zaletela 60-letni kolesar iz Izole in 22-letni voznik kolesa z motorjem iz Lucije. Nesrečo je povzročil kolesar, ki je pri izhodu iz predora zapeljal na levo, ko mu je nasproti pravilno po svoji strani pripeljal voznik skuterja. Kolesar si je v nesreči poškodoval ramo, zaradi prekrška pa je mu je bil izdan plačilni nalog. Plačilni nalog je bil izdan tudi voznik skuterja, saj je med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade. Pa tako dobro mu je že kazalo (glede kazni, namreč).
Brezplačno barvanje
V Izoli so ponoči neznanci na avtomobil VW Golf polili belo barvo. Zakaj so to storili ni jasno, jasno je le, da so to storili precej nestrokovno in da lastnik s takim posegom ni bil zadovoljen. Lastniku iz Srbije so povzročili za 1.500 materialne škode.
Kaj mu bo žar?
Izolanka je policiste obvestila, da ji je neznani storilec v noči na nedeljo vlomil v pomožni objekt na območju Polja. Iz barake je ukradel žar, delovne čevlje in kosilnico, materialna škoda znaša okoli 200 EUR. Glede na to, da so ga zanimali delovni čevlji in kosilnica gre očitno za dela vajenega človeka. Kaj mu bo torej žar?
Buldožer Šaredina
Neznani storilec je med vikendom zamenjal lokalni bife s tam parkiranim gradbenim strojem na gradbišču v Šaredu in si natočil za prvo silo. Ker je bil res že v krizi je iz rezervoarja goriva iztočil približno 150 litrov goriva. Plačal pa zaenkrat še ni.
Je bila kakšna tekma?
Neznani storilec je v mestnem jedru na nepojasnjen način vstopil v stanovanje občana in iz notranjosti ukradel televizor. Glede na to, koliko stane televizor danes je zelo mogoče, da je bila ravno takrat kakšn tekma pa ni bilo časa stopiti do trgovine. No ja, bo že policajem povedal, kaj ga je tako gnalo.
Ma ne spet Piaggio
Neznani storilec je izpred stanovanjskega bloka v Livadah, občanu ukradel kolo s pomožnim motorjem znamke Piaggio Zip 25. Glede na to, da teh motorjev ni toliko videti naokrog, vsak teden pa sunejo vsaj enega, se zdi, kot da kradejo enega in istega. Ali se motimo?
Kako je plačal berač?
Na policijsko postajo je poklical občan in povedal, da pred trgovino v Livadah neznanec berači na vsiljiv način. Policisti so na kraju ugotovili, da berači državljan Romunije. Zaradi kršitve so mu policisti izrekli globo. Kdo ve, če so višino globe prilagodili njegovemu dnevnemu izkupičku ali so mu odobrili kredit?
Stvar je resna
Na parkirišču v Livadah sta se sprla občana zaradi uporabe parkirnega mesta. Med njima je prišlo tudi do fizičnega obračunavanja. Menda je eden bil prepričan, da ima prav, drugi pa tudi. Policajev pa sploh ne zanima, kdo ima prav saj se spoznajo na ekonomijo in zato so plačilna naloga izdali obema.
Proračun je vesel
Navada kaznovanja vseh, ki so zraven kakšnega kršenja javnega reda in miru postaja proračunski hit. Tudi prejšnji teden so policisti prejeli klic, da se v enem od lokalov pod stadionom pretepajo. Na kraju pretepa so ugotovili, da sta se pred lokalom naprej sprla in nato še stepla moška. Obema sta bila izdana plačilna naloga.
Statistika
V preteklem tednu so policisti obravnavali še dve kršitvi javnega reda, dve kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, dve kršitvi javnega reda povezani s hrupom, dve prometni nesreči z materialno škodo, tri poškodovanja vozil na parkiriščih in dva zasega prepovedanih substanc.
Alko lestvica:
0,20 (začetnik); 0,35; 0,39; 0,47; 0,51; 0,61; zoper slednjega je bilo odrejeno pridržanje.
Ni bil plinski terminal
Bilo je le dvigalo platforme, ki ga Italijani zaradi močnega juga niso mogli odvleči skozi Jadran pa so malo počakali v našem morju. Kdo ve, če so bili v dimniku za izhod na odprto morje?
MANDRAC je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
GOJKOVA SKRIVALNICA
Prejšnji teden smo dobili kup, v glavnem napač-1 nih odgovorov. Orjana Babič pa je zapisala: Tržaš-;;j ka" gostilna se je nahajala na trgu Garibaldi, to je današnji Veliki trg in je bila vaša soseda. Danes je I tam market. Prejela bo Gojkovo nagrado, knjigo WBpRBBBPRWBW karikatur Marjana Motoha. Tokratna uganka pa je 1---" * "-i—* kapitalna. Zaradi teže nagrado daje Mandrač.
MALI OGLASI ■ Vozila in plovila
Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole, tel 040 128 199
-	V Izoli ugodno prodamo sončno 3 sobno stanovanje, 60 kv.m., s čudovitim razgledom, zastekljen balkon, kopalnica komplet prenovljena. Tel. 041/345634 ali 040/ 385529
-	Stanovanje v Izoli v centru prodam. Velikost 58 m2, 4.nadstropje, pogled na morje, tel 070 872 901
ODDAMO
-	Oddam v Jagodju trisobno stanovanje (+ dnevna) za daljše obdobje. 031 439 738
-	Oddamo opremljeno stanovanje v Jagodju za dve osebi do 1.6.2010. tel 041 818 675
-	STANOVANJE IZOLA-JAGODJE, za 2 osebi, kompletno opremljeno cca. 40m2, pritličje hiše, lasten vhod, soba, kuhinja z jedil, hodnik, kopalnica,centralno ogrevano, internet. Kontakt: Majda 041 644 287 NAJAMEMO
-	Zdravnica nujno vzame v najem sobo ali garsonjero v Izoli od 20. oktobra naprej za dobo 6 mesecev. Kontakt : 041 435 207
-	Iščem 2,5 sobno stanovanje za daljše obdobje. Tel.: 051 444 912
-	Najamem poslovni prostor v Izoli v izmeri cca. 25 m2 po ceni cca. 8 eur/m2/mesec. Pogoj: umirjena okolica, dobra zvočna izo-
Delo
-	Inštrukcije - V času šolskih počitnic in skozi vse leto nudim kakovostne in strokovne inštrukcije angleščine ter italijanščine za OŠ in SŠ. Za vse informacije pokličite 040 527 367 (Tina)
-	Nudim oskrbo in pomoč na domu starejšim in bolnim.Tel.040 397 332
-	Likam na domu. tel 041 939 136
-	Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316
-	Kupim rabljeno vozilo za 1500EUR. tel 040 224077
-	Prodam jadrnico Murphy 26C. Dobro ohranjena, SI zastava, privez v Izoli, vsa osnovna oprema, gennaker, letnik 1998, kontakt na 031 369 728
-	Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, Svrat, dobro ohranjen,letnik 92, 164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881 -Prodam Citroen Bx 1,5 TGE, poreklo Francija, v voznem stanju, neregistriran, letnik 94, 157.000km za 230 EUR. tel 040 638 217
-	Prodam Citroen Xara letnik 2002, dobro ohranjen. Cena po dogovoru, tel 041 653 946 ali 031 583 881
-	Kupim dobro ohranjen osebni avto, enoprostorec, s sedmimi sedeži. Tel. 041 608 765
Razno
-	Prodam extra-deviško oljčno olje po ugodni ceni. tel 041 818 675
-	SOD iz nerjavečega jekla 5301 prodam, tel 041 624 364
-	Sedežno garnituro 3+2 raztegljivo prodam, tel 070 872 901
-	2 NOVA jogija, še zapakirana, kupljena po znižani ceni 30 EUR za kos/redna cena 60EUR/ prodam 10% ceneje, tel 041 210 920
-	Kupim še dobro ohranjen štedilnik na drva. tel 041 638 292
-	Nudim pomoč na domu. tel 05/ 639 56 70
-Prodam oljčno olje 041 713 870
-	Prodam mlin za grozdje, tel 05/641 6316
-	Prodam rabljen mlin za grozdje in plastično kad za kmetijo 300 litrski. Tel 041/828605
-	Napihljiv grad, primeren za otroško igranje, oddajam v najem za prireditve, rojstne dneve in podobno. Tel.: 041 695 605
NLB Družinski varčevalni paket
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
\fù

H'
nlbO
rsj'
www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket
Območje ob starem zdravstvenem domu spreminja podobo. Nekaterim je zdaj lepše, drugi pogrešajo zelenje, ki so ga zamenjale različne tlakovane poti, beton, kamenje in asfalt. Tudi oljke ob italijanski šoli so dobile novo mesto in bile deležne tudi obrezovanja, vendar ostaja odprto vprašanje: kdo je sprjel sklep s katerim so park spremenili v trg z drevjem. Investitor je bila namreč Občina Izola.
Ta nenavaden pojav so opazovali mimoidoči v sredo dopoldne in se čudili vse dokler se na površje niso pokazali potapljači, ki so postavljali sidrišča (corpomorto) s katerimi bodo omogočili priveze plovil ob malem, oziroma delovnem pomolu.
WELL.NESS & SP A MIRTA
SAN SIMON HOTEL RESORT
Vaš zaliv miru. Ob morju, v naravi.
WELLNESS & SPA MIRTA
Sprostilne masaže Terapevtsko zdravilni program Nega rok * Nega nog Depilacija Nega telesa Nega obraza in dekolte-ja Savna center: zeliščna savna, suha finska savna, infra rdeča savna, “rimska1' parna kopel.

tmStSS^Smi	o.'®«;.'"«*-" ■*••••■
6 Info tel. 05 660 3400

;r .u VYT.,.* a .IlitS&JSU"» ma •!.
www.sansimon.si SAN SIMON
URNIK Vsak dan: od 14. do 21. ure Sreda: zaprto
Hoteli Bernardin d.d.
PE SAN SIMON RESORT Morova 6a, 6310 IZOLA

étaàm vgcrvrfruq
HOTEL RESORT