FRANJO LOVŠIN: Vzgoja državljanske zavednosti. (iospod urednik. dovolitc. da izpregovorim v »Tovarišu« nckaj svojih misli o razvijanju državljanske zavednosti v duhu narod. edinstva, kot zahteva 16. člen ustave. ki ga konstituanta gotovo sprejme nespremenjenega, kakor ga je stiliziral ustavni odbor. Nečem kritikovati tega člena, to prepustim kritikom. ki se mogoče ž njim ne strinjajo, izpregovoriti hočem le nekoliko o naši bodoči nalogi. L.eta 1918., ko se je predrla vrzel na solunski fronti, se je združilo troje plemen SHS v jedno slobodno državo brez vsakega tujega okvira. Ta plemena so bila, kakor nas uči zgodovina, pred tisočletji ujedinjena. kot narod po dušni konstituciji, po jeziku, po svojem slovanskem značaju. po svojih idejah in po svoji verl, akoravno niso nastopali v skupni državi. Ta tri plemena pa so v dobi bojevanja za svojo slrtbodo in pozneje v robstvu mnogo i-zgubila v svoji skupnosti. Rim in Carigrad sta nas razdružila versko. Nemci, Madjari, Italijani in Turki so nam vsilili svoje ideje. Turki so celo podali novo božanstvo. Spreraenil se je v nesklad naS skupni značaj in skupne ideje. vsled česar trpi naša skupna duševna konštitucija. Mi imamo pred seboj državno telo, čigar členi so se na zunaj zjedinili v jedinstveno državo. a v notranjosti, v nas samih, pa je prvotno ujedinjena duševna konstitucija vsled prej omenjenih razlogov zrahlana. Nemci in Madjari, a gotovo tudi Italijani računajo s sigurnostjo ravno vsled naše duševne zrahlane konstitucije, na katero so delali stoletja, da rodi naš razkol tudi raapad naše države. Da se ta njih srčna želja ne uresniči, je vsakega posameznega Jugoslovana dolžnost, posebno še vzgojitelja, da spravi zrahlano duševno konstitucijo vseh treh plemen spet v prvotni sklad ujedinjenega naroda. Jugoslovansko učiteljstvo je storilo, razen par separatistov. prvi korak k ujedinjenju s tem, da je stopilo v mogočno zvezo U.IU, ki odbija vse one razdirajoče in lažnjive ideje, ki se porajajo pri vsakem rojstvu novih držav. Tudi pri nas letajo kot ponočne vešče od posameznika do pojedinca, ali kot volkovi v ovčjih kožah — fanatiki in haluciniranci, ki so. ali vsled svojega egoizma ^li vsled sovraštva proti tesni spojitvi vseh treh plcmen v edinstveno državo najhujši sovražniki naše države. S prevratnimi idejami sejejo nezadovoljstvo v dušo nerazsodne množice. da ž njihovirni laži ide.ami podjarmijo dušo nerazsodne mase v svrho svojih prokletih namer. Tem fanatikom se hoče, da se poigrajo z usodo na>ega zjedinjenepa naroda. Dolžnost države in vsakega posameznega državljana je. da se zajezi tok tem skrajno prevratnim idejam. Ko' sem čital knjigo Gust. le Bona: ^Psihologični zakoni" razvoja narodov«, sem posebno mislil na naše zjedinjenje. Vprašal sem se, bo li naše zjedinjenje trajno. Odgovoril sem si z da, ker so dant .?a to vsi pogoji. Gustav Ie Bon stavi tri pogoje za ujedinjenje. Prvi pogoj je, da plemena, ki stopijo v medsebojno rodno zvezo. niso prerazlična po številu. Drugi pogoj, da se ne razlikujejo preveč po svojih značajih. Tretji pngoj. da so dolgo easa pod vplivom istih okoliščin. Prvi in drugi pogoj sta nam, po mojih niislih. dana. Tretji pogoj je odvisen od naše spravljivosti in stn^nosti. Zato je čfsto umestno. da sta spravljivost in strpnost v listavi uzakonjeni. Od nas je torej odvisno, hočemo li biti narod, ki živi v slobodi. ali pa plemena, ki garajo, dokler ne izginejo s površja zemije v tujem suženjstvu. Se žive v nas skupne moralne in intelektualnc lastnosti slovanske duše. Potreba je le odstraniti ono robsko moro in +uji balast. ki so nam ga vsilili naši tlači- telji in ustal bo prenovljcn ujedinjen narod brez očitnih plemenskih razlik. Da razvijemo državljansko zavednost v diihu narodnega edinstva, nam~se je v prvi vrsti treba poglobiti v proučevanje psihologične konstitucije našega jugoslovanskega naroda. Na proučevanju duševne konstitucije naroda temelji uspešna vzgoja mladine v smislu državljanske zavednosti. To proučevanje sloni na medsebojnim spoznavanjem, ki naj bo bratsko, prožeto z ljubavjo in medsebojnim spoštovanjem, brez hllmte, brez zahrbtnosti in brez oholosti. Re?imo rak rano najprej vsak na sebi in bo.iimo v prvi vrsti sarni sebi najstrožji sodnik. Svojih vrlin ne precenjujmo in ne iščimo pezdirja v očeh brata, dokler ne odstranimo bruna iz svojih oči. Zgodovina nam pa bodi mati vzgojiteljica. Kot vzgojitelji podavajnio zgodovino vzp;ojno. Pokažiino mladini. katn je Slovene vodila sloga in kam jih je pahnila neslQga. Primerov iinamo baš v naši ]ugoslovanski zgodovini dovolj. da svariino mladino pred prevelikim zaupanjem v tujce. Vzgojimo mladino. da bo samozavestna. njc volja jaka, da bo požrtvovalna in neustrašna za dobrobit države. Vzbudimo v otroški duši vso energijo do poleta. Zapalimo že v otroško dušo plainen državne edinstvene ideje, kajti ideje prcobrazujejo značaj in vodijo svet v bodočnost. Pomagajmo mladini, da udejstvuje svoje zmožnosti, da zadobi oblast nad satpo seboj. Vadimo jo v vztrajnosti. marIjivosti in da spoštuje obstoječe postave in zakone. Ne ta ki vzgaja mladino. da ruši, ampak ta. ki jo vzgaja, da stavi, da zida. je pravi mojster vzgojitelj. Mladina je še nerazsodna, zato naj ne ruši, dokler ne zna na ruševinah postaviti novega tempelja kulturi. Tem potom vzgojimo v potomstvu trden in jcdnak značaj. ki je merodajen za posameznika in za skupnost naroda. Ta značaj naj bo v čistem soglasju naroda in edinstvene države. Zato moramo odstraniti vsa nesoglasja, ki so znaki pod tujim pritiskom nastalih plemen. Poklonimo se vsi vcliki sili edino spasujoče ideje: »Le v slogi Jugoslovan uživa svobode dan!«