Leto XV. » V Celju* dne 11. novembra 1905. 1. Stev. 90. M DOMOVINA Urednidtvo je t Schillerjevi cesti št. 3. — _ Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja dvakrat na tedei, vsak torek in petek . ter velja za Avstrijo in Jemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 Ironi. Za Ameriko'in druge dežele toliko več, kolikor maša poštnina. namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 sron 50 vin. Naročnina m pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 yi®arjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Regulacija Savinje, Voglajne in Hudinje konečno zagotovljena. POvodnje Savinje in Voglajne delajo pri Celju ogromne škode in to vsako leto po večkrat, ker se niso pravočasno te vode regulirale, tako da je leta 1901 dne 16. novembra strašanska povodenj napravila samo v mestu Celju škode nad 200.000 K ne vračunši škode, ki jo je trpela celjska okolica. Vsled te strašne povodnji je s sklepom od 23. julija 1902 izrekel deželni zbor, da se z oziroin na to, da je v prejšnjem letu zadobila povodenj pri Celju take dimenzije, da sta trpeli mesto Celje in celjska okolica ogromne škode, zaukaznje deželnemu odboru, naj stori potrebne korake, da se s pripomočjo države potrebno ukrene, da se bo dobro premišljena regulacija Savinje izvršila, in se bo s tem doseglo, da se zanaprej ne bodo vsako leto ponavljale take povodnji. Deželni odbor v tem slučaju ni čakal na ta sklep, ampak je že 27. februvarja 1902 ukrenil, da posebna komisija obhodi Savinjo, kar se je tudi zgodilo od 10 —14 marca, — Pri tej komisiji se je našlo, da je -nastopila voda v novem delu celjskega mesta do visokosti 50 cm, da pa je v nižje ležečih prostorih dosegla celo višino 1'50 m. torej visokost 'človeka! Nadalje se je konstatiralo. da je okolica mesta bila tako preplavljena, da se je vsak vozni in peš-promet v mesto in iz mesta onemogočil, da je bil promet še samo čez mostove južne železnice mogoč, med tem ko je vlak. ki je hotel od Petrovč voziti v Celje, moral se vrniti, ker je bila Velenjska železnica tudi pod vodo. Žel. ministrstvo je z odredbo z dne 7. marca 1903 pritrdilo, da je neobhodno potrebno, da se v izvršitev potrebne akcije skrbi za tozadevni deželni zakon, da pa treba poprej izvršiti obširne in temeljite poizvedbe; kajti prejšnja regulacija je stala že 1,139.400 K, pa je ostala brez pričakovane koristi. Tudi je c. kr. vlada ukrenila poizvedbe pri železničnih mostovih južne železnice ter po celi progi od Mozirja do Zidanega mosta; deželni odbor pa je najel privatnega tehnika Jožefa Steinbacha, da izvrši potrebne poizvedbe. Ta je delal pridno, pa le do 17. septembra 1903, ker mu niso hoteli dati posebne sobe, kjer bi mogel "mirno delati, niti mu neznatno pičle plače zvišati. Pustil je delo v stanju, v katerem je bilo, in je odšel. Vsi akti pa so ostali in ležali v prahu nad leto dni. Tudi poljedelsko ministrstvo je izdalo poseben ukaz na c. kr. gozdni tehnični oddelek za obzidanje hudournikov v Lincu, da pregleda in poizve, kateri potoki največ kamenja znašajo v Savinjsko strugo, katere bi toraj treba bilo najprej obzidati, da bo potem imela regulacija Savinje zaželjene uspehe. Isto je tudi z ukazom z dne 26. septembra 1903 dalo nakazila v oskrb-ljenje boljših odtokov Savinje in v zavarovanje obstanka zvršenih regulacij. Ostalo glavno delo je pa počivalo, in akti. katere je pustil inženir Steinbach, so ležali na mizi c. kr. okr. glavarstva v Celju v debelem prahu. Ker je cela zadeva nekako obtičala, se je je lotil deželni poslanec dr. Ivan Dečko, obenem pa tudi regulacije Voglajne, ter vložil dne 6. oktobra 1903 v deželnem zboru predlog, naj se deželnemu odboru naroči, da zaradi regulacije Savinje in Voglajne pri Celju stopi s c. kr. vlado v dogovor, in da nepre- nehoma z vso unemo sili na nujni začetek dotičnega dela. Na ta predlog je diželni zbor sklenil v seji dne 31. oktobra 1903:. Deželnemu odboru se naročuje, c. kr. vladi dati na znanje, da se naj brez odlašanja z bagarjmi Savinja poglobi p r i C e 1 j u i n n a d C el j e m in da naj kakor najhitreje stopi z isto v'dogovor, da se dožene prispevek države, ter da se potem nemudoma začnejo pripravi j alnadel a. Po izvršenem izbagerjevanju se naj potem nemudno zvrši regulacija Savinje pri Celju in pod Oljem. Nadalje je ukazal leželni zbor dež. odboru, da naj predloži potrebri« predloge glede reguliranja Voglajne. Ker je pa deželni odbor v svojem letnem poročilu za leto 1903 čisto lakonično poročal, da je v zmislu note c. kr. najnestništva od 20. aprila 1903 se začelo delo niveSranja Savinje od Celja do Zidanega mostu, in ker je to delo zaspalo, je uvidel g. dr. Ivan Dečko] da „po stari navadi"' ostane spet vse lepo mirno, dokler ne pride nova povodenj ter povzroči ih*".o škodo in zbudi nov 'krik po nujnosti regulacij*, SMenil je toraj svoj trud in svoje iiioČi posvetiti tem regulacijam', proučil je vse akte ter temeljito uporabil dobljeno gradivo,' vložil v seji deželnega zbora dne 10. no-' vembra 1904 obširno interpelacijo na vlado, z zahtevo, da naj c, kr. vlada in deželni zbor smatrata regulacijo Savinje kot eno najbolj nujnih cele dežele terdanajzvso resnobo in ne utrudljivo vstrajnostjo delata na to, da se regulacija izvrši prej, kakor doleti mesto uničujoča katastrofa! Z zadovoljstvom se lahko danes že omenja, da je ta energična interpelacija vznemirila odločujoče kroge, tako da je letošnja komisija za regulacijo Savinje dne 26. oktobra sklenila, da se mora še letos poslati dva za vodne stavbe izurjena inženirja od namestništva in deželnega zbora v Celje, da izvršita hidrotehnično delo, katero je nedokončano lani pustil g. Steinbach, ter da izdelata potrebne načrte za ponižanje vseh pri Celju se v Savinjo izlivajočih potokov, kakor Voglajne. Ložnice, Sušnice in Koprivnice. Kakor je naznanil deželni odbornik g. Stallner v seji finančnega odseka dne 10. novembra t. 1. prideta dva inženirja že meseca novembra t. 1. v Celje, da izdelata, kar je nedodelano pustil g. Steinbach, in kar je še daljnih preiskav in načrtov treba. Cela regulacija Savinje pri Celju in od Celja naprej do Zidanega mosta bo stala sicer precej denarja, 1'5 do 2 mi-ljona kron, pa če se gre za tako eminentno važno reč, mora država in dežela potreben denar najti in to kmalo! Ker je letošnja povodenj dne 9. in 10. t. m. zopet preplula državno in okrajne geste in prestvarila mesto Celje v otok, obdan od vseh strani z' vodo, je to zopet nov strog opomin vladi in deželnemu odboru, da se ne samo ne sme več odlagati z regulacijo Savinje, ampak da se mora ista na vse kriplje pospešiti, ako nečejo. da prej, kakor se kaj konkretnega in uspešnega zgodi, zadene grozna katastrofa mesto Celje! Pa tudi glede regulacije Voglajne se je situvacija letos ugodno spremenila, tudi Voglajna pride na vrsto, in še to prej, kakor Savinja! Na kratko in mrzlo letno poročilo deželneg odbora za leto 1903. je vložil g. dr. Ivan Dečko poseben predlog dne 4. novembra 1903, da se naj zaukaže deželnemu odboru, da z ozirom na izvrstne projekte in proračune, katere je glede reguliranja Voglajne g. stavbeni svetnik Butta izdelal že leta 1896. in jih predložil dne 10. januarja 1897., vsled ukaza c. kr. namestništva od 11. septembra 1896. stopi v dotiko z c. kr. vlado in n e u t r u d 1 j i v o dela na takojšnji začetek reguliranja Voglajne. Letos pa že poroča deželni odbor v svojem letnem poročilu: v zmislu sklepa od 12. januarja 1905, da se je z ozirom na predlog dr. Ivan Dečka deželnemu uradu zaukazalo tudi Voglajno ogledati v progi od Teharjev do Celja, ter da se je pri tej priliki našlo, da bo regulacija Savinje potrebovala obširnih poizvedovanj, katere se bodo morale šele izvršiti, parcijelno regulacija Voglajne od iztoka v Savinjo do pritoka Hudinje t. j. v dolžini 2'5 km. v katere izvršitev se lahko porabijo načrti, ki jih je izdelal stavbeni svetnik pri c. kr. okr glavarstvu v Celju g. Butta že leta 1897. in po katerih načrtih bi se znižala straga'Voglajne proti Celju /.lasti pod zetespiškuu mostom pri kemični tovarni za 0'50 cm. ter da se most južne železnice pri kemični tovarni v klm 342'5 razširi od sedajne širine po 17'4 m na 26'85 m: nadalje naj se c. kr. namestništvo o teh načrtih izrazi, event. tehn. g. Butta naroči, da v tem zmislu načrt izdela oziroma dopolni vsled potrebnih sprememb in zlasti, da se reši vprašanje, ali je južna železnica dolžna svoj preozki most razširiti. Sedaj znaša množina vode pri mostu čez Voglajno v klm 342'5 pn najvišji visočini 439 m3 v sekundi. Od te množine more skoz most v sekundi steči le 212 m3, torej več kot polovica vode t. j. 22 7 m3 v sekundi pa se zastavi in poplavlja ves severni del sveta, Gaberje, celo držav no cesto in del Celja! S to parcijelno regulacijo, da se tla Voglajne ponižajo za 0'50 cm ter železniški most čez Voglajno razširi od 17'4 m na 26'85 m, toraj za več kot 10 metrov, doseglo se bo, da bo vsa voda Voglajne in Hudinje to je 439 m3 v sekundi gladko odtekala, ter da ne bo vode se zadrževalo, ki bi mogla napravljati povodnje, ob enem bo pa s tem tudi zabranjeno vsako daljno podko-pavanje in trganje zemlje ob vstopu Hudinje v Voglajno navzdol do železničnega mostu, kar se sedaj nezabranjeno godi. Stroški, ki bi jih napravil ta način regulacije, katera bi popolnoma zadostovala, se bodo morali zvišati, ker se mora pri tem načrtu daljša proga Voglajne (blizo 2'5 km) regulirati in pred podiranjem bregov zavarovati; pa to zvišanje ne bo znatno, zlasti, ker je sedaj riovi okrajni most pri Celju tako visok in širok in brez v vodi stoječih stebrov, da ga nobena tudi največja voda ni dosegla, tako da bodo le majhni stroški nastali po delu regulacije od okrajnega mosta naprej. Ta načrt bo gotovo sprejet in izpeljan, ker je cenejši kakor drugi načrt o reguliranju Voglajne, ki meri na preložitev iste na levo stran južne železnice od železniškega mostu pri Teharjih do železniškega mostu pri kemični tovarni, ker bi se pri drugem mostu še vedno moral ves breg od sedanjega vtoka Hudinje do železniškega mostu zavarovati proti daljnemu podkopavanju. Upati se sme toraj, da bo Voglajna, četudi združena z Hudinjo že v enem, najdalje v 2 letih regulirana, postala ponižna voda. katera ne bo prestopala in preplavljala svojih bregov! Vse reči grejo do tretjega rade! G. dr. Dečko pa ni samo preučil aktov zadevajočih regulacije Savinje in Voglajue. ampak obhodil je tudi Hudinjo v onih mestih od mostu na državni cesti v škofli do Vojnika, da si ogleda, kako divja Hudinja ter podkapa cele travnike in njive, ter se približuje čedalje bolje omenjenemu mostu in državni cesti, katera še sicer dozdaj nista v nevarnosti, katera bi pa gotovo v doglednih letih prišla v skrajno nevarnost. Stavil je torej leta 1902 predlog, da se naj takoj izvršijo poizvedbe zarad nujne potrebe reguliranja Hudinje, oziroma zavarovanja njenih bregov v črti od Arclina proti mostu na državni cesti v Škodi vasi. S sklepom od 3. aprila 1903 je deželni zbor na ta predlog sklenil, da se deželnemu odboru naročuje, naj nemudoma potrebne poizvedbe in načrte izvrši ter poprosi pri vladi za zdatno podporo iz melioracijskega fonda. V svojem poročilu za leto 1903 poroča že deželni odbor: „C, kr. namestništvo je deželnemu odboru naznanilo, da se v principu strinja z omenjenim sklepom in da je pripravljeno, se udeležiti regulacije Hudinje pri Arclinu in Škofli vasi. samo da si pridrži končni sklep dotlej, da se predložijo nadrobni načrti." Deželni odbor bo sedaj po razmerju svojih tehničnih moči to stvar izvršil ter načrte izdelal. Izvršujoč svojo obljubo poroča pa deželni odbor že v letošnjem svojem poročilu za 1. 1905, da je načrte deželni stavbeni urad že napravil in sicer tako, da bi se Hudinja pri ArclimOn Škofli vasi pa tudi pri Vojniku regulirala, ter da je isti napravil tri varijante, katere bi stale 60.638 K, ozir. 65.200 K, oz. 58.638 K. Ti načrti in proračuni so se predložili c. kr. namestništvu s prošnjo, naj da iste v tehničnem oziru presoditi in za regulacijo prav znaten znesek iz državnega melioracijskega fonda izposlovati. Upati je toraj istotako kakor pri Vqglajni, da bo tudi prav kmalu izvršeno to sicer prilično prav velevažno delo, kajti po izvršitvi istega bodo najlepši in najboljši travniki kar jih je v Škofli-veški občini bilo poškodovanih, ali ki so bili v največji nevarnosti, da pri prihodnji povodnji pridejo na vrsto, ter državna cesta in most popolnoma varni pred vsakim daljnim poškodovanjem. To so velevažni uspehi, o kakoršnih bi še pred par leti niti sanjati ne smeli. Poučna predavanja so važno sredstvo za izobrazbo in probujo naroda. Dokaz za to trditev nam daje delavski stan v večjih mestih, kateri je potom poučnih predavanj in ljudskih knjižnic dosegel zelo visoko stopinjo izobrazbe. Pri nas na Spodnjem Štajerskem pa vlada mnenje, da je dovolj semtettja pred volitvami kak volilni shod, za izobrazbo ljudstva pa se (častne izjeme delajo bralna društva v Šaleški dolini) v večini okrajev na Spodnjem Štajerskem ne stori nič. Saj je bilo celo v Celju letos prvo ljudsko predavanje, saj še celo Celje nima ljudske knjižnice, medtem ko se skoraj v vseh spodnje-štajerskih nemčurskih gnezdih nahajajo „Siidmar-kine" knjižnice. Ko se je šlo za zahtevo slovenskega vseučilišča, se je menda na celem Spodnjem Štajerskem priredil eden ljudski shod; ko se je šlo za celjsko gimnazijo, se ni zdelo vredno poučiti ljudstvo o zadevi; tudi o splošni volilni pravici ne sme ljudstvo nič vedeti, ne sme manifestirati, saj ni potrebno.---Ko pa zgubi- vamo postojanko za postojanko, ko vidimo, da gre v nekaterih okrajih vse rapidno nazaj, pa javkamo, da nima naše ljudstvo smisla za naše težnje, ne pomislimo pa, da nasprotniki pridno in neprenehoma delajo in uporabljajo vsa sredstva, medtem, ko se mi spomnimo na naše ljudstvo le Zjako fino in so pokazale, da ima g. pevovodja i v,mešanem i moškem zboru moči, s katerimi lahko nastopi pred najbolj razvajenim občinstvom. Jfko je ugajala pesmica „Potrkan ples", v kateri so prišli čisti in sveži glasovi naših; ljubkih dam do popolne veljave. Posebej je ugajala tudi „Večerna" s svojim resnim mirom, ki veje iz pesmi. Igra ,.Putifarka" ter pesen „Oblaček" ste morali radi smrti v rodbini g. čr. Serneca odpasti. Godba je proizvajala marsikatero lepo točko v obče zadovoljstvo. — Po koncertu se je razvila domača zabava. — Kdo ve kaj? Ha „Martinov večer" sta izginila tukajšnjemu brivcu g. Anderwaldu iz ,,rdeče sobe" gostilne „Nar. doma" rujavkasta suknja in črn klobuk. G. Akonu, uslužbencu pri g. Vaniču. se je zgubilo 28 K. Kdor kaj ve, naj blagohotno javi prizadelima! • — Umrla je v Celovcu soproga predsednika deželnemu sodišču tam, g. Walterja, gospa Fani Walter. Bila je hti pokojnega staroste celjskih Slovencev, g. dr. Štefana Kočevarja, in sestra gospe Tereze Sernec, soproge g. odvetnika, dr. Jos. Serneca v Celju. t — „Naše misli o Sokolskein domu v Celju" v zadnji številki ,.Domovine" so se od nekaterih strani razumele popolnoma napačno, češ, da smo s tem govorili proti ustauovitvi „Sokolskega doma" v obče. Nasproti temu konštatujemo, da mora vsakdo, ki je p a z n o čital naš članek, spoznati, da smo za ustanovitev „Sokolskega doma", da smo pa hoteli ob pravem času dati dobrohoten nasvet, kako se naj ,,Sokol" z ustanovitvijo lastnega doma bliža stremljenju moderne dobe in ga posveti narodni prosveti. Pri vsakem razsodnem človeku je to le reklama za istinito sokolski dom. ,.Slov. Narod" se v polnem obsegu pridružuje našemu nasvetu. — „0mladina", glasilo narodno-radikalnega dijaštva, se je lotila težavne naloge, sestaviti statistiko uradništva na Slovenskem ozemlje. V št. 8. od meseca listopada t. 1. prinaša statistiko uradništva na Štajerskem. Posnemamo iz iste: Sod-nijskih uradnikov je pri nadsodišču v Gradcu 26, izmed teh 23 Nemcev, 2 Slovenca; (Op. ur.: Kar ni vštetih, so drugih narodnosti.) pri okrožnem sodišču v Mariboru in v njegovo področje spadajočih okrajnih sodišč: 58, izmed teh 42 Nemcev, 14 Slovencev in 2 nezanesljiva; pri okrožnem sodišču v Celju in v njegovo področje spadajočih okrajnih sodišč 57, izmed teh 36 Nemcev, 20 Slovencev in 1 nezanesljiv. Pri višjem dohodninskem sodišču za Štajersko, Kranjsko in Koroško 10, izmed teh 9 Nemcev, 1 Slovenec, torej skupaj sodnijskih uradnikov 146, izmed teh 106 Nemcev, 36 Slo vencev.— Političnih uradnikov je pri namestništvu v Gradcu 49, izmed teh 48 Nemcev in 0 Slovencev, pri okrajnih glavarstvih na Spodnjem Štajerskem 29, izmed teh 26 Nemcev in 2 Slovenca, torej skupaj 78, izmed teh 75 Nemcev in 2 Slovenca. — V finančni službi je pri finančnem deželnem ravnateljstvu v Gradcu 28 uradnikov, vsi Nemci, pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru 14 uradnikov, izmed teh 13 Nemcev in 1 Slovenec, po drugih krajih ila Spodnjem Štajerskem 8, finančnih uradnikov, izmed teh 8 .Nemcev in © Slovencev, torej skupaj finančnih uradnikov 50, izmed teh 49 Nemcev in 1 Slovenec. — Pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu za Štajersko in Koroško je 37 uradnikov, izmed teh 33 Nemcev, 3 Slovenci in 1 Čeh. — Pri advokaturi je odvetnikov 46, izmed teh 21 Nemcev in 25 Slovencev, odvetniških kandidatov 17, izmed teh 4 Nemci in 12 Slovencev. — Pri notarijatu je notarjev 23, izmed teh 10 Nemcev in 12 Slovencev, not. kandidatov 9, izmed teh 1 Nemec in 8 Slovencev. — V deželni službi je pri dež. sekretarijatu in pri deželnem statističnem uradu 11 uradnikov, vsi Nemci. — Zdravnikov je v raznih službah in privatnih 121, izmed teh 83 Nemcev, 30 Slovencev, 6 Čehov in 2 nezanesljiva. — Živino-zravnikov je v državni, deželni in komunalni službi 24, izmed teh 10 Nemcev, 9 Slovencev, 2 Čeha in 3 nezanesljivi. — Inženerjev je v raznih službah 67, izmed teh 65 Nemcev in 1 Čeli — Geometrov je 10, izmed teh 8 Nemcev, 1 Slovenec in 1 Čeh. — Agronomov je v deželni službi 5, sami Nemci. — Rudarski uradniki pri c. kr. rudniškem ravnateljstvu v Celju šo 3, izmed teh 2 Nemca in 1 Slovenec. — To je, osobito glede na sodnijsko in politično uradništvo ter na število inženerjev. prav žalostna slika, Številke govore jasno dovolj, kako izgleda ,.sloveniziranje" uradov, o katerem čvekajo nemški listi, govore pa tudi, koliko naših, ljudi je še potrebno, da preplavijo slovenski uradniki urade vseh strok! — „Graška tetka" od 7. t. m. pripoveduje iz sodnijske dvorane sledeče: 1. Gradec. 6. nov. Jurija Rauscher, vlg. Mttller, je dregnil Ivan Polzi z nožem v levo prsno stran, da je umrl še isti večer. Rana je bila smrtna. Morilca so obsodili na tri leta ječe. — 2) Celje 3. novembra. Dregnil ga z nožem.....Videmšek je potegnil ,.priljubljeno orožje" slovenskega prebivalstva. nož in je zadal Blazinškn 3 globoke rane v hrbet. Obsojen je bil na tri mesce ječe. — Iz teh pripovedk se vidi, da je nož bolj priljubljeno orožje pri zgornještajerskih Nemcih, kakor pri spodnještajerskih Slovencih. Graška tetka se je sama sebe v obraz počila; naj si zapomni svoj nemški pregovor: „Wie der Schelm ist, so denkt er von anderen". — Savinjski Sokol — zavednim Slovencem! Po dolgoletnem spanju smo nanovo oživili Savinjskega Sokola. Dali smo mu novo življenje, kojega mu moramo ohraniti, ker je prekoristno v današnjem času. Dasi to življenje zahteva veliko, se nismo ustrašili teženj, ki so se nam slikale, nismo mislili na naporno delo bodočnosti, poprijeli smo se, računajoč z vašo pomočjo. Dati komu življenje je lahko, a težko je isto ohraniti in voditi. Malo nas je, ki smo prijeli orodje ter šli na obširno narodno polje kopat nerazorano ledino, in ni nam moč samim, tudi pri največji vztrajnosti in marljivosti dospeti do cilja. Zato se obračamo do Vas. prijateljev slovenske so-kolske misli, da nam pomagate pri prvih vzdihih prebujenega deteta — narodnega telesa. Vsakdo ve, v kakem položaju se nahaja naš rod, vsakomur so znane žalostne naše razmere, zato bo gotovo vsak uvidel potrebo društva, ki se je pred leti tako krepka razvijalo, a je zaspalo in danes zopet odprlo oči — želeč med svet, koprneč po delu za narodni napredek. Savinjski Sokol želi razpeti svoja krila nad Savinjsko dolino. Da se pa more to uresničiti, se obračamo do Vas, proseč Vas pomoči in podpore. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Vsikdar in povsod, kjer so se obrnili do dobrih src zavednih rodoljubov, so bili uslišani; zato zaupamo tudi mi v Vas in pričakujemo pomoči pri težkem delu za izvršitev visokih ciljev. Nikdar vam ne bo očitala vest, ampak zadovoljni boste, da ste tudi vi pripomogli zgraditi z nami vred novo, nepremagljivo trdnjavo. Kamen do kamena palača. Darovi se blagovolijo pošiljati blagajniku Savinjskega Sokola, za kar se izreče zahvala v časnikih. Dal Bog, da najde naša prošnja odmev! Telovadno društvo Savinjski Sokol v Mozirji. Ivan Lipold Radivoj Tušak Rudolf Pevec t. f. podstarosta. t. č. blag. in tajnik. t. C. starosta. — „Nemčur". V Brežicah je bil nekdo dne 11. t. m. kaznovan radi žaljenja časti, ker je rekel, da občinski odborniki niso Nemci, ampak sami nemčurji. in to kljub temu, da sta dva odlična slov. profesorja oddala mnenje, da beseda „nemčur" ni psovka, ampak le znači narodno-politično mišljenje t. j. človeka, ki je rodom Slo-, venec, pa nemškega mišljenja. Isto so potrdile zaslišane priče. Ker zagovornik namerava stvar spraviti pred najvišje sodišče, prosi se, da se enake posebno protislovne razsodbe, kakor tudi razsodbe radi psovke „Windischer" v prepisu ali saj s številko naznanijo dr. Ivanu Benkovič, odvetniku v Brežicah. — Brežiška policija nima drugega dela, kot stati pred sodiščem časi kot obtoženec, časi kot priča. Dne 10. in 11. t. se je pralo pred sodiščem v Brežicah umazano perilo te uzor-policije. Upamo, da vse milo dr. Mravlaga iz Maribora ne bo nič pomagalo. Eden policaj, Narat, je že dobil svoj spomin v obliki globe 10 K, ki se mu pa mora še primerno zvišati. Schallon, oziroma najnovejše Czalonn, sin Vaclava, se pa tudi ne zmuzne. Zanimivo je čuti, da je sodni sluga pod prisego potrdil, da se je ljudi v mestnem zaporu pretepalo. O tem bodo prihodnjič še druge priče zaslišane. Skrbelo se bode tudi, da se prihodnjič stori konec čudnemu postopanju sodnikovemu v tem slučaju. O tem bomo svoječasno poročali. — Samski klub šaleške doline priredi v nedeljo, dne 19. t. m. popoldne izlet v Škale! Vsi prijatelji neprisiljene zabave dobro došli! — V Dobovi pri Brežicah se je ustanovilo slov. bralno društvo. Možje, ki so v odboru, so porok, da bo društvo procvitalo; začelo se je daniti tudi v Dobovi. Iz pravil posnemamo, da si društvo ne naroča časopisov, ki vžigajo ali širijo strankarski boj med slov. ljudstvom; ti časopisi so imenoma našteti. To je vzor slov. društva! — Letuš. Bralnemu društvu v Letušu je daroval blag. g. Franc Kolenc, veleposestnik, lesni trgovec itd. v Ivanju pri Ljubnem 20 kron, za kar mu najsrčnejša hvala! Trbovlje. Obe slov. delavski društvi priredita v nedeljo, 19. t. m. popoldan manifestacijo za splošno in enako volilno pravico. Ob pol 4. uri se zberejo delavci pri Fortetu na Vodah ter odkorakajo z godbo na čelu v Žagarjevo gostilno v Trbovljah, kjer nastopita kot govornika gg. Rebek iz Celja in dr. Korošec iz Maribora. Trbovlje. Občinski odbor je v seji dne 13. t. m. sklenil peticijo za splošno in enako volilno pravico. — Da se spoznamo! Štajerska je dobila novega deželnega šolskega nadzornika v osebi dr. Tumlirza. Da se spoznamo ž njim! O njem piše bukovinski list ..Prominj": „V bukovinskem dež. šol. svetu se je vršila znatna prememba. Deželni nadzornik dr Tumlirz je imenovan nadzornikom v Gradcu, za katero mesto je bil že davno sposobnejši kot za domovino. (Hvala lepa!) Dr. Kari Tumlirz je bil gimnazijalni profesor na Dunaju. Prišel je šele leta 1892 v Bukovino, po-stavši ravnatelj gimnazije v Černovicah. a že leta 1894 je postal dež. šol. nadzornik za Bukovino. Tako je prišel ua krmilo bukov, šolstva mož, ki niti trohice ni poznal bukovinskih razmer. To bi še ne bilo hudo; a dr. Tumlirz je bil fanatičen germanizator, ki ni mogel 'prenašati nenemškega duha. Posebno Rusini so občutili trpki režim g. T., kar je dalo povod burnim debatam v dež. zboru. On se je protivil ustanovitvi rusinsko-nemškega gimnazija, protivil se razdelitvi učiteljišča v Černovicah na rusinski, rumunski in nemški oddelek, ker bi bila izgubila nemščina veljavo itd. V ljudskih šolah se je za dr. T. ugnezdila navada, nastavljati bogve kakšne duševne siromake za učitelje na ljudskih šolah. Narodnim učiteljem je bil dr. T. sovražen, bil je sovražnik učiteljske organizacije in sploh vrag prostejega gibanja. Tudi v bukovinski politiki je igral „arhinemški-Nemec" dr. T. marsikatero sumljivo vlogo, mi bukovinski učitelji nimamo povoda, obžalovati njegov odhod". Tako „Prominj". Dobro bo, da gledamo osrečevalcu štajerskega šolstva takoj začetkoma na pr ste. Ob pravem času mu zakličemo ,.Hands off". — Okrajna bolniška blagajna v Rogatcu. Pri tej blagajni službuje kot tajnik g. Peteline, ki kriči na stranke, dohajajoče po bolniški denar, in s tem povzroča, da nekatere stranke ne pridejo več po zdravila in po denar. Govori proti strankam celo jako sirovo. Ne veste-li, g. Peteline, da mora vsak obrtnik svoje ljudi v okr. bol. blagajni zavarovati, in vsak mesec odmerjeni znesek plačati? A gotovo veste, da morate po preteku določenega časa obrtnike, ki niso pravočasno vsote plačali, okraj. glav. naznaniti, da isto potom občine po rubežni cenitvi in prodaji denar vam pošlje. Ker okr. bol. blagajna hoče denar od zdravih obrtnikovih pomočnikov in vajencev, je menda opravičeno, če ti v slučaju bolezni pičlo odmerjeno zavarovalnino dobijo, ka-li ? Dne 9. novembra t. 1. ste vi g. Peteline, deklici, ki je po denar prišla, a po zdravnikovem izreku še bolna ostala, dotično pismo vzeli in rekli, da ne sme več priti. Isto ste tudi grdo zasramovali, in ji radi lepega slovenskega imena očitali, da je Židinja, da je bil njen oče Žid, da ima židovsko ime itd. Veste-li, g. Peteline, da ste vi pri rogaški okr. bol. blagajni radi nas nastavljeni, in ni ljudstvo radi vas tukaj ? Obnašajte se v prihodnje proti strankam vljudno in pošteno, ker napnemo sicer druge strune. Za danes vam bodi to — opomin! — Izpit učne usposobnosti za ljudske šole s slovensko - nemškim učnim jezikom so prestali pred ljubljansko komisijo sledeči učitelji iz Štajerskega: gg. Pavel Flerč, Ivo Petr&k, Franc Drnovšek in Vinko Okorn. — Občinski odbor trga Šmarje pri Jelšah je sklenil vse svoje krajevne table in druge javne napise, kar jih je še dvojezičnih, s samo slovenskimi nadomestiti, kakor tudi izključljivo slovenske poselske in druge knjižice, domovnice, ubožna in druga spričevala itd. strankam in nradom napravljati. Ker je že ta občina pred leti slovensko uradovanje za prej samo nemško za-menila bila in so se te listine le v gotovih slučajih, osobito na posebno željo strank, doslej tudi slovensko-nemško pisale, vpeljalo se je s tem sklepom čisto slovensko uradovanje. — Ker je pa v šmarskem okraji še nekaj občin, ki nemško uradujejo, pečali se bomo prihodnjič z njimi. — Graški občinski svet se je izrekel za npeljavo splošne in enake volilne pravice. — V graškem mestnem gledališču gostuje jutri svetovnoznani slovenski operni pevec Naval-Pogačnik. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je umrl nadučitelj Jožef Mohor. — Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu namerava ob priliki tridesetletnice društvenega obstanka prirediti v Celju meseca februarja 1906 veliko slavnost! * — Slovenski puškar odlikovan. G. Peter Vernik, c. kr. dvorni založnik v Borovljah na Koroškem je bil na razstavi v Tešinu odlikovan z zlatim zaslužnim križcem za zasluge v puška-riji. G. Vernik je pred kratkim poslal abesinskemu cesarju Meneliku lovsko puško za 2000 K. — Tržaška manifestacija Slovencev in so-cijalnih demokratov za splošno in enako volilno pravico je bila impozantna. zlasti sprevod po mestu. — Desetletni pijani morilec. V Piranu so našli ustreljeno 4letno Marijo Cendak. Ustrelil jo je v pijanosti z očetovim revolverjem njen desetletni bratec. — Jesenice na Gorenjskem, kjer hočejo gospodariti Nemci s svojim kapitalom, so sila važna postojanka slovenske narodnosti, za katero se je začel baš v poslednjem času krut in oster boj. Da se okrepi Slovenstvo še bolj, predlaga „Jeseniška Straža", da se ustanovi na Jesenicah slov. meščanska šola. ,.Vsled nove železnice" — piše — postanejo Jesenice središče raznih železniških prog ter dobe zvezo na vse strani. Naša meščanska šola bi imela v prvi vrsti računati na učence iz Krania navzgor, iz Bohinja, severnega Goriškega in tudi Koroškega. Meščanska šola bo pomenila tudi v gmotnem oziru velik napredek za Jesenice. Po našem mnenju je najbolje, da se v kratkem sestavi odsek sposobnih mož, ki vodi vso akcijo za ustanovitev meščanske šole. V tem oziru morajo pasti vsi strankarski oziri ter naj se skupno dela za dosego tega cilja. Upamo, da se tukaj najdemo v skupnem narodnem delu, treba je le uekoliko obojestranskega zatajevanja". — V Tržiču na Gorenjskem, kjer par nemškutarjev vlada Stotine Slovencev, se je začelo zadnje mesece prav živahno narodno gibanje. Slovenci si nameravajo ustanoviti svoj „Narodni dom". Na Dolenjskem so občutili v nedeljo precej močne potresne sunke. ■i-1- Vinska letina v Vipavi je bila letos jako dobra. Cene so nizke. Dobro pristno vino se dobi po 26 do 30 K hektoliter. — Ljudsko čitalnico iu knjižnico v Postojni je otvorila dne 1. t. m. tamošnja čitalnica. ** — Slovenskemu pesniku Vilbarju odkrijejo prihodnje leto spomenik v Postojni. —: Hrvat Tesla je — kakor piše sam v nekem amerikanskem listu — izumil način, kako se električna sila brez žic in kabelske spojitve prenese v največji množini na milje daleč. — Veliko kepo zlata so našli v rudokopu zlata v Bradiju na Ogrskem. Kepa tehta 371/2 kile. Kepo so našli na ta način,, da se je vsled po-vodnji udrla velika plast zemlje, v kateri je bila omenjena kepa. Gospodarstvo. Rigolanje za ameriške nasade. Da se mora zemlja rigolati, to je, prekopati do gotove globočine za nove nasade, je dognana stvar. Ni pa še končno rešeno vprašanje, kako globoko naj se rigola in se slišijo o tem v poslednjem času prav različna mnenja. Dozdaj se je sploh trdilo, da se mora rigolati 70 do 80 cm. globoko in kdor ni tako globoko zemlje prekopal, prerokovalo se mu je, da bo vinograd v malo letih izginil. In rigolati je na Štajerskem, Nižje Avstrijskem, Kranjskem in drugod vsaj 70 cm globoko, Zdaj pa se je oglasil vodja vinarske šole v Kremsu na Nižje Avstrijskem Beckendorfer in on pravi: „Po mojem mnenju ni dvoma, da so prvi z ameriško trto zasajeni vinogradi zaradi tega tako slabo uspevali, ker se je pregloboko rigolalo, namreč do 70 cm. Pri tem je dobra, živa skozi stoletja pregnojena zemlja prišla v tako globočino. da trsne korenine niso prišle do nje in najbrž nikoli tako globoko ne pridejo. Cepljene trte pa so prišle v mrtvo in medlo zemljo, kjer so revno rastle in se dostikrat posušile. Danes, nadaljuje ta strokovnjak, smo na to stran na jasnem: V peščenih tleh se naj le 40 do 46 cm globoko rigola. Le kjer je v tej globočini skalovje, naj se gre 60 do 100 cm globoko. Kamenje naj se zdrobi in na površju pušča." Gotovo je, da se pri sedanjem globokem rigolanju živa zemlja v tako globočino pride, da jo trsne korenine šele tekom mnogo let dosežejo, če sploh kedaj. Kajti pri sedanjem načinu gnojenja trs svoje korenine bolj površno razširja, ker mu ni treba iskati si živeža v globočini. Stroški za rigolanje bi se pa zdatno znižali, ko bi se ne zahtevalo tako globoko rigolanje, in marsikateri posestnik bi se lotil dela, katerega prestraši in odvrne sedanji način globokega rigo- lanja. Pii tem seveda mora odločevati skušnja in to bi bilo zanimivo poizvedeti. ali so že kje na Štajerskem ali Kranjskem taki le do 40—45 cm globoko rigolani vinogradi in kako se obnašajo. Meni je znan samo en slučaj. Neki posestnik v Visolah pri Slov. Bistrici si je napravil matičnjak za ameriške divjake. Dal je rigolati 40 cm globoko. V tretjem letu pa je opustil matičnjak, divjake pocepil in jih pogrobal. Od tistega časa je pet let in na tem le 40 cm globoko prekopanem svetu rastejo in rodijo trte ravno tako obilno, kakor V ostalem vinogradu, ki je bil 70 do 80 cm ploboko prekopan. To je zanimivo in pomisleka vredno. Ce je v globočini 45 do 50 cm trd kamen, na primer pri nas na Pohorju granit, izkopavanje tacega kamenja ne zviša zemeljne plasti, ker moramo ta trdi kamen, ki ne razpoka, ki ga spravimo na vrh, odvažati. Torej bi menda tudi tu bilo 50 cm globoko dovolj. Rigolanje samo naj bi se pa ne vršilo tako. da se grabnji izkopajo povprek ali navzgor, ker pri tem načinu ali zgoraj ali ob strani ostane širok graben j; temu se izognemo, če pošev rigo-lamo. Da se izognemo plazom, pustimo na vsakih 10 metrov povprečni pas nerigolan v širini enega metra. Glede dolgosti cepljenih trt, ki so pri nas 40 do 45 cm dolgi, so tudi na Nižjem Avstrijskem drugega mnenja. V poročilu nižje-avstrijskega deželnega odbora je povedano, da dežela oddaja ključe po 110 cm dolge, ki se potem na tri dele prerežejo, „ker. tako pravi poročilo. 30 cm dolgi ključi ne le popolnem zadostujejo, temuč so. kakor skušnja uči, boljši, ko dozdaj navadni 40 do 50 cm dolgi". Tudi to je pomisleka vredno. Ako to velja za Nižjeavstrijsko, zakaj ne za drugod. Nižjeavstrijski deželni odbor oddaje cepljene amerikance 100 komadov po 10 kron, naš štajerski pa je tako denarno pohlepen, da zahteva po 14 kron. Nekatere podružnice, kmetijske družbe na primer slovensko - bistriška je v tem oziru že vložila prošnjo, na deželnih poslancih pa je, da silijo v deželnem zboru na znižanje cene za cepljene trte od 14 na 10 kron. Saj tudi pri 10 kronah bo dežela pokrila svoje stroške, dobička pa iskati pri itak revnih vinogradnikov, je nedostojno za deželo. J. V. Politični pregled. — Štajerski deželni zbor. Seja dne 11 novembra 1905. Poslanec Krebs p:edlaga in utemeljuje potrebo, da se razširi splošno zavarovanje za starost tudi na male obrtnike in onemogle. Posl. Einspinner pa zahteva disciplinarnega postopanja za obrtno nadaljevalno šolo, v drugem predlogu pa javni uradni popis učiteljev. — Poročilo deželnega odbora glede uvrstitve okrajne ceste II. razreda Višnjavas pri Vojniku - Vitanje med okrajne ceste I. razreda in uvrstitve okrajne ceste I. razreda Slov. Gradec-Celje med okrajne ceste II. razreda se odstopi tozadevnemu posebnemu odseku v' pretresovanje. Sprejmo se razna poročila hišnih odsekov. — V imenu deželnokul-turnega odseka predlaga posl. Roš, da se podaljša pravica c. kr. nadinženirju M. Kirchschlagerju, pobirati mitnino za most čez Savo pri Trbovljah, katerega je sam postavil. Se sprejme. — Poročilo in predlog finančnega odseka glede rešitve došlih peticij se sprejme „en bloc", med njimi peticija M. Cilenšeka za podelitev cele in popolne pokojnine. — Predlog soc. dem. posl. Schacherla, naj bi se peticija šolskih slug na. graških srednjih šolah, da bi se jim premenile desetletnice v petletnice, rešila še v tem zasedanju, se odkloni. — Posl. dr. Jurtela vloži predlog za podporo, da se popravijo na sadonosnikih poškodbe katere je oktobra meseca povzročil sneg v občini Čermošiče, sodn. okraj Rogatec. — Ustavni odsek kranjskega deželnega zbora se je izrekel za splošno in enako volilno pravico za državni in deželni zbor ter za zakonito zagotovilo volilne svobode. Obenem pa se je izrekel odsek za proporcijonalni volilni sistem, ki zagotavlja tudi manjšinam primerno zastopstvo. — Hrvatski sabor je začel zborovati dne 10. t. m. Že v prvi seji je prišlo do razburjenja radi dogodkov pri volitvi v Koprivnici. — Pri volitvi v Koprivnici na Hrvaškem, kjer je združena opozicija kandidirala dr. Potoč-njaka, združeni Frankovci, madjaroni in ^katoliki" pa dr. Amruša, se je zgodila lopovščina. Vladni komisar je prekinil volitev, čim je videl, da dobiva dr. Potočnjak večino. — Na Ruskem se je v splošnem povrnil mir. Le izgredi proti Židom se še ponavljajo v veliki meri. — Poljaki na Ruskem zahtevajo svojo za-konodajalno zbornico s Sedežem v Varšavi. Nad celo rusko Poljsko je izrečeno vojno stanje. Vlada hoče izvesti reforme, a se noče ukloniti sili. — Knez Svjatopolk Mirski bo baje namesto kneza Obolenskega, ki je odstopil, imenovan guvernerjem na Finskem. (511/a) 104—10 £ Priprave za valjanje perila (valjarje), - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše konstrukcije daje _ tvrdka ===== Dunaj, I. Wipplingerstrasse 29 | Jlusfcrovani ceniki zastonj in poštnine prosto I F.u.rf.st. I Cflsstft ansctraubtiar. some gebrauchTe«.neue , Nova tovarna za lesne izdelke > Ljubljani kupuje skozi celo leto proti gotovini slede?« hlode na kubični čevelj franko državni kolodvor Ljubljana: vrsta I II. Smrekove, jelkove in borove od 24 cm naprej, dolgosti 4, 5, 6. 7 in 8 metrov . K —'54 —52 Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 2'20 in m 4'40........„ —'48 44 Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej ,. 1 — Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na (534 i ioTnTnTnToTnInTnTnTn'Yr»TftTftTnTr>T?X>YrX (581) BRATJE SLOVENCI! Kdor hoče kupiti 2-1 M M imam ga liapro- M Al A ilSSS A daj 100 polovnja- |B JB | AR m I mm JR kov. Postavljen v |1|# I li U | TI || Rogatec liter do U K. W 1||||A 18 kr. - W WWW W WwwWy 100 polovnjakov sliv za kuhanje žganja MIJO MEZNARIČ, poste rest,, Pregrada. (550) 52—4 Kdor hoče prodati proti gotovini vsakršno število friz (deščic), oglje bukovega lesa, potem borove, mecesnove, bukove, jelkove< smrekove in hrastove rrzr = naj se obrne na: == Nova industrija za lesne izdelke w I nihlioni cesta na Rudolfovo V LJUUlJdlH, železnico štev. 47. mecesnove, »u- hlode (577) .i -i lep, zdrav plača po 5-8 K 100 kg LEoll je 300 hI novega, belega:: ^ vina 3! prav dobre kakovosti. - (574) ;}—2 ui cgvi iu-uguiw, Majski vrh v Halozah, p. Št. Vidpri Ftnjn. m pred ognjeni ii prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S.Berger Dunaj, I. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v ral>i in -se lahko ogledajo v ..Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v : vseh slovenskih pokrajinah. :: 104-10