Poštnina platana t gotorini.
LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Letnik LXXVIII. Ljubljana, 20. septembra 1941-XIX. Štev. 7. Izhaja mesečno. — Leto 1941. — Naročnina: 20 lir letno.
38.
Roženvenska pobožnost za mir.
Sv. oče Pij XII. je naročil vsem škofom sveta, naj za roženvenski mesec oktober odrede posebne molitve, da bi od usmiljenega Boga na priprošnjo Kraljice presv. rožnega venca sprosili, da bi bili dnevi sedanje preizkušnje za Cerkev in ubogo človeštvo prikrajšani.
Vsa številna družina katoliških kristjanov je tako naprošena, da kakor iz enega srca združi molitve v en sam goreč klic in v eno samo slovesno prošnjo.
Nad vsem divjanjem razbrzdanih sil sije Marija kakor morska zvezda in vzbuja upanje, da še vodi pot iz sedanje teme v svetlo bodočnost. K tej Zvezdi dvignimo roke in srca, misli in besede, saj bo, kot doslej vedno, tudi sedaj nagnila materinsko uho našim otroškim klicem, ko jo bomo klicali s tisto molitvijo, ki je njej tako zelo ljuba, s svetim rožnim vencem. Prav posebno vabim nedolžne otroke, da pridno in pobožno molijo rožni venec, bodisi pri cerkveni pobožnosti, bodisi pri skupni družinski molitvi.
Pobožnost sv. rožnega venca naj se opravlja po dosedanjih navodilih (Zak. lj. šk. čl. 457, 11). Po molitvi na čast sv. Jožefu ob koncu litanij se moli molitev za mir. To molitev naj molijo verniki skupno z duhovnikom, saj jo znajo že skoraj povsod na pamet.
Mesec roženvenske Kraljice bodi zopet mesec vnete molitve in dobrih del, da bomo tem prej in tem gotoveje uslišani, da bo posameznim narodom dodeljen mir in primerno blagostanje.
V	Ljubljani, dne 19. septembra 1941.	f	Gregorij,
škof.
39.
Božja služba na podružnicah.
V	sedanjih izrednih razmerah so se nekateri gospodje duhovniki naselili pri podružnicah ali pri svojcih ali znancih. Na teh podružnicah mašujejo ob delavnikih, v smislu čl. 458 Zak. lj. šk. morajo ob nedeljah in praznikih maševati v župnijski cerkvi. Verniki pa si zlasti v bolj oddaljenih podružnicah žele maše predvsem ob nedeljah.
Sedanje izredno stanje, ko je po enem delu škofije duhovnikov dovolj na razpolago, moramo porabiti v intenzivnejše dušno pastirovanje, da bodo verniki imeli več priložnosti za sv. zakramente in za temeljitejši pouk v verskih resnicah. V ta namen dajem sledeča navodila:
1. Vsi duhovniki, ki po sili razmer bivajo v kaki župniji, se morajo zavedati, da so dušnopastirski pomočniki župnika, morajo z njim sodelovati in pod njegovim vodstvom čim več storiti za rešitev duš, zlasti za verski pouk onih, ki krščanskega nauka v župnijski cerkvi ne obiskujejo redno.
2. Duhovniki, bivajoči pri podružnicah, ne smejo z ničemer trgati farne skupnosti, ampak so dolžni s sporazumnim sodelovanjem z nastavljeno farno duhovščino posamezne dele župnij še le bolj povezati s faro.
3. Če se duhovniki teh načel držijo, ne bo v kvar farni skupnosti nedeljska božja služba na bolj oddaljenih podružnicah, od koder zlasti pozimi mnogi verniki ne morejo obiskovati župnijske cerkve, vernikom pa bo s tem zelo ustreženo in se bo versko življenje brez dvoma poživilo. Za te podružnične božje službe velja:
a) biti mora tudi pridiga in popoldanski krščanski nauk, ki naj obravnava iste resnice, ki so na vrsti pri krščanskem nauku v župnijski cerkvi; če kaže obravnavati kako drugo snov, naj se to zgodi v dogovoru z župnikom;
b) vsa farna oznanila se morajo izvršiti tudi na podružnici;
c) mora biti tudi priložnost za spoved;
d) nadzorovati se mora obisk otrok pri službi božji;
e) da ne bo oškodovana župnijska cerkev, če se vzdržuje v glavnem iz darov v pušico, se del zbirke v podružnici odstopi materni cerkvi. Kolikšen naj bo ta del, določi obojno cerkveno predstojništvo skupno.
Prepričan sem, da bo na ta način urejena božja služba na oddaljenih podružnicah prinesla obilno nadnaravnega sadu. Bog je dopustil sedanje razmere duhovščine, skušajmo jih razumeti, ne bodimo preozkosrčni in ljubosumni, ampak s podvojeno vnemo obdelujmo njivo božjega kraljestva, na katero je Gospodar poslal zdaj toliko delavcev.
V	Ljubljani, dne 19. septembra 1941.	t	Gregorij,
škof.
40.
Misijonski praznik
se bo praznoval letos dne 19. oktobra.
Preteklo leto je naša škofija zbrala za DŠV 313.010 din. Koliko je znašala od te vsote zbirka na misijonsko nedeljo, ne moremo dognati, ker župnijski uradi niso poslali zbirke misijonske nedelje posebej, oziroma niso označili v svojem poročilu tega zneska.
Vrhovno vodstvo DŠV v Rimu je že ponovno naročilo, da bi se zbirka misijonske nedelje od letne članarine posebej označila, zato podpisano vodstvo ponovno prosi župnijske urade, da naj nakažejo zbirko misijonske nedelje po položnici DŠV ločeno od letne zbirke.
Misijonska nedelja naj se praznuje po čl. 457., 12 Zak. lj. šk.
Priporoča se, da se 16., 17. in 18. oktobra opravi tridnevna pobožnost z blagoslovom in molitvami za misijone, kjer je to mogoče.
Nadalje naj se vabijo verniki, da prejmejo svete zakramente za misijonske namene.
O priliki misijonske nedelje so župnijski uradi naprošeni, da naj imenujejo misijonski odbor, če še ne obstoji.
Če naj namreč misijonska ideja res prodre v ljudstvo, se mora vršiti sistematična in stalna propaganda. To more vršiti samo stalni župnijski misijonski odbor, ki pod vodstvom župnika neprestano išče najboljšo pot za širjenje misijonske misli, za zbiranje članov misijonskih organizacij, itd.
Letos bo samo tretjina župnij naše škofije mogla slovesno praznovati misijonsko nedeljo. Tembolj skrbno naj se misijonska nedelja pripravi in slovesno praznuje, da bomo vsaj nekoliko nadomestili primanjkljaj ostalega dela škofije.	  Škofijsko	vodstvo DŠV.
41.
Slovstvo.
Slovstvo za sodobno dušno pastirovanje. Založba Herder & Co. — Wien je začela izdajati zbirko: Seelsorge im Aufbau. Izšli so trije snopiči: I. Neue Einsicht (str. 108), II. Heiliges Leben im Gotteshaus (str. 152), III. Die Pfarrgemeinde wächst (str. 135). Razni praktični dušni pastirji so prispevali tehtne članke, ki so vsi zrastli iz resničnega življenja, nudijo pogled v napore, s katerimi skuša kler severnega soseda pastoralno obvladati razmere sedanjosti in dušno pastirstvo usmeriti v konkretne naloge sedanjosti in bodočnosti. Glavno vprašanje pastoracije je, kako pritegniti vernike k živemu sodelovanju in življenju s Cerkvijo. Vprašanje, ki stoji tudi pred nami. Zato nudijo knjige tudi nam marsikatero zlato vzpodbudo in navodilo. Vredno jih je preštudirati.
Silvin Sarde n ko: Roma. Knjiga pesmi. Ljubljana 1941. Založba dr. Aleš Peršin, Ljubljana, Dalmatinova 3. — Nova izdaja je obsežnejša od prve iz 1. 1906. Njena duhovna vsebina opeva le ono, kar je v Rimu večnostnega. Priporočamo.
Knjižice salezijanske družbe: št. 183: Dobriotroci: št. 184: Oče naš: št. 185: Svoje sreče kovač; št. 186: Dekletu na pot. — Knjižice od št. 1.—170. se dobijo sedaj pri naročilu od 50 izvodov naprej po polovični ceni, t. j. za 25 cent. Ta izredni popust velja le za župnijske urade. Vodstvo »Knjižic« ima s tem namen, čim bolj poživiti zanimanje za te lepe verske razprave, ki naj pridejo v čim večjem številu v vsako župnijo. Toplo priporočamo. — Izšla je nova izdaja knjižice št. 71 a: V novo življenje, pouk ženinov in nevest. Cena tej knjižici je 50 cent.
42.
■v
Škofijska kronika.
Cerkveno odlikovanje. Za častna konzist. svetnika sta imenovana: Franc Krumpestar, župnik pri Sv. Gregorju, in Jernej Pavlin, profesor škof. klasične gimnazije v Ljubljani.
Umeščen je bil dne 16. septembra 1941 na podeljeno mu župnijo Rakitna Ignacij Kunstelj, upravitelj te župnije.
Imenovani so bili: Stanislav Skvarča, kaplan v Kočevju, za upravitelja župnije Koprivnik pri Kočevju, Ivan Caserman, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, za vikarja adjutorja župniku te župnije, in p. Ga-
briel Planinšek, OFM., za upravitelja župnije Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Premeščena sta bila kot kaplana: Stojan Novak iz Domžal k Sv. Jakobu v Ljubljano in Franc Pezdir iz Kostanjevice k Sv. Vidu nad Cerknico.
Nameščeni so bili kot kaplani: Janez Križaj pri Sv. Trojici v Tržišču, Viljem S a velli v Starem trgu ob Kolpi in p. Pelagi j Majhenič pri Mar. Oznanjenju v Ljubljani.
Upokojena sta bila: Franc Vovko, župnik v Št. Petru pri Novem mestu, in Franc Šuštar, kaplan v Adlešičih.
Umrla sta: Franc Zorko, župnik v Kamni gorici, v Ljubljani dne
3.	avgusta 1941 v starosti 69 let, in dr. Franc Trdan, profesor škof. klasične gimnazije v Ljubljani, dne 12. avgusta 1941 v starosti 58 let (pokopan v Ribnici). — Naj v miru počivata!
Škofijski ordinariat v Ljubljani,
dne 20. septembra 1941.
f Gregorij,
škof.
Jože Jagodic,
škof. kancler.
Vsebina: 38. Roženvenska pobožnost za mir. — 39. Božja služba na podružnicah. — 40. Misijonski praznik. — 41. Slovstvo. — 42. Škofijska kronika.
Izdajatelj: Škofijski ordinariat (Ignaeij Nadrah). — Odgovorni urednik: Jože Jugodic.
Tiska Ljudska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič).