CELJSKI TEDNIK STEV. 20. — 2. junija 1961 ^^ Ali lahko delavci vedo - tO je vprašanje! Analize gospodarjenja v prvih mesecih tega leta so pokazale, da več trošimo kot imamo. To velja najbolj za investicijsko in prora- čunsko potrošnjo — velja pa tudi za osebno potrošnjo. To je razum- ljivo nevzdržno, saj na koncu kon- cev tudi vsaka dobra gospodinja natanko ve, da lahko porabi le to- liko, kolikor ima. Hkrati tudi ve. če bo vse porabila v prvih dneh meseca (na primer), bodo pasovi v zadnjih dneh precej stisnjeni. Ci- sto preprosto povedano, je podob- no tudi v okviru komune, skupno- sti komun itd. Ce pustimo ob strani investicij- sko prekomerno porabo in se do- taknemo osebne porabe, lahko za- sledimo nemogoče pojave — bolje bi temu celo rekli pojave, ki ka- žejo na skrajno neodgovorno rav- nanje. Na splošno so se osebni do- hodki dvignili iznad realnih mož- nosti z ozirom na porast proizvod- nosti. Vendar to velja le za sploš- no oceno. Nekatere podrobne ana- lize pa so pokazale, da to splošno stanje povzročajo nekateri, ki so poglabljanje demokracije skratka narobe razumeli. Razumeli so jo tako; češ, sedaj si pa lahko po mi- li volji zvišamo osebne dohodke. Ti primeri so v zadnjem tednu iz- bili z vso ostrino na površje. Prav je, da se je to zgodilo, prav pa je tudi, da javnost o tem zve. ALI SO RES NENADOMESTLJIVI? Pri analiziranju osebnih dohod- kov trgovskih potnikov so prišli na dan kričeči primeri. Tako so ne- kateri potniki zaslužili kar preko 100 tisoč dinarjev povprečno me- sečno v lanskem letu. Letos so se te številke še povzpele. Razen tega pa so imeli še fantastične potne stroške, v katerih so brez dvoma skriti osebni dohodki. Morda bo kdo rekel: »Zakaj bi grajali visoke zaslužke, če so pot- niki toliko več naredili, če so si denar zaslužili!-« To vprašanje je umestno. Gotovo so med potniki tudi taki, ki so si denar zaslužili in ki so podjetju veliko koristili ki so na koncu koristili vsakemu proizvajalcu — članu kolektiva. Toda malo je bilo treba zavrteti telefon, pa smo tudi vedeli koliko je ura! Iz analize smo lahko razbrali, da sta v manjšem industrijskem podjetju zaposlena dva potnika in da so njihovi osebni dohodki okoli 100 tisoč dinarjev mesečno. Tu ni- so všteti ostali dohodki, čeprav je tudi v teh za okoli 30 tisoč oseb- nih dohodkov mesečno. Ko smo vprašali, koliko potni- kov potrebujejo za prodajo svojih proizvodov, smo zvedeli — dva! Dva tudi imajo. Torej je končno edina razumljivo dolžnost obeh potnikov, da prodata planirano proizvodnjo ob normalnih osebnih dohodkih.. Če se je ta čas proiz- vodnja povečala za 10 odstotkov, bi se po vsej logiki tudi njuni osebni dohodki lahko povečali le za deset odstotkov. Približno za toliko so bili višji prejemki proiz- vajalcev. Osebni dohodki potnikov pa kar podvojujejo normalo. Zakaj je tako so mi lahko na koncu pojasnili le, češ, če jih ne bi tako plačali, bodo odšli drugam. V tej logiki je tudi nekaj resnice. Neusmiljeno pa se vsiljuje vpra- šanje, ali so delavci vedeli za to in kdo je dovolil tako ravnanje. Vsiljuje se tudi zahteva, da se za vsak mesec posebej na oglasnih deskah objavijo osebni dohodki. Tedaj bo težko komu izplačati tu- di kak tisočak več, kot si ga je za- služil z delom. Kajti delavci bodo to videli, ne bodo samo godrnjali na podlagi govoric, temveč bodo zahtevali pojasnila. Tedaj bo tu- di jasno, kdo je podjetju v taki meri koristil in kdo ne! TOVARNE BI MORALI ZGRADITI! Ob tem je zanimiva še sličica iz celjske občine. Prisostvoval sem zasedanju upravnega odbora Cin- karne, ko so obravnavali raciona- lizatorsko zamisel dveh delavcev. Nagradili so jih — po trideset ti- sočakov. Ce pa imamo v Celju vrsto pot- nikov, ki so mesečno prejemali čez 50 tisoč dinarjev nad normal- nimi osebnimi dohodki, potem nam je blizu misel, da bi ti ljud- je morali zgraditi tovarne. A jih žal niso. Le tri nove tovarne ima- mo v Celju in teh niso zgradili oni. To pa hkrati pomeni, da isto- časno, ko precenjujemo delo pot- nikov tudi podcenjujemo ustvar- jalno delo delavca, ki je naredil nov stroj. Tega pa nikakor ne bi smeli. Kričeče pojave pri izplačilih osebnih dohodkov potnikov sem navedel le kot primer. Vedeti pa moramo, da se taki pojavi kažejo tudi v gostinstvu, trgovini in zlasti še v obrti. Tudi tu so drastični pri- meri, o katerih bodo ljudje v svo- jih kolektivih morali razpravljati. Zato na koncu tudi lahko odgo- vorimo na vprašanje v naslovu. Ne gre namreč za vprašanje, ali lahko to delavci vedo, temveč za zahtevo, da to morajo vedeti, saj oni odločajo o delitvi čistega do- hodka podjetja. In če se vsi oni. ki imajo povprečno 15, 16 ali 17 tisoč dinarjev mesečnih dohodkov strinjajo, da nekdo dobi desetkrat več — potem je'vse v redu. Nekaj pa moramo vedeti. Nam- reč, da vsako neupravičeno pove- čevanje osebnih dohodkov brez ustreznega povečanja proizvodnje — ali bolje blaga na trgu pomeni inflacijski pritisk, pomeni zmanj- ševanje realnih dohodkov. Pri tem pa so prizadeti delavci, prizadeta je večina delovnih ljudi. Mile Iršič MLADINA Mladina celjskega okraja je dan mladosti nadvse svečano proslavi- la. Po vseh občinskih središčih so imeli slavnostne akademije, šport- na tekmovanja, skratka, ves teden je potekal v znamenju mladost- nega razpoloženja. Petindvajsete- ga maja so se na Svetini zbrali predstavniki Jugoslovanske ljud- ske armade, mladina celjske obči- ne, pa tudi iz ostalih krajev. Nadvse prisrčen je bil tudi spre- jem, ki ga je na ta dan pripravil komandant celjske garnizije pol- kovnik Franc Rojšek. Sprejel je 85 mladincev in mladink celjskih delovnih kolektivov in šol. V pri- srčnem pogovoru so izmenjali marsikatero koristno misel, mla- dina se je seznanila z življenjem in delom v armadi, njeni pred- stavniki pa so spoznali nekatere uspehe in probleme svojih mladih tovarišev iz podjetij in šol. Plin iz daljnovodov GOSPODARSKI POMEN VPLINJEVANJA PREMOGA IN DALJINSKEGA PLINA V RUDNIKU LIGNITA VELENJE V ' incKzemisdJviu, predivsem v Vzhodni Nemčiji, Sovjetski zv«zi in Franciji, pa tudi drugod, preha- jajo na izikoriščanje k^orično manj vrednih .premogov v 'kraju, siamem, kjer pridobivajo premog. Tu premog vplinjajo in dobijo ta- ko surovine za raavoj kemične in- dusitrije 'prii proizvodnji katrana, bencina, fenola, amonsulfatov itd., ki dajejo ix)ileg katraaia in bencina surovine za proii2jvodinjo umetnih gnojil, plaistLenih vlaken itd. Ke- mično iizikariščen plin pa nato vo- dijo po plinovodih v indoisifcrijiElka srediišča, kjer ga uporabljajo v metalurgiji dn droigi industriji; pa tudi v gosipadinjstvu isi vedno 'bolj utira uporaba daljinslkega plina svojo pot. Da v inoziemsitvu tprefliajajo na vse večjo uiporaibo dailjiins/kega plina, je prvi vzirok te, da je upo- raba plina v indiustriji za šir<^o potrošnjo gospodamejša. Nasled- nji številki igovotre o ekonomič- nosti uporabe pilina, kot izvora to- plotne energije. Prihranek na to- plotni energiji nasiproti kurjenju s premogom se giblje do 50 V metalurgiji pa ise je povečala pri tem tudi proitavodinja za okrog 15 %, kar ima svoj odraz prav v znižanju proizivodnih strožikov. Pa tudi kvaiLiteta izdelkov se je s tem izboljšala. 2e ta dva podatika nam nazorno kažeta gospodarske prednosti upo- rabe daljinskega plina. Tako bo bodoči energakombinat v Velengu, ki ima geografsko zedo ugodno le- go, našel vse več potrošnikov ipli- na iiZ velenjskega prem'0ga, v in- dusitriji SLovenije, kjer so podani vsi pogoji za gospodarnejšo xaipo- ra'bo plina, ki naj zamenja obsto- ječe iizivore toplotne energije. Talko bo novi proicavcd iz Ve- lenja povezal celjsiko in maribor- sko iniduisitriijsko središče s tavamo glinice in ailuminija v Kidričevem in Sloveniski Bistrici, nadalje žele- zarno Ravne, nato gorenjsko in- dusitrijo z železarno Jesenice ter potrošno središče Kranj in končno ljubljansko območje potrošnikov plina. S tem bodo uresničeni pogoji za razvoj kemične indiusitJrije na su- rovinska 'bazi plina iz Mgnita. Tako bodo posamezne indusitride pove- čale tudi iproizvodnost dela. Zamisel, sitara okrog 10 let, da se velenjt^ premog vplinjuje in kemično predeluje, bo v petih le- tih spremenila sliko Šaleške do- line, ki je zelo bogata na lignitu in nam tako za dolgo dobo zagotav- lja osnovno surovino — premog. Vajenci pri predsedniku OBČINE Pred dnevi je predsednik celj- ske občine tov. Franc Rupret ob dnevu vajencev priredil za vajen- ce sprejem, ki ^o se ga udeležili predstavniki mladinskih organiza- cij iz vseh vajenskih šol v celjski občini. Ob tej priložnosti so va- jenci in tudi profesorji na teh šolah razložili predsedniku občine svoje najbolj pereče probleme. KORISTNA POBUDA Zlasti v zadnjih štirinajstih dneh so se kolektivi zganili, kar zadeva reševanje problemov okoli usta- navljanja ekonomskih enot in kjer jih že imajo, za volitve obratnih delavskih svetov. Pobudo za to ši- roko akcijo, ki pa nikakor nima značaja kakršnega koli vsiljeva- nja, so dali sindikati — predvsem Okrajni sindikalni svet. V zadnjih dneh so bila v mno- gih kolektivih posvetovanja o teh problemih. Vseh ni možno opisati, dva pa nam nazorno kažeta na nekatere značilnosti, ki se domala ujemajo s problemi v večini pod- jetij. POGOJI OBSTAJAJO Na širših posvetovanjih v pod- jetjih »Zična-K v Celju in v indu- strijskem p>odjetju >>Volna-« v La- škem, so udeleženci enotno ugoto- vili, da pri njih obstajajo pogoji za volitve in formiranje obratnih delavskih svetov. V obeh podjetjih so tudi ugotovili, da bo s tem de- lavec bistveno približan osnovnim problemom in nalogam upravljal- ca ter da bodo lahko tako tudi do- segli večje gospodarske uspehe. Zanimiva pa je ugotovitev, da je pobuda prišla od zunaj in da so jo člani kolektiva sprejeli kot zelo dobro. Celo vprašali so se, za- kaj tega že prej niso storili. Res je, da je včasih bolje malo počakati, kot z glavo riniti skozi zid. Zato smo lahko na posveto- vanjih zasledili zelo trezne misli o potrebi temeljite analize, ki naj odgovori na vprašanja, koliko obratnih delavskih svetov naj v podjetju formirajo, kje se naj nji- hovo delo začne in kako naj se njihove pristojnosti večajo. Te analize pa je potrebno, so po- udarili, hitro narediti — ne da bi se zadeva vlekla mesece in mese- ce po pisalnih mizah. V teh dveh kolektivih so imeli nekoliko laže delo, ker že imajo ekonomske enote, ker je obračun med ekonomskimi enotami že utr- jen. Istočasno pa so o problemih decentralizacije razpravljali tudi v nekaterih podjetjih, kjer tega še nimajo. Skratka, kjer tega kratko malo ob pravem času niso nare- dili. Tu je zadeva nekoliko težja. Morda bo terjala nekoliko več ča- sa, enotno pa so ugotovili, da bo terjala veliko več naprezanja od- govornih ljudi, da zadeva steče. Tudi trgovska podjetja so o teh problemih temeljito razpravljala. Vsekakor ima sistem ekonomskih enot še najbolje urejena velebla- govnica, a tudi druga večja pod- jetja ne zaostajajo. Istočasno pa je možno ugotoviti, da delavsko upravljanje v manjših trgovskih, obrtnih in tudi gostinskih podjet- jih še ni zaživelo. To je velika hi- ba, ki jo bodo podjetja morala od- praviti. -ruč Ujeli so utrip prebivalcev V torek je bila otvoritev otro- škega igrišča ob Kersnikovi ulici, ki ga je uredila s pomočjo občine in prebivalcev stanovanjska skup- nost Dolgo polje. Ta mala sloves- nost sicer po svoje pove, da je ta stanovanjska skupnost našla ustrezno vsebino dela, ne pove pa vsega. Najprej ne pove tega, da igrišče ni zgradila občina, temveč da je na tem malem igrišču vloženih veliko število prostovoljnih ur, da so se za zgraditev igrišča zavzeli državljani in ne nazadnje, da je stanovanjska skupnost znala pri- tegniti k reševanju tega vprašanja državljane. To pa je še najbolj bistveno. Ce s tega stališča ocenjujemo to delo, je mnogo večje, kot se nam zazdi, ko si ogledamo igrišče. Se bolj pa lahko ovrednotimo delo stanovanjske skupnosti, če vemo. da si ta nenehno prizadeva, da bi še bolj usposobila svoje uslužnost- ne servise, da bi še bolj ojačala varstveno službo in če vemo, da je v kratkem času obstoja na tem območju ustanovljen tudi prvi otroški vrtec. Uspehov pa je še več. Napačno pa bi bUo, če bi trdili, da v tej stanovanjski skupnosti ni težav. Nasprotno, velike so — ma- terialne, organizacijske itd. S te- mi težavami pa se v tem delu me- sta odločno borijo, težave jim tudi ne jemljejo voljo. In sicer prepro- sto 2ato, ker so doumeli, da stano- vanjska skupnost ni podaljšana roka nekega načelništva na občini ali občine, temveč, da je osnovna celica v komunalnem sistemu, ce- lica, ki mora utripati z življenjem in potrebami, a tudi možnostmi prebivalcev. Marsikje tega niso dojeli, marsikje še niso ujeli utrip naselja in nekateri bi se iz izku- šenj te stanovanjske skupnosti tu- di lahko kaj naučili. Za Dan mladosti v Štorah Vrsto prireditev v počastitev Dneva mladosti so lepo izvedli v Storah. V soboto popoldne so ime- li ob 15. uri na starem igrišču v Storah pionirski nogometni tur- nir med pionirji NK Kladivar, Partizan Šentjur in Partizan-Ko- vinar Store. V ponedeljek popol- dne so se srečale pred gasilskim domom v Storah mladinske odboj- karske ekipe TEP, Tovarne teht- nic, MiS in Železarne Store. V torek popoldne so se pomerili v namiznem tenisu zastopniki mladinskih aktivov, ob istem ča- su pa so odigrali šahovski brzotur- nir v kulturnem domu Svobode v Storah predstavniki istih aktivov. V sredo popoldne so bile final- ne odbojkarske in namiznoteniške igre, zvečer pa so imeli v kultur- nem domu svečano akademijo, kjer so sodelovale sekcije DPD Svobode s pevci, recitatorji, dram- sko skupino, godbo na pihala ter tamburaškim orkestrom, po pro- slavi pa so razdelili priznanja zmagovalnim ekipam. Tako je mladina Stor pripravila za dan mladosti res primeren pro- gram in pokazala, da ima dobre organizatorje in aktivne člane. Odločna beseda kolektiva Pred dnevi je bil v podjetju »Mleko« v Celju zanimiv sesta- nek kolektiva. Zanimiva je bila pobuda za sklicanje sestanka, zanimiva je bila razprava in za- nimive so bile odločitve članov kolektiva. Kaj se je zgodilo? Tako kot v večini gospodar- skih organizacij tudi pri njih v zadnjem času na sestankih in med seboj največ razpravljajo o novem sistemu razdeljevanja osebnih dohodkov. Načeloma so se že odločili, da bodo svoj si- stem razdeljevanja osebnih do- hodkov naslonili na točkovni si- stem delovnih mest. Sodijo, da je v njihovem podjetju to še naj- boU umestno. Na podlagi tega sklepa je upravni aparat podjetja sestavil predlogi točkovnnia posame/nih piest. O •em nredlo^ru ^e razprav- ljal tudi odbor sindikalne po- Hni^nice. Temeljito so ?a pre- ?led«li in ko so ugotovili, da bi se ob istem 'skladu za osebne flohodke. kot je bil lani, poveča- li o«!f»hni doho'lki vodilnih ljudi, znižfli pa o<5fbni dohodki zano- slenih na najnižje ocenjenih de- lovnih mestih, so se vprašali, za- kaj? Ustreznega odgovora niso dobili, sami pa si tudi niso znali tega pojava razložiti. Zato je sindikalna podružnica sklicala sestanek kolektivai, ki naj bi odločil — ali so za pred- log uprave, ali pa za drugi pred- log, ki ga je pripravila sindikal- na podružnica. Razprava je najprej bila bolj umirjena. Ko so pa culi podrob- ne številke — ne odstotke — šte- vilke v dinarjih, se je razprava močno razgibala. Ljudje so sprožili vrsto zani- mivih problemov, ki zadevajo go- spodarjenje in poseben položaj tega podjetja. Razpravljali so tudi o tem, kaj morajo storiti, da se bodo sredstva za osebne dohodke povečala, da bo vred- nost točke večja. Povedali pa so tudi, da se strinjajo s predlo- gom sindikalne podružnice in so zanj glasovali. Ce bi ocenjevali ta zbor kolek- tiva in različno mnenje med upravo ter člarj kolektiva, M naredili veliko krivico, če bi trdili, da gre za spor. Kajti go- tovo je, da je upravni aparat podjetja izdelal sistem v dobri veri. da je dober. Ljudje pa so rekli, da je predlog sindikalne T>odružnice še boljši. Bistveno pri tem je zflto, dejstvo, da je o tem odločal kolektiv in ne mor- Ha nekaj voflilnih ljudi ali ne- kaj članov knmisiie. To pa je na koncu tudi naivečji uspeh sindik^ilne podružnice v preskr- bovalnpTn podTpHu »Mleko«, ki bo s tflkSni delom lahko rešila tudi T»*»reče probleme, ki tarejo kolektiv. -mi Za praznim vozom sta zamenjala očka Dva ,fičola' za 200 din v nedeljo bo na letališču v Lev- cu pri Celju tradicionalna tombo- la, ki jo prireja vsako leto Občin- ski sindikalni svet v Celju, in si- cer z namenom, da dobiček s tom- bole porabijo za nadaljnjo izgrad- njo letbvališča Počitniške skupno- sti v Fiesi. Tudi letos sta prvi dve tomboli osebna voza Fiat 600. Sodijo, da bo tudi letos na tombo- li preko 40 tisoč domačinov in iz- letnikov, ki jih mikajo avtomobi- li, motorna kolesa in druge velike nagrade. Razen tega so priredite- lji letos poskrbeli, da bo na leta- lišču po končani tomboli ljudsko rajanje. Ze^a fta ees M uetiainein/ narjem zgradili tudi nova stanovanja — in tako naprej- In tako mi je povedal, da so domala vsi prepričani, da je zadeva spretno pripravljena, predsednik delavskega sveta jo je spravil »skoz« — sedaj pa je hudič v hišL No zgodbica je res kratka, a je zato toliko bolj jeder- nata. Kljub temu pa vanjo ne verjamem. Saj končno delav- ski svet ni samo predsednik. V podjetju je končno še sin- dikalna organizacija, ki bi brez dvoma kaj ukrenila, ra- zen če so vsi pod »šefovo« kapo- No, vidite, tega pa ne verjamem, da bi kdo lahko ves kolektiv ovil okoli prsta in tako tudi v zgodbo ne ver- jamem. Mile Iršič Trgovsko podjetje »RESEVNAc Šentjur razpisuje delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJA (KNJIGOVODKINJE) Pogoj: srednje šolska izobrazba z najmanj eno leto prakse v knjigo- vodstvu ali nižja šolska izobrazba z najmanj tri leta prakse v knjigo- vodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po učinku. Prijave poslati na upravo podjetja do 13 junija 1961. .KONUS" - drugi v občini V usnjarskem kombinatu «-KO- NUS« v Slov. Konjicah se te dni pripravljajo na volitve prvih obratnih delavskih svetov po eko- nomskih enotah. Teh predvideva- jo v celotnem podjetju osem, od katerih bo vsak obsegal enega do tri sorodne obrate. Razen obratnih delavskih svetov, ki bodo šteli od 7 do 13 članov bodo volili še obrat- ne sindikalne odbore. Ker v teh dneh razpravljajo tudi že o prvih kandidatih za obojne organe, v katerih bo sodelovalo preko sto Članov kolektiva, pr^videvajo njihove volitve že sredi prihodnje- ga meseca. Ker so v Zrečah obrat- ne delavske svete in sindikalne pododbore že izvolili bo usnjarski kombinat »KONUS« drugi v obči- ni, ki je pristopil k decentralizaci- ji upravljanja. L. V. Naš poklic je tak, da raz- meroma veliko potujemo- Si- cer ne daleč, a vendar- Tako sem zadnjič bil v Konjicah. No, ker sem prišel tja z jas- nim namenom, da kaj zvem, sem se moral pogovarjati z ljudmi. Marsikaj so mi pove- dali, marsikaj sem čul na se- stankih in v podjetjih. Nekdo pa mi je povedal tole zgodbo: Veste, naše podjetje je ku- pilo hišo, ki jo bodo »baje« rabili v njej so sedaj stran- ke- Kupili pa so je od »šefa«. Tri milijone so mu dali zanjo. Delavski svet je zadevo odo- bril. Ljudje v podjetju pa so začeli razmišljati in negodo- vati- Kaj nam bo ta stavba- V njej so stranke, kam bomo z njimi- Sicer bi pa s tem de-